T Največji iltenilri ▼ Združenih državah Velja za vte leto - -Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozenutro celo leto ^ft O BHHHD OS BBS I $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 n ! s i J r Tke largest Slovenian DaOy tke United Stales. List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 26. — ŠTEV. 26. Entered mi Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., end er the Act of Congress of March 3» 187a --^- TELEFON: 00RTLANDT 2876. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 31, 1923. — SREDA, 31. JANUARJA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. VPLIV NEMŠKIH FASISTOV NARAŠČA i Komunisti zapuščajo svojo organizacijo, da se pridružijo narodnim socijalistom. — Hitler je pozval narod k orožju. — Razvitje fašistovske zastave na monakov-skem vojaškem vežbaiišču. Poroča Amo Dosch-Fleurot. Berlin, NYim'ijn. :10. januarja. — 0r proti nadvladi indiLstrijnlrrv s«> j<» pojavil v Nemčiji v njeni najbolj iigmlcpolni uri. To je <*lj>or proti indiLstrijalnemn stroju, proti ]»r«Mluk<*iji v niasnli, proti uri. ki zaznamuje delavni <'as /lelavca hi proti parni piščalki tvornie. Celo jjihanje si j»' nadelo ime narodnega socijalizma, ki ]»a predstavlja le nemško oltliko fašizma. To pihanje je sliruo tudi ]n*oti-tvomiškemu pihanju, ki se je pojavilo v Indiji na Kitajskem in Japonski. *Pel je splošnega sve-tovne^a iztazanja individualizma. izraz odpora proti preveliki vladi v katerikoli obliki. Giba je se tudi obrača proti staremu nemškemu paternalizmu ali očetovskemu jjnkroviteljstvu. a tudi proti komunizmu ter delu tvorniške države, v kateri ima vsak delavce svoje, mesto kot kolo v kolesju stroja. Ker predstavlja to gibanje gl uit o gibanje ali k.-t pravijo X"v;i fašistovska zastava je bi-Franevzi "mouvement sourd", je ly ^ovesno razvita na monakov-tudi povsem neznan faktor v po- 'skem vojaškem vežbaiišču in tri litiki. ki bo lahko dovedel do Št<- trisoC' socijalistov jo je vilnih. povsem nepričakovanih l^lravilo ter priseglo, da jo bo .stvari. ('V ne bo uničil sveta, se vedno b™nilo. Hitler je imel gobo mogoče izkazal kot njegova , v,,r- v katprem je označil repu-rešitev. K »-r se je pojavilo to bKkance kot izdajalce, banje obenem z nacionalistično Ko je zaplapolala nova zasta-reakeij«. ki jr sledila bol j še v iz- va. vzkliknil Hitler: FRANCOSKE ČETE V RUHR OKRAJU. \ • ? ti > • : j t • To ttaBb- " — mu. jo vrjetno. da bo spravilo Kv-ro v nadaljno dobo bojev in kr-voprelit ja. Adolf Hitbr, prejšnji avstrijski artnadni častnik, je prvi nemški fašistovski voditelj, ki se jr znal poslužiti splošnega ljudskega raz|K>loienjn na Bavarskem in usjH-hi, katere j«* dosegel, morajo dovesti tudi najbolj lahkovernega do prepričanja, da je to pi-banje, .s katerim je treba računali, mofjroče prav tako važno kot je bil m*- i j hi izem Marxa, ki j«* doseg«-! svoj vile k v ruskem boljševizmu. Narodni soeij.-dizem so širi po celi Nemčiji t. ne vrjetno naglico in treba je računati z možnostjo, da ve bo izpretnenil v fašistovsko gibanje, ki bo izpremenilo slehrno stvar. Fašistovska ustaja 1m> iz-premenila sedanjo republikansko vlado v nekaj povsem drugega. Ko/velja vila bi versaillsko mirovno j »o godi w> ter uveljavila povsem nov zemljevid Evrope. Vse to bi storila taka ustaja in razventeg.«, se več drugih stvari. italjani se bore proti zvišanju najemnine. Rim, Italija. *J9. januarja. — t Nemčija ni imela nobene zastave izza leta 1918, ko je bila spuščena navzdol od ča.s'a posvečena j stara zastava. Nemčija bo posta-1 la gospodar na obeh straneh Rena šele tedaj, ko bo odkorakala Zaanji dekret, s katerim je bila v boj pod to novo zastavo. razveljavljena vladna kontrola, s Voditelj jc povedal delegatom P°moC'j°T katere "staLl iz vseh delov dežele, naj gredo V Itahjl Pr!bhžn» višini ------- rekrutirajo ljudi za kot obstajaIa ',re<1 ki ! je prisilil mai lastnika, da je živel javne do-i brodelnosti. je ustvaril nov pro-' m. Kakorhitro je bila kontm- la razveljavljena, so zahtevali) ... . . . lastniki hiš preko noči povišan ie i so hile preje komunist icne, naon- _ - , . . . * ' , . 1 , najemnine, ki je znašala v iieka- krat narod no-socijalisticne in da, » u , . ... .. , , ,r , terih slučajih celi so posInJe v Monakovo svoje za- J ^ stopnike Komunistični voditelji. „ i a- J ! Posledica tejra vznemirjeni vsletl tega odpada, so je ena p» »iii ki so dospe- le v Združene ui\<:ave o zasedbi nemškega 1...1.. Okupacija se je za vršil a po naročilu rejia-racijske komi-,^1-. k» r Nemčija baje noče. oziroma ne more zadostiti obvezii-tjstitn vcrsaillskc miro\"ne ph ne morejo razumeti. "Matin", da ne pomenja jezi-j Osnutku pogodbe je pridelje-kovni spor med prebivalstvom nih osem dogovorov, ki se tičejo Belgije nikake državljanske vo. ožin Pri Bosporu in Dardanelah. ne. On trdi, da je bila demonstra- Statusa inozemccv v Turčiji, al- ZNAČILNA IZJAVA POINCAREJA versaillsko mirovno pogodbo! Smrt izdajalcem in verižnikom !; Značilno je, da so postale številne tvorniške organizacije, ki Poijicare je rekel, da bo irancoška armada zapustila Ruhr, kakorhHro bo nemška država plačala. - Trancija nima namena obdržati zasedeno ozemlje kot trajno posest. — Italija je obnovila svoje posredovalne napore. tristo odstot- je bila. da so in demonstracije napovedali fašistom boj do konca. 1 protfrtl. ,n j ^ariz, lM-annja. :M). januarja.- Ministrski predsed številni menakovski fašisti s0i f m posredo- ink PoiiM-am kije imel včeiaj zve.'er nagovor na ameriške nosili pri razvitju zastave vojne i T' ■Sovražniki miarstr- « poi-oeevakM-. je podal nasledijo defillitiviki izjavo: . Poroča Ferdinand Tuohy. Ministrski predsed pri razvitju čelade ter revolverje. Čeprav nemški monarhisti ofi-eijelno nasprotujejo novemu gibanju, se vendar vesele uspehov, katere so dosedaj dosegli fašisti. Nazadnjaški listi so priobčili nav- nrjja nima niti najnianjšc^a naniena ostoti v Mi sni<» šli tjkaj v naineim, da prisilimn Nemčijo j »to plačevanja in odhajali bomo polagoma, k<» 1>»» plačevala. »JVav nie dobro ni za Franeijo !>ili v Kulir jo Mudjlrt, kitro la po aisldk Jagoilftvfja: B^fPoAUJa aa mOnjm polte la I^Oafaj« "Ir. poitol fekmml nrad te "Jadranska banka" t Ljubljani. Zngrvba, Beo^ada. Kranjo, Oeljn. Mariboru, Dubrovniku, Splita. Stnjcv« ali drnsod. kjer J« pnfl na kitna lapltfflo "fjTf^Mli 100 Din. .. $ 1.10 .. K 400 200 Din. . S 2.05 . K 800 500 Din. .. $ 4.90 .. K 2,000 1000 Din. .. $ 9.60 .. K 4.000 2000 Din. .. $19.00 .. K 8,000 5000 Din. .. $47.00 .. K 2C.000 ■aiwBfJa m nadaja prin te lte*n—Ji "JadraMka banka" v Opati* te Mi«. ' 50 lir ....... $ 2.90 100 lir ........$ 5.50 300 lir ................$15.60 500 lir ................$25.50 1000 lir ................$50.00 ■n 11 MJiti ■■ iiib linJult^il km al pa liaN TndDMt kronam, dinarjem te Una sadaj al atatna. la tcan nrinp **m al aogoCt podna aat V«v T«k, V. T. = skega predsednika Mussolinija ter _ Fral celo fašistovski najemniki sami f ({^Jjril so protestirali proti novemu dekretu. Ob času, ko je bila kontrola razveljavljena, je izdal Mussolini nJeile varnosti, naslednje svarilo: "Ce bodo last- 1110 nevarno ]k>zi< ijo in jho^hv hi se morali umakniti, če bi nilri hiš pokazali, da niso Uspo- pokazala Neme i ja oborožen od |>or. V takem slučaju pa bi sobljeni uživati to prostost glede seveda napredovali v kako dnijrn smer. najemnine, bo vlada j^reklicala Vprašal sem miiiLsti-skepi predsednika, ee je resnično, dekret da so topilnice v Lorenski druga za drugo prekinile svoje Pojavi! se je tak vihar prote- obratovanje. istov in.javnega ogorčenja, da bo _ ])a, res je, — ^je odgovoril ----- ~ "— ----------- Rim najbrž sledil vzgledu Milana _ jn Več jih !