s-juAucq
mehiška Domovina
Pk um c m 1 e m m— o /wi p
■
______, AN IM SPIRIT
FOR*.. LANGUAGE ONLY
SL0V6NIAN MORNING NfiWSPAPCR
CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING. DECEMBER 8, 1949
LETO LL— VOL. LI.
VE STI
IZ SLOVEItlMJE
V LJUBLJANI so bili pri zad- stov v srednji Italiji in uredni
njih aretacijah med ostalimi zaprti: Ivo Žan, mesar, Jože Musar, mesar, Pregelj Marija in Dolinar Ivan.
ŠTRAJK na Vipavskem. — Štrajk leži visoko v hribih na meji med vipavsko dolino in Krasom. Ker je kraj v Jugosla viji, mora preživljati vso nesrečo, ki jo je prinesel nasilni Titov režim naši lepi in bogati domovini. Vrhu tega nas stiska še druga neprijetnost. Že dolgo časa smo brez duhovnika. Ker je naša župnija zelo razsežna, prenašajo ljudje pomanjkanje duhovnika zelo težko.' Prejšnji župnik Štefan Podbršček se je preselil v Ustje pri Ajdovščini.
PODGORA PRI GORICI. -Danes ko to pišemo ,smo 3. novembra. Praznujemo god našega cerkvenega patrona Sv. Justa. Prihodnjo nedeljo bomo imeli v ta namen cerkveno slovesnost s celodnevnim češčenjem. Obstoj slovenskega vrtca je bil nekaj časa v nevarnosti, ker so naši komunisti vpisali naše otroke v Jaški vrtec. Nekateri so se kasneje spametovali, drugi pa še sedaj ne. Tako podgorski komunistični narodnjaki rešujejo slovenstvo in tako vzgajajo nov rod.
urni—ih uniji
lista “Uliita,” ki je glavno glasilo italijanske komunistične partije za severno Italijo,'tedaj tudi za Goriško in' Tržaško je znani fašist in legionar faštstičnega korpusa v Španiji Davide Lajo-lo. Pred leti je bil prvitajnik fašističnega federalnega tajnika v Ankoni in glavni urednik fašističnega glasila za pokrajino An-kono “Sentinella adriatica.’’ L. 1943. je postal pokrajinski taj-pik za to provinco in je v svojem listu napisal slavospev: “Duce, principio di Giovinezza.” — Za uredniško mizo komunističnega glasila “Unita” sedi še druga znana fašistična osebnost: Fidia Gambetti. Bil je glavni urednik številnih fašističnih li-
SHOW
pesnik fašizma, ki je za svoje verze posvečene Mussoliniju prejel številne nagrade.
NAJBOLJŠE DELANE UMETNE ROKE DOBIMO V AMERIKO
Madrid. — Vincente Freixas, doma iz Barcelone, ki je izgubil obe roki še ko je bil star 18 let, je dejal polnih 15 letih na tem, da izdela najbolj perfektne j umetne roke kar jih je svet še videl.
Špansko časopisje piše, da se mu je to posrečilo in da pride iznajditelj ž njimi v Ameriko, da pokaže kako delujejo. Pravijo, da tehtati obe roki komaj gj 1 funt.in da je možno delati ž njima kakor s pravimi rokami.
za kongresnika v 1950
Stephen Young, ohijski kon-fearesnik at large je izjavil “Sem kandidat za zopetno izvolitev in upam, da bodo1 mnogi dobri ohijski državljani, republikanci prav tako kot demokrati, podpirali mojo kandidaturo 7. novembra 1950.
\ Mislim, da državljani Ohio vedo, da sem stalno na delu, da je moj urad njihov urad, da bodo z mojo izvolitvijo oni imeli svoj glas v kongresu. Vem, da bom imel hudo kampanjo proti reakcijonarnemu in izolacijoni-stičnemu nasprotniku, pa zaupam, da bo velika večina ohijskih Iržavljanov glasovala za me.
čeprav je kongres na počitnicah, moramo že v odborih pridno pripravljati za začetek novih sej, ki bo 3. januarja. Sedaj ne bomo uporabljali prvih sej s sestavljanjem odborov in dru-mi formalnostmi, ampak bomo takoj prijeli za zakonodajno delo.
(nič se na ve brez ciganke)
Danes oblačno in sneg; jutri še vedno mraz; drevi bo padel toplomer na 15 stopinj.
Tri na dan
Po naših vaseh so bili prej kmetje in nekaj malega kajžar-jev. Kajžarji so delali pri kmetih in kar dobro zaslužili.
• • *
Zdaj je po naših vaseh drugače. Zdaj so zemljo razdelili, vzeli kmetom in dali kajžarjem. Zdaj ni več kmetov, ker so vsi kajžarji in vsi lačni, ker ni kmetov, da bi hodili k njirh na žer-nado.
* * •
Prej so klali pri kmetih in pri kaj žar j ih, povsod so bile koline. Zdaj jih je tega rešila vlada, ker morajo dati pujske vladi. Tito in njegovi se pa mastijo in pojo: klobase, klobase, klobase jemo mi...
Prosimo režite nas v Ameriko
Pod tem naslovom javljamo našim rojakom imena in podatke o tistih slovenskih družinah in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 14)316 Barrett Ave. Cleveland, Ohio. Na ta naslov naj tudi piše vsak, ki bi se za koga izmed navedenih zanimal. Lepo prosimo vse naše usmiljene ljudi naj ne gredo mimo te rubrike z mrzlim srcem. Vsak, ki bo ta imena bral, naj napravi trden sklep da bo pomagal vsaj enemu.
Stanislav Pirih, roj. 1919 v Kanalu na Prim., šofer.
Branimir Pistivšek, roj. 1920 S. Štefan, šmaje pri Jelšah, študent.
Tomaž Piuk, roj. 1915 v Nova vas pri žireh, čevljar, z ženo in enoletnim sinom.
Vincenc Podobnik, roj. 1925 v Kranju, ključavničar in šofer z ženo.
Anton Polak, roj. 1922 v št. Vidu pri Stični študent veterinarstva.
Ing. Josip Porenta, roj. 1892 v Kropi, cestni inženir.
Alojzij Potočnik, roj, 1924 v žusem, vrtnarstvo in živinoreja, (invalid brez leve roke v zapestju).
Dr. Polde Potokar, roj. 1905 v Ljubljani, zdravnik-ginekolog.
Janez Povše, roj. 1922 v Ljubljani, zobotehnik.
Franc Prijatelj, roj. 1880 v Gora pri Sodražici, kmet, z ženo in 20 letno hčerjo.
Franc Puntar, roj. 1925 v Dolenje pri Brežicah, mlinar, kmet, gozdni delavec.
Angela Purkat, roj. 1881 Marinček, Vel. Lašče, gospodinja in kmetica, s hčerjo Justino Purkat, roj. 1920, kuharica in kmetska delavka in njenim 4 letnim sinom ter sinom Alojzij Purkat, roj. 1909 v Krvavi peči, kmetski delavec, z ženo in dveletno hčerko.
Franc Pust, roj. 1918 v Prigorici pri Ribnici, kmet.
Viljem Rac, roj. 1927 v Gor. Slaveča pri Murski Soboti, strojni delavec v mizarski in papirni industriji.
Franc Rajšp, roj. 1882 v Di-vanjo-Sv. Benedikt v Slov. gor., kmet, z ženo in sinovi: 87, 36 in 34 let.
Dihur je obstrelil lovca
Lancaster, O. — Wilbur Eck,
star 27 letuje bil na lovu, ko je .	_	. ,	_	„„ a
naletel na dihurja. Prijel je pu-'?^.00"* ZapUSCS Žen° ško za cev in zmahnil s kopitom po dihurju. Puška se je sproži-
la, ves strel je šel lovcu v trebuh. Dihur je šel mirno svojo pot.
Mednarodni režim za
IZS“ral	POKOJNINSKI SKLAD JE
ZELO DOBRO OBRESTOVAN
Sacramento, Cal. — Harvey Whitten, j'togat sadje-rejec, je Mpustil premoženje v vrednosti $750,000 svojim bratom in sestram. Stavil je v oporoki samo en pogoj svojim dedičem: da se odpovedo republikanski stranki in postanejo verni demokrati. V ojaoroki ja portal premožen, vod demokratskimi administracijami in zato ne želi^da bi kak republikanec dobil kakšen cent od njegovega ptemoženja.
Iz raznih naselbin
LA SALLE, 111. — Miss Ann Pelko iz 1216 — J7. St. se je po nezgodi močno opekla na desni roki in rami ter po vratu. Prižgala je lučko v fumezu, ko je plamen bruhnil ven in jo ožgal. Odpeljali so jo v bolnišnico, jo obvezali, potem pa zopet poslali domov, kjer bo morala ostati nekaj časa.
