iSMCo^nina rnesrčno 25 L)iu. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI.6/111 VENEC Ce k račuD l.jntv liana »t. I0.63U >■ 10.349 za inserate« Sarajevo Stv. 7565. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' Uprava: Kopitarjeva b. telefon 299} Telefoni arednlštvai dicvu slttžbs 209* — nočna mt, tt91 In 2tW Uhaja vsak da« zjotraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniko Proračun pred senatom Senat je proračun v načelu sprejet Prosvetni minister je temeljito zdelal Pucljevo demagogijo Belgrad, 25. marca. m. Današnja seja senata, nn kateri je bil državni proračun z a proračunsko leto 1936-1937 sprejet v načelu, se je pričela točno ob 9. Po sprejetju zapisnika zadnje seje je tajnik senata dr. Vasa Glušac sporočil, da je senator Hribar vložil interpelacijo na min. predsednika dr. Stojadinoviča radi sodelovanja tvrdke Krupp iz F. s s e n a v železarni v Zenici. Ker je in-terpelant za svojo interpelacijo zahteval nujnost, jo je v imenu min. predsednika sprejel trgovinski minister dr. Vrbanič. Sprejel pa jo je tudi senat. Senat je nato prešel na nadaljevanje proračunske debate v načelu. Besedo je dobil senator Jovan Ban jan in, znani poborec, ki je v svojem dveurnem govoru kritiziral politiko sedanje vlade. V uvodu svojega govora je zagovarjal stališče, ki ga je zavzela večina finančnega odbora senata ter je v tej zvezi polemiziral z izvajanji senatorja Simonoviča. Prešel je na kritiko posameznih opozicijskih govornikov, kakor Ljube Davidoviča, Dragoljuba Jovanoviča in prvakov bivše samostojne demokratske stranke. Senator Banjanin je v svojem govoru zelo ostro napadel tudi katoliško akcijo v Sloveniji, pa tudi na Hrvatskem. Za to akcijo pravi, »da se bavi s političnimi vprašanji«. Zato poudarja, da bi bilo potrebno, da se čimprej ratificira konkordat. Bavil se je seveda tudi s kle-rikalizmom ter je izjavil, da je ta velik sovražnik države, posebno sedaj, ko se baje že pojavlja »pravoslavni klerikaliiein«. Dstro je kritiziral tako imenovano združeno opozicijo in govore raznih govornikov opozicionalnih strank. Izjavlja se proti raznim koncepcijam dr Vladka Mačka, Eroti vojvodinskemu pokretu itd. Govor senatorja anjanina je bil prežet samih napadov na levo in desno. Senator jo končno izjavil, da bo glasoval zn poročilo večine finančnega odbora. Proračun v načelu sprejet Po govoru senatorja Banjanina je senat prešel takoj na glasovanje o državnem proračunu v načelu. Za proračun je £'.asovalo 70 senatorjev, to je vsi, ki so bili navzoči. Predsednik senata dr. Tomašič je odredil krajši odmor, nakar se je seja zopet nadaljevala ter je bil na vrsti pretres državnega proračuna v podrob-tostih. Najprej so senatorji pretresali proračun za vrhovno državno upravo. Ker se nihče ni javil k besedi, se je takoj vršilo glasovanje in je bil proračun za vrhovno državno upravo sprejet. Druga točka je bil pretres postavk za pokojnine in invalidske podpore. Besedo je dobil finančni minister dr. Dušan Letica, ki je glede teh postavk podal krajši ekspoze. Postavke za pokojnine in invalidske podpore so bile takoj nato sprejete. Istotako ie bila sprejeta tudi naslednja postavka državnih dolgov, h kateri je podal finančni minister prav tako krajši ekspoze. pravosodnega ministra Senat je prešel na pretres v podrobnosti proračunskega predloga za pravosodno ministrstvo. Govoril je minister za socialno politiko in narodno zdravje in namestnik pravosodnega ministra Dragiša Cvetkovič, ki je podal naslednji ekspoze: Zastopnik pravosodnega ministra Dragiša Cvetkovič je dal danes v senatu ekspoze pravosodnega ministra pri debati o proračunu leta 1936-37. Ekspoze se glasi: Izprememba političnih, gospodarskih in socialnih razmer, povzročena zaradi svetovne vojne, je imela za 'posledico bistveno izpremembo pozitivne zakonodaje v vsem kulturnem svetu. Treba je bilo zakonodajo prilagoditi današnjim razmeram. Danes imamo sodno zakonodajo vsaj v glavnem takšno, kakršno imajo druge kulturne države. DELO NA ZAKONODAJNEM POLJU Naš kazenski zakon je izdelan na popolnoma moderni osnovi in s poznavanjem izrednih razmer, tako, da se lahko meri z najmodernejšo kazensko zakonodajo na svetu. Civilni pravdni postopek, kazenski sodni postopek in izvenpravdni postopek, ki takisto spadajo k naši unifikacijski zakonodaji, se lahko kritikujejo, toda nedvomno je, vzlic nekaterim nedostatkom, da pomenijo napredek v primeri s tisto zakonodajo, ki je bila v veljavi v posameznih pravnih področjih, preden je stopil ta zakonik v veljavo. Menični in stečajni zakon se prav tako lahko štejeta med moderne zakone. Zakon o izvršbi in zavarovanju, čeprav še ni stopil v veljavo, predstavlja takisto dobro zakonsko delo in se bo njegov pomen videl šele tedaj, ko stopi v veljavo, Uvodni zakon in zakon o izvršbi in zavarovanju sta izdelana v pravosodnem ministrstvu in prideta pred narodno predstavništvo, ko bo čas za to. Mogel bi vam našteti še celo vrsto zakonov in uredb, izdelanih v pravosodnem ministrstvu, ki so stopili v veljavo, a mislim, da bi vam s tem jemal dragocen čas brez velike dejanske potrebe. Zdi se mi potrebno, da vas gospodje senatorji seznanim vsaj v najkrajših obrisih s tremi zakonskimi predlogi, ki jih izdeluje pravosodno ministrstvo, med katerimi bosta dva v najkrajšem času postala zakon. Zakonski predlog o sodnikih je domala že končnoveljavno izdelan. Izdelali so ga strokovnjaki našega pravosodja in obsega celo vrsto določb, da se nedvomno povzdigne ugled in delovanje našega sodstva. Neodvisnost, stalnost in nepremest-ljivost sodnikov, temeljni pojem sodniškega poklica, so popolnoma zajamčene s tem zakonskim predlogom. Tako se s sprejetjem tega zakona in z njegovo uveljavitvijo izvrše določbe čl. '101 naše ustave. Pred narodno skupščino se nahaja tudi pred-og novega trgovinskega zakona. Izdelan je po najmodernejših načelih znanosti in s poznanjem stvarnih razmer naše države. Prepričan sem, da bo ta zakon v kratkem prišel na dnevni red narodnega predstavništva. Predlog državljanskega zakona, ki ga že desetletja izdelujejo naši najznanejši pravniki, šc ni dobil dokončne oblike, to pa ni nič čudnega. Ta zakon je osnovni zakon, ki ureja z majhnimi izjemami skoraj vse privatno pravo. Zato ni čuda, da so se pri proučevanju pravnih vprašanj, ki naj jih ta zakon uredi, v bodočih zakonskih normah pojavila razna, pogosto zelo nasprotujoča si mnenja pri naših najznanejših pravnih strokovnjakih. Pri tem so imeli znaten delež ne samo dejstva, da smo še do nedavnega imeli šest pravnih področij v naši državi z različno zakonodajo in pravnimi običaji, temveč tudi dejstvo, da se življeniske razmere in pravno pojmovanje sedanje dobe bistveno razlikuje od razmer v času, ko so bili sprejeti posamezni državljanski zakoni, ki veljajo danes na področju posameznih pravnih pokrajin naše države. Lahko vam rečem, da si v pravosodnem ministrstvu zelo prizadevajo. da dobi državljanski zakon kot zakonski predlog čimprej svojo dokončno obliko, da bo mogel priti pred narodno predstavništvo. V ta namen je predlog državljanskega zakona prišel v presojo tako k našim strokovnjakom kakor vsem tistim ustanovam in organizacijam, ki so pri tem predlogu mogle in morale dati svoje mnenje. UPRAVA IN ORGANIZACIJA PRAVOSODJA Glede sodne uprave organizacije pravosodja so se od osvoboditve do danes izvršile znatne re-forme na vsem področju apelacijskega sodišča v Belgradu, apelaci jskega sodišča v Skopi ju in velikega sodišča v Podgorici. Namesto dosedanjih prvostopnih sodišč so se uvedla okrožna in okrajna sodišča. Na področju 218.603 kv. km. kjer v kraljevini Jugoslaviji prebiva več ko 13 milijonov ljudi, obstoji danes 377 okrajnih sodišč, 69 okrožnih sodišč, 7 apelacijskih sodišč in eno kasacijsko sodišče z oddelki v Belgradu, Zagrebu in Novem Sadu, Sarajevu in Podgorici. Toda z žalostjo moramo ugotoviti, da se še do danes ni doseglo dejansko izenačenje kasacijskih sodišč. liekel boni samo to, da je dejstvo, da niti danes nimamo enotnega kasacijskega sodišča v največjo škodo za enotnost naše judikature, zlasti glede naše nove zakonodaje, v kako veliko škodo za judikaturo na našem pravnem področju je to. mislim, rla je vsem znano. Prepričan sem, da se bo vzlic vsem težkočani, ki jih srečujemo v tem pogledu, v kratkem vendarle našla končna ureditev vprašanja enotnega kasacijskega sodišča. Razen organizacije naših sodišč se je storilo mnogo tudi glede tega, da se ublaži in olajša občevanje preprostega ljudstva s sodišči, kakor ludi poslovanje sodišč, samih. Če v leni pogledu nismo popolnoma uspeli, ni krivda samo na pravosodnem ministrstvu, temveč tudi na splošnih gospodarskih in političnih razmerah. Poudariti je treba, da je po statističnih podatkih, ki jih je pravo-j sodno ministrstvo začelo urejati, bilo leta 1934 civilnih zadev 962.507, med njimi se jih je v leku tega leta uredilo 703.575, to je več ko 70%. Istega leta je bilo pri naših sodiščih 558.921 kazenskih i zadev, od katerih se jili je uredilo 382.089. lo jc I prav iako nekaj čez 70%. Potemtakem je približ-I no vsak deveti prebivalec kraljevine Jugoslavije I imel po eno zadevo pri sodišču v leku lela 1934. Mislim, da je treba poudariti, da je reorganizacija našega sodstva urejena na temelju minimalnih izdatkov, še več, reči se sme, da je reorganizacija okrožnih in okrajnih sodišč od Belgrada I do Djevdjelije in od Četi n ja do Bara izhajala z ne-I verjetno majhno vsoto, tako da je lo brez pretirn-I vanja skoraj fenomen v pravnem življenju kate-I rega naroda. Za organizacijo teh sodišč odreja i proračun za leto 1934-35 znesek samo pet milijo-i nov Din, a še la vsota je po zakonu o proračun-! škili dvanajstinab izostala. Razen organizacije J rednih sodišč se je izvršila ludi reorganizacija ! upravnih sodišč, ki jih imamo danes šest. Čeprav j je upravno sodstvo pri nas relativno uov pojav, i postajajo vendarle posli pri upravnih sodiščih od j dne do dne obsežnejši, tako da so danes nekatera j upravna sodišča preobložena. Leta 1934 je samo ! pri belgrajskem upravnem sodišču oslalo neurejenih 7.694 zadev, pri zagrebškem pa 5.142. Priza-| devanje, da se že v letošnjem proračunu omogoči i povečanje števila upravnih sodišč in ostalega osebja, da bi se moglo pospešiti delo pri upravnih sodiščih, je ostalo brez uspeha zaradi težkih fitiane-I nili razmer. Obstoji pa upanje, da se bodo ven-j darle v kratkem našle možnosti za povečanje števila sodnikov in ostalega osebja. Gospodarske in splošne razmere na vsem svetu so vzrok, da se je število pravil in drugih sorli.ili zadev pomnožilo, število sodni * >v in drti; f ga sodnega »:!