Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — ne-deljska izdaja celoletno 96 Din. sa inozemstvo (20 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ■L6/DI VEJVEC Ček. račun: Ljubljana St. 10.6*0 is 10.349 za inserate; Sarajevo 4U. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2999 Telefoni nrednlštvmi dnevna »tožba UK* — noten 29N, V9i in MM Izhaja rak dan sjutraj, rasen ponedeljka in dnev« po praznika ■ Delu čast! Pred nekaj tedni se je v Ameriki dogodil 6nden slučaj. Podjetnik velike firme Blow-man v Detroitu je za neka dela v svojih tovarnah uvedel robotnike, to je umetnega ma-šinskega človeka, ki naj bi vršil opravila, ki jih je dosedaj samo človek mogel opravljati. mrjev korak pa je silno razburil delavstvo. Ne morda toliko radi tega, ker so v »človeškem stroju« videli novega delovnega konkurenta, ampak mnogo bolj, ker so s poskusom robotnikov smatrali poteptano in ponižano svojo lastno človeško čast. Ze po nekaj dneh so delavske množice navalile na tovarno in jo do tal porušile. To je bilo maščevanje človeka nad strojem, ki je kakor grozeč demon hotel ponižati človeka in njegovo delo. Kako je res človek v toku zgodovine spremenil svoje mišljenje o delu! Od nekdanjih poganskih časov, ko je leni in^siti meščan gledal na delo kot nekaj ponižujočega in sramotnega ter ga radi tega prepuščal sužnju, katerega ni smatral za človeka; — od dni visoke delovne konjunkture h koncu preteklega in v začetku našega stoletja, ko je povsod bilo dela preveč in so hodili okrog voditelji delavstva in mu kot zlato dobo napovedovali v bodočnosti čas, ko bo »osvobojen prokletstva dela«, pa do naših dni, ko v resnici počiva milijone delovnih človeških rok, toda ne prostovoljno, ampak prisiljeno. Danes nikdo ne smatra teh brezdelnikov za srečne ljudi, nasprotno, vsi vemo, da je njih položaj žalosten in njihovo življenje polno pomanjkanja in grenkobe. Po teh težkih preizkušnjah izmodreni smo stoprav pričeli ceniti in spoštovati delo in zreti v njem naš pravi blagoslov. Delo je bilo sicer človeku dano v breme, od katerega za nobenega smrtnika ni izjeme. Ravno zato pa, ker je to obvezen zakon za človeštvo, postaja zanj tudi blagoslov, ako ga tako opravlja in spolnjuje, kakor je volja Stvarnika. Delo je naše poslanstvo na zemlji, je zlat ključ do človekove časne in večne sreče. Ogromno skrivnost skriva v sebi delo. Divjina, osat in trnje se umikajo jasnim livadam, na njih vstajajo lepa žitna polja, košate vasi in ponosna mesta. Pri tem delu pa človek čuti, kako tudi sam postaja prost trnja in bodičja, čuti, da se očišcuje v delu in plemeniti. Vsako resnično delo je za človeka kakor očiščujoč ogenj, ki požiga v njem ničvredno navlako, ga vrejuje in dela vrednega spoštovanja pred samim seboj. Delo je življenje, delo je človekova čast. Človek je ustvarjen po božji podobi in ga je Bog odlikoval na poseben način s tem, da je vanj položil nekaj svoje stvariteljne sile. V delu človek ustvarja, ne sicer iz niča, kakor ustvarja Bog, vendar pa mu je dano, da stvarem vdihuje nove oblike, novo, kar je sad njegovega duha in njegovih rok. Zato je brez duše človek, ki ne razume plemenitega ponosa rokodelca čevljarja, ki je izdelal lep čevelj, kovača, ki je izvaril pravšno podkev, mizarja, ki je pogodil lepe oblike pohištva. To je ponos človeka, ki se zaveda svoje stvariteljne sile, ki polaga svojega duha v delo svojih rok. Isto tako tudi razumemo, zakaj stroj ubija in mehanizira delavca, zakaj mu rastoča industrializacija pije dušo. Nima več možnosti, da bi sam oblikoval in poustvarjal gmoto, ponižan je na brezdušno službo mrtvim strojem, in zato še sam postaja^ stroj. In ker je delo človekova časL zasluži tudi naše polno spoštovanje. »Dva človeka spoštujem in nobenega tretjega« pravi Tomaž Oarlyle v svoji visoki pesmi o delu (Sartor Resartus): »Prvi je ročni delavec, ki z orodjem, ustvarjenim iz zemlje z naporom premaguje zemljo in jo spreminja v človekovo lastnino. Spoštujem žuljevo, skrivljeno, trdo roko, ki pa kljub temu nosi na sebi znak kraljevskega veličastva, kajti njej pripada žezlo našega planeta. Spoštovanja vreden je tudi grobi, zamazani obraz s svojo priprosto inteligenco, kajti to je obraz človeka, ki živi, kakor mora človek živeti. Da, tem častitljivejši si mi radi tvojega grobega obraza, radi katerega bi te morali bolj ljubiti kakor pa po-milovati. Težko preizkušen brat! Za nas je tvoj hrbet tako globoko upognjen, za nas je bila tvoja ravna postava nakažena. Ti si bil vojak, ki ga je zadela izbira, da gre za nas bojevat bojo, ki so mu upognili telo. — Še drugega moža spoštujem, tega pa še bolj, ki ne dela le za to, kar je neobhodno potrebno za vsakdanji kruh, ampak kar je potrebno za duha, torej za kruh življenja. Ali ne spolnjuje tudi on svoje dolžnosti, ko se prizadeva za notranjo harmonijo in jo z besedo in delom, pa naj bo nizko ali visoko, tudi drugim razodeva? Najvišje stoji, ako je njegovo notranje in zunanje delo prelito v eno, ako ga moremo imenovati misleca, ki nam s svojimi deli pomaga osvojevati nebo. Ako dela siromašen delavec za kruh, da se prehrani, naj razumnik dela za njega, da mu daje luč, vodstvo in pravo svobodo.« Pred delom, v katerega je položena človekova čast, moramo imeti zato vedno visoko spoštovanje. Tudi pred lastnim delom, ker se moramo zavedati, da smo zanj odgovorni pred Bogom in vsem človeštvom. Nikdo med nami nima pravice, da bi bil le užitkar tujega dela, ako more delati. Oblačimo se v oblačila, ki jih nismo sami naredili, hodimo po cestah, ki. jih nismo sami tlakovali, uživamo kruh, ki ga nismo sejali, in se radujemo tisoč stvari, ki jih nismo mi domislili in ustvarili. Okrog nas je ves svet, ki nam sluzi in nam pomaga. Zato tudi mi nimamo pravice, da bi živeli prekrižanih rok. Kdor si pusti streči, ima dolžnost, da tudi on drugim služi in jim pomaga. Vsak izmed nos je sredi stvarstva člen velike delovne skupnosti in je njegova dolžnost, da svoje mesto pošteno izpolni- , . v . Pred skoraj 2000 leti je sam ueloveecni Bog kot, delavec in tesar s svojimi rokami posvetil delo. Od tedaj ni delo več