RENTON, Wash. - Tukaj je umrl Mike Stružnik, star blizu 72 let, doma iz 01|evka pri Kra-
Jeruzalem
Success. — Politični
in sina,
NEW YORK. — V Brookjnu je umrla Tončka Porenta, rojena Prudič, stara 67 let, doma iz Rakeka, v Ameriki 41 let. Tukaj zapušča moža Franka in tri hčere — sin Franic je padel v vojni, x. Wr
Dozdaj že prinaša $250,000,000 na leto v obrestih; pa bo še več, ker bo treba drugo leto več plačevati vanj delavcem ih delodajalcem.
Washington. — Ameriški de- tajnik je obenem glavni zaup-
lavci in delodajalci zaslužijo na leto $250,000,000. To se pravi da^oliko znašajo na leto obresti, ki jih prinaša pokojninski sklad, v katerega plačujejo delavci in delodajalci enako, vsak po 1% od zaslužka. Po novem letu bo pa sklad prinašal še več, ker bosta delavec in delodajalec morala plačevati vanj več; oba skupaj 1% več.
Pokojninski sklšd znaša danes $11,600,000,000. Od tega denarja imajo v gotovini na rokah samo okrog $110,000,000, vse drugo je pa naloženo v bon-dih na obresti.
Pokojninski sklad ni del vladnega denarja, ampak je upravljan čisto sam zase. Zakladniški
nik tega sklada. Ker pride vsako leto v blagajno mnogo več, kot je pa izdatkov za upravo in plačevanje starostne pokojnine, se preostanek naloži v bonde na obresti;
Izplačila iz tega sklada bodo pa vsako leto večja, ker bo zdaj vedno več takih, ki bodo dosegli 65. leto starosti in bodo začeli prejemati od vlade .starostno po-
R&zne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Pozdravi iz Argentine—
Father Slapšak je prinesel iz Argentine pozdrave za Zgonco-ve in njih družino od brata; Zgoncovi so doma iz Studenega pri Blokah.
Dvanajsta obletnica—
V nedeljo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pok. Antona Darovec v spomin 12. obltenice njegove smrti.
Božična v nedeljo—
Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ bo imelo v nedeljo pop. ob 3 božičnico v cerkveni dvorani. Članice naj pripeljejo svoje otroke, ki bodo imeli lepo zabavo. Dru-
kojnino. Radi tega je bilo tudi sprejeto od kongresa, da bodo štvo bo imelo letno sejo v nede-po 1. januarja 1950 plačevalihj0 18. dec. ob 1. pop. v SND. več v ta sklad, tako delavec kot' delodajalec. Po novem letu bo j moral vsak od njiju plačati v ta sklad po l-&% od vsote, ki jo zasluži delavec, toda na leto ne več kot $46.00
0 živih spomenikih, ki ne umro
Stara navada je, da pisatelji ta zločin prav tako presunil na-in pesniki posvečajo svoja dela še zasužnjeno ljudstvo kakor nas Prf^40 'et'-posameznim ljudem bilo iz lju-! tu v Ameriki in da ga prav ta-bezni, spoštovanja ali hvaležno-^ko ostro obsoja. Ampak naš na-sti. S tem postanejo njihove rod ima zakovane roke in zama-knjige živi spomeniki, ki žive, šena usta in ne more protestirati dokler ljudje posegajo po njih, proti nasilnemu tiranu, niti po-
NOVI GROBOVI
Mary Rangus
V torek zjutraj je umrla Mary Rangus roj. Habich, stanujoča na 16321 Elberta Ave. Bila je stara 63 let. Doma je bila iz vasi Zadvor, fara Sostro pri Medvodah. V Ameriko je prišla
Bila je članica društva Mir št. 10 SDZ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, sestro Jennie Perko in sestrično Mrs. Frank Breskvar, nečake in nepa-
Ir Sr-
Lake Success.
bor je sklenil predlagati glavni skupščini Zveze Narodov naj Johna Ivančiča
uveljavi mednarodno upravo Jeruzalema in svetih mest v Palestini. Judovska delegacija še je borila proti predlogu, Kanada in Indija sta abstinirali od glasovanja.
eč drugih mladih ameriških letalcev, žrtev sorodniko v Ameriki in starem totalitarske , arogance ’Titovega kraju.	| režima, ki so bili ubiti, ko je bi-
PITTSBURGH, K a n s. — lo njihovo neoboroženo prevozno Frances Jenčič - se je morala‘letalo sestreljeno nad Koprivni-
pOdvreči težki operaciji na žolčnih kamnih.
PO 15 DECEMBRU BO V CLEVELANDU VEČJA KAZEN ZA PARKANJE AVTA
Naši modri in gospodarski v teku 48 ur. Ako se boste pa
mestni očetje v Clevelandu so sklenili, da bodo nekoliko bolj potipali, tiste, ki parkajo svoj avto povsod, samo tam ne, kjer bi ga morali, to je — doma. Mestni očetje so sklenili, da bo za nepo-stavno parkanje avta od 15. dec. višja kazen in sicer: ako vas bodo dobili, to se pravi, če bodo zasačili vaš avto, da je parkiran na nepravem kraju, boste plača-
li $3 kazni, ako jo boste plačali ški — dolarji.
kujali in se odločili šele po preteku 48 ur, da boste vrgli mestu tistih nekaj copakov za nepravilno paBkiranje, boste morali plačati en cel petak. Da, škoda ga bo!
Torej, ako boste kje videli zapisano: no parking, nikar ne privežite tam svojega konjička, če vam ne rastejo doma na hru-
kom na Gorenjskem. Vprašan,
v Ameriki smo
lahko brez strahu protestiramo renca ob 9 in na Kalvarijo, proti krivici in nasilju. Zato po-j Charles Rauker svečam to knjigo, ki je bistveno Sinoči je umrl za srčno hibo protest proti krivici in nasilju	Q,arles Hauler, star
Titovega zločinskega režima in|42 !et g svojo ženo Ano roj napoved njegovega konca, ko-.gugnj|^ s4a v(Kjj]a dobro idočo privniškim žrtvam ne le v svojem gostiIno na 3633o Vine St., Wil-
kaj ga je napotilo, da je posve- imenu, temveč tudi v imenu svo- ioughijy, q
til svoj roman koprivniškim žrtvam, nam je pisatelj Ivan Jon-tez pojasnil:
jega ljudstva. Naj svet ve, da Pokojni je bil rojen v Kuseno, ni slovensko ljudstvo nikdar odo- jjich. njegovi starši pa prihaja-
bravalo takšnih zločinov, temveč
“Prvič je bila koprivniška tra- jih je vedno in jih bo vedno z
gedija tisti zbodljaj, ki me je vzpodbudil, da sem začel dejansko pisati ta roman; o katerem sem dotlej samo razmišljal. Drugič prav ta žalostni dogodek vžge iskro, katera zaneti idejni konflikt, ki je glavna gibalna sila romana. Tretjič pa sem prepričan, da bi slovensko ljudstvo samo postavilo dostojen spomenik tem žrtvam komunistične nasilnosti, če bi smelo, kajti jaz niti najmanj ne dvomim, da je
*
MI
vsem ogorčenjem odklanjalo in obsojalo. Mislim, da imam kot slovenski pisatelj to pravico in to DOLŽNOST!"
Mi stoodstotno soglašamo s pisateljem in pristavljamo:
Pisatelj je dokazal, da se v polni meri zaveda svoje dolžnosti do našega naroda in demokratičnih idej, od nas pa je odvisno, da dokažemo, da ni njegova knjiga samo njegov osebni protest proti krivici in nasilju in spomenik njunim žrtvam, temveč tudi NAŠ protest proti titovskemu nasilju in NAŠ SPO-
jo iz Broda na Kolpi.
Zapušča poleg žalujoče soproge dva sinova, Billy in Jimmy. Truplo bo ležalo na mrtvaškem odru v Davis poifrebnem domu na Clark Ave. v Willoughby, čas pogreba še ni določen.
John Mostečnik
Kot smo že včeraj nakratko omenili je umrl John Mostečnik, star 70 let. Doma je bil iz Koroškega, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ. žena Paulina mu je umrla pred tremi meseci.
Tukaj zapušča nečakinjo Angelo Stahursky. Pogreb bo v so-
MENIK KOPRIVNIŠKIM ŽR- boto zjutraj ob 8:45 iz Zakraj-TVAM! Dokažimo to s tem, da škovega pogrebnega zavoda v

posežemo po njegovi knjigi kot eden, da bo prva izdaja mimo grede pošla in da bo potrebna še druga in še tretja izdaja. Naj; ne bo svobodoljubne slovenske hiše v Ameriki brez te knjige!