> j i ,e -u !e neznntii J nu-raslo. Danes imamo na nrm , odročju i vnve okrož. sodišča s štirimi ali petimi -c iniki. Takšna okrožna sodišča ne morejo pravilno lelo-vati saj je ra ra/..-vanje i»ajt-'/|ih kazeiskili dejanj potreben v>nt petih šolnikov, razen tega je pa vsakemu okro/. sodišču potreben šc preiskovalni sodnik in sodnik za mladoletne, in stečajni sodnik. Zato danes ni malo primerov. da morajo druga, nepristojna sodišča roditi o najtežjih kazenskih dejanji! le i;1 v veliko škodo tudi za iju !«tv" sa^no ker mora nositi nepotrebne stroške, pa tudi /u Ugled našega pravosodja. Znatno je število okrajnih sodišč, ki imajo danes samo po enega sodnika ali samo «'»*ežino. Tudi državna tožilstva ni- majo zadosti državnih tožilcev. Glede <>• talegu sodnega osebja, lahko rečem, rla položaj takisto ni boljši. Imamo nekatera okr. sodišča s samo enim sodnim pripravnik.un m okrožni sodišča z enim, dvema uli tremi sodnimi pripravniki, kar je absolutno premalo. Vam vsem je zadosti znan položaj današnjega solsivu in se zato ne bom tu dolgo mudil. Rečem le io. da je število sodnikov, državnih tožilcev in nižjega sodnega osebja pod tistim številom, ki bi ga morala imeti moderna država. V kolikšno škodo je to, prepustim vaši presoji. Mislim, da je potrebno poudariti, da je večina sodnikov vzlic temu ohranila svoj ugied in ugled pravosodja. Upam, da se bo i, novim sodniškim zakonom znatno zboljšal položaj našega sodnega dela. MATERIJ A LNI IZDATKI /, žalostjo moram ugotoviti, rla so krediti : tako za osebne kakor za materijalne izdatke. kakor jih odreja ta proračun, zelo znižani. I Glede sodnih poslopij moram reči, da so ' izvzemši dveh sodnih palač v Ljubljani in Sarajevu in nekaterih sodnih poslopij, ki kolikor toliko ustrezajo svojim namenom, vsa druga sodna poslopja v takšnem stanju, da absolutno ne morejo ustrezati potrebam. Sploh je treba priznati, da se je od osvoboje.nja do danes sodnim poslopjem posveeala_iuajhna pozornost. V prestolnici sami in v Zagrebu se sodišča nahajajo v poslopjih, ki ne ustrezajo svojemu namenu. A ne samo, da se ni nič delalo glede gradnje sodnih poslopij, nego so tudi krediti za popravljanje teh poslopij, dovoljeni v proračunih in dvanajstinah. bili tako majhni, da so sodna poslopja danes v mnogih krajih v j silno slabem stanju. Krediti za popravo in pisarniške putreb-! ščine. ki jih določa ta proračun, so takisto minimalni. Kredite za sonde knjižnice sploh pogrešamo. Zdelo sc je. kakor da so sodne knjiž- nice luksiis. toda v resnici so najnujnejša potreba za pravilno delovali ie. kajti nova zakonodaja zanteva od današnjega sodnika mnogo več študiranja in čitanja strokovne literature. l udi ostali krediti, tako nn pr za potnino, za nabavo pisarniškega materijala. za stroške kazenskega sodnega postopanja itd. so majhni. Pripomnim, da je novi sodni postopek rodil tudi nove izdatke, toda predvidene kredite je | težko plačati. Danes je absolutno nemogoče j plačevati iz sodne blagajne dnevnice zu priče ■ v kazenskih postopkih, čeprav je to izrečno i odrejeno v zakonu o kazensko-sodnem poslop-; ku. Vzlic zakonski možnosti, dn naša sodišču lahko neposredno občujejo s češkoslovaškimi poljskimi in bolgarskimi sodišči, delno tudi / avstrijskimi in turškimi, ne morejo naša sodišču danes dejansko neposredno občevati s sodišči omenjenih držav. Razlog temu je v pomanjkanju kreditov za poštnino v mednarodnem pravnem prometu. KAZNILNICE, ODGAJALISČA IN POBOLJ-SEVALNICE V naši državi imamo II kaznilnic, 2 zavoda za prisilno delo, 4 zavode za vzgojo in poboljšanje otrok in mladoletnikov, 3 zavode za zdravljenje in varovanje neprištevitih oseb, 3 zavode za zdravljenje pijancev. Reči se sme, da so ti zavodi vsaj relativno dobro urejeni in da v glavnem ustrezajo zahtevam pravne znanosti in našim stvarnim potrebam. Krediti za te namene so minimalni. Celotno številčno stanje obsojcnccv znaša danes 10.000 oseb, zavodi imajo pa vsega skupaj samo okoli 800 nameščencev in paznikov. VERSKA UPRAVA Od leta 1929, ko so zadeve ministrstva za vere prešle na pravosodno ministrstvo, so izšli skorai za vse vere novi verski politični zakoni, ki so dali veram široke avtonomije. Najvažnejši med temi zakoni so zakon o srpski pravoslavni ccrkvi, c verski skupnosti Židov, o evangeljski krščansk' cerkvi, o reformirani krščanski cerkvi in zakon o islamski verski skupnosti z uredbami o izpremem bah in dopolnitvah. Za vse te veroizpovedi so sc izdelali statuti (ustave). Za vse vere, ki so pri znane, so predvidene stalne državne podpore, k1 se plačujejo v mesečnih zneskih. Glede vojnih pokopališč se lahko reče, da se precej urejena, vendar še zmerom premalo. Zgrajenih je 20 grobišč in 6 v inozemstvu, gradi sc jih pa še 10. ZEMLJIŠKE KNJIGE Za področje apclacijskcga sodišča v Belgradu Skoplju in velikega sodišča v Podgorici je ustanova zemljiške knjige popolnoma nova. Zato stopa polagoma v veljavo zakon o notran|i ureditvi, ustanavljanju in vodstvu zemljiških knjig in drugih zakonov, ki so v zvezi s tem zakonom, in se je začelo postopno ustanavljanje zemljiških knjig na področju belgrajskega apelacijskcga sodišča v tistih srezih, kjer se je vršilo katastrsko merjenje. Uvedeni so tudi že višji funkcijonarji zemljiške knjige pri 7 sreskih sodiščih na tem področju, pri 11 drugih sreskih sodiščih pa še pridejo. SKLEPNA BESEDA Poudaril sem že, da so krediti, določeni s tem proračunom v resoru pravosodnega ministrstva, na splošno majhni in da bomo z njimi v prihodnjem proračunskem letu težko izhajali. Vzlic temu moramo s temi krediti biti zadovoljni, ker nam naše gospodarske in finančne razmere nalagajo, da načelo varčnosti izvajamo v vseh panogah državne uprave in tudi v pravosodju. Res je, da je varčevanje v pravosodju škodljivo, toda res jc tudi, da se v današnjih razmerah nc sme zapravljati. Upam, Ha bo proračun za leto 1937-38 omogočil, da sc v resoru pravosodnega ministrstva izvrše mnoge reforme in zboljšanja za uspešno delo sodnih in drugih ustanov v resoru pravosodnega ministrstva. Debata K besedi se je javil senator dr. Šilovič. Govornik opozarja pravosodnega ministra in ministra za socialno politiko, kakor tudi kmetijskega ministra na to, da so Jugoslavijo preplavili razni potepuhi, delomržneži in berači, ki kradejo in goljufajo. Predlaga, naj bi sc tc osebe porabile za delo pri izsuševanju močvirij, predlaga pa tudi, naj se glede tega izvaja § 52 kazenskega zakonika. Govornik izjavlja, da bo glasoval zn predloženi proračun pravosodnega ministrstva. Sledilo je glasovanje ter je bil proračun za pravosodno ministrstvo sprejet z glasovi vseh navzočih senatorjev. Prosvetni minister zavrača ogabne nanade Puclia Stošovič razgrnil pravo sliko -■--1 imi........................o ucttelfskih premestitvah Po sprejetju tega proračuna je prišel na vrsto proračun za prosvetno ministrstvo. Predsednik senata dr. Tomašič je podal besedo prosvetnemu ministru Dobrivoju Stošoviču, ki je k proračunskemu predlogu podal daljši ekspoze, ki je sličen onemu, katerega je podal v skupščini. Za prosvetnim ministrom Stošovičem je prvi govoril velikolaški senator Ivan P u c c 1 j. I/.razil je svoje sočustvovanje z jugoslovensko orientiranim učiteljstvom. ki je baje izpostavljeno strašnemu preganjanju. Vendar senator Pucelj priznava, da so sc preganjanja vršila tudi pod prejšnjimi režimi. Izrecno je izjavil, da je kot minister sam pregnal iz svojih Vc-ikih Lašč tri učitelje, ki so mu bili za časa občinskih volitev lela 1933 v veliko aapotje, ter da je na njihovo mesto postavil svojo hčerko. Žal, da senator g. Pucelj ob tej priliki ni omenil, da so imeli preganjani odlični učitelji že po 15 let službe, dočim njegova hčerka in zet sploh nista imela zakonskih pogojev za Velike Lašče, in da je on kot čuvar zakona — kot minister teptal zakon, itenator Puccrj je pozabil tudi omeniti, da bj ena njegovih žrtev sedaj sploh ne more več poslužiti poprave krivice, ker leži na smrt bolna še vedno daleč ob bolgarski meji. Dalje je g. Pucelj naglašal, da mora aktivni minister imeti v državi vsaj toliko pravice, da odstrani uradnike, ki ga sramote, le žal. da si lasti to pravico samo za sebe, kajti če bi jo priznal tudi sedanji vladi, bi morale izgledati premestitve učiteljstva vse drugače. Po teh dragocenih ugotovitvah je g. Pucelj navalil z vso krpa-novsko silo na referenta za dravsko banovino v prosvetnem ministrstvu g. Erjavca, na ministra brez portfelja dr. Miho Kreka in na prosvetnega ministra Dobrivoja Stošoviča. Mimogrede pa se je parkrat spodtaknil tudi ob banovinskega šolskega nadzornika g. Štruklja. Zbral je vse deloma izmišljeno, deloma pretvorjeno gradivo, ki ga poznamo že iz raznih Dimnikovih okrožnic JUU ter iz interpelacije učitelja, poslanca Pleskoviča, in ki izražajo vse veliko ogorčenje, ker ne more več po mili volji razpolagati v družbi s Kramerjem z usodo slovenskega uradništva. Zelo ga skrbe tudi državne finance, ki da bodo zaradi poprave krivic med uradništvom trpele. Le žal, da sc na te finance senator Pucelj ni spomnil takrat, ko so se krivice delale. Navedel je g. Pucelj neko ganljivo sceno iz življenja blagopokojnega kralja Petra L, ki je po- lagal učiteljem to na srce, naj zatirajo laž, hinav-ščino in denunciantstvo. škoda, da tega dela Pudjcvcga govora niso poslušali ravno tisti njegovi prijatelji med učiteljstvom, ki so povzročili zadnja leta toliko gorja med našim narodom. Svoja izvajanja jo skušal velikolaški senator podkrepiti z nekaterimi konkretnimi dejstvi, kar se mu pn ni posrečilo. 