CjuliljflRsla Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> £5. uri zveier«
Uredništvo ln upravnlštvo: Kolodvorske ulico štev. 16. — Z urednikom ac more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Hokopiai so ne vračajo. — Inserati: Aoatatopna petit-vrata 4 kr., pri ve6kratnem ponav Ijanji daje 8Q popust. — Velja za Ljubljano v upravnifitvu: ea celo leto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesea 60 kr., poiiljatav na dom velja mesečno • kr. več. Po poiti velja *a celo
leto 10 gl., sa pol lota 6 gld., ea četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden meaeo 86 kr.
V Ljubljani v sredo, 22. julija 1885.
Tečaj II.
„Ruere jn servitium.“
„Ruere in servitium" — zakaj smo denašnjemu članku na čelo postavili te krilate besede rimskega zgodopisca Coruelija Tacita? Na jeziku so nam bili, opazujočim malo vabljive prizore, kateri 8e dandanes vršč v avtonomistični stranki, na srčno radost zakletim protivnikom, Blehernemu prijatelju državnozborske desnice v bolestuo žalost.
Tu se z jedne strani zaganjajo nekateri nemški konservativci proti sedanji organizaciji državnozborske večine. Barjaktar pri tem napadu je en-fant perdu tirolski, gospod Zallinger, pravi poveljnik pa sedi na Solnograškem ter sliši na blagoglasno ime Lieubacherj e vo. Kar se prvega tiče, dokazal je uže v zadnjem zasedanji državnega zbora, da je oseba njegova vzvišena nad neznatnimi pomisleki, kakor so vsaj v njegovih očeh: stran-arska disciplina, složno delovanje ua podlagi skupnega programa. Pri pristojbinski noveli glaso-^al je Zallinger z liberalno levico, v debati o Neverni železnici pa se je še bolj ostentativno ločil od svojih prejšnjih zaveznikov ter strastneje nego levičarji grmel proti vladi in njeno večino. Lienbacher, kateremu nihče ne odreka zgovornosti in nadarjenosti, je še dokaj bolj nevaren. Po svojem notranjem prepričanji in svojih uradniških antecedencijah je mož nemšk centralist; Poleg tega čuti se še osebno žaljenega, ker s e ni zadostovalo nekaterim željam njegove pohlepnosti. jVeza z	p0ljaci	in jugoslovanskimi poslanci
mi1 uže z davna preseda in brez obotavljanja prerezal je tedaj prt med seboj in slovanskimi avtonomisti. Začel je igrati jako dvojljivo ulogo, katera v svojih posledicah na to meri, da se strmo-
Listek.
Kako Rusi umirajo.
(Po Turgenjevu prev6l Anton Sušnik.)
lov *mam sose(iai mladega gospodarja in mladega Ca- Za krasnega julijevega jutra zajašil sem k reb7“ 'D mU PrecNa8ali da b* z menoj šel na je-
“»Oje UobrSl®1" je- »Toda P°jdimo“ - Pravi> »v gozd?«	~~	vam je-li znan moj hrastovi
„Idimo!“
Ardalijon Mihajlit tnL.
«li osedlati konja, če,'r,m“’m™uie SOBC(i' W5ko, zasuie se Se pafkrat "0V° * k»Ce psa Esperaneo ter „ poda,, „ ” m' P°
>tt»tvG° « Ardalij°“Mih“i.li{,‘ »enfuie od de-s 8v0Jim francoskim u«,telj9m	:I11
Pa L Fleuryem’ naJbolJšim ^ovekom (ki bi bi, «niaiu skazil moje zdravje, ker me je silil piti gin Ve<5er ^ervi), hodil sem v ^apli-
°8ioVeS ta 8°zd br°jil je kacih dve ali tri sto hrastov in jesenov. Njihove veličajne iu ne Veje so se črnale na zlati, prozorni ze-
glavi sedanja sistema in razruši Taaffejeva večina. Da se niti on, uiti ideja katoličanstva, kojo ima vedno ua jeziku, ne bodeta radovati mogla takega prevrata, marveč da se z njim le okoristi skupni naš protivnik, nemški liberalizem, to je soinograškemu intrigantu deveta briga. Apres nous le deluge — to gaslo izvolil si je Lienbacher, in žal, videti je, da ne ostane po vsem osamljen!
Protivje nemških centralistov Lienbacherjeve baže se je pa izredno počstrilo v zadnjem času. Povod mu je bil odgovor tirolskega centralnega odbora, kateri je v neki, po zaslužnem poslanci Ign. Giovanelliji spisani brošuri energično zavračal Zallingerjevo huzarsko politiko, ob jednem pa tudi celemu Liechtensteinovemu klubu namignil, da je ločitev njegova od Hohenwartove skupine vsekako velika zmota bila. Sedaj bil je ogenj v strehi, in Lienbacher ga je skrbno netil. V svojem glasilu „Salzburger Chronik" objavil je brezobzirne članke, metal okolo sebe z grdilnimi izrazi, Liechten-steinovce hujskal na tirolske poslance ter v istini vso nemško konservativno stranko v nered spravil. Vrgel je med njo pravo Eridovo jabolko, projekt samostojnega katoliškega središča, ustanovljenega po vzgledu nemškega centra. Taka frakcija morala bi po njegovih nazorih merodajna postati v državnem zboru ter vladati državo po Djegovih načelih.
In vender je čisto jasno, da je Lienbacherjev famozni projekt gola milina pena. Solnograški državnik sklicuje se na nemške razmere, a kaj vidimo v berolinskem parlamentu? Tam je katoliško središče neprimerno močnejše, nego bi kedaj moglo postati v dunajski zbornici; vodstvo njegovo je izborno, med njegovimi pristaši nahajejo
leni lisi; višje nad njimi delale so slikovite prizore somerno na jasnem lazuru ter se sukovito razkladale še višje proti nebu.
Jastrebi, bučelojedci, postolke poletavali so čivkaje pod nepremičnimi vrhovi, pisane žolne so silno tolkle in kljuvale v debelo skorijo; zvočni spev črnega drozda se je naglo ozval v gostem Ustji za menjajočim krikom srakoperjevim; dalje so v krovu žvrgolele in pele malinovke, čižki in penice; penice so gibčno tekale po peščinah; be-l&k se je potuhnjeno potikal na kraji lesa, po-zorujoč šepaje; rudečesivkaste veverice so bliskovito skakale z drevesa na drevo in zopet naglo posedavale, privzdigujoč repšk nad glavo.