sramota, ampak novo plemstvo^ ki atoji višjo, kakor Stresa je prav malo olajšala položaj v Evropi Šele nemške podmornice so zganite Za Francijo je Nemčija začela hladnokrvno izzivati sedaj še Angleže V. Britanijo London, 30. maja. b. Izjava sira Simona na seji nižje zbornice 29. t. m., da je dobil od nemške vlade sporočilo, po katerem je Nemčija začela grad-bo 12 podmornic po 250 ton vsaka, je angleško javnost zelo razburila. V spodnji zbornici je o tem vprašanju napovedana debata, ki se bo vršila v četrtek 2. maja. V sredo 1. maja pa bo izredna seja ministrskega sveta, ki se bo pečala samo z dvema točkama: 1. nujni ukrepi o zvišanju in okrepitvi angleški letalskih sil; 2. kaj ukreniti spričo nove kršitve versajske mirovne pogodbe s strani Nemčije. Vsa Anglija razburjena Anglija je nad novim korakom Nemčije, ki ne jemlje prav nobenega ozira več na ničesar in nikogar, razburjena tem bolj, ker se je angleška vlada dosedaj kljub svojim obveznostim, sprejetim na konferenci v Stresi, skrbno varovala, da pusti Nemčiji odprta vrata za sporazum z velesilami in je preprečevala, da se ne bi proti Nemčiji sklenila kakšna aliansa. Sklep Nemčije, da poveča svojo mornarico, pa je celo angleške levičarske kroge, predvsem delavsko stranko, ki je doslej vodila ostro borbo proti Simonu, oziroma MacDonaldu, češ, da sta se v Stresi preveč vezala na Francijo in Italijo, spreobrnil k vladni politiki, zakaj nemški korak ogroža sedanjo pozicijo Velike Britanije na morju. Angleška javnost se sprašuje, kakšen pomen naj ima še mornariška konferenca med Anglijo in Nemčijo, ki bi se imela kmalu začelii in za katero sta vršila predpriprave kapitan Wassner z nemške strani in prvi lord angleške admiralitete, sir Chatfield. Vrh tega pa je angleško vojno ministrstvo dognalo, da je Nemčija zgradila letalsko brodovje, ki je dvakrat močnejše od angleškega. dva- Nemčija je tudi obnovila ladjedelnici v Rosfockn in Lubecku, ki sta dosedaj počivali. V Rostocku gradijo tudi veliko bazo za hidrovolane. Anglija kliče dominijone Nemški korak je popolnoma izprevrgel vso angleško pomorsko politiko po vojni, ki je šla za tem, da se na morju kolikor toliko štedi, samo, da ima Anglija številčno najmočnejše brodovje v Evropi in številčno enako brodovje napram Ameriki. Sedaj pa bo treba novih pogajanj z vsemi evropskimi pomorskimi velesilami ter z Ameriko in Japonsko, da se brodovno razmerje vseh velesil spričo vstajanja novega nemškega vojnega brodovja nanovo uredi. Treba je vpoštevati, da je najvažnejša življenjska sila Velike Britanije, pomorska pot skozi Gibraltar ter Rdeče morje v Indijo, silno občutena in Kako Nemčija drži besedo da Angležem že to ni prav, da se na tej liniji okrepljuje zadnja leta Italija. Nemške podmornice, ki so že med vojno bile strah Anglije na tej vodni poti, pomenijo hud udarec za angleški prestiž in veliko nevarnost za njo v eventualni novi vojni. Spričo tega je sedaj v Angliji prevladalo prepričanje, da politika čakanja in tolerance napram Nemčiji ni več na mestu in da dejanski položaj zahteva energične politike v obrambo življenjskih interesov Anglije. Kako resno smatra MacDonald (o vprašanje, se razvidi tudi iz tega, da hoče sklicati ob priliki jubilejnih svečanosti v čast kralju Juriju V. imperialno konferenco z vsemi britskimi doininioni, da bi podpisali locamsko pogodbo, katere domdnioni, kakor znano, niso podpisali, ker se nočejo zaplesti več v kakšno vojno v Evropi. Dominioni bodo sedaj locamsko pogodbo bržčas podpisali, ker so ogroženi od Nemčije tudi oni 15 letal dnevno ! SfiszizT Nemško zračno brodovje je dv krat močnejše od brodovja vsega angleškega imperija Izkazalo se je namreč, da je sir Simon v svojjh razgovorih s Hitlerjem v Berlinu vprašanje razmerja nemških letalskih sil do angleških napačno razumel. Ko je namreč Hitler izrazil načelo, da mora nemško letalsko brodovje biti angleškemu enako, je Simon menil, da gre samo za število angleške letalske flote na britskem otočju. Hitler pa je mislil — pa iz previdnosti ni povedal — na moč angleškega letalskega brodovja v vsem imperiju, ki znaša 1020 letal takozvane purve linije, od katerih pa je za obrambo britskih otokov na razpolago samo 480. Toda po točnih informacijah angleškega vojnega ministrstva razpolaga Nemčija že danss z nad 1000 letali prve linije, to se pravi, toliko, kolikor znašajo letalske sile vsega britanskega imperija sploh. Ker bi v slučaju zračnega napada s strani Nemčije Angleži imeli v obrambo na raz]x>lago samo polovico tega, kar ima Nemčija, je razumljivo, da so hudo razburjeni. Seveda je res, da bi v takem slučaju prišla v poštev tudi Francija, toda Angleži opozarjajo na to, da nemško letalstvo prekaša angleško tudi po kvaliteti, ker Anglija nima celokovinskim nemškim letalom z veliko hitrostjo postaviti nasproti nobenega enakovrednega. Anglija takega stanja seveda ne more trpeti in zato je že danes gotovo, da bo ministrski svet sklenil angleško zračno brodovje podvojiti in zgraditi nove tipe zračnih bombarderjev ter izdati v to svrho velike vsote tako, da so oni. ki so doslej še sanjali o »razorožitvi«, globoko razočarani. Vse ladjedelnice delajo ... Enako pa so Angleži vznemirjeni zaradi povečanja nemškega morskega brodovja. Nemčija je s tem, da je začela z gradnjo 12 podmornic, zopet kruto kršila versajsko mirovno pogodbo, ki ji ta tip ladij sploh prepoveduje. Anglija bo poslala Nemčiji tozadevno protestno noto, toda ta nota gradnje podmornic sigurno ne bo ustavila. Ce se bo pa zopet sklicala Zveza narodov, tudi ne bo ničesar pomagalo, ako se bo zopet sprejel kakšen platen ičen sklep v tem oziru, pa naj se glasi še tako energično. Ako pa bi se hotele skleniti kakšne učinkovite gospodarske ali celo vojaške sankcije proti Nemčiji, bi to dovedlo Evropo do praga svetovne vojne, česar prav nihče ne želi. Zato ne bo kazalo ničesar drugega, kakor da Anglija v sporazumu s Francijo in Italijo pcveča svoje brodovje in da se v tem oziru ukrepajo dejanske odredbe in načrti, priča to, da je dospel v London francoski mornariški minister P i e t r i. Nemčija pa pridno gradi