'Iako je pogreval zopet znano demagogijo o pismih šolskega nadzornika g. štruklju. omenil premestitev učiteljice Tonje iz Ljubljane, ki po učiteljskem zakonu sploh nima pravice službovati v Ljubljani, ter nekaterih učiteljev in učiteljic, za katere so v dotieuih krajih komaj čakali, da sc jili izne.be in za katere je prišlo na pristojno mesto mnogo zahtev iz Ljubljane. Pri tem navaja tudi nekatera ne resnična dejstva, ki jih je očividno zajemal iz. dobro poznnnih virov.(!) Govor prosvetnega ministra Po teli njegovih izvajanjih jc vstal prosv. minister Dobrivoje S t o š o v i č ter je v svojih krepkih besedah pobil vse navedbe senatorja Puclja. Prosvetni minister je med drugim .loja!: »Gospodje senatorji! Po opombah senatorja Puclja, mojega odličnega prijatelja, bi želel, da mi dovolite spregovoriti nekoliko besedi. Kak tična impresija, ki jo je napravit nn senat, je strašna. Meni je zelo žal. dn nimam tako so-nornega glasu in da me Bog ni obdari! s Pur-Ijevim talentom (Ivan Pucelj: ;Hvala, čc je tn resno mišljeno!«), dn bi mogel na isti način odgovoriti na opombe, ki jih je on tu slovi! Morda bom to, česar ne hi mogel storiti i klasom, dosegel z dokazi. Gospodje senatorji. v glav nem so tri točke, o katerih je govoril se. nator Pucelj: 1. premestitve učiteljstva v dravski banovini; 2. premestitve učiteljstva sploh, in 3. preganjanja nacionalnih učiteljev Sokolov. Kot 4. točko pn bi lahko šc navedli preganjanje JUU. To so glavne štiri stvari, o katerih je go voril senator Pucelj. Glede premestitve učiteljstva sem, gospodje, imel čast izjaviti pred finančnim odborom, da kr. vlada želi, da iz našega učiteljskega kadra napravi pionirje in agente narodne prosvete, nikakor pa ne pionirje in agente posameznih osebnosti in strank, če hočete. Vi »te, gospodje senatorji, videli, s kakšno jezo je govoril minister in senator Pueelj o učiteljskih premestitvah. Vi ste mogli videti iz te njegove jeze, da preveva vse to, vsaj jaz sen dobil tak n < i -partizanstvo. Oprostite, da moram tako reči. (Kramer vpade: »Učiteljice niso organizirunc v stranki!«! Na ta vpad je prosvetni minister odgovoril: Učiteljice niso organizirane, a senator Pucelj navaja tri učiteljice kot primer, za katere bi smatral, da jih moram posebno poudariti. (Čuje se glas: »Lčitcljlc niso | »r. tizani!«) Vidite, gospodje senatorji, s koliko jezo on 'pretirava te stvari. Trosim g. Pnclja in ostale gospode, da učiteljev ne tretirajo kot ljudi, ki bi morali služiti tem ciljem. Če bomo mi politiki imeli vedno pred očmi, da morajo ti ljudje služiti visokim ciljem narodne prosvete, služiti onim ciljem, ki -tu jih poudarila tako eden kakor drugi veliki kralj, o čemer so bili tu prečitaui govori, tedaj, mislim, da pustimo učitelje, da vrše svoj posel tako, kakor je boljše za narodno prosvete in končno tudi za nas vse. Gospodje senatorji, iih s«' trudimo da vas o tem prepričamo... (Pucelj vpada: »Prepričajte dr. Kreka in štruklja!«) ... in štruklja in vse ostale. Kr. vlada se trudi, a jaz apclinim na vas. gospodje senatorji, kakor sem aeiliial na predstavništvo narodne skupščine, d.i učitelje, če je le mogoče, pustimo na miru. da v,-še svoj posel. Tega, kar se je kvarilo osemnajst let v tej državi, ne moremo ini sedaj popraviti v osmih mesecih. (Marušič: »Lepo popravljate!«) Toda zagotoviti vas moram, da se trudimo (Iz klopi se čuje glas: -Ni se kvarilo«). Je, je, kvarilo se je. Lahko ste ugotovili iz govora senatorja Puc-Ija. On je to sam priznal, da je iz svoje okolice j svoječasno, ko je bil na oblasti, pregnal tri učitelje. To je ono, kar nam jc dejal, a tistega, česar nam ni povedal, nc vemo. (dr. Kramer vpada: 'Ali je bilo v 3 letih izvršenih 6! premestitev in to po ■ službeni potrebi?) Na ta vpad vzklika minister brez I portfelja dr. Krek; 22 učiteljev je bilo iz službe > odpuščenih!« (Zopet se čuje: Toda vsi so vrnjeni«), i Minister dr. Krek odgovarja: Niso vrnjeni! Premeščali ste slovenske učitelje v južno Srbijo iz Slovenije. a ne iz ene v drugo banovino. Erjavec jc bil v Vučitrnul« Predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič prosi senatorje, naj ne vpadajo v besedo prosvetnemu j ministru, nakar prosvetni minister Stošovič nadaljuje svoj govor. Hočem vas prepričati, da je imela kraljevska vlada namen, da ta, tako važen kader, tako važen stan za našo prosveto vsposobi, da bom izvrševal ; posle, z akaterc se je pripravil in za katerega narod plačuje, politiko pa bomo vodili mi! Da bi podkrepil »težke primere*, ki so se zgodili v dravski banovini, ' je senator Pucelj, a to se mi je reklo v finančnem \ odboru, podal neke primere, ki so težki in je navedel celo en smrtni slučaj. Dovolite mi, gospodje, da to pojasnim, laz imam slučajno podatke, iz katerih se jasno vidi, kakšna je stvarna resnica, j>o-sebno pa, kakšna je stvarna resnica za ta zadnji j najtežji slučaj Dragotina Gregorca, ki ga smatra g. Pucelj za tako tragičnega. Prečital vam bom uradne podatke, ki jih imam na razpolago, vi pa jih boste potem lahko po svoji čisti vesti ocenili, če je to zares tako strašno, kakor ste dobili vtis po govoru g. Puclja. Njegov slučaj je takšen: Dragotin G r e g o r c je premeščen iz Topolca v Mokronog v krški okraj. Gregorc je politično teroriziral vso občino in učitelje svoje šole (Pucelj: -Ne bi ga odpuščala Slovenska ljudska stranka!«) To pomeni, da SLS vodi zelo slabo politiko, če tako brani svoje interese, nadaljuje prosvetni minister. Nadalje obstojajo o njein sledeči podatki: Preganjal je vsako organizacijo svojih političnih nasprotnikov in de-minciral poštene Ijatn, s svojo versko intoleranco je povzročil sovraštvo vseh meščanov. Poleg tega je kot upravitelj šole ignoriral predpise zakona o verskem pouku in ni izvrševal naloge prosvetnega ministra. Povdarjam, da Gregorc odhaja iz vasi in iz šole s šestimi razredi za upravitelja šole v me- j steče z 10 razredi. Gregorc gre torej na boljše mesto! (Ivan Pucelj: Ce ga nihče ne mara, f>otem je to vsekakor slabše mesto! Jaz nisem osporaval, da je prestavljen v mesto.) Gregorc je imel težko bolno ženo Ano. kar pa v uradnih podatkih ni bilo razvidno. a kar so prisotni referenti šele pozneje zvedeli iz poznejših poročil. Iz zdravniškega potrdila je bilo razvidno, da jc Ana Gregorc bolehala od svojega 18. leta starosti na sklepnem revmatizmu, a od 22. leta na tuberkulozi. Zadnje mcsece njenega življenja je bolezen tako hitro napredovala, da se je vsak dan lahko pričakovala njena smrt in je ona meseca februarja letos tudi umrla. Ko je banovinski šolski nadzornik zvedel za stanje Gregorčeve žene, je zadržal izvršitev odloka o razrešitvi službe g. Gregorca. kar je vendar v nasprotju z vašim zatrjevanjem g. Pucelj, saj ste vi pred vsem senatom izjavil, dn sem ji pregnal moža, njo pa, da sem pustil umreti. Po tem jc razvidno, da to ni točno, kar ste trdili, da sem ga namreč takoj pregnal, ker je doiični nadzornik, ko ie zvedel, da je Gre-gorčeva žena hudo bolna, zadržal odlok o njegovi premestitvi, vsled česar je Gregorc lahko ostal pri svoji ženi. Če pa je ona medtem umrla, pa za to vsekakor ni nobenega krivica. Gospodje senatorji! laz sem z veliko pozornostjo poslušal vaše govore ter vas prosim, da tudi vi mene poslušate, jaz pa sem vam n* razpolago z vsemi potrebnimi pojasnili. V pogledu premestitve r dravski banovini pa t,mi moram izjaviti tole: naj mi nikar ne zameri s. Kramer. da se moram posluževati istih podatkov. katerih sem se posluiil še v finančnem odboru. V dravski banovini imamo skupaj 4180 učiteljev. Točno je. da je bilo premeščenih za časa mojega ministrovanja 274 učiteljev v dravski banovini. Od loga števila jih je bilo na prošnjo preme--ren i h 1BŠ ali 62%. po službeni potrebi za 106 ali 3H",;. Itd teh 106 premeščenih učiteljev je bilo premeščenih 20 učiteljev po potrebi službe, ki sravice. Pri izvrševanju zakona sem moral te učitelje, ki s0 protizakonito zasedli omenjena mesta, premestiti ter postaviti na njihova mesta l.iudi. ki so izpolnili vse dolonbe. ki jih predvideli »rudniški zakon. Ne samo v tem oziru, temveč tndi v vsakem drugem pogledu sem redno izvrše-vnl zakon. Jaz sem imel tudi pogum, da sem svn-jpčasno pred 5 ali 6 meseci i »da I odlok, s katerim sem razrešil 500 nžiteljev narodnih šol, česar noben prosvetni minister pred menoj ni storil, nobeden od ministrov, ki so dovolili, da so bili učitelji po 6 do 8. 10 pa celo do 12 let hren praktičnega izpita. Istotako sem postopal tndi v tem 'lučaja, ne samo r dravski banovini, temveč tndi r vsaki drugi banovini, ker so učitelji prihajali nn mesta, a niso m tn imeli pravice. Isto stvar sem izvršil v Belgradu. kjer so nekatere učiteljice, ki «n dovršile komaj šole. prišle iz dijaške klopi za sfiieljirc prestnlice, drugi uvštelji pa, ki so služili 30 do ,30 let v Južni Srbiji ali Macedoniji in ki imajo otroke po drugih mestih, pa tudi v Belgradu, pa so ostali še nadalje ua svojih mestih, tako da so morali včasih živeti ločeno od svojih otrok, ki so bili mnogokrat celo v treh mestih (dr. Kramer vpada: -»Ali so sedaj prišli kvalificirani?«) Prosvetni minister na ta medklic takoj odgovarja, dn so prišle samo kvalificirane moči na ta mesta. Če pa obstoja samo en drug slučaj, je dejal minister Stošovič, potem sem vam, gospodje senatorji, rndevolje nn razpolago. Od teh 160 premeščenih učiteljev jih je bilo 20 takih, ki niso izpolnjevali fiogojev za službovanje v mestu. 