V	travi, okolo visokih mravljišč, pod lehko senco izrezanih, zobčastih, rudečih peresec cvele so vijolice in šmarijnice, rastle trobentice, solzice, liške, dobravke in rudeči mak; na posekah med širokim krovom rudečile so se jagode . . . Oj, kaka senca je bila v tem gozdu! Pravcata noč v največjem parnem opoldnevu: tišina, vonjava in svežost . . .
Dožil sem vesele ure v Capliginu, in zaradi tega se zdaj, odkrito priznam, nisem mogel znebiti nekakega otožnega čuvstva, jahaje v dobro
se odlični politiki, kakor genijalni Windthorst» Schorlemer - Alst, brata Reichensper-gerja itd. — in kaj je navzlic vsem tem prednostim konečni rezultat? Nobena stranka v nemškem državnem zboru ni sama z&-se jaka dovelj, da bi v roke vzela državno krmilo. Zaradi tega se železni kancelar sila malo zmeni za svoj parlament, ter mu to pri vsaki priliki tudi v lice pov& Dobro znamo, da sedanji nepovoljni položaj v nemškem državnem zbora ne izvira iz osebne čestihlepnosti posameznih voditeljev, temveč da je proizvod naravnih razmer. Drugače pa pri nas!
V	vseh velikih klubih državnozborske desnice pre-vaguje katoliško mišljenje, in Lienbacher si v tem oziru nikakor ne more prisvajati samo-tržtva. Češki in poljski katoličanje tedaj sigurno ne bodo pristopili katoliškemu središču, katero bode, omejeno v najbolj ugodnem slučaji na konservativne joslance nemških planinskih pokrajin, vender le reprezentovalo neznatno manjšino državne zbornice. Kaj more tedaj nastati iz tega razmerja? Stalne večine sploh ne bode več v našem državnem zboru, vladalo se bode „von Fali zu Fall“. Mogoče, da se potem v našem cesarstvu ponovi, kar sedaj opazujemo na Nemškem, namreč da krepki vladi ne treba brigati se za parlamentarne dogodbe; potem jako dvojimo, bi li to v istini ugajalo razvoju ustavnega življenja in ugledu avstrijskega parlamenta. Ali pa poreče vlada, da jej ni obstati brez trdne zaslombe od strani državnozborske večine, potem je polom tu, in — na mesto sedanje zi-steme stopil bode smijajoči dedni naslednik, nemški liberalec, kateri uže dolgo preži na pogin Taaffejevega kabineta. Tedaj, v vsakem slučaji
mi znani gozd. Pogubna, brezsnežna zima štiridesetega leta ni prizanesla mojim starim znancem
—	hrastom in jesenom; posufiili so se; goličavi, tu in tam pokriti z bornimi peresci, so se vzpenjali nad mladostnim gajem; z nekaterih je uže padala skorija, a zopet drugi so ležali povaljani in gnjili na tleh kakor mrtva trupla. Kedo bi bil mogel to vedeti uže naprej — v celem čapliginu ni bilo moči najti sence! Kaj, mislil sem, zroč na ginjajoča drevesa: morebiti vas je sram in togujete? . . .
„Kako pa je to, Ardalijon Mihajlič," vprašam ga — „zakaj pa ta drevesa niste posekali drugo leto? Saj zdaj vam nikdo ne dd ni deseti del prejšnje cene.“
On je samo z ramama pokrčil. nVprašajte teto; kupci so prihajali, prinašali peneze in priganjali."
„Mein Gott! Mein Gott!“ klical je pri vsa-cem koraku Von-der-Kok: „Kaka svojevolja je to! Kaka svojevoljnost, oj!“
„Kaka svojevoljnost?" vpraša sosed moj z usmevom.
nTo je: kako žalostno, hotel sem reči.“
„ruere in servitium — robstvu se izroči ti kakor hitro se uresničijo nakane solno-graškega poslanca.
Uverjeni smo, da nemški centralist Lien-bacher navzlic svojemu katoličanstvu nobenih simpatij ne uživa med katoliškim slovenskim narodom in njegovimi poslanci. Ali odkod primerno besedo dobiti, da spodobno označimo milovanja vredno slepoto onih rojakov, kateri v „Slov. Na-rodu“ baš sedaj znova priporočajo ustanovitev jugoslovanskega kluba! Mari ne sprevidijo, da s tem nepremišljenim činom le Lienbacherju pota gladijo? da si solnograški lisjak veselo roke mane, videč, kake izvrstne sobojevnike si je pridobil v slovenskem taboru pri svojem naskoku na Hohenwartovo pozicijo? Z jedne strani vabita Lienbacher in tirolski njegov Pylad Zal-lin ge r konservativne Nemce, naj zapustč Ho h e n -wartov klub, z druge strani čitamo j.>dnake glasove v slovenskem časopisji. Naši sangviniki so baje uže pozabili, da zamorejo avstrijski Slovani svoje ustavne pravice doseči le v ozki zvezi z nemškimi konservativci, kateri so nam vsaj v narodnem oziru muogo bolj pravični, nego liberalna stranka. Ideja, za kojo se borč slovanski avtonomisti, izgubljena je v onem trenotji, v katerem iz naših vrst izstopijo nemški soborilci. Vsak previdni slovanski politik v Avstriji mora torej delati na to, da se naša zveza ojači, da okov, kateri združuje vso desnico, vedno trdnejši postane. Kedor tedaj v denašnjem položaji s projektom jugoslovanskega kluba bega slovenske rojake ter tako nehotč podpira Lien-bacherjeve spletke, nad tem moramo izreči ostro obsodbo s Tacitejevimi besedami:
»Ruere in servitium"!
Šolstvo v Avstriji.
V	naslednjem hočemo posneti nekoliko črtic o šolstvu v Avstriji iz pred kratkim izišlega devetega zvezka „ Avstrijske statistike za leto 1882/83“. V tem članku pa se hočemo ozirati samo na ljudske šole koncem letinskega poluletja 1883.