Washington. — H131 o rično staro Belo hišo so začeli zdaj predelovati in popravljati. Delo bo vzelo skoro dve leti in stroški bodo znašali $5,490,000.
cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
Poizvedovalni kolifek
Ljudmila Modic roj. Vester iz Begunj pri Lescah na Gorenjskem, se nahaja že dlje časa v Zed. državah. Za njen naslov bi rada zvedela sorodnica Mrs. Ivanka Miklavčič (roj. Tomc) Lager Kellerberg, P. Feistritz (Drau) Kaernten, Austria.
Včasih so reki dolgi lasje, kratka pamet. — Mrs. M. Dokmd Doyle se postavi s svojo najnovejšo iznajdbo — najnovejše mode klobukom, ki ga je sama “pogruntala" in v katerem se je postavila m plesu Bal de Tete v New Yorku. In pravijo da je dobUa prvo nagrado za najbolj originalen klobuk.,.
Razne najnovejše svetovne vesti
COLUMBUS, O. — Od polnoči naprej danes je v državi Ohio dovoljeno prodajati barvan oleo margarin. Tako so hoteli imeti volivci pri zadnjih volitvah. Kot se sliši bo cena za okrog 10c pri funtu več kot so prodajali oleo prej.
• • •
JERUZALEM — Poseben politični odbor je odglasoval, naj bi na seji Združenih narodov zopet poskusili odglasovati, da naj postane mesto Jeruzalem svobodno ali mednarodno mesto. Ta načrt je spodletel v 1947 in 1948.
T^mitlina; DOMOVINI, DECEMBER 8, 1949
fiE Ameriška Domovina
IMB PJ Ždi IT
(JAMU DMBXVWO. Editor)
nil St Clair A«.	Hfndtnon Nil	Clef Otad «. OMo
________PubUabad dalij gram* Saturday«. Sunday« anil Holiday
NOVINE
DECEMBER
[UN MO« Ul WED THU F»l SAT
I 2 3 4 5 6 7 8 9 io n 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 2627282930 31
NAROCNtN/
Za Zed. države 98)80 na teto; ca pol leta 98.00; za četrt lete
*3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav 910.00 na leto. Za pol lete »«.00, za 8 meaeee 93.60.
SUBSCRIPTION RATES United State* 98.50 per year; *5.00 for 8 month*; 98.00 for 8
months.
Canada and all other countries outside United State* 910 per year. 96 for 6 months, 98.60 for 3 months.
LuLered as second-class matter January Sth 1908. at tbe Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Uarch 3rd 1879.
-123*88
No. 240 Thurs., Dec. 8, 1949
Ob novem napadu na Tita
Kominform je zopet udaril po Titu. Človek bi mislil, da boljševiki niso več boljševiki in komunisti ne več komunisti, ko hodijo okoli tega svojega balkanskega dezerterja in renegata kot mačka okoli vrele kaše. Za boljševike, ki so spravili s poti na tisoče svojih političnih nasprotnikov, ne hi bilo treba, da dajejo javne prošnje in pozive proletarcem vseh dežel, naj pihnejo enega malopridneža v komunističnih vrstah. Prav gotovo komunistično carstvo razpolaga s tolikimi močmi, da bi Tita zavrteli kot veter vešo, če bi to resno hoteli. Oni dobro vedo, da to pozivanje nima nikakega drugega kot manifestativen pomen. Oni vedo tudi, da je Tito ostal pravoveren komunist, da je njegov režim komunističen, da je totalitaren in najostreje protidemokratičen. Oni vedo tudi to, da komunizmu po vsem svetu takozvani spor z Moskvo škoduje, ker ljudje pač morajo sprejeti besede kakršne so in ne morejo vedeti, kaj se za to in tako igro skriva. Boljševiki vedo tudi to, da svetovnemu komunizmu škoduje vedno ponavljanje Titovo, da hoče ostati pravoveren komunist in da se bori samo za enakopravnost malih narodov v komunistični družbi. Vedo, da take besede zapeljivo vplivajo na komuniste po raznih deželah in med narodi, ker noben komunističen bos ne želi biti samo sluga Moskve, kadar bi komunizem prišel na oblast, ampak pričakuje, da bo imel kako besedo v svoji deželi, kadar bo s pomočjo Moskve komunizem žel nove zmage. Boljševiki vidijo, da
deželah. Čeprav se Še plašljivo oglašajo, čeprav uradne komunistične stranke izjavljajo, da so slej ko prej vladno in ponižno pokorne gospodarjem v Kremlju, vendar se pojavlja po svetu vedno več takih, ki bi hoteli ostati komunisti, a vendar ne bili popolnoma odvisni le od ene svetovne politične in strankine oblasti. S katerekoli strani torej gledamo ta “spor," izgleda za komuniste nesmiseln in naravnost neverjeten. Ostane samo verjetnost, da je Tito res kot vladar postal nepokoren Moskvi ali pa vsaj ne dovolj poslušen in so zato povzročili mednaroden in svetoven spektakel z njegovim slučajem. Resno prijeti in odstraniti ga pa nočejo, ker se popolnoma zaneso, da je Tito kljub vsemu ostal komunist in ni postal kaj drugega.
Izgleda, da žele. da Tito ostane na svojem mestu in jim služi kot ognjišče, na katerem kurijo svoj ogenj nemira na nemirnem Balkanu. Ta ogenj naj gori, da bo svet v neprestanem strahu. Ta ogenj naj gori, ker je prav, da čim več plamenov revolucije in vojske gori po vsej zemeljski obli. Nezanesljivost bo zaustavljala gospodarski napredek, večala revščino, pospeševala oborož.evanje, črpala finančne moči demokratičnih narodov, večala nered. Vse to koncem koncev služi daljnim komunističnim namenom. Prav je, da je tak ogenj vedno živ. Kadarkoli je treba, ga resolucije ko-ininforma podpihnejo, da zaplapola višje in bolj zažari po svetu. Direktorji svetovne revolucije hočejo imeti prav tako stalno priliko za zažiganje.
Nove resolucije in sklepi Kominforma imajo tudi pomen za notranjo disciplino komunistične stranke kot svetovne politične organizacije. Na Titovem slučaju lahko Moskva neprestano ponavlja, da se mora vsak komunist brezpogojno in v vseh stvareh pokoravati Moskvi, sicer ni komunist, pa naj bo še tako dosleden v izvajanju socijalnih in kulturnih načel komunizma. Prav zadnja resolucija je bolj namenjena vsem drugim komunistom po svetu kot pa titov-cem. Ob slučaju enega komunističnega upornika naj se utrdi ostalo komunistično carstvo.
Svet in narodi morajo prenašati doslej samo slabe posledice Titovega slučaja kakor se je razvijal doslej. Teror je hujši povsod za železno zaveso. Titova tiranija je po vseh poročilih strašnejša kot je bila. Tito se boji svoje lastne sence. Zato kot blaznež preganja vse resnične in namišljene sovražnike. Zato krati in uničuje še zadnje ostanke osebne svobode in zadnje sledove gospodarsko neodvisnih stanov v Jugoslaviji. V strahu, da mu bo od kake strani padel na glavo očitek, da tega in tega ni izvedel točno po zapovedih komunizma, skrbi da so odredbe titovske vlade krutejše in socijalizacija v Jugoslaviji brezobzirno nagla. Boljševiki se na drugi strani hočejo zavarovati, da se jim
CLEVELAND
Mežnl so bili dkra meseca Mr. Frank Čeh (na 45). Nekaj jim je prišlo v pravo roko, ka so nikak ne mogli delati. Zdaj. so že telko bouši, ka so se opet javili za delo. Želemo jim popuno ozdravljenje.
Bare pa Bariče so preminočo nedelo god obhajale. Moški so po polaž^i hodili pa dobro utro nosili, Bare so pa reteše pekle pa vse lepo pogostile, V Cleveland imame Baric naj-menje telko kak je prstov na ednoj roki. Čehova sb Bara, Štagarovia, Lukačeva (Zupan-^ čičova) pa Raščanova kak so zdaj ne dugo gostuvanje imeli. V Mentori so Korenova Bara. Tudi Novine želejo vsem dobro utro, čeravno pravijo, ka po toči ne vila zvoniti.
Šest literskij kant je dobo iz Turnišča Korenov Frank. Edna je bila potreta, ka so seno šparali, kda so notri pakovali, ove so pa prišle pune. Štiri je razdao, edno pa ešče ima. Če ga što pride obiskat, vsakomi ponudi, ka je notri.