naprej nove ladje. Nove podmornice so naročene v ladjedelnici Bloem in Voss v Hamburgu, v Kielu in v Stettinu. Angleški generalni štab je dobil od svojih odposlancev zanesljive informacije, da zgradi Nemčija dnevno 15 lovskih letaL Razen tega zgradi vsak teden 9 velikih prometnih letal, ki se lahko z enim samim gibom spremenijo v bombna letala z veliko nosilnostjo. Razen tega se izdela tedensko v tvornici Dornier, Junkersovih tovarnah in Heinkelovih tovarnah, 3 velika trimotoma bombna letala. Vsi ti aparati imajo povprečno hitrost 300 km na uro, akcijski radio pa znaša 2500—3000 km. Razen tega lahko nemška bombna letala nosijo s seboj do 2 toni bomb. Tudi gradnjo podmornic smatra Anglija za ukrep Nemčije, ki je naperjen predvsem proti njej. Obvestilo nemške vlade, da je pričela Nemčija graditi 12 podpornic po 250 ton, Anglija ni vzela resno, ker je od svojih zaupnikov informirana, da kuzpolaga Nemčija žc z nekaj podmornicami po 1000 ton in da je v Kielu že tudi odprta podmor-niška šola, v kateri se pridno vežbajo nemški pomorščaki za službo na podmornicah. Evropski politični krogi pripisujejo velik pomen obisku francoskega mornariškega ministra g. Pietrija v Londonu, kamor je baje prišel kot gost h poroki hčerke angleškega mornariškega ministra lorda Heilshama. London, 30. aprila. AA. Današnji »Manchester Guardian« prinaša nove podrobnosti o uradnem obvestilu, ki ga je dobil britanski pomorski ajtaš* v Berlinu. Po trditvah tega lista je dobil britanski vojaški ataše od pristojnih nemških krogov v četrtek tole obvestilo: 1. da so načrti za 12 novih nemških podmornic izdelani še od jeseni lanskega leta; 2. da se je izdelava posameznih delov sa U podmornice začela že okoli božiča; 3. da so se pred 14 dnevi začela dela za gradnjo teh podmornic. Obenem poročajo, da so imenovani kort delegati za britansko-nemške pomorske razgovore v. Ribbemtrop, kontreadmiral Schuster, kapitan bojne ladje Cailderlain in fregatni kapitan Wesner. Pomorska konferenca odpovedana London, 30. aprila. AA. Današnji »Daily Ex-press« pravi, da je nemška vlada včeraj zahtevala od britanske vlade, da naj se odlože britansko-nemški pomorski razgovori, ki bi se imeli začeti prve dni meseca maja. Nemška vlada utemeljuje to zahtevo s sedanjim političnim ozračjem, češ, da se ji zdi neugodno za te razgovore. Razen tega bi nemška vlada hotela začeti ta pogajanja šele tedaj, ko bo drža".ni kancler Hitler z velikim govorom v rajhstagu javno opredelil nemško zunanjo politiko. Dolgočasna francosko-ruska pogajanja Potemkin izmučen Pariz, 30. aprila, c. Danes dopoldne ob 10 se j jo vršila redna tedenska seja francoske vlade na Elizeju pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Zunanji minister Laval je na tej seji poročal o poteku pogajanj med sovjetsko Rusijo in Francijo. Izrazil je svoje prepričanje, da bo Rusija končno uvidela, da mora sprejeti francoski načrt pogodbe, in je zato poln optimizma, dasi mora priznati, da smo še daleč od zaključka pogodbe, »Excelsior« objavlja načrt pogodbe med sovjetsko Rusijo in Francijo, kakor ga predlaga Francija. Ta načrt obsega pet točk, in sicer: 1. Sporazum med sovjetsko Rusijo in Franicijo mora biti sklenjen po določbah čL 10, 11, 15, 16 in 17 pakta ZN. 2. Sporazum ne more ovirati locarnskega pakta. 3. Tako zvano vprašanje avtomatičnosti sc uredi tako, da ostanejo pravice ZN ncokrenjene, na drugi strani pa v slučaju napada nobenemu izmed pogodbenikov ne bo treba čakati na pomoč. 4. Pogodba bo obsegala vse polno določil, kako naj se razlagajo posamezni slučaji vojne nevarnosti. 5. Ta sporazum ne sme biti naperjen proti nobeni državi. Vendar pa bo osnova za varnostni sistem na vzhodu Evrope. Takoj po seji vlade je povabil Laval Potjom-kina k sebi. Ta razgovor med njima je trajal nad eno uro, vendar pa ni prinesel razčiščenja. Potjom-kin je izjavil Lavalu, da mora njegove predloge znova sporočiti Moskvi in da bo najbrž jutri prišel ponovno v zunanje ministrstvo im prinesel od- krvno ali denarno plemstvo. Prihaja čas, ki bo človeka vrednotil le po njegovem delu — duhovnem ali telesnem — in je prav tako. S tem nikakor ne obožavamo dela, niti ne trdimo,'kar bi bilo zmotno, da je delo samo sebi namen. Toda pravično je, ako privilegiji, ki si jih je nekoč lastilo v družbi krvno plemstvo in ki si jih še danes lasti denarno plemstvo, preidejo na tiste, ki si s svojim delom pošteno služijo kruh in ki ga belega me-ljejo mnogim, ki še vedno žive od tujega dela. Ker pa je vprašanje dela za velikansko večino ljudi istovetno z vprašanjem kruha in življenja, mora biti f+m zahteva nas vseh, da mora vsako pošteno delo imeti tudi pošteno plačilo. Danes, ko se s krivičnim od-tegovanjem delavskega zaslužka delajo na vseh straneh vprav vnebovpijoči grehu ne pozabimo, če smo še kristjani, da je že v sv. pismu bil izdan prvi varstveni zakon delavčeve plače: »Delavec jc vreden svojega plačila« (Lk 10. 7). Srednjeveški menihi so poznali čudovit izrek: Laborare est orare, delo je molitev, in takšno naj bi res bilo človekovo delo na zemlji. Kakor je molitev — ki je tudi delo — povzdigovanje duha k Bogu, naj bi tudi vse delo uvajalo človeka v skrivnosti božje dobrote in ljubezni in ga tako dvigalo k njegovemu Stvarniku. Ni nam delo naloženo zato, da bi si z njim kdaj pripravili paradiž na tem svetu, kakor misli materialistični sve: tovni nazor, kajti to ni človekov življenjski namen. Delajte temveč z vsemi silami in z vsemi močmi, pravi sv. pismo, da si osvojite božje kraljestvo. To naj bi bil pravi in zadnji cilj človekovega dela na zemlji. Tako je verno krščansko ljudstvo delo od nekdaj tudi razumelo. Mesec majnik, ko premaga spomlad zimo, ko zmaga življenje nad smrtjo, si je veren narod vzel kot simbol, ki ga kliče k duhovnemu prerojenju in velikemu delu za versko obnovo duše. Z velikim veseljem in pobožnostjo se dan za dnem. ves majnik. zgrinja okrog Marijinih oltarjev in si ob njih išče nove luči in novih idealov za delo svojega življenja. dna. govor iz Moskve na te nove francoske predloge. Izgleda, da postaja Potjomkin že izmučen nad to