Stev. 34,_
Izhaja vsak rfan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulic« Sv. Frančiška Asilkeea iL 30. L nadstr. — V* dopisi naj w pofiljajo uredniftvu liata. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo in rok opiti se na vračaj«.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodlaa. Lastnik konsor«i| lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .EdtnosU', vpisane zadruge s omejenim poroftvom v Trstu, ulica Sv. PranCUka Aailkega *t 20. Telefon uredništva in uprave itev. 11-57.
Naročnina mala: Za celo leto.......K 21-
Za pol leta . . . ...................12.—
za W mesece.................
za nedaljako Istfajo sa celo lat*....... i*
ca pot leta..................
V Trehi, v Wrtik ». februari« 116,
_•_Letnik XII-
Pstanezne Številk* .Edinosti* se prodajajo po 5 vinarja*, zastarale StevĐke po 10 vinarjev.
Oglasi ae računao na milimetre v Sirokosti ene kolone.
Cane: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 via
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.-
vaaka nadaljna vrsta................. . 2L—
MaU oglasi po 4 vinarje beseda, naj man | pa 40 vinarje*,
Oglase sprejema Inaeratnl oddelak .Edinost:-. Narofcniar ta reklamacije se poiUjaJo npr avl lista. Plačuje se irključno I*
opravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inaeratnl oddelek ae nahajata v ulici FranSISka Aatfkega B. 20. - Po&MhranilalCnl račun SL 84i.as»
generalnega štaba je položaj v Črnigori prejkoslej miren in zadržanje prebivalstva nad vse pričakovanje ugodno. Kot ilustracija k temu poročilu naj služi dejstvo, da je v zadnjih dneh mnogo Črnogorcev zaprosilo, naj bi se jih poslalo kot prostovoljce v boj proti Italiji. Take ponudbe je treba seveda po mednarodnih načelih odbiti, vendar pa so jako značilne za simpatije, ki jih vživa Italija tudi pri ne-avstrijskih prebivalcih vzhodnega obrežja »grenke Adrije«. Mnogo Črnogorcev je tudi vložilo prošnjo, da bi smeli iskati zaslužka v notranjosti monarhije, ker jim je dolgotrajna vojna onemogočila eksistenco v domovini. Te želje se bo upoštevalo na primeren način. Samoobsebi umljivo je, da imajo naše čete v težko prizadeti deželi izvršiti znaten kos kulturnega dela, predvsem glede dovoza živil in v zdravstvenem oddelku. Kdor se spominja, kako sijajno so bili naši vojaki po okupaciji Bosne tn Hercegovine na delu, je lahko tudi prepričan, da se nahaja tudi usoda Črnogorcev v dobrih rokah.
Črnogorska kraljeva rodbina se ie preselila v Marsellle.
LUGANO, 2. (Kor.) Črnogorska kraljeva rodbina se je preselila iz Lyona v Mar-seille.	_
Z zipofHtii feejlfti.
BERLIN. 2. (Kor.) Jz glavnega stana se poroča: 2. februarja 1916.
Sovražna artiljerija le razvijala v posameznih oddelkih Šampanje in vzhodno St Dle (v Vogezih) veliko živahnost Sovražnik je zopet obstreljeval mesto Lens. Eno francosko veliko bojno letalo je padlo, zadeto od naših obrambnih topov, jugozapadu Chaulny, na tla. Letalci so bili ranjeni ujeti.
Vrhovno armadno vodstvo.
O zeppelinovskih napadih.
BERN, 2. (Kor.) Poročevalec »Petit Journala« je vprašal poslanca Flandina, ki je letalski strokovnjak, kaj misli o zeppelinovskih napadih. Priznal je, da se da Pariz težko braniti proti njim. Težko da je najti zeppelinovca in ga napasti, ker se bojna letala zaradi svoje teže ne morejo dvigniti tako visoko. Strojne puške ne opravijo nič. Užigalne bombe bi se morale metati odzgor. Edino sredstvo da je, da se poiščejo letalske lope in se uničijo zeppelinovci pred poletom. Flandin je priznal krizo v francoskem letalstvu, ki pojasnjuje njega manjšo moč napram nemškemu letalstvu.
Zeppelinski napad na Anglijo.
LONDON, 1. (Kot.) Kakor se poroča uradno, je bil zračni napad v zadnji noči izvršen v velikem obsegu. Vendar pa se zdi, da je ovirala napadalce gosta megla. Ko so zeppelinovci preleteli obrežje, so odpluli v razne smeri in metali bombe na nekatera mesta in okraje Derbyshire, Leicesterhire, Hincolnshire in Straffords-hire. Povzročene je bilo nekaj stvarne škode in dognanih dosedaj 45 mrtvih in 67 ranjenih oseb. _
Angleški parnik zaplenjen.
NEW YORK, 2. (Kor.) Po poročilu Reuterjevega urada iz News Port Newsa je pogrešani angleški parnik »Appam« pod vodstvom nemškega zaplembnega osobja in pod nemško vojno zastavo dospel iz Old Pointa do voiginijske obali. Parnik je v višini Kanarskih otokov zaplenila neka nemška vojna ladja. »Ap-parn« je imel ob svojem prihodu na krovu 425 oseb, med njimi 138 s kakih petih pred zaplembo »Appama« potopljenih angleških ladij. _
S turških mil
CARIGRAD, 1. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan javlja: Kavkaska fronta: Sovražni bataljon, ki je napadel eno naših predstraž v središču, je bil odbit in je izgubil 2U0 mrtvih in ranjencev. Na ostalih frontah nič izprememb.
Mobilizacija rezerv egipčanske armade.
BERN, 1. (Kor.) Posebna vest »Tem-psa« iz Kaira pravi, da je vojni minister na
prošnjo angleškega vrhovnega poveljstva predložil ministrskemu svetu predlogo glede mobilizacije vseh razredov rezerv egipčanske armade, izvzemŠi vladnih uradnikov. _
•Turški konzul iz Soluna izpuščen.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Semkaj je prispelo poročilo, da so bili turški konzul in uradniki turškega konzulata v Solunu, ki so bili svoiečasno odvedeni in arhivar turškega poslaništva v Parizu, zopet izpuščeni.	__
Surom turam prestolonaslednika.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Agence tel. Milil poroča: Prestolonaslednik princ Jusuf Izedim efendi je danes ob V28 zjutraj v svoji palači v Zingirll Koju vsled neke bolezni, na kateri ie trpel že nekaj časa, izvršil samomor s tem, da si je prereza! žile na levi roki Pokopan bo Jutri zjutraj z o-bičajnimi obredi v grobnico sultana Mah-muda v Stambulu. Zdravniški izvid, ki konstatira samomor, ie podpisan od vseh carigradskih zdravniških kapacitet
fifttftflkh odstavita.
