Poeo, možne Številke«
Navadne Din ob neieljab Gin 1*50.
Mmwv 1S9SUL'
i* oiincue številko Navadn* Din 1 ob nedeljah Din 1*5(L
UREDNIŠTVO «. aobaj* r Mart-bom, Jurčičev« «L H. < I. •trop]«. Telefon intarurK k. 27 <X UPRAVA m naliajn v Jm€M
1
&u^caUCeia
.TABOR* tehaja vsak daa, nedeljo in pratnilcov. ob 1& oH
datumom naslednjega dno tor stan« po po^ti D 12*50« x* inozemstvo O 20*50, dostavljen na dom
alicd it 4. pritličja
račun Itev, £ss:
P 14*—^ na izkaznico D 12*5(1 aoer&ti po dogovorak
f<m H, 24> +* SHS p©5*n#W
Naroča m pri opravi .TABORA** MARIBOR. Jurčičeva aliea Stav. 4*
naročila
Rokopis! m mm vračajo.
Leto: IV.
Maribor, petek 21. decembra 1923.
Številka: 288.
Proti nemški ofenzivi ¥ Mari"
bora in ©toicll
V porideljek zvečer so se sestali za- i zastopniki riarodnili ter kulturnih orga-stopnici vseh tukajšnjih nacijonalnih nizacij (Orjuna, Jugosiov. Matica) ter so strank (JDS, SLS, NSS, SKS, NRS) iri izvolili akcijski odbor
ZDRUŽENIH SLOVENSKIH POLITIČNIH STRANK TER NAROBNIH IN
KULTURNIH ORGANIZACIJ
V svrho varstva slovenskih narodnih interesov v Mariboru iri mariborski oblasti.
■ Z ozirom na vesti, da vlada hoče dati
našim Nemcem politične koncesije, skil-
cuje akcijski odbor za
NEDELJO 23. TM. OB VAl. URI DOP.
veliko ljudsko manifestacijo
iri sicor za slučaj lepega vremena na j bega vremena v NARODNEM DOMU. SLOMŠKOVEM TRGU, za slučaj sla-t Akeijski odbor ostane permanenten.
Obletnica.
Maribor, 18. decembra.
Včeraj je Pašičeva vlada slavila —v 'tozkem rodbinskem krogu, seveda — smolijo prvo obletnico. Bližala se je doba volilnih priprav. Radikalci so hoteli izvesti Volitve na lastno pest, brez kontrole de-tfmokratov. Zato so inscenirali vladno krizo, iz katere so se pojavili na državnem wmilu sami. Homogena vlada! — je po-Malo radikalno geslo. Danes imamo vpogled v enoletno bilanco homogene radi-kalske vlade. Aktivne postavke gredo paS le na zasebni račun radikalne stranske. Predvsem volilni rezultati. Ne bomo ponavljali neštetih očitkov o sradikalski ►objektivnosti«. Ne mislimo pregrevati (ostre in neovrgljiv© kritike, s katero je (opozicija razkrivala gnila mesta radi-Ikalskega režima. Nočemo demagoško trditi, da bi ibila na pr. ‘demokratsko-radi-fcalska koalicija brez napak in1 da rie bi {vzbujala odpora pri opoziciji. Tak odpor ije takisto naraven) kakor napake in slabosti strank, ki so na vladi. Kdor pa Še hotel spoznati, koliko je pomenilo de-tmokratsko sodelovaraje na viadi in sicer
V	najtežjih fazah državne konsolidacije, ta je imel v enem letu radikalske samo-ivlade dovolj časa, a tudi zadosti snovi za primerjavo. Poprej so očitki o reakciji, korupciji, nesposobni upravi itd. šli na račun demokratov. Zdaj pa vprašajmo: ali je bik) kedaj toliko očitkov o korupciji in nesposobni upravi, kakor jih je (bilo v dobi enega leta homogene radikal-eke vlade1!
Največji »trurnf«, ki so ga hoteli do-Iseči radikalci, je bila rešitev srbsko-hrvatskega spora. Ob volitvah so v mnogih slučajih nastopili s terorjem proti demokratom; kadar pa so hrvatski blo-kaši hujskali zoper državo in blatili di-inastijo, so radikalci pokazali vitežko ve-| likodušnost. Po volitvah so sedli z Ra-,' dičem za mizo in »po dobrem kosilu« —; kakor je klasično pristavil Radie — pod- ’ pisali Markov protokol. Tako so oficiel-Ho priznali Radičevo demagogijo, a uspeli? — Radič se je naveličal papirnatega streljanja iz Zagreba in je odšel v, London, da kar najbolj raztrobi jugoslovansko sramoto. V notranji politiki torej Sli bil dosežen zaželjeni sporazum. Protokol je šel v pozabljenje, vprašanja pa so ostala in nasprotja so taka kot so bila.
. Po volitvah so ibili plemenski separatisti polni zaupanja v radikalce, češ, radikalci so stranka s plemensko ideologijo in1 se bodo dali pridobiti za kupčije |na račun državnega jedinstva. Toda radikalci ne morejo nazaj, kakor ne more [Radič, Bilo jo.že^^a^re^.i^Uučeflo, da.,
bi g. Paši« izpolnil nadeje tudi najzmer-nejših separatistov. Zato so bili separatisti hudo razočarani in posledica njihove zagrenjenosti je bil Radičev odhod v inozemstvo.
Po enem' letu se nahajamo v vprašanju državne ureditve na tisti točki, kjer smo bili decembra lanskega leta. Dejansko pa so se razmere poslabšale. Če bi radikalci ostali v koaliciji z demokrati, bi bila prva vladina naloga: izvesti ustavo. Ustava je tu. Sprejeta je bila tako, kakor so sprejemali ustave drugod. Nikjer niso vse stranke prišle na svoj račun', povsod je ustava nepopolna in podvržena kritiki. Toda ustavne določbe ne smejo biti le za dekoracijo. Demokratom ne more noben nasprotnik odreči doslednosti. Oni so za to, da se ustava izvede in da se šele potem' prouči, kaj bi se evontu-elno dalo izpremeniti. To je resno konsti-tuieijalno stališče, ki bi ga v danem slučaju zastopala slehrna ustavotvorna stranka.
Drugače radikalci. Orti sicer ne privolijo v revizijo Vidovdanske ustave, ker vedo, da je revizija nemogoča, dokler ni' vsaj. radičevščina likvidirana popolnoma, oni: pa tudi ne marajo izvršiti ustavnih določb. Ravno v najkočljivejših vprašanjih, kakor je oblastna samouprava, go se radikalci izognili ustavi, kar pa jih sicer ni oviralo, da ne bi nadaljevali centralizacije okoli Beograda. Stanje, ki vlada danes, je provizorij, ki ne more biti koristen razvoju mlade države. Rai-dikalci so ne bodo mogli trajno naslanjati na vazalsko službo Turkov in'Nemcev, oijih apetit stalno raste. Neprimerno ustavno revizijo bi mogla preprečiti lo •heterogena vlada z jasnim delovnim programom in z enakimi ustavnimi načeli. Ako bodo radikalci hoteli ostati na liniji vidovdanske ustave, bodo morali prejalislej iskati zaveznikov in sodelavcev. Ako pa nameravajo opustiti dosedanjo linijo, tedaj je greh zoper državo, če zadržujejo to, kar mora priti iri če tratijo državne energije za to, kar bodo morali jntri porušiti.