dolgočasno igro. To se pravi, da se sovjetska Rusija že odmika od Francije. Da bi se to preprečilo, so danes poslali k Potjomkinu velikega prijatelja sovjetske Rusije Edouarda Herriota, ki ga nekateri smatrajo za idejnega utemeljitelja politike zbližanja med Rusijo in Francijo. Razgovor med obema je trajal skoraj dve uri in je poteke* v zelo prijateljskem razpoloženju. * Čakajo ob Abesiniji... London, 30. aprila. AA. Današnji »Daily Mail« prinaša poročilo svojega posebnega dopisnika iz Eritreje. Dopisnik pravi med drugim, da je Massaua vprav natrpana s četami in vojnim materijalom, in da med prebivalstvom in italijanskim kolonijalnim uredništvom vlada splošno prepričanje, da se bodo neprijateljstva začela jeseni, ko se neha deževna doba v tem delu Alrike. Dopisnik dodaja, da ima tudi sam vtis, da so te velike vojaške priprave preobsežne, da bi mogel misliti, da gre samo za varnostne ukrepe. Italijanska vlada, pravi dopisnik, je očividno prišla do prepričanja, da zavzetje Abesinije pomeni rešitev problema preobljudenosti Italije. Kar se Abesinije t'če, pravi dopisnik, je pričakovati, da se bo ogorčeno uprla. Toda pre«! očmi moramo imeti, da lahko Abesinija uvaža vojni materijal samo čez francosko Somalijo. Zato, zaključuje dopisnik, sc bo Abesinija mogla na podlagi sedanjega položaja v vojni oskrbovati z orožjem samo s tihotapstvom. Ponovno vstajajo glasovi, da je Japonska trdno odločena pomagati Abesiniji, če pride do vojne. Neki ugleden Anglež, ki sc je te dni vrnil iz Abesinije, kjer je imel več avdijenc pri abesinskem cesarju, trdi med drugim, da so zadnje čase prihajali v Addis-Abebo zastopniki nič manj kakor devetih velikih svetovnih tovarn za orožje in municijo. Upori v italijanski vojski? London, 30. aprila. TG. »The Sunday Re-foree« poroča Lz Rima, da so med italijanskim vojaštvom, ki so ga odpravljali v Abesinijo, nastali nemiri resnega značaja, tako, da je bilo potrebno poklicati na pomoč črne miličnike, ki so napravili red. Imenovani list trdi, da so bili izgredi posebno ostri v fl »renski gnrniziji divizije Pistoin. Oblasti so j)roti upornikom postopale zelo milo, ker so smatrale, da ni strogos* nn mestu, ko gre za obramlK) italijanskih interesov v tujini in bi kakršnekoli ka/.ni imele le slav vpliv na moralo v vojski, Izgredniki so bili spuščeni na svobodo in bodo samo dodeljeni drugim cainizijam. Stran t jeurrmmc*, OrOne Post« so lani na lastni koži to resnico preizkusili. »Grtlne Post« nam-rei si je dovolila odgovoriti ministru GCbbelsu, kj se je pritoževal, da je nemško časopisje postalo tako enolično in dolgočasno, »da je prav zares nekaj strašnega časnikarsko obdelati to, kar pošljajo oblasti«. Dr. GObbels )• smatral ta odgovor za preveč nesramnega ta Je »Grtlne Post« prepovedal za dobo treh mesecev. Od takrat so nemški časnikarji spoznali, kaj je njihova dolžnost in »e skrbno ogibljejo skušnjavam, da bi odgovarjali na sladka uradna poizvedovanja ministrov o načinu, kako napraviti tisk bolj pester in bolj privlačen. Boljše je vzeti hitlerjevski rog in trobiti vanj. Hitlerjevski časnikar To je tudi mnogo lažje. Prvič ne zahteva nobene posebne nadarjenosti, samo malo volje je treba. Prva in poglavitna dolžnost je, da ostane vedno na razpolago za oboževanje narodnosociali-stičnega božanstva. In to v vseh rubrikah. »Naj piše o povoženih psih, ali o gospodarstvu, to je sporedno,« samo, da dviga k ustnicam hitlerjev-sko trompeto in prispeva po svoje k tej splošni muziki. Drugič hitlerizem ne zahteva od časnikarja, da bi samostojno mislil. Ne, to mu je eelo strogo prepovedano. Ce govoriš z voditelji nove Nemčije, pravijo, da ležijo pred časnikarji brezmejna polja, ki so neizčrpljiva. Toda oni ne morejo razumeti, kako je mogoče, da bi kdo rad — sledeč svojim muham — razdelil las na štiri dele, da kdo želi ▼ kakšen problem po svoje prodirati in tudi napisati kakšno satiro. V nekem oziru ima nemška vlada prav. Kajti poleg obveznega poročanja o neprestanih hitlerjevskih manifesta-eijah ima nemški časnikar nalogo, da »e posveti študiju predvsem treh velikih vprašanj, namreč študiju dela, plemena in krvi. Ce se je že popolnoma izčrpal v teh predmetih, mu jih nemška vlada naloži zopet na stotine novih, ki so v zvezi z delom, s plemenom in s krvjo. Vso življenje lahko pišeš o veličini nemškega pridelka ali industrijskega izdelka. Oglejte si grozd nemške vinske trte. Grozd sam na sebi je banalen, dolgočasen in na prvi pogled ni nikak predmet za časnikarsko pero. Kaj še, pravi šef nemške propagande, naj le poskusijo napisati slavospev r dveh, treh stolp-eih na naslov banalnega nemškega grozda, ki Je drugačen, kot so grozdi drugod, ki ni namenjen zidom in drugoplemenjakom, ampak da oživlja nemško kri, teče po čistih nemških žilah, ki raste na nemških tleh in ga obseva nemško solnee. Na isti način naj nemški časnikar opisuje nemški krompir, nemško vodo, nemške ribe ▼ nemški rodi, ki »e steka t nemška jezera, po katerih se kopljejo arijska telesa čistega nemškega plemena, ki jih lahko raziskuje, če so zares čista, zakaj so čista in kaj je treba storiti, če niso čista. Pri tem delu se lahko apnsti t dolgovezen študij o zgodovini nemške ribe, o nastanku nemSke vode, ki izblapeva ▼ nemško nebo in se od tam zopet vliva nazaj na nemško zemljo kot blagodejen nemSki dež, ki daje rast nemSklm živalim — katerim —T nemškm rastlinam — katerim? — tn gasi žejo nemškega človeka. Nefačrpai predmeti m časnikarstvo. »Najbolj pumio na svetu" Po teh Gfibbelsovfh navodilih je začel pisati novi nemški časnikar. Uspeh seveda ni mogel izostati. Nemško časopisje je danes najbolj pusto in dolgočasno na sveta in to kajpada boli g. Gobbelsa. Razgovarjal sen m v Berlina z nekaterimi časnikarji velikih Imen prod hitlerjerstrom tn Jih vprašal, zakaj niso rajfe postali knjigovezi ali poštni rar.našalei, ko so uvideli, da ne morejo vež na pošten način vršiti svojega časnikarskega poklica. Odgovorili so mi, da jim je nasprotno bilo uprav lahko prilagoditi se zamislim narodnega socializma. Danes so Izenačeni. To ie pravi, da Je v Nemčiji vse, od velikega dnevnika