PETROGRAD, L (Kor.) Ministrski predsednik Goremlfkin je iz zdravstvenih ozirov odpuščen in Imenovan za njegovega naslednika član državnega sveta Stiir-mer.
BERLIN, 2. (Kor.) Vse časopisje iftgla-ša, da ima padec Goremijkina le notranjepolitične vzroke in da ne bo imel na vna-njo politiko in nadaljevanje vojne nobenega vpliva. Novi ministrski predsednik Stiirmer spada kljub nemškemu imenu med odločne sovražnike Nemčjie.
Dr. Hetfferfch se vrnil v Berlin.
DUNAJ, 2. (Kor.) Nemški državni tajnik dr. Helfferich je včeraj odpotoval v Berlin.__
Dopust ameriškega poslanika v Turčiji.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Ameriški poslanik Morgenthan je šel na dopust in je od-ix>toval z balkanskim vlakom.
Železniška nesreča.
ST. DENIS, 1. (Kor.) Brzovlak iz Calai-sa je na tukajšnjem kolodvoru skočil s tira. Par vozov je zgorelo. Štiri osebe so bile ubite in pet ranjenih.
Italija u zagctL
Da odnošaji med Italijo in drugimi en-tentnimi državami niso ravno najljubez-njivejši, je splošno znano in tudi splošno umevno, kajti Italija je v vsem svojem dosedanjem sodelovanju v svetovni vojni kazala edino le stremljenje po svojem lastnem dobičku in se ni dosti menila za splošne koristi entente. Da. z vso gotovostjo se sme celo trditi, da je ravno sebično italijansko postopanje v marsičem olajševalo centralnima vlastima dosego dosedanjih njenih političnih in militarič-nih uspehov na Balkanu. Splošno je znano, da se je Italija vedno upirala željam Srbije po svobodni poti do Adrije, in prav tako je tudi znano, da je ravno odpor Italije bil ena glavnih ovir, da si en-tenta vse doslej še ni mogla zagotoviti sodelovanje Grške. Da Italija vse do zadnjega ni hotela sodelovati na Balkanu, izvzemši samo tamkaj, kjer gre predvsem samo za njene lastne koristi, je tudi očito. Po vsem tem je več kot umljivo, da ostale ententne vlasti niso ravno preveč zadovoljne z Italijo kot zaveznico, ki ne stori ničesar v korist zavezne sploš-nosti, in da se potem dogaja marsikaj, kar že kaže očitne znake nejevolje v ententi, če že ne kar naravnost znake represalij. Ententno časopisje je v zadnjem času začelo pisati proti Italiji v takem tonu, kakor ne bi bilo šlo več za zaveznico, temveč že skoraj za skupno stvar, če ne naravnost za sovražno vlast. Ravno tako pa seveda tudi ne molče v Italiji, kjer se kaže tudi čim dalje tem večja nevolja zlasti proti Angleški. Naj posnamemo iz tega medsebojnega boja nekaj najznačilnejših vesti.
Pred nekaj dnevi se je angleški pisatelj Bagot pritoževal v svojem dopisu
listu »Giornale d' Italia«, da v Italiji vedno bolj narašča Nemcem prijazno gibanje in da ne samo tisoči prejšnjih nameščencev in zastopnikov nemških tvrdk, temveč tudi velik del duhovščine in katolikov, potem znatno število imovitih krogov, plemstva in učenjakov škili v Nemčijo in uganja protiangleško propagando. Bagot pozivlje italijansko vlada in časopisje, da naj energično zatreta ta na nevednost občinstva špekulirajoča nevarna stremljenja.
V obliki usodnega članka, ki je izšel tudi v »Giornale d' Italia« odgovarja na Bagotova izvajanja katoliški poslanec grof Soderini in sicer zelo drastično. Soderini pravi predvsem, da je, kakor znano, politična zveza nevzdržljiva, če je ne popolnjuje gospodarska zveza. Potem pa nadaljuje, da se italijanski narod spominja dobro, da tudi tedaj, ko je bila Italija še nevtralna in je s svojo nevtralnostjo ententi že storila velike usluge, ni bilo prostaštva, ki bi ga ne bilo ententno časopisje vrglo Italiji v obraz. Po sklenitvi zveze in napovedbi vojne pa se stvari, žal. niso zbolišale, nasprotno, zdi se celo, da je ententna politika, posebno na Balkanu, naperjena ravno proti Italiji. Italijanski narod se pač zato povprašuje več kot enkrat, ali sploh med Italijo in četverozvezo obstoja resnična skupnost interesov, kajti zdi se, da se njeni interesi vsako toliko žrtvujejo na žrtveniku starih sporov in ljubosumnosti.
Ravno tako piše tudi turinska »Štampa«, da v italijanskem parlamentarnem svetu vlada veliko ogorčenje proti oderuški Angleški, vendar pa da se upa, da se baronu Mayorju, prejšnjemu \vashing-tonskemu veleposlaniku, ki je bil odposlan v London, posreči ublažen je stiske zaradi pomanjkanja premoga in preprečen je industrijske krize.
Razgovor »Secolovega« dopisnika z angleškim trgovinskim ministrom, v katerem je izjavil le-ta, da je malo upanja za znižanje strahotno visokih prevoznih stroškov je v Rimu napravil zelo neugoden vtisk. V Rimu so mnenja, da bi Angleška morala ravnati z Italijo kot zaveznico in ne drugače. Angleška da še vedno ne razume svojih dolžnosti napram zaveznikom. Vse rimsko časopisje je edino v odločnem, toda pametnem (!) protestu proti postopanju Angleške napram Italiji. Italija da ni storila prav, ko svojega sodelovanja v vojni ni obljubila pod primernimi pogoji. Italija in drugi zavezniki plačujejo Angleški davek, ki deloma pokriva angleške izgube za mornarico. Angleška obvladuje morje le zato, ker so zavezniki obkolili Nemčijo na suhem. Ko bi ne bilo tega, bi bila Nemčija napadla Anglijo na morju in njeni svetovni vladavini zadela strahovit udarec. In kaj bi postalo iz Angleške, ko bi se bile evropske sile razdelile drugače?