Letna seje Društva Presvetega Srca Jezusovega de v nedelo v dvorani (SDZ 55) glav-noga urada v Slovenskom na-rodnom domi na St. Clairi. Začetek ob' 1:30. Po seji malo jesti, malo piti. Članstvo se naproša, ka pride punoštevil-no.
Gostuvanje mo obslužavali včasi po nbvom leti (14. janu-ara). Nevesta de Koštercova Ančika (Sabinina). Za zdaj samo telko znano, ka de družban Mr. Rudi “......“
Štrki so zopet letali. Zadnji mesec je v Chicagi štrk zopet zaposleni. Seo je na lor pri Mr. in Mr*. J. Janez na Archer Ave. Tem srečnim stariom izročo krepkoga dečka. (Mati je Katie Kliderman) Ta odnet je leto k Mr. in Mrs% F. Piaci-ro na Sedgewick St. .Zapusto je tudi tem veselim starišom lepoga dečka. (Mati je Anna Kramer). Zatem je obiskao Mr. in Mrs. P. Vrašič na Hoy ne ve. Tudi tem štarišom je zapusto maloga dečka. Nadele se je ustavo primladina Mr. in Mrs. Steve Sobočan na 2730 Princeton Ave. Te je nagrado z lepčv deMicov. Vsem srečnim štarišom častitamo!
Dom so si kupili. Našiva rojaka Mr. in Mrs. Jožef Cuk, doma iz Polane( Cuk je edini Prekmurski brivec po poklicu) sta si kuipila pred kratkim lepi dom. Njeva rodbina in pri-jateli so njima napravili dneva 27 novembra “House warming party”. Omenjehiva sta od toga nikaj nej znala in sta bila jako presenečeniva. častitamo in želemo dosta sreče novom domi!
“Dobro utro" želemo vsem našim Baricam, Cilikam, Man-kicam, Marčikam in Marijam po Čikagi, Clevelandi in Kanadi pa tudi vse povsod kde njih dosegne te naš glas.
Želejmo naj Bog Vam podeli sto sreč,
Obvarje vsej Vas naj nesreč! Gorje — trplenje Vam naj bo neznano
njim glasno zaspevali "MARKO SKAČE”. Spomnili so se tudi Čikaškij Slovencev. Nam je pa res žal, ka smo malo pre-
kesni, pa itak njim vsem želejmo “DOBRO UTRO."
Hamilton, Canada. Ivan
Koiarrič, doma iz Gornje Bi-striče zdaj v Hamilton, Canada je czdravo in se je povmo na svoje delo. Betežen je bio več mesecov in se je ves čas vračo v državnoj bolnišnici v Toron-ti. Zdaj je jako zaposleni. Po dnevi dela, večer pa obiskavle svoje prijatele, šterij je vse te mesece nej vido. —Veseli smo rijegovoga zdravja tudi mi j in vupamo, ka si ga ohrani.
STARI KRAJ Sobota. Kak druge pridelke s pola smo mogli tudi krup-line dati državi. 'Pa če bi ešče pri tom bio kakši red. Vse-fele pisarne so, ki izdajajo določbe, kak pa kelko j? trbe dati na državo, pa vsaikša po svoje, nikdar vednako. Pri krumplinaj ne znao nišče prav povedati, kelko je trbej dati, kakši so predpisi. Te so pa samo na svojo roko pobirali. Ne pa bilo poskrbljeno, ka bi pobrane krumpline kama pod streho eli 'ka bi je odpeljali. Na železnici ne bilo vagonov. Kak lani, so tudi letos vozili pa na tla grabili. Za prek 30 vagonov krumplinov je dugo ležalo na dežji i snegi. Tudi zmrzovalo je. Tak se je mnogo pokvarilo i vničilo i nemarno mi i nema država.
Dolnja Lendava. Pravijo, ka je Okrog Lendave naseljenij okoli 14.000 Madžarov. Te Madžare so nekda madžarski grofi naselili v te slovenske kraje. Po Kapci, Lakoši in Gyertyanosši smo radi gledali te Vogre i Vogriče, ka so nosili svojo posebno pisano narodno nošo. Kak drugi prek murski, Slovenci, so se že pred
pri tajniku Jo». Ferra, 444 E. 152 St., dalje pri predsedniku Frank Žnidarju, 15606 Holmes Ave. in pri Frank Zupančiču v trgovini na 16502 Holme« Ave.
Odbor prav vljudno vabi vse člane in članice ter vse naše prijatelje in znance, da ta dan napolnite dvorano do zadnjega kotička, da bodo igralci imeli več veselja do druge igre, če bo ta dobro uspela. Igra se namreč vrši v nedeljo 18. decembra o'b pol sedmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na svidenje!
Joseph Ferra, tajnik.
■o
Od fare Marije Vnebovzete
o telko znano, ka de družban neznano,	‘ . ,|lH. Drvoi svetov_
ssMBm-WMrw fara««
do slavili prišestni četrtek na Schaefer Ave. Dobro utro pa čestitke prinašajo Novine tam pa vsešerom, kde so Kristine.
CHICAGO Dneva 27 novembra so imele Prekmurske Aniike v Čikagi nad vse lepi odvečarek pod cerkvov sv. Štefana pri pogrnjenih miza j pri šterij so ne-Šterne bile dvakrat srečne. Najvekšo srečo je zadela Mrs. Katarina Zabčič. Gledale smo premikajoče slike od našega letošnjega romanja. Kazao jih je Mr. L. Zefran. Vidile smo procesijo okolik "Blejskoga Jezera” do Grote kako so pevci speli, kak so predigali Rev. Jožef Godina in Rev. Leonard Bogolin kak ponižno so pokle-knoli pred Marijo Pomagaj naš prvi voditeo Rev. Kazhnii' Zakrajšek in -bivši duhovni vo-dnja Rev. Alexander Urankar. Vidile smoZ tudi glavnoga tajnika. naše KSKJ Mr. Jožef Zalara. Lemont se nam je vido vsigdar 'lepi, Ivnedar tak lepega kot nam ga kažejo slike, ešče nikdar nismo vidite.
Gledale smo tudi od naše 25 letnice. Lepšega spomina si človek ne bi mogel želeti. Na zadnje smo glasno zapele. Spe-vale so tudi naše mlajše članice. Pridružilo se nam je par Vanekov in drugi j prijatelov in prijateljic našega društva. Zaistino,, bio je to pravi družabni večer.
I I V.	> I M« I\«IYVIU	IWUVU HjlllUTVgH lllipwi 1) U IVU IV
nov Tito. Zato so poslali svojega maršala Rokosovskega v Poljsko, ki je bila še najodpornejša in njena vlada najslabša. Rokosovski ni v Poljski nič drugega kot agent sveta političnih komisarjev v Moskvi, nič drugega kot žandar Moskve na Poljskem. Zato, da se ne bi pojavil kak upornik na češkem, imamo sedaj tam blazno preganjanje vseh političnih nasprotnikov in zapiranje množic vseh tistih, ki so se kakorkoli eksponirali za prejšnji demokratični režim v češki
1 v _	n IX 1 L i	1 i a i A nn ifCAn olrnnan
kakorkoli eksponirali za prejšnji aemoKrancni režim v cesni man	™'s' i“ ■
državi. Boljševiki se utrjujejo na vseh straneh, narodi pa mislimo, da ne bi mogel počenjati kar počenja.
Izpolni Bog naj vse Vam želje, V družinskem krogi pa veselje Izliva naj v srce Vam sveti mir!!! t
G. H.
. KANADA h daljne Sudbury, Canada so se priselili naši rojaki in prijatelji Mr. in Mrs. Kazimir Foys s svojov družinov v Toronto, Ontario. Tu so si kupili lepo hišo, v šteroj se vsi počutijo dobro. Njihov novi naslov je: 14 Thobborn Ave., Toronto, Ontario, Canad. Prijatelji in številna rodbina iz Chicaga njim k toj naprednosti častita jo in želijo mnogo za-dovolnosti in božega blagoslova v novom domi!
G. H.
V	Montreal, Canada je z be-težao Ivan Šp-ilak doma iz Brezovice. Že dva tjedna ne dela. — Želejmo jemi skorajšnjega zdravja!
Slovenska Restavracija, šte-ro sta vadila Martha Ritlop in Štefan je odišeo v Hamilton. Želemo jemi dosta zadovolnosti na novom mesti. Martha j« pa ostala v Montreali.