>•» treba zapreti spominjam se. da ^o živeli Prusi ter omejil povišanje najemnine radi pomanjkanja nemškega kok- v v liar - le - Due ter po- na štirideset odstotkov. sa Franeija pa lahko vzdrži dalj ?»sto obedovali z nami. Ostali so kot tri mesece in vzdržala bo do dokIer ni plačala Francija zad-FAfilSTOVSKO ZBOROVANJE konca, tudi če bi morala zapreti franka vojne odškodnine V MONAKO V cM- , Vse svoje topilniee. v znesku petili tisoč milijonov in ni i nameravamo ostati v Ruhr o- cija vprizorjena izključno le v namenu, da se izroči tri peticije kralju, poslanski zbornici in mi-nifjkemu predsedniku. Te peticije zahtevajo baje le prostost in enakovrednost za Francoze in Flamee ter enake prilike za oba jezika. ■»eldort s Ilatingen in drugimi kraji. Francozi trdijo, da so Nemci iz zlobnasti prerezali žice glavne brzojavne črte med Essenom ia Duesseldorfom, ki ovira stik med posameznimi francoskimi vojaškimi oddelki. Nemci pa trdijo, da so Francozi sami prerezali te žice ter navalili "krivdo na Ncmcc. V rovih in tvornicah gre delo naprej in meja med Ruhrom ter nezasedeno Nemčijo je še redno odprta. Stavka se jo pričela širiti med bansko izjavo glede odplačevanja r-tomanskega dolga, trgovsko pogodbo s Turčijo, proglašenje premirja, zameno prebivalstev ter izmeno vojnih jetnikov med Turčijo in Cirško Zadnja dva dogovora bosta da-| n^s podpisana od zastopnikov Grške in Ture i je. Angorski delegati so prišli polagoma v tako razpoloženje, da ne~ zaupajo kratkomalo nobeni stvari. katero predlože zavezniki in da se obotavljajo priti do koneč-nega sklepa. C"e bo dala turška delegaeija v sredo odgovor, ki bo dovoljeval nadaljna pogajanja glede bistvenih klavzul, je ze.lo vrjetno. da bosta ostali francoska in italjan-ska delegacija še nedaJje v Lan-sannu, čeprav se drži lord Cur-zon svojega objavljenega programa. da bo odpotoval v petek. Odpotovanje lorda Ourzona je Monakovo, Nemčija. 27. jan. — Nemškim fašistom se je posrečilo obdržati danes zvečer dvanajst dobro obLskanih zborovanj in sicer raditega. ker je policija v zadnjem trenutku razveljavila svoj sklep, da ne bo dovolila teh zborovanj. Voditelj nemških fašistov, Hitler, je obljubil polieiji. da bodo zborovanja mirna in da ne namerava .vprizoriti nikaklh • proti vladnih demonstracij, j Hitler se je vozil z avtomobilom od enega zborovanja na drugo in bučno so mu ploskali, ko je izjavil, da so sedaj oči cele Nemčije obrnjene proti Bavarski ia Monakovem, kjer.se je od nekdaj povrlarjalo potr»*1>o narodnega edinstva. prilično sličnih okolšči- General AVevgand je odpotoval danes v Bruselj, da dobi belgij-j kra'u v sko dovoljenje za francoski uiti- n<1'1- mat. ki bo izdan obenem z uve-[ Essen, Nemčija. 20. jan. — ljavljenjem carinskih meja. — j ^enoral Degoutte. francoski po-vsled katerih bo Ruhr okraj po- ■ veljnik. je pripravil proklamaci-polnoma cnlrezan od ostale neza-U°- s katero se bo proglasilo ob- sedene Nemčije. K«> s«» ameriški poročevalci odšli. so se sestali Poincar *. maršal Foeh in vojni minister initio t mu dušene člane plode delovanja fašistov v Monako vem. Deutsche Zeitung izjavlja, da ima Hitler j^voje pristaše dobro v rokah in J da so napravili nemški fašisti 1 vladi in državi veliko uslugo, ko so javno izzvali Francoze na boj. katero sedno stanje vendar pa r p<< čel i Ruhr dolini, hoče. da izdajo taza-d*-vn » obvestila krajevne «»blasti. V-i listi, ki I« -d., le količkaj na konferenci Prišla so namreč j kritizirali franc..sko okupacijo ravnokar poročila od irenerala i h" »»'»r"1« prenehati z izhaja Wevgamla in ministra za javna železniškimi uslužbenci v starem i / , (navidezno popolnoma upra\ne<»n.t zasedenem ozemlju. Aix la Chapel ■ -- - ., . .. , . J ^ vspneo nujnih dolžnosti, k: ga, le ter železnica, vodeča v Kolrn. i . » j < . . I kličejo v I>ondon. vendar pa se sta naturalizirani in nobenesra 1 » 11 -, • . 0 ' domneva, da se ikhio zastopnik« premoga tudi ni na ostalih srlav-l . , * , 0 ostalih zaveznikov dvakrat pre- I mL«*lili predno bodo zapustili kon- Berlin .Nemčija. 30. januarja, j fereneo. dokler je še vclno ne- — Italija je stavila nadaljno po-j kaj upanja na konečni uspeh. nudbo, da posreduje med Nemči-i Poslanik Child, glavni predsta- jo in Francijo gle prihitela Rusija Turčiji na pomoč jalirimi magna ti. j v slučaju obnovljenja sovražnosti Socialisti so tudi neoficijelno ter zasedla Mezopotamijo, s če- pozvali vlado, naj skuša sklieati novo konferenco s Francijo, da določi skupno svoto vojne odškodnine ter pozabi na svojo prisego. da se ne bo pogajala s Francozi. dokler slednji ne bod ozapu-Mtili nemškega ozemlja. Socialisti pravijo, da n»- morejo za večno vzdržati discipline v svojih vrstah proti Francozom, ki so pokazali precej popustljivosti napram nemškim delavcem v Ruhr okraju. m ur bi jo konečno gliji- iztrtrala An- NEMfiKA MARTA JE ZOPET STRAfiNO PADLA. New York, 29 januarja. — Danes zjutraj so nMirali nemško marko, v soglasju s sporočili iz Evrope, nižje kot kedaj poprej. Za en ameriški dolar je namreč mogoče dobiti 32,000 nemških, mark. JjttžsSli GLAS NARODA, 31. JAN. 1923 Siovemc Publishing Company i A Corporation! PVtAMM UKftK, ^tmkmn« lOUK BENEDIK. TrMluiyr fi act of SuuntM o* th« Corporation «nd ^ AddrtttU of Abev« Off I C« r«; 12 Cortlandi Street New York City. N. V GLAS NARODA' Veice yf the "topw • t. t u fc .»<, EuLCpt Sundays ana Molidsys. tm sle sti *«i|* ur* i« Amerike j la xe» rork ia cele Iste . . • r C •"»«« te.OG za pol Ista ......... ... ... HJ0 Za • *« 13 00 Za nosemstvo za cou i*t< $7.00 " • *»»»» »• •1.50 ca pol ista . tS.BO ■>. i>* i ptlon »«ar'y $6 OC •we t »cent on Agreement H/tt «• WO*. t' .ja vuk dan zvzemii k daj ,r ..'unikpy._ « »*-ii.<.»t> im* ne i>rtob£uJejo Denar naj ae blagtivoU po- i"«d-i Iti iiTcmrmb kraja naročnikov prosimo. da se <1 »•..>*. j, naananl da hitreje najdemo naslovnika l • b narod a*" Borough of Manhattan Ne« Y> - »p»>cnf Cortlandt 2876 < THAI ^JoOUHC^- POSLOVANJE DRŽAV. TAJNIKA b«darav za. omenjene "Mladinske Delamo vsak dan, ako le vreme domove" v Sloveniji. Ker t udi dopušča, samo plača je tako pičla, nas nekoliko veže dolžnost, za- da se komaj preživimimo. Ker vzeti is*.* za te sirote v domovini,, smo zaposleni v £11 mah. še nekako zatorej se je sklenilo pri pevskem; izhajamo, ker ni drugih stroškov HI dramatičnem društvu "Domo- kakor za lirano in obleko. Ako bi vina", prirediti zabavo, pri kateri čdavek delal v mestu za tako plain* ^»delovalo iz prijaznosti »lov. čo. bi ]>a nikakor ne mogel izha-pevako društvo "Slavec". Prebi- jati. ker v mestu je treba boljše tek je namenjen za podporo Mla- obleke in tudi kake zabave. V šu-dinskih domov. Zabava se vrši na mi ni nit- zabave in ni gledališč in pustno nedeljo dne 11. februarja obleka samo delavna zadostuje, v dvorani na 62 St. Mark's Place praznične itak ni za kaj kupiti, v New- YV.-rku. Na v.sjporedu je pe- .ker gospodje delodajalci ne privo-tje. iprrokaz in končno prosta za- lijo de! a ve u, da bi se preživel, ka-bava. Cenjena društva so prošena. kor bi se spodobilo, ako uiogoiče to vpoštevati. Obenem j i>lle 21. januarja je preminula so vabljeni »d rojaki in rojakinje j priljubljena rojakinja Helena Ob-na obilen poset zabave na pustno j reza v najlopši starosti 34 let4je nedeljo na korist slovenskim si-| Ulnrla. v Sacred Heart (sv. Srca ) I bolnišnici v Ffciehwoodu. Doma je ' bila iz Podskramika pri (Jerkuici. j Zapušča žalujočega soproga in se-' dem nedorasUih otrok, od katerih eden je v stari domovini. Pogreb Ker že dol&o ni bilo dopisa iz! • , 0, . . . ^ 1 j se je vršil dne 2J. januarja po ka- toliških obredih. Naj ji lx> lahka m Peter Zgaga Državni tajnik Hughes je dosegel rekord. O11 je « «lini državni tajnik, ki je sploh kdaj vodil zunanje za-l nove Združenih držav na tak način, tla ni ugajal nikomur, i>» iz iiitštijra velemesta. v Olasu Naroda, seru se namenil na-ipisati par vrstic. Novosti nimam. Predpu*t je tudi to leto boTj kratek. tako da faurje in dekleta nimajo dovolj V* asa za domenite v z&kouakih zvrz. Na dnišrmiein polju se pa fee precej gibljemo, najsibodo že te aLi one vrste društva. katera nam nudijo v gotovih presledkih zabave iu razvedrila s predstavami, nu«kara«lami itd. Prebitki sličnih prireditev »o ponajveč namenjeni za poR-asdigo blagajn in le bolj redkokdaj 3a dobrodelne »vrhe. Ker .sem ravno omenil dobrodelne .svrhe. povem, da so newyotoski Slko-iprometnim interesentom v celi Sloveniji pristop in delovanje v Z veji. Sklenilo se je v principu izdati za leto 1923. posebno lepo ilustrirano monografijo