32 mlajših jičite-jev je moralo biti premeščenih, da hi sc napravilo mesto za starejše učitelje. Smatram, da zahtevajo tudi humani in socialni razlogi, ila se tako postopa. Dvanajst učiteljev pa jo moralo hiti odstranjenih zaradi nedostojnega obnašanja. Gospodje! Tukaj imam dva slučaja, ki ju je navedel senator Pucelj, da je neki g. župnik pisal in poslal neke podatke o neki učiteljici, ki je bila premeščena. Rečem vam, da so s temi mladimi učiteljicami razni slučaji, v katerih se zavzemajo zanje župniki in razni drugi ljudje, pa tudi tukaj je treba vse točno proučiti, predno se o tem razgovarja v senatu, da se vidi, če so ti razlogi opravičeni. Slični razlogi so obstojali (udi pri onih učiteljicah, ki so z dvema letoma službe dobivale mesta v Belgradu. Zagrebu ali drugih mestih. Nadalje ir bilo triin- j dvajset učiteljev, ki so prili v spor z domačim prebivalstvom in sicer v takšne spore, da je oilo v njihovem lastnem interesu, da se odstranijo s teh mest in so zaradi tega (udi morali biti premeščeni (Pucelj zopet vpada). Prosvetni minister nadaljuje: Vi sle navedli S(ano Tičar in Ano T o n j a. To sta (a dva slučaja. Proti Slani Tičar je mnogo pritožb iz ljuds(va, da s svojim obnašanjem demoralizira in kvari mladino. Ker jc slovenski krnet v tem oziru najbolj občutljiv, je prebivalstvo že dolgo časa zahtevalo, da sr učiteljica Tičar-jeva premesti ter je grozilo s škandalom. (Pucelj: Ali ste to proučili?-) Minister Stoševič takoj odgovarja; To se je preiskalo, moramo se trudili, da bi bilo bolje. Tu ne pomaga disciplinska preiskava. Tukaj se mora truditi družina, mora sc truditi družba, a razume se tudi, prosvetni minister, Ana T o n j a pa, ki je imela 11 let službe po § 105. uradniškega zakona, ni mogla ostati v Ljubljani, ker je to vseučiliško mesto, za vseučiliška mesta pa se zahteva najmanj 12-letna služba in iz lega razloga je morala biti premeščena iz tega mesta. To velja tudi za Zemun, ker se tudi za Zemun, prav (ako kakor za Belgrad, zahteva najmanj 12-letna služba, kakor se zahteva za vsa vseučiliška mesta ler jc, kakor rečeno, morala iti iz Ljubljane. To so ti trije primeri, ki jih je senator Pucelj tako tragično predstavljal. Dalje je Pucelj omenil, da sem se obregnil ob učitelje nacionaliste. Moram ponoviti to, kar sem že dejal v finančnem odboru. Jaz ne delim učiteljev v dravski banovini v nacionaliste in v nenacionaliste. Za mene so vsi tako dolgo nacionalisti, dokler ne dokažejo kaj nasprotnega. To je ena stvar, druga pa je tale: Ni res, da sem preganjal sokolslvo. V dravski banovini, kakor sem že malo preje povedal, imamo skupaj 4180 učiteljev. To so uradni podatki iz dravske banovine in ne podatki, kakor se jc izrazil g. senator Pucelj, ki mi jih je nekdo napisal. Izvolite zahtevati potrdilo, to stane samo 25 din, pa vam ga bom jaz izdal. Torej od teli 4180 učiteljev, kolikor jih imamo v dravski banovini, pripada sokolskemu društvu 4C41 učiteljev, kar pomeni, da je skoro 90% učiteljev včlanjenih v sokolslvu. Torej gospdje, 4014 učiteljev je včlanjenih v sokolstvu. Iz (ega sledi, da se sploh ne more zamisliti nobena premestitev v dravski banovini, da pri tem ne bi zadela kakšnega člana sokolstva. To je jasno. Glede učiteljev v dravski banovini se mi jc dalje očitalo, da preganjam Učiteljsko zdruzenje. Gospodje, tudi to je laž. Ne vem, od kje ste mogli dobiti takšne podatke, takšne informacije. (Pucelj: »Dal nam jih je predsednik učiteljske organizacije, ki je isto-tako političen človek I«) Gospodje, mi smo zasledovali borbo v JUU vseh zadnjih štiri do pet let, ko je vse časopisje, tudi bclgrajsko in ljubljansko, in zdi se mi, tudi zagrebško, zasledovalo ono strašno borbo med dvema taboroma uči. da je premeščene člane upravnega odbora prejšnji režim preganjal iu vrgel iz društva. Eden od mojih prvih sklepov kot ministra je bil ta, da sem Dimitrijeviča, ki je podpredsednik JUU, in še drugega, katerega ime se točno nc morem spomniti, vrnil na svoje mesto. Po treh do štirih mesecih sem pa doživel to, da sta ta dva premeščena gospoda da:ala te podatke tud: Vam . in drugim in tretjim o tem, kako sem preganjal učitcij t da nisem šel na roke JUU. A kakor vidite, sem s svojim prvim sklepom kot minister izdal naiog, da se ona dva premeščena vrneta na voja mesta. Zadnja zamera je, gospodje, ona i/ede učiteljskih premestitev sploh, a tu je ravno navedel g. Pucelj, da se je JUU pritožilo, da sem premestil 2290 učiteljev v kraljevini. Res je, go-podje, točno je, ne vem samo. če je točno to število. Morda je to približno, morda da je tudi nekoliko večje, vem samo to, da je od tega števila premeščenih 1600 učiteljev na lastno prošnjo in vam moram zagotoviti, gospodje, da osebno nosim polno odgovornost, tako moralno kakor materijalno za to. jaz nisem delal po navadni praksi, da vse te premestitve pripravijo gospodje načelniki, marveč sem sam vzel to delo v svoje roke ter sem se potrudil, dn kolikor je bilo le mogoče, pojirnvim krivice, ki so jih napravili prejšnji režimi. Pri tem sem |>n upošteval (udi socialne razmere in družinske potrebe, ki jih je bilo posebno pri starejših učiteljih, ki šo zaslužili, dn pridejo nn boljša mesta, upoštevati. Od teh 2290 premeščenih učiteljev, kakor že rečeno, je. večina premeščenih na lastno prošnjo, dočim se je onih ostalih okoli 800 učiteljev premestilo po službeni potrebi, (oda tudi ti spadajo v isto kategorijo kakor oni gospodje iz dravske banovine. Tn jc šlo za vprašanje neizpolnjenih pogojev, ali pa so se morali mlajši učitelji pomiriti s tem. dn odstopijo mesto starejšim učiteljem. ali pa jc šlo za nesporazume med učitelji in ljudstvom. Smatral sem, dn je tnko v interesu učiteljev kakor tudi v interesu prosvete. dn se vsi ti primeri izgladijo, ter dn se oni, ki niso bili priljubljeni, premestijo v druge kraje. Niti v Srbiji niti v dravski banovini nihče od učiteljev ni bil premeščen iz ene banovine v drugo, temveč je bila samo izvršena premestitev v isti banovini. (Pucelj: »To tii točno! Osem jih je premeščenih tudi v druge banovine.«) Ne osem. temveč 24. to pa ni nobena nesreča. Učitelji, ki so bili premeščeni v druge banovine, ne smatrajo, dn so bili s tem lako strašno prizadeti. Torej, gospodje, slede dravske banovine, recimo, dn jih jc bilo is premeščenih, čeprav imam jaz podatke samo za 4, Veličasten shod JRZ v Št. Vidu nad Ljubljano Zborovalei so z ogorčenjem obsodili ogabno denuncijantstvo Janeza Puclja v senatu, kjer je na ostuden način blatil slovenski narod in njegove voditelje Včeraj so jo vršil v Št. Vidu narl Ljubljano shod. ki ga je priredila tukajšnja organizacija JKZ kot pripravo nu občinske volitve v nedeljo 29. t. m. Nasprotniki niso ujiali postaviti svoje IKste, zato je listi JRZ zmaga zagotovljena. Mogočna udeležba ua shodu pu priča, da bo št. Vid kljub temu v nedeljo inunife« tiral vso svojo zavednost in pred vso Slovenijo poka/al, da stoji vedno in neomajno zu svojim voditeljem dr. Korošcem. Na prostnško blatenje dr. Korošca in drugih voditeljev našega naroda, katero si je privoščil Pucelj v senu tu, je shod v št. Vidu /e včeruj odgovoril, ko so poslušalci z ogromnim ogorčenjem obsodili to deniincijan-sko natolcevanje. Drugi odgovor sledi v šl. Vidu v nedeljo /. mogočno zmago JRZ. Nu shodu stu govorilu o političnih razmerah in občinskih volitvah gg Miloš Stare iu I . Gabrovšek. Slednji je ugotovil, kako razširjajo tako imenovani jugoslovenski nacionalisti vsak dan nove laži o padcu ali liestalnosti vlade in kako greše nu račun sedanje svobode in modre previdnosti vlade. To delajo, rla bi med ljudstvo zanesli zmedo in strah ter bi iz ustvarjene malodušnosti kovali nov kapital. Potem je govornik nadaljeval: Pucelj hufska k plemenski mržnji Na čelo te kampanje se je postavil senator Pucelj s svojim govorom 23. t. m. Tako nizkotnega govora Belgrad še ni slišal, najbolj |>a smo začudeni, da je mogoče kaj takega med senatorji. Iz parlamenta je izšel atentutor na vlado, v senatu se je izvršil napad na lastno ljudstvo, ki gu je o njegovih voditeljih obmetal z blatom g. Pucelj. Najbolj nizkotno pa je v celem govoru, da računa na srbsko ncpo/.nanjc naših razmer in skuša ustvariti mnenje, da smo Slovenci proti državi in Srbom. Govor, ki bi bil donia samo udarec na katoličanstvo, kot smo jih iz njegovega kroga navajeni, je smatrati v Belgradu kot intrigantsko denuncijanstvo, sloneče ua prostem natolcevanju. Na dolgo jc ta minister deval i/ kože klerikalnega zmaja in kazal njegov meh kot strašilo v teli dneh že itak dovolj preplašeni trojici: Banjaniti, Kramar, Zec. Na Slovenskem dere tega ubogega zmaja že iz dobe, ko je ustanavljal samostojno kmetijsko stranko (ia bi razbil slovenske kmetske vrste v korist Krumerjeve najiredne«skupine. Spjavil se je — v jugoslovanskem senutu! — nu misijon 1. 