do pokrajinskega kričada, od knjižnice do klavnice, od rre* zdoznanstva pa do borze v ahtCbi hitlerjevskfh idej. Cesar «runrer» noe«, m obstoja, »asprotno pa ona kar M, tafcrf »nato— la to čin Je moglo ▼ Nemčiji priti do tega, da so tam ▼ pravem pomena besede ustvarjali, to se pravi, is nič narejali zgodovinske dogodke, ki jim vsi verjamejo. Toda med vsemi mobilizacijami je ena, ki se P lahko izogneš: mobilizacija duha. In tako slišimo danes, kako vsi Nemci zaporedoma trdijo, da Nemčija nima več nobenega časopisja. Ce že kupijo kakšen časopis, storijo to ▼ nadi, da bodo med vrstami morda le naleteli na kakšen drobec resnice, ki je ušel bistrim očem poglavarja propagande, Gobbelsa. Toda to se le redko dogaja. Uredniki, ki so sedaj postali uradniki, pridejo do resnice na podlagi brzojavk iz tujine in domovine, oni razpolagajo z resničnimi dejstvi, toda gorje jim, če bi resnico razodeli po časopisju. Čaka jih koncentracijsko taborišče. Človek se potem res ne čudi, 5e se rajši vklonijo. Sedaj tudi razumemo, da je naklada nemških časopisov padla za 20 do 90%. V prvi vrsti je začel padati uradni tisk, kot »Angriff« ali »Vol-kiseher Beobachter«. Ako bi ne bilo smrtnonevar-no odpovedati naročnine, bi se padanje brez dvoma spremenilo v popolen polom. »Poglejte me, naročen sem doživljenjsko,« mi je tožil v neki berlinski pivnici naročnik »Angriffa«. Toda koliko nas je naročnikov, ki časopis vržemo stran, ne da bi kaj brali. Kaj bi se zgodilo z želodcem, ki bi bil na vse večne čase obsojen, da uživa redno isto juho!« „Drug drugega denunciramo'4 Nedavno sem bil ▼ restavraciji Barraz, ki je bila znana po svinjskih kračkah in po dobrem pivu. Polovica dvorane je bila zasedena po črnih SS četnikih, ki so salutirajoč vlivali vase sijajno pivo. Nagnil sem se k svojemu spremljevalcu in ga nekaj vprašal, toda ta ni odgovoril, dokler ni bil mimo raznašalec časopisov. Zakaj? Med raz-našalci je vse polno izzivalnih agentov. Nalog ima, gledati, kateri časopis kupiš; med tem ko plačuješ, naveže kratek razgovor, nagne se na uho in zašepeče kakšno zaupljivo vest; ali pa tiho pokaže s prstom na kakšen inozemski članek in mežikne z očmi. Pazi, da se ne spozabiš. Vse si zapomni, vse sveže nese agentom režima na nos. Posledica koncentracijski tabor. Prišli smo tako daleč, da si ne upamo kupiti nobenega časopisa več, kajti če bereš inozemskega, si zatožen, da nisi Nemec, če čitaš in kupuješ hitlerjevske, si zatožen, da si hinavski .Najbolj bero hitlerjevsko časopisje njegovi nasprotniki. To je ugotovljena stvar. V njem iščejo, ker boljšega ne dobijo, včasih lepe članke, pa nekam čudno izumetničene. Napisala jih je v temnem zatišju kakšna odlična osebnost iz predhitlerjevske dobe, a podpisati je morala s tujim imenom. Ker mora jesti in hraniti družine. Koliko je pisateljev, ki so morali sesti ▼ šolsko klop in se učiti pisati po novem štiln: o nemškem zraku, o nemškem kruhu, o nemških junakih, o zmagovitih junakih, o junaških zmagah itd. Gerhard Hauptmann in Herbert Eulenberg pišeta dandanes kot dva začetnika, ali kot dva šolarja, ki popravljata domače naloge.« Bavarec je potegnil globok požirek piva in nadaljeval: »Tudi jaz sem časnikar. Ali vas zanima zadnji časnikarski škandal: Propagandni minister je izdal vsem literarnim kritikom nalog, da nn obvezno poročajo vse, kar bi v literarnih delih, pesmih, romanih in dramah, zasledili proti-režimskegal Poglejte, tako smo sedaj prisiljeni, da drug drugega denunciramo! Isto je z gledališkimi iti filmskimi kritiki Zasledovati morajo vsako protirežimsko misel, jo Izdati propagandnemu ministra, vsako režimsko pa pohvaliti. Kritiki danes ne smejo obsojati nekaj, kar je propaganda predpisala, Jetndl bi bilo vse graje vredno.« Listi, ki jih največ bero - židovski Sla sva na ulico, kjer sem kupil cel kup nemških časopisov, da bi ▼ hotelu imel kaj brati. Moj Bavarec mi Je odsvetoval: »Enega samega kupite!« mi je dejal. Pozneje sem videl, da je imel prav! Kajti tisti, ki bi skušal prebrati vse nemške liste enega dneva, bi bil podoben profesorju, ki mora korigirati šolsko nalogo o istem predmeta. Med dnevniki je edina »Frankfurter Zei-tungt, ki bogve ht kakšnih razlogov uživa pravico, da vCasih po svoje pove resnico. Za njo sedijo bogataši nemške Industrije. Njo berejo inozemski diplomati. Za to tn še morda zaradi česa drugega. Prej »em slišal, da to hitlerizem uničil židov-■ki tisk. Kakšna lai! Židovski listi izhajajo in najboljše informiran časopis ▼ Nemčiji je danes »Die jfldische Rundschau«, največ inseratov pa ima »Das israelitische Familienblatt«, ki sta brez dvoma tndi lista, ki imata največ naročnikov in največ čitateljev. I« kakšnih Tarokov. Bog »i g« vodil Belgrad, 30. aprila. AA. Ob pravoslavnih velikonočnih praznikih je bij tukaj peti kongres uslužbencev socialnega zavarovanja. Na kontres so prišli delegati iz skoraj vseh mest v državi, med njimi tudi zastopniki iz Maribora. Opazilo pa se je. da na kongres niso poslale svojih zastopnikov organizacije iz Niša. Sarajeva, Banialuke in Ljubljane, ki so izstopile iz te zveze ter ostale solidarne z akcijo, ki jo wyf! dr. 2ivko Topalovič. Kongres je poatopak tok orgMUnrjg oatfo uUull 99 Samostojna pola Poljske a Varšava, 30. april«, e. Večerni uraAvi Bat poljske vlade »Kurier Poranny« objavlja brecr. dvoma iz uradnega vira daljši članek o smerni-i cah poljske zunanje politike, v katerem pravi, da se je Francoz zelo moti\ v presojanju poljske državne politike. Francozi so si mislili zveizo s f oljsko enostavno tako, da mora biti Poljska Franciji za vekomaj hvaležna za vojaško pomoč 1. 