o Bledu v slovenskem in franooiskem jeziku. Razen tega izda Zveza kratek pregled vseh kopališč in letovišč Slovenije, ki se razpošlje kot reklamni letak. Vstopnina v Vintgar sc poviša leta 192:1. na 1 dinar. Sklenrlo se je, naprositi pokrajinsko upravo, da se dovolijo občinske , pristojbine na prenočevanje tekoče leto samo pod pr-gO jem. da porabijo dot i ene občine ta dohodek izključno v tuj-sko-tprometne »vrhe. Nesreča ali zločin. T* . č poročajo: V jarku Za-pole <90 uašli :p< rsestnika Korbarja s preklauo glavo mrtvega. Ali je bil ubit, ali pa je sam padel tako nesrečno, še ni donano. Bil je splošno spoštovan in priljubljen mož. — Ko se je vračala posest-niea Selič iz Radeč proti Pod kraju, je p lile tel od strani kamen in jo zadel s tako silo v čelo, da se je žeiif onesvestila. O zlikovcu ni duha ne sluha. izpit za reservne artilerijske podporočnike v dioaski bateriji v Nišu je položno 1922. leta 25 kandidatov, med j njimi tudi štirje Slovenci, in sicer Joško Muri it Jezerskega. Rudolf Sevnik iz Župelevee pri Bvežicah, Rafael Iiijwvsek iz Sevnice in Jo-ako Poki iz Ljubljane. Vsi štirje Slovenci so napravili izpit s prav dobrim uspehom. Francoski petelin naj se še tako napenja, toda nemška koklja mu ne bo valila zlatih jaje * • * Na svetu je pa res vse mogoče. Celo Slavec in Domovina bosta skupaj nastopila na pustno nedeljo. ^ Nastane veliko vprašanje: ali je Domovina malo bolj na hoj-ladri, ali se je'pa Slavce pokato-ličanil J * * * V soboto bo v Sokolovni veselica Slovenskega Delavskega Podpornega Društva. Igrala bo Jugoslovanska glazba. Resno svetujem vsakomur, naj prinese razen drugih potrebščin tudi steklenico žinžerela seboj. Zadnjič so ga namreč prodajali po dolarju steklenico. In vsak naj ima za vsak slučaj malo vate za ušesa, kajti boben dotične "glazbe" je izvanredno močan. * * • jZadnji čas je. da si> vrši letna seja J. R. Z., in naj na seji pa- j met ni možje neumnim možem povedo. naj ostane premoženje nedotaknjeno, tla pametni možje, kaj pametnega ukrenejo. Sedanji odbor naj obdrži samo tajprajter in sto listov popirja. da bo lahko napisal.svoj zagovor, oziroma pismeno prosil vse za odpuščanji'. Sugoslmmtuikct Ustanovljena 1. 1898 SCuliiL 3bJitutta Inkorponrana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MTNN. Glavni odborniki. Prodaodnlk RUDOLF PERDA.N, IU E. 1851 h St.. Gtorolaad. O Po4»rodaodnlk. LOUIS BALA.NT. Box 1M Poorl At«. Lorala. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely, Minn. Blasainlk: GEO. L. BKOZICH. Ely. Mino. Blagajnik nelxplaCanlb amrtnin: JOHN MOVEBN. OS — lttti Aro- Bami. Dulutk. Minn. ~ Vrhovni ravnik• Dr. JOB. V. OHAHKK. «41 a Ohio Btroot. N. S.. Plttatarcfe. Pa. ' NaOz6ml odbor: ANTON ZBASnIK, Room ft« BakewoU Bids., mar. Dtemoad and Orui Street«. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 8tr«ot, Chicago, m. FRANK 8KRABEC. 4S23 Waahlnstor Btroot. Denvor. Colo. Porotni odbor. LEONARD BLA HODNIK. Bos 410. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wub. FRANK ZORICH. «217 Bt. Clair Ave.. Clevoland. O. Zdrulovatnl odbor. VALENTIN PIRC. 780 London Rd., N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMEN'C. 639 — 3rd Street, La Salle. I1L JOSIP STERLtf. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Cola ANTON CELARC, 538 Market Street. Waukegan, UL — Jednotlno ara dno glasilo: "Glas Naroda*'. _ Vee stvari tikajoče ee uradnih sadev kakor tudi denarno podlljatvo naj so poftiljajo na glavnega tajnika. Vae pritožbe naj so pofllUa na predsednika porotnega odbora. ProSnje tsl eprejetn novih Članov ln bolnlika splfievala naj bo poiilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katolifika Jednota so priporoča vsem Jugoslovanom as obilen pristop. Kdor *eli postati član te organizacije, naj se sglasl tajnika bll£njega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnlts na gl. tajnika. Novo .druBtvo se lahko vstunor. s I Plani ali Slanicam! Iz Jugoslavije. Italjani nadaljujejo z intrigami. ' v domovino, se bodo dovol/le znat- 1 ne olajšave iz sredstev tega kredita in posojila onim, ki si izpo-slujejo dovoljenje za prevoz Beograjske "Novosti" por<«-a-jo iz Beljaka, da s*' preko Koro * Glasilo s. X. P. J. je imel razpolago nebroj kolon za pridobivanje darovalcev v Miljondo-larski sklad. Sedaj, ko so se oglasili prote-stantje. stoji na strogo katoliškem stališču, da namreč ni priporočljivo dati nasprotniku be sedo. * * * Listnica. A. B., Chicago. 111. — Ne. Charlie Chaplin ni bil rojen v Domžalah. Da. v Jugoslaviji je še vedno monarhija. Ne. o gospodu komisarju ni nobenega sledu. Iz-vedel sein le toliko, da bodo gospod postali pravi proletarec, če bo belgrajska vlada še nekaj časa zadrževala mesečno plačo. Gospod komisar ne kupujejo več pavdra pri Wanamakerju. ISedaj ga kupujejo v teneent štoru. Kmalo bo pa čisto navadna ajdova moka dobra. Palčke tudi nimajo več. Kot sem slišal, razpno marelo, ko dobe Glas. Naroda v roko. * a * Najnovejše ženske nogavice so pravi kažipot nevednemu človeku. Pri gležnju je uvezena puščica. ki kaže navzgor. Hvala lepa. za dober svet. ^i-cer nam je pa znano. * a * To s«* je zgodilo pred par dn0 r-ešk.►slovaških kron kot božično darilo za jugoslovanske slrpe invalide. Stoletnica Grge Martiča. , , ■ •• . • , •. . . Sto let je poteklo, rwlkar se je klenieo Marija-eel iskih kapljic T . . . . ... .. , .. .rodil znani prt-svet 111 .11 narodni — j«* vzkliknila slednjie. I A , .. .. .. .. , . . delavec tra Grga Marti«*. \ t!i. Mož so je zavil v suknjo, vzel K je Bc>sna jei,ala f>m! tm, ■ • klobuk 111 zdivjal na cesto. jarmom in tudi pozneje, ko j, Po preteku nekaj nunut se je piHl še hujše av*tro-ogrsko si«, vrnil z dvema steklenicama .Ma- j ienjstvo. je bil fra Grea .Mnrtič kim l»ri- iija-ee!jskih kapljic. Tako j nahrulila žena: — Saj sem t<■ poslala samo po eno steklenico. — Da. ttnla rekla dobrf duh. k: je z HKloJjubno ji — mijo neprestano brnlinl (»bupani narš živelj v Bo^ni n kropi', njo j govt» narodno zavest. < irga Mart it — je oram mojemu narodu, v čigar dve prinesel ... j vstajenje je trdno veroval. IOJAKE opo-ceni 1- xm Jugoslavijo za Ami 40 centov. prllatellA 1 krmšu in pndiH mu Nov omladinski list. V Zagrebu je pričela izhajati revija Mlada Jugoslavija" kot j centralni organ kluba "Jamišie' i se bo bavil z i"semi \*prašan.ji, j ki se tičejo »mladinskih pokretov. List je že izhajal' v Dubrovniku, odslej pa bo v Zagrebu, da pride bolj v centrum države. Pravo« v innmmiim padlih vojakov. Vojno minKtmtvo je v «cvoj pro- rtčnn za leto 1923. postavilo svoto 10 nriljonov dinarjev za prevoz srbskih v inozemstvu padlih častnikov in vojakov v Jugoslavijo. Rodbinam, ki nameravajo same prepeljati »voje padle sefrodnike Vojaški begunci iz Madžarske. V zadnjem času se zelo pogosto pojavljajo slučaji, da prihajajo madžai-ki vojaški begunci v večjih skupinah na jugoslovanski teritorij. kjer prosijo za zaščito ob- ; lasti. Tako je prod kratkim do-Mpelo več maJovan>.ke (»blasti kaznujejo vojaški? begunce, ki prekoračujejo brez dokumentov mejo z zaporom do 14 dni. Sumljive e<^be sc iztirajo takoj nazaj. Borba z bolgarskimi komiti. Iz Skopi ja poročajo, da so v neki šumi blizu .sela Koralji opazili tolpo bolgarskih koanitov. Orožni-štvo je obkolilo šuino in ker se komite niso hoteli vdati, prišlo je do ljute borbe. Komite so končno pobegnili. pustivši dva mrtva. Tragična smrt sodnika. V Souiboru je Živanka Kolare-vi'- v [»replru z revolverjem ustrelila svojega moža. dr. Kolareviča. Kakor por<">čajo iz Sombora. se je »'-jl > svojo s»*danjo ž»»-no. bi\s » pisarieo. znano sombor-s]{o !opotict». Ko je narodilo pn o dote. pa so jr med zakonec- 1 rna pre-o! prep r. k»-r Živanka ni nio kaj brigala za svojo^a otroka. Tudi 1 m j je prišlo do srd -t«"ir;t prepira m^d njima. Živanka je poirrabila revolver in ustrelila na moža. ki je bil smrtno zadf in je kmalu nato umrl. j.7.*Teča na železniški postaji. Na postaji Sixik >e'je prmosre.'*ii železniški kurjač Martin Klančar. Stal jo na tiru in gledal odhajajoče vojake, ko se je nenadoma pripeljal stroj tor mu stisnil prsni koš. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico. Morilec žene obsojen na smrt. Beograjsko okrožno sodišče je obsodilo na smrt 231etnega Stanka Stevanoviča, kočijaža. ki je v noči med 26." in 27. septembrom umoril svojo ženo Ilinko s 27 vbodljaji z nožem. Morilec je svoj era priznal. pač pa je-odločno zagovarjal avojo Ijiibico Cveto, ki je tiščala njegovi .materi usta, da ni mogla kričati, ko je sin ubijal ženo. Zločin se je namreč izvršil v temni noči, ko se ni nič videlo, toda morilčeva mati je vseeno spoznala Cveto, ki je 'bila obsojena zaradi sokrivde na 20 let težke ječe. Prosper Merimee: K a r m e n. (Nadaljevanje.) — Ne, — sem dejal; — Garci-jo sovražim, a moj tovariš je vendarle. Morda te ga rešim lepega dne, toda opravila bova tako, kakor je navada pri nas doma. Cigana ine je storil ie slučaj; v nekaterem pogledu mislim ostati vedno svoboden Xavaree. Povzela je: — Ti si žival, bedak. — pravi pravcati 4' paillo". Takšen si, kakor pritlikavec, ki misli, da jo. zrasel, če je pljunil daleč. Ne ljubiš me, hodi zbogom! Rekla mi je — hot!i zbogom — a jaz nisem mogel. Obljubil sem ji, da se vrnem k tovarišema in ž njima počakani Angleža; ona pa mi je dala be>edo, da bo bolna, dokler se ne odpravita z Gibraltarja v Rondo. Ostal sem v Gibraltarju še dva dni. Predrznica me je pusctiila preoblečena v mojem pr«Miočii&u. — Odpotoval sem tudi jaz sem imel svoj načrt. Ko sem dospel na mesto sestanka. s* m vedel kraj in uro. kod iu kdaj pral o Karmen z Angležem. Dankair in Gan-ija sta me pričakovala. Prenočili smo v gozd.i pri ognju f»d smrekovih storžev, ki je gorel, da je bilo veselje. — Rekel setn Gareiji. da bi pokvar-tala. Sprejel je. Pri drugi igri sem mu dejal, da goljufa; toda on se je začel smejati. Tedaj se*n mu vrgel karte v obraz. Hotel je pograbiti svojo trorabačo; jaz pa sem stopil nanjo. rekoč: "Pravijo, da prekašaš z nožem najboljšega malaškega pretepača. Ali so hočeš poskusiti z menoj" Dankair naju je hotel spraviti narazen. V tem sem bil parkrat udaril G are i jo s pestjo. Gnev ga je storil pogumnega; potegnil je •nož, jaz pa svojega. Oba sva ve-lftla Dankairju. naj se umakne in nama pusti proste roke. Videl je, da naju ni mori ustaviti, pa je »topil v stran. Gareija se je bii že sključi! v dve gube kakr.r mačka, ki hoče zaskočiti mi*. V levici je držal klobuk, tla bi ž njiui »tregel sunke, v desnici pa nož naravnost naprej. Takšen je njihov andaluški nastop. Jaz sem se postavil po navarsko; pokoncu, s prsi proti njemu, levo roko vzdignjeno, levo nogo naprej, a nož sem držal ob desnem stegnu. Šinil je vame kakor puščica; zavrti! icm se na levi nog-i, tako da je sunil v prazno; zato pa sem ga jaz pogodil v grlo in nož se je zadri tako globoko, da sem mu bil s pestjo pod brado. Obrnil sem rezilo s tako močjo, da se je zlomilo. Hilo je končano. Curek krvi. debel kakor moja laket, je vrgel rezilo iz rane. Gareija je te-lebnil na zobe kakor hlod in se ni ve«' geni!. — Kaj i»i storil T — je reke' Dankair. — Puslušaj. — sem mu dejal: — midva nisva mogla živeti vkup Jaz ljubim Karmen in jo hočem imeti sam. Sicer pa je bil Gareija lopov; ie zdaj ne morem pozabiti, kako je napravil 7 ubogim Zaplato. Zdaj sva samo dva. a midva sva dobra fanta. Reci. ali hočeš biti nu>j prijatelj na življenje in *mrt 1 Danka ir mi je dal roko. Njemu je bilo že petdeset let. — lludič naj vzame zaljubljenost ! — je vzkliknil. — Da si mu rekel, bi ti bil prodal Karmen za pijaster. »Samo dva sva ostala: kako naj opraviva jutrif — To skrb prepusti meni, — «cm odgovoril. — Zdaj se smejem vsemu svetu, v brk. Pokopala sva Gareijo ter pretakala svoje taborile na dvesto korakov vstran. Drugi dan sta res prispela Karmen in njen Anglež 1 dvema mezgarjema in slugo — Anglež je moj. — sem rekel Dankairju. — prepodi one tri, saj itak niso oboroženi. Anglež je bil pogumen. Ustrelil bi me bil. da nru ni Karmen iz-podbila roke. 7* eno besedo, spet sem tu bil osvojil Karmen tisti dan in prvo, kar sem ji rekel, je bilo. da j« vdova. — Ti boi psi vedno lilipendi. — mi je dejala, ko je zvedel*; kako ae je zgodilo. — Tvoj navar- ________ ski nastop je prismodarija; on je upihnil marsikoga, ki je bil spre&nejsi od tebe. Njegova tira .je prišla, to je tisto. A tudi tvoja pride. — In tvoja, — sem odgovoril, — ako mi zdaj ne bos dobra rosi i. — Magari, — je dejala *ona: — večkrat sem videla v kavinem usedk u, da nama je poginiti skup no. Eb, naj bo, kar hoče! In zarožljala je s kast an j et am i kakor vedno, ako je hotela premagati kako nevšečno misel. Človek se izposabi, kadar jame govoriti o sebi. Vse te podrobnosti vas gotovo dolgočasijo, a saj bom kmalu pri kraju. ŽivJ^-nje, ki smo ga živeli, je trajalo dokaj dolgo. Midva z Dankair-jem sva si bila pridružila nekaj tovarišev; tihotapili smo, in vea-fci, priznati moram, smo tudi u-stavljali ljudi na veliki cesti, toda le v skrajni stiski, ako ni bilo drupega izhoda. Drugače oa •> j potniki nismo ravnali grdo, zadovoljili smo se s tem, da smo jim pobrali denar. S Karmen sera bil nekaj mesecev zadovoljen; koristila nam je pri naših podjetjih kakor dotlej, s tem, da nas je o-pozarjala na dobre prilike, ki so se ponujale. Bivala je bodisi v j Malagi, bodisi v Kordovi ali pa i Glanadi; toda na mojo besedo je pustila vnemar vse drugo in se je | seala z menoj v kaki osamljeni krčmi ali celo v našem taborišču pod milim nebom. Samo enkrat me je pripravila v skrb: bilo je v Malagi. Zvedel sem, da je vrgla svojo mrežo na težkega bogataša, trgovca, s katerim je hotela ponoviti gibraltarsko šalo. — Ne meneč se za Dankairjevo odgovarjanje, sem se vzdignil ter prišel v llalago o belem dnevu; poiiikal sem Karmen in jo takoj odvedel s seboj. Grdo sva se sp;-rekla. — Ali veš, — mi je dejala, — da te zdaj, ko si zares moj rom, ne ljubim več tako kakor prej, dokler si mi bil ljubček? Ne maram, da bi me kdo trapil. nikar pa še komandiral. Hiti hočem svo bodna in delati kafcor se mi zlju-bi. Pazi, da me ne pripraviš do skranosti!j Ako me boš jezil, si i najdem fanta, ki naredi s teboj tako, kakor ti z Enookim. Dankair naju je spravil; toda zabrusila sva si bila nekatero besedo, ki se je zagrizla v srce. — Nič več ni bilo med nama po starem. Kmalu zatem nas je doletela nesreča. Vojnistvo nas je zalotilo. Dankairja in še dva tovari« ša so ubili, dva druga pa ujeli. Jaz sem bil težko ranjen in bi bil padci vojni kom v roke, da ni$em imel svojega vrlega konjiča. S kroglo v sebi in upehan do smrti sem se skril v «yozdu z edinim tovarišem, ki mi je ostal. Omedlel sem. ko sem stopil s konja, in mislil sem. da mi je crkniti v hosti kakor zajcu, ki ga je škropil svinec. Tovariš me je zanesel v votlino, ki smo jo poznali ter še! nato po Karmen. Bila je v Granadi in je prihitela takoj. — Štirinajst dni se ni genila od mene. Ni vam zatisnila oči; stregla mi je s takšno spretnostjo irr pozornostjo, kakor ni nikoli ljubljena ženska ljubljenemu možu. Kakor hitro so me držale noge, me je odvedla prav na skrivaj v Granado. Ciganka njyde povsod varno zavetje * hiša, v kateri sem preživel dobrih šest tednov, je stala za dvoje vrat od hiše sodnika. ki me je sskal..Dostikrat sem ga videl izza vetrnic, krf je sto-i pal mimo. Nazadnje sem bil okreval. toda v bolniški postelji seji bil preudaril marsikaj in sem se namenil začeti novo življenje. Rekel sem Karmeni. da bi osta-vila Španijo in se poizkusila pošteno preživeti v Ameriki. Ona pa se mi je smejala v obraz. — Hi nismo ustvarjeni za to, da bi sadili zelje, — je dejala; naša usoda je živeti na stroške paillo v. Glej, pogodila sem se z Natanom - ben - Jožefom v Gibraltarju za novo kupčijo. Dobil je poiiljatev bombaževine in čaka samo ae tebe, da jo spravil dalje. On ve, da ai ziy in se zanaia nate. Skrivnosti roški globin. Valovite vodno množine svetovnega morja pokrivajo dve tretjini zemeljske površine in zapirajo človeškemu očesu pogled v skrivnostne morske globina. Vendar Človeka ne ovirajo <11 vji viharji rta morju, da prodre in raziskuje ogromne morske globine, — kajti viharji se poležejo že v gornjih vodnih plasteh in že v globini sto metrov vlada večni mir. Strašna tema, ki