Politični ogpled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Nemška levica je sedaj v hudih škripcih, kajti vlada je razpustila meslni zastop v Liberci, ker je kazal očitno, da mu je ljubše dnes, kakor jutre, če pride Avstrija v pruske roke. Liberčani pa so Nemci, pokaj se bi toroj ne unela »nemška levica« za-nje? Ali če se potegne dr. Plener, vodja nemške levice, za brale v Liberci, potem kaže tudi on, da ne čuti preveč avstrijski, kako hoče pa potlej postati avstrijski minister? Iz druge strani pa govori nemška gospoda, da s prusaštvom v Liberci že le ni tako hudo in dela jim torej vlada silo, zato mora nemški rodoljub biti in če treba, se biti za-nje! V tej stvari voli človek, tudi »bistroumni« dr. Plener težko. — Tudi na Dunaji ni v mestnem zastopu vse v redu, kajti večina je v njem nemška, liberalna in zatira raenda več, kakor je dobro, nasprotno siranko, toda lak je in ostane liberalizem: pod krinko svobode ima za druge le — verigo. G e š k o. V Pragi so pri dopolnilnih volitvah v mestni zastop Mladočehi pridobili štiri zastopnike, vendar še je večina v njem staročeška. Se ve, da je to jako neljubo Mladočehom, kajti oni so liberalci in ne žele druga, kakor priti do vse oblasti, drugo pa se poda že samo. — V Pragi se vrši te dni shod vseh čeških strank, da se napravi, če mogoče, sprava; ali za to ni veliko upanja. Štajarsko. Da-si je Gradec neki najbolj nemško mesto, vendar pa Schonerer ondi ne more spraviti shoda nemških nacijonalcev, kakor si prizadeva on in njegova stranka že dalje časa. Možje pač vedo, da za-nj ni no bene potrebe. — Mestni zastop je prirodil voliko pokopališče zunaj mesta, toda sedaj nima — mrličev, kajti stara pokopališča še imajo dovolje prostora in pot na občinsko pokopališče je dolga in draga! Koroško. V Gelovci se snide brž vendar-le neinški shod in bode na njem pač tožba eez tožbo, kako se poriva nemščina s podedovanib tal in boža slovenščina. Škoda. da mi o tem ne znamo ničesar! — Rodoljubi v Gelovci so sklenili, da dajo prvo krono, nov denar, brž, ko jo dobijo v roke, družbi sv. Cirila in Metoda! Kranjsko. Novi vodja deželne vlade, baron Hein, trdi, da ne stoji na strani nemških liberalcov, ampak da je in ostane za vse stranke enak — mož vlade. Dobro, če bode tako, a v Mariboru brž ni bilo tako! — »Slovenec« prinaša sedaj v vsakem listu udanostne izjave od raznib občin do prevzv. knezoškofa, saj pa tudi ni drugačc mogoče; kako hoče katol. ljudstvo postaviti se v vrsto lacih, ki svoje mnenje slavijo visje, kakor mnenje svojega škofa! Primorsko. Sedaj se bliža vprašanje o slov. ljudski šoli v Gorici h koncu, kajti dež. šolski svei jc odločno se postavil na slran pravice t. j. slov. starišev, ki lirjajo od inesta ljudske šole za svoje otroke, saj plačajo v rneslno kaso svoje davke vsako lelo in nič manj, kakor laški mestjani, katerim se stavi šola za Solo, če je tudi ni potreba. Tržaško. V šolo v Rojanu hodi 411 otrok, 401 je slovenskih, laških pa je 10 in vendar se je naštelo ¦ lela 1890 ondi 4370 Lahov in samo 1172 Slovencev. Ali so Lahi tedaj blizo vsi brez otrok? — V BarkovIjah imajo legar skorej pri vsaki hiši, ali mestni svet v Trslu ne skrbi nič, da se jim pripravi bolja voda. lstersko. Po Istri se klati več agentov, ki trdijo, da sta hrv. poslanca dr. Laginja in Spinčič kriva, da se vpelje toliko vino v naže kraje in s tem zatera vinoreja v Istri. Se ve, da se te reči razglašujejo iz namena gg. poslancema izpodbiti tla, pa nienimo, da jim ne bode mogoče. Hrvaško. Zagreb še sedaj nima nadškofa; uzrok tiči pri madjarski vladi, ki lišči za nadškofa necega kanonika v Zagrebu, ali sv. oče ga ne morejo imenovati. ker nima za škofa potrebnih laslnostij. Čemu madjarska vlada dela