Na taka očitanja pač ni drugega pričakovati kot primeren odgovor z angleške strani. In ta odgovor je tudi že prišel. Iz Ženeve namreč poročajo, da so na Angleškem po zadnjem kronskem svetu prišli do prepričanja, da je treba izprego-voriti z Italijo najresnejšo besedo. Angleška vlada zahteva od Italije določno izjavo, ali hoče opustiti svoje dosedanje, le svoje lastne interese zasledujoče vojevanje in se priključiti skupnim vojnim smotrom. S to stvarjo je baje v zvezi tudi potovanje francoskega ministrskega predsednika Brianda v Rim in misli se, da je Grey naprosil francosko vlado, da v Rimu sporoči angleške zahteve.*Angle-ška je baje sklenila, da se v slučaju, če bi se Italija še nadalje upirala in se ne bi hotela ravnati po skupnih odredbah, nastopi z najstrožjimi represalijami, posebno v oskrbovanju s premogom.
Stvar je torej za Italijo precej resna in opasna, in to je tudi gotovo povod, da zadnje vesti iz Italije niso več tako samozavestne. Splošno se pozivlje vlada, naj stori svojo dolžnost in da naj se pojasni položaj Italije z zaveznikom v časopisju. »Corriere della Sera« pa je šel še dalje. List svetuje, da naj se vendar pojasni za veznikom, kako pošteno da ravna Italija, kako dobro voljo da ima in kako velike so že njene žrtve za skupno stvar, in priporoča ta svet tako nujno, kot da bi
bila edino Ie od izpolnitve tega nasveta odvisna življenje in smrt vsega italijanskega naroda. Obenem pa »Corriere della Sera«, in to prvič, svetuje vladi, da naj Italija napove vojno Nemčiji, da odvzame zaveznikom vsak dvom o italijanski odkritosrčnosti. Drugače pravi list, ostane Italija osamljena, čemur se je hotela izogniti in vsled česar je pričela vojno, ne pa da bi razširila svoje ozemlje.
Italija je, kakor je videti, zašla res v zagato, iz katere ne najde več izhoda. Doslej je pač še skušala-uveljavljati svoje glavno načelo, načelo »svete sebičnosti«, toda kakor vse kaže, se mu bo morala odreči popolnoma, kajti drugače ostane res osamljena v svoji zagati, uničena politično, militarično in gospodarsko.
Njihovi dokazi — naSl dokazi.
Praška »Bohemia« je'priobčila vsebino razgovora z nekim odličnim nemškim agrarcem. Tam je rečeno z ozirom na dej-stvo, da je sedaj tudi nemško velepo-sestvo izpopolnilo koncentracijo nemških strank na Češkem: »Prišlo je torej, česar smo vsi že davno pričakovali in morali pričakovati, da so se nam namreč kot neposrednji soboritelji pridružili nemški veleposestniki, ki so nas vsikdar s svojim velikim vplivom in bogatimi izkustvi svojih voditeljev v vseh naših narodnih pogledih in željah podpirali na tak način, da smo jim dolžni hvaležnosti. To je pozdravljati s posebnim veseljem in najde najglasncjega in najhvaležnejega odmeva v najširših krogih nemške Češke. In še na nekaj bodi opozorjeno. Ako se nemški veleposestniki Češke, ki so vsikdar po pravici veljali kot izkuše n astopniki avstrijske državne misli, pridružujejo ramo ob rami narodnim zastopnikom, da skupno žnjimi zastopajo narodne interese, ?o s tem posvedočiii na svečan način — ako bi tega sploh še bilo treba — da se Interesi, ki jih branijo nemški narodni zastopniki, popolnoma krijejo z državnimi interesi. To je dejstvo, ki izključa vsako krivo tolmačenje tudi na strani tistih, ki so dvomili na državni zvestobi Nemcev.«
Pa dobro! Ne oporekamo. Ne protivimo se trditvi, da so nemški veleposestniki na Češkem zvesti zastopniki avstrijske državne misli! Čim pa oni nemški agrarec to državljansko čednost nemških veleposestnikov postavlja kot premiso, da iz nje izvaja zaključek, ki naj bo v dokaz za državno zvestobo Nemcev, potem pa moramo že, vljudno sicer, ali najodločneje zahtevati, da se iz enakih premis izvajajo ?naki zaključki tudi za druge! Kdo bi mogel tajiti, da češko konservativno plemstvo, da tisti Schwarzenbergi, Harrachi, '.obkovici, Schonborni, in kakor so že imena teh vršacev visoke, do najvišjih sfer segajoče aristokracije češke — da vsi ti uositelji sijajnih imen rodbin, ki so v vso zgodovino te države pisale najznameniteje strani, niso bili vsikdar najzvesteji nositelji državne misli?! In nositelji teh imen, vsi ti velikaši so vsikdar branili narodne pravice Čehoy in podpirali ter podpirajo borbo narodnih zastopnikov čeških za u-resničenje stremljenj naroda češkega. Premisa je torej pri češkem veleposestvu ista, kakor pri nemškem, in zato mora po isti logiki veljati isti zaključek tudi za češko stran: da se interesi naroda češkega popolnoma krijejo z državnimi interesi!!
in naj se nam ne očita neskromnosti, ali domišljavosti, ako to premiso in zaključek iz nje uveljavljamo tudi za naš mali in skromni narod slovenski. Nimamo sicer številnega in tako mogočnega plemstva. Smo revčki poleg Čehov tudi v tem pogledu. Vendar je bilo v predustavni in ustavni dobi mož z zvenečimi imeni, znamenitih državnikov, ki so se oglašali tudi za nas in dokazovali toliko upravičenost naših narodnih stremljenj, kolikor tudi njihovo izvedljivost tudi v interesu države. Na začetku 70tih let, ko so divjali v državi silni politični, parlamentarni in narodni boji, je bil na čelu avstrijske vlade visok avstrijski aristokrat historično-slavnega imena, ki je ravno po svojem sijajno izkušenem patrijotizmu in zvestobi do državne misli užival toliko zaupanje na najvišjem mestu, kakor malo kateri
Prešteli najnovejših dosodkov.
Rusko bojišče. — Severozapadno Uscie-jzka je moral sovražnik sprednje jarke izprazniti. Na ostalih frontah boji med patruljami. — Južno Kuchecke VVole po-tolčen močen ruski oddelek.
Italijanska fronta. — Napadi Italijanov v' Suganski dolini odbiti. — Ob soški Ironti topovski boji.
Balkansko bojišče. — V Albaniji prispele naše čete na južni breg reke Mati. V Črnigori mir. Požari v solunskem pristanišču.
Zapadno boiišče. — Živahno sovražno topovsko delovanje v Sampanji in vzho-jno St. Die. Sestreljeno francosko veliko >ofno letalo.