1920 in da mora poljska vlada brez na-daljneea vse sklepe Francije odobriti in podpirati. Morda so Francijo drugi zavezniki v tem oziiru razvadili in da je predvsem češkoslovaška smatrala vse za sveto, kar je bilo v Parizu sklenjeno. Toda Poljska ima svojo lastno samostojno politiko na podlagi svojih lastnih interesov, ki sc krijejo popolnoma tudi z interesi miru. Osnove poljske zunanje politike so enostavne in jasne. Temeljna podlaga zunanje politike je notranja trdnost in vojaška moč poljske države. Druge osnove so dobri odnošaji s sosedi, predvsem z Nemčijo in sovjetsko Rusiio. s če- Osnove zun. politike: lastna moč, mir s sosedi, zvestoba zaveznikom mer je mir, ▼ kolikor Poljske tiče, zavarovan. Poljska mora odkloniti vsako koncesijo, ki bi ravnovesje do teh dveh velikih sosedov motilo. Tretja osnova pa je za Poljsko njena zveza s Francijo in Romunijo, ki ji bo Poljska ostala zvesta. Če bodo t Parizu to razumeli, bo eodeloranje zelo lahko. Na Baltiku so poljski interesa odločilni im v Parizu se bodo morali temu dejstvu pač prilagoditi. V Parizu bodo potem razumeli, da mora Poljska v prvi vrstii hoditi svoja lastna pota, kar pa ne izključuje, da bi se ta pota dostikrat ne ujemale tudi s francoskimi zunanjepolitičnimi potrebami. Svoje samostojnosti Poljska ni pokazala samo v ocenjevanja vzhodnega pakta z Rusijo, ko se je navidezno zamerila Franciji in Rusiji, amipa.k tudi v odobravanju italijanske podonavske politike. s če-mer se zna zameriti zopet Nemčiji. Toda Poljski ' je samo na tem, da presoja svetovne dogodke s staliča lastnih koristi im občih mirovnih inte-I resov r Evropi in na »vetu. Z bor diplomiranih tehnikov Osrednje vodstvo ostane v Ljubljani Belgrad, 30. aprila. Mod prazniki pravoslavne velike noči se je r Belgradu vršilo prvo zborovanje vsedržavne organizacije diplomiranih tehnikov Jugoslavije, j Zbor je sklicala glavna uprava, ki posluje v ■ Ljubljani in ki je namenila prirejati svoja let-j na posvetovanja na sedežih posameznih sekcij, da tako najbolje uyxw.ua krajevne prilike in da tako najuspešnejše propagira tovariško zvezo med mladimi tehniki. Že v nedeljo, dne 28. aprila so prispele de-i legacije posameznih sekcij iz Splita, Sarajeva, ; Novega Sada, ki so skupno s članstvom sekcije | Belgrad na kolodvoru pričakale delegate glavne uprave iz Ljubljane. Pri sprejemu je bil pri-; šoten tudi poročevalec »Slovenca« in »Pravde«, i V razpoloženju prvega svidenja je poteklo tudi ! prvo zborovanje mladega stanu tehnikov, kate-i rega so se udeležili tudi ostali stanovi po zastopstvih, kakor Združenje graditeljev iz Zagreba, Združenje geodetov, Združenje inženjerjev, I predstavnik ind. komore in poročevalci lokalnih dnevnikov. Značilen je bil že predlog sekcije Bel-grada, da naj se vrši skupščina, ki jo je vo-! dila ljubljanska delegacija v slovenskem jeziku, brez vsakih morebitnih in no-potrebnih tolmačenj, ker je eilj diplomira-uih tehnikov poleg strokovne borbe in strokovnega dela za stan in stroko tudi gojitev bratskega razpoloženja med vsemi mladimi tehniki naše domovine. Z zborovanja so bile poslane udanostne in pozdravne brzojavke Nj. VeL kralju Petru H, Nj. Via. knezu-n®-mestniku Pavlu ter resornim ministrom. Iz referatov, ki jih je podala glavna uprava, se vidi prvi uspeh 10 mesečnega dela v tem, da so diplomirani tehniki organizirali delovni aparat po vsej državi, da gojijo stanovsko zavest in da stopajo organizirani pred strokovno javnost s svojimi prvimi stanovskimi in strokovnimi predlogi in zahtevami. Referirali so predsedniki vseh sekcij ter Zivko Milovanovič iz Belgrada. Po strokovnih referatih in po izvršenih formalnostih skupščine je bil z aplavzom sprejet predlog, da ostane sedež vsedržavne organizacije tudi nadalje v Ljubljani, katere kolegi so pokazali resno in žilavo borbo za pravice diplom, tehnikov. V novo glavno upravo so bili izvoljeni tov. Milan Mozetič za predsednika, tov. Brilli Janez za I. podpredsednika, tov. Mlakar Zeljko za blagajnika, tov. Stanič Ciril za upravnika in tov. Kuhar A. za nazivnega tajnika — vsi iz Ljubljane. Na zboru je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja vesel pojav uveljavljenja tehn. stanov v državi in ki zahteva ukrepov za dvig d?jstvovanja tehn. strok, ki so poklicane in sposobne, da zgradijo na osvo bojeni zemlji oni dom, kateri bo vreden žrtvam, ki so delale in padle za osvobojeno zemljo. Popoldne so bili organizirani izleti v industrijske obrate in centrale Belgrada in okolice, osebna deputacija pa je odšla na grob pokojnega vladarji na Oplenac in položila v imenu vseh diplomiranih tehnikov Jugoslavije spomin v luči im v šopku sk> ven&kih prvih spomladanskih cvetk. „Gestapo" ugrabijo dalje Uredba o tehničnih fakultetah London, 30. aprila, c. Današnje londonsko časopisje ee obširno bavi z novimi ugrabitvami, ki jih izvršujejo člani nemške tajne policije »Gestapo« na tujem ozemlju. V borbo proti takšnim nemoralnim dejanjem Nemčije je sedaj stopil celo resni angleški Foreign Office. Danes je izdal ta vrhovni zavod angleške zunanje politike komunike, v katerem pravi, da je ▼ Nemčiji izginil angleški državljan Robert Rohm. Ia je bil sicer preje nemški državljan, vendar pa je živel že toliko časa v Angliji, da ' se je dal naturalizirati za angleškega državlja-! na. Bil je v Londonu trgovski zastopnik nemških kopaliških podjetij. 5. aprila je odpotoval t Nemčijo in od tedaj naprej ne vedo angleška oblastva, kam je izginil. Angleška vlada sluti, da je postal žrtev nemške tajne policije. Zato je danes angleška vlada naročila svojemu berlinskemu veleposlaniku, naj gre v nemško «manje ministrstvo v Berlinu in tam zahteva i pojasnil, kaj se je zgodilo z Rohniom. Praga, TO. aiprala. e. O ugrabitvi t Železni rudi na bavarsko-češki meji se sedaj izvedo sledeče podrobnosti: Ugrabljeni nemški emigrant se piše Lampesberger in je bil 23 let fftar. Zbežal je iz Nemčije zato, ker je bil socialni demokrat. Lampeebergerjn so ugrabili člani nemške tajne policije Gestmpo, in sicer 50 metrov od meje na češkoslovaškem ozemlju. To je bilo danes ugotovljeno na tn način, da so fotografirali modo sin>|Mi stopinjah ugotovili ves potek ugrabitve. Spopad z organom češkoslovaškega orožni št v« se je izvršil 4 metre od meje tudi na češkoslovaškem ozemlju in šotam člani nemške tajne policije napadli češkoslovaškega orožnika, češkoslovaškega carinika pa lažje ranili. Ves ta dejanski stan je bi.1 takoj sporočen v Prago, kjer se že izdeluje t zunanjem ministrstvu protestna nota. ki bo poslana v Berlin. . Dunajska vremenska napoved. Menjajoča se oblačnost. Urez