V	Montreali so obslužavali tudi Martinje. To so bili Martin Gyura, Martin Pivar in Martin Zorko. Povabili so več svojij prijatelov in so se tak šku-pno veselili. Vsi so bili za-dovolni, samo Marki je bilo |ao, ka so ne Martin, zato so
ti, ka doma ne bilo zadosta dela. Zdaj v komunistično j Jugoslaviji so popunoma odvisni od svcijij vogrski komunistov. Vse občinske posle so tej ko-umunisti vzeli v roke i preganjajo svoje nekomunistične rojake. V Dolini imajo svoje društvo “Petofi.” Vsega imajo 11 vogrskij škol. Lani so odprli :prvi razred vogrske “High School” v Lendavi.
-----o—*----
“Peterčkove poslednje
trpe ob tem utrjevanju temnejšo ječo sužnosti. In zunaj železne zavese je spor Moskve s Titom vzrok za neprestano pričakovanje, da se bo vnela vojna, ki bi zopet vrgla vse človeštvo v mizerijo in trpljenje.
Boljševiki so torej nekako izkoristili Titov slučaj za Boljševiki se na drugi strani hočejo zavarovati, da se jim 5V°)e revolucionarne namene, a demokratičen svet, ki hoče ne pojavi na kakem drugem koncu njihovega imperija kak m'r> stalno varnost in svobodo pa plačuje težke račune tega
i\rwr Tit-n 7otrv nncloli evnipoo maršala Rnlrncmzcl^pora v DfCDifH. NflStSjS VOfJiŠSinjC, «Mi IG DžUTlCtnO flŽItKiljCVJIti SC
Hill , blalliu Vaillwi *»» oruouuu p« piavujv iccnc . a*»v.».ww aw&»»
prepira. Nastaja vprašanje, ali je pametno nadaljevati sedanje stanje. Ali je pametno, da zapadne demokracije pod» pirajo Tita, ki tako trmasto odklanja, da bi kljub vsej gos-podarski pomoči, ki jo dobiva, dal kakršno koli znamenje,
da se pridružuje silam, ki mu podaljšujejo življenje. Tito upam, da mu dooo ram uruK. je že grdo varal zapadne zaveznike. Je kakor kača, ki je sledili. Igra bo o “Kralju Mat-samo toliko časa neškodljiva, dokler jo imaš v precepu. Ali jaau in Peterčkove poslednje imata Amerika in Anglija Tita v kleščah? Če bi ga imeli, sanje” v štirih dejanjih.
sanje
Cleveland, Ohio—Že več let nismo imeli prilike slišati ali videti kake lepe igre. Seveda, vzrok je bil v tem, ker je bilo jako težavno spraviti skupaj igralce; prvič radi vojske, ko je povsod primanjkovalo ljudi in vse je bilo zaposleno, da pač ni bilo časa za učenje iger in drugič pa tudi zato, ker se mi ta stari že staramo in naše glave niso več za tako učenje, ker nam gre že bolj težko v glavo.
Zdaj smo ipa dobili nekaj no vib moči iz stare domovine, k: nam bodo priskočili na pomoč, da bomo lažje vprizorili lepo igro. Društvo sv. Jožefa št. 169 KSIKJ se je že pred meseci odločilo, da za božičnico priredi le eno lepo in obširno igro in sicer pod vodstvom Nandeta Novaka, ki je že prav pridno na delu s svojimi igralci, da nam bodo res nekaj izvrstnega pokazali in prepričan sem, da ne bo nikomur žal, ki se bo te igre udeležil.
Nande si je po svoji prija znosti in vl judnosti pridobil že mnogo prijateljev tukaj v Clevelandu v tem'kratkem času. Poleg tega pa je tudi član našega društva in jako aktiven tudi na društvenem polju. Upam, da mu bodo tudi drugi
Cleveland, Ohio.— Članstvu dr. Najsv. Imena (starejše) naznanjam, da bomo imeli v nedeljo 18. decembra pri maši ob osmih skupno sv. obhajilo. To bti kvatema nedelja; popoldne ob dveh bo ura molitve, nato pa se bo vršila v dvorani pod cerkvijo glavna seja našega društva. Dolžnost vsakega člana je, da se vsaj letne seje gotovo udeleži, če že hadruge seje med letom ne prihajate. Vsak pa naj se potrudi in pripelje s seboj kakega novega člana.
Dalje ste prošeni vsi tisti, ki še niste poravnali asesmenta za to leto, da to gotovo storite na tej seji, da bo lahko imel .tajnik račune v redu do 1. januarja 1950. Vabimo prav vse. naše člane in jprav tako tudi naše čč. gg. duhovnike, ker od njih je največ odivisno, 'kako društvo napreduje. To pa zato, ker beseda in lep nauk, ki ga slišimo iz ust naših duhovnih voditeljev, največ pomaga k ddbremb napredku našega društva. Zato pa moramo delati skupaj.
Na tej selji bo tudi volitev odbora za prihodnje leto in zato je potrebno da ste gotovo navzoči na seji in si izvolite odbor po svoji volji. Poleg tega pa je še več važnih zadev na dnevnem redu.
Vsem članom dr. Najsv. Imena želim vesele božične praznike ter srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto 1950, društvu pa želim v prihodnjem letu obilo napredka. V imenu Jezusovem vam kličem na svidenje 18. decembra.
Joseph Kochevar, tajnik. ---------o------
Willard se oglaša
Willard, Wis. — Zadnje tedne smo bili pri nas čisto zmešani. Nnihče ni mislil na kaj drugega ‘kot na lov in srne. Naše moške in fante ta stvar popolnoma prevzame in takrat so za vse drugo slepi in gluhi. Strahovito težko je čakati, cfa pride določeni dan lo-Nekateri se v datumu malo zmotijo ali pa odtrgajo iz koledarja par papirčkov že za naprej in gredo na lov. Skušnjava je prevelika. In tako se je zgodilo tudi pri nas.
Neki naš faran — nekateri pravijo, da je bil to redni dopisnik Ameriške Domovirie — pa to še ni- popolnoma dognano, če je bil ravno on — je šel kar pet dni prej na lov. Dobil je krasnega .srnjaka, da se mu je kar srce smejalo. Samo kako bi ga privlekel na cesto, da potem pride ponj s svojo karo. Vleče ga ven iz^ grmovja, da se ves poti in že je s svojim lovskim plenom blizu ceste. Takrat pa zagleda, kako ga s ceste opazuje paznik. Kaj bo pa zdaj?? Treba je hitre odločitve in v tem bi človek sodil, da je bil res naš dopisnik, ki je blizu Ribnice doma in bolj brihtnih ljudi ni kot so Ribiti-čani, ki se znajo kaj kmalu iz vsake zadrege izmotati. Hitro zakliče na cesto: Joj, človek božji, pojdi mi pomagat, da zverino spraviva na
no, kako je neumen, na beli cesti hoče biti aretiran — in mu gre pomagat, češ, bom potem srnjaka lažje naložil, če bo na cesti, moža bom pa tudi lažje prerešetal prav notri do obisti. Ta bo plačal! Pa še takega srnjaka ima z dolgimi rogovi. Ali ga bom zašili —
Gre mu pomagat in kmalu sta imela srnjaka na cesti, že med delom se naš lovec pazniku prisrčno Zahvaljuje za pomoč in uslugo. Ko pa prideta na cesto, pa pravi naš lovec: Slišite, tam kake pol milje od tu imam še enega srnjaka; počakajte malo tukaj in popazite na tega srnjaka, kmalu bom nazaj z drugim . . .
Vidiš ga vidiš, pomisli paznik! Takega bedaka pa še nisem videl, zdaj mi bo privlekel pa še enega srnjaka. — Naš lovec jo hitro adkuri v grmovje, toda do danes se še ni vrnil z drugim srnjakom k pazniku. Morda ga paznik še zdaj čaka na cesti in srnjaku rogove meri. Willardski farani so prebrisani.
Lovska sezona pri nas dosti pomeni. Saj imamo celo svojo lovsko mašo. In da bi videli, kako je tisto nedeljo na vse zgodaj vse pisano v cerkvi, ko pridejo lovci v svojih pisanih jopičih in 'zasedejo vso moško stran v cerkvi. Letos je med sv. mašo prepeval posebni lovski pevski zbor — sami lovci. Nek tuj lovec, menda iz Mi'wuakee, Wis. se je izrazil, da je že radi lepega petja moral dati $5.00 kolekte. Tudi ministrant pred oltarjem je bil v lovskem jopiču. In najbolj slavni, svetovno znani lovec Rev. Leo Novitt OFM ph je imel sv. mašo, ki je bila darovana po namenu lovcev, da bi imeli srečo, pa da bi jih Bog varoval nesreče. In naši lovci so bili res srečni. Skoraj pri vsaki hiši je kaj viselo, srnjak ali pa lepa srna. Tudi v farov-. žu so nekaj obesili — 'lepo mlado srno. Dobri in uvidevni farani so neko srno privezali k smreki in Father Leo jo je junaško in strokovnjaško ustrelil. Tako je lovska selzona minila vsem v zadovoljstvo. Najbolj vesel pa je poročevalec, ki se je tako lepo izmazal.