Turška bojišča. — V splošnem nobenih posebnih dogodkov.
Razno. — Samomor turškega prestolonaslednika. — Ruski ministrski predsednik Goremijkin odpuščen — njegov naslednik Sttirmer.
RusKo Mltte.
DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se objavila:
februarja 1916, opoldne.
Pred predmostnim okopom severozapadno Uscieczka smo sovražnika z napadi 1 minami prisilili, da je zapustil nafspred-aejše jarke. Na drugih mestih severovzhodne fronte so se vršHi boji med patruljami.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, l. februarja 1916.
Močne j i ruski oddelek je bil ob VViesie-lucki južno Kuchecke Wole (med Stoho-dorn in Stvrom) napaden od nemških poizvedovalnih oddelkov in potolčen.
Vrhovno armadno vodstvo.
I rtMliiaifoga bita.
DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se objavlja:
februarja 1916, opoldne.
V	Suganski dolini je bilo zapadno Ron-Degna odbitih več napadov italijanskega bataljona. Na pobočju Col di Lane smo po boju mož proti možu zavzeli in razstrelili eno sovražno okopno postojanko. Namestnik načelnika generalnega štaba:
pl. Hofer, fml.
Poročilo Codorne.
DUNAJ, 1. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 30. januarja: Na vsej fronti artiljerijsko delovanje. Ob srednji Soči je naša baterija obstreljevala postajo Sv. Lucija v tolminskem odseku. Sovražna artiljerija večjega kalibra je nekate-rikrat ustrelila na vas Sv. Martin, kar je zahtevalo med prebivalstvom več žrtev. Sovražni ujetniki so potrdili, da je imel sovražnik, posebno pa domobranski peš-polk št. 37 pri zadnjih akcijah zapadno uorice težke izgube.
Balkansko liolltfe.
DUNAJ, 2. (Kot.) Uradno se objavlja: 2. februarja 1916, opoldne.
V	Albaniji so prispele naše prednje čete brez boja na južni breg reke Mati. Na Črnogorskem popolen mir. Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
BERLIN, 2. (Kor.) Naši letalci so opazili v solunskih pristaniških napravah velike požare, ki so oči vidno plod naših zračnih napadov.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOLUN, 1. (Kor.) Včerai ob 3 zjutraj je en zeppelinovec srdito bombardiral Solun in vrgel okoli 20 vžigalnih bomb. Dva grška vojaka, 5 beguncev, 7 delavcev in 50 drugih civilnih oseb je bilo ranjenih. Vojaška dela niso poškodovana.
V Črnigori mirno. Misija naše armade.
DUNAJ, 1. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Po poročilu
PODLI TEK
GREŠNICE.
Boioan. — Francoski spis»l Xavi«r Montdpia
Da bi se izognil prahu, je vozil voz po tlakovanem delu ceste in je ropotal tako zelo, da je bil popolnoma nemogoč pogovor med obema prijateljema in Branka-dorko.
Le od časa do časa je pokazal Mauricc svojo nestrpnost in bojazen s kratkim vzklikom, ki ga ni mogel zadušiti.
Ko je voz privozil do mosta, je obstal.
—	Ali smo dospeli? — je vprašal Mau-rice.
—	Se ne, — je odgovorila Brankadorka;
— toda ostanek pota moramo iti peš, da ne zbudimo Leonida.
—	Ali imamo še daleč?
—	Kvečjemu deset minut.
Tircis in Brankadorka sta šla spredaj, Maurice in Karel pa za njima.
Deset minut še ni pošlo, ko je Tircis obstal in dejal:
—	Tu smo torej!
Saintjaimska ograja je bila na levi, na desni pa se je videla majhna bela hišica, napol skrita pod vejami obilnega drevja, z živo mejo oSkrog in okrog.
Na vrt so vodila vrata ravno nasproti hišnih duri.
Maurice je poizkusil odpreti vrtna vrata.
Vrata so bila zaklenjena in se niso dala odpreti.
—	Kaj naj storimo sedaj? — je vprašal
Maurice.
—	To je popolnoma enostavno, — je odgovoril Tircis, vteknivši ključ v ključavnico; — vidite, saj gre brez težave.
Vrata so se v resnici odprla, ne da bi bila zaškripala.
Vsi štirje so vstopili na vrt
Od ceste pa do hišice je bilo kvečjemu dvesto korakov.
Zelo lično napravljena fasada je kazala samo pritličje in eno nadstropje.
Skozi okna v pritličju Je prihajala svetla, plapolajoča svetloba.
—	Kaka luč pa je to? — je vprašala Brankadorka začudeno.
—	O, meni se zdi, kaj je, — je odgovoril Tircis in se posmejal.
—	Torej kaj?
—	Zdi se mi, da kuhata punč, in stavil bi svojo glavo, da je tako.
—	Kuhata, — je ponavljal Maurice, poudarjajoč to dvojino, — torej sta dva človeka v hiši?
—	Galimand in Leonida, — je rekla Brankadorka; — toda ne vznemirjajte se zaradi Galimanda, ki se nahaja tu le v
našem interesu. On mi je vendar izdal vso to spletko. Pojdimo dalje, če vam je ljubo.
Brankadorka je šla naprej in drugi so šH za njo.
Vsi štirje so stopili k onemu oknu, skozi katero je prihajala ona prej omenjena plapolajoča svetloba.
Sedaj so se mogli prepričati z lastnimi očmi, da se Tircis, ki je bil zelo izkušen v takih stvareh, ni motil prej, ko je rekel, da najbrž kuhata punč.
V sobi, ki je rabila za obednico, sta sedela Leonida in Galimand pri majhni mizici, na kateri je stala velika skleda, polna gorečega ruma, ki ga je Leonida mešal s kuhalnico.
Po štirih ali petih praznih steklenicah, ki so stale poleg sklede, se je dalo sklepati, da je bilo precej pijače v skledi.
Odbit kos sladkorja, iztisnjene citrone, zavojčki cimeta in nageljnovih glavic, vse to je kazalo, da sta si možakarja na-
pravila punč najboljše vrste.
Od časa do časa je Leonida prenehal mešati in je zopet napolnil svoj in Gali-mandov kozarec.
Nato sta oba v enem dušku popila skoraj vrelo pijačo, kot da bi imela grla ob-bita z železno pločevino.
Leonida se je zdel že precej opit.
Njegovo bledo, velo lice z bakrenim nosom, osvetljeno po višnjevkastem plamenu gorečega punča, je kazalo skoraj satanski izraz.
