GLAS NARODA
The largest Slovenian Daily in the United Stales*
Issued every day except Sundays
SJ iHueocv
1	an
Ust slovenskih delavcev y AmerikL
TEUEFON: CHelsea S—3878
IliiF...... Will— M
and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.	TELEFON: CHelsea 3—3878
No. I I. — Stev. 1 1.
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 14, 1936 —TOREK, 14. JANUARJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
MUSSOLINI ZAHTEVA, DA SE LIGA OPRAVIČI ITALIJI
Italijanski letalci mečejo bombe na—mravljišča
22 DRŽAV IMA IZBLIŽANJE POKOJNINSKE AVSTRIJE IN
POSTAVE
Petnajst držav že ima zvezno podporo. — 22 držav je že uvedlo postave za starostno zavarovanje.
CHICAGO, III., 13. jaii. — Kot zatrjuje ''United Press", je že najmanj držav sprejelo postave za starostno zavarovanje. Nad 93,000 starih ljudi ž«' prejema pokojnino in se mnogo več jili bo dobivalo, ko bo v ta namen na razpolago ve«" denarja in se bo pokojninskemu naertn pridružila tudi zvezna vlaila. V 15 državah je zvezna vlada že potrdila sprejete |jostave za starostno pokojnino in v kratkem bodo pre-j«-1«* tozadevno potrdilo še štiri države.
Država Alabama ima 8500 o-seb, ki mesečno prejemajo po $lli pokojnine. Ravno tako plačuje starostno pokojnino država Arizona približno v istemu številu oseb in na pokojnino ea-ka še okoli 20,000 ljudi.
Država Colorado ima 10,600 oseb, ki prejemajo mesečno po-kojuiuo po $17.00, ako so živeli v državi saj 15 let.
Država Connecticut bo s 1. aprilom pričela plačevati pokojnino po na teden, v državi Iowa pa prejema 16,.'i00 oseb jh) $14.50 na mesec.
Illinois ima ravno tako pokojninsko postavo in Massachusetts plačuje letno približno $(».500,000 že od leta 1931 24 ti-«soč osebam.
Michigan plačuje jhi $11 mesečno 15,000 osebam.
V North Dakoti dobiva 9,000 oseb po $150 na leto. Tudi država Ohio ima pokojninsko po. stavo, ki pa se naslanja na zvezno postavo.
Rhode Island ima Jtudi pokojninsko postavo, Utah plačuje pokojnino 4024 osebam, Washington 11,(MM) \to $21 na mesec, Wisconsin ima tudi tozadevno postavo in ravno tako Wyoming.
Država Xew York, kjer znaša mesečna pokojnina $30., zahteva devetletno bivanje v državi kot pogoj za )>okojni-no.
OPROŠČENA-DA UMRJE
ALBANY, X. Y., 12. jan. — Governer Lehman je odpustil zaporno kazen Mrs. Mary CreR-oenzo, ki ima šest hčera in enega sina, da more umreti doma, ker je neozdravljivo bolna. Mrs. Crescenzo. ki je stara 440 let. je bila obsojena na pet let zapora zaradi sleparije. Od več deklet je izvabila $2500 z obljubo, da jim bo poskrbela ženine.
Ali ste že naročili Slovens k o - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov.
in*
CEH0SL0VASKE
Cehoslovaaki vnanji u-rad po v dar ja potrebo zbližanja med obema republikama. — Trgovski odnosa ji in turistov-ski promet.
• DUNAJ, Avstrija, 13. jan. — Stalni načelnik čehoslova-škega v na njega urada dr. Kami! Krofta je v dunajskem li->tvu " Reichspost" objavil zelo pomemben članek pod naslovom "Republika in Avstrija". V tem članku priporoča dr. Krofka, da bi v bodoče Ce-hoslovaška in Avstrija prišli do boljšega wsi>orazuina in sodelovanja.
4 4 Četudi je med Dunajem in ('ehoslovaško zavladala na gospodarskem polj u začasna hladnost," piše dr. Krofka, se mi vendar dozdeva, da danes vse kaže na potrebo, da obe državi to stanje končate in pričnete novo dobo, katero bo vladala ideja sodelovanja v o-s red nji Evropi."
Dr. Krofta z zadovoljstvom (»otrjuje, da je iste težnje našel tudi na Dunaju, kar sklepa iz namere kanclerja Scliuscli-nigga, da v bližnji bodočnosti obišče Prago, kjer bo imel priložnost razložiti avstrij s k o mnenje o sodelovanju Čeho-slovaško.
Dr. Krofta izraža upanje, da bo Schuschniggov obisk imel za poslcdico boljše trgovske od noša je in večji turistovski promet.
Dunajski nadškof kardinal dr. Theodore Innitzer pravi v svojem članku v praškem nemškem listu "Deutsche Presse", da so avstrijski katoličani zelo veseli, da bo kancler doktor Schuschnigg obiskal Prago.
SE ZBUDILA PO DOLGEM SPANJU
LYNCHBURG, Va., 12. jan. Lucille Hartless, stara 15 let, se je po tedenskem spanju zopet zbudila. Zdravniki pravijo, da se bo mogla v nekaj dneh vrniti na svoj dom.
Njena molniška strežnica Magdalene Rosser je v bolniški sobi zaslišala krik in je videla, da je bilo dekle zbujeno in je tožilo o glavobolu.
"Kdaj bo prišla mama?" je bilo njeno prvo vprašanje.
Druga vprašanja so dokazala, da je dekle zopet pri popolni zavesti. Dekletu pa ni znano, kako dolgo je spalo.
KOLERA V INDIJI
RATNAOIRT, Indija, 12. »jan. Kolera se naglo širi proti Bom-baju. V zadnjih desetih dneh je umrlo 54 ljudi.
HAUPTMANN SE BO ŠE BORIL ZA ŽIVLJENJE
Njegovi zagovorniki pripravljal jo priziv na najvišje zvezno sodišče. — S item bo njegovo življenje podaljšano za nekaj tednov.
TRENTON, N. J., 13. jan.— Smrt se je zopet nekoliko u-maknila od smrtne celice Bruno Ricliarda Hauptmanna. — Njegovi zagovorniki pripravljajo na najvišje zvezno sodišče priziv, v katerem bodo zahtevali habeas corpus postopa, nje, kar bo Hauptmannu y>o-daljšalo življenje za nekaj tednov.
Odvetnik C. Lloyd Fisher je pridobil dva vplivna odvetnika v Washingtonu, da zastopa, ta Hauptmannovo zadevo pred najvišjim zveznim sodiščem. Ta dva odvetnika sta Neil Burkinshaw in Nugent DoiKls, ki sta že pogosto zastopala važne zadeve pred najvišjim sodiščem. Frederick A. Pope, ki je tudi Hauptmannov zagovornik, pa je rekel, da dvomi, da bo najvišje sodišče ustreglo novemu prizivu, ker je že zavrglo prvi Hauptmannov priziv.
Medtem ko Hauptma \n mirno gleda v bodočnost, je governer Hoffman še vedno pripravljen odložiti Hauptmannovo usmrtitev, četudi mu je generalni prafvdnik David T. Wilentz med obravnavo pomi-lostilnega sodišča dokazal, da bi bila vsaka odgoditev protiustavna. Governer pa zatrjuje, da s Hauptmannovo obsodbo umor Lindberghovega sina še ni bil pojasnjen in da se bo po služil svoje pravice, da preloži Hauptmannovo usmrtitev.
Ko pa je prišel Hoffman v nedeljo zvečer New Yorku in so ga časnikarski poročevalci vprašali, ako namerava Hauptmannovo usmrtitev preložiti, je sklenil roke nad glavo in rekel: 44Ne vem".
AAA JE BAJE SE V VELJAVI
Ljudsko glasovanje naj odloči o postavi glede pomoči farmer jem. — Proti razsodbi najvišjega sodišča.
PHILADELPHIA, Pa., 13. januarja. — Pri zveznem sodišču je odvetnik A. C. Hirst v imenu trgovca z zemljišči in zastopnika parobrodnih družb P. T. Vincenta predlagal, da sodišče izda 'sodnijsko povelje, ki prepoveduje predse lniku F. D. Rooseveltu, zveznemu za-kladničarju Morgenthau-u in ravnatelju AAA. Davisu, Jda bi razveljavili farmersko postavo, katero je zvezno najvišje sodišče razglasilo za protiustavno, dokler ljudsko glasovanje Združenih držav ne dokaže, da se ljudstvo strinja z razsodbo najvišjega sodišča.
»Predlog, ki je sestavljen v obliki tožbe, povdarja, da razsodba najvišjega sodišča ne more razveljaviti kake postave, temveč, da mora ljudstvo i-meti pravico povedati, kaj se mora zgoditi.
Narod mogoče more najti postavo, ki se je po nekaj letih izkazala kot blagoslov za deželo, zato ima tudi ljudstvo pravico po splošnem glasovanju odločiti, ako naj ta postava o-stane še dalje v veljavi, ali pa da je preklicana. Ustava ne |>ove z nobeno besedo, da je kaka postava po odločitvi najvišjega sodišča neveljavna. — Ako tedaj zvezna vlada zaradi razsodbe najvišjega sodišča farmersko postavo vrže med staro šaro, tedaj se tako pošto] tanje naslanja samo na staro navado, ne pa na ustavo.
RUSI UJELI JAPONSKI AEROPLAN
AMERIKA KUJE DENAR
WASHINGTON, D. C., 12. jan. — Kot. naznanja zakladniš-ki urad, je ameriška kovalnica denarja v letu 1935 nakovala 560,047,000 kosov domačega denarja v vrednosti $38,580,424 in 1009,600,850 kosov za države Osrednje in. Južne Amerike.
MLADA MATI S TROJČKI
_ DOUGLAS, Ga., 12. jan. — Žena Thomas McGoverna, ki je stara komaj 15 let, je dala življenje trojčkom, katerih dva sta dečka in ena deklica. Mati ima že 10 mesecev starega otroka in .bo prihodnji mesec stara 16 let. ,
MOSKVA, Rusija, 12. jan. — Sovjetski urad naznanja, da je na ruskem ozemlju 100 milj od Vladivostoka pristal nek japonski aeroplan z dvema Japoncema, ki sta hotela odvesti nekega ruskega kmeta.