Opazovalec.
Društvo Srca Marije
Cleveland, O. — Vsem članicam našega društva naznanjam, 'da se bo v nedeljo 11. decembra ob dveh vršila glavna letna seja v zborovalni dvorani šole sv. Vida. Vabim vas, jdia se udeležite v čimvečjem številu, ker naše društvo je sa-mostno in kar sklenemo na letni seji, to velja potem za celo leto.
Vabimo vas članice, da pridete in s svojimi dobrimi nasveti pomagate društvu do boljše napredka. Imamo še lepo število članstva, žena in mož, zato pa je naša dolšnot, da se vsaj letne seje vse udeležimo ter v lepi slogi pogovorimo kaj in kako bo bolje za nas vse. V prihodnjem' letu bomo imele tudi veselico v Slovenskem narodnem domu v korist našega društva. Alko bomo vsaka po svoji moči pomagale, smo lahko prepričane, da bo lep uspeh. Zato vas vse še enkrat vabim na sejo dl. decembra ob dveh popoldne, saj veste, da na tej seji volimo odbor za prihodnje leto 1950.
Mary Otoničar.
HUJ« v	—-—j....
V tommies že lahko dobite
tE VEBJ^
mizjiu
Vlado je delal izpit na kolegi-
uaK»E, iu' Pa ga ni zdelal' Doma je cesto' povedal očetu šest vzrokov, zakaj
jaz sam rea ne morem. ' ’ *	Angelca, Jožica, Olgi-
Paznik Si na misli: Glej ga ea’ PePca> Mlra In MarJanca.
Proces proti titovcem v
Sofija, Bolgarija.
tr«^.
kiosU*«0
! ameWSW. i\ domovin'

ZBEGANO GNEZDO
POVEST
CVETA STOJANOVA
tekel Bernard ek po stopnicah k Agati, je omahnil, da ga je komaj še ujela, in vrgel. “Tudi meni je slaibo,” je dejal Pavel. “Preveč sta jedla,” je dejala Agata, “ata je imel prav, ko vaju je svaril.” "Ata je rekel, naj jeva, kolikor hočeva, tudi malinovec sva pila,” «e je pobahal Pavel ki se mu je zavrtelo, da se je naslonil na zid. “Kje?” je še vprašala Agata. “V gostilni,” je odgovoril živo Bernardek im nato še enkrat vrgel.
Matej je prišel počasi po stopnicah in ujel zaničljivi pogled Agate. “Kaj mi hočeš v gostilni zapraviti tudi otroka?” je kako/ pobesnela zakričala in odvedla otroka v spaflnico. V Mateju pa se je tudi zganilo in razburkalo vse tisto pridržano zatajevanje teh dni. Planil je za Agato, a obstal pred šivalnim strojem, ga pograbil, dvignil kakor igračo in treščil ob tla. Podstavek iz litega železa se je prelomil im stroj je v obupnem in smešnem položaju vegasto občepel na tleh.
16.
Presenečena je obstala Agata, ko je zagledala pred seboj Tino z njenimi tremi otroki. “Kaj pa ti, Tina, in tako zgodaj?” je pozdravila in gledala otroke, katerim sta se Bernardek in Pavel 'brž pridružila. “Racionalno gospodinjstvo” je odgovorila Tina m Agata je zapazila solze v njenih vedno veselih očeh. Razumela je.
“Dobro,” je dejala Agata. “Čakaj, da dblečem otroka nekaj topleje, potem lahko pojdejo vsi skupaj na vrt.”
Ko se je vrnila, je sedla, Ti-na"paTe hodila po sobi. “Torej, Tiha, racionalno gospodinjstvo je slabe volje in je spravilo še tebe v prav tako voljo?” je hotela Agata spraviti Tino iz zagrenjenosti.
•“Ločim se,” je dejala v svoji ihti Tina.
“To ne bo držalo; prevsak-
Ko je pri- le po sebi in otrocih? To je
jeza, maščevalnost! Nisi utegnila premisliti, da boš udarila sebe v sredo obraza.”
“In vendar ne grem več domov! Dovoli, da bomo pri tebi, čeprav bomo jedli samo nezabeljen kromipir in polne-to,” je prosila Tina.
“Ne gre za polento in krompir, draga moja, gre za družino! Jaz vaju vendar ne bom pomagala ločiti? Če to, kar govoriš, resno misliš in si prišla k nam po pomoč, povej, kaj je prav za prav?”
“Racdonatfno gospodinjstvo! Denar! Pravi,'da druge gospe prebijejo z manjšimi dohodki, pa še prihranijo. Noče razumeti, da delavčeva žena porabi manj, ker ima njen mož drugačne zahteve, kakor jih ima on! In če delavec živi v baraki, mu ni tenba plačevati niti stanovanja. On hoče imeti vsak dan drugo jed, vsak dan sveže perilo in racionalno gospodinjstvo, ki naj dela čudeže, in ve da jih jaz ne znam! Pravi, če si ti zmogla postaviti hišo s polovico manjšimi dohodki, kakor jih imamo mi, bi morali imeti mi vsaj eno hišo, če ne dve.”
“Treba je obzirnosti, potrpljenja, razumevanja in ljube-ni.”
“Pa to ne spremeni njegovega prepričanja, da ne znam gospodinjiti!”
“Predvsem je potrebno, da si ti uvidevna, da se ne trapiš z ločitvijo.”
“Boš dovolila, da ostanem pri vas za kosilo?”
‘’Bodil A po kosilu pojdi domov, potem se pa lahko vsak dan oglasiš, če ti je težko sami. '1’ako se umiriš.” /
“Potem te prosim, pridi zvečer k nam k večerji. Ti mu boš lahko povedala, da je tisto o gospodinjstvu neizvedljivo.”
Agata je pomislila in rekla: “Po večerji pridem.”
Potem sta odšli na vrt. Prav
Tina! Izmisli si rajši kaj drugega, novega. Na primer, da se ne ločiš! Ali ne?”
Zasmejali sta se obe, samo da je bil Tinin smeh grenak, Agatin pa svoboden.
“Imaš kaj ? Pila bi,” je dejala Tina. —
“Saj si {zvrstne volje, Agata, ti s>i srečna,”, je spet vprašujoče pogledala Aga,to.
“Pa bodi, da sem srečna. Je ipa nekako tako pri nas kakor pri vas. Jože jaše na racio-annlem gospodijstvu, Matej pa na čem drugem. Kako pa naj se sicer možje uveljavijo' pri ženah?”
“In vendar ne pojdem teč k njemu!”
“Pa otroci?”
"Pojdejo z menoj, jaz pa pojdem spet učit, čeprav v najbolj hribovske kraje.”
“Ali ne veš, da udariš s tem
MAKE
ome1*|day
umi vitmm wsus
your buy word
M Iml m* CMHUtoM K M*
Tab im cqMvW mr mu*** m* im
r«rtsssssss
N, h. mh m* mtm* m* ** W.KONOMV.
OUAlANTtt Tmm mm, te*
taklnf • linol« Om**m ft""****
>*» <*■». Co-h mr
pl» Vtaala Capal*.
MUS UMMTOWB,
land Every
far the Jugoslavs in WImomM •
Tedenska priloga sa Slovenca v Wisconsin«
	m	
		
	M	
Address
All Communication* to
OBZOR PUBLISHING COMPANY
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVES — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN home- daily
830 So. 5th St. Milwaukee 4, WU Tel Mitchell 5-4373
LOKALNE VESTI
Holiday Folkfair velik vsako leto pred božičem zdaj največji drenj (vsaj tako se je
uspeh. - Slovenska skupina se je postavila
Letošnji miiwauSki “Vrvež (semenj) na'rodnosti”— (“Holiday Folkfair”), ki ga prireja
KHKHKHKHKHKHK
Tun* in,..th*
AMERICAN-
JUGOSLAV
(SLOVENIAN)
RADIO HOUR
OP MILWAUKEE
A Program of Classical and
Folk Music of Slovenia
•
Every Sunday Morning
11:00 to WFYT 12:00
o, a*.	n LA I NOon
1430 Kilocycles
English and Slovens
Announcements!