1920., kjer da njegova žena zaradi njegovega političnega delu ni dobila odveze. Ker veže spovednika spovedna molčečnost, je s tem seveda silno lahko opletati! Spravil se je nad Katoliško akci jo in apostol-stvo mož, obrca'1 druge cerkvene organizacije. Vse so politične — po njegovem — in katoliška akcija odvisna od Rima. In Srb, pravoslavec, ki ne more poznati razmer na Slovenskem in si more misliti: slovenska politika jc odvisna od Rima — morda celo od Mussolinijevega Rima. Poznamo to natolcevanje že mnogo let. Ogromno škodo so žc napravili ti napredn juki« s tem grdim podtikanjem slovenskemu narodu, mnogo nepotrebnega sovraštva in zdrahe med brati. •Sedaj »jugoslovanski« minister ponavlja to grdo igro, ponavlja te podle laži in denuncira. Dn lepše izpelje ta napad, po nekem« Nemcu kon-štatira, da je slovenska katoliška akcija 100% za JRZ in hrvatska 100% proti. Torej obe politični. kar bi Pucelj rad Srbom pokazal. Sklicuje se tudi na dr. Kreka, ki pa je že davnaj odložil predsedstvo katoliške akcije. Kdo ne vidi zlobe in zavijanja iz teh besed? Tega človeka so volili od Marušiča določeni župani. Kdo tedaj ne bi rn/.umel, kako hudo je, da mineva doba teh županov. Odtod napad v senatu na finančni zakon in na amandman o občinah! Smešenje Slovencev pred Srbi Da mero smešenja katoliških krogov dojiol-ni. se spravi tudi na zafrkavanje želje, izražene v ljubljanskem banovinskem svetu, naj se kaj ukrene proti razvadi, da stoje marsikje po kmetih med mašo ljudje zunaj ccrkve. Kaka ma-lenkostnost in obenem perfidnost gleda iz stavka: »Promet bi se ustavil in nihče v Ljubljani ne bi smel na ulico, in to vsako nedeljo do 5. popoldne, ker trajajo službe božje pri teh cerkvuh do tega časa.« Tako govori bivši slovenski minister v Belgradu, dn smeši pred Srbi Slovence! In vendar ve vsak kmet dobro, kam je merila ona želja v banovinskem svetu. pa najsi bi jih bilo tudi 18, mislim, da to ni nobena jiosebna nesreča, če gredo ti učitelji iz dravske banovine v moravsko banovino. Evo, I o je. gospodje, kar sem smatral za potrebno, da odgovorim nn opazke Puclja ter mislim, da Pucelj s svojimi navedbami ni predstavil zadeve take, kakršna v resnici je.« Predsednik senata je dal nato besedo še senatorju Dragoslavu Gjorgjeviču, nato pu senatorju dr. I r a n g e š u , nakar je ob pol 3 bila dopoldanska seja prekinjena ter je bilo nadaljevanje napovedano za šesto uro zvečer. (Nadaljevanje v drugi izdaji.) S tužnim srccm naznanjamo vsem sorodnikom, da je danes umrla naša draga mati, stara mati in prababica Morila Štele Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 27. marca ob treh pop. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv, Križu. V Ljubljani, dne 25. marca 1936. Žalujoče rodbine: Štele, Perdan, červ, Križman, Dejak, Metlar, Ponuda, Pestoteik. Medvojni žitni komisar J. Pucelj napada g. nadškofa Jegliča radi nejugoslovanshega mišljen ia Star je rek, da morete iz sv. pismu dokazati vsako krivoverstvo kot resnično. Iztrgajte posumezne odstavke, spravite jih po svoje skupaj, in nepoučenemu človeku vse dokažete. Tako dokazuje Pucelj. Dal si je izpisati iz starih »Slovencev« dokumente — kot on pravi — in ti naj vpijejo, da nadškof Jeglič ni pravi Jugoslovan, da Korošec ni pravega jugoslovanske-ga kova, dn je neskončna nesreča, da sedi Na-tlučcn na mestu, ki gu je ogrel Dinko Puc. Kateri gospodov okrog Puclja bi ušel njegovi obsodbi, če bi o njem tako zbirali »dokumente«. Korošcu očita, du govori majska dekluracija o habsburškem žezlu. Namigovanje nn dinastijo je v vsej /lobi jasno. Toda, mi vprašamo, ali so imeli Pucljevi ljudje pogum v rtobi, ko so govorile j)uške in tojiovi svojo vojno pesem, zbirati podpise za tako pohlevno deklaracijo? Nadškof Jeglič je dal pobudo! Podpise pa so zbrali tako obso jeni j klerikalci«. 'Teh 200.IMK) podpisov priča, kako je mislilo »jugoslovansko, nuše ljudstvo v dobi, ko je bil, četudi kratko dobo, kot sam o sebi Pucelj pravi — žitni komisar. Kuj je pomenil žitni komisar ki je rekviriral kmetom zadnje zrnje za vojsko, ve vsak kmet po Slovenskem! Bog zna kako je pogledal dr. Kmarc v boj poslanega Puclja. ko se je spom-t nil, kako je govoril 25. marca 1918, ko so izro-' čili Korošcu podpise, »da nikdar več ne bo strup I tistega sovraštva delil naših vrst«. In danes razlivajo strup sovraštva po Belgradu! In če že napada dr. Korošca, ki se lahko brani, kako pa je, da se spravi »minister in senator« hijensko na sivolasega ljubljenca slovenskega naroda, ua nadškofa dr. Jegliča in ga skuša še sedaj črniti v Belgradu, kot da ga niso slovenski naprednjaki dovolj črnili ua Dunaju, tako da ga Franc Jožef ni hotel sprejeti niti v avdijenco. Novo zavijanje dejstev, du se preslepi bel-grajska javnost, da se goji mržnja uieil Srbi in Slovenci. Takole govori Pucel j: sKoro.šec ni pisal, kar sem čital, tega on tudi preprečil ui.c Ali je Pucelj prespal popolnoma dobo. ko je SLS pod ranjkim Krekom nastopila celo proti smernicam tedanjega načelnika? Tu se danes za pisanje »Slovenca« pred Pucljcm ne more več braniti, ker je mrtev. Pucelj pripoveduje v senalu o svoji žlahti Toda poslušajte! Tudi preganjanja vrši JRZ v Sloveniji. Čujte, trije so bili baje odstavljeni v dobi, ko je Natlačen bun!Pucelj previdno zamolči zakaj. Še bolj previdno molči o stotinah žrtev, ki so postali žrtev preganjanj pod' njegovim prijateljem Marušičem. Zaradi prestave hčere in zeta je PucTju že minister prosvete sproti jjovedal, dn to ne stori tragedije, mogel pa bi mu poved nt i tudi, kdo so bili vsi mogoči ljudje, ki so zavirali po najrazličnejših potih v ministrstvu prosvete, da šc danes niso popravljene ogromne krivice poštenim slovenskim uradnikom, ki nimajo na sebi nobenega drugega madeža kot to, du so bili po krivici demun-ciruni kot danes dcnuncira minister Pucelj voditelja našega ljudstva. Pač še en preganjalec je tu: poslanec Lenarčič »bister in zdrav kmete. Sreski načelnik ga je kaznoval zaradi njegovega govorjenja. Kako bi bili hvaležni Puclju, če bi povedni zaradi kakšnegu govorjenja! Potem bi se njegova beseda o dinastiji bolje razumela. Še eno je ]?ovedal Pucelj. kar morda ni Inž. Ugotavlja, da ni federnlist. Verjamemo, loda, kaj je bil ta možakar takrat, ko sc je družil z Radičem. Ali je bil takrat neodkrito-srčen? Vedno smo trdili, da so za sporazum med Jugoslovani največja ovira tako imenovani jugoslovanski nacionalisti. Pucelj je za to podal nov dokaz. Deniinciran je je vedno grd posel, težko združljiv s častjo senatorju toda vršiti to delo, da se seje mržnja med Slovence in Srbe, je peklenski posel. Podtikanja nespornim voditeljem Slovencev so podtikanje vsemu našemu ljudstvu. Staro pravilo naših nasprotnikov je bilo: Krepko laži, nekaj bo že ostalo Upajmo, da srbski politiki dovolj poznajo Puclja in da nc bo ničesar ostalo v škodo obojim: Srbom in Slovencem. Ostal pa bo na tem politiku madež, da je natolceval. Protestni shod v Ihanu V Ihanu, kjer so tudi prihodnjo nedeljo občinske volitve, je govoril g. Miloš Stare, ludi I u je samo lista JRZ, ker nasprotniki niso mogli sestaviti liste. Zmernejši starejši nekdanji naši nasprotniki namreč obsojajo divjanje nekega malega števila kričačev, ki so v dobi diktature riotcli na vrh brez ozira na koristi drugih. Zato je ostalo pravih nasprotnikov premalo zu sestavo liste. Shod sc je tudi spremenil v protestni shod, na katerem jc občinstvo ogorčeno poslušalo in obsojalo, kaj si upa govoriti proti slovenskim voditeljem od izsiljenih županov izvoljeni sc nator Pucelj. Dve novi meščanski šoli Belgrad, 25. marca. m. Prosvetni minister je s svojim odlokom ustanovil dve novi meščanski šoli v Sloveniji, in sicer v Mariboru II. deško meščansko šolo ter meščansko šolo v Zagorju ob Savi. Na obeh novih šolah se bo pričel šolski pout še letos v jeseni. Nova cerkev v Zagrebu Zagreli. 25. marca. b. Danes jebila v Zagrebu velika svečanost polaganja temeljnega kamna za novo baziliko Matere božje Lurške. Vse dopol-| dne so se darovale maše. Ob 5 popoldne je ob prisotnosti nadškofa dr. Bauerja in škofa koadju-, lorja dr. Alojzija Stepincn, mnogoštevilnih pred-, stavnikov raznih redov in društev ter vernikov i v Zvonimirovi ulici na dvorišču frančiškanskega | samostana bil blagoslovljen kamen, ki bo vzidan i v temelj. Blagoslovil gn je nadškof dr. Ante i Bauer. I____________ Dunajska vremenska napoved^ nestalno, najbrž mrzleje od zvečanju oblačnosti, ponekod lahne i oadavine. Velik požar na Mali Loki Zgorela gospodarska poslopja in 6 glav živine Št. Lovrenc nu Dolenjskem. Nocojšnjo noč od I do 2 je silen požar uničil vsu gospodarska poslopju Jožeta Pevca nu Mali Loki, hišna št. 3. Zgorel je skedenj, 2 šupi in hlev, vse pod eno streho, trije svinjaki, drvarnica in sušilnica. Zgorela je tudi vsu živina, šcstcro glav, in sicer 2 kruvi, pur volov, t junec in I telicu. Kravi sta bili vredni najmanj 3000 dinarjev, junec in telica okoli 3000 din. Zgorel je tudi pes, ki je bil priklenjen na verigi Rešili so satno 4 prusce, drugega nič. Zgorela sta dva vozova, slaniore/,niča, plug in vse kmečko orodje. Da je zgorela vsa goveja živina, je bil vzrok poln voz listja, katerega so pripeljali ravno včeraj domov in ga pustili pred vrati hleva, da jih zaradi tega uiso mogli odpreti, in ravno to listje je še bolj pospešilo razširjenje požara. Na pomoč so prišla štiri gasilna društvu s svojimi brizgulnicami, ki so vsaj rešili hišo in omejili požar, da se ni razširil nu sosednja poslopja v vasi, ki so vsa s slamo krita, ker bi bila sicer pogorela vsa vus. Prišla so nu pomoč gasilna društva iz Občin, Vel. Loke, št. Lovrenca in Čatežu, katerim gre največja livula za njihovo požrtvovalnost, da ni dane« vsa vas kup pepela. V skednju je bilo tudi še okrog 4- do 5 tisoč kilogramov sena in slame in kup Skope. Posestnik je bil zavarovan pri »Vzajemni« zu vse skupaj s hišo vred zu 19.000 diu. Kakor se sumi. je bil ogenj podtaknjen, ker je začelo goreti gospodarsko poslopje naenkrat na dveh koncih. Shod „narodnega" poslanca P lesk oviča Trbovljah v Trbovlje 24. marca. G. Plcskovič je sklical shod v dvorani Delavskega doma, da bi na njcin podal poročilo o nabavkah premogu za državne železnice iz rudnikov v naši banovini. Zborovanje jo g. poslanec izpremenil v politično, v nekak zagovor sedanje opozicije, kateri pripada tudi on G. poslanec je trdil, da so on in njegovi tovariši izstopili iz vladne večine prav zaradi premogovnega vprašanja. Vsak pa dobro ve, da so jih navdajali povsem drugi nameni, politični, ker so to pripadniki bivše JNS. Sedanje vlade, v kateri sta tudi dr. Korošec in dr. Krek, že iz principa ne podpirajo, čeprav