Japonski aeroplan se je spustil na tla okoli 25 milj od man-čukuanske meje, blizu Pokrovke. Japonca sta bila oborožena z revolverjem, ^bajonetom in sabljo. Eden je ostal pri aeroplauu, drugi pa je šel na cesto in je liotel nekega kmeta, ki je prišel z vozom po cesti, prisiliti v aeroplan. Kmet se mu je postavil v bran, ga potolkel na tla, ga naložil na svoj voz in odpeljal v Pokrovko. Ko je prišel kmet na svojem potu do straže, ji je povedal, kje se nahaja aeroplan, nakar je straža po kratkem boju prijela tudi drugega Japonca.
Oba Japonca se sedaj nahajata v bolnišnici v .Voroši?ov-
ROMUNSKI KRALJ DOSPEL V JUGOSLAVIJO
Kra\j Karol in princ Pavel sta razpravljala o petroleju. — Aretacije Slovencev v Trstu.
BEOGRAD, Jugoslavija, 13. januarja. — Romunski kraij Karol je v spremstvu svojega sina prin<?a Mihaela in svojih dvorjanikov dospel ob 9. dopoldne na kraljevo privatno železniško postajo v Topčide-ru. Na postaji so ga počakali kralj Peter, kraljica-mati Marija, regent princ Pavel in ministrski predsednik Milan Sto-jadinovič.
Navzlic uradnem zatrdilu, da je obisk samo družinskega značaja in nima ni kakega političnega pomena, je mogoče z vso gotovostjo reči, da je kralj Karol prišel v namenu, da se posvetuje z jugoslovansko vlado glede sankcij petroleja proti Italiji. Vsled te sankcije bi bila posebno Romunska zelo prizadeta, ker za Rusijo prideluje v Evropi največ petroleja. Drugi važni predmet je tudi vprašanje, katero je poslal angleški zunanji urad jugoslo vanski vladi glede moči jugoslovanske mornarice, obrežnih utrdb in gh*de usposobljenosti jugoslovanskih pristanišč za angleške bojne ladje.
Po zajtrku v Dedinje palači se je kraljeva družba odpeljala v kraljevi lovski revir v Pe-trovčič, kjer so več ur streljali divje race in gosi. Obedovali so v lovskem gradiču, ki je oddaljen od Beograda eno uro avtomobilske vožnje. Zvečer je prišla družba zopet v palačo Dedinje. Tu sta imela princ Pavel in kralj Karol zelo dolgo konferenco, po kateri je bil prirejen banket, pri katerem je bil tudi navzoč ministrski ] >red se< 1 n i k St o jad i novic.
O pol polnoči se je kralj Karol s svojim -spremstvom z vlakom odpeljal v Bukarešto.
BEOGRAD, Jugoslavija, 13. januarja. — Časopisi poročajo, da je bil v Trstu in okolici aretiranih mnogo Slovencev, katere dolže italijanske oblasti, da so pomagali številnim mladim Slovencem pobegniti v Jugoslavijo.
FRANCOSKI MINSTR. PREDSEDNIK LAVAL BO MORAL POJASNITI ZBORNICI SMER SVOJE POLITIKE
ki. Sovjetske oblasti so uvedle preiskavo.
Zunanji urad tudi naznanja, da mnogo mančukuanskih častnikov pobegne čez mejo v -sovjetsko unijo. Pred dnevi so se pripeljali čez mejo trije man-čukuanski častniki in rekli, da ne marajo več služiti Japoncem in da žele vstopiti v sovjetsko armado.
Naročite se na "Glas Naroda največji slovenski dnevnik v Združenih državah^
TEŽKO STALIŠČE LAVALA
Danes se sestane francoski parlament, in pri tej priliki bo francoski ministrski predsednik Pierre Laval prisiljen pojasniti zastopnikom naroda smernice svoje vnanje politike.
Kakšna je ta politika? Izraz "politika čakanja" je zanjo najbolj primeren. Laval bo torej čakal ter izkoristil vsako priliko, da zopet nastopi kot posredovalec, z večjim uspehom, seveda, kot ga je i-mel z mirovnim načrtom, ki ga je sestavil skupno z angleškim vnanjim ministrom Hoare-om.
Zaenkrat pa na mirovna pogajanja ni niti misliti. O tem se je prepričal na konferenci, ki jo je imei z italijanskim poslanikom Cerrutijem. Cerutti je bil nedavno v Rimu ter se je vrnil v Pariz z zago tovilom, da italijanski ministrski predsednik Mussolini noče niti za las popustiti.
MUSSOLINI ZAHTEVA ZADOŠČENJE
Ko se bo sestal svet Lige narodov, mu bo Mussolini stavil svoje zahteve. Najprej bo zahteval, da mora Liga narodov preklicati vse žaljivke, ki jih je izustila na naslov Italije. Najbolj je razburil Italijo očitek, da je kalilka miru in napadalka.
Mussolini je že vsaj navidez uverjen, da vrše Italijani vzvišeno nalogo. Abesiniji nočejo škodovati, pač pa le koristiti s tem, da bodo modernizirali deželo in civilizirali njeno prebivalstvo.
NOVIH SANKCIJ NE BO
Prijatelji francoskega ministrskega predsednika Lavala so mnenja, da svet Lige narodov ne bo poostril oziroma razširil sankcij proti Italiji, isto-tako pa tudi ne bo sestavil nobenega mirovnega načrta.
Domneva, da bo Italija izstopila iz Lige narodov ali da bo napadla Anglijo, je zmotna.
— Mussolini je predober diplomat, — je rekel neki francoski vladni uradnik, — da bi naenkrat položil na mizo vse svoje karte in s tem izzval razširjenje sankcij.
ITALIJANI OBSTRELJUJEJO MRAVLJIŠČA
Neki inozemski časnikar poroča, kako Italijani brez potrebe tratijo drago municijo, posebno pa bombe, ki jih mečejo iz letal.
Skoro neverjetno se sliši, pa je res: — na tisoče bomb so zmetali na mravljišča. V Abesiniji so namreč velike mravlje, ki imajo ogromna mravljišča, katera sličijo nazunaj kočam domačinov.
Ponekod je na kakšni planoti Dar sto takih mravljišč. Italijanski letalci, ki se v strahu pred abesin-ski-mi ostrostrelci ne upajo spustiti nizko, mečejo iz velike višine na mravljišča bombe, misleč, da bombardirajo kakšno abesinsko vas.
UPORI NA FRONTI
Poročila italij anskega vrhovnega poveljnika maršala Badoglia so kratka. Včeraj je sporočil, da je zavladal na severni fronti zaradi deževja mir.
Letalci so vprizorili par poizvedovalnih poletov.
Na severni fronti so se uprli afriški domačini, ki so prisiljeni služiti v italijanski armadi.
Italijanski glavni stan to poročilo odločno zani-kuje ter trdi, da se je pojavil upor v abesinskih vrstah. Ras Mulugheta je baje dal osemdeset upornikov obesiti, sto pa bičati.
__
__,_
_


--.-.a,-----— ----h.*	'
A
».4 2.9 VZnVD'A"
New York, Tuesday, January 14, 1936
THE LAMEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X
1
«
Glas Naroda"

SLOYKNIC PUBLISHING COMPANY IA Ctorporatbm)
r, FreaSdeot	l
Trat.
ot above ottfam:
Twk City. N. X.
"8118 NilOOl"
Day Except tetoy —d Holiday«


b New York m K* pol tot* .... Za lnoMMtro M Za pol late.....
lote M»» 97.00
»•••#■*..
M«» fl.00
r - SSJO
Subscription Yearly 96.00
"Ql— Naroda" taftaia raU dan
aftMJ Id pranlkov.
hrea podpisa la ooobnoatl m ne prloMoJefe Denar naj bo blaaoroU K*UJ«tl po Money Order. Pri •pranembi kraja naroCnlkor, prosimo da a» naa tndl prejšnje MTalHEe na»anl. da hitreje najdemo naatoy»^r
TIL40 NARODA", Sli W. Wb Street. New I«i M. I
Dopisi.
BONUS
Se pred no se je lotil novi kongres pravega dela, že deli milijonske darove. Uklonil se je majhni, tenia dobro organizira lii skupini in ugodil njeni zahtevi.
V poslanski zbornici je bila sprejeta predloga, naj se veteranom svetovne vojne takoj izplača bonus, ki bi jim imel biti izplačan leta 1945.
Do tega je d o vedi a bojazen za glasove veteranov ter medlo upanje, da se I>o gospo«Jarski jjoložaj izboljšal, ako bo izplačanih veteranom par tisoč milijonov dolarjev.
Predloga jo bila sprejeta z veliko večino glasov; 356 kongrosnikov je glasovalo za njo, proti nji pa le 59.
Sprejem te predloge jasno dokazuje, da na kongres bolj vplivajo razna gesla in pretnje ter v nekaterih slučajih tudi upanja, kakor pa državniška modrost in razsodnost.
Z izjemo Združenih držav ni nobena država na svetu obljubila svojim vojakom posebne nagrade za vojaško službo. Ž.c to ni bilo prav posebno previdno, fte dosti bolj neprevidno bi pa bilo izplačati obljubljeno nagrado skoro deset let pred določenim rokom.
Kongres je radodaren, precej površen in brezskrben je pa, ko se pojavi pereče vprašanje, kje naj se dobe sredstva za! to radodarnost.	j
Glede izplačila bonu.sa vladajo različni nazori. Nekate ri domnevajo, da bi imela zvezna zakladnica z izplačilom tisoč milijonov izdatkov, dočim dokazujejo drugi, tla bi znašala vsota tri tisoč milijonov dolarjev.
Menda ga ni človeka, ki bi veteranom ne privoščil V>o-nusa, pomisliti je pa treba, da se bori bas v -sedanjem času dežela s silno težavnimi problemi in da je v Združenih državah nad deset milijonov nezaposlenih, katerim je treba preskrbeti na ta ali oni način delo in zaslužek.