že šesto leto milwauški Mednarodni zavod (Milwaukee International Institute), je letos dosegel višek tako v izvedbi in po številu sodelovanja narodnostnih skuipin, kakor p0 udeležbi in javnem zanimanju. Veliki mestni avditorij, ki ima prostora za nad 10,000- ljudi, je bil natrpano poln zlasti v nedeljo zvečer, tako da ob 7. zvečer, ko so imele nastolpiti
del, spodaj v dvorani pa lope za jedila, ki so bila tudi naprodaj za okrepčilo obiskovalcem. Med slednjimi je bil
opazovalcu zdelo) / pred slovensko loipo, kjer so lepo dišale naše kranjske klobase in potica, pa so se brhke prodajalke v narodnih nošah tudi hvalile, da jim vsega vedno sproti primanjkuje. Bilo je res veliko Slovencev med obiskovalci, a mnogo je bilo drugih A-merikancev, ki jim je slovenska potica in klobasa očividno šla zelo v slast. Tudi program
— Prejšnji. Trajčo Rostov je obtožen, da je izdal državo, da je vohunil za tuje sile in izvajal sabotažo v državni upravi. Obtožnica pravi, da je obtoženi Rostov prizna! krivdo. Začenja se proces kakšen je bil poprej na Madžarskem. Skupno s Rostovom je obtoženih še drugih deset visokih komunističnih uradnikov, ki niso Moskvi po volji.
Cvičkarska modrost
“Bi še enega, ali ne bi! — Glava pravi: ne! Trebuh pa pravi: še! — Glava je bolj pametna ko trebuh. Kdor je pameten, pa odneha: Micka, še enega!”
posamezne skupine s svojimi slovenske skupine od cerkve programi, ni bilo niogoče dobi- Sv. Janeza Evangelista, je vz-
t: nobenega sedeža več. Število sodelujočih organizacij pa je naraslo letos iz 12 do 14 v prejšnjih letih, na 77, ki so zastopale 26 narodnosti. Vsaka teh narodnosti je v dvodnevnem praznovanju imela odmerjen svoj čas za izvajanje svojega ]lastnega progtrama, tjer odmerjen svoj prostor tako v zgornji kot v spodnji dvorani za razstavo svojih narodnih zanimivosti in izdelkov. Zgoraj so bile * lepe tepe (booths) za razstavo
bujal veliko pozornost in priznanje. Nastopili so naši mladi, tukaj rojeni plesalci v “Potrkanem plesu”, Oblečeni v lepe narodne noše, “Jolly Fellows” pa so zapeli nekaj narodnih: Mlad študent na raj-žo gre, Oj večer in Kobarid. Vsega skupaj je sodelovalo v slovenski skupini okoli 40 oseb in bo podrobnejše poročite sledilo, ko dobimo vse podatke. --------------o------
—En ton sladkorne pese da izdelkov in ročnih okrog 250 funtov sladkorja.
BELO DOBIJO
Carpenter dobi delo
Dober carpener za delo pri hišah (lay-out man) dobi tako delo. Naj pokliče po 6 zvečer Hill-crest 226 W 5	—(240)
Ženska se sprejme
Sprejme se ženska za hišno delo in varstvo otrok, Dobi stanovanje pri družini. Pokličite IV 0496.	—(240)
MALI OGLASI
Ugoden nakup
Blizu E. 140. St. in Blvd. je naprodaj 6 sob hiša za 1 družino, jako čista zunaj in znotraj, garaža, cementni dovoz, lep lot, se lahko vselite pred božičem; zmerna cena za $10,500.
Na Kildeer Ave. blizu 185. St. je naprodaj krasna 6 sob hiša za 1 družino, zajtrkovalni prostor, preproge, beneški zastori. Stoker z termostat kontrolo, dvojna garaža, vrata se dvigajo, cena je zelo zmerna.
Za več informacij pokličite John Knific 820 E. 185. St.
IV 7540 ali KE 0288
tedaj sta se Bernardek in naj-damje je in preneumno za nas, manjj Tinin fantek ruvala za
lonček in se vipričo mater stepla. Ko se je Agata ozrla po vrtu, je vzdihnila: “Pa kaj ste delali? Pavel, poglej!” Vse je bilo poteptano po gredah, “Saj sem te klical in kričal, da ne smejo po gredah. Bernardek je tekal za Nežo in mi smo tekli za njim, da bi je ne udaril.” “Drugič boste vsi kaznovani,” je huda rekla Agata, otroci pa so obstali kakor grešniki. Naglo se je obrnila, da je niso videli v obraz. Zasmejala se je, tako prisrčni so se ji zdeli ti mali grešniki.
Ko je Agata zvečer odložila klobuk in plašč v prednji sobi pri Tini, je Jože pogledal pri vratih iz jedilnice, kdo je prišel.
“Jože, jaz sem, tod mimo se vračam domov, pa nisem mogla drugače, kakor da sem pri-la k vam. Otrbci že spijo?” je pozdravila še Tino.
“Tt si, Agata, pa sama? Čakaj, za dobro vino vem. Pošlji ponj, Tina!”
“Pa to tudi ni racionalno gospodinjstvo, Jože,” ga je Agata podražila.
“To gre iz mojega gospodarstva!”	^
“Kaj pri sebi ne izvajaš, kar želiš piri ženi? Prav tak si, kakor so vsi moški in kakor je tudi Matej.”
“In ti, Agata, hočeš biti kakor vse ženske. In to je pravilno.”
(Dalje prihodnjič)
— “Ti ,pa kadiš prostozidarsko cigaro.”
“Kako to?”
“Tako smrdljive cigare kadijo zidarji le na prostem.”
RING
LARGE ar SMALL
They bring pleasure loott.
They’re pretty and practical — that’s why electrical gifts ring the bell with every member ot the family. They dress up the house and give use* fill day in and day out service, year after year The best gifts of all are electrical. Give electrical gifts this Christmas, and you give the gift that will be liked best and appreciated the longest.
	^ . .. 				pttSctt!? H 1	1M (OMVINHNCi . (UMUail.
		mmm
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 6876 Res.: GL 1539
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E 61et ST.
TEL UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG slovenska lekarna
„ 15702 Waterloo Rd.
Re-Nu Auto Body (o.
Popravimo vat avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in lenderje. Welding.
JOHN J. POZNIK GLenville 3830 982 East 152nd Street
FURNEZE NA PLIN INŠTALIRAMO!
Pokličite za preračun zastonj
BO 1710.
Better Htg. & Hbg. Co.
KHBBISKA DOMOVINA, DECEMBER 8, 1949
“Ali, gospod general”, je dejal neki »eržant, "tu ni, več mogoče priti skoz: povsod so Prusi . . Davi je bilo še časa, popihati jo.”
Zares so že krožile vesti o kom.panijah, ločenih od svojih polkov, ki so nehote prekoračile mejo, in o drugih, ki se jim je kasneje celo posrečilo prodreti sovražne vrste, preden je postalo obkoljenje popolno.
General, ves iz sebe, je skomignil.
“Vraga, s fanti, kakršni ste vi, da človek ne bi prišel kamor hoče? . . Menda najdem vendar petdeset možarkarjev, ki poneso še enkrat čepinje napreduj !”
Nato se je zopet obrnil k stari kmetici.
“Tak, strela božja! Mati, odgovorite vendar! . . Belgija, kje je to?”
To pot je razumela. S svojo brezmesno roko je pokazala proti velikim gozdom:
“Tam doli, tam doli!”
“Kaj? Kaj pravite? . . Te hiše, ki se vidijo na koncu poli’?”
“Oh, dalje, mnogo dalje! .
. . Tam doli, čisto tam doli!” General se je skoraj zadavil od be'a.
“A to je ostudno, takšna pro-kleta dežela! Človek nikdar ne ve, kakšna je . . Belgija je bila pred nosom, človek se je bal, da nehote zaleze vanjo; in zdaj, ko hoče tja, je ni več . . Ne, ne, to je vendarle preveč! Naj me primejo, naj store z mano kar hočejo, jaz pojdem spat!”
Pognal je konja in zdirjal proti Sedanu, skakaje na sedlu kakor meh, napihnjen z jeznim viharjem.
Pot se je tu obračala, spuščali so se proti Fond deGivon-ne, predmestju, ki leži med griči; cesta, ki vodi navzgor proti gozdom, je bila obrobljena s hišicami in vrtovi. V tem trenotku jo je polnila takšna reka beguncev, da so bili poročnik Rochas, Paehe, Lapoulle in Guade kakor zaprti pred neko gostilno na vogalu križem po tj a. Jean in Maurice sta se morala truditi, da sta dospela k njim. In vsi so bili presenečeni, ko so začuli mastni glas pijanca, ki jih je klical :
“Glejte no, takšno srečanje!
. . Ohe, tovariši! . . Ah, srečanje je vseeno veselo!”
Spoznali so Chouteau-a, ki se je v gostilni s komolci opiral na pritlično okno.