objame človeka že v razmeroma majhni globoči-ni. in ogromni pritisk neizmerne ■so raziskovalcu omogočili raziskovalcu osvojitev morskih globin. Zato je človeški duh moral izumiti priprave, ki — dotikajoč se morskih tal — prinašajo znanosti to, kar je človeku samemu popolnoma nemogoče. Že v osemnajstem. stoletju so bili raziskovalcu na razpolago važni podatki, a šele nepričakovani razvoj tehnike v drugi polovici 19. stoletja je ustvaril instrumente, ki s o raziskovalcu omogočili raziskovanje morskih globin in reševanje težavnih nalog. Vrsto velikih uspehov morskega raziskovanja je otvorila v«letih 1874. do 1876. angleška Challengerjeva ekspedicija, kateri so kmalu potem sledile atlantska Planktono-va ekspedicija ter ekspedicija — Baldivija in nemška južnopolar-na ekspedicija, ki so vse dosegle nepričakovano uspehe. Tako nam je danes znano, da znaša največja morska globina 9790 metrov, in sicer vzhodno od filipinskih otokov^ torej približno tisoč metrov več kot višina — Mount EvereBta, najvišje gore na svertu. Večni mir vlada v neib-mernih stoječih vodnih množinah katere nimajo mogočne moči tekočih voda, in njih strahoto po-večavata še tema in mrtvilo. Raziskovalce je iznenadila nizka temperatura v morskih globinah, ker se je domnevalo, da se kakor v suhi zemlji, ob rastoči globini zvišuje tudi temperatura. Raziskovanja v ekvatorijalnih pokrajinah so ob gotovih časih ugotovila nižje temperature kakor v polarnih krajih. Dognalo se je. da poganja v oceanu bujnej-še rastlinske in živalsko življenje tam. kjer se meša mrzla, a na hrani bogatejša voda polarnih pokrajin ali morskih globočin z gorkejšo. a sterilno vodo tropič-nega morja. Tam so tudi velike ribolovske pokrajine svetovnega morja. Kongres antialkohclikov. V Zagrebu se je vršil kongres organizacij za ipobijanje alkoholizma : kongresa se je udeležilo okoli 50 oseb. Odobrena so bila pravila jugoslovanskega saveza "Trezve-nosti" in podana poročila o uspehih posameznih organizacij. Za predsednika <4Trezvenosti'r je bil izvoljen dr. Milan Kosti e. Kaj poreko naši sotržniki v Gibraltarju, ako sneš besedo ? Dal sem se zapeljati in sem se lotil vnovič svojega grdega posla. Za mojega skrivanja v Granadi so bile bikoborbe in Karmen je šla nanje. Ko se je vrnila, je pripovedovala mnogo o nekem pikadorju, Luki po imenu, češ. da je sila spreten. Vedela je celo, kako se pravi njegovemu konju in koliko ga stane vezeni telovnik. Nisem se zmenil za to. Juani-to (tovariš, ki mi je ostal) pa mi je povedal čez par dni, da je videl Karmen z Luko pri nekem trgovcu na Trgu. To me je začelo van emirjati. Vprašal sem Karmen, kako in zakaj se je seznanila a pikadorjem. — To je človek, — je rekla o-na, — s katerim se lehko okori-ativa. Šooieča reka ima dosti vode, če ne pa vsaj kamenje. Na bikoborbah je zaslužU dvanajst-sto realov. To pomeni eno ali drugo: ali ae je treba polastiti njegovega denarja, ali pa, ker je dober jahač ia koraki fant, bi ga tudi lehko "pridobili za našo četo. Ta in U jtejp&va, moraš ju nadomestiti. Vzemi ga a seboj. GLAS NAHODA, 31. JAN. 1923 Zveri v človeški podobi« Pač vsakdo, ki je čital povesti j o zvereh v človeški podobi, kot ; je bil slavni vitez Bluebeard ali j č njegov moderni naslednik Lan- i dru. se je vpraševal, kako je bilo tem .zverem v človeški podobi mogoče očarati svoje žrtve. Vse j kaže, da ima ravno -skrivnostno in preteče posebno mikavnost za ženski spol. Spominjamo se sličnega slučaja, ki je pred sedmimi ali osmimi leti razburjal javnost. Tudi John Henry Jones je moral ko-nečno s smrtjo plačati svoje zločine. a vendar so se vsi vpraševali. kako je mogel ta grdi, nevedni, neizobraženi in okorni človek, ta hladnokrvni in brezsrčni morilec izvajati tako privlačno silo na svoje žrtve, ki so pripadale izobraženim, dobrostoječim in ugled nim kropom. V njegovem slučaju je značilno, da se je nekaterim ženskam gabil, dočim je imel na druge ne-odoljiv upliv. Ena med ženskami ,s katero se je poročil tekom svoje mnogoženske karijere je pojasnila to skrivnost na naslednji način — Imel je izvanredno oblast nad ženskami. Ta oblast pa je tičala v njegovih očeh. Če je zrl na vas eno minuto ali dve. ste imeli občutek kot da. ste hipnotizirani. Imel je majhne oči. ki so oči vidno vzele žrtvam njih lastno voljo. Jones je imel brez dvoma hipnotične sile. katere je izrabil v. svoje zločinske s vrhe. la tekom neke sobote zjutraj in inkvesta ni bilo vsled tega mogoče preložiti na naslednji dan. -Sorodniki zamrle mu niso mogli prisostvovati. Pravorek se je glasil: Smrt vsled nezgode. — Jones je potočil par krokodilskih solz in zadeva jc bila kmalu pozabljena. Edina postavna žena Jotnesa je bila Carrie Rosedale, s katero se je poročil v Angliji pred pet in dvajsetimi leti. Ni mogoče ugotoviti, če ga takrat še niso navdajale peklenske strasti poznejših let ali če je bil oviran v njih izvrševanju. Na vsak način je ušla Carrie Rosedale usodi, ki je kmalu nato zadela druge ženske, ki so sedle na limanice tega človeka. Zapustila ga je ter pobegnila iz Anglije, kjer je izvršil .Tones vs'e svoje zločine ter tudi našel smrt. Ko ga je zapustila Carrie Rosedale, je odnesel neki udovi ves denar, potem ko ji je obljubil, da se bo dal poročiti z njo. Par let pozneje se je seznanil z neko. Erno Wechsler, ki je bila najbrž edina ženska, h kateri ga je vleklo resnično srčno nagnenje in k kateri se je vrnil vedno, kadar je spravil s poti to ali ono žrtev. Erna Wechsler je pripovedovala, da se je kopal Jones v vseh letih, tekom katerih ga je poznala, le enkrat. Bal se je kopeli, ki je postala sredstvo njegovih, s peklensko rafiniranostjo izmišljenih umorov. * * * (Konec prihodnjič.} Njegova prva žrtev je bila Dorothy Se el v, hčerka nekega zamrlega bančnega' ravnatelja. Spre jel je imel Roberts, ugotovil, da ima Dorothy par tisoč funtov premoženja ter se dal poročiti z njo. Ko se je polastil vsega njenega denarja, jo je zapustil. Dve leti pozneje pa se je slučajno sestal z njo ter izvedel, da je zopet pri-la v posest izdatnega premoženja. ^Zopet se mu je posrečilo podrediti jo svoji volji. Napotil jo je k sestavi opoifke, v kateri ga je imenovala v slučaju svoje smrti glavnim in edinim dedičem. Naslednjega dne je dal postaviti v svojem stanovanju napravo za kopanje. Nato je odvedel Dorothy k nekemu zdravnika, kateremu je sporočil, da je imel njegova žena napad padavice ali epi-lepsije. Ta izjava je bila seveda laž, a tako zelo je stala Dorothy pod hipnotičnim* uplivom svojega nioža, da ni storila nobenega poskusa ugovarjati mu. Par dni pozneje je bil poklican isti zdravnik, ki je našel Dorothy mrtvo,- ležečo v bani polni vode. V desnici je tesno stiskala kos mila. Vrat kopalne sobe ni bilo mo-®pČe zakleniti ali zapahniti. Jones je napravil svoj načrt na premeten način. Dorothy je omr* Par mesecev pozneje se je seznanil Jones z Beto Willis, še mlado bolniško strežnico, ki je ravnokar podedovala par tisoč funtov. Zopet je sprejel svoje pravo ime. Po kratki snubitvi je povedel Berto pred altar. Ko je poteklo šest tednov, jo je odvedel Jones k zdravniku ter izjavil slednjemu, da trpi njegova žena na neznosnem glavo-bolu. Naslednjega dne. v soboto, se je šla Bert a kopat. Par minut pozneje- je bila mrtva. Inkvest se je vršil takoj, še predno so mogli priti sorodniki in pravorek se je glasil: — Smrt vsled utop-ljenja. — Jones je zapustil kraj z denarjem mrtve. * Par let pozneje se je seznanil Jones s svojo tretjo in zadnjo žr-tvo. Marto Whitehall. Bila je sta^ ra nekako štirideset let ter hčerka nekega pastorja. Jones si Je nadel ime Burns ter se dal z njjo poročiti par dni pozneje. Ker je imela le malo denarja, je dal zavarovati njeno življenje. Tako velik je bil njegov upliv na to pobožno ter visoko izobraženo deklico, da se je Marta pri izpo-slovanju police zlagala več kot enkrat, da napravi s tem uslugo svojemu možu. On se je odpeljal z njo v London, kje jo je odvedel k nekemu zdravniku, ki je dal zdravilo za neko izmišljeno bolezen, na kateri je baje trpela žena Jonesa. En dan pozneje je sestavila Marta svoj testament, ki' je določal Jonesa edinim dedičem. Naslednje