posebnih padavin. V dveh dneh se bu iviMala temperaturo. Belgrad, 30. aprila. AA. Na podlag čl 41 zak. o univerzah je prosvetni minister izdal uredbo o tehniških fakultetah univerz t Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Po tej uredibi se tehniške fakultete dele na: tehniško fakulteto univerze v Belgradu z odseki: trhitekturnim, gradbenim, strojno-elektro-tehniSkim in tehnološkim; tehniško fakulteto univerze ▼ Zagrebu t odseki: arhitektonskim, gradbenim, kulturno - tehniškim, geodetskim, strojno-eletrotehniSkim in kemijskim, in na tehniško fakulteto univerze v Ljubljani z odseki: arhitekturnim, gradbenim, strojno-eletrotehniškim, kemijskim in rudarskim. Ta naredba bo objavljenja v Službenih novinah 2. maja t. 1. Stojadinovič v Lmbljani Ljubljana, 30. aprila. Po prisostvovanju na votlivnem shodu predsednika vlad« Bogoljuba Jevtiča v Zagrebu je finančni minister Stojadinovič obšel nekatere ob-mtrjne carinarnice ob italijanski in avstrijski meji ; t spremstvu finančnega ravnatelja Sedlarja, šefa | carinskega oddelka iz Ljubljane, Vukmiroviča ii ( «voj«ga kabinetnega šefa dr. Ivana Gašiča. Finanč-i ni minister je na licu mesta odredil, kje se iniajo - zgraditi nove stavbe za carinske oddelke namesto > dosedanjih karavel. Ob prehodil okozi Ljubljano jc I prišel finančni minister v stik s predstavniki raz | nih gospodarskih organizacij in se vrača z večer nim vlakom ▼ BelgTad. Trošarina na kakao Belgrad, 30. aprila m. Finančni minister dr. Stojadinovič je izdal navodila vsem podrejenim organom glede pobiranja trošarine po čl. 2. uredbe o banovinskih trošarinah na uvoženi kakao. Trošarina se bo po čl. 2. te uredbe pobirala brez ozira na to, če je kakao v surovem stanju aH prazen v zrnu. ali če je kakavova zmes ali maslo po 20 Diu za kg. Ksr tiče izdelkov iz kakava, ki se uvažajo, to je čokolada, bonboni itd., se bo za uvoz teh predmetov plačevala banovinska trošarina na kakao, ki ga t: proizvodi vsebujejo. Zaradi obračuna banovin site trošarine na kakao v čokoladi in v raznih čokolad-nih bonbonih se bo vzelo 40 odstotkov kakava. Novi evharistični križi se dvigajo Blagovica Na takoimeaovanem »Bizelovem griču«, 200 m od Dunajske ceste, smo postavili evharistični spominski križ. Po popoldanski službi božji smo šli v procesiji, pojoč litanije, h križu. Gosp. župnik je imel primeren govor, nato pa je blagoslovil križ, nakar so pevci in pevke zapeli »Kraljevo znamenje«. Blagovčani smo ponosni, ker smo prvi v Črnem grabnu postavili evharistični križ. Boštanj ob Savi Na morebiti najlepši, najbolj vidni in nad najbolj prometnim krajem ležeči točki naše fare na Radni, smo 28. apriia blagoslovili svetoletni evharistični križ. Dolga procesija 9e je bližala križu. Nad sto lainpijončkov so nosili, drugi pa svečice. Ves salezijanski zavod, več gospodov iz drugih krajev je bilo navzočnih. Po ovenčanem križu je bilo obešenih 90 lampijončkov. Večstoglava^ množica se je z neko resno, a veselo pobožnostjo stisnila okrog križa. Drugi pa so stali na široki cesti. Savski most je bil poln strmečih gledalcev. Dva govora, šest deklamacij, petje in godba se je vrstilo pod križem. Lep kres na bližnjem hribu je svedožil naše slavnostno razpoloženje. Vsa bo-štanjska in sevniška fara je Btala pod mogočnim vtisom tega svečanega čina. Čatež pod Zaplazom Na Zaplaškem hribčku, kjer stoji sloveča božje-potna cerkev Matere božje, smo čateški farani postavili mogočen evharistični križ iz hrastovega lesa. Na belo nedeljo zvečer smo se zbrali pri župni cerkvi, od koder smo v procesiji krenili proti Zaplazu. Nad vse veličasten je bil pogled na ta sprevod, ki je bil krasno razsvetljen. Moški vsi z gorečimi bakljami, ženske in otroci s svečami in balončki. Na Zaplazu je zagorel velik kres in oznanjal daleč po Dolenjski slovesnost. Po govoru je g. župnik križ blagoslovil, nakar smo vsi obljubili Jezusu zvestobo. Za zaključek je še pevski zbor zapel dve pesmi. Kostanjevica Evharistični križ smo postavili na Kičerju, ki kakor zvesto buden čuvar noč in dan straži nad Kostanjevico in še daleč tja čez meje njene župnije. Na belo nedeljo se je pomikala dolga procesija med molitvijo in petjem iz župne cerkve skozi Oštrc na Kičer, kamor je prišla po poldrugourm hoji. Gori se je vršila ob navzočnosti velike množice slovesna blagoslovitev križa, ki nam bo odslej vsak dan klical v spomin delo božjega odrešenja in ljubljanski evharistični kongres. G. svetnik Golob je imel primeren nagovor in je na koncu pozval vse navzočne k prisegi zvestobe, ki jo je množica z močnim glasom govorila. Za konec so še pevci zapeli »Kraljevo znamenje križ stoji« in »Povsod Boga«. Glavna zasluga za ta križ gre Jštrčanom, ki so tudi lastniki sveta, na katerem stoji križ, in g. inž. Likarju, ki je križ opremil z optičnimi pripomočki, da bo tem bolj daleč viden. Mošnje Na najbolj vidnem kraju župnije pri znameniti podiužni cerkvici sv, Janeza Krstnika kraljuje simbol našega odrešenja spominski evharistični križ. 13 m je visok, iz okroglega mecesnovega lesa, dar uglednega posestnika g. Silvestra Pangerca; belo-rumeno sta ga prepleskala gg. Gabrijel Arh in Janez Mohorič. V župni cerkvi smo imeli lepo pobožnost, nato pa se je razvil veličasten sprevod k lepo razsvetljenemu križu, kjer je kot prvi govoril domačim gosp. Josip Arh, nato pa je imel slavnostni govor katehet p. Šmidt. Pevski zbor pod vodstvom gosp. Heybala je zapel »Povsod Boga« in »Kraljevo znamenje križ«. Nato je spregovoril še domači gosp. župnik Bleivveis, ki je križ slovesno blagoslovil. Številno množico. Čaroben je bil pogled na dolgo procesijo, ki je žarela v lučkah in lampijončkih. Množice so prepevale evharistične pesmi, godba pa je neumorno igrala. Kljub dežju so vsi udeleženci vztrajali do konca slovesnosti, ki se je zaključila v župni cerkvi, Radeče Sveto leto smo zaključili z duhovnimi vajami in blagoslovitvijo evharističnega križa. V nedeljo popoldne se je vila iz župne cerkve procesija, v kateri je korakalo več tisoč ljudi, skoz mesto na prijazen, iz Radeč dobre pol ure oddaljen in daleč naokrog viden hrib Žebnik, na katerem