Število za šolo godnih otrok o gori omenjenem času znašalo je 3 111486. Javne in privatne šole obiskavalo je 2 641 849 otrok, namreč javne 2 557 747, privatne 84102 otrok. Se vč da se te številke ne smejo kar tako povoljtio med seboj spraviti v zvezo in iz tega kat kratko sklepati o prijaznosti naroda do šole. Kajti nekaj za šolo godnih otrok obiskuje uže srednje ali strokovne šole, nekaj pa jih uživa pouk doma, na drugi strani pa obiskujejo ljudske šole tudi še nekateri otroci, kateri niso po zakonu več primorani obiska-vati jih. Na prijaznost naroda do šole moglo bi se morda, dasi je to budi jako nezanesljivo, sklepati iz obsodb, katere so zadele stariše, ker niso po-
Zlasti so vzbujali žalost njegovo na tleh ležeči hrasti — in gotovo bi je bil marisikak mlinar drago plačal. Za to je ostal desetnik Arhip po polnem miren in nič ni tarnjal; naopak, skakal je čez nje ter potrkaval na nje s svojo knuto.
Bližali smo se mestu, kjer je bil gozd posekan, kar se nakrat za posekanim drevesom oglasi krik in govor in za jedno minuto skoči iz gošče proti nam mlad mužik, ves bled in razcapan.
„Kaj se je zgodilo? kam bežiš?“ vpraša ga Ardalijon Mihajlič.
On se tekoj vstavi.
„Oh, batjuška, Ardalijon Mihajlič, nesreča!”
„Kaj se je zgodilo?"
„Maksima, batjuško, podrlo in ranilo je drevo."
„Na kak način? .... Nadzornika Maksima?"
„Nadzornika, batjuška. Podsekavali smo drevo, on stoji in gleda .... Stal je tako, potem pa gre po vode k vodnjaku, kajti bil je žejen. V tem trenotji se jesen nagne, zavrišči ter telebne naravnost na njega. Mi kličemo: Beži! beži! beži!... Mestu, da bi se bil umaknil in odskočil v stran, bežal je kar pod drevo . . vidite, ustrašil se je.
šiljali ali čisto nič ali samo neredno svoje otroke v šolo. Število teh obsodb je žal! precej visoko. Izreklo se je vkupno 139 371 kazenskih obsodb v globo 80 555 gold.,	40 478	dnij	in 27067	ur zapora; torej pripada	na 22	otrok	po jedna	kazen-
ska obsodba. Pri tem pa so kronovine zelo različno prizadete. V Bukovini na pr. pripada uže na 12 otrok jedna kazenska obsodba, v Dolenji Avstriji na 16, v Češki na 21 in v Solnogradu na 44 otrok.
če se primerja obiskavanje meščanskih in javnih ljudskih šol v letih 1882 iu 1883, se razvida, da se je število otrok pomnožilo za 51 629. Samo v dveh kronovinah, v Moravski in v Kranjski, se je zmanjšalo obiskavanje	šole	; ta slučaj pa se
da razlagati iz tega,	ker je	bilo	v 1. 1877.	rojenih
malo otrok v onih dveh deželah (ti otroci bi namreč bili v 1. 1883. za šolo godui) in ker je v teh dveh deželah od 1. 1877. nadalje umrlo tudi največ otrok. Splošno pa moremo biti zadovoljni s tem obiskavanjem šole, osebito, ker se je ob jed-nem pomnožilo število otrok v privatnih, srednjih in strokovnih šolah, in tudi doma uživalo jih je
pouk večje število.
(Konec prihodnjič.)
Maroko.
(Konec.)
Zanimanje Španije za kraljestvo uj. šerif-skega veličanstva tudi ni platonično ; prav za prav hrepeni po istem smotru kakor Francija, le da postopa bolj zakrito in bojazljivo, ker si je pač v svesti svoje slabosti. Španija se vedno še tolaži, da morajo priti „boljši časi". Pri tem pa operira z veliko spretnostjo, kakor kažejo najnovejše pridobitve na jugu od Maroke.
Po mirovni pogodbi tetuanski pridobila je Španija Santa Cruz del Mar pequena in tako ima zdaj v Maroki pet pozicij. Zaradi svoje zgodovine, svojih tradicij, svoje najbližje soseščine ob Maroki smatra se Španija kot jedino opravičeno in poklicano, da nastopi kdaj posest onkraj morske ožine; za zdaj pa je njena politika še bolj opazujoča, ker si je pač dobro v svesti svojih nedostatnih močij. A Španci niso v Maroki popularni in domačini jih v primeri drugim narodnostim v Maroki najmenj spoštujejo.
Jedno pa je gotovo: če bi hotela kaka druga oblast samosvojnost Maroke uničiti, stopila bi Španija koj na noge. Ves narod bi to odločno zahteval in vladi, katera bi ne ugodila tej zahtevi, bili bi dnevi šteti.
Kar se tiče Italije, ima pač druge namene; sicer pa je tudi ta dežela imela pred kratkim prepir z Maroko. Po leti 1883 prikazale so se zdatne italijanske čete v tangerskem pristanišči, da uresničijo, če treba s silo, zahteve italijanske vlade. Italijanski podaniki so se pritoževali, da jim ma-
Jesen ga je pokril z gčrenjimi vejami. A zakaj se je tako brzo podrl — bože vč . . . Možno, da je imel gnjilobne korenine."
„Nu, je Maksim ubit?"
»Ubit, batjuška."
„Na smrt?"
„Ne, batjuška, še živi — ali kaj pomaga: nogi in roki ima zlomljeni. Torej sem hitel po Seliverstiča, po zdravnika."
Ardalijon Mihajlič naroči desetniku, naj grč v vas po Seliverstiča, sam je pa konja spodbodel
v zaseko .. . Jaz pa za njim.
Našli smo nesrečneža Maksima na tleh. Kačih deset mužikov je stalo krog njega. Zlezli smo s konj. On skoro ječal ni, zredka odpiral je oči in jih raztezal, kakor bi pogledaval čudeč se okolo sebe ter se grizel v ustna .... Brada se mu je tresla, lasje so mu lepeli na čelu, prsi so se mu počasi dvigale: umiral je — in le lehka senca mlade lipe je tiho božala njegova lica.