sobote pa so našli Marto mrtvo v kopalni bani. Oče Berte Willis pa je čital poročilo v listih ter domneval, da sta Burns in Jones identična, to je ena in ista oseba. Obvestil je oblasti. Jones je bil aretiran ter kmalu vse priznal. Par tednov pozneje je končal svoje življenje na vislicah. * Pohlep po denarju je bil motiv vseh treh umorov. Ko je kupil Jories bano, v kateri je utonila Dorothy Secly, se je pričkal za ceno. Ni plačal ter poslal bano nazaj, kakorhitro je bil umor izvršen. Poslal je nazaj tudi njeno perilo, ko je prišlo iz pralnice. Obleka, v kateri so ga obesili, ni bila še plačana. Jones se je postavljal s svojim literarnim znanjem ter umeva-njem umetnosti, a ni znal niti slovnično pisati. Kljub temu pa si je *znal pridobiti ljubezen visoko izobraženih žensk, ki so v svojih pismih na sorodnike pisale, kalco srečne da so, ko so se poročile s tako marljivim in uzornim človekom. Prav do zadnjega trenutka je igral Jones komedijo nežnega in skrbnega moža. Hladnokrvno je umoril žrtev, medtem ko so njegove ustnica šepetale ljubezen. Bil je zver v človeški podobi, a vendar sen premožnih in nepokvarjenih deklic. Ženske so res čudna bitja . . . Mfljonika poneverba. Personalni referent spedicijske tvrdke Caro 6 Jelinok na Dmiaju Josip Frettner je jdofoil te dni nalog, da dvigne pri banki 116 mi-'ljonov kron oa nagrade uradnikom, ki bi jih moral takoj razdeliti Brettner je denar res dvignil, nabasal v zaboj nameato denarja papirnate odrezke in pobegnil ne-mano kam z denarjem. V zaboju je ostavil samo en maljou, na stanovanju pa 20 nujjonov. Po poro-«£ih % Dunaja je baje Prettner jugceiovanaki državljan in je najbrž« s ponarejenim potnim listom (potegni « 4?«rues Moški, ki mrzijo ženske. Kdor mrzi ženske, prav gotovo ni zdrav ali lep človek. Bolan je ali duševno ali telesno ali pa na duši in telesu'obenem. — Zakaj vsak zdrav in normalen mož. magari starec tik pred smrtjo, ljubi ženske. — Ženska je sreča moža, je blagoslov božji, biser stvarstva. vir vseh sladkati — pravi normalni moški. Dragi trdijo, da je ženska vrag. začetek vseh bolesti. vseh nesreč, pokora in kazen moškega, spola^ vzrok največjih katastrof. Že*v starem veku so bili na svetu ^lovražniki žensk. Rimski epigramatik Marcijal je mrzil ženske, češ da so neznosno ljubosumne ter jih je karikiral in psoval z najhujšimi prispodobami (z divjimi svinjami, gadi, žabami, sovami.) Kato Starejši je zasmehoval ženske zaradi lepoti-čenja in pudranja; Heziod, grški pesnik, je trdil, da se ženski ne sme nič verjeti in da so krive vse nevolje in nesreče; Aristotel je smatral ženske za zlobnice; Hi-pokrates je dejal: — Dva dneva v zakonu sta najlepša; ko se oženiš in ko ženo pokoplješ; — Si-monides z Amosa je razdelil ženske na deset skupin, a samo ena je dobra. Ta izvira iz čebel, vse o«tale so zlobnice, spletkarke, bu-dale, lenobe, ucčistnice itd., a e-ne izvirajo od opice, druge celo od svinje. . . Evripiles, veliki grški tragik je smatral žensko za strupeno bil na moževem vrtu,; žena zapravlja moževo injetje, čast in zdravje. Omejena žena se prenaša še najlažje. Vse druge so nečimerne, koketne, osvetljive, opravijive. Mož ne zaupaj nikoli uzde ženi, ker strašna je hiša, v kateri ima prvo besedo žena. Žena naj sedi doma in molči. Veliki modrijan Sokrates je dejal, da je vsega dovolj na svetu, le ne mutastih žensk. Ne veruj ženski, magari da pogine pred teboj. Za Seneko so bile vse ženske grde. Ženske starega veka niso bile tako idealne kakor so naše. Bile so zlasti razkošne in zapravljive. Kolika razlika od dandanašnje Btedljivosti! Danes gledate po kopališčih in plesih brhke ženske skoraj v kopalnih oblekah. . . vse iz štedljivosti. Današnje ženske mislijo le na dom, moža in otroke- Redkokdaj hodijo na iz-prehod. Rimljanke pa so mislile večinoma le na toaleto, luksus in korzo. — Juvenal je dejal: — Ženska prizanaša, najmanj onemu, kogar ljubi; ona uživa v tesn, da ga muči. O izobraženih ženah je dejal: Žena, ki hočeš biti duhovita^ obleci hlače! — Baje so smatrale Rimljanke rimske filozofe za budala in se jim rogale. — Stari sovražniki žensk so imeli dovolj razlogov, da so bili proti ženstvu, ker niso imeli nikakih uspehov pri ženskah. Bili so nam reč bolni, bolehni, telesno grdi in neprijetni. Naprimer Evripedes je bil ves pegav, plešast in čme-ren; Hiponaz je bil kruljav, Sokrat grd kot opica z ogromnim nosom, Katon tiran, a Aristotel? Glasba v Turčiji, V Turčiji je uvedel evropski pouk glasbene tehnike 11 al jan. JS. Dotlej se je tehnika glasbe v Turčiji predavala prav primitivno, kakor se to še dane> vrš: po turških samostanih. Poedinim imt;;;u so dali imena nekaterih turških mest; sčasoma se je to poenostavilo ter so note imenovali samo 7. začetnicami teh imen. Z enako čudnimi zjiaki sta se označevala tempo in dinamika. Ko je pred par leti neki Doiii-zettijev pravnuk obiskal Carigrad, s«' je podal v vojašnico, kjer je vojaška godba ravno vežbaia par nemških maršev. Na svoje začudenje je opazil, da mora bobnar poleg bobna obvladati tudi tr ia in činele. Ko je pristopil bliž<' k njeimu. je opazil, da ima činele privezane ob kolena. Na vprašajije, kje so i/.taknrli tak sistem mu je dirigent pojasnil, da je tedanji sultan Abdul Hamid nekoe na en-rigrajskih ulieah videl Italjaua, ki je istočasno obvladal «t iri instrumente. To je sultanu tako ugajalo. da je takoj zapovedal vojaškim dirigentom, da izvežbajo par večstranskih glasbenikov. In ta bobnar je bil eden med tistimi, ki ga je doletela visoka čast sultan>> vega naročila. Masaryk za dijaštvo. Predsednik Masaryk jr poklonil češkoslovaškemu dijastvu 100 000 kfr 011 kot darilo za bol. praznike. Boljše viki iščejo posojila. Bolgarski komunosti so dobili iz Moskve navodilo, razviti energično agitacijo za rusko posoj: lo. Komunistični listi so takoj storili svojo dolžnost, drugi bolgarski časopisi pa pripominjajo, da je v tem koraku, ki so ga storili moskovski boljševiki, tudi gotova logika. Za bogato podpo-ro. ki so jo dobivali bolgarski komunisti iz Rusije, se je treba vendar revanžiratu ZDRAVNIK REVEŽEV NA TISOČE JIH JE OZDRAVELO. Iz vseh delov sveta mi pišejo ljudje. Iu so bili bolni, ter mi pravijo, kako zelo jjrn je pomagal Bolgarski Krvni čaj. To je zdravnik reveža. Lahko se ga pripravi in je zelo poceni. Pomaga zaprtju, želodcu, je tram, Ie-dicam ter boleznim v Črevesju Ce ga vzamete vrelega, pomaga hitro ubiti prehlad ter zašC-iti zoper uiflu.-nco pljučnico in druge bob-zni. ft"lirar.»ki i*. liSčni r^j prodajajo l^kar- arji vsepovsod, ali p., po.šti a,varovano i velik »Iruzirj-ki zavoj za Ji C." ili 3 t^i-vojc za $3.15 ali C zavojev za xa H. H von Schlick. Pre.-i.lent ^drn-ts Commpanv. ;t JT.-irv.-l Kuil line-Pittsburgh. P.-( —«\dv NAZNANILO IN PRTPOROOTT O » enjemro naročnikom -Varoda" v državi Ohio naznanja mo, da jih bo obiskal na« potovalni zastopnik Mr. ANTON 8IMČIČ, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj pršimo rojake, da mu bodo kolikor mogore naklonjeni. Slevenie Publishing Co Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese nekoliko bližje onemu času, ko boste lahko uživali Udobnost neodvisnosti? Pričnite stediti sedaj - da boste neodvisni po dolgih letih težkega dela. Vaši prihranki so najsigurne-je naloženi pri nas, ter se obrestujejo po o Frank Sakser State Bznk 82 Cortlandt Street New York City GUvm tiilipaltio J*4ruikt Banke. Knjiga za dolge zimske večere. SloTsntlco. Amerik* nski KOLEDAR za leto 1923 192 atrani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti. Cena samo 40 centov. Naročile sa še danes. SLOV EN IC PUBLISHING CO. 12 Cortlandt St.. New York tr Dob« m tudi pri sutopnlklh ggr Glas Narod«. ..... SKARAMUS Spisal Rafael Bahatinl. Za "Glas Naroda" poslovenil O. P. Jugoslavia irredenta« Tudi to pol »n al bilo uojeno 12 (Nadaljevanje.) — Preveč bo zaposlen, da bi te mogel sprejeti. —Kercadiou ni Brezposelni delavec Josip Hočevar, star -27 let, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pendarec r Trfctu, se je popolnoma upijanil v neki krčmi v starem mentu. Nato je .pa «e1 v hišo št. 2 v uL Madonna del Mare ter sc je