Prvo leto homogeno radikalske vlade bo v politični zgodovini Jugoslavije zabeleženo kot leto nezdravih poskusov, ponesrečenih političnih akcij in' škodljivega provizorija. Bodočnost bo pokazala, da ni^ prav, če vlada pereče probleme z a-v 1 a č u i ° namesto da jih rešuje. Kajti reševali jih bodo drugi z večjimi težavami in težjimi žrtvami.
Spomine se božičnic sa ubogo o&aaejno decol
Pred kongresom demokratske stranke.
poročati nasprotno časopisje. Sklenjeni* je bilo, da se skliče kongres stranke naj* kasneje v dveh mesecih, najbrže v začet* ka meseca februarja 1924. na katerem! sel
bodo določile smernice za nadaljno politiko demokratskega poslanskega kln* ba. —
Beograd, 20. decembra. (Izv.) Danes je imel svojo sejo glavni odbor demokratske stranke, na kateri se je razpravljalo o internih strankinih zadevah,
Demisija poslanca Švetozara Pribičeviča je bila soglasno odklonjena in odstra-1 njena vsa nesoglasja, ki so so pojavila v zadnjih dneh in1 o katerih je vedelo
Za izvedbo ustave m volitev v oblastne skupščine.
Iz seje finančnega odbora. Ostra kritika partizanske politike vlade. *
Beograd, 20. decembra. (Izv.) Na program, odkar so na vladi. Naj ne JčomU današnji seji finančnega odbora se je vr- promitirajo narodnega iri državnega hh šila razprava o proračunu ministrstva jedinjenja, ki ga bodo s svojo nesposob* notranjih zadev. Po poročilu referenta je nostjo bolj razdrli, kakor pa pospešili, govoril poslanec Voja Lazič (zc,nljo- Govornik nadalje naglasa, da ie orožni-' radnik), ki je zlasti zahteval znižanje štvo v Sloveniji vzorno in disciplinira«« postavk za orožništvo ter da naj so uki- in bi bilo državi' samo v škodo, ako M no 13 mest velikih županov, ker je v pro- skušala spremeniti sedanji sistem orož* računu predvidenih 46, ustava pa jih ništva v Sloveniji. V imenu Črnogorcev) predpisuje samo 33. Nadalje je zahteval, je govoril poslanec Joj i č, ki je grajal naj se črta vsota 80.000 dinarjev, ki je vladno partizansko politiko, ki jo vodili predvidena v proračunu kot dispozicijski Črni gori ter zahteval, da se pošlje v Črw fond pokrajinskega namestnika za Hr- no goro dobro in' disciplinirano orožni* vatsko in Slavonijo. Govoreč o notranjih štvo. Poslanec dr. Križman (demo* razmerah, je zahteval, naj vlada razpu- krat) je riato govoril o težkočah pri iz* sti vse nacionalistične organizacije brez vedbi zakona o razdelitvi države na obl« izjeme, kakor se imenujejo, ker so vse lasti, ter zahteval, naj1 se predvseml iz« strankarske institucije, ki ogrožajo no- gradi dobra urejena centralna uprava, tranji red in' mir. Poslanec S e čer o v ki bo zmožna izvesti nove posle, ki jih (demokrat) je ostro grajal partizansko nalaga razdelitev države na oblasti. Zah* politiko vlade ter zahteval, da se n emu- teva nadalje, naj se izvede zakori o raa-doma izvedejo volitve v oblastne skup- delitve države iri oimprej razpišejo vo« ščine, kakor to predpisuje zakon, katere- litve v oblastne skupščine, zlasti rial Hm ga pa skuša sedanja vlada zavlačevati, vatskem inv Slavoniji. H koncu svojega Zahteva nadalje, da vlada razpusti Srn ao govora se je zavzemal za decentralizacijo! ki je izključno radikalska strankarska uprave, kakor jo predvideva ustava, k| institucija iri zasleduje samo strankarske pa jo radikalci iz svojih' partizanskih iri* cilje ter deluje proti narodnemu iri dr- teresov namenoma zavlačujejo. Seja ja žavnemu jedinstvu. Za njim' je govoril bila nato -sklenjena in sklicana pribiodrija poslanec Ves e rij a k, (klerikalec), ki je za 16. uro popoldne.	j
očital radikalcem1, da so zapustili svoj
AFERE V RADIKALNEM KLUBU.
Markovič.Rankovi<5.
Beograd, 20. decembra, (Izv.) V radikalnem klubu se jo včeraj' vršila razprava o aferi Markovič-Rankovič. Klub je vpoglodal V vse na stvar so nanašajoče spise ter zaslišal obrambo Markoviča. O stvari sami so bo sklepalo šele v nekaj dneh, ker so potrebna še nekatera pojasnila. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo afera v območju kluba s
posredovanjem g. Pašiča rešena brez po-	,	,	,	, -	,
sobnega konflikta. Po dosedanjem pote- ™alnih °.dnoša^ mod obema državamat-
_	U A rt* n "1 M -• /IM K M M A	1	I	n	Ka.1,	I	*	A.«l	A	•*	M	IM«	.
ku razprav so bo Markoviču bržkone po-
označenega mesta, je bila cesta res rrkadirana, vendar pa o storilcih rii bil« nobenega sledu. Sumi se, da so napad Ha" pravili albanski vstaši.
PRED RUSKO - RUMUNSKIMI 1 POGAJANJI.
B u k a. r e š t a, 20. decembra. I-z urad-*' nega vira se doznava, da bodo v kratkeni pričela pogajanja med Rumunijo iri sovjetsko Rusijo glede rešitve vseh še spor*' nili vprašanj ter glede vzpostavitve nor*
sreoilo ovreči vse očitke Kankoviča.
MEDNARODNA KONTROLA ZAŠČITE DECE V JUGOSLAVIJI.
Beograd, 20. decembra (Izv.) Vče-
Pogajanja se bodo vršila bržkone v dru* gi polovici januarja 1924 v SolnogradoJ Ha Avstrijskem;
PREMIRJE MED VLADO IN USTAŠI
V MEHIKI.
N e w Orleans, 19. dec. Tukajšnji1
la.j je odpotoval v Ženevo g. Carnor, de- ameriški generalni konzulat x>oroča, da legat mednarodnega urada za zaščito de- so revolucijonarne čete včeraj zasedla ce, ta se je nad mesec dni mudil v naši gIavno mesto pokrajine Jacusan Merida.'
London, 19. dec. (Reuter). Iz Vera« craza poročajo, da jo sklerii>eno med n«
državi. Obiskal je vsa večja mesta, kakor Beograd, Zagreb, Ljubljano, Sara je-	l
vo, Novi Sad in druga, kjer si je ogledal staži in vladnimi*četamT preinirie! 'vse ustanove za zaščito dece ter bo po svojem povratku poročal mednarodnemu uradu za zaščito dece o razmerah v naši
Vari
Iz poljske vlade, a v a, 19. decembra. Državni
državi. Napram našim predstavnikom se podtajnik ministrstva zunanjih' zadevi je g. Carner ponovno zelo pohvalno izra- Seyda je podal demisijo. zil o naših dečjih zavodih.
BORZA.