Naklonili smo se k njemu. Poznal sem Arda-lijoua Mihajliča.
„Batjuška", — spregovori poluglasuo — „po popa . . . blagovolite . . . poslati . . . Gospod . . . me je kazuil . . uoge, roke so zdrobljene . . .
rokanska vlada ne pripomore do njihovih pravic, posebno pa so se čule obtožbe proti guvernerju v Rabatu, Kaidu Suissiju. Poklicali so ga v Tan-ger na odgovor, ladije ostale so delj časa v ta-mošnjem pristanišči, konečno pa se je po dolgotrajnem kričanji dosegel sporazum.
Konečno še jedno besedo o razmerji Turčije k Maroki, o katerem vladajo pri nas navadno napačni nazori. Maroka ni bila nikdar k Turčiji v razmerji zavisnosti. Obe državi nimata med seboj nikakili diplomatskih zvez. Sultani v Maroki smatrajo se za vzvišene nad sultani v Turčiji, kateri niti Arabci niso, še menj pa šerifi, katerim torej ne teče po žilah Mohamedova kri; turški sultani pa gledajo na Maroko kot na pol barbarsko ^e' želo, katera med narodi ne igra nikake uloge, W zdelo se jim niti ni vredno tam nastaviti dipl°' matskega zastopnika, in bil bi tudi nepotreben, ker le redkokdaj pride kak turšk podanik v Ma* roko.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Češki list „Pokrok“ govori v uvodnem članku za ustanovitev češke akademije po vzoru ogerske, jugoslovanske in poljske; ta akademija naj bi se ustanovila z nabiranjem prostovoljnih doneskov, nekaj podpore pa bi se dobilo iz državne bla-gajnice.
Iz Budimpešte se poroča, da se bode med 4. in 16. avgustom vršila seja ministerskega sv6ta, pri kateri se bode določil budget za prihodnje leto ter se posvetavalo o nekaterih postavnih predlogah. Potem pa se bodo ministri zopet razšli, na počitnice.
Iz Sarajeva se poroča, da je ekumenični patrijarh v Carigradu naročil metropolitu Košano vicu naj svojo ostavko prekliče. Metropolit še ni ugodil temu naročilu; on opravlja še na dalje svoje posle in je ravno v slednjih dnevih blagoslovil v Nikšiči grško-pravoslavuo cerkev.
Tuje dežele.
V Italiji razpravlja se o usodi, katera je dela in čaka vojake ob Rudečem morji. Trdi se, da so bila dozdanja poročila o neugodnem položaji pretirana, da je izmed tam izkrcanih 3200 mož izza pet mesecev umrlo samo 14 mož in da je zdaj 8 odstotkov vojakov bolnih, kar gotovo ni premalo. Ne zanikava pa se, da morajo vojaki mnogo trpeti vsled velike vročine. Vojaki se ne bodo navzlic tem nezgodam poklicali domov, a skrbelo se bode, da se jim olajša položaj.
V Francoski bavijo se uže vse stranke z volitvami ter skušajo z raznimi tiskovinami pri" dobiti si pristašev. Kdaj se razpišejo volitve, P8 še konečno ni določeno.
danes je . . . nedelja ... in jaz ... in jaz . . . tukaj .. . delavcem nisem dovolil."
Umolkne. Dihanje postalo	je krajše.
„Denarje dajte pa moji . .	. ženi .	. .	ženi,	P°
odbitku ... tu, vi, Onisim .... komur sem kaj dolžan."
„Posla)i smo po zdravnika1' -- pravi moj sosed
—	„možno, da še ne umreš.“
On odpre oči, z velikim	trudom	privdvign0
obrvi in trepalnice.
»O pač, umrem Glej . . . gledi, grč, glej ona« glej . , . Odpustite mi, deca, ako sem s kater .. • *
„Bog ti odpusti, Maksime Andrejič" — od' govore otožno možje z jednirn glasom ter sn®' mejo čapke: — „odpusti tudi ti nam!"
On naglo ves obupan strese glavo, povdvig110 ječč prsi iii zopet omahne.
„Tukaj ne sme umreti" — opomni Ardalij011 Mihajlič: — „deea, prinesite z voza blazino, 0<l nesemo ga v bolnišnico."
Dva moža bežala sta k vozu.
„ Kupil sem od Jefima . . . Sičovskega /,tt'
grgra umirajoči —- včeraj konje  in dal ne»>
mu zadatje . . . torej jo konj moj . • • Pr'Ptt ženi . . tudi . . .“
f t h stranii obseza ob-1 Dalje je videti dve slonokosteni papaljici, ka-1 ji je lopov ukazal, in ko je gospa stopila iz sobe, po-Stopetinosemdeset. ' n'reiskavi	anar.	teri	je	slikal	sam Nj. veličanstvo cesar Fran kot dal se je on notri s svetilnico v roki. Gospod Ray, ki
javljeno uradno poroo o p	obsirno	0	p0.	ženjn	ter	jih	poklonil svoji visoki nevesti Mariji se je bil med tem tudi zbudil, mel si je začuden oči.
histom v Svlcl:..a°jiP°anarhist0Vi našteva grozo-1Tereziji. Dalje: Težak, modrosvilen vezen mošni-1Ropar povabi ga z napetim revolverjem, preteč mu z Stanku in iaz uja ^	kone£no	naredbe	ček, katerega je vezala cesarica Marija Terezija najuljudnejimi besedami, da naj mu da, kar ima pri
dejstva anams^ ^	^	^	^	lastnoročuo>	rokah in da naj ga o tej pozni uri nikar ne zadržuje.