Kedar ni pil, je pel na vse grlo: »Oženil se je res gospod de Franc-Boisy! Oženil se je res gospod de Franc-Boisy!
Premlado si je izbral gospod de Franc-Boisy! Premlado si je izbral. Zato se ie kesal!
Sfran II.
•uimusi- SICT. M.
pred njim. Bil je ta grof Hohenwart. In ta mož, ta odlični državnik, ta zaupnik pre-jasne krone, je bi! celo parlamentarni voditelj slovenskim narodnim poslancem, kar gotovo ne bi bil, če ne bi soglašal z njihovimi zahtevami, ali če bi celo sodil da se njihove narodne aspiracije ne kri jejo z interesi države, ali da jim celo nasprotujejo!
In ker ni tako sodil, je bil na strani našega naroda in njegovih pravic! To dejstvo iz zgodovine naših narodnih borb naglašamo danes posebno za — prihodnjo rabo!
V Trstu, dne 3. februarja 1916.
AH Kronsuine, ali narodi?
Pod oficijozno znamko, potom c. k. ko-respondenčnega urada, nam je bil dopo-slan komunike o nedavnem posvetovanju parlamentarnega nemškega »Nationalver-banda«, vsebujoč program in zahteve te odločujoče nemške parlamentarne skupine. Zahteve so bile raznovrstne in posegajo na vsa polja javnega življenja: na državno - politično, narodno, specijalno jezikovno, socijalno gospodarsko in še posebej na vprašanje reforme naše notranje državne uprave, oziroma orna-iiza-
ciie-	,	ui
Mi smo poizkušali — seveda na rahlo, kakor zahtevajo sedanji časi in njihove razmere — reagirati na zahteve narodne, oziroma jezikovne naravi. Ni se nam posrečilo, cenzura je napravila črto črez.
Nu, nadejamo se, da smemo posneti, kar so pisali neovirano drugi listi o zahtevi reforme notranje organizacije v državi.
»Nationalverband« zahteva med drugim, naj se poleg državne reformira in izpopolni tudi deželna avtonomija. Je torej to zahteva, dotikajoča se vprašanja, ki je za avstrijske narode življenske važnosti in ki mu mi vedno obračamo svojo pozornost.
Socijalnodemokratična »Arbeiter Zei-tung« je z ozirom na omenjeno zahtevo »Nationalverbanda« priobčila v svoji šte vilki od 30. januarja obsežno, zelo interesantno razpravo, ki jo hočemo tu posneti in jo priporočamo v pazno čitanje, posebno zato, ker podkreplja naše stališče napram temu velevažnemu vprašanju.
Za državo so kronovine, srednja mesta uprave, od nekdaj v zadrego in ostanejo to, ker, žal, vise na trdnem sidru svojih dolgov, ki jih bo težko kdaj odpraviti. Za narode Avstrije pa, za vse brez izjeme, so naravnost v nesrečo.
Treba je enkrat naravnost izreči: veliki pretresljajl vse avstrijske politike, vsa naša beda, vse naše nezasluženo in čisto nepotrebno razkrivanje slabosti pred vsem političnim svetom, vse zastrupljanje našega javnega življenja, prihaja v zadnji vrsti iz tega vira. Enostavno ni res, da narodi ne bi hoteli te države kot celote in da bi ta država ne mogla na drugi strani — pa naj dela to tudi velikih skrbi — prenašati mnogonarodnostne sestave: vojna je dokazala to popolnoma jasno. Ali zadnja, najnotranjeja resnica vse avstrijske politike je, da ne morejo ne narodi, ne država brez neprestanega raz draževanja prenašati tako opremljene tvorbe, kakršnja je n. pr. češki deželni zbor. Več, nego žalostno je, da devetkra-tni modrijani Nationalverbanda ne razu mejo tega. kar je sicer vsakdo v Avstriji razumel v tej vojni. Ni vzrok ne na državi, ne na narodih, ampak edino v teh deželnih ustavah, da ne moremo najti zakonn mirnega skupnega dela.
To so bila zgodovinska ognjišča ob-strukcije, taka so ostala do zadnjega mirovnega dne. Od tam se je razširil požar v parlament, od tam se je tu, ko je ugašal, na novo užigal.
Deželne ustave so prave kvariteljice političnega duha vseh narodov. Kjer kro-novina daje kakemu narodu krajno premoč, ga slepi z možnostimi gospodstva, ki jih izven in v državni celoti nima, ga dela prevzetnega in mnogo zahtevajoče-ga, in ga podžiga k prenapenjanju in prenapetosti; kjer p*. kronovina potiska kak narod v manjšino, mu predmamlja neznosno brezupnost, ga dela istotako malo-dušnega, neznosljivcga in nestrpnega, u-metno ga pogar.ja v vlogo trajnega in breznadnega obupanca, da-si vse skupaj, kar je na deželni ustavi, ne pomenja nič odločilnega za njega obstanek. Kronovina je, ki zastruplja dušo narodov, ki jih meče sem in tja med gospodastva željnostjo in upornostjo. Po slučajih večinskih in manjšinskih razmer v kronovinah je bila omogočena, priporočana in izsiljena — politika represalij! Za vsako resnično ali le domenjeno nasilje v deželi se išče maščevanja v državnem zboru, za obstrukcijo se vrača obstrukcija; tako tekmujejo narodi v tem, da ovirajo drug drugega, pa če ima iti pri tem celota na kose! K tej kruti igri so dale začetek deželnozborske ustave.
Posredni vpliv kronovin pokvarja velike narodne stranke tudi za sodelovanje na državnih poslih. Kronovina trže narode, jih ne razceplja le v same odlomke, marveč odtuja tudi dele drugega od drugega in dela narodno celoto nesposobno za delo. Ker so nekateri deli lokalno »gospodujoči«, drugi pa »zatirana manjšina«, vsak do drugačne stopnje (in za kake malenkosti gre včasih pri tem!), je vedno en del naroda »gospodujoči zistem« je narod vedno s pol srca v vtedi in s pol izven nje in proti njej! Ker pa se ob enem v parlamentu izpostavlja splošno, resnično in pravo razmerje moči od naroda do naroda, in je povsem drugače urejeno, in ker vlada večjezične države ne more biti nikdar z enim, ali proti kakemu drugemu narodu — kar se v kronovini povsem drugače kaže —, pa ne.more go-sroduiočim večinam nikdar dovoli storiti.
kar pa je zatiranim manjšinam vedno še preveč. Tako izgubila vlada zaupanje
vseh, kajti vsi so razvajeni v nezaupljivosti radi razmerja v močeh, ki se jim le dozdeva, ki ga pa v velikem ni!