ATENTAT NA GRŠKEGA POLKOV-	C u r i h, 20. decembra. (Izv.) SklepnS
NIKA PR! JANINI.	tečaji).	Pa:riz 29.77, Beograd 6.525, Lori*
Ate-ne, 20. dccembra. Včeraj je bil don 25.04, Praga 16.81, Milan.24.77, New* Pri Janini poskušen slični atentat na gr- vork 573.75, Dunaj 0.00S075,	kron«
škega polkovnika Bozarisa, kakor svoj- 0.0081, Budimpešta 0.0302. čas na italijansko misijo. Bozaris je bil Zagreb, 20. decembra. Pariz 4.575— o nameravanem atentatu pravočasno ob- 4.625, Švica 15.435—15.5325, Londori 386—* veščen ter je nadaljeval -potovanje na 339, Dunaj 0.124—0.126, Praga 2.59—2.(52, koijju, Ko je diospjel s spremetvioro! de Milaa 3«82{H-3s855,	57^0—^
Politične vesti.
' »Veliko skrb’ posveča mariborski 'dopisnik' radikaMrihi »Jutranjih Novosti« jiasemu strankinemu gibanju v Maribora irt zlasti našemu listu. Je to zelo gin-Ijivo! Gospod dopisnik frazi ra o smrti posvečeni demokratski stranki in' o na »smrt bolrtem« »Taiboru«. Naj bo poto-lažep! Ze skozi 20 let pokopavajo klerikalni listi našo napredno stranko in vedno jo morajo znova devati V grob, pa vkljub temu še vedno živi. Tudi »Tabor« jo bil v klerikalnih listih že neštetokrat tna mrtvaškem odru irt Vendar šo živi. Ia tako prerokujemo tudi mirne vesti gospodu dopisniku »Jutr. Novosti«, da hode ta njegov list že davno počival v grobu, ko bo »Tabor« sc vedno izhajal, in o radikalskih' organizacijah ne, bo v Slo-Iveniji no duha no sluha, ko bodo nase demokratske šo vedno živele na veliko jjezo klerikalcev in1 radikalcev. Veliki junak v oslebi mariborskega dopisnika >J r. Novosti«, ki zleze v posteljo, kadar treba svoje junaštvo pokazati, pa [naj le Se napreji fantazira, da bomo imeli ysaj kaj zabave, če ne drugih, pa pri — »omizju v Grajski kleti«.
* O razpadu Demokratske stranko pisarijo radikalske »Jutranje Novosti« v istem! hipu, ko je glavni odbor radikal-jske stranke razpustil radikalski akcijskt odbor za Slovenijo, kar pomeni začetek likvidacije slovenske radikali j e. Ne odvračajte z lažnivimi! poročili pozornosti pd lastne mizerije!
* Izmišljeno vesti o »čiščenju in razboli!« v demokratski stranki. Vest nekaterih listov, da M hi la poslanca Pribi'-Ževič in dr. Križman izstopila iz glavnega-odbora demokratske stranke, je popolnoma izmišljena. Povod tem vestem je dal izstop posl dr. Križmana iz pripravljalnega odhora za prireditev demokratskega »mladinskega kongresa, ker se ni strinjal s tem, da bi se vršil kongres v idneh 16. in 17. decembra Ker se odbor ni pridružil njegovemu mnenju, je po parlamentarnem običaju izvajal konsekvence ter odstopil. To jo dejstvo, vso drugo eo puhle izmišljotine, s katerimi hočejo aasprotriifci varati javnost.
* Razpast radikalnega akcijskega odbora v Ljubljani. Glasom poročil iz Beograda je glavni odbor radikalne stranke razpustil' radikalni akcijski odbor v, Sloveniji (skupina krog Jadranske banke), ker je v nasprotju s strankinim statutom'. Izgloda, da je torej zmagal g. Stefanovič nad Jadransko banko.
* Radikalsko-klerikalna pogajanja za {vstop klerikalcev v vlado so padla gladom zadnjih vesti v vodo. Zato so se klerikalci zdaj s tem večjim ognjem vrgli v
D. S. MerežkoVski:
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)	(11)
[ Julijan je urno razmetaval darilo, (pri temi pa ga je postalo sram.
Amarila ga je opazovala, kakor da hi % a ne razumela.
Dečdk je postal docela zmeden' in je ari vanjo s prosečim ,pogledom, položivši ladjo rta majhne fontanine valove.
— Ne smej se, Amarila... Trirema je prava — z jedri. Glej jo, kako plove, in krmilo ima...«
‘Amarila pa se je glasino zasmejala:
;■ — Kaj naj počnem s triremo? Z njo rte priplavaš daleč. To je ladja za miši ali ta kobilice. Podaril hi jo bil Psihi; nji JiapraviS veselje. Glej: jo, kako gledana-Jpjo.
Julijan se je čutil užaljenega. Trudil ge je sicer, da ha pokazal ravnodušnost, toda v, grlu eo ga dušile solze in ustne 6o mn drhtele od razburjenja. Obupno si je prizadeval, da bi zadržal jok in je dejal:
— Vidim, da ne razumeš ničesar... s, Nato je še pristavil:
j; — Ne razumeš umetnosti.
Zdaj se je Amarila gromovito zasmejala.
V	tem1 trenutku so jo poklicali k njenemu zaročencu, kakor da bi hoteli Julijana še bolj ponižati. Amarilin ženin je bil bogat trgovec z otoka Samosa. Bil je iiaškropljen z močnimi vonjavami, oblačil' se neokusno in v Tazgovoru je delal "dovniške napake. Julijan ira.ie
hoj za ustanovitev opozic. bloka. Dr. Korošec je žo bil pri Davidoviču in zemljo-radnikih. Vendar jim druge opozic. skupine Ot>aš radi njihovih zadnjih pogajanj z radikalci ne zaupajo in smatrajo najnovejše klerikalno trgovstvo samo za maneveT, da tako pritisnejo na radikalce in' jih omehčajo za nova pogajanja. Te dni se vrši konferenca šefov opozicijskih skupin1. Danes v četrtek sklepa o svojem stališču glede akcije za opozicijski blok glavni odbor Demokratske stranke.
* Finančni odbor naredite skupščine jo
19.	tirt. nadaljeval razpravo o proračunu ministrstva prosvete. Demokrati dr. Križman1, dr, Seče rov in’ Agatanovič so ostro kritizirali prosvetno politiko vla-dta, zlasti glede doiranja vseučilišč. Posl. Agatanovič jo zlasti opozarjal na težko-če ljubljanske Univerze in' na nezadostne postavke za gledališča v Sloveniji. Debata je bila odložena na 2o. tnt, ker prosvetni in finančni minister nista bila navzoča Nato je prišel v pretres proračun ministrstva za notranje zadeve. Demokrat dr. Popovič je ostro grajal borbo režima za uničenje političnih nasprotni -kov, katera so vrši celo z ministrskih stolic.
* Demisija ministrov Jankoviča irt Uzunoviča je ministrski1 svet na svoji soji v sredo zavrnil ter pozval imenovana ministra, naj se zopet redno udeležujeta sej ministrskega sveta.
* Za slovensko šolstvo v Istri hi Ha Koroškem. Demokratski poslanec Ma-nojlo Sokič je zahteval od prosvetnega ministra, da po zunanjem' ministru protestira v Rimu in na Dunaju, ker se vedno niso otvorjene že davno obljubljene slovenske šole rta Koroškem' irt v! Istri, do katerih ima naš narod pravico po mirovnih pogodbah.
* Novo vlado na Poljskem je sestavil Grabski, ki ima predsedstvo in] finance.
* Poljsko priznanje sovjetske Rusiie. Med Poljsko iti sovjetsko Rusijo so bile te dSli! izmenjane note. Poljska vlada v svoja noti priznava sovjetsko Rusijo irt hoče z njo živeti v prijateljskih odrtoša-jih.