Kongres se moti, če misli, da bo z izplačilom bonust. zadostno namazal gospodarsko mašinerijo in vrnil Ameriki nekdanje boljše čase.
Gospodarskega blagostanja ni mogoče doseči z biljon-skimi darovi, pač pa edinole s produktivnim delom.
Upanje, ki še preostaja, je predsednikov veto, ki gt more preglasovati edinole dvetretinska večina kongresa.
Davkoplačevalci dežele, med katerimi je le malo veteranov, ki se zavzemajo za takojšnjo izplačilo bonusa, upajo, da bosta predsednik in senat preprečila sprejem tozadevne pre<J loge.
Davkoplačevalci so do tega upanja povsem upravičeni, kajti predsednik in senat morata biti vzvišena nad strankarskimi interesi, slednjič pa mora preskrbeti denar za izplačilo le davkoplačevalec, ki je že itak dovolj obremenjen.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Za
▼ JUGOSLAVIJO
$ «.75_________________Din.	190
$ 5.15 ..................Din.	200
f 7.25 ____________________Din.	300
f 11.75________Din.	500
stajso $47.00
Din. 1000 Din.
Za
$
$ 18.20 $ 44.00 $ 87.50 $174.00 $260.00
▼ IfALOO
0.25 .................
. Ur 100 .. Lir 200 . Lir 500 .. Ur 1000 . Ur 2000 .. Lir 3000
KER 8S CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI PORT ALI DOZI
ga teptoftllo vetjih soeakov kot tzoraj nsvetleno. bodi« t dla&rjlb all Urah dovoljujemo ie bolje pogoje.
CULA T AMBUSKIH dolabjii
$ 6.— aerate peetat!.......... S
no.— n " ..........fi«jn
tU	n	tt
9	111	•••••• ••
HL2B fflJM
Prejemnik dobi ▼ starem kraju trpUCUc ▼ dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO |L—
PUBLISHING COMPjSHV "Gliii Narod*"
KfcW YORK, M. X.
Brooklyn, IRidgewood,
N. Y.
Staro leto 1935. je že precej daleč za nami in bo kmalu pozabljeno in to tem lažje, ker ni bilo nič kaj prida in bo zato le malokdo jokal za njim. V upanju, da novo leto prinese nove in boljše čase, zlasti več dela, boljše plače in izboljšanje delavskih razmer v splošnem, smo s tem večjim veseljem in navdušenjem sprejeli novo leto ter njegov prihod proslavili bodisi v dvoranah na društvenih veselicah, ali pa po domačih zabavah. Vsekakor je bilo to proslavljanje letos dosti bolj živahno in obsežno in tudi več "pep-a" je imelo v sebi kakor zadnjih nekaj let. To dokazuje, da so časi v splošnem vseeno nekoliko boljši in da se med ljudi počasi vrača upanje na boljše razmere.
Sedaj pa pustimo "novorojeno dete z imenom 1936." da gre svojo naravno pot in na tej poti razkaže kaj vse ima v svoji torbi za nas. Sicer pa, v kolikor se nas Slovencev v Greater New Yorku tiče, moramo priznati, da nam je 193(i. takoj prvi dan veliko prineslo in sicer obisk prevzv. g. ljubljanskega nadšfeofa dr. Grc-gorija Rozmana, ki je z našiiu obiskom zaključil svojo štiri mesece trajajočo turnejo po Združenih državah ter na tej turneji obiskal okrog 40 slovenskih naselbin, raztresenih cd Atlantika do Pacifika.
G. nadškof je prišel v našo naselbino na novega leta dan in se takoj lotil svoje vzvišene misije kot duhovnik in kot naš rojak in iskren prijatelj. V naši slovenski cerkvici sv. Cirila in Metoda je imel službo božjo in pridigo in večerniee. Po večemicah mu je naselbina priredila slavnosten sprejem in istočasno tudi posloviInico. Na tej slavnosti so ga pozdravili zastopniki raznih društev, versikih, podpornih in kulturnih. Visokemu gostu so se za-	v	. , .. .. ., • • zno zvečer na 3. januarja. K hvaljevali govorniki za njegov • i n
' "... „	^ parniku ga ie spremilo veliko
obisk, mu zeleh srečno pot na- v, ..	*	. .
. . . t • i «• j . . število newvorskih rojakov, za j v be'o Ljubljano ter isto- XT	•,	,	,
„ * „ ' •	, Na parniku mu je v slovo celo
časno izrazali zeljo, da nas ob , , , ,	<<r»
.,.. . , , '	zadonela slovenska pesem "Po
priliki zopet obisce.	i - ,,	-i i
1	1	jezeru \ Ko je parnik okrog
slovenska mladina (K>sebno pri srcu. Končno ne smem prezreti voditelja proslave, Rev. Aleksandra Urankarja, našega bivšega tukajšnjega župnika in sedaj župnika ipri sv. Štefanu v Chicago. Ker je Fr. Aleksande' sijajen govornik, ker svoje tukajšnje rojake dobro pozna in ker ima v svojem rokavu veliko zalogo zdravega humorja, je kakor ustvarjen za eerenio-nijarja. Zato je on veliko pripomogel k uspehu proslave.
Ob koncu proslave je naravno dobi! besedo g. nadškof sam. Takoj ob nastopu je dobil gro-movit pozdrav v obliki dolgega aplavza. On je ljudski govornik prav po božji volji. Njegova dostojanstvena osebnost, njegov prikupi j i vi glas, njegova gladka beseda, njegova krasna in priprosta slovenščina, njegova priprostost in demokratičnost, vse to skupaj priveze poslušalca takoj pri prvem stavku ter ga drži privezanega do konca govora. Glavno pa je to, da on govori iz srca, iz ljubezni, in zato vsak* ka beseda sega v srce in oživlja ljubezen. Na podlagi tega je razumljivo, zakaj je vladala v nabito polni dvorani popolna tišina med liadškofovim govorom, in to 'kljub temu, da -so se poslušalci kuhali v neznosni vročini, izvirajoči iz pomanjkanje ventilacije. Ko je g. nadškof govoril o nepopisnih lepotah naše rodne grude, Slovenije, o ljubezni do domovine ter povdaril, da je ponosen, da je Slovenec, se je dotaknil spečih strun v srcih poslušalcev in marsikatera solza je pripolzela po potnem, a radostnem licu. Skratka: visoki govornik si je osvojil vsa srca poslušalcev in vsem je bilo žal, ko je bil konec govora. Vsi -|>o-slušalci soglašajo, da je dr. Rožiuan sijajen človek, iskren rodoljub ter resnično vzvišen škof.
IG. nadškof Rožman se je vkrcal na parnik Bremen po-
Pevska društva, to jej cer-
pol ene ponoči odhajal iz lu-
kveni pevski zbor, Slov. kul- i	• , • i ,- ,
i v,	. . ke,so mu rojaki mahali v slovo
tiirnA /1 riiuTirn	"	. 7	'	.
m gospod nadškof je mahal v
vensko pevsko društvo van" pa so g. nadškofa
Slo-
odziv, dokler se ni skril v noč.
, .. .	, _	Tako je odšel iz Amerike ta
zdravila tud. s slovensko pe- na- visok; t ter odnese, ^
smijo tor z njo veselo m sve- boj ve- nuJih	si tij kakol.
eano razpo oženje proslave katerikoli drl	; 0(, naše krvi.
znatno i>ovecala. Dalje je ob te i .
Slave Trošt,	Opazovalec.
Chicago, III.
priliki govoril g, jugoslov. izseljeniski komisar v New Yorku. Jako ganljiv pri zor proslave sta napravila dva Tukaj na severni strani ima slovenska fantka, Grillov in Ko- nio precej rojakov, ki čitajo vaČev, v slovenski narodni no- Glas Naroda. Imamo tudi ne-ši ter g. slavijencu izročila koliko društev ter veliko šte-krasen šopek cvetja ter ga pri- vilo fantov in deklet. Ne vem srčno pozdravila v imenu na- pa, ali bode kaka ohcet ali ne. še mladine. Njun pozdrav je g. Z delom gre še precej dobro, nadškofa očevidno vzradostil, to se razvidi, ker društva pn-Jkar je naravno, kajti njemu je rejajo zabave in so dobro obi-
za potovanje.
Kdor /e namenjen potovati v 9tati kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v fteh stvore K. V »led naie dclgoUine škusnje Vam eameremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato ee eaupno obrnit* na na* m vsa pojasnit*.
Mi preskrbimo t/se, bodiii proinje cd povratna dovoljenja, potne liste, viseje «n sploh vse, kar je wa potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar fe glavno. ca najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zodnjepn trenutka, ker prečno »e dobi iš Washing ona povratno dovoljenj9E-EN-TRT PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite t&rej takoj ta brezplačna navodila in enaatavlja mo Vam, da boste poceni m udobno voto+nU
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL bureau
216 West 16th Street New York, N. Y.
skane. Tudi društvo Gorenjec priredi veselico 18. januarja, 193(1 v Pleiner dvorani na Hi3vS N. Halstead St. Vstopnina je nizka. Želim društvu obilu u-speha, tebi, Glas Naroda, pa dosti naročnikov za leto 1936.
Pozdrav!
Frank Sustarsic.
Listnica uredništva.
J. S. — Ce naslovite pisma na Harrisburg, Pa., bodo do spela na zaželjeno mesto.
Quill Lake, Sask., Canada.
Vsem voščim veselo in srečno novo leto. Tukaj vam pošljem naročnino (#6.) za Gla:i Naroda, ker bo kmalo potekla Da se denar, ki je pičel, ne |>o-rabi je bolje, tla ga pošljem prej, ker sem jako težko brez lista, ki mi zelo ugaja.
In prosim pošljite mi prati-ko.
Lep pozdrav vsem, posebno pa Petru Zgagi.
M. Teran.
Peter Zgaga
BODOČE IGRALKE
Vsak dan dospe v Moskvo s kolektivnih farm nekaj ruskih df-klet, ki imajo talent za igranje. V Moskvi se bodo šolale pod vodstvom izvežbanih igralcev Ln razvijale -voje talente.