(Pride še.)
Poziv.
C. kr. poljedelsko ministrstvo se obrača na domoljubni čut prebivalstva Avstrije, pozivajoč, da se v širokem obsegu organizira zbiranje živalskih kosti, odpadkov domačega gospodarstva, ker se tako more preskrbeti za potrebe poljedelstva večja množina fosfatov, ki so največje važnosti za obdelovanje in pognojevanje zemljišč v sedanjih razmerah.
Kdor bo uspešno sodeloval za dober izid tega zbiranja, bo koristil sebi in državi in stori res domoljubno delo, ker bo pomagal v boju proti našim sovražnikom, ki se zaman prizadevajo, da bi nas sestradali.
Da se zadosti želji ministrstva, poziva mestni magistrat vse družine, naj zbirajo živalske kosti in druge odpadke domačega gospodarstva, in naj opozore potem mestne smetičarje, ki izpraznjujejo sme-tišnjce, da sprejmejo zbrane kosti.
Da bo to zbiranje tem uspešneje, je odredil cesarski komisar, da se izkupiček za prodane kosti uporabi v prid poljedelski koloniji za tržaške invalide, ki se namerava ustanoviti. T r s t, 2. februarja 1916.
Mestni magistrat
Comiite vesli.
Cenzurne razmere v Trstu
Priznavamo prav radi, da je v taKo eksponiranem kraju, kot je Trst, res treba državnim organom posebne pažnje nad dogodki v javnosti, da je tu treba posebno pazljivo gledati na to, da ne prihajajo v svet stvari, ki bi mogle odkrivati potrebno tajnost vojaških operacij, ki bi mogle na kak drug način ogroževati državne koristi, ki bi morda po nepotrebnem razburjale ljudstvo itd.;
od Trogira do Splita, od Dubrovnika do Kotora; na Velebit, in na Blokovo in na Lovčen glej — Tebe, kralja, spremljajo po-vsodi spomini zborov, slav, borb naših stoletnih. Nikjer je ni tu neposvečene stopnje. Nilger tu tujinSčine nepremagane, ali nepre bavljene ! Kralj I Evo I i poklona src In desnice nase; a ti nam ne krati pravice in zemlje očetov naših f Srca naša so Ti odprta pripravljene so Ti desnice naše!"
Raznim „kritikom" v album piše puljski „Hrvatski List14: So ljudje, ki iz dolgega časa ali iz drugega razloga, iščejo dlako v jajcu pri vsaki stvari, pa naj je še tako plemenita in nesebična. Vsako novo podjetfe, vsaka nova namera, celo nedolžna veselica, naleta pri gotovi gospodi na prigovore; njihovo ojsiro oko zapaža pogreške, nedostatke in pomanjkljivosti, ki ne bi nič motile navadnih smrtnikov. Ali seveda! Ti ali oni sicer ne bi bili to, kar so, ako ne bi prešetall vsake malenkosti; oni drugi pa, ki jih rešetajo delajo resno, delajo resno, delajo po slojih močeh, sposobnostih in sredstvih, da izpopolnjujejo vsaj to, kar bi morali drugI storiti. Lahko je prigovarjati in kritizirati, ali težko je delati!.... Ne velja samo za Pulo
S severovzhodnega bojišča smo dobili naslednje poročilo: Zimski čas imamo Sredi meseca prosinca se nahajamo,
m
vendar sta nam sneg in veliki mraz ne poznana. Poznane so nam pa vsakdanje bitke, ki se vrše v teh krasnih solnčnih dnevih. 19. dan prosinca ostane v spornimi marsikataeremu vojaku, ki se je bo*-jeval na tukajšnjem bojišču. Pri Grodku ni bilo take strašne kanonade, kakršna je bila ta dan tukaj. Rusi so hoteli na vsak način zavzeti naše postojanke. Okrog zjutraj so začeli streljati z artiljerijo vseh kalibrov, ter *so neprenehoma streljali do večera. Tisoče granat in šrapnelov so nam poslali. Oblaki dima, pomešani prstjo so se valili visoko v zraku, ter zakrivali solnce. Zemlja se je obračala in tresla od groznih udarcev granat. Bilo je tako, kakor, da nas bi hotela požreti Okol»poldneva smo dobili ukaz, da vržemo Ruse iz enega dela jarka. Posrečilo se jim je, da so ga zavzeli predpoldne ampak samo za nekaj ur. Zapustili smo našo rezervno pozicijo ter se razšli v rojno Črto. Ruska artiljerija nas je hotela zasuti z granatami in šrapneli. Srečno smo pridirjali na določeno mesto. Zravnali smo se v nekem jarku na naskok. Naposled je prišel ukaz za naskok, beseda, ki strese človeka za trenutek. Skočili smo naprej m se vrgli na Ruse* ki so prestrašeno metali iz rok puške in ročne granate. Vdali so se in spravili smo jih na varno. Kaf se je vse videlo v jarku, si je lahko misliti, a opisati se ne da. Ponoči je bilo precej mirno. Polna luna je plavala nad bojiščem in porogljivo zrla na grozne prizore. Slišati le bilo stokanje ranjencev in rezke ukaze moža do moža: Pazite na ospredje! Na vse zgodaj smo bili zamenjani. Prvo vprašanje je bilo. Na? Ust, sedaj edini sloven-1 kako je z znanci in prijatelji, kdo je ra-
ski list na Primorskem, je takorekoč uradno glasilo vseh primorskih državnih in avtonomnih oblasti in marsikedaj se dogaja, da zavzemajo taka uradna obvestila in naznanila skoraj polovico lista, <i je moral zaradi neugodnih prometnih in proizvajalnih razmer pri nabavi papirja f krčiti svojo vsebino na polovico. Gotovo so taka naznanila nujno potrebna; vendar :>a za širše občinstvo niso tako zanimiva \ot pa podrobnejša poročila o vojnih in drugih dogodkih, ki jih drugi listi v drugih razmerah priobčujejo lahko v obsežni meri, dočim pa mi nimamo zanje prostora. Zato pa tudi naše občinstvo rajši sega po izventržaških, zlasti ljubljanskih slovenskih listih
Kaj je z užigal cami družbe sv. Cirila in Metoda? Taka vprašanja nam prihajajo,