lo? Naj obdrži še nadalje brv. Ijudstvo v svoji oblasti! Ogersko. Zmeroin se Se drži govorica, da ministerstvo grofa Szaparv razpade, zatem pa pride nažaj Koloman Tisza. To bi bila slaba zamena: za katoliškim grofom kalvinski papež! — Na Ogerskem naj se osnuje v vsaki vasi madjarski »otroški vrtec« in va-nj morajo vsi otroci hoditi brž, ko so dopolnili tretje leto. S teni misli vlada, da se pridobijo ti otroci za madjarščino. Vunanje države. Rim. Veliko se piše in ugiblje, koga izmed avstrijskih škofov izvolijo sv. oče Leon XIII. za kardinala rimske cerkve. Madjarski listi znajo, da se povzdignc razven ostrogonskega nadškofa Vaszarvja še dvoje drugih škofov, se ve, da madjarskih do časti kardinala. Italijansko. Ministrom gre pri novih volitvah za glavo, zato so sedaj vsi po konci, imajo sedaj v tem, sedaj v drugem raestu shode volilcev; vsi pa trdijo, da stroškov za vojaštvo ni moči znižati. Brez zaveznikov ne more se država vzdržati, zaveza pa ne brez orožja. To je sicer resnica! — Na otoku Siciliji še vlada ro- parstvo slej ko prej, in še celo delavcev na polji ne pustijo na miru. Francosko. Delavci v Carmauxu so se udali ter že gredo vsako jutro doli v rudnike na delo, pričakujejo pa, da se ne odpusti nobcden zavoljo .strike, vendar pa je bolj verjetno, da jih pojde več drugam, iskat si dela, ker niso ondi zadovoljni. Angleško. Najvišji župan v Londonu je postal katolik, jako odločen mož in je zato judom na potu. Vsled tega že napenjajo vse sile zoper njega ter pričakujejo, da ga kraljica odstavi. To pa ni verjetno. N e m š k o. Zoper načrt nove vojaške postave se vzdiguje sedaj več držav, ki so v vojaSkih rečeh pod nemškim cesarjem: preveč denarja in preveč Ijudij jim požre nova postava in sodi se, da odmakne vlada svoj načrt, ali vsaj odloži posvetovanje o njem do časa, ko bodo te države »pri boljši volji«. — V Witlenbergu, v mestu Lulhrovem, so te dni postavili veliko cerkev in sta k slovesnosti prišla tudi cesar in cesarica. R u s k o. Minister za pravosodje predlaga novo postavo zoper dvoboje, ali »gosposke poboje« ter zapade vsak, ki se spusti v tak dvoboj, kazni od 6 mesecev do 5 let težke ječe. Dobro bode, če se vpelje še po drugih državah enaka postava! Bolgarsko. Ta državica stopa vrlo naprej na poti prosvete, kajti dolgove dela, kakor starejše države in plača jih rnenda tudi tako, na nikoljevo. Srbsko. Vlada je zaprla župana v Belem gradu, ker je dal samovoljno zapreti nekega mestjana na 73 dnij ter ga je pošiljal v tem času na delo, v obč. kainnoseke. Županu je MarinkovkS ime, ležko, da se še iz zapora povrne vee na županji stol, iz zapora so ga že izpustili. Tursko. Hultan ni ustregel ruski vladi s svojim odgovorom na njeno pismo, posebno pa je s tem žalil rusko vlado, ker je cele tri mesece odlagal, predno je odgovoril. Sultan je že vedel, zakaj je odlagal odgovor od dneva do dneva: za nevoljo še je zmerom časa! G r š k o. Vlada je odpoklicala svojega zastopnika v Bukreštu, dokler ji rumunska vlada ne izroči premoženja iz zupuSčine Zappa. Sicer pa je tega premoženja na rumunskih tleh samo 5 do 6 miljonov, drngo pa je ali v Bolgariji ali v Turčiji. Ni dvoma, da se boste tudi ti dve vladi pogodili brez »krvi in svinčenk«. A f r i k a. Francoski general Dod je neki dahomejske čele v zadnjem tednu na treh krajih pobil do dobra, izvedenci v vojaških stvareh in francoski napihnjenosti pravijo, da brž niso bile te zmage znamenite. Amerika. Za razstavo v Cbicagu se stavi hiSa iz same soli ter stane, ako se dovrši, najmanj poldrugi miljon frankov. To bode torej slana hiša! — Zavoljo kolere ne smejo izseljenci, ki pridejo iz Kvrope, slopiti v Novem Vorku na suho. S tem je tako rekoč za nekaj easa proč z izseljevanjem.