ITALIJA POD SANKCIJAMI
Čedalje jasneje se kaže, da mora italijanski patriotizem v borbi proti sankcijam prestati trdo preizkušnjo. Ni oporekati, da bi s« fašizmu naklonjeni sloji italijanskega prebivalstva m-odzvali brez pomišljanja Mussolini jevi besedi v oddaji plemenitih iu drugih kovin v vseh mogočih oblikah državi. Glede zlata so se izkazali posebno višji cerkveni krogi, ki so liinn-gokje dobesedno izpraznili cerkvene zakladnice. Z veliko vnemo šte tijo Italijani tudi z drugimi ir»aterialijami, kakor kurivom, lesom in podobnim.
Največjo žrtev pa mora prenašati italijanski želodec. Tu se jetrebn odpovedati navadam ki izviraio še iz rimskih časov in to je ljudstvn posebno težko.
Velik posežek v življenske navade pomeni uvedba delavnika brez odmora. To je prekucnilo ves dnevni red in odpravilo marsikatero sttiro navado. Tako si listi in oblasti prizadevajo, da bi Italijane odvadili 4'kontinentalnega*' prvega lahkega zajtrka s kavo, kruhom in maslom, in da bi jih navdušil navzlic vsemu sovraštvu do Angležev za obilnejši, tako zvani angleški zajtrk, ki omogoča. da se en obed v dnevu prištedi in da ljudem opoldne ni treba zavoljo kosila ostavljati pisarn m delavnic.
Pod geslom "borite se proti sankcijam z želodcem," priob-čujejo italijanski listi neštete recepte za brezmesne jedi. S posebno vnemo priporočajo ribe in sadje, ki naj bodo poleg zelenjave glavna vsebina popoldanskega glavnega obeda. I-talija razpolaga ta čas sicer gotovo še z zadostnimi množinami živil, priporoča pa štednjo, ker hoče biti pripravljena tudi za primer, da bi se sankcije zavlekle na dolgo. Drugo je vprašanje, koliko časa lahko vzdrži ljudstvo režim nategnjenega pasu okrog trebuha. V svetovni vojni sta Nemčija in Avstrija propadli neposredno baš zavoljo takšnega režima.
V zvezi 7. odredbami o delavniku brez odmora navajajo tudi trgovine, v prvi vrsti trgovine z'živili, naj uvedejo skrajšani delovni čas. Lastnike, ki zadevne predpise kršijo, kaznujejo z zapiranjem obratov. Trgovine živil se morajo zapirati ob pol osmih zvečer — v Italiji so bile doslej odprte tudi do polnoči — točilnice najpoz-
neje <»!> pol 11., restorani in ki-nematogioii ob pol 12. Operam preti nevarnost, da bodo morale zavoljo takšnih odredb o-pustili izvajanje večjih del.
V	vseli teli stvareh so Itali-jiini brez posebnih ugovorov — ki bi bili tudi skrajno nevarni — sledili oblastnim odredbam, samo v eni stvari so morale oblasti popustiti. Ljudje si niso hoteli odpovedati prastari navadi opoldanskega spanja Po prvi odredbi bi morali v državnih uradih delati od S.30 do 12. in potem od 12.30 do 16.31). V opoldanskem odmoru bi morali uradna poslopja zapreti, da bi nihče ne ušel domov kosit. To se enostavno ni dalo izvesti, odpor nameščencev je bil preiiud. Kosilo bi še o-pustili, ne pa "sieste" iu tako so se sporazumeli za kompromis: delovni čas je bil določen od 9. pred poldne do lfi. popoldne, opoldanski odmor pa traja
1 uro. Z delavnikom "brez odmora*' stvar torej ni tako huda — če ne rpoštevamo. da je odmor brez kosila. Prvotna od-
rMba je Imela z odpravo cno-urnena onoldanskega odmora
nepričakovano posledico. Trgovine so mahoma dobivale silna naročila za škatle s konzervami. termovke in podobne stvari. .Teh naročil niso mogle niti več izpolnjevati. Veliko
škodo pa so imele gostilne in hoteli v bližini uradov, ki so mahoma izgubili opoldanske goste. Po novem kompromisu so prišla ta podjetja spet malo na račun, ker je dovoljeno v opoldanskem odmoru naročati majhne nrigrizke.
V	operah so uvedli začetek predstav ob 8. namesto kakor doslej ob 9. ali pol 10. zvečer. Pri tej priliki so skušali odpraviti v Rimu tudi za moške prisilno obiskovanje predstav v družabnih oblekah, ker bi na ta način ba je prihranili mnogo de-Ttalija pod 2
narja, ki gre za takšne obleke v instranstvo. Ravnatelj dvorne opere pa se je temu uprl, češ: "V kraljevo opero ne pride slej kf»koi prej noben moški, ki ni oblečen v večerno obleko, frak ali smoking. Ce se lahko tu bivajoči inostranci za predstavo preoblačijo, moramo storiti to tudi Italijani, da ohranimo dostojanstvo svoje ope re". Ravnatelj je svojo voljo uveljavil.
SAMOMOR
Ljudje si na vse mogoče načine pomagajo na drugi svet.
V	sedanjih modernih časih so najbolj priljubljena sredstva struii, revolver in plin, obupana mlada deiklcta pa rade skačejo iz nebotičnikov na trdi tlak — nekatere gotovo v domnevi, da bodo kakšnemu bogatemu in lepemu priletele v naročje.
V	življenju sem bil pa priča samomora, ko si je možak s povsem navadno pljučnico pomagal na drugi svet.
Pred petindvajsetimi leti sem služil v lepi Loški dolini gospodarju,*ki je bil skoziuskoz zlata duša.
Veliko posestvo ji* imel, tovarno. lov in mlado ženo.
Poročil jo je, ko ji je bilo petnajst let. Namanj dvajset let sta si bila narazen.
Bila je preprosto mestno dekle, nekaj šol je imela, ko se je pa primožila na bogatijo, ji ni bil pes do kolena.
Obleke je naročala z Dunaja, iz Trsta pa sredi največje zime južno sadje.
Ko sta bila dve leti poročena. je gospodar že drugič zbolel za pljučnico. Bil je posebne nature in jo je uspešno prestal. Pokojni dr. Slajmer, ki je večkrat prihajal k njemu na lov, ga je opozarjal, naj bo previden.
Gospodar se je pa svarilom smejal, toda v njegovem nasmehu je bilo nekaj trdega, t rpkega.
Mlada žena jo bila bolj in bolj neiignaua.
Vča>i je dala zapreči par konj, sedla v "zapravljiveek" ter je po tri, štiri dni ni bilo domov.
Mož je ni nikdar vprašal, kj<* j«' bila: nikdar, že vsaj mi nismo slišali, — ji ni rekel žal-besede.
Ljudje so šepetali to in ono. Videli >o jo v Selcih in Železnikih. v Bitnem iu v Sori ter včasi visoko gori v Zirovskem vrhu.
Najbolj so je bili fantje veseli. Ko je stopila v kmet-ko krčmo, je kmalu začele teči vi no o<l mize.
Mož pa nič in nič. Brigal se je za gospodarstvo, delal in vodil račune, ki mu jih je pa žena sproti mešala.
Nekoč, bilo je zgodaj spomladi, so prišli v mesto komedijanti. Menda je bil cirkus ali kaj.
Prvi večer je sedela ona v prvi vrsti na rdeče pregrnjenom sedežu in za pičila pogled v mladega komedijanta, ki je izvajal na konju svoje kunšti.
Ko se je naslednjega večera vrnil njen mož iz Ljubljane, jo je s Trate ubral peš proti »lomu in opazil v mesečini poti Kanin itn ikoni dve črni senci.
Bila sta njegova žena in komedijant.
Mož in žena sta se drzno spogledala, komedijant je pa povesil oči.
Dva dni nato so šli na divje peteline.
Gospodar je bil povabil veliko družbo iz okolice in nekaj ljubljanske gospode. V košatem Lubiiiku so se razkropili.
Ko je bil gospodar sam, je sklenil obračunati s svetom in življenjem.
Ves prepoten je slekel lovski jopič in srajco ter legel v rosno travo. Ob devetih zjutraj so ga pripeljali nezavestnega domov.
Brzojavili so Šlajmerju v Ljubljano, pa ni prišel, češ, da bi njegova navzočnost in pomoč nič ne zalegli.
Dva dni kasneje je gospodar umrl. Pokopali so ga z vsemi cerkvenimi častmi in dostojanstvom.
Vsi, ki smo šli za pogrebom, smo vedel i j da spremljamo k zadnjemu počitku samomorilca.

O t AS N A R'O DA "
New York, Tuesday, January 14, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN Z7. X
ALBIN ZALAZNIK:
DOŽIVLJAJI V ABESINIJI
"Bilo jo pred več kakor 2() l<*ti,'' je začel pripovedovati Ben Jonson, nekoliko osivel samec, ki je bilo o njem znano, da je prebrundal pol sveta.
44 Ivo sem se naveličal lova «»1> vzhodnoafri škili jezerih, sem se odpravi! proti severu in po zamudnem potovanju >kozi nezdrave pokrajine dospe! v A<1-dis Ababo, kjer se mi je zdel višinski zrak kakor dar iz raja.
Kmalu >em se seznanil z raznimi Evropci. V njihovi dražbi sem slišal o neobičajnih as-ketičnih vajah, ki so vanje zaverovani n enihi po jamskih sa-j mostanih v malo znani notra-j njosti dežele. I/, teh vaj črpajo' baje izredno moč, tako da so! zmožni uganjati nepojmljive čarovnije. Zlasti o samostanu! na Sinji gori v Godžamu je nekdo, ki se je znal delati važnega, zatrjeval, da je tam vse polno skrivnosti. Tedaj mi ni bilo več obstanka v Addis Ababa. Neka sila, ki se ji nisem mogel upirati, mn je tirala v skalne planine Godžama. Pojdi vendar, mi je šumelo v ušesih, idi k menihom, naj ti pokažejo, kaj znajo! Kakor obseden po tej misli, si nisem privoščil nadaljnjega oddiha. Kar na lepem sem (.djezdil iskat zagonetnih gorskih samotarjev.