Dnevna kronika.
— Penzi iškemu fondu Jugoslov. novinarskega udruženja jo naklonila vlada na svoji zadnji seji na tozadevno prošnjo Jugoslovenskega novinarskega udruženja znesek 25.000 D kot svoj letni prispevek.
— 384 novih orožnikov. To dni jo bil
zaključen 6-mesečij.i tečaj orožniške podčastniške šolo v Kamenici. Od 400 jih je dovršilo tečaj z dobrim uspehom 384
Vsa hiša se mu je rta mah zmračila irt cb vesti, da je došcl trgovec s Samosa, ga je minilo zadnje vesolje.
Iz sosedne sohe je bilo čuti radostno Amarilino čebljanje in' ženinov glas.
Julijan je vzel svojo drago, liburnij-sko triremo, ki ga je stala toliko truda, in jo zlomil jambor na dvoje, raztrgal jedra, uničil palubo; nato pa jo tako dolgo teptal po ostankih, da jih ni bilo več spoznati. Teptal jih je s tiho jezo in ni rekel ne besedice. Psiha ga je opazovala vsa osupla.
Zatem se je Amarila vrnila in stopila k Julijanu. Na obrazu je nosila sledove •neznano sreče; v njih je bil previšek življenja, plalo jo opojno ljubavno veselje mladih dovojk, ki nič ne vprašujejo, kdo jih objema irt poljublja.
— Julijan, oprosti mi; razžalila sem to bila. Oprosti mi, dragi!... Glej, kako te ljubim., ljubim..
In preden' so jo Julijan1 zbral, jo A-marila odpela tuniko in z golimi, dišečimi rokami objela njegov vrat. Srce mu jo zastajalo od sladkega strahu; izbliza kot šo nikoli doslej je videl njene velike, črne oči in zadišalo je od nje kakor od rožnega grma. V dečkovi glavi se je zavrtelo. Amarila ga je prižela na prsi. In kakor pod ukazom je zaprl oči in občutil na ustnih dekličin poljub.
— Amarila! Amarila! Kje sil
Bil je trgovčev glas. Julijan se je zdrznil in silovito sunil dekle. Srce se mu je krčilo od mržnje in bolesti.
— Pusti me. je zavpil in se spustil v beg.
—- Jn.liian! Julijan,!
iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosrie in Vojvodine. Vsi ti so imenovani za poveljnike orožniških postaj v Južni Srbiji.
— Naiistarejši uradnik v naši državi
je dubrovniški kanonik Mato Pišta. Star je 94 let in že 71 let v državni službi. Izpolnil je torej že dvakrat predpisani rok za penzijo. Komisija za razvrščenje uradnikov v področju ministrstva ver ga je v znak priznanja prevedla v 4. skupino I. kategorije z letno plačo 28.000 Dirt.
— Radikalski tajnik — avstrijski špi-jcn. Pred sušaškim sodiščem se je vršila te dni razprava zoper dra. Ivo Orliča, ki je imenoval tajnika radikalne stranke na Sušaku Franjo Vučiča, avstrijskega špi-jona. Tekom razprave je Orlič dokazal, da je bil Vučič konfident avstrijskih oblasti in jo imel svojo špijonsko pisarno v Ogulinu. Razprava je bila v svrho na-daljnih poizvedb sicer preložena, vendar pa jo Vučič tožim umaknil irt so s tem sam moralno obsodil. Ob enem je odložil mesto tajnika radikalno stranke.
— Slovenska dijaška zadruga na Dunaju so zahvaljuje tem potom cenj. darovalcem, ki so blagovolili nakloniti ob priliki nabiralne akcije v velikih počitnicah na nabiralne pole njenih članov sledeče zneske: Dr. A. Borf. Jeglič, Mestna občina celjska., Okrajni zastop Šoštanj po 500 D; Okrajni zastop Vransko 250 D; Goreč, Ljubljana 200 D, Peko, Jud as, nečitljiv, Ljubljana, docent dT. Matko, dr. Koderman Maribor, Orendij Hrasti, Konjice po ICO D; dr. Kimovec, dr. Ravnik, dr. Kukovčeva, dr. Marinič, dr. Zorjan Ivan, Maribor, Wg., Sclnvichkardt Konjice po 50 D; dr. Robič, dr. Marin, Ašič-Raubar, dr. Leskovar, dr. Toplak, dr. Juvan, dr. Kac, Mr. Punk po 40 D; dr. Pi-puš, dr. Komavli, Maribor, dr. Hrovat, dr. Strelec, dr. Ban, dr. Lovrec, župan Veselič Otuiož, Peto var Ivanjkovci po 30 D, dr. Hojnik, Maribor 25 D. Iz zasedenega ozemlja: B., P. M., G. O., V. O., P. E. po 10 lir, V. J„ M. A., F. F. K., P. P., po 5 lir. Obenem prosimo slovensko javnost, da omogoči tudi v bodočem letu z pr motno poniočjo delovati jo Slov. ’ I>i 3. Zadr., ker ji je gotovo znano v kako o-bupnih razmerah žive ubogi dijaki na Dunaju. S stradanjem in! zmrzovanjem: skušajo doseči cilj, ki so si ga postavili. Ker bod otakrat, ko bodo ta cilj dosegli, postavili vse svoje moči na razpolago svoji domovini, ne vršite s tem, da jim pomagate, samo človekoljubja, temveč tudi resnično delo za narod. Upamo, da ta naša obupna prošnja rte bo ostala brez odziva. Sedaj o Božiču, ko se spomni vsak posameznik vseh članov svoje družine, se obračajo najrevnejši iz slovenske družine na vas, da jim pomorete. —
Nič ni poslušal, kako so ga klicali. Tekel jo čez vinograd irt nato skozi ci-presov gaj; šele pri Afroditinem svetišču je obstal.
Iz Olimpiodorove hiše so ga še zmeraj zvali. Cul je Diofano, ki je pravila, da so gjambirske potice pečene; ni se hotel oglasiti. Zatem so ga iskali. Počenil je v lovorjev grm pod Erosovim kipom in je čakal. Mislili so, da je zbežal v Macel-lum; v svečenikovi hiši so dobro poznali njegpve slabosti.
Ko je vse utihnilo, je zapustil skrovi-šče in si je ogledoval tempelj boginje ljubezni.
Svetišče je stalo rta holmu, ki je bil od vseh strani odprt. Mramornate jonske stebre so bogato obsevali solnčni žarki in se je zdelo, kakor da,se njih bela podoba koplje v nebeški sinjini. Na obeh oglih šobile podobe Grifonov z dvignjenimi krempljastimi nogami, odprtimi orlovskimi kljuni in okroglimi ženskimi prsi; njih obrisi so se ostro in ponosno risali v modrem ozadju neba.
Julijan je krenil po stopnicah v por-ti.k; tu je tiho odprl nezaklenjena bakrena vrata in stopil v notranjost svetišča, v sveti naos.
V	svetišču je bilo tiho in hladno.
Zahajajoče sobice je zlatilo zgornjo vrsto stebrovih'glavic,'ki so imele fine, kodrom podobne zavojke; spodaj je že ležala tema. S tronožnika je dišal pepel od sežgane mirhe.
Julijan je plaho dvignil oči irt so stisnil k zidu, — skoraj mu je zastajal dih.