\lTnosti preprečiti pogubonosno delovanje teh Molek iz rujavih biserov s 15 malimi in jed- Ray razumel je svoj položaj in je brez pomisleka iz-V 0 gV	nim velikim zlatim	medaljonom, z zlatim križcem,	praznil svoje žepe ter mu	dal	denar, uro, prstane in
r°VaIL Kahire se poroča, da se je	Hussein	Ka-	kateri se odpre in	v katerem so se najbrže hra-	druge dragocenosti, kar je	vse	hitro izginilo v nena-
lifa vrnil iz Sudana, odposlan od Mahdija kot	po-	nili ostanki od svetnikov. Ta molek	je jako umetno	sitljivih žepih	roparjevih. Na to	moral	je milijonar
slanec h kedivu. Glavne	zahteve Mahdijeve	so:	delo	Pokojni cesar rabil je vsak	dan ta molek,	svojemu gostu	še vrata pokazati,	na Kar	se je ta pred
Prizna naj se trgovina s sužnji, Mahdi naj	se	ime- Drugi molek	od biserov in s križcem rabila	vsem od hišne gospe poslovil, rekdč: »Prosim tisočkrat
nuje sultanom v Sudanu in Angleži	naj	se	od-	je cesarica Marija	Terezija. Ta molek ima 28 srč-	oproščenja, gospa, da sem	vas	motil o tej nenavadni
pravijo iz Egipta.	natib,	zlatih medaljonov z lasmi	in monogrami,	uri, vender to	je moje opravilo 1“	Tudi	gospodarju se
Iz Aleksandrije se	poroča, da Tevfik paša,	kakor	tudi rojstni in smrtni dan	dragih pokojni-	je opravičeval,	se mu zahvalil za	prijaznost ter mu je
zdanji kedive v Egiptu,	vedno bolj	izgublja pri-	kov. Na tem moleku visi umetno	izdelana	zlata	prijateljsko	stisnil	roko. — V Ameriki so pač v vsa-
jateljstvo Angleške. Eks-kediva pa	da je pod-	mrtvaška glava z očmi in zobmi	od briljantov, | kem	oziru	pred	nami.
pirala Nemčija, Avstrija	in Rusija, ter se zdaj po-	16 milimetrov visoka, 18 milimetrov široka.	Delo
ganja za naklonjenost	Turkov, da	bode potem	to je zelo fino in jako občudovanja	vredno,
zopet mogel zasesti prestol.	Omenim naj konečno za danes še, da se vidi
tu šest umetno izdelanih pušk od slonove kosti; stružarsko delo na njih izvršil je cesar sam lastno
Domače stvari.
(Vladnim svetnikom in dež. zdrav-
>1a .	|struzarsKO ueio na ujm iahou jt> tcaai oc*m iivam« |stvenim referentom) pri deželni vladi kranjski
DOpiSl.	ročno. Vidi se še mnogo drugih dragocenostij, toda	imenovan	je vsled Najvišjega odloka z dn6	12. t. m.
Iz Celovca, 21. julija. (Izv. dop.) Kakor	o teh kakor tudi o drugih oddelkih razstave po-	gosp. dr.	Friderik Keosbacher,	dozdanji	zdravniški
znano, otvorila se bode tukaj čez par dnij de-	ročal vam bodem podrobneje po otvorenji razstave,	koncipist	pri deželni vladi kranjski.
želna razstava, katera obeta biti tako sijajna, da--------------------------------■-------------------------------------------------------------------------------------------- —	—	(Imenovanja.)	Pravni	praktikant	pri	de-
bodemo lehko ponosni ndnjo. Saj se pa tudi vr-	Dn7Tip VP^ti	Uelni sodniji v Ljubljani g. dr. Ivan Babnik imenovan
Sijo priprave. Pred razstavnim poslopjem nekaj	vrou.	je avskultantom za Kranjsko in avskultant za Kranjsko
dnij sim kar mrgoli naroda, kakor bi bila ženit- — (kov v Perziji.) Sedanji perzijski šah jo g. Ivan Proskar avskultantom za Štajersko, nina ali ljudska veselica, vse se tare radovednih	velik prijatelj lova in akoravno je užo 58 let star,	—	(Iz poročila c. kr.	velike	realke v
gledalcev ali resnih razstavljalcev. Večina kolib je	se vender ne straši pred nikakim trudom in nevarnostjo.	Lj u bi j an i) posnemamo še to	naslednjo zanimivo
uže postavljenih, druge pa so uže tudi blizu do- On gre navadno divjim zverinam čisto sam nasproti, stvar: Po razpisu c. kr. deželnega šolskega sveta z dn6 delane. Večinaza razstavo pripravljenih rečij je v tem ko ga morajo njegovi postreščeki in spremlje- 2. maja 1884 smejo slovenščino kot obligatni učni uže na svojem mestu urejenih. Najmenj zastopano valci zadaj čakati. Ko je bil nedavno profesor Brugsch predmet obiskovati tudi taki učenci, ki niso rojeni je do zdaj še usnje, tekstilna industrija in puškar- kot gost pri njem, je tudi njega povabil na lov. Šah Slovenci, ako njih roditelji to žele in ako dotični stvo, vender se pričakuje v slednjih dnevih tudi v podal se je pri tej priložnosti v sledečo nevarnost, učenci s posebno sprejemno preskušnjo dokažejo dosti teh strokah obile udeležbe. Saj še vsak dan do- Lovska družba zavgledala je, .kako je velik leopard znanja iz slovenščine za dotični razred. Za take učence hajejo iz raznih krajev po železnici za razstavo čez noko brezno skočil z mogočnim skokom v neko v ostane slovenščina obligatni učni predmet po vseh namenjeni predmeti.	steni prepada nahajajočo se	luknjo. Šah zaukazal je	razredih.
Veselje je gledati, kako spravljajo razstav- takoj, da naj se mu denejo vrvi okolu života in da — (Požarna kronika.) Iz Domžal se nam ljalci svoje reči na odkazau jim prostor. Posebno naj ga spustd v prepad do one votline Ko se je bilo z dn6 18. julija poroča: Včeraj nastal je v mlinu ginljivo pa je videti, kako marljivo se udeležuje to zgodilo in ko je šah na vrvi viseč prišel ravno do Toneta Plereta v Spodnjih Domžalah ogenj, ki se je, krasni spol razstave. Pridne razstavljalke tekajo brloga, skoči zver naravnost proti njemu, a v istem ker je sapa pihala, kmalu razširil in je v kratkem Urno tj& in sim, varno držeč pred seboj drago- trenutku začuje se stotero po skalovji odmevajoč strel času uničil podstrešje, kakor tudi mnogo mlinarskega cenost, zlatnino, srebernino ali	tkanino	in	.	.	.	Toda	in smrtno zadot zvrne se	leopard na dno prepada,	orodja, žita in moke. Škoda so	ni	dala	precej določiti-
predaleč bi zašel.	Drugi dan potegnili so ga šahovi ljudje z veliko težavo	Zavarovan je	Plerž	pri banki „Slaviji“	za	7100 gold.