Cez več dni sem dospel v planinsko naselje, kjer je životaril protestantski misionar s Švedskega. Ko je zvedel za moj namen, mi je odsvetoval: 44Ni-ste prvi belokožec, ki sili gor. je dejal — bili bi pa prvi, ki se vrne."
Pa se nisem dal pregovoriti. Ko nisem odnehal, mi je pre-skrbel vodnika ter me v božjem imenu odslovil. Sedaj pa dovolite, častita gospoda, da si prej nubašem pipo —" je prekinil Ben svoje pripovedovanje. Šele po premora, ki se je zdel poslušalcem nekam dolg, je nadaljeval: 44Hodila sva peš in pot je bila kar naporna. Morala sva zdaj nn v k reber, zdaj nizAol, eez pobočja, skozi soteske in gorske šume. Poti ni hotelo biti konec. A glej, nekega dneva sva stala poti Sinjo goro. Poznalo se je, da irre za ogromen ugasel vulkan. Nemalo me je jezilo, ko me je pustil vodnik na cedilu, češ, od tu n;i-prej j< zemlja sveta. Kaj sem hotel? Naprtil sem si najpotrebnejše stvari — tudi revolver je bil zraven — in se odpravil sam dalje.
Po dvakratnem prenočevanju na pobočju gore sem priplezal tretji t lan precej blizu k vrhu. Kje neki bo samostan? Ni bilo lahko spoznati se v strmo n«ig-njeni, razdrapani puščavi polni lave. i V/ nekaj časa sem za-gleda! v skalovju večjo razpoki). Stopil sem noter in videl, <!a stojim v rovu. Z nasprotno strani me je skozi temo pozdravljala drobna svetla točka. Ne <la bi dosti mislil na kako' nevarnost, sem stopil po rovu' dalje. Srečno sem ga prehodil J in ko sem ga na drugem koncu' zapustil, sem spoznal, <la sem v notranjosti vulkanskega žrela.' Steza .je držala v obliki kroga po pobočju kraterja. Mestoma' so bila ob njej napravljena vrt;t-' ca v ska le — gotovo vhodi v meniške celice, sem si mislil.
Neznansko tiho je bilo v-enn-okoli. Nikjer nisem opazil živega bit j; Stopil sem na stezo in jo do polovice prehodil.' kar se zatemni nebo in gost'; megla se -pusti preko vrha v, oglijeniško žrelo. Videti sem j mogel jedva tri korake daleč. Kaj naj storim? Naj se obrnem? Ni mi bilo treba dolgo ugibati, kajti mienada je stala pred menoj temna postava. Pogledal sem natančneje in spoznal meniha. suhega, koščenega dolgimi. Dejal mi je nekaj v neznanem jeziku.
44( 4a-litljivi oče —" sem ga ogovoril po arabsko.
44Kdo si?" me je vprašal v istem jeziku.
44Pobožen romar, ki bi rad videl v;iš samostan."
44Misliš resno?" Glas mu je bil nv'hak in prikupen.
44Resno," sem potrdil.
**< V ti j." prav, pa pridi!" me je povabil s seboj. Odprl je bližnja vrata, prižgal leščerbo in mi svetil po tesnem, vijugastem hodniku, dokler nisva stopila v nizko, prazno celico.
"Povej odkritosrčno, sinko," je znova spregovoril s svojim milim glasom. "(Vinu si prišel?"
'' !);• se mi razodene ena tistih nebeških sil, radi katerih slovi vaš samostan," sem odgovori I.
4M'e to iskreno želiš, se pri-
N.	1
pravi! Začni s tem, da -e postiš!" To rekši je odšel in izpustil -Malega.
Bilo mi je kakor v grobu. Celica ni ;mela okna in luč je bil vzel menih s seboj. Čakal
sem in čakal, a nikogar ni hotelo biti blizu. Začel sem iskati vrat, poskusil sem jih odpreti. Zaman! Bila so od zunaj zapahnjena. Tedaj sem se s|>om-uil svojih stvari, ki sem jih bil prinesel s seboj. Naše! sem kmalu svečo ter jo prižgal. Nato sem se. :ie meneč se za meni-hovo z-ipoved, lotil svoje zaloge hrane. Žal se jo začel v herme-tično zaprti celici zrak tako brž kvariti, da sem moral svečo u-pihuiti, preden je dogorela. Kljub temu mi je postajalo vedno huje. Vse teže in teže sem dihal. Mora me je tlačila. Zo ni«m več mogel stati. Zgradil se'n se in sopel. Naposled me j" objela blagodejna nezavest.
Kako dolgo je ta trajala, ne morem reči. Znova sem se prebudil »n pred menoj je sta! menih. 4*Kako to, da si jedel?" iiii je očital. Niti besedice nisem spravil iz sebe.44Pridi!" je vi lel. Zopet sva lezla po hodnikih, šc daljših, se bolj zamotanih. V njih je dišalo po Žveplu.
Končno sva se ustavila v po-dolg«»v«ti duplini. Kar sem tu zazrl, me je prešinilo v. grozo. Na tleli je ležalo v vrsti osem trupel. Bila so zagrnjena do viatu. Po obrazih sem spoznal, da gre za belokožce. 44 Razgrni prvega in ga potiplji!" je uka-menih. Storil sem tako in še huj<a groza me je prevzela: truplo je bilo toplo.44Poglej mu v oči!" je govoril moj skrivnostni spremljevalec. Ubogal sem in groza se mi jo stopnjevala do viška. Saj so to vendar bile oči živega človeka! Tz njih je seval naraven blesk. A kaj neki so izražale te oči? Koliko bolečino! Koliko hrepenenje. ne/.nar.sko. brezdanje! Na menihov n.iniig sem pristopil k drugenn truplu in dognal M o. Prav tako je bilo s tretjini. 4*Odgrni ga Še bolj!" je dejal menih. T "daj se je moji grozi pridružil še stud. Kdo si je privoščil tako okrutno igro z reveži1 Tretjemu mrliču je bila namreč odrezana noga. Četrti je bil brez rok. Njegovemu sosedu so bili razparali prsi ter mu jih izpraznili. Tudi ostali trije so bili 'grdo razmesarjeni. Nikjer pa ni bilo videti kapljice krvi.
"Kaj je s temi nesrečneži?" sem vprašal.
44Pridi z menoj p« boš izvedel."
CELO OTROK SE BOJE
Policisti v Egiptu imajo nalogo s silo zatreti vsako protiangleško demonstracijo. Največ preglavic jim delajo Študenti. Kakor vam Mika razodeva, ne do vole niti otrokom, da bi se v gručah zbirali na ulicah.
Odpeljal me je v drago duplino, tam je stalo mnogo visokih vrče v, ki so se zgoraj končava-li z ozko odprtino. Osem med njimi je bilo zamešenih in zapečatenih.
44Tam si videl trupla," me je poučil'menih. 44Tukaj pa hranim duše. Nikar ne misli, da je od onih osem kdo umrl. Smrt ;ele pride k njim. Prej bo treba vse do čistega pospra-
(Nidaljevanje na 4. strani.)
Naši v Ameriki
&OJAKE PROSIMO, NAJ NAM ! NAKAATKO N A DOPISNICI | SFOBOCE SLOVENSKE NOTI- ! CE IZ NASELBINE.
Slovenska naselbina v Forest City, Pa., je v nevarnosti gospodarskega propada. Premogovna družba Pitston Co. je zaprla svoje rove in pobrala iz njih vso delovno opremo. To mesto ima slovenskega župana Martina Mušiča in razne druge slovenske uradnike, ki se morajo zdaj boriti s težko lokalno krizo.
Po dolgi in mučni bolezni je v Clevelandu preminul rojak .John Nemanicli, star 56 let. — Pokojni je bil doma iz Slavne vasi v Beli Krajini, kjer zapušča soprogo in več sorodnikov.
John Ton in v North Chicago se je zelo nevarno opekel pri delu v plinarni. Zdravniki so mnenja, da bo moral najmanj dva meseca prebiti v bolnišnici. Nahaja se v Victory Memorial Hospitalu.
V	Willardu, Wis., sta se poročila Rudy Volk, sin znanega slovenskega farme rja, in Miss Bettie Leach." —' V istem kraju sta bila v težki avtomobilski nesreči Mr. in Mrs. Emil Meh, bivši lastnik velike sirarne. Na spolzki cesti sta z avtom koli-dirala v drug avtomobil ter dobila hude notranje poškodbe. V drugem avtomobilu sta se nahajala dva fanta, katerih eden je bil takoj ubit, drugi pa je naslednji dan podlegel poškodbam.
V	Mihvanški okrajni bolnišnici je po trimesečni bolezni preminul rojak John K lun. Dosegel je starost fJ:2 let ter je bil doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. V Ameriko je prišel pred 35 leti ter prvih J<> let živel v Chisliolmu, Minn., zadnjih devet pa v Milwaukee.'
V	Calumetu, Mich., je slovenski dentist dr. Fred Klobučar ponesreči povozil s svojim avtomobilom tri osebe pred svojim domom. Dva moška sta dobila le majhne prasko, tretja oseba, neka ženska, pa je obležala z zlomljenim bokom. Klobučar jo je takoj odpeljal v bolnišnico. •
^^■■■ 1,-r'irjft V ^ ■riŽiii• , i

LOV NA TftRA V DŽUNGLI
Lov na tigre je priljubljen sport indijskih maharadž. Ta zabava jo zares kraljevska, ker zahteva velike stroške in je pogosto popolnoma brezuspešna, kajti tiger je zelo budna zver, ki ima bistro oko in tenak sluh.