To je bila ona. Stala je pod vedrim Se bom sre^l’ svetišča, kakor da je bUa
Blagohotne denarno prispevke pošljite na račun Slov. Dij. Zadr. na Dunaju v; Slavensko banko d. d. Maribor, Aleksandrova cesta.
— Italija proti slovenskim poštnimi uslužbencem. Za drugimi slovenskimi u-službenci so prišli sedaj na vrsto poštni uslužbenci Julijske krajine. Te dni kar po vrsti dobivajo slovenski poštni uradniki, poduradniki irt pismonoše dekrete, da so odpuščeni iz državne službe, češ, da je njih delo pomanjkljivo. Tako bodo kmalu vsi slovenski državni uradniki na cesti.
— Obmejni promet med Češkoslovaško in Rumunijo je rumunska vlada ne^ nadoma zaprla.
Dopisi.
Svečina. Naše vrlo učiteljstvo je na Tojstni dari kralja Aleksandra priredilo lep koncert v šoli, katerega čisti dobiček je bil namenjen za božično obdarovanje uboge šolske dece. Našemu učiteljskemu zboru moramo izreči za lep užitek na ji toplejše priznanje in zahvalo. Izrekamo pa obenem svoje začudenje, da se niso prireditve udeležili oni, ki so poklicani kot glavni činitelj pi krajnem1 šolskem svetu, ki jim mora vendar blagor naših otrok biti najbolj pri srcu. Nismo videli tam niti načelnika niti drugih članov šolskega sveta razun g. župnika Želimo pa, da bi nam naši gospodje učitelji še večkrat priredili kaj tako lepega!
Veržej. Tukajšnje klerikalce je začela naša krajevna organizacija JDS zadnji čas hudo bosti vi oči. V zadnji številki »M. Straže« nas med drugimi imenujejo »frakarje«. Smešno! Radovedni smo sa* mo, kdo raztrga irt pomaže več frakov, naši voditelji, ali razni gg. kaplani, župniki itd., ki se vrtijo S svojimi fraki vi klerikalni vojski, kakor troti v čebelnjaku. Odgovor na to pač ni težak. Vj istem članku imenujejo ti nadebudni, premeteni, a vendar jako kratkovidni klerikalci predsednika naše kraj. org. gt Bunderla »zelo navdušenega demokrata*. Vsekakor je to za nas lerp poklon, na ka« terega smo lahko ponosni, ker le, če j®’ človek za kako stvar navdušen, se mn; lahko njegov načrt danes ali jutri udej* stvi. — Vedi pa, ti junak »M. Straže« i« dotičnega članka, da, kakor je g. Butf< deri vnet za JDS, tako nas je vnetih' našem trgu za isto idejo lepo število, kit bomo stali vedno na straži ter bodemo krepko odbijali vse napade klerikalcev. Vedi tudi, da pride čas, ko bo tebi, ki s* danes napihnjen irt nadut sovražnik naše organizacije, enkrat odklenkalo irt ‘bo* do strupene puščice, katere streljaš sedaj na nas izpod svojega otrovrtega pei resa, ranile tebe samega.
pravkar rojena iz pene; hladna, belal Afrodita Anadiomena, je stala pred njimi v vsej svoji deviški nagoti. Zdelo se je, da je boginja smehljaje zrla na nebo irj morje, da je občudovala lepoto sveta, ne vede, da je to njena lastna lepota, kako* jo je odsevalo nebo in morje. Njene lepote ni zastirala nikakšna obleka. Stalal je v templju tako čista irt naga, kakor vedro, skoraj črnosinje nebo nad njeno glavo.
Julijan je poželjivo upijal boginjinol lepoto. Kakor da se je ustavil čas. In nenadoma je občutil, da mu je ves život oH jela tiha pobožnost. Položivši roko na srce, je deček v črni meniški kuti padel pred Afrodito na kolena.
Nato se je spustil plaho kot poprej na podnožje kipa, venomer opazujoč bogii njo; pri tem se je njegov obraz dotaknil hladnega mramorja. Tišina mu je nat polnila dušo. In v tej tišini jo zadremal. Še v spanju je čutil, da je ona tik njega; bolj in bolj se je nagibala k njemu; nato so ga tanke, bele roke objele okoli vratu. Z brezstrastnim’ smehljajem se je| dečok podal brezstrastnemu objemu. Hlad belega mramorja mu je proniknil v globino srca. Ta sveti objem ni bil nič podoben bolnostrastnemu, težkemu, potnemu objemu Amarile. Julajanova duša se je osvobodila spon zemeljske ljubezni.
V	Afroditinem' objemu je bil zadnjf počitek, kakor v Homerjevi ambrozijski noči, kakor v sladkemu pokoju smrti —•
(Dalje prihodnjič.J
Mariborske vesti.
Maribor, 20, decembra 1923,
Čedna tihotapska družba.
180.000 monopolnih trakov vtihotapljenih preko Št. lija. — Dobro organizirana družba. — Bivši poveljnik orožniške postaje v Št. liju soudeležen. —» Aretacije v Gradcu, Maribora, Varaždinu in Zagrebu
Tukajšnje oblasti so že dalje časa zasledovale na veliko zasnovano tihotapsko družbo, ki se je bavila z razpečevat njeni ponarejenih monopolnih trakov, ki' pa je imela svojo centralo v! inozemstvu. Kakor je preiskava dokazala, je bila družba tako dobro organizirana, da ji sploh ni bilo mogoče priti na sled. »Družabniki« se niti med seboj niso poznali po pravem imenu, temveč si je vsak nadel tujo ime, da bi v »luča ju, da oblasti enega primejo, ne mogel izdati drugih. Trajnemu poizvedovanju in zasledovanju pa se je končno posrečilo poloviti ih ■razkrinkati' glavne sokrivce.
Dognalo se je, da Je bilo poleti enkrat izročenih neki graški knjigarni v razre-zovanje 100.000 monopolnih trakov, pozneje pa še 80.000. Na podlagi te ugotovitve je bila dne 26. oktobra aretirana v Gradcu neka Terezija Hubmaffn, o kateri se je ugotovilo, da je bila v zvezi s ponarejalci 1-dinarskih novčanic in1 monopolnih trakov. Ta pa seveda ni hotela ničesar izdati in je trdila, da nikogar ne pozna po imenu. Izjavila pa je, da je družba v zvezi z nekim jugoslovenskimi orožnikom’ ob meji, katerega pozna pod imenom' Dobnik. Poizvedbe v tej smeri so dognale, da je to bivši komandir orožniške postaje v Št. liju, orožniški! narednik Jože Vrabl, ki stanuje sedaj tik oK meji in se poslužuje pravi« dvolastnikov pri prekoračenju mieje. Kot bivši orožnik je mejo seveda dobro poznal in bil znan tudi z vsemi obmejnimi organi in' poznal natančno tamošnje razmere. Med drugim so našli' pri njem, ko je bil aretiran, nek paket, katerega je skušal skriti, v katerem! je bilo 1686 monopolnih1 trakoV. V njegovi družbi je bil nek drug imoški, ki pa je pobegnil.