bi v tej vladi lahko koristili rudarskemu delavstvu in se kot slovenski jioslanci z ministri trudili za pomoč slovenskemu delavstvu. , Vsak delavec prav dobro ve. da so prijiad-nikom bivše JNS merodajni le politični oziri, ne pa zdrava pamet in korist volilcev, ki so jih na to mesto postavili za to, da delajo zalije, ne pa, da vsako delo vlade sabotirajo in vsaki koristni stvari nasprotu jejo. Prepričani smo, da so ti politični skrajneži vsakega poslabšanja le veseli, da lahko pripisujejo krivdo slovenskim ministrom. Glede zapostavljanja zadnje deputacije, ki se je v rudarskih zadevali mudila v Belgradu, smo se pa informirali, da ministri niso marali, da sodelujeta v njej tudi gg. Plcskovič in Mravlje. ker imata kot poslanca itak vedno dovolj prilike zu posredovanja. Delavska deputacija, ki je imela namen obrazložiti težave delavstva, je bila sama gotovo dovolj vešča in jioučetm in bi ji bili šepetulei za politično bvalisanje na račun rudarskega delavstva čisto odveč. V de-putueiji so bili gg. Pliberšek, načelnik 2. rud. skupine, član banskega sveta Križnik, predsednik skupine rudarjev JSZ Ustar - sami delavci in rudarji, ki nu lastni koži čutijo težo svojega tlela. Poleg tega sta bila v deputaeiji še zagorski župan in star rudar g. Prosenc in kateliet Vodušek, ki stalno živi in deluje med rudarskimi trpini. To so bili glavni razlogi, zaradi katerih sta morala od deputacije odstopiti gg. Plcskovič in Mravlje. Do sedaj so si znali rudarji vedno sami pomagati in tudi na mero-dajnih mestih zastaviti svojo besedo za svoje potrebe, ne da bi kdo pristavljal politične lončke z »zaslugami« za pohorsko čaršijo. Sa j jiruv g. Mravlje zna v skupščini reševati rudarska vprašanja samo s palicami in lejieriko. naj tudi naprej sam vrši Io zaslužno delo. Rudarji in njih pravi zastopniki pu se s takim delom ne strinjajo. Kdo pa pozna rudarje takrat, kadar bijejo boj za lastni obstanek napram podjetju':' Takrat še nikoli nismo slišali njihovih raz-j govorov in kadar bo zopet treba, te gosjiode ne bo na beli dan. Takrat bo rudar sam s svojo borbo, taki in podobni pomočniki se bodo obrnili v drugo stran in ubogi rudar bo vse prej nego pošten delavec, ki se bori za svoje in svoje družine življenje. Prav pošteno povedano: večina rudarskega delavstva jc taKega mnenja, da so bili poslanci petomajskih volitev izvoljeni v senci nasilja in je zato zadnji čas, da jih vlada pošlje domov in obenem da narodu pri-liko, da si z demokratičnimi in svobodnimi volitvami izbere druge zastopnike, ki bodo imeli ob javnem delovanju res iskrene namene brez političnega ozadja. Takrat bo vsak prepričan, da bodo imele pri vladi tudi deputacije s poslanci kaj uspeha. Resen politik in poslanec se v slučajih take potrebe pridruži vladni večini in ji pomaga. Komur so pa politični vidiki vse, se mu pa vedno in j»ovsod tako godi, kakor današnji opoziciji narodnih poslancev. Vprašanje nabavk premoga se bo pa rešilo, kolikor se sploh more rešiti, pu brez te opozicije. Dr. Korošec je reševal že vsa težja vprašanja in jih je rešil in upamo, du bo rešil tudi to za kar mu bo rudar hvaležen. Tistim, ki sedaj glodajo to kost po raznih shodih v marksističnih dvoranah, ker drugod zanje ni prostora, pa to ne bo prav. rlr. te Bogoshrunsivo Špitalič pri Kamniku, 23. marca. Dne 21. t. m. so imeli šolarji sv. spoved. Po končanem obhajanju sta župnik in cerkvenik zapustila cerkev. To priliko pa je porabil tujec va-gabund, švignil v zakristijo, vzel ključek in izpraznil ciborij. Potem pa je še nesnago naredil v klopi. — Ko je v nedeljo med sv. mašo župnik hotel obhajati šolarje in druge, je našel ciborij popolnoma prazen. Približno 110 ljudi je ostalo brez sv. obhajila. Sv. hostij nismo našli. Druge tatvine nismo zapazili. To je naredil iz sovraštva in zaničevanja do Boga. —mu...... ii i i i m—■——n—im——m — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj oa prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef srrenčice«. Složen nastop kmetov rodi uspehe Litija, 24 marcu. Včeraj je bil v Litiji sredpostni živinski fn kramarski sejem. Zu skupen in složen nastop živinorejcev je. ker šc niso ustanovljene po naših krajih kmečke zveze, poskrbel okrajni odbor JRZ v Litiji, ki je sklical na praznik svetega Jožefa v društveno dvorano v šmartnem pri Litiji širši sestanek kmetov iz litijske iti šmarske občine. Predsednik okrajne organizacije g. 11. Lebinger, katerega so v začetku hoteli motiti nekateri plačani Mačkovi ugentje, je pojasnil ukcijo kmečke zveze za Slovenijo, da sc cene živini na sejmih vzdrže na določeni višini. Izvoljen je bil 8 članski ocenjevalni sejmski odbor z gg. upraviteljem L. Rupljcm in Al. Strmanom nu čelu. Le-tu odbor je določil cene živini. Kmetje so prignali okoli 300 glav živine, mesarjev, posebno ljubljanskih jc bilo nad 40. ki so skušali nu dovoznih cestah kupovati živino ter kmete z različnimi pretvezami pregovoriti, da bi prodali živino pod določeno ceno. Do pol 12. se na sejmišču sploh ni vršila kupčija, »štrojkali« so oboji, kmetje in mesarji, ko pa je sejmski odbor ob pol i2. objavil, da se ima živina ob 12. odgnati, se je pričelo kupčevati ter so bili prodani la voli po 5 din, srednji pa po 4.50 din za kg; pri zadnjem sejmu pu so bili najboljši voli proclani po 3.50 din kg. Tako je bil zaradi složnega nastopa naših živinorejcev dosežen uspeli, da je bila živina prodana po znatno višji ceni, kukor pu, če ne bi vmes pose gel sejmski odbor. Koledar četrtek, 26, marca: Emanuel, mučencc; Maksi- nia, mučenica. Movi grobov' -J- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija J c r a s. ro j. Kos, mati zaslužnih dobrovoljcev prof. Josipa in Srečka Jc-rasa ter ravnatelja Ivana Jerasu.. Pokopali so 'o včera j popoldne. Dosegla je starost 72 let. — i torek je odšla k Bogu po svoje plačilo gospa Frančiška L j u b i č. Za njo žalujejo soprog in hčerke. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti. Jenkova ulica 20 nu pokopališče k Sv. Križu. V Brežicah je umrla v starosti 75 let gospa Ana Poljanško v a, vdova pekovskega mojstra in posestnika. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne na farnem pokopališču v Brežicah, . Naj jim sveti večna luči Žalujočim nase glolmko sožnlio1 i' nik ter razni drugi zastopniki. Razstava je bila otvorjena brez posebnega govora, saj o umetniški sili razstavljalca govore umetnine same, teh pa je 174, med katerimi je skoraj polovica figuralnih slik, drugo pa so pejsaži in podobno. Med likami je 47 novejših, ki še niso bile razstavljene. Razstava bo odprta štiri tedne. Ime Matije .lame je samo dovolj močno za občinstvo-, ki spoštuje pravo umetnost in zato nam ni treba še posebej priporočati obiska razstave. 0 <>. Sos,« odpotoval v Belgrad. V Belgrad je odpotoval g. Karel Soss, predsednik ljubljanskega Združenja trgovcev. G. Soss namerava v Belgradu posredovati v zadevi ljubljanskega mestnega proračuna. Kakor znano, nasprotuje Združenje trgovcev posebno povišanju trošarin, (i. Soss bo najbrže predlagal v Belgradu kakšen drug izhod, kako naj se reši mestna občina iz sedanjih zagat, v katere so jo dovedle bivše občinske uprave, od katerih je bil v eni dolgo časa ludi g Soss sam. © Ženska s 40 kaznimi. Včeraj jc policija aretirala ponovno svojo staro znanko, ki ima sicer lc 35 let, zato pa je bila dosedaj nič manj kakor šti-ridesetkrat kaznovana. Ena in štiridesetič je bila zasačena, ko je zopet beračila po ljubljanskih ulicah. Ženska je doma odnekod z Dolenjskega ter se očitno počuti v zaporih kakor doma. — V zadnjih dnevih je policija prejela 8 ovadb zaradi tatvine koles. Štiri kolesa od teh je policija našla v sosednjih ulicah. Ptui Občni zbor JRZ bo v nedeljo 29 t. m. ob pol II. uri pri poslancu g. Brenčiču. Dnevni red: Poročilo predsedniku, poročilo tajnika, volitev odbora, sprejem članov in slučajnosti. Vabijo se vsi člani, somišljeniki iu prijatelji JRZ v Ptuju v čim večjem številu. — Prostovoljna gasilna četa v Ormožu obhaja letos 50 letnico svojega obstoja. Svečano bo proslavila svoj jubilej v dneh 4. in 5. julija, ki bo vezan z delnim zajedniškim gasilskim kongresom v Ormožu. Priprave so žc sedaj v polnem teku, da bo ta gasilski praznik čim ve-ličastnejši. Program proslave bo v kratkem objavljen. — Tovariške čete, posebno one v področju bivše mariborske oblasti, prosimo, da v teh dneh ne prier.jajo nobenih |>rireditev. — Izšla je prva Considinejeva knjižica Veselite se!« Broširana stane 5 din, vezana 10 dinarjev. Prvemu zvezku bodo v presledkih sledili še trije drugi, in sicer: Verno srce — veselo srce; Jusnine in Vesela j>ot k Bogu. — Knjižica je jiolno vedrega optimizma in bodri k veselju v duhovnem življenju in k neomajnemu zaupanju, ki nam je tako potrebno. Toplo priporočamo. Dobi se v Karmelti na Selu v Ljubljani in vseh knjigarnah. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 25. t. m. jc objavljena »Uredba o dopolnitvi zakona o zaščiti domače lesne industrije«, dalje »Uredba o ureditvi gozdne proizvodnje in o ukrepih za sanacijo lesnega gospodarstva«, »Odločba o pretvoritvi vlog in terjatev v dinarsko veljavo«, »Odločba o kolkih«. »Popravek v uredbi o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic«, »Telefonski promet z Italijo in Grčijo« in -Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«. — Prepovedani tisk. Službene novine št. 67 objavljajo, da je z odlokom ministrstva za notranje posle prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Tumač načelo lir-vutskog domobraua — kako je nastala tzv. Jugoslavija«, ki je i/šla v Buenos Airesu izpod peresu Ante Valcuto. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. [Jablana 0 Koncert postnih pesmi. No tiho nedeljo, dne 29. t. m ob 20 bo izvajal maloznane izbrane starejše in nove pesmi v cerkvi sv. Petru domači cerkveni zbor. Postnemu času primeren spored in opisovanje zadnjih dni trpljenja našega Odrešonika nas bodo vpeljali v premišljevanje skrivnosti velikega tednu. K obilni udeležbi vljudno vabimo prav vse! 0 Razstava slikarja Matije Jame. Ime Matija Jama je pri nas znano tako dolgo ter uživa isti sloves kakor glas njegovega sovrstnika Riharda Jakopiča. V prejšnjih mirnih dobah so bili ljudje, ki so hodili v muzeje ter po cele ure uživali do zadnjega odtenka izdelane krasne Jamove slike, polne barvnega bogastva ter vse poezije, kolikor jo je sploh možno iz duše prenesti s pomočjo palete in čopiča na platno. Umetnost, kakor nam jo danes nudijo starejši naši impresionisti — iu med te smemo še vedno prištevati Matijo Jamo, kliub njegovemu poznejšemu razvoju v zadnjih letih — ima dandanes še drugo nalogo: ne samo nuditi umetniškega užit ka. temveč tudi notranje pomirjenje, duhovni oddih, te vrste umetnost ie -elenica sredi sivega dne Prav zato upamo, da bo razstava Matije Jame, ki se je včeraj dopoldne začela, privabila mnogo občinstva, iščočega pristne umetnosti. Pri včerajšnji otvoritvi razstave v Jakopičevem paviljonu ie bilo zbranega mnogo občinstva, med temi so bili tudi ban dr. Marko Natlačen, predsednik Narodne galerije dr. Windischer in ravnatelj Zorman. pred »ednik celiskega upravnega sodišča v d dr Vrtač- mora. bit' posebno sedaf spomladi stalno na Vaš' mizi! Od 15. maia da'je direkten vagon v prelepo Prlekijo do Radencev. Odhod ob 7'20 iz Ljubljane. Pridite ie takoj v maju na spomladansko zdravljenje v Radence. Maribor □ Podelitev višjih redov. Na tiho soboto, 28. t. m. podeli škof dr. Ivan Tomažič ob 7 zjutraj v stolni cerkvi 20 bogoslovrem, 1 frančiškanskemu kleriku in 3 klerikom kapucinom diakonat. Ieilega dne prejme v stolnici inašniško posvečenje kapucinski redovnik Mašič. □ Lep jubilej trgovca M. Jašu. Danes obhaja znani in priljubljeni trgovec g. Maks Jaš 44) letnico svojega trgovskega udejstvov un ja. G. Jaš se je rodil 26. septembra 1880 v Mislinju, kjer je obiskoval ljudsko šolo. 26. marca 18% je vstopil kot vajenec v trgovino Karlu 1'flii-gerja v Celovcu. Kot pomočnik je služboval v Mariboru, na Dunaju in v Ljubljani, dokler se ni leta 1921. osamosvojil in skupno /, g. Lesja-kom odjirl trgovino, kateri je posvetil vse trgovske sposobnosti. Gospod Jaš uživa zaradi svoje značajnosti velik ugled v trgovskih krogih in med vsemi, ki ga poznajo. V javnosti se ni udejstvoval, marveč je vedno ves živel zu svojo družino in svoj poklic. K lepemu jubileju mu tudi mi častitomo in mu želimo v poklicu še mnogo uspehov! □ V Ljudski univerzi bo predaval drevi in jutri v petek znani naravoslovec dr. Jovan Hadži iz. Ljubljane. Drevi predava o »Tajnali Ohridskega jezera«, v petek j»a o »Življenju in lovu tunov na Jadranu«. □ Odličen uspeh Vasje Piro.a. Naš šahovski mojster Vasja Pire se udeleži turnirja za prvenstvo države, ki se bo vršil v začetku aprila v Novem Sadu. Za trening je nastopil Vasja Pire v torek zvečer v kavarni ^Central« proti fi najmočnejšim mariborskim šahistom v handicap-partiji « kontrolo ure. Pogoji igre so bili taki, da je moral mojster Pire napraviti v istem času skupno proti vsem 240 jiotez, ko so jih igralci napravili vsak po 40. Pire je dosegel časten rezultat 5!-š:l/2. Remis je dosegel samo prof. Stupan. Ostali so izgubili v sledečem redu: Konič, Lešnik, dr. Lip-pai, Mešiček in Ostanek. Tudi 0 'aneku se je nudila prilika remizirali. Pire je imel bele proti Stupanu, dr. Lippai.ju in MeSičeku, proli ostalim pa črne. Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna Franz-Josefova grenka voda. zauž'ta skozi osern dni dnevno po 3—4 kozarcc, zaželjeno odprtje m s tem trajno ootaišanie. Zahtevaite povsod Franz-Josei-ovo vodo Ofil teg. S. br. 90474/86. Celie Pr Vinska razstava iu sejem sta bila otvorjena včeraj v Dramljah pri Celju. Za razstavo je vladalo med prebivalstvom veliko zanimanje in je upati, da bo dosegla popolen moralni in finančni efekt. ■& Umrl je v celjski bolnišnici v torek go«j>. Jane Josip, 4fi let, vojni invalid, stanujoč v Celju, Krekova resta 4. N. v ni. p. & Žrtve nesreč. SUssinger Marija. 29 letna go.stilnif.arka v Sv. Juriju ob j. ž., jc v ponedeljek padla z voza in si zlomila desno roko. — Korošec Anton. 691elni zidar iz Podvrhn j>ri Braslovčah. je v ponedeljek jmdel in si zlomil levo nogo. Litija Versko življenje napreduje zadnja leta stalno tudi v Litiji, kjer skrbi za dušni blagor naS vneti duhovnik g. Vinko Lovšin. Lansko leto ie bilo v litijski podružnični cerkvi nad 20.000 sv. obhajil. Za sv. Jožefa smo imeli od 16. do 19. marca tridnevne duhovne vaie za može in fante, katere je vodil g. Štefan Temlin iz Mladinskega doma v Ljubljani. Udeležba mož in fantov je bila velika in so tudi v obilnem številu na praznik sv. Jožefa pristopili k mizi Gospodovi. Posebno razveseljivo pa je deistvo, da se je teh duhovnih vaj udeležilo mnogo litijske inteligence mlajše generacije. — I em duhovnim vajam pa so sledile v dneh 22. do .'5. marca duhovne vaje za dekleta, katere je vodil g. Jože Kostanjevec z Rakovnika in ki so izredno lepo uspele Sedai. ko dobimo še samostojno župnijo, se bo versko življenje še bolj poglobilo, tako. da bo tudi naš litijski konec vzgoiiJ katoliško zavedeu ler nravstveno trden in značajen rod. DOMAČI IZDELEK Sklepi hmelov-živinorejcev okrilja Sv. Lenart v Slov. goricah Preteklo nedeljo sc je zbralo nad 500 kmetov - živinorejcev iz sodnega okraja Sv. Lenart v Slov. goricah, da sc pogovorijo in organizirajo zaradi prodaje živine Mi lii označili ta sestanek no kratko kol krik našega kmetskega ljudstva v sili in kot izraz volje po organizaciji stanovske somojKimoči. Zborovanje je vodil predsednik lenartskc podružnice g. Polj u n c c, poročala |m sla ekonom dr. Kovačič in bivši minister Ivan Ve-senjak. Kovačič je obravnaval tehnično plat ureditve organizacije kmetovalcev zu dvig in stabilizacijo cen živine na sejmiščih, Vcsenjuk pa je obruvnuvol problem organizacije slovenskega malokmetijstvn. loko glede produkcije in prodaje vseh agrarnih produktov, posebej jia še organizacijo prodaje živine, vina in sadja, z ozirom na naš notranji trg v Sloveniji in v državi in z ozirom nu naš izvoz in na svetovni trg. Po poročilih in p,i živahnem ru/.govoru so se sprejeli za javnost sledeči sklepi: 1. Po vseli katustraluih občinah okraja Sv. Lenart se i/volijo zaupniki, odnosno poverjeniki, v vsaki kal. občini dva. ki skrbijo za to, du bodo iz Maribora potom Kmečke /veze« in »Kmetijske družbe določene cene /a živino razglasili ter ua vseli sejmih vršili v sporazumu z oblastjo kontrolo, da s,, živinorejci teb držijo iu zahrbtno mešetarenje izločijo. 2. Pozivajo politične oblasti, da lo akcijo (•odpirajo in določijo naredbciiim potom cene. J5. Pozivajo državno upravo. posebej še davčna oblustva in lin. ministrstvo, da pri ne izbe/nem rubežu zuračunuvujo v sporu/umu s strokovnjaki - zaupniki /o davek i ločasuo pVo-metno ceuo odvzeti- živali 4. Zahtevajo strogo kontrolo cen po mestih, trgih in industrijskih krojili, da trgovina in posredovalci ne izkoriščajo ne producentu in ne konzuinenta. 5. S sistematično ureditvijo cen kmetiiskim proizvodom sc morapi urediti tudi delavske mezde. 6. Vlada naj čim prej sklene ugodnejše pogodbe in uredi bolj-o izmenjavo blug.i / v-eiui državami, kamor mi izvažamo kmetijske pridelke. Pri tem mora slovensko m;ilol>metijstvo priti do večje veljave. 7. Posebno skrb mora dr/uvu iu banovino posvetiti kmetijskemu produktivnemu in prodajnemu zadružništvu, ker je lo iiujsolidnejšu in najboljša rešitev i/menjave blagu v našem jugoslovanskem, posebej 'pu -<• v slovenskem malokmetijstvn. tako za domači trg v državi kakor tudi /u izvoz. 8. Nuj no in neodložljiva je rešitev vprašanja likvidnosti naših denarnih zavodov robec. Ravno tako ureditev vprašanja kmečke zaščite. 9. Vlada se poziva, da v zuščito v inogradnikov izvaja strogo kontrolo natl uvoženimi vini v naših mestih pri gostilničarjih in veletrgov-c.ili, kjer jc veliko pančonega vina in pod firmo dalmatineo tudi mnogo vina i/ prepovedanih sa-morodnic iz drugih banovin. K). Apeliramo na vzajemnost hrvatskih in srbskih kmetovalcev, da viške svojih pridelkov, tako glede goveje živine in svinj, kakor tudi glede drugih pridelkov, posebej še vina, organizirano prodajo v izvozu izven jrlržnve, ker nam oni sedaj s sedanjim načinom in nesolidnim mešetorenjem najbolj tlačijo cene ter ogrožajo noš obstanek na domačem trgu. Vsi ti sklepi so bili soglasno in z navdušenjem sprejeti; ravno tako poziv, naj se zborovalci pošteno in odločno organizirajo v stanovski organizaciji ter dosledno izvajajo zapoved in krščansko načelo ljubezni do bližnjega vselej in povsod v dejanju. Zborovalci so izvolili takoj tudi zaupnike v smislu sklejio točke 1 ter so hvaležno in / navdušen jem vzeli no znanje obvestilo, da sta tako g notranji minister rlr. Korošec kakor tudi g. bon dr. Natlačen dala nalog, da varnostni in vsi političn1 uprnvir organi podpirajo prizadevali je slov enskega mo lokmetijstva v okviru zakona. Naszncii\ila Liubliana t \otnc slii}br, (mojo Uhanu . mr. l.Riislok, IJi-sIJcm, resln 1: mr. Ualioreo, Koiiimv-ui-i tre li i t. mr. K" t notar, Yi<\ Drugi kraii SM.in.lE Piti JELŠAH. PoctriiJnlen Sli IJurskccH ih \rtn^Tfokc.trii ilrufttvn vabi vsr «ndjiir.!r AinHr«k"KH "<''n ia na sadjarsko zborovanje, ki Ik> v iiisieljo JO. miin-n ob 9 zjutraj v osnovni so!,. Ljubljansko pjedališče Drama. — Začetek ob 20. Oetrtok, .'f'. marca- Siromakovo Japnje. Rod Ceirlek Potek, 27. marca- Zaprlo (predstava v operi). Sobotu. ■>. ninrcji: 1 lollere. Tz.von. t'«*»p 1 Opeia. — Začetek ob 20 eotrtok, '-Ti. marca Carmcu. RiM TV 1'otek, 27. »lfircn: Pot okoli sveta. Kcil A. iSobotn, -_',š. marca: Karalir . roto. Iteil C. > Radio Programi Radio Ljubljana: relrleh. JU. »mren. 1'-' Roprodurirnn koucort, nn wurli.