Tigra love na dva načina: z nastavljanjem vabe ali pa z gonjo domačinskih lokostrelcev. Prvega načina se poslužujejo po naj več odlični lovci, maha-radže in Evropejci, dragega pa prvotno domače prebivalstvo. Lov na vabo se pričenja navadno že navse zgodaj zjutraj. Kadar opazijo v bližini krvoločnega gozdnega potepuha, napode lovci v kotlino za vabo kakega bivola. Gladu i tiger ga kmalu zavoha ir se vrže nanj. Naglo ga raztrga in se prične nato gostiti z njegovim mesom. To traja po več ur. Medtem se približa maharadža s svojimi po-magači, ki obkolijo nasladno uživajocega samogoltneža. Sam

Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
IGRI
ANTIGONE. Sofoklej. GO strani .............. .30
AZAZEL, trdo vez............................1.—
broširana .80
BENEŠKI TRGOVEC. I £ roka z v 3. <lfjanj---- .60
Klasične isrre najslavnejšega dramatika, kar jib pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj 51 pesnik Oton Župančič.
CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v
jietib dejanjih. Trdo vezano ..............1.16
Orne maske
Spisal Leonid Andrejev. .TJ str. Cena .... .35 Oloboka ruska drama je i»odana v jako le-jieni slovenskem prevodu.
EDA. drama v 4. dejanjih .....................fiO
GOSPA Z MORJA. Z. dejanj ................ .75
KAMELA SKOZI 1 HO ŠIV ANKE. Vesel., Ijjra
v :5. dejanjih. V isri nastopa 11 oseh...... .45
KRELTZERJEYA SONATA
Spisal L. N. Tolstoj. i:i6 strani. Cena.....60
S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralea nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca.
LJUBOSUMNOST
Spisal Jj. Novak. 45 strani. Ce:— .........30
Dejanje te veseloigre je napeto in polno pri- * stnegn humorja. Kcenerija je skromna, število oseh nizko (6i. Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico toplo pripo-čamo.
LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50
ljudski oder:
5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja .............60
MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je hritka. globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža."
MARTA, SEMENJ V RICHMONDU, 4. dej .. MOGOČNI PRSTAN. Milčinski. 52 strani ..
NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere, 80 str........50
OB VOJSKI. Ifjrokaz v štirih slikah .........i 30
OPOROKA LUKOVSKEGA GRAJŠČAKA
47 strani. Cena ..........................
Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim 0-drom.
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Oolja. S4 strani. Cena".......40
Božična ifrra v štirih slikah, primerna za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
Spisal tJerhart Hauptinann. 124 str. Cena...50 l)ramatska bajka v ]ietih dejanjih. PEPELIH, narodna pravljica, G. dejanj 72 str. .35
REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75
R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro,
(Čapekl. Vezano ....................... .45
ROKA V ROKO .............................30
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str.
Cena: mehko vezano.....70 Vez......90
OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano ................."0
SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko
vezano. Cena ....................................................
SKOPUH. Moliere, 5. dejanj. 112 str......... .50
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena .......30
To je ena izmed iietib enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj.* nam odkriva na čelu kujige z besedami: — Ni str^,», icmveč zdravilo. kar ti dajem.
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... .35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih---- .60
ZAPRAVLJIVEC, Moliere. 3. dejanja. 107 str. .50
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v a. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, —
Marjin otrok ........................ .30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,—
Materin blagoslov .................. .30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ .30
20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka ................i.............. .30
PESMI in POEZUE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ .80
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25
broSirana 1.—
KRAGULJČKI (Utva) ...................... .65
BOB ZA MLADI ZOB, trda vez .............. .40
MOJE OBZORJE. (Ganili ....................
NARCIS (Gruden 1. broš......................30
NARODNA PESMARICA. Cena .............. -5C
POLETNO KLASJE. Cena .................... -50
PRIMORSKE PESMI, (Gruden 1. vez..........35
SLUTNE (Albrecht >, bros................... .30
POHORSKE POTI <Glaser». brošrano.........30
STO UGANK (Oton Zupančič) ............... JS0
VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .00
ZVONČKI. Zbirka pesni j za slovensko mladino.
Trii o vezano ............................ .90
ZLATOROG. pravljice, trda vez............. .60
ŽIVLJENJE
Spisal Janko Samec. 109 strani. Cena...... .45
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. <Holmar» ............1,—
Orlovske himne. ( Vodopivec 1 ................1.36
Pomladanski odmevi. 11. zv....................45
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. (I«iharnar> 2. zvezek . .......45
Trije moški zbori. (Pavčič)
Izdala ftlasltena Matica .................. 40
DVOGLAS NO
Naši himni .................................
MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. <Foester) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (I^abaruari
Četvero in petero raznih glasov...........45
V pepeinični noči. (Sattneri
Kantanta za soli. zbor in orkester. Izdala
Glasbena Matica .........................%
Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor in bariton solo ................................ .jo
MALE PESMARICE
Št. 1. Srbske narodne himne .................15
Št. la. Što čutiš, Srbine tužni .................15
Št. 11. Zvečer .........j.....................^
Št. 13. Podoknira .............................
Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medvedi .......25
Lira. Srednješolska, 1. In 2. zvezek po........ .5®
Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen
Ženski ali inožki zbor. 15 itesmic. (Pregel)..L_
MEŠAM IN MOŠKI ZBORI. <AljaS» —
3. zvezek. Psaim 118: Ti veselo iw.j : Na dan;
Divna noč ...............................
f». zvezek. Opomin k veselju: Sveta mu":
Stražniki: Hvalite <;os|Nxla; Oftčntki; Ge-.........................................
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1.—
Tantum Ergo (I'remrl 1 ...................... ^
Mašne pesmi za mešan /bor (Sattneri ........ J»0
Pange Lingua Tantum Ergo Gejiitori (Fwrsterj !s0
K svetemu Rešnjemu telesu ................... ^40
S%'. Nikolaj ....................................60
NOTE ZA CITRE
Koželjski. Poduk v igranje na citrah, 4 zvezki 3.50 Buri pridejo, koračnica .......................20
NOTE ZA TAMBURICE
Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in
petje (Bajuk) ............................1.30
Bom šel na planince. Pod puri slov. narodnih
I«esmi (Bajuk 1 ..........................1,_
Na Gorenjskem je fletno ......................1._
RAZGLEDNICE
Newyorske. Različne, ducat ...................40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40
Narodna noša, ducat ........................ .40
POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 eentov
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 9 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.

maliaradžči sedi navadno na slo-nn, njegovo spremstvo pa se dandanes poslužuje težkili avtomobilov. V kiloineter.<ki oddaljenosti od zveri, ki po svoji gostiji iini.no počiva, posedejo lovci na primerna mesta. Kq po dobro proučili položaj, se začno pok.goma in na vso moč previdno peš pomikati proti zveri. Vsakršen šum, vsakršen glas utegne biti usoden za njihovo življenje. Maharadža in njegovi pribočniki drže v rokah puške, pripravljene za strel.
Brez dovoljenja svojega gospodarja, ki je navadno izboren strelec, ne sme nihče sprožiti. Prvi stre' velja za knezovo predpravico. Samo v izjemnem primeru dovoli maharadža prvi
strel kakemu odličnemu gostu. To pa ni nikakršna samovoljna muhavost indijskih mogotcev, kajti prvi strel je skoraj vselej odločilen za lov, zato mora streljati samo zanesljiv in odgovoren strelec. Če je prvi strel zgrešil, tedaj jo zver z velikanskimi skoki ubere v gosto džunglo in prizadevanje lovcev je brezuspešno. Se hujše pa jo, ako je tiger samo ranjen. V tem primeru se často ves besen vrže 11a bližnjega preganjalca in treba je izredno močnih živcev in zanesljivega očesa, da podere pobesnelo zverino. Skoraj vs« lovske nezgode v Indiji izvirajo iz ponesrečnega prvega strela.
Mnogo nevarnejši in dolgo-
trajnejši pa je drugi način lova. V tem primeru se vržejo domačini v gostih tolpah na tigra, ga z divjim bobnanjem in tro-botanjem preplašijo ter zapodijo v kako zaraslo kotlino, kjer ga potem od vseh strani obstrelujejo s puščicami. Taka gonja je redkokdaj brez človeških žrtev A v Vzhodni Indiji človeško življenje nima posebno velike cene, kadar hočejo ljudje ugoditi kaki kaprici svojega kneza.
Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov.

New York, Tuesday, January 14, 1936
TEE LARGEST SLOVEN*; ITAJLT IN V. W.
PRODANE DUŠE
14
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
PET DNI NA DNU MORJA
Uspehi ameriškega raziskovalca morskih globin "VVilliama Beeba, ki je 900 in pod morsko gladino filmal živalstvo, zoolo-gom in raziskovalcem podmorskega življenja niso dali spati, vsaj ne v Ameriki. Dr. Rouxy, o čigar doživljajih na dnu morja poročajo sedaj obširno ameriški listi, je bil med njimi in lahko se ponaša, da -je odnesel zmago — vsaj kar se tiče trajanja in stroškov za takšno ekspedicijo. Saj je kot prvi človek prebi, pet dni na dnu morja.
Dr. Rouxy si je dal zgraditi najprvo stekleno hišo, v kateri je hotel udobno prebiti nekoliko dni na morskem dnu. Hiša je merila v dolžino in širino 8 krat 8 metrov, ni bila torej majhna a stene so ji bile iz težko drobljivega, 100 mm, debelega stekla. Opremil jo je po vseh
Eravilih, s posteljo in instru-
aenti lučno napeljavo, pisalnim strojem, zdravili in živežem. Najvažnejši pa je bil v-lik žaromet s svetilnostjo 40,000 sveč, s katerim je hotel opazovati vse, kar se bo dogajalo v
staje. Zi svoje delo si je izbral dr. Rouxy 1300 čevljev globoko mesto, nekoliko milj
od Honolulu ja. S telefonskim „ . .	.
vodom bi bil zvezan s pamikom floznik' trgajo za kn.i "Oaklandom," ki naj bi se za- 1l0 .liaslov Pet dni sidral nad njegovo stekleno o- moija pazovalnico.	j
Stekleno liišo so previdno spuščali v globino. Po nekoliko metrih je izginilo sonce, ifa njegovo mesto je stopila raztresena modra svetloba, podobna barvi neba v poletnih dneh. V
Ko je b ila vojna enkrat končana — oni žalostni, k tlom pritiskajoči konec, ki tolikih žrtev ni bil vreden — je moral mladi Vendel pričeti svoje učenje spočetka. S svojimi prihranki je skoparil kot največji skopuh, da bi ž njimi izhajal, ker pa mu niso zadostovali, je stisnil zobe in stradal. Slednjič je po nekaj ur na dan delal, karkoli je pač našel, samo da si je zaslužil nekoliko denarja. Izbirčen ni bil in prijel 'je za vsako delo, ki se mu je nudilo. Razpolagal je z velikimi telesnimi močmi, katere je izrabil.