Na podlagi teh1 rezultatov so se nadaljevala poizvedovanja na vse strani, v Gradcu' je bilo med tem aretiranih še šest dragih oseb, ki so bile v zvezi s ponarejalci. Po njihovih izpovedbah so se vršile preiskave tudi v Varaždinu itt Zagrebu. V Varaždinu je bil osumljen zveze s tihotapci židovski trgovec Gold, za katerega je bilo na meji že pripravljenih več zabojev igralnih kart, opremljenih s ponarejenimi monopolnimi trakovi in bi se bilo tihotapstvo imelo praV te dM' izvršiti. Pri hišni preiskavi sicer niso ničesar našli, vendar pa ga obremenjujejo izpovedbe aretiranih, ki ga označujejo kot dobrega odjemalca. V Zagrebu so izsledili kot Soudeleženca trgovca Tom-Ijenoviča v Trenkovi ulici, pri katerem so našli večje množine vtihotapljenega Cigaretnega papirja. Aretiran je bil tudi trgovski potnik Pitik, pri katerem' so našli večjo količino ponarejenih monopolnih trakov. Končno so v Mariboru izsledili še nadsprevodnika Ivana Pucba, pri katerem so našli nekaj saharina in dva zavoja cigaretnega papirja. Ta priznava, da je blago vtihotapil iz Avstrije, zanika pa, da bd Ibil v zvezi S to družbo. Preiskava se še nadaljuje in je pričakovati še hadaljnih iznenadenj.
V	kolikor se je dalo dosedaj ugotovita, je država oškodovana za več milijonov dinarjev. Monopolni trakovi so zelo dobro ponarejeni in izdelani, tako, da jih je težko ločiti od pravih. Litografska kamna doslej še niso našli inl tudi tiskarne, v kateri so se tiskali, ni bilo mogoče ugotoviti. Dosedanji izid preiskave dokazuje, da gre v tem slučaju za dobro organizirano družbo, ki ima razpletene niti po vsej državi. Glede orožniškega narednika Vrabla se prav nič ne čudimo. Ze ko je bil premeščen po preobratu v Špi-Ije in pozneje v Št. Ilj, smo nanj opozarjali merodajne kroge. Vrabl je eden1 onih orožnikov, ki so leta 1914 preganjali in' spravljali' v graške zapore zavedne Rušane. Kako so mogle merodajne oblasti takega človeka obdržati v službi jugo-slovenskega orožništva in ga postaviti celo na tako eksponirano mesto, kot je obmejna, postaja, panj, je nerazumljivo.
Ta pregrešak se je zdaj maščeval na škodo države. O poteku nadaljne preiskave ‘bomo še poročali.	*•	•	v
-0-4 ■	'■
VSEM NARODNIM IN KULTURNIM DRUŠTVOM! *v
V svrHo formelne legitimacije podpisanega odbora pozivamo vsa narodna in kulturna društva v Mariboru, da v pisarni Jugoslov. Matice (Sodna ulica) podpišejo polo, ki tam leži, in jo opremijo z žigom. Nujčno!
Odbor slov. pol. strank ter narodnih in kulturnih društev.
—O—
im Ljudski knjižnici je daroval ponovno 300 D fotograf Vlašič iz Gosposke ulice. G. Vlašiču se vodstvo iskreno zahvaljuje za njegovo stalno naklonjenost knjižnici ter ga narodnemu občinstvu kot solidnega slovenskega obrtnika toplo priporoča. Podpirajmo le svoje ljudi, kii poznajo tudi v dejanski podpori potrebe narodnih in kulturnih društev!
m XIII. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v petek, dne 28. decembra tl. ob 19. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva; 2. Predlogi in vprašanja; 3. Poročilo odsekov; 4. Predlogi in interpelacije.
m Naš ponos je zavest, da dosegajo izdelki naše industrijo tuje izdelke. Posebno se to opaža pri »Mirim« čokoladi, ki prav uspešno izpodriva inozemsko bla-go.
m: Braunitzer zopet v delavnici. Še pred nekaj1 tedni radi tatvine na štiri mesece obsojeni delovodja in pangerman Alfons Braunitzer dela zopet' službo v železniških delavnicah v Mariboru. S tem je dana klofuta vsem poštenim' železničarjem. Kdo je renegata Braunitzerja spravil nazaj v delavnico, nam je znano. Cela javnost se zgraža nad takim činom državne uprave, ki je takoj v začetku, ko je prevzela juž. žel., izrekla: »Pridnim darila, nepridnim' pa šibo.« In sedaj je ravno narobe. Ali nas hoče res državna uprava vzgojiti za tatove in uzmovdčeJ Delavce-trpine se za vsako malenkost postavi na cesto, uslužbence, ki pa kaj enako zagrešijo, se do končne obsodbo suspendira in končno odpusti; radi tatvine obsojenega Švaba Braunitzerja se sprejme nazaj v službo! Najbrž sc vsi njegovi sovrstniki za njega tako potegujejo, da hi jih Braunitzer ne izdal in' bi na ta način oblast ne prišla na sled še drugim »Braunitzerjem«! Zavedno in pošteno uslužbenstvo in delavci obsojajo tako postopanje in zahtevajo, če še ne enakopravnost, vsaj pravico in upoštevanje zakona.
m Za 50%-nega invalida v Mariboru so izročili v našem uredništvu nadalje: g. Jovanovič (zastopnik tvrdke Predovič-Brigljevič) 200 din.; neimenovani zavoj blaga,
m' Izgubljen denar. Revni vajenec, ki mu je gospodar poveril denar, je med potjo od Grajske kleti do kopališča izgubil znesek 300 Din’. Pošten najditelj naj blagovoli denar izročiti pri blagajni
V Grajski kleti.
m Nesreča na lovu. Minulo nedeljo se je vršil v Sv. Petru pri Mariboru lov. Bilo jo sicer precejšnje število lovcev iz Maribora, a malo divjačine. Poenem zaj cu je bilo oddanih kaT šest strelov, a zajec še ni hotel pasti. Pač pa je bil mesto zajca zadet nek gonjač v glavo. Težko ranjenega so prepeljali z avtomobilom
V mariborsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Kdo je oddal ta nesrečni strel, še ni ugotovljeno. Z zadevo se sedaj peča sodišče.
m' Kako si lep, oj ti večer božični! zlasti ako ne manjka mod darovi »Mirim« čokolada.
m Državna loterija. Srečke za novo kolo se dobivajo zopet pri blagajni glavne pošte. Cena celi srečki je 80 D, polovici 40 in četrtinki 20 D; tem primerno so tudi dobitki zvišani. Srečke se razpošilja tudi izven Maribora
m Usmilite se reveža! Beden 50%-ni invalid v Mariboru, po poklicu čevljar, ki pa svojo obrt radi bolehnosti le težko izvršuje in živi vsled tega s svojo rodbino v skrajni bedii (žena in 4 otroci v starosti od 1 9 let!), prosi nujno dobra srca, naj jpu pomorejp v, njegovi nesreči,
Te dni je hotela žena z malimi otroci v Dravo iz obupa nad strašno bedo. Prosimo dobra srca Mariborčanov sedaj pred božičnimi prazniki, naj si vsakdo malenkost božičnih dobrot odtrga in žrtvuje nekaj za to bedno rodbino, bodisi v denarju bodisi v živilih. Otroci so nagi in ne morejo niti na ulico. Prosimo tudi rodbine, ki so brez otrok, naj bi enega ali drugega otroka te bedne rodbine (so sami dečki) sprejele za svojega. Vsa darila sprejema in vsa tozadevna pojasnila daje uredništvo »Tabora«.
m Splošno mnenje je, da se dobe najlepša božična darila in razglednice pri tvrdki Zlata Brišnik, Slovenska ul. 10, zato tvrdko priporočamo in opozarjamo na današnji oglas.
Narodno gledališče.