Za danes naj omenim le nekaterih predmetov	na dan. Kožo njegovo	daroval je	šah	svojemu gostu v	— Dalje piše se nam iz Trebnjega, da je tam dnš
iz	kulturno-zgodovinskega oddelka razstave. Tu	spomin na ta lov. V	obližji Teherana	ima	šah	grad, 116. t. m. uničil ogenj kozolca dveh posestnikov. Škoda
razstavljenih je več	rečij	iz ostaline	nadvojvodice	ki se imonuje Doržandeja,	kar se po naše pravi:	j znaša kakih	2600	gold., ker	je	bilo	v	kozolcu po-
Marijane, hčere cesarice Marije Terezije, katera	zajčji hrib. Tam ima	tudi celo	menažerijo	v	Perziji	sestnika Ivana Grlihe mnogo žita. Zavarovana sta bila
je	v svoji palači v Celovci (zdaj škofovska stolica)	udomačenih zverin.	pogorela	le za neznatne zneske. Sluti se, da so zažgali otroci.
dn6 19. novembra 1789 umrla. Po pokojni nad- — (Priljuden ropar.) Iz mesta Milwaukee —(Šolstvo.) „Letno sporočilo štirirazredne deške vojvodici podedoval je te reči samostan Eliza- v Ameriki poroča se o sledečem dogodku: V palačo mi- in dvorazredne dekliške šole v Črnomlji zal. 1885.“ betink, kateri je zdaj blagovoljno izpostavil v raz- lijonarja K Raya splazil se je bil nek tat, ki se je nosi na čelu zelo zanimljiv, času primeren, strokov-stavi. pre(j vsem zaslužijo mnogo občudovanja po- znal posebno priljudno in fino vesti. Ob dvoh po polu- njaško pisan spis od g. Pr. Šetine:	„Ali se dajo
k°jne nadvojvodice dvorna oblačila, ne samo za- noči poda so v spalnico, kjer sta spali dve dekli. Jedni naša vina zboljšati." (Spis ta priobčili smo uže pred radi visoke njih lastnice, marveč tudi v zgodovin- zapove, da mora iti gospo Ray klicat, češ, da je druga kratkim v našom listu.) Šolo obiskavalo je: I. razred skem oziru.	I dekla za smrt zbolela. Prestrašeno dekle stori, kakor | 69 dečkov in 71 deklic, vkup 140; II. razred 52 deč-
Položili so ga na blazino ... on se strese kot | ustreljen ptič in se stegne . . .
»Umrl je“ — zamrmrajo mužiki. Vsedemo se fijolče na konje in odjašimo. Smrt nesrečnega ^ksima povzbudila me je k premišljevanju. Presno umira ruski mužik! Obnašanje njegovo pred "^tjo ne more se zvati niti nebrižno niti tupo;
,11 umira, kakor bi izvrševal kakov obred: hladno ln priprosto.
Ped nekolikimi leti je pri nekem mojem sosedu mužik skoro	«•,	•	•	/-0:1
bi tudi ostal v su£ todl 8 u" “.T"* £ izvlekel ga je skoro na nol potujoč meščan
kad za vodo in bež6 podrl duri^rac?=	^	\
Šel sem k njemu v hišo. V hiši je tma6 ° ŠU1>° * Volno dima. Vprašam je, kje je bolnik?
„Tam-le, batjuška, na zapečku«, odgovori mi
8 Pevajočim glasom žena pogorelčeva. Približam se k njemu — mužik leži pokrit s kožuhom in težko diha.
»Nu, kako se imaš?" Bolnik se obrne na za-^ku _ h0£e vstati, a revež je ves v ranah, ves opeklini; bliža se smrti.
»le lezi, lezi, lezi. . . Nu, kako je?"
»v»dite: slabo", odgovori.
dušno in
„Imaš bolesti?"
On le molči.
„Ali ti hočem poslati po čaja; kaj?“
„Ni treba." — šel sem od njega proč ter se vsedem na klop. Sedim tu četrt ure, sedim pol ure — v izbi je tiho kot v grobu. V kotu za mizo pod podobami skriva se kacih pet let stara deklica in jiš kruh. Mati jej nekoliko pogrozf. V pred sobi hodijo, tolčejo in se razgovarjajo: bratova žena seka zelišča.
„Hej, Aksinija!" zakliče konečno bolnik.
„Kaj J'e?“
„Daj mi kvasa." Aksinija mu poda kvasa Zopetno molčanje. Vprašam jih:
„Ste ga li prevideli?"
„Da, prevideli." — N.*, tedaj je vse v redu: pričakuje smrt, in to je vse. Nisem mogel tega prenašati; odšel sem.
Pamtim še, da sem se jedenkrat popeljal v bolnišnico v vasi Krasnogorska k znanemu rano celniku Kapitonu, strastnemu to strelcu.
la bolnišnica tvorila je oddelek nekedanje giasčine; založila jo je graščakinja sama: velela je namreč na vrata pribiti plavo tablico z belim napisom: »Krasnogorska bolnišnica", in sama je
izročila Kapitonu rudeč album, da vanj zapisuje bolnike. Na prvi list tega albuma je napisal nek petolizun ali hlepež dobrodejne graščakinje naslednje vrstice (francoski):
„V teh krasnih prostorih, kjer vlada pomlad, otvorila je Krasota ta hram; občudujte ljubezen vaše graščakinje, vrli prebivalci krasnogorski!‘‘
In nek drug gospod napisal je pod to:
„1 jaz ljubim prirodo!