Ves pijan je kolcaj e nadaljeval :
“Dajte no, nikarte se obo-’ tavljati, če vas žeja . . Za tovariše se vedno še kaj dobi.’
Negotovo je mahnil z roko čez ramo in poklical nekoga v ozadju sobe,
“Stopi semkaj, lenoba ... Daj gospodom pit!”
Zdaj se je pokazal Loubet, ki je v vsaki roki veselo vihtel polno steklenico. Bil je manj pijan kakor njegov drug, in je kričal v svoji šaljivi parižan-ščini, iposnemaje nosljajoči glas prodajalcev sladke vode na javnem prazniku:
“Sveže, prav sveže! Kdo hoče?”
Niso jih videli, odkar sta se izmazala pod pretvezo, da neseta seržanta Sapina na ambu-lanco. Brez dvoma sta potem blodila in postopala, izogibaje se krajev, koder so padale granate. In naposled jih je zaneslo v to gostilno, izročeno ple-
Poročnik Rochas je bil.ogorčen.
“Počakajta, sodrga roparska, pokažem vama, kaj se pravi popivati, ko mi poginjamo od truda!”
A Chouteau ni sprejel uko-
“Oho, norec stari! Ali razumeš, zdaj ni več poročnikov, zdaj so le še svobodni možje : . , . , Ali te Prusi niso dovolj naklestili, da se jih hočeš nabrati še bolj ?”
Morali so zadržati Roichasa, ki mu je hotel razbiti glavo. Sicer pa si je Loubet sam s steklenicami v naročju, prizadeval napraviti mir.
“Pustite, pustite, ne grizite se, saj smo vsi bratje!”
In namežikinil je Lapoulle-u in Pache-u, svojima četnima tovarišema, ter zaklical:
“Vidva pa ne bodita neumna; stopita noter, da vama izplak-nemo grlo!”
Direktorij Slovenskega Delavskega Doma
15335 WATERLOO ROAD	CLEVELAND, O.
naznanja članom in društvomičlanom (delničarjem) korporacije “Slovenski Delavski Dom,” da se vrši j
REDNA LETNA SEJA
ČLANOV KORPORACIJE
v nedeljo 29. januarja 1950
pričetek ob 2. uri popoldne, v spodnji dvorani Slovenskega Delavskega Doma Za direktorij:
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME CO.
15335 Waterloo Road Cleveland 19, Ohio
VINCENT COFF, Secy.
Se še vedno dobro drži. — Kljub 63 letni starosti se “Miss Liberty,” boginja svobode, v newyorskem pristanišču že vedno prav dobro drži. S svojega mesta m Bed-los otoku je pozdravila še nad 60,000,000 emigrantov v Zed. države, odkar je bila tja postavljena 28. oktobra 1886.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
Lapoulle se je par hipev obotavljal, v temni zavesti, da je zlo, veseljačiti, dočim se tolikim revežem obeša jezik. A je bil tako izmučen, tako upehan od gladu in žeje! Mahoma se je odločil ter z enim skokom, brez besede, sltopil v krčmo, porivaje seboj Pache-a, ki se je? istota-ko molče brez volje vdajal izkušnjavi. In nista se več pokazala.
“Tolpa roparska!” je ponavljal Rochas. “Vse bi jih morali postreliti!’’
Zdaj je imel s seboj le še Jean«, Maurica in Gaude-a, in vse štiri je polagoma vzlic njihovemu odporu odrinil hudournik beguncev, ki se je razlival po vsej cesti. Že so bili daleč od gostilne. Bil je brezumen beg, ki se je v blatnem toku valil proti jarkom sedam skih utrdb, podoben kupu gline in kamenja, ki ga nevihta, razsipajoča se na višinah, vleče s seboj v dolino. Od vseh planot, ki so ležale naokoli, od vseh pobočij, vseh zarez džemi j a, čez Floimško cesto, čez Pierremont, čez pokopališče, čez Champ-de-Mars in čez Fond de Givonne je drevil vrvež v neprestano naraščajočem diru groze. In — ali je bilo mogoče kaj očitati tem ubogim ljudem, poltem, ko so vztrajali dvanajst ur nepremično pod uničujočim topniškim ognjem nevidnega sovražnika, sovražnika, proti kateremu niso premogli ničesar?
Zdaj so jih obstreljavale baterije od spredaj, od strani in v hrbet; ognji so se obračali čimdalje bolj in bolj na isto točko, in sicer tako, kakor se je armada umikala proti mestu;
TEKOM ČASA,
ko k zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clalr Ave. In E. 62 St., je okrog 35 drugih zobozdravnikov v tej naselbini
r?st!s®JS
na evojem Mestu.	»
Ako vam Ja nemogoče priti v dotiko a natlm zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik IzvrSU vsa morebitna popravila na njih delu ta ca nadomestil i novim. Vam ni treba Imet* določenega dogovora.
Delo Izgotovljeno brez odlačanja Njegov naslov je____
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIB AVI. vocal E. 62nd St.: vbod samo na K. 62 St
Urad le odpri od >:30 zj. do I. n. _______Tri.: EN MU______
bilo je drobljenje v velikem, obsegu, človeški močnik, na dnu te zločinske jajne, kamor jih je bilo pometlo. Nekaj polkov 7. armadnega zbora se je zlasti pri Floingu umikalo v dokaj dobrem redu. A že v Fond de Givonne ni bilo več niti šarž niti poveljnikov; čete so brez glave tiščale druga drugo, zmešane iz drobcev najrazličnejših oddelkov, zua-vov, furkov, lovcev in infante-ristov; večina jih je bila brez orožja, un-ifrome razcapane in onesnažene, roke in obrazi črni, oči zalite s krvjo in buleče iz jam, usta kakor nabuhla in zatekla od kričanja surovih besed. Odčasadočasajepridirjal konj brez jezdeca ter v galopu podiral vojake, deleč množico z dolgo brazdo groze. Nato so se peljali mimo njih
topovi v brezumnem drevenju in popolni zmešnjavi; moštvo kakor bičano od pijanosti, ni klichlo “Pozor!” marveč je po-
hotel končati; bilo je. tesno de-filiramje, bok od boku, beg v masi, kjer so se vrzeli takoj zopet polnile, v instinktivni naglici, da najde tam doli vsa-
vozilo vse. Topot čede se ni kateri svoje zatišje za zidom.
Best Looking Best Cooking
Tli Maytii Ditch Oni Gas Rai|i
Bee the 6 nart insulated even you can buy! • Silile-Serve broil« tray • Easy« touee controls o Clean-cosy design.
See it today! Modele priced from 3169-95 to $299.95. Lamp extra. Low down payment—easy terms.
PRI NAS DOBITE POPUST V GOTOVINI
Norwood Appliance & Furniture
6202 ST. CLAIR AVE.
john mm
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN MATERE
Terezije Zdešar
ki je preminula in se preselila v večnost dne 6. dec. 1^46
Tri leta je že minilo, odkar si nas zapustila, tako je božja volja bila, da nazaj nisi se vrnila.
Draga soproga in mati, težka res bila je ločitev, a le vera sveta nas uči, da se združimo nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
SOPROG, HČII in SORODNIKI Cleveland, ., 8. dec. 1940L
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.’S BASEMENT
NAJVEČJE SREDBČE ZA DARILA V BAJEMENTU V OHIO KAKOVOSTNA DARILA PO ZNIŽANI (ENI
'-L
•j-A: ijg!
Dajte gospodinji kompleten set . .
MOJIM
Namizna pregrinjala iz čipk
Navadno 7.98 mere 66x88
Krasna namizna pregrinjala ecru barve iz finih čipk, delani v Belgiji. Posnetki krasnih evropskih pregrinjal. Napravljeni od najbolj zmožnih rok, trpežni za dolgo uporabo.
1.49 mere 15x34 inč scarfs...-..................1-00
1.98 mere 15x61 inč scarfs......................1.29
Naročila po pošti in telefonu sprejemamo pondeljek in torek 10 dop. do 9 zvečer Pokličite CHerry 3000
BASEMENT LINEN DEPARTMENT
.	iVl;
Posebna protekcija za vaše mize!
Po meri napravljene
Regular 8.98 vrednost mere 48 do 65 palcev
0.98
Bel oreh, kostanj ali mahogany povrhni pade z zeleno ali rujavo podlago. Lahki, vzdržijo vročino. Prinesite papirno mero za natančno polovico vaše mize.
2.98 ekstra deli do 12 inch široki............2.49
Vzamemo naročila po poiti ali telefonu - Pokličite CHerry 3000
BASEMENT DOMESTICS DEPARTMENT
~G. WHISKERS