REPERTOIRE:	F
Četrtek, dne 20.: »Magdalena«, AK. A.
Petek, 21. dec. zaprto.
Sobota, 22. dec. »La Boheme«, Ah. C.
—n—
»Lumpacij vagabund«. Opera pripravlja za praznike čarobno Nestroyevo burko »Lumpacij-vagabund«. — IvarC Ne-stroy je bil rojen 1. 1801 na Dunaju. Prvotno se je posvetil pravnim študijam'. Ko pa je odkril svoj lepi bas, je krenil k gledališču ter nastopil prvič v Karnt-nerthortheater (takratnem dvornem' gledališču) kot Sarastro v Mozartovi »Čarobni piščalki«. Pozneje je opustil nastopanje kot operni pevec, ampak žel sijajne uspehe kot komik ter pričel pisati tudi veseloigre. L. 1827 so prvič vprizorili v Gradcu eno izmed njegovih enodejank, toda delo ni bilo posrečeno in je uspeh izostal. Iz Gradca se je povrnil na Dunaj ter se začel udejstvovati kot pisatelj veseloiger. 10. aprila 1833. so prvič vprizorili njegovo burko »Lumpacij-vagabund« z velikanskim uspehom. Od tedaj so neštetokrat igrali to burko, ki je začela kmalu romati v vsa tedanja nemška in druga gledališča in kjer je še danes lahko vidiš na marsikaterem1 gledališču. SnoV je zajeta po humoreski »Velika srečka«. Nestroy je snov nekoliko predelal in mu vtisnil svoj karakteristični pečat. Iz ključavničarja je napravil čevljarja in dosegel s to figuro izvanredne uspehe. —
V	poznejših letih je prevzel Nestroy ravnateljstvo Karltheatra na Dunaju, umrl pa je 1.1862. v Gradcu.
Kultura in umetnost
x Bombard Kelkrmann: Predor. Pre-vel Fr. Kobal. Ponatis iz »Tabora«. Založila Tiskovna zadruga v Mariboru. Cena 30 D, s poštnino 2 D več. »Predor« je izhajal v lepem prevodu v našem listu, dasi je prevod zlasti radi neštetih novih tehničnih izrazov silno težaven. Upamo, da bode naše občinstvo rado segalo tudi po tej knjigi zlasti za božična in novoletna darila. Dobiva se v Mariborski tiskarni in v knjigarnah.
Sokolstvo.
o Sokolsko društvo v Maribora ima v
nedeljo, 13. januarja 1924, svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom in pričetkom ob pol 9. uri v mali dvorani Narodnega doma. Do 3. jan. morajo vsi društveni funkcijonarji itfnačel-niki posameznih odsekov predložiti odboru pismena poročila za občni zbor. — Dne 10. jan. ob 20. uri zvečer je sestanek zastopnikov odsekov v Narodnem domu radi dogovora o sestavi kandidatne liste za občni zbor.
o Kolo jahačev sokolskega društva v Mariboru ima v četrtek, 3. januarja ob
20.	uri zvečer redno letno člansko skupščino in načelstvo vabi vse člane, da se udeleže. Prihodnja vežba v jahanju se vrši v nedeljo, 23. tm. zbirališče v Narodnem domu ob 8. uri zjutraj. Za vežbo se morejo prijaviti tudi novinci, ki so člani sokolskega društva v Mariboru ali Studencih. Zdravo! Načelstvo.
Objave.
§ Narodna društva in korporacije itd. Pozior! Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« Maribor, opozarja vsa narodna društva, korporacije itd., da
vzdržuje godbo na lok ir£ pihala, ter tudi tamburaški zbor. Vsa društva in korpo. racije, katere reflektirajo na jedrnega izmed teh odsekov za svoje pustne prireditve, so naprošeni, da bi to blagovolili čimpreje javiti odboru »Drave« radi lažjega disponiranja in evidence z navedbo dneva, kraja prireditve, nje trajanja in število godcev.
§ Borojevičevo brošuro »O vojni proti Italiji« in Gospodinjski koledar za 1.1921 dobite v podružnici Jugo slovenske Matice v Sodni ulici 32 (na vogalu) v Mariboru. Uradne ure vsak delavnik od 15% do 17. ure. Tedaj lahko poravnate tudi svojo članarino.
§ Brivnice čez božično praznike. Strokovna zadruga brivcev, frizerjev itd. za mariborsko oblast V Maribora znaja slav. občinstvu, da so brivnice kakor tudi damski česalni saloni v Mariboru v nedeljo pred praznikom in’ na božični daH do 12. uto odprte, na Štefaijo.; vo pa ves dan zaprte.
§ Instrukcije za višjo ld itižjo gimnazijo daje reven osmošolec. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Tabora«.	j
--------------------------------------- i
Izpred sodišča, 'j
Žaljenje časti.	.	.	/
Vitez Zagorski, ustanovitelji Neodvisne gospodarske stranke, se je moral za-i govarjati pred sodiščem1 radi žaljenj«1 časti na tožbo hišne posestnice Vesnaver. J Obsojen je bil pred okrajnim! sodiščem) na pet dni zapora. Njegov priziv je bdi j od okrožnega sodišča zavrnjen ter obsodba potrjena. Istočasno pa je bila ga. Vesnaver, katero je g. Zagorski toži],; ker mu je rekla »norec«, oproščena, ■ A j
Radi nagovarjanja H krivi prisegi 1]
je bil svojčas, kakor smo poročali, obsojen mesar Josip Kirbiš, na 4 mesec«, ječe. Stol sedmerice v Zagreba je obsodbo razveljavil ter odredil ponovno postopanje, ker je bilo prvo postopanj* pomanjkljivo.	,	j
Gospodarstvo, i
g Birokratsko obravnavanje gosp«-1 darskih vprašanj. Že češite smo grajali
birokratizem pri zelenih ministrskih! zah, ki odločuje v važnih gospodarskih! vprašanjih brez sodelovanja onih, Jri B« jih predvsem tičejo, tj. gospodarskih krogov. Tako se je zgodilo tudi vi vprašanju opustitve kataistralnih ura<jovt * Sloveniji. V tem, za celo Slovenijo važnem vprašanju ni bila dana prilika, Ha-beni gospodarski instituciji, niti Zadružni zvezi, niti Kmetijski družbi, da bi izrazila svoje mnenje in zavzela svoje stališče, ki bi ga ■ zlasti v gospodarskUj vprašanjih vlada morala upoštevati, Praktično gospodarsko vprašanje se j« obravnavalo popolnoma interno in! birokratsko. Najžalostnejše pri tem pa 3A da je ta predlog za močno redukcijo zemljemerskih uradov potekel iz — Ljubija-« ne in se je že celo izvedla prva etap« predlagane reforme. Ljubljana je s tenS pokazala, da nima pravega umevanja naših potreb. To postopanje je zopet novi dokaz, kako potrebna je izvedba razdelitve na oblasti, kjer bo narod sam odločal o vseh važnejših zadevah. Z naš« strani pa odločno protestiramo proti po-grešeni reformi in zahtevamo, pred vsakim nadaljnim korakom zaslišanje poklicnih strokovnih korporacij ter da se ne tira s takim postopanjem iz državne službe popolnoma kvalificiranih strokovnih uradnikov. Ponovno pa najodloč-nejše protestiramo zoper birokratsko reševanje važnih gospodarskih vprašanj brez sodelovanja zainteresiranih gospodarskih krogov.
g Reorganizacija katastrske služb«, Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani! nam poroča: Kakor znano, namerava generalna direkcija katastra na predlog finančne delegacije v Ljubljani reorganizirati katastrsko službo v ti smeri, da s« manjši uradi zemljarinskega katastra sukcesivno ukinejo in ustvarijo upravne edinice večjega obsega. Prva etapa Te* forme se je izvedla (Ur. list št. 110 ej 1923). Začetni povod k predlogu je dala redukcija osobja, ki se da naravno teni raoijonelneje izvesti, če se pred v seri odpravijo nepotrebni uradi. Da pa sedal
W4sa«sfor» . "-■■
TAJINSTVENA
KOCKA
Razprodaja za božična darila primernih ®siansfk«&w po skrajno znižanih cenah!