Jean Kobilijatnikov.“ Ranocelnik je kupil za svoje novce šest postelj in blagoslovivši se, pričel je zdravit ljud božji. Poleg njega sta bila v bolnišnici v službi še dva človeka: blazni slikar Pavel in suhoroka žena Melikitrica, ki je opravljala posel kuharice. Oba dva sta pripravljala zdravila, sušila in shranjevala beline; ona sta tudi krotila vročne bolnike. Blazni umetnik je bil na prvi pogled zamračeu in malobeseden; po noči je peval pesen „0 krasni Veneri'1 in k vsakemu potujočemu prihajal je s prosbo, da naj mu dovoli oženiti se z ueko de-vojko Malano, koja je bila uže davno umrla. Suhoroka žena ga je pa bila in prisilila poiskati si kotišča.
(Konec prihodnjič)
kov in 87 deklic, vkup 139; III. razred 72 dečkov in 51 deklic, vkup 123; IV.	razred 41	dečkov	in 19
deklic, vkup 60. Vse štiri razrede je torej obiskavalo vkup 462 dečkov in deklic. V ponavljavni šoli bilo je 47 dečkov in 51 deklic, vkup 98. Ptujih obiskavalo je šolo 8 dečkov in 20 deklic. Razen leh obiskavalo je privatno šolo na Majerlu	67	otrok.	Iz	šolske
kronike posnemljemo, da se je meseca aprila oddalo iz šolskega vrta mnogo požlabnjenih sadnih dreves deloma za prav nizke ceno, večjidel pa pridnim šolarjem brezplačno. Kakor se razvidi, si črnomaljska šola mnogo prizadeva, da povzdigne na Dolenjskem sadjarstvo. Poučevali so na tej šoli gg. in gdč.: Jeršinovec Ant., c. kr. okrajni šolski nadzornik, def nadučitelj in vodja deški in dekliški šoli; Jenko Ljudevit, I. mestni kaplan; Demšar France, II. mestni kaplan; Šetina France, def. učitelj in ud c.	kr.	okraj,	šolskega	svžta;
Rupnik Janez, def. učitelj	in	ud c.	kr. okraj, šol-
skega sveta; Lokar Janez, def učitelj; Matanovič Avgusta, def. učiteljica; Pisch Julija, prov. učiteljica.
»Narodni Dom.“
Od krajcarske podružnice „Naroduega Doma11 do-poslal se nam je naslednji dopis:
Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" v Ljubljani sme imenovati vspeh svojega delovanja v prvem tednu velikansk; v tem kratkem času razposlalo in razdelilo se je med narod knjižic z markami za 30 000 udov.
Misel, po malib rednih, mesečnih doneskih skladati darove za „Narodni dom“ je bila sprožena uže večkrat ti in tam ter tudi izvršena, a te male družbice zgubile so navadno kmalu veselje, ker niso našle posnemanja. Jednotue uprave in živo agitacije je manjkalo, da bi se bila izvršila ta lepa misel. Zato je pa odbor krajcarske podružnice ,,Narodnega Doma“ to reč v svoje roke rzel. Namen osnovateljem te podružnice je, pridobiti vsacega Slovenca svojim udom.
Če se to tudi ne d& tako natanko izvesti, da le vsak zaveden Slovenec svojo dolžuost, izpolni ter plaCa toliko krajcarjev na mesec, kolikor mu je mogoče, in če vsak pridobljen ud nagovori in pridobi druzega uda, bode kmalu toliko mesečnih doneskov, da pride na vsacega Slovenca krajcar.
Če pomislimo, kako malo je tacih Slovenk in Slovencev, ki ne utegnejo dati na mesec krajcarja, in koliko je tacih, ki lahko dajejo na mesec tudi več, na pr. 10, 20, 50 in 100 krajcarjev, smemo biti prepričani, če vsi svojo dolžnost storijo, da imamo v teku leta 100 000 gld Mogoče nam je doseči tak le vspeh, a treba je, da nihče ne zaostane v svoji narodni dolžnosti Narodnjaki naj delujejo, da dobi vsako mesto, vsaka vas in vsako selo ne le po jednega poverjenika, ampak po več. Narodna društva, slovenska duhovščina razumništvo in slovenski dijaki naj nas podpirajo, ko likor je v njihovi moči, in kmalu imeli bodemo ponosni ,,Ndrodni Dom“. Ker v mestih in bolj premožnih krajih udje pristopajo, ki na mesec po 10 do 100 krajcarjev plačujejo, izdal je odbor knjižice z desetkrajcarskimi markami.
Torej, dragi sorojaki! vsak, ki bere te vrstice, oglasi naj se poverjenikom podružnice, in doposlala se mu bode brezplačno poverjeniška knjižica z enkraj-carskimi, ali pa, če želi, z desetkrajcarskimi markami. Naslov se glasi: Krajcarska podružnica ,,Narodnega Doma" (dr. Josip Starž) v Ljubljani.
Telegrami ,,Ljubljanskemu Listu.“
London, '22. julija. „Morning Post“ poroča, da so se v slednjem času neprestano vršili dogovori med Salisburyjem, Staalom in Giersom. Ruska vlada izročila je devet predlogov glede pre-pirnik točk.	_____
Gosti n, 21. julija. Nemški cesar pripeljal se je zvečer ob 6. uri sim; pozdravil ga je namestnik, deželni glavar in župan ter obila množica naroda.
Budimpešta, 21. julija. Naučnega mini-»terstva naredba prepoveduje grško-pravoslavnim in grško-katoliškim cerkvenim oblastvom, odpustiti
učitelje iz službe, ne da bi bila prej dobila dovoljenje od ministra.
Pariz, 21. julija.	V Ardesu razpočili so	se
zaboji s smodnikom in sodovi s petrolejem. Število mrtvih in ranjenih še ni znano.
London, 21. julija. V ddlenji zbornici je vprašal Morgan Lloyd, je li istina, da Rusija, zahtevajoča Zulfikar, hoče tudi imeti Meručak. Churchill pravi, da se o tem zdaj še ni nič določilo; da se gledč tega niso napravile še nobene propozicije.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 22. julija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih........................... 82	85
»	»	»	» srebru............................. 83	60
Zlata renta............................................109-20
5°/0 avstr, renta..........................................99-70
Delnice n&rodne banke....................................871-	—
Kreditne delnice........................................ 285	10
London 10 lir sterling.................................. 124	90
20 frankovec.............................................. 9	89
Cekini c. kr.............................................. iv	88
100 drž. mark............................................ (11-30
Uradni glasnik
z dn6 22. julija.