vrgel raz okbo tretjega nadstropja. Toda ni mu ibilo usojeno umreti: pri padcu si je pretresel možgane ter je dobil notranje poškodbe. Prepeljali ao ga m bolnišnico. Hočevar je že enkrat preje iskal smrt v morju. Do tega žalostnega koraka ga je dovedia beda radi brezposelnosti. avtomobil ter ga podrl. Z istim aVtomobSom so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Tam so ga- > zdravniki preiskali ter ugotovili, da ima dolgo rano na glavi ter poškodbe na nogah in rukah. bil dosleden v svojih izvajanjih kot se navadno pripeti pri duševnih slabičih. — V Rennes je že sedaj do^ti zadreg radi teh trapastih Generalnih stanov, s pomočjo katerih hoče občudovani NecEer popravoti držacne finance. To je malenkosten švicarski bančni pi-sarček in poleg tega se proklet protestant, ki gotovo ne bo uspešen v zadevah, katerih niso mogli urediti možje kot Calonne in Brienne . - Zbogom. gosjKHl boter. — je rekel And r o-Louis. - - Kam pa grvš! _ se je glasilo zadarljivo vprašanje. ! ZasebnicaKo^elija Vodenik je ~ ^ J^rat domov jutri pa v Renne.s. | ^ ^^ ^ ^ ^ - lakaj, dečko, čakaj. — Mali, okro^i mozicek jc stopil na- j ier p^a svoje stanovanje brez prej ter položil svojo toLsto roko na rame Andreja. _ To ni nič j nadzorstva. Stanuje v Trstu v uL Je popomoma uccni ie uničil vse drugega kot klativiteštvo prLsmodarija, blaznost. Nifiesar dobrega j della Zonta št. 5. Med tel ea^m raz«iXh stn>jev na nafto. Ni se tli' ilii<.i'iPi< i><> Iu\n tulru m I i ui Kital ll»n k.iaota tov 1-aI I,.• .________SI___11 • i •___1'., __ Pogrela se 121etni Anton Škvarea iz Št uri j, ipušta Ajdovščina. Služil je na Colli. Dne 4. dec. je izginil in od tega časa ni glasu več o njem. Njegov oče, stanujoči v Šturijah št. 99, je radi tega v velikih skrbeli. / Umrl je v Jurdanih Pran Grguriu, posestnik in trgovec, star 45 let. # Požar v Tomajn. V mlinu Turka in Čemet a je izbruhnil jK>žar, ki je uničil poslopje popolnoma. Ogenj je uničil vse moglo še ugotoviti, kako je požar nastal. Tudi škoda se še ni cenila. tNa ljudstvo je napravila nesreča, ki je zadela pridna in obče spoštovana gospodarja, globok vtis. Umrla je v Vipavi po dolgi in mučni bolezni Ivana Dekleva, stara 81 let. Nova snzni ne bos dosegel, če boš ustrajal. Ti si čital Don Ki šot a ter veš, kaj So se pa prikradli v bivališče nese mu je pripetilo, ko se je hotel boriti z mlini na voter. To se bo mani nepovabljene! tef si izbrali, pripetilo tudi tebi .nič več in nič manj. Pusti stvari ikot so, dečko kar jim je ležalo najbolj na srcu, moj. Jny bi ne želel, da bi se ti pripetila nesreča. ■ namreč penila, zlatenine in drugih Andrr-Ix>uis se je ozrl vanj ter se bolestno nasmehnil. , stvari v vrednosti 500 lir. . —- Prisegel s«*m danes prisego, ki bi upropastila mojo dušo, če ' Tudi zasebni ca R. Sepič je pu-bi jo zlomil. ; stila zjutraj svoje stanovanje na — Ti misliš, da po jdeš, kljub vsemu, kar sem ti povedal t — Garibaldajevem tekališču štev. 25 Prav v toliki meri razdražljiv kot nedosleden, je zopet vzrohnel »»dzorstva. Med tem časom — Dobro, pa pojdi... Pojdi k vragu na roge' J so se,pa prikdali v stanovanje ne- — Pričeti hočem z naslednikom kralja. i™1" iar odWi 34 r-»uh' — In če boš zalezel v stiske, katere iščeš, ne hodi sem prosit ™ H™** ^J™*5' 1 . - -ii.- i t,-, - r • ^ ; njo m »e nekoliko drugega perila mene za pomoe; - je divjal stari gospod. Bd je zelo jezen. - Ker v nad 3000 ti^ . »e mi nočeš pokoriti, si lahko razbuješ svojo prazno butico in mlin ; Mem ^ in Hicer na veter ter greš k vragu, enkrat za vselej. j dno ^ adprii neffliani tatovi s Andre-l»uis se je priklonil, nekoliko ironično ter prijel za j narejenimi ključi stanovanje Al. ^j^0* * Beuesa v ul. Media št. 16 v Trstu. — Ce se bodo izkazali mlini na veter tako mogočnim nasprot- Po stanovanju so vse razmetali in Voni|M> 3° tla. Cčuiekj nikom, — jc rekel, stoječ na pragu, — bom mogoče skušal dogna- ko so sc tega naveličali, so spra-He bH strahovit- Cardueeijev trg1 ti, kaj bi se dalo napraviti z vetrom. Zbogom, gospod boter. vili v svoje malhe za okoli 4000 ba ob teui poln Paaantov,| Odšel je in M. de Kercadiou je ost«l sam. Razmišljal je o zad- Hr periU ter neznano kam odšli. I ki M; ™ radovednosti še zbrali nji skrivnostni frazi, katero je bil izrekel njegov varovanec in vse j« bil kot srečen, tako glede svojega varovanca kot glede de la • Aretirana služkinja. . .. . Tour d'Axvrja. Jezen je bil na oba. Sovražil je te trmoglave ljudi f Tržaška policija je aretirala 17-j 7* ' njimi TeŽ~ ki vedno slede svojim nagonom On sam je ljubil udobnost ter ho* >t!no Hto&fcijo Cvetko Kralj, 0 i ko Peljali takoj v tel živeti v miru z vsemi sosedi. To se mu je zdelo tako očividno kateri ^ poročali, da je ukradla W*«™ b0tnit'0' doeim 80 Da kolikor mogoče olajša priseljencem potovanje, jo zaposlila White Star črta svojega posebnega zastopnika v Bohuminu (Oder-bergu), ki je važno mesto na če= lK«ijlovaško^poJjski meji. Preko tega mesta potujejo ljudje iz raznih vzhodnih dežel. Veliko jih pride tudi iz Rumunske. Naloga tega agenta, ki govori več jezikov, je, da gre potnikom na roko, da odgovarja na njihova vprašanja ter jim v splošnem daje vsa zaželjiva pojasnila. On se pobriga za njihove potne liste ter jih pelje v urad, kjer jih je treba pokazati Njegova glavna skrb je. da noben potnik ne zaostane in da se mu ni treba brigati za prtljago. Z ustanovitvijo tega urada v Bohuminu (Oderbcrgu) je napravila White Star črta nov člen v verigi svojih uradov in agencij, katerih poglaviten namen je, olajšati potnikom potovanje. * Vsled neurejenih razmer v Ev-n-pi. vsled različnih valut je ta služba velike vrednosti aa one, ki niso vajeni potovanja. Kretanje parnikov - Shipping News 1. februarja: Mount Clay. Cherbourg Chit-ago. Havre, a funiarja: la Hamburg. Na pota v dofflivino. men: Zealand. Cherbourg; Tbyrenls. Cherbourg in Hamburg. 7. februarja t President Garfield, Cherbourg; America. Genoa. a februarja: Colombo, Genoa: Manchuria, Cherbourg n Hamburg: 'Wuertemburg. Cherbourg la Hamburg; Thurlngla. Hamburg 10. februarja: Olympic. Cherbourg: Pre«. Roosevelt, Cherbourg In Bremen; Finland. Cherbourg In Antwerp; Noordam. Boulogne In Rotterdam. iS. februarja* Canoptc. Cherbourg In Bremen. M. februarja: Pres. Adame, Cherbourg; Hannover. • trenmen- iS. februarja: Mount Carroll. Cherbourg in Hamburg; Rochambeau. Havre. § 17. februarja: Mm. Arthur, Cherbourg In Bremen: Oiu4t Ceeare. Genoa; Nlew Amsterdam Boulogne In Rotterdam; Samand, Cherbourg SO. februarja: Hercngurui, Cherbourg. ti. februarja: France, Havre; Saronla. Cherbourg la Hamburg; Orduna. Cherbourg In Hamburg; Pres. Monroe. Cherbourg. X2. februarja; Mongolia. Cherbourg In Hamburg; Han-aa. Cherbourg In Hamburg; Rousillni^ Havre. 24. februarja: Volendam, Boulogne In Rotterdam; Lapland. Cherbourg; Pres. Fillmore. Cherbourg In Bremen. SS. februarja« Con te Roaeo. Genoa ; Pres. Van Buren, .Cherbourg; Seldlltz. Bremen. 1 marca: Mlnnefcahda. Cherbourg In Hamburg. S. marca: Kroonland. Cherbourg In Antwerp; Prea. Harding Cherbourg In Bremen. 7. marca: Parle, Havre. Bomba v Trstu ranila 35 oseb. : Na Carrduecijeveui trgu v Trstu' sta se sprla med seboj fašista Ma- i rio Breiicli in Mdiio PorfcL Po pre-! pint se je razvil spopad. Nekaj ■ časa sta se metala po tleh, končno ( pa je Brelich potegnil iz 'žepa ■ okoli obeh fašlstovskih petelinov, j Bomba je eksplodirala in ranila ftesto poglavje. MLIN NA VETER. kot najvišje dobro življenja, da je označeval kot bedake vse one. i S,*,Podu,J, Idi Ko- ki so ibkali druge .stvari. '; *>os zlat« zapestnico in pobegnila. t Tatinska ft^tKs Tržaška policija je aretirala ne-i ko Iavnko Zonta, staro 49 let, brež stalnega bivališča, ker je u- %r i v* a • -n • » . ' kradla 130 lir Mariji Furianovi. .M^d .\ante-, m Kennes je bila ustanovljena redna poštna zveza in sicer jk) tri kočije v vsako sinter vsaki teden. S pošto ste vsled Trgovca opeharila, tega lahko prepotovali nekako sedemdeset milj poti za svoto štiri | V TVstu so aretirali neko Marijo in dvajsetih liver, ki so predstavljale nekako eno angleško grine- CKtrouško, ker je opeharila neke-jo. Potovanje je trajalo štirinajst ur. Enkrat na teden se je ena f ga trgovca za 172 lir. taka p bil. p, ječ. n»j. V' ^j"0 25' 2 vaoija kipa LuJ.vik. XV. je Beki mlad čtovT«™ ^ , i i .. j i x- v , , . ... a8t' w na licu m vee bunk na glavi. De- .