Zclcga parila, nogavic, robcev, vseh vrst pletenin I. t. d.
2870	1%/Ssa.ss tresla & K.aurxii oixili, Glavni trg 16.
smrekova, hojkova in kva, 1 m dolga, suha
Oobro in po cenil
Fsiane goske,
r„ Hala oznanila.
PohiStvo
lastnih izdelkov zn spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi, •ere« in drag. Vetrinjska ul. 2.
2624
Jurista, verriranepra t civil. sporih, potrebuje stalno tukajSna tvrdka v svrho pravnega pouka m evidence pravd. Fo-nrcdbe se prosijo ped „Pol-dnevno poslovanje* na upravo ,Tabora*.	S!869
Divani od 130 Din naprej, zrcalo 140 Din, umivalnik }30 D omare 300 D, postelje, zastorji, madrace in dr. Vpraša se: Rotoviki trg S, I. nadstropje, 'lem	$868
Pozor! Samo v Barvarski ulici St. 3 v Mariboru se toii pravo dalmatinsko vino, belo in črno, liter po 40 kron, tadi na debelo 1	28G4	3—1
i
Konjski gnoj se odd* takoj pri špediciji A. Reisman, Vojašniška ni. 6.	2865
Gramske svinje I Kdo se zanima za naročilo sremskih svinj za dobavo masti za sto je gospodarstvo? Sremske svinje dado izborno ma*t! Interesenti se naj javijo pod „Srem“ na uredništvo „Tabo-.* 5—5
uurvvvaj
borova drva, 1 m dolga, in zdrava kapi vedno Vinko Krstan, Maribor, Maistrova ul. St. 13.	2867
Ona d/a gospoda, ki sta našla 10. decembra denarnico n* kolodvorski po&ti, sta bila po*nana ter se napiožata, da. oddasta isto proti nagradi v | upravniStvu nTabora*. 2863 j
Klavir (Schubert), močen glas,1 z moderatorjem in bobnom opremljen, telo dobroohranjen, prav po ceni na prodaj. Ko ioščeva ulica Sl. 4, vrata 7.
2854 2—2
umi rgMgMnac—i m—fwuiT	jci
KLUB-BAR §0
B| KUja-Ban |0
Pristopajte k Jugoslovenski Matici.
purmane, punce
peteline in
vsako specerijsko in delikatesno blago, ter sveže surovo maslo, olivna olje, desertna vina, likerje in fine čokoladne bonbone v škatljah za božična darila kupit« le pri tvrdki	2855
Vračarič & Sorn, Jurčičeva ulica št II.
Primeren lokal za pisarno
iši^e odvetnik dr. V* Kukovec v Maribor*«.	28*5	3—2
HirannnnBnmamm
Pozor!	Pozor!
Uradniki, poduradniki, delavci in dijaki imajo znižane cene pri
brivcu ŠTEFANU TH0MANN
Aleksandrova cesta 36 (poleg kavarne „JADRAN“) 2807 Prvovrstna postrežba! s-j
Veletrgovina manufakturnega blaga mim PICKi ZAGREB podlražefca Maribor, Aleksandrova c. 26
daje trgovcem po šzjjemstSh cenah za božično sezono SViBoroe rofisce* po brezkonkurenčnih cenah kakor tudi vse ostalo ksw©čko snanufiakS^rmo blago
O nizkih cenah in solidni postrežbi se lahko vsak trgovec
osebno prepriča.	2513
ako nakupi vse potrebščine
za boiiine praznike
v specerijski trgovini Matko Serien, Maribor, Ko-
roška cesia 39.
2866 2—1
»%•••••••
Najprimernejša
i božična D
Usnjate torbice* Ustnice, denarnice, ga« maie I. t. d. L t d., v veliki izbiri od navadnih do najfinejSih priporoča po zmernih cenah
• Iv. Kravos, Maribor
Z	Aleksandrova	cesta	13.
O	2859	T«l«fon	it.	207.
Trboveljski premog
2796	kupite	najceneje pri	6—5
M. Košak, Aleksandrova cesta 35, Telefon 375.
Iziel je ročni
Zemljevid slov. ozemlja
v merilu 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, litografij« in založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid j« imšen v štirih barvah in obsega '*t ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter j« namenjen predvsem šolski mladini. Cena Din 10 —
Naročuje se pri
Mariborski tiskarni d. d.
Najprikladnejše in koristno božično in novoletno
darilo je
S1MGER šivalni stroj, kakor ""HEg
SINGER elektr. motor za vse Singer šivalne stroje.
Motor! na osemdnevno poskušnjo!	2m	3_5
stroji Borne & Co., Maribor, Šolska ulica 2.
SINGER
1	s
ustnik iu izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. — Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. — Tiska: Mariborska tiskar«* d. d.
Sja relativno posta mreža evidenčnih u-radov ni potrebna, se razvidi že iz tega, itcLa. geometer — ako se ravna v smislu ^predpisov — strankam1 kratici m potom] niti ne sme dajati pojasnil, ki no bi jih Mogle povzeti toda iz zemljiške knjige, iz map sodišča ali pa iz indikacijskih skic ‘fiat drugih zapiskov, davčnega urada. Koncentracija moči in s tem omogočeno ž njimi in stvarnimi izdatki se da torej tem bolj zagovarjati; kor je le v interesu celokupnosti, da se osobjo, ki ga pri nas lahko pogrešamo, dirigira v po-tfcrajinfe, kjer ga primanjkuje. Sicer jo
pa delegacija svoj ne samo od tehnične-, ga, ampak tudi od administrativnega referenta podpirani predlog, predno ga je predložila generalni direkciji, priobčila pokrajinski upravi in oddelku ministrstva pravde v Ljubljani, in ugotavlja, da sta oba organa brez pridržka vidira-ila akt, ne da bi ugovarjala.
g Sona se je pridelalo v naši (kžavi letos 27,500.000 ikirb. metrov; največ na Hrvatskemi.
g Dobava cigaretnega papirja. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se 1)0 vršila dne 4. januarja 1924 ofertal-
na licitacija glede dobave 105.000 bobiri cigaretnega papirja Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trg. in' obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobava olja za kurjavo. Pri odele-nju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 3. januarja 1924 ofertalna licitacija glede dobave 1000 ton olja za kurjavo. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobava kartona. Pri upravi' državnih monopolov v Beogradu se bo vršila
drie 5. januarja 1924 ofertalna licitacija glede dobave večje količine kartona. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki in z vzorci je v pisarni trgovske in’ obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom' na vpogled.
□□□□DDoonma □ □ cnc^acnnanco Podpirajte obupane slepe in darujte Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wolfova ulica št. 12.
□□□□□□□□□□□o □ a nnannnnnnnnn