In slednjič je dosegel, po čemur je hrepenel. Svoj doktorski izpit je položil, ko si je že našel primerno službo. Toda inžinirske p lačc so bile zelo pičle in pri slabem gospodarskem položaju ni mogel upati na hiter napredek. V prostih urah je dela! na neki iznajdbi, ko pa je že bila skoro gotova, tedaj je prišel do prepričanja, da je doma ne bo mogel izkoristiti.
In tako je vso svojo pozornost obrnil v tujino. In nato mu je nek profesor, ki ga je zaradi njegovih sposobnosti visoko cenil, preskrbel službo pri Argo družbi. V tej veliki tovarni so izdelovali poljedeljske stroje in je ž njimi oskrbovala celo Južno Ameriko. Ta tovarna je vedno potrebovala dobre inžinirje in se je od časa do časa obračala na visoko šolo v Charlottenburgu. In ker je Vendel ravno v tej stroki skušal najti kako mesto, je prevzel službo pod zelo ugodnimi pogoji. tn tam je mnogo prostega polja za zmožne inžinirje.
"Tam si morete napraviti srečo, dokto% to je nekaj za tako sposobne ljudi, kot ste vi," mu je rekel profesor.
In sedaj je Vendel na potu tja in ni mogel kreniti na r drugo stran. Hotel je priti naprej — s svojimi krepkimi okolici njegove podmorske porokami in svojo odprto glavo je hotel dvigniti svet iz tečajev. Če človek čuti v sebi še neporabljeno moč in vidi, da jo je mogoče vdejstviti, tedaj ne sme misliti na kaj drugega. Ne pri^tem na svoji strani ne more rabiti nobene ženske, pri takih bojih mora biti sani. Pri svojem delu mora biti prost in neoviran in pri pogledu na kako ljubko bitje ne sme postati, četudi bi rad z veseljem iztegnil svoje roke za njim.
Z veseljem, da! Toda take želje Še ne smejo poroditi v srcu, želje {»o skupnem življenju z ljubljenim bitjem. To ne sme biti — še dolgo ne! Najprej je moral kaj doseči, pod nogami je moral imeti trdna tla, predno bi postavil poleg sebe ljubo stvarico in bi jo trdno držal.
Toda navzlic takemu premišljevanju je nato zopet stal v družabni sobi in je čakal na Rozo. In ko je prišla in stala pred njim ter mu je s svojimi ljubkimi očmi pogledala v- srce, mu je postalo tako prijetno okoli srca, kakor se more dogoditi samo samotarskim ljudem, če so našli doly;o zaželjeno dopolnitev svojega lastnega jaz. Pozabil je na vse trdne sklepe in sede ]x>leg nje, in ko se razgovarja ž njo o vseh brezpomembnih stvareh, se je počutil neizmerno srečnega — ker je bral v njenih očeh, da mu je z istimi občutki sedela nasproti.
Nemoteno jima poteče cela ura ter sta se polagoma poglobila v svojo notranjost in se medsebojno odkrila. Zatem pa se je družinska soba napolnila. Tudi Marta je prišla z gospodom Vajbartom. < )ba sta se šalila in se smejala, kot da jima ne bi bilo treba rešiti nobenega prcblema življenja.
Marta vidi Rozo in Vendela sedeti in Rozi smeje prikima. Med obema mladima dekletoma je bil tih dogovor, da ste se medsebojno brigale samo, kadar ste bili sami in kadar ste pri jedi skupaj sedeli.
Marta in Vajhart sedeta poleg drugega okna in kmalu so bili zasedeni vsi prostori. Prišli ste tudi obe kontoristinji t«T ste se razgovarjali z nekaterimi gospodi in damami, toda niste se zmenili za Rozo in Marto. V sobi za ženske je nekdo igral na klavir — najnovejše plese — in tega se je poslužila mladina, da je poleg vrat, kjer je bilo malo prostora, plesala. Kmalu so njihovemu zgledu sledili še drugi, zlasti še ko se je na promenadnem krovu prvega razreda pričel koncert, pri katerem je bilo igranih več plesnih točk.
Roza z resnim j>ogledom motri to ve.-elo vrvenje. Toda Vendelu je bilo žal, da sta bila motena v svojem razgovoru.
"Ali ne bi šla rajši v sobo za kadilce, tam gotovo ni toliko ljudi kot tukaj."
Roza ga smeje pogleda.
"In poleg tega imate tudi poželjenje po cigareti!"
"Tudi to, ako dovolite. Toda tukaj človek ne sliši niti lastnih besed. Ali pa bi mogoče raj še plesali?"
"Ne, ne, prav nič me ni volja."
Gresta tedaj v sobo za kadilce, kjer ie bilo le nekaj gospodov pri šahu in neka starejša dama, ki je kadila cigareto, je sedela pri pisalni mizi in pisala.
Roza in Vendel sedeta poleg okna, ki je bilo odprto. S promenadnega krova je donel Schumannov Allegro modera-to. Nekaj časa sedita molče, in poslušata godbo. Nato pa zopet prideta v razgovor in Roza položi pred se na mizo knjigo, ki jo je prinesla s seboj iz kabine. Vendel vzame knjigo.
"Ali smem videti, kaj berete?"
"Prosim."
01 pre knjigo in bere naslov. Začuden pogleda I{ozi v obraz.
groza pre 1 nenavadnimi okoliščinami je rasla od ure do ure, ob koncu petega dne je zmagala narava in prisilila znanstvenika, da je daKznamenje, naj ga potegnejo gor, čim hitreje, tem bolje. Na vprašanje ladijskega telefonista, kaj se je zgodilo, ni bilo nobenega odgovora. Mislili so si lahko, da se je kaj hudega zgodilo in so začeli stekle no hišo vleči kvišku. Vendar je preteklo tri ure, preden so dvignili hišo na krov. V največji razburjenosti so razbili hermetično zaprta vrata. Na tleh je ležal raziskovalec dr. Rouxy nezavesten, živci so mu bili odpovedali. Na mizi in po tleh so bPi raztreseni listi z beležkami.
Odtlej leži dr. Rouxv še vedno v nekem sanatoriju in se mu pamet še ni popolnoma vrnila, tako da prav za prav ne vedo, kaj je bil vzrok, da se je onesvestil. Zdravniki menijo, da bo trajalo še mesece, preden bo popolnoma zdrav. Kaj bo lahko vse povedal! Med tem so začeli njegovi tovariši proučevati njegove beležke in razvijati njegov fotografski material. Rezultati petdnevnega opazovanja in dela na dnu morja obetajo biti edinstveni. Ze sedaj se knjigo, ki ji na dnu
»»
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena 25c
s poštnino vred-
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 110 VIII llth 8TRE1T NEW YORK, N. X.
P1ŠT1M HAM ZA CBN1 VOZNIH LIB PO V, KB-EKRVACIJO KABIN, IN POJASNILA BA POTOVANJE
^irm.immmi..iHiii»iiiiImiiiymiiiiniiiiiinnmiiniiimiiiiina
PSI SE IMAJO DOBRO
DOŽIVLJAJI V ABESINIJI
Nadaljevanje s 3. cirani.
15. januarja:
Washington v Havre
18. januarja :
Lafayette v Havre Itex v Genoa
'Si. januarja:
Majcstic v Cherbourg
24. januarja :
Bremen v Bremen
-7i. januarja:
Cbauiiilain v Havre
J9. januarja :
lie ile France v Havre
14.	februarja:
Berengaria
15.	februarja:
Cbaiuplaln
v Cherbourg
v Havre
A' Londonu imajo klub, ki mu
je naloga skrbeti za čistočo in
lepoto psov ter je v ta namen globini 40 m pa je ugasnila tu- otvoril za pse svojlh f.lanov po_
di ta lue. Nastala je neka ne- sebnf> kopališče in lepotni sa-
"Calderon —in v španščini? Ali ob\ladate mogoče španski jezik ?"
Roza se mora nekoliko smejati nad njegovim začudenjem.
"Žal, da ga ne obvladam še tako, kot bi rada, ker sem morala z učenjem jezikov pred časom prenehati. Ker pa si pravim, da bom mogla tam dobro rabiti španščino, liočem vožnjo porabiti za to, da oživim to, kar sem se že naučila. Zadostovalo mi bo, ako bom v tem jeziku mogla razumeti. Ravno v španščini nisem posebno podkovana."
"Ravno v španščini? Govorite tedaj že več drugih
jezikov T"
"Angleško iu francosko popolnoma lahko, italijansko še malo boljše kot špansko."
"Vse moje spoštovanje — kako pridete do tega, da se učite toliko jezikov?"
"Moj oče je bil profesor jezikov in kot otrok sem se ad njega marsikaj naučila, kajti tudi moja mati je govorila štiri jezike in v hiši smo se zamenoma razgovarjali v različnih jezikih.''