ustmeno ali pismeno, skoro sleherni dan iz krogov razprodajalcev in občinstva. Nagla-šajo, da so Čitali v ljubljanskih listih že pred dobrim mesecem, da so nove užigalice, oziroma v škatljah z novo etiketo že izšle ali v Trst da še niso dospele. Ne morejo si razlagati vzroka temu : ali je v Ljubljani, ali v Trstu ? Jeze se, ker prejšnjih ni dobiti več, novih pa tudi ne! In vendar je lavno v Trstu ljudi, ki bi radi vsaj v tej obliki podpirali družbo v teh tudi zanjo hudih ča ih, ko j j izosrajajo drugi dohodki! Napro-sen; v to se obračamo torej do slavnega glavnega vodstva s prošnjo, da naj ukrene potr bno, da dobimo v Trstu užigalice, in če je tu k^ka zapreka, da se ta hitro odprav ! Korist družbe ne sme trpeti bodi komurkoli na ljubo t
Zanimiva reminiscenca. V svojem članku o sprejemu poklonstvene deputacije iz Dalmacije pri cesaiju citira „Narodni list4* pozdrav, ko ga je naslovil ta list na našega v adaija, ki je v letu 1875 njegovo Veličanstvo prvikrat stop lo na tla Dalma ije: „Od Vina do Biograda, od Knina do Šibenika,
njen, kdo je padel itd. Veselo nam je pritekel nasproti prijatelj ter nam stiskal roke. Bil je v času bitke v bližnji vasi na straži. Pravil nam je da je ves daji gledal na bojišče, ter razburjen opazoval vročo bitko. »Mislil sem«, je dejal, »da ste vsi že pokopani. Gledal sem, kako se je zemlja preobračala in kako so se valovi črnega dima valili v zraku. Sedaj smo pa tu še vedno zdrave kože.« Solze so nam padale iz motnih oči, ne vem ali od razburjenosti, ali pa od veselja, da je naša prijateljska četvorica zopet skupaj. V tej bitki je padel junaške smrti tudi četovo-dja Avgust Radovič iz Trsta, bivši član pevskega društva »Trst«. Pokojnik je bil zaveden sin svojega naroda. Žalostni smo sprejeli to vest, v zavesti, da so tržaški Slovenci izgubili žnjim vrlega drnštvenika. Naše globoko sožalje žalujoči družini.
V nadi, da po možnosti objavite to poročilo, Vas iskreno pozdravljam Vaš rojak iz Nabrežine četovodja Lambert Pertot..
Med dvema Kraševkama. »Cara Zia
e____Gifacio šapere Kestago Bene in e
f joj Mi le j grazije dela sua Kartolina gifacio šapere.... noze an kora venuto aj
promešo Cara____Lami mandi pur La
Biuža Kvando Kelavcl prima kelamanda prima la Ričeve Šoldi Minošo Koža vol-dir di____adešo nemeno nomi skrive Cara ____še že pošibile Lamandi tudi due
gimando Soldi si me Cara Zia. MiriKdor-dero dilej Cara Mia Ma no pošo Kuši presto Prer Marzio špeta Pronto Kvando
vin____e lora vado Šola Mia----e šuo
fijoco Žetanto grando e grašo e tanto Beni Kamina ga Kavej Bjondi e oči neri Kara Zia e----tanti Saluti----«
Tako si pišeta dve slovenski Kraševki, kakor smo se prepričali iz neke dopisnice in sramotite ne le svoje slovensko rojstvo, ampak tudi lepi — italijanski jezik! In vsak pošten Slovenec se ju sramuje, a vsak pameten Italijan se jima — smeje. Ali ne bi človek lopnil z loparjem po takih ljudeh?!
Z jugozapadnega bojišča smo prejeli: Sedaj smo bili v ozadju, da smo si zdravili zamrznjene roke in noge še od lanskega leta meseca novembra in decembra, ko smo prestajali hud mraz v visokih snežnikih, ki jim visočina meri nad 2000 metkov. Sedaj pa smo zopet šli v prejšnje postojanke in se nam še precej dobro godi.
Med došlimi je mož, ki so bili že več časa na goriški fronti. Pripovedujejo zelo zanimivih stvari iz krajev, ki so v italijanskih rokah. Tako tudi o mojem rojstnem kraju. Žalostno, ali to nič ne de. Poguma nismo izgubili, ker smo uverjeni, da se zopet vse pre-drugači, ker bo Lah gotovo končno temeljito tepen in poražen. Gospod urednik! Verujte, da je krasno vreme v tem času v teh visokih hribih občudovanja vredno. Solnce nas včasih ogreva kot v pomladanskem času. Solnčimo se na — snegu, ki leži metre visoko. Kratkočasimo se z raznim pripovedovanjem drug drugemu. Ljubeče soproge nam pošiljajo zavoje z jedili, cigaretami, gorkim perilom, in pa poljubov in pozdravov. Došle stvari delimo lepo med seboj. Znanci in prijatelji se nas spominjajo m nas vabijo na skorajšnje srečno svidenje. Mi pa si v zako-pih mislimo: vrnemo se že zopet, ko za-vratnega sovražnika še temeljiteje nabijemo. Dan na dan opazujemo naše zrakoplove, kako jih Italijani obstreljujejo. Tako tudi nas, ali brez posebnih uspehov. Na vse zadnje pak — prepevamo. Ker pa nas je tu različnih narodnosti, smo si ad hoc zložili pesem z besedilom — v več jezikih. Oprostite slabi pisavi, ker tu v zakopu ni ne mize, ne stolice, ne tinte, ne peresa, ne luči. Pač pa imamo dovolj municije. Nastanišče nam je sijajno osvitljeno z lepim debelim ledom in pokrito s čistim belim snegom. Seveda se naleze kdo tu pa tam tudi — revmatizma. Za sedaj pošiljamo prav prisrčne pozdrave Vam, g. urednik, in prijateljem in znancem, ki se nas spominjajo. Bog daj kmalu lepe zmage in srečnega svidenja. Doli s sovražnikom! Živela naša lepa domovina! Josip Žuljan, c. in kr. črnovojniški pehotni bataljon vojna pošta 603. Roianska podružnica CMD priredi dne 6. februarja ob 4 pop. v dvorani »Kon-sumnega društva« v Rojanu veselico v prid podružnici s sledečim sporedom: 1. D. Jenko: Na tujih tleh, dvospev s spremljevanjem glasovirja. 2. S. Gregorčič: Soči, deklamacija. 3. E. Adamič: a) Glejte, že solnce zahaja, b) Uspavanka, c) Tepežnica (solopetje s spremljevanjem glasovirja). 4. I. Krilna: Mati^de-klamacija. 5. Slovenske narodne: a) Skr-janček poje, žvrgoli, b) Barčica, c) Gozdič je že zelen (dvoglasno). 6. Palčki: otroška igra s petjem. Spored izvajajo učenke CM dekliške šole na Acquedottu. Vstopnina 50 vin., sedeži 20 vin. — Z ozirom na narodni namen prireditve je pričakovati obilne udeležbe.