*' 'JUtlsk" run02'°" N^OV» m *dost r oWtki "ta d- i' je, da jo je nj™ mož dijak in skupina tovarišev se je kot nekaka častna straža zgrinjala krog njega. Samomorilna manija v Trstu. Preko glav množice je ujel Andre-Louw par fraz, katere je, Hektor Gregorič. star 52 let, izustil oni strastni glas. *t*wijoc v ulici S. Maria Maggie — Obljubo kralja . . . avtoriteto kralja teptajo z nogami , . . • št. 4, se je močno oprl. Potem Prisvajajo samim sebi suverenost nad Bretonsko. Kralj jih je raz-: j« "d v hišo štev. 9 v ulici Pozzo pustil ... Ti nesramni plemenitaši pa so izzvali svojega vladarja ter *e vrgel raz okno tfe- in narod ... % t joga nadstropja. Ostal je na licu Ce bi ie ne poznal, na temelju tega, kar mu je pripovedoval ^^ T*^' * Xi FUip, dogodkov, ki so d o vedi i Tretji stan skoro do javnega upo- i ^^ ^ P Je dovedlo do tega ra bi mn trh ^r fraz v polni meri pojasnilo položaj. Domneval r a ■ OFa "i* - . je d. je ta Uudski izraz omenja skrajno ugTn J priličen « jnm^^ ^bT:^ B^' njegove namene. \ upanju, da bo to razpoloženje tudi uplivglo; «t*r 21 let, stanujoč v ulici XX na kraljevega porotnika ali namestnika, je odjahal naprej po iiro- fcettembre št. 85! hi Alojzij Tndri-ki dobro tlakovani Hue Royalle. kjer je bila ljudska gnjeea že do- go, *tar 43 let. Prva je hotel nmre-sti manjša Svojega konja je spra\-il v hlev pri Corne de Cerf ter1 ti radi ljubezni, drugi pa radi je-se napotil pes proti justični pslači. tike. Oba sta bila prepeljana v Krog omrežja stebrov in odrov katedrale, katero so pričeli mewtno tatewico. graditi eno leto poprej, se je zbirala velika množica, a Andre-Louis lWetni Ivan Travim se je xapri ni ustavil, da bi ugoto^ vzrok tega zbiranja. Sel je naprej ter, v svo®? sobo' v kateTO i« ^>>1 preje kmalu prišel do lične palače v italjanskem slogu ki je bilo eno ma- i tJe5e ^ loitevilnih ja>-nih poslopij, ki so preživela uničujoči požar pred ^ ^ daK J>re*>eli»ti v . t w nisnieo. Hotel je umreti radi bede. Električna zHamenja na Broadwayu. , Pomiislite, ee bi vam naročili, da m f5 let občinski svetovalec ter m0rat(, pr«teti vsa električna znamenja, kar jih je na newyor-Hkem Broadwaj-u, vse luči v njih rti izračunati, koliko eloktrikte porabijo. Ne bojte se, tega vam ne bo tre-l»a, kajti to je že vse prešteto in izračunano. Xa razstavi 4'električnih znamenj", ki se je otvorila v pemde-ljek dne 29. januarja v Irving fPlaec izložbi New York Edison Company, lahko vse to izveste. V New Yorku je 9577 električnih znamenj, ki so razsvetljena z več kot miljoii žarnicami različne velikosti. Na razstavi lahko izveste za vsako cesto in ulico, koliko ima električnih znamenj in kolike žarnic v vsakem znamenju. RaiKtava je izvanredno zanimiva, ne samo za električarja, pač pa za vsakega, ki se zanima za napredek tako velikega mesta kot je Strw York. - aestde&etimi leti. 8 težavo je prerinil do velike dvorane, znane kot Salle des \ Neprijetna stvar par perdus (Dvorane izgubljenih korakov), kjer se je lahko hladij I je doJete4a zasebnico Ano MiceUč cele pol ure potem, ko je našel nekega pisala, naj obvesti boga, ki J stanujočo v ulici Giuliani št. 13 v je predsedoval onemu svetišču Pravice, da prosi neki odvetnik iz j Trstu. .Šla je na sprehod, pustivsi (iavrillaca za avdijenco radi neke skrajno resne zadeve. j svoje stanovanje br« nadzorstva. Da ga je hotel kraljevi namestnik sploh sprejeti, je bila goto-; se je proti večeru vrnila, je z vo posledica težkih časov. Konečno so ga odvedli po širokih atop, kostnim srcem ugotovila, da njieah navzgor v neko prostorno, borno opremljeno sobo, kjer je 1118,1 twn ^asom riezH v stanovanje čakalo že več ljudi, večinoma moških. neznani gostje ter odnesli mnogo Tam je moral preživeti nadaljne pol ure in čas je porabil »ai.1^* V vmfclo,rti Md 2506 to, da razmišlja, kaj naj reče pravzaprav. To razmialjane ga je do- j AvtceoMaka vedlo do »poznanja slabosti slučaja, katerega je hotel predložiti - - " " možu. kojega nazori glede postave in moralnosti so bilo okajeni od njegovega soeijalnega stališča. (Dalje prihodnjič.) Sedemletni Šolar&fc Marijan se je vračal iz šole proti svojenu domu ulici Coldfen* št. «12 VbT^d^^l^teliti?« eaatou V iatesn lupa je p* pridrvel S posredovanjem tvrrfke FranV Hakser State Bank so odpotoval r staro domovino: S parnikom Majestic 6. januarja: Jurij Kobe iz Gilbert, Minnesota v Brezovico. S parnikom Paris 17. januarja: Rudolf Dodič iz Leask, Sask.. Casnada,* v Jelšane. Anton Tonifs:^ iz Cleveland. Ohio, v Vedijke Poljane. S parnikom Olympic 20. januarja: Louis Dežman iz Cleveland, O., v Družinsko vas. 8 parnikom President WOaon 27. januarja: Iledvika Jonkc iz Lakcwood, N. J., v Beljak. . Jože Pečar iz Detroit, Mich., v Dobravo pri Ljubljani. Alojzij Erman iz Detroit, Mich., v St. Jan ž. Franc Lončar z družino iz Caon-dem an Gauley, W. Va-, v Cerknico. _ Anton Godeša iz Garalev on Gauley, W. Ya., v Spodnje Jezero. Anton Ccrnivec iz Ely, Minn., v Ljubljano. Jaaiez Šuštar iz Forest City, Pa., v Vel. Mengeš. Anton Koren iz Barbertoii, O., v Nadlesk. Florjan Poboljšaj iz Breezv Hill, Kansas, v Dobro\-ee. OO JUGOSLOVANSKE VLADE POOB-LA&ČENA PAROBROONA DRUŽBA. 6,426 JU60SL0VAN0V Ko lahko priflo v Ameriko začeti om prihodnjega julija. Cunard črta je naj jolj hitra za vafle rojake, da pridejo v Ame/iko. Izseljenci. ki iinajojistke za Cunard. morejo potovati takoj, ker »koraj vsak dan v mesecu odpluje kak parnik fz Evrope. Cunard rta inia izvrstno prevozno slutbo za Izseljence iz Jugoslavije, tako da Jih spremila kompanijukl zastopnik Jugoslovan, da nimajo sitnosti. Nobenih posebnih stroikov za to. Olede kart in drwrih Inforriiaclj VpraSajte lajbližj^ga agenta v me^n all okolici. Cunard Money Ordrt IzplaSlJivi v Jugoslaviji hitro, varno in zanesljivo. CUNARD LINE 25 Broadway New York ZASTAV Najnavajia zastave, bander*, retalij« prodaja nad 15 let Vaš rojak, piSite mu po načrte na naslov: IVAN PAJK. 24 Main St., Conemauflh. pa. SLAMNIKASJI SE I&ČEJ0 za.delo na malih strojih. Dobra plača. Dolga sez'xja. — Georgette Hat Co., 675 Hudson St., blizu 14. ceste, New York City. (31.1—7-2) Ne trpite vsled Revmatizma, živčnega trganja, v prsih, otrplih mišic Vdrgnite ■EXPELUR na bolečo površino, da boste začutili iaretaje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pai nosi SIDRO varstveno znamko. VLAH0V ŽELODČNA GRENC1C A Dela jo In spravlja | ▼ steklenice v I ZADRU (Dalmadjai od leta 1861 ROMANO VLAHOV Naprodaj po vseh Lekarnah, delikatesah in groc«riJah. Edini aaenti aa Združene drtave. V. LANGMANN, Inc. 97-99 SimA Ats, New York, H. Y, NAJVEČJA ARABSKA i SANJSKA UU6 A NsjDorejb iliwtroTBaa i Vatboj* M> atnaL POTOVANJE V STARI KRAJ iN NAZAJ V AMERIKO, . tz dolgoletne iskusnje vemo. o(l Novega p ra« 1 a na Prmios-skeni. Prosim eenj«-ne rojake, T-e kateri ve za njegov naslov, naj mi ga nazn_ni. za kar bom zelo hvaležna, ali naj se mi s;im oglasi. — Mar>- Plešivac, 15ox 8:{, Fall en timber, Cambria Co.. Pa.* MOŠKI! ZaičMte Preti Mlataia N" itaTite si oaiboljio zs«»ito PREPRElIA aa MOŠKE Velika tabe SSe. Kit C4'a) <1 Vri Mamarjlali »Y-Xil Dept: B 92 Beekmao St.. New York Pilite za akrelaico. Veliki Bbznikm Pratika (s tremi Blatiti.)] Cen* s poštnino 20o 25 prstik ....... $3.76 50 prmtik 6.50 100 prstik ....... 12.00 Slavenic Publishing Co. 82 Cortlirit Street Mew York gV Doba se tudi pri sastopnlklto Or O las Naroda. VELIKI Kompletni svetovni Atlas Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in kazalom. Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka. • • Cena s poitnino == "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street N E W Y O RK CITY ADVERTISE IN "GLAS NARODA' Praktični Računar Mročna ftepna knjiHca, ki ima T80 kar je v kupčiji potrebno, ie natančno iiračunjeno, kakor tudi m isračunjenje obreatL je trdo vezana, stane BLOYEHIO FUBUSHiro CO. tt Cortlandt Street : Hew Torti