(Dalje prihodnji&l
določna, potem čedalje bolj črna tema. Počasi se je privadilo oko, prej nego občutek, na to kaotično temo, ki je postajala pot?m čedalje bolj živa. V luči žarometa so se začele pojavljati nenavadne ribe in o-gronmi polipi. Svtloba iz žarometa jih večinoma ni motila, menda so smatrali vso hišo za neko višjo ali večjo vrsto sebe samih, kajti te živali so same oddajale svetlobo in celo dobesedno izstreljevale fosforescira-joče ognjene snope. Neke živali pa je žaromet seveda tudi slepil in jih omrtvičil. Neki orjaki so besneli proti steklenim stenam, kakor da jih hočejo raztreščiti in vsiljivca izriniti iz vodene puščave. Pet dni in noči je potem dr. Rouxy prebil v družbi takšnih živali. Osamljenost in nenavadnost tega o-kolja sta končno pokazala svoj vpliv. Živci so začeli trpeti, toda dr. RouxV je hotel zdržati do s krajnega, dokler bi šlo, *aj je imel kisika za štiri tedne. <*V odračunamo čas spanja in jedi, ni ves; čas prekinil svojega dela. Neprestano je beležil, risal, fotografiral, filmal. Toda
Ion. Med člani tega kluba je omeniti princa AValeškega, vojvodo Kentskega, vojvodo Cilou-cesterskega, princeso Elizabeto itd. Najznamenitejši londonski psi obiskujejo r«*dno to kopališče in lepotni salon, seveda v spremstvu svojih gospodarjev.
viti, kar je telesnega. Do tedaj bo pač mnogo koprnenS med dušami in telesi. Oni čutijo vse, kakor bi živeli."
Vprašal sem: "Le kaj so zakrivili?"
"Prišli so gori kakor ti, a niso bili kos preizkušnji. Zdaj delajo pol; oro za svojo grešno slabost."
"Mar čaka mene ista usoda.'"
"Kakor si pač zaslužil," je skomignil z rameni.
Prij'd me je gnev. Ne da bi kaj pomislil, sem bliskovito potegnil revolver in dvakrat sprožil na hudobo. Mahoma sem bil v temi in zaman sem potem tipal za ustreljencem. Meniha ni bilo več.
Kaj bi počel * Na srečo sem našel vrata, dala so se odpreti. Taval sem dalje in dalje, bogvt koliko časa. Blodil sem brez cilja in vse bolj obupaval. Iz temnega labirinta ni bilo izbe-ga. Mi je li zares bilo usojeno,
ki čakajo potem v klu-1 sklenem življenje v podzem
skem bani, da se procedure ž njihovimi psi končajo. Bar je okrašen s slikami tistih psov, ki so pomenili nekaj posebnega v pasjem svetu. Predsednik pasjega kluba, major Beddoes. je te dni novinarjem povedal, da je klub v preteklem letu umil in olepotičil 7049 psov, letos pa jih bo priliČno 9000.
''IIIIHHIIIIIIIUIIKS;
Za petdeset centov mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vaš prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar.
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
S
DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1.— IS KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena 53
PO STRANI KLOftlli. 150 strani. Cena ____ .50
POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. .G0 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 11S strani. Cena .. -25
SANJSKA KNJIGA ...........................BO
SANJSKA KNJIGA .......................... M
SLOVENSKI ŠALJIVEC. 00 strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ JM)
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .70
TOK RAJ IN ONKRAJ SOT LE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tufli Salolgro M Vse naše").
18» strani. Cena ........................ J»0
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L50
VESELE POVESTI. 70 strani. Cena .......... .35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:
ski mučilnici Sinje gore? Odveč bi bilo opisovati bridkosti in strahote teh negotovih ur. Naposled sem segel po revolverju in si pognal kroglo v glavo.
Ta hip je postalo svetlo in pred meno j se je pojavil menih.
"Nobene krvi!" je zavpil. "Sinja gora ne mara krvi!"
Sklonil se je k meni in začel z votlo roko loviti kri. ki je tekla po Heli. Zlival mi jo je nazaj v rano. In za čuda rana se je začela zapirati, jela se je ni i celiti.
"Pojdite no. kdo vam bo to verjel!" jr bleknil neki poslušalec.
"Take reči res niso za vsakogar." je dejal Ben mirno. "Bolie, če neham.**
"Nikar!" so vsi ugovarjali. "Nadaljujte!"
"Ležal sem na tleh in menih mi je klečal na prsih. Zdel se mi je težak kakor gora in bilo mi je, kakor da bom moral pod to pezo izdihati. Hkrati me j' s svojimi prodirnimi pogledi prebadal,*da sem bil naravnost uklet in se nisem mogel geniti. Ljudje v Fvropi bi dejali, to je hipnoza, ter bi si domišljevali.
31. januarja:
2. februarja:
Con te ui Kavoia v Genoa 5. februarja:
Majestic v Cheibourg 8. februarja :
Kes v (Jeuja 12. februarja:
Washington v Ilarre Bremen v Bremen
19. februarja:
Europa v Bremen
19.	februarja :
Kuropa v Bremen
20.	februarja: Majestic v Cherbourg
21.	februarja:
Ile ue France v Havre 2(S. februarja:
Manhattan v Have A«|uitania v Cherbourg 20. februarja :
Conte di Savoia v Genoa
V A 2 N O ZA f NAROČNIKE
i
Poleg naslova je razvidno d$ kdaj imate plačano naročnina, Prva številka pomeni mesec, dr«. ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi žele' li, da nam prihranite toliko nepotrebnega delo in stroškov, zato Tis prosimo, ia skušate naročnino pravočasno poravnati, Pošljite jo naravnost nam ali je po plačajte našemu zastopnikit v Vašem k'aju ah pa kateremu izmed zastopnikov, kojih. iment
močno po okultizmu," je nekdo' I f° tiskana ° .*ehel™\ f!*""* podvomil.	jI \tr " opravtcent obiskati tudi
- . i i ,	• I I druge naselbine, kjer je kaj na-
' -V. Sjij lahko neham, .„■ | L'9rojakm naseljlnik. odvrnil Ben brez zamere.
"Ne, ne!" so vsi poskočili. "Čujmo vendar do kraja! '
"Koliko časa sem trpel tej muke, vedi sani Bog. Ume se,' Colorado: da sem trpel vse dvojino: prvič! Pneblo, Peter CuUg. A. Si_~u* kot truplo v anatomski kleti, Waisenburg, M. J. B-rofc in drugič kot duša v za peča t en i i Indiana:
CALIFORNIA:
San Francisco, Jafefc Lauf Ji*
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
216 WEST 18th STRERT	NEW YORK, N. X.
posodi. Slednjič, gotovo eez tedne, <e je priplazil menih k mojemu truplu. Privlekel je iz rokava majhno > vet likajoče se orodje ter mi pričel žagati nogo nad gležnjem. Vse sem živo čutil. Najprej me je strašno zaskelelo, potem se je železo zajedalo globlje in globlje. Ko kansas: bi se bil mogel kako upreti! Pa nisem mogel niti zastokati! Le duša pod pečatom je pritajeno jadikovala. Za trenutek je menih prestal ter me zadovoljno pogledal v oči. Nato je svoj posel nadaljeval. Nenadoma je zahreščalo — dosegel je bil kost. A bas ta hip, častita gospoda, me je nekaj spreletelo, — prebudil sem se brez hudega in zagledal nad seboj blagi obraz švedskega misijonarja. "Hvala bogu," je mrmral dobri Sved.i Montana:
Indianapolis, I^r. Zupam/ič
ILLINOIS:
Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabiao (Chicago. Clcer« In Illinois i Jollet. Mary Bambien. Joseph H rat
La Salle, J. Spellcb Mascoutab, Frank AiigURtin North Chicago. J*ie Zek»«
Girard, Agnea Motntk
£ansaa City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kltzmiller, Ft. Vodoplrec Steyer, J. Černe (za Patina. W. Va. In Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stolar
MINNESOTA: Cbisbolm, Vrank Goni« Ely, Joa. 3. Peshel-Eveleth. Loula Oonle Gilbert. Louis Vessel Hibblnk. John PovSe Virginia, Frank Hrratlcb
"najhujšo je minilo."
"Ali ste sploh lfili na Sinji gori?" je napol osuplo, napol nejevoljno vprašala neka gos podi č na.
*1 Bile so moje vročične fantazije," je odgovoril Ben. 'Med notoma sem moral nekje nalesti bolezen. Plezanje na Sinjo goro se je potem vršilo kar v postelji."
"Aha!" se je oglasil nekdo drugi. "Zato prej ona dolga pavza."
"Bila je potrebna," se je namuznil Ben. "V ostalem lahko orisežem, da sem govoril samo resnico. Kdor ne veruje, naj da so s tem vse pojasnili. Čud- ponovi moje potovanje. Lahko
no je bilo, da so mi ostali čuti ostri ter sem mogel vse, kar se je godilo okoli mene, natančneje zasledovati. Menih mi je položil roko na usta in pritisk njegovih kol«n je postal tako silen, da sem menil, da mi hoče stlačiti prsi. Obenem mi je bilo, kakor da se nekaj šiloma trga od mene. Menih se je tega nečesa z urno kretnjo polastil — bila je moja duša! Odnesel jo je v duplino, kjer so stali vrči, io spustil v enega izmed praznih ter ga zapečati. Telo na mi je zvlekel k onim osmim. Nepopisen je bil potlei moj položaj. Razklan *em bil na dva dela, ki sta oba ob neskončnih mukah lirenenela drug k drugemu nazaj."
"Dovolite, vse to skupaj diši
se mu primeri, da doživi še več
nego jaz.'
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Ronndup. M. M. Paniaa Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlstw Little Falls, Frank Maaia
OHIO: Barberton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chta. kar linger. Jacob Resnlk. John Slapff'Jl Glrani, Anton Nagtxie Lorain, Louis Balant, John Vnrx he
Warren, Mrs. I. Rachai Youngstown. Anton
OREGON:
Oregon Ctty, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipsvee CI a ridge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Bresovee Exoort. Louis Supantii Farrei, Jerry Okorn Forest City, Math Kaaala Greensburg, Frank Novak Jokoatown, John Polants Krsyn, Ant. Tanfelj Luzerne, Frank Balloch Manor, Frank Demsbar Midway, John Žust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Joaeoh Joran
WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank gfcs* Sheboygan, Joseph Kakef
WYOMING: Bock Springs, Loafs Taoehar
DlamondrUle, Joe BoUcb
Vsak zastopnik fstt ta, katera Ja prejel.
potrdilo

VPUATA "QLAB RAEQUA'