Eks. ženil j, dražbe: V Ljubljani posestvo Fr Petričevo na Logu (8023 gld.) dn£ 1. avgusta. V Radovljici zemljišče Jarneja Plemelja iz Bleda (724 gld ) dnž 12. avgusta; — posestvo Ane Vidic iz Lesc (7212 gld.) dne 10. avgusta. — V Tržiči posestvo Mino Godnov iz Spodnjih Vetern.(643 gld ) dn6 28. avgusta.— V Logatci posestvo Jak. Šviglja iz Dol. Vasi (3155 gld ) dnč 20 avgusta. — V Višnji Gori polovica posestva Fr. Vovka iz Trebče Vasi (695 gld.) dnč 11. avgusta.
Ttijoi.
D n 6 20.julija.
Pri Maliči: Glas in Kolinok, trgovca, in Silbernagl, z Dunaja. — Uhrer, c kr. dvorni svetnik, iz Trsta. — Elsner, zasebnica, s sinom, iz Zagreba. — Glas, zasebnica, iz Siseka. — Andorfer, potov, iz Spijeta. ■— pl. Deberis iz Gorice. — Pipp, posestnik, iz Vorderberga. — Urbančič, posestnik, iz Polhovega Gradca. — Eckel, c. kr. okrajni glavar, iz Rudolfovega.
Pri Slonu: Pongratz Elsa in Elvira, zasebnici; Laimegger, uradnik, z netjakinjo ; Jellačič in Ltidersdorfer, potovalca, z Dunaja. — Vit. pl. Schwarzenfeld s soprogo iz Gradca. — Ridler iz Budimpešte. — Forenta iz Benetk. — Basom, posestnica, z rodbino, in Schleimor iz Trsta. — Schlagenbauer, želez nadzornik, iz Beljaka. — Zagorjan, zasebnica, iz Reiehenburga.
Pri Južnem kolodvoru: Schiiller, trgovec; Hirscbmann in Schntirmacher z Dunaja. — Locker, mestni tajnik, iz Gradca. — Wachsmann, trgovec, iz Trsta. — Ramroth, učitelj, iz Zadra.
Pri Avstr, carji: Hirsch, Piazza in Rimini, trgovci, iz Trsta. Brož, vinotržec, iz Klanjca, — Peternel in Štrukelj, posestnika, iz Cerknice
oblima, to
Umrli so:
Dne 21. julija Marija Merzlikar, hči hiš, posestnika, 4 mes., Ilovica št. 3, osepnico.
V civilni b61nici:
Dne 19. julija. Janez Furlan, delavec, 42 1., vnetje trebušnine
Dnč 20. julija Martin Hvala, delavec, 47 J., jetika.
Meteorologično poročilo.
a p	Čas opazovanja	Stanje baro- j Tempe-metra ratura v mm	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
cd | rH (M	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739-06' 200 737-59	1 29-3 738-63	22-6 1	bzv. svzh. sr. svzh. sl.	obl. s. js. obl.	0-3 del j
Lekarna Trnkoczy |
DSgT zraven rotovža v Ljubljani
prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo; dalje
mr salicilno ustno vodo, *^Pi
aromatična, vpljiva oživljajoče, zapreči pokončanj«
zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr.,	(115)	2
mr salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpljiva zeltf oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr.
V nažem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
lil- v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigo tržnic a v Ljubljani.
1
V dosego in ohranjenje zdravja
se jo uže od nokdaj prav dobro izkazalo
kri čistilno zdravenje
spomladi
ker le-to odpravlja marsikako v telesu dremajočo kal težkih boleznij. — NaJ-izborniše in najbolj učinkujoče sredstvo v to svrho je
J. Herbabny-jev pomnoženi
Sar§apariUa - sirop
 —
iHUTi-
MAfi
JULIUS HERBASNV
J. Herbabny-Jev pomnoženi Sarsaparllla-
alrop mehko in polagoma raztaplja in zelo zboljšava kri, ker vse ostre in bolehne snovi, ki vstvar-jajo kri gosto, vlaknato in za brzo pretakanje nesposobno, iz istih odpravlja, ter vse skažene in bolehne soke, nakupičeno slezo in žolč — uzroki m nožih boleznij — neškodljivim in nebolestnlm načinom odvaja iz telesa. — Učinek njegov je torej izboren pri zapiranji telesa, krvnem navalu v glavo, šumenji v ušesih, vrtoglavici, glavobdlu, pri trganji in hemoroidalnih bolestih, zaslezenji želodca, slabem prebavljanji, otekanji jeter in vranice, dalje pri napenjanji žlez* hudem lišaji, kožnih lzpustkih itd.
Jedna steklenica z brošurico vred velja 85 kr., po pošti sprejemana 15 kr. več za zavitek.
fiV~ Vsaka Izvirna steklenioa imeti mora gori stoječo varnostno znamko v znamenje pristnosti.	(62)	10—&
Osrednja razpošiljavna zaloga za provinclje:
lekarna .pri usmiljenji*
•Tul. Herbabny-ja
ZDu3.ixa.j, IsTe^u-tsa/ii, ICa.iserstra.sse XTr. SO.
Zaloge imajo dalje naslednji gospodje lekarji; v Ljubljani: J. Svo' boda, G.Piccoli, J. pl.Trnk6czy, V.Mayr; vCelJi: J. Kupferschmi®^; Baumbachovi dediči; v Reki: C. Silhavy, G. Prodam; v Celo^L V. Thurnwald, P. Birnbacher, J. Kometter, A. Egger; v Mestu: D. R izzoli; v Trsti: C. Zanetti, G. Faraboschi, J. Se,rl7 vallo. E. pl. Leutenburg, P. Prendini; v Beljaku: E. Sch°1/-> dr. E. Kumpf; v Velikovol: dr. J. Jobst; v Vipavi: A. KonečnV-
Odgovorni urednik J. Naglič
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A Fed. Bamberg v Ijubljani.