Podružnica CMD v Vrdelci priredi v nedeljo, 6. t. m., veselico in družinski večer, cateri obeta mnogo zabave. Zato opozar-amo že danes vse tnance in pri atelje, da še udeleže te prireditve.
I Tonče Lenasi iz Fazane poslal za mo-jško podružnico 10 K. Denar hrani uprava.
Darovi za vojne slepce, došli c. kr. na-mestništvenemu predsedništvu: Nikolaj A. Gavas K 50, don Gršković, katelict v Krku K 20, Peter Vidali v Piranu K 20, družina Gerosa v Kopru K 4. — Skupaj K 94.
Vesti iz Gorim
„ Komen, 31. januarja 1916, (f Andrej Streke.j) Tukaj je umi I g. Andrej Strekelj v visoki starosti 82 let. Bil je posestnik, dober in pošten mož. SirŠe naše občinstvo pozna zlasti njegove sinove, ki so: Alojz Strekelj, vinarski nadzornik v Dalmaciji, Leopold Strekelj, trgovec v Trstu, Albin Strekelj, šolski voditelj in župan v Škocijanu in Jos p Strekelj,^ šolski voditelj v Komnu. — Ranjki Andrej Strekelj je bil mož stare kraške korenine in je imel svoječasno veliko skrb, da je svoje sinove dobro izšolal, da sedaj v uglednih službah služijo državi in narodu. Da je bil priljubljen, svedočil je danes (31. jau.) njegov pogreb, ki je bil z ozirom na vojni čas, jako časten. Naj blagi mož mirno počiva v domači zemlji! Užaloščenim rodbinam pa naše najglobje sožalje I
HALI OGLASI.
HIŠICO
Edinosti.
z 3 prostori se išče bliza Rojan* v najem. Ponudbe po«l „1916" na Ins. odd.
51
za pranje, cveče in sardine v š: a ti j ah proda se po nizki ceni v skladišču ulica Vienaa štev. 4.	5J|
Milo
Vojni „kremni zvezki", nepo-
Trsovcl in preKupovalci.
kvarljivo fino peevo nudi hiter in dober zaslužek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. KazpošLlja naj. manj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana pofita7. 41
Drnrilf se d^roidoča, ž«> 26 Jet stara prodajalna rlUUII jestvin. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod št
48.
iS
Potrebno
Edinosti pod
je gospodinja za majhno župniš&e na deželi. Ponudbe na Inser. odd. „Gospodinja".	46
Pridno
pošteno dekle, z večletno prakso išče službe z stanovanjem in hrano v kaki tobakarni ali trgovini. Ponudbe pod ,.1916" na Ins. oddelek Edinosti.	44
ZlOtO,
Corso 47.
srebro, briljaute kupuje in prodaja nova zlatarnica, in urarnica Mihael Zitrin,
20
Fotograf
štev. 10.
Anton Jer kič posluje zopet v »v nje.a atelje u v Trstu, Via delle Poste
2466
Kupujem
niš niči)
žiikij-j vsake vrste. Jakob Margon-ul. Soli tari o št. 21 (pri mestni bol-
23
t
Potrtim srcem naznanjamo vt>etn sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mati in sestra go^-pa
IM vdova BlOtaf
danes po dolgi in mučni bolezni v Gospodu pre" minula.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil danes, v četrtek 3. t. m. ob 2'/. popoldne iz hiže žalosti štev. 631 Vroiellis (Rojan).
KO J AN, dne 1. februarja 1D1G.
Novo pogrebno podjetje, Corso 47.
Prejemki prodajalec aprovizacljske komisije.
Osrednji urad prodajališč aprovizacijske to misi je naznanja, da so imela prodajališča od 24. januarja do inkluzivno 30. januarja 1916 naslednje prejemke:
Št
v ul. Madonna del mare K v šoli na trgu Rosario K
v ▼
v V
v
ul. delle Poste St. 14 šoli v ul. Rossini ul. Bachi 8 ul. Acquedotto Št. 38 Šoli v ul. Parlni 8 šoli v ul. Donadoni 9 v zabavišču v Skednju
10	v ul. Giulia 35 v
11	v zabavišču v Skednju
12	pri ,Tirolcu' Sv. M. M. Zg. K
13	pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K
14	pri Sv. Ivanu	K
15	v Rojanu	K
16	v Barkovljah	K
11.445*55 8.216 10 10.014-88 5.150*96 8.140*02 5.376-60 14-343-66 11 069-50 11-384-40 6-535*58 4-879-— 4-896-80 3.092-85 4.348-43 5.341*37 3.723-18
! ♦
t
Skupaj K 117.958-88
Durov!.
Za moško podružnico CMD v Trstu pripel g. notar v kavami »Balkan« 7'20 Denar hrani uprava.
Umetni zobje
i fofirezfeSujfl, zlate Krone in obraUKt
VILJEM TUSCHER
Z	konces. zobotehnlk
I TRST. oL Caserma ft 13, li. n.»
t Ordinira od 9 zjutraj do Ci zveče r. i
t
:
♦
t ♦
t t
r
OCTBHBSS 'Jii..J«lUHU«r
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čer mak
se is preselil in ordinira sedm
v Trstu, ui. Posie vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje lotaim Mm. Ploiinje.
UHSTHS ZOBJE.

NOVO POGREBNO PODJETJE -
CORSO 47 (pri trgu della Lesna) Telefon 1C-02).
tia* In InoseMastvo. Vrli vsakovrstna pogrebe z najnovejšo Zaloga vseh mrtvaških predmetov. » Kočna Inšpekcija v lastnih prostorih zalogo, ulica Tesa Stev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s predajo mrtvaških predmetov: Na OpSinah, v Mabrszini pri Orehu (Noflhere.) • Totna postrežba. Cene zmerne.
Podjetnik in u&raveielj H. S7ISIEL.
ScBilchtovo perilo — Volno parilo
Conejil in tsajbolfSi nafln pranja:
Zamoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom „Ženska hvaSs". Peri torej dalje kakor navadno. Samo malo mila — najboljše Schiclitovo milo znamka „Jelen* — je še potrebno, da se dobi najlepše perilo.
Prihrani delo, čas, denar in miSo. Ominol je najboljše sredstvo - za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši.

Dobiva se povsod I