ških oriihih. 12.45 Vrnininioka napoved, poročilu. 1.1 Napovod ftima, objava sporedu, olivoslilu. III'' Po slovanskem juioi (ploMc). — 11 \romcwko poro-rilo. borzni ločaji. 18 Oporne rantnaijc (Radijski onkcslo.ri. - IS.-dl Slovon*finn zn Slovence (c. dr. I!n doli' KolarW. III Napoved času, vrcinonMka napoved, pnroMU. objava »povodn. obvoslila. IS.3II Nnoiouahm 11 ra: Sokolsko predavanji' (Iz ItaUrrndii). 211 Prenos i« ljubljansko »pero: V I. odmoru: Cllushraio predava-nje (itnsp. Miit.ijn Hravnlčar); v II. odmoru: (''as, poročila. napoved proirrnma. Drugi programii < ctrlrk, -'i:, »mren. Hclnnt Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljni na, žensko, moško in na mizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-rakova cesta št. 1. .«■,.,»>•:>:. *. V -K. ■ A"' '•■ •' '1 KALODE Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. -v ogromni izbiri - kupite poceni pri P r e s k e r i u Sv Petra cesta 14. (1) Sadno drevje visoko in pritlično, agrcs, ribiz, lepotično grmičevje, japonske dišeče potonke in vsakovrstne rastline -proda po izredno nizkih cenah radi opustitve vrta drevesnica Črnagoj, Vič. 1 Trgovci pozor! Orehova jedrca dobavlja najceneje Josip Šimičič, Nova Gradiška. Zahtevajte ponudbe. (1) Izredna eksistenca! Naprodaj z materialom in naročili izdelava dobro vpeljanega kozmetičnega predmeta za dravsko banovino. Polrebno 10.009 Din- Strokovno znanje nepotrebno. Cenj. ponudbe pod 42 690 na Publicitas Zagreb. (1) Parna pekarna v sredini mesla Ljubljane, na najbolj prometni točki - se odda. Potrebna gotovina 125.000 Din. Pers-son, Ljubljana, pp. 307. Dražba trgovske hiše Dne 4. aprila 1936 ob 9 dop. bo pri sreskem sodišču v Kranju, soba št. 7, dražba trgovske hiše v Zg. Kokri, ki leži ob cesti, s pašnikom in vrtom, v kateri hiši se je do sedaj izvrševala majhna trgovina. - Najmanjši ponudek znaša 35.000 Din ter bi bilo možno kupnino v dogovoru z upniki plačati tudi s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice v Kranju. - Pojasnila daje pisarna dr. Igo Šilarja, odvetnika v Kranju. (o) udoJŽ llcJco ppami Ar VENDAR ROTBHRT Glavno skladišče za Jugoslavijo: HINKO MAYER I DRUG, parf. oddelek, ZAGREB. HSpocijclno site t št 00 ^^a^egofok. Zastopnik za Maribor, event. za celo Štajersko, kakor tudi ostale večje kraje v Dravski banovini, se išče za Remlnglon pisalne stroje. Resni interesenti s stalnim sedežem naj pošljejo svoje ponudbe z referencami na tvrdko MATADOR, Zagreb, Ilica 5 Oktogon L. Ganghofer: 47 Stud Hubsitus Roman Tasilo je stopil za Anin stol, in ko je utihnila zadnja beseda pesmi in so izzveneli z njo akordi ko rabe! dih, ji je položil roko na ramo. Pogledala je kvišku. »Ti!« In smehljaje se mu je stegnila roke nasproti. Poljubil jo je na svetlo se izpretninjaste lase. »Privedel sem ti gosla s seboj." Ana sc je ozrla proti vratom in prestrašeno skočila pokonci. Kiti je pogumno napravila korak naprej in začela jecljati: »Moj brat — šele danes sem — komaj vem, kako bi vam razodela veselje —.« In besede so ji pošle. Nekaj sekund je stala brez moči, s solzami v očeh. potem pa je nenadoma, v smehu in joku slekla k Ani Henvegh in jo objela. Ob isti uri je na Huberlovem odpirala (lundi Kleesberg ena vrata za drugimi. Kiti! Kiti! Njen glas je odmeval |h> vsej hiši; prikazal so je samo Fric. ki na razburjena vprašanja lete Gundi ni vedel kaj odgovoriti. Ko je odkrila, da jo izginil tudi Tasilo s klobukom in palico, se je nekoliko pomirila, domnevajoč, da sla odšla brat in sestra nekaj poti vozu nasproti. Popoldne je prispel na Robertovo Robertov sluga •/. dvema jezdnima konjema, in proti šestini zvečer je pridrdral odprli lovski voz z obema bratoma po brestovem drevoredu. Vili, devetnajstlplen praporščak, je bil po licu izrazilo podoben svoji seslri. le postave je bil bolj zajetne in po širokih ramenih jc spominjal na očeta. Bil je vroče razgret v vrteli obraz, i/, oči se mu je prešerno smejalo mlado življenje. Kratke brčice so štrlele ostro z gornje ustnice — poznalo se jim je, da jih goji in suče nestrpna roka. Že ko je zavil voz v park. je skočil Vili pokonci in glasno klical sestro po imenu ter stegoval glavo, da bi prodrl kje z očmi skozi zmedo vejevja Pred visečo vejo se je sklonil, omahnil v gugajocem se vozu in stopil malo trdo bratu na lakasti čevelj. Sedi vendar, norec, in ne štorklja j drugim ljudem |>o nogah. »No, nič se ne jadi, saj nisem bil dolgo na njih! : je smejoč se tolažil Vili. Robert si je togotno sprašil čevlje z dehiečim žepnini robcem in se spet premišljeno mirno naslonil na sedežu nazaj. Sabljo si je bil postavil med noge. ena roka mu je počivala na sabljinem držaju, v drugi je imel cigareto. Nosil je uniformo ulancev; temna zelenina je še povzdigovala njegovo elegantno postavo in do lasu natančno mu je sedela čepica na brezhibno počesani glavi. Ob nemirni živahnosti svojega brala jo bi! Robert vtele-šeni dolgčas liste vrste, ki se ume kazati na zunaj kot samozavestna odličnost. Bistrejšemu pogledu pa ni ušlo, da je bil la preudarni mir samo maska. Okoli sivih oči je zdrgctavalo in nekaj nervoznega je bilo v načinu, kako je pri vdihavanju cigaretnega dima upogibal spodnj ustnico med zobe. Tudi drugače jo ta obraz govoril še o marsikateri stvari. Bil je leden kakor obraz človeka, ki se je pravkar okopa! v mrzli vodi. Po potezah je bil očitno podoben Tasilu, loda četudi je bil Robert šliri leta mlajši, so ga imeli vendar za starejšega od brata. Pred verando je pričakovala voz gospodična Kleesberg in v primerni razdalji je lepo zapovrstjo stala vsa služinčad: F'ric, Moser, stara oskrbnica, še starejša kuharica, dve prevzeti devici in Robertov sluga v uniformi. Teta Gundi! jo klircil Vili in mahal z občina rokama. S kje je naša miška? I11 resnega gospoda doktorja tudi ne vidim? Ni mu prišlo na um. da bi vprašal po očetu. Da sedi grof Egge v lovski koči, je bilo umljivo samo ob sebi. Robert je stopil prvi z voza in pretegnil noge, kakor da bi bil ruzjahal konja. S predpisano vljudnostjo je poljubil roko .gos»]>odični Kleesberg in komaj opaz.no pokimnl služitičadi za pozdrav. Teta Gundi je v skrbeh jecljala, ali nista Kiti in Tasilo •srečala voza. Oo konca pa ni prišla. Vili jo je burno vesel objel in ji cmoknil na vsako lice poljub, kar je imelo za posledico bele ustnice pri njem in dve rdeči lisi na obrazu tete Gundi. No tetica, pa sva prišla! In pazite, kako vam boni dvoril. Seveda samo za vajo Do poročnika ni več daleč in takrat moram bili trdno podkovan, tetica! Vaja naredi mojstra! In spet jo je objel. »Svarim vas, gospodična!« je segel vmes Robert, držeč med zobmi novo cigareto, in si jo je prižigal. /Fant nc zna v teh stvareh ločiti šalo od resnice. Če zagleda le par kit — in te imate še mendn? — pa znorilc Obrnil se jc proti svojemu slugi. »Ali sta konja dobro spravljena?« Kakor ukazujete, gospod grof! .'Prepričali sc hočem sami« Odšel je za slugo proti hlevu. Na licih gospodične Kleesberg je udarila rdečica skozi puder, tako sc je razgnevila. S težavo je zbrala spet svojo zamajano dostojanstvo in ker je pravi zločinec njene ogorčenosti pobegnil, je na-iKtdla smejočega se praporščaka. V dobrem, ljubi grof Vili, a pripomniti moram, da se mi zdijo take šale več ko neprimerne. Ako si včasi vaš oče' v svojem loduastein jopiču dovoli takšne burke, se spomnim na Kili in zalo molčim —« ->Toda tetka! Bodite vendar veseli!« Vili je skušal potolažiti njeno jezo in pobožati teto po licu. ■-Jaz sem zelo vesela! Toda vse ima svoje mejo, ljubi grof Vili Zalo bi rada vas in vašega brala opomnila — Gundi Kleesberg je umolknila, ker ji je Vili 7, dolgimi skoki pobegnil izpred nosa. >Kiti! Mula, sladka miška! Tu si lorej!< Razprostrl je roke proli sestri, ki je prihajala s Tasilom po drevoredu. Kiti mu je slekla nasproti, objel jo je in jo poljubil s fantovsko nežnostjo ter jo zavihtel naokrog, da jc zu čas zgubila tla pod nožicami. Ko jo je izpustil, jo je čudeč se pogledal: >No, no, dragica! Kaj so napravili v teh osmih dneh iz tebe? Zrak na .Hubertovem dola čudeže! Poglej no, kako se jc potegnila! In oči, ki jih ima! Kiti jc globoko dihala in ne da bi odgovorila, sc je ozrla po Tasilu, ki je počasi prihajal po drevoredu. Iz. nje so govorili šc vtisi zadnjih ur in oči so se ji sanjavo svetile. Ko je opazila, da Vili nič ne misli pozdraviti brata, mu je hlastno za-šepetala: »Ako me imaš rad, tc prosim, bodi prijazen s Tasom! Vili se je zdrzni!. ;Prijazen? Zakaj pa ne? Ne vem, zakaj bi bil hladen z njim, če ni 011 7. menoj I« »Tas ni hladen, najmanj proti svojim domačim. Povem ti. ker vem. Samo resen je. In da ga razumete, želi.' No, zaradi mene! Vili je stegnil roko in stopil proli bratu. : Dober večer, ljubi Tas! Zelo sem vesel. Imenilno res, da smo spet lako lepo vsi skupaj. Celo Huberlovo gnezdo!«- »Pozdravljen, ljubi Vili! Tasilo ie prijel bral? za roko. -Veseli me, da si videti zdrav iu upam. da sc počutiš dobro!« »Brez skrbi! Sem že splaval spol pošieno na vrh.« »Ali si bil bolan? je vprašala KiTii prestrašeno. Zmedcl se je nekoliko. »Ali, Bog varuj I Sanic nedolžen prehlad, ni da bi govoril. Je že proč! Veš, bilo je tako —< Začel ji je dopovedovati o nekem maršu v »groznem* vremenu in da je bil malo nepreviden pri pijači. Pri tem je pritajil glus in potegnil seslro od Tasila stran. Bil je po nepotrebnem oprezen. Tasilo je od «el piemonoši, ki je prinesel večerno pošto, liste in pisma. Hitro jc preletel naslove. Eden je bii napisan 7. okorno roko: »Visoko Rojenemu dog torju grotu Dasilu Ekke-Senefcld. Tasilo je pisavo menda poznal. Počakajte za trenotek,< je zaklical pismonoši, ki se je bil že nameril za odhod, in odprl pismo. Za »Jugoslovansko tiakajno« v Ljubljani: Karel Čefc. lz