so naši fantje in možje postavili 16 m visok križ. Procesija je šla najprej v Marijino cerkev na hribu, kjer 6o bile pete litanije. Nato pa je ob asistenci domačega gosp. župnika in duhovščine iz sosednijh župnij blagoslovil evharistični križ gosp. misijonar Bele iz Ljubljane. Sledilo je petje, govor gosp. Be-leta in deklamacije. Končno je vsa množica navdušeno zapela »Povsod Boga«. Reteče pri Šft. Loki Namesto da bi blagoslovili evharistični križ 6mo pa blagoslovili križ za Društveni dom. Med procesijo iz župne cerkve do Društvenega doma smo peli, da je od gozda odmevalo, lavretanske litanije. Ko smo prišli v Društveni dom, nas je ganil lep prizor: na odru med obilnim cvetjem in zelenjem z vencem žarnic ožarjeni križ. Gosp. župnik je v nagovoru razvijal misel Križ znamenje božje ljubezni, Križ znamenje sprave z Bogom. Po blagoslovu je še dvorana odmevala pesmi v Kraljevo znamenje Križ stoji. Ribnica Z nepozabno slovesnostjo se je v nedeljo v Ribnici zaključilo jubilejno leto. Po popoldanski teoforični procesiji, ki se je je ob solnčnem siju udeležilo na tisoče župljanov, so množice na večer pohitele k blagoslovitvi evharističnega križa, ki so ga postavili fantje iz Brež sredi križevega pota, ki se vrsti v 14 kapelah med Brezami in Jurjevico. Križ je iz hrasta, 16 m visok, čudovito okrašen z venci in mnogobarvnijni lučkami, viden po celi dolini tja do Sv. Gregorija in Rakitnice, Tritisočglava množica je o večernem mraku napolnila cerkev sv. Križa in vso okolico. Po nagovoru gosp. dekana Skubica se je vsa množica s prižganimi sve- Otok pri Radovljici HM ti uštiiekfoeznmrmli. čami razvrstila v prooesijo, moleč in pojoč, proti jubilejnemu križu. Čudovit prizor ta svetlobna reka, ki teče k bajno razsvetljenemu križul Po blagoslovitvi, ki se je je udeležilo šest duhovnikov in klerikov, in nagovoru gosp. dekana je vsa verna množica s povzdignjenimi svečami prisegla Križa-nemu večno zvestobo, katera prisega je donela daleč po dolini in pod zvezdno nebo Sv. Jurij pod Kumom Tudi pri nas smo postavili spominski evharistični križ. Križ je 9 m visok, iz hrastovega lesa in stoji na ravnici poleg pokopališča. Odtod je lep razgled na Kamniške planine, na Kum, na štajerske hribe in dolenjske griče. Križ smo na prav slovesen način blagoslovili. Gosp. župnik je v primernem govoru razložil pomen evharističnega križa. Z lučkami v rokah smo šli h križu, kjer je bil blagoslov in smo zapeli več pesmi v čast sv. križu. Pobožnost je na V6e napravila neizbrisen vtis. Sv. Lovrenc na Drav. polju Naši vrli fantje so pripravili in postavili pri cerkvi 11 m visok križ, ki ima v sa-edini belo hostijo s podobo presv. Srca. Po križevem potu in končani večerni pobožnosti v cerkvi se je že v temi kakor žareča reka začela valiti iz cerkve rimska procesija z lučkami, se razvila do pokopališča, pa se vrnila k cerkvi ter 6e zgrnila okrog križa — celo morje luči. Kako svečano je tu po blagoslovu križa donela beseda božja, ko je o sv. Križu in Evharistiji govoril minorit p. Marjan iz Ptuja. In ko je končno vsa velika množica z dvignjenimi lučkami za pridigarjem glasno govorila prisego zvestobe sv. Križu, takrat pač nobeno srce ni moglo ostati hladno. Naj bi pogled na ta križ vedno zopet obujal zvestobo do Križanega in hvaležnost za njegov veliki Zakrament. Si. Peter pri Novem mestu Na belo nedeljo zvečer smo med običajnimi slovesnostmi blagoslovili evharistični križ, ki je visok 10.50 m. Postavljen je na izredno posrečeni razgledni točki, takozvanem darovčevem hribu. Dasi ima večina naših vasi zelo daleč do fare, je privabila večerna procesija z lučkami iz župne cerkve na slavnostni prostor toliko ljudi, kakor jih je videti le pri običajnih naših cerkvenih ob-i hodih. Ohranite Moja B usta m ta d a z O dotam l Posetski dom v Celju Naš ponosni spominski evharistični križ nam je slovesno blagoslovil ob številni asistenci duhovnikov, gasilcev, šolarjev, mož, mladeničev, deklet, žen, strelcev, pevcev, žarnic in tisočerih svečk ■mošenjskii gosp. župnik Bleivveis. Naš Otok še ni bil nikoli tako praznično z zastavami okrašen in razsvetljen kakor letošnjo veliko noč. Hvala domačinom, pa tudi udeležencem sosednjih občin. Presha pri Medvodah Ob izredno veliki udeležbi smo blagoslovili evharistični križ. Zvečer so se začele zbirati množice pri kapelici pod Presko. Med slovesnim pritrkavanjem so se užigale luči ob hišah, zagoreli ognji po vrhovih, goreče svečice so migljale med Celje, 30. aprila 1955. Z veseljem in zadovoljstvom bo pozdravila vsa resnično socialno čuteča javnost vest, da se je uresničila dolgoletna želja, postaviti v Celju dom za služkinje. V Celju samem in okolici je zaposlenih več sto mlajših in starejših deklet, ki so bile še do nedavna brez vsake prave zaščite in vodstva. Dan za dnem prihajajo v Celje dekleta, ki iščejo vsakdanjega zaslužka. Izpostavljene so vsem dnevnim nevarnostim, ki jih tudi v Celju za mlada neizkušena dekleta ni premalo. Tavajoč sera in tja, ne vedo, kam bi se podale opoldne, kje bi iskale primerno prenočišče. Marsikatera je desetletja služila, ko je onemogla, je bila na cesti in ni vedela ne kako ne kam. Z vsemi temi težikimi dnevnimi vprašanji so se ukvarjali razni dobromisleči ljudje leta in leta in se spraševali, kako odpomoči temu zlu. javna inicijativa je še prešibka in nezadostna, da bi mogla zadostiti in povoljno rešiti vsa pereča vprašanja dnevne sooijalne politike. Res imamo v Celju lepo število raznih javnih in privatnih socijalnih institucij in korpo-racij, ki služijo splošni socijalni blaginji, a vse to je še nezadostno, napram velikim potrebam, ki jih kaže današnji čas bede, pomanjkanja in revščine. Imamo Okrožni urad, Borzo dela, Delavsko 7.bornico, Zdravstveni dom, veliko javno bolnišnico, imamo okrog 10 karitativnih društev; vse te institucije imajo samo en veliki cilj, kako praktično, brez velikega govorjenja reševati velika dnevna socijalna vprašanja in vsak po svojih močeh ustvarjati lepšo bodočnost malemu človeku. Slabo je pa preskrbljeno za stare in onemogle, saj je sramota za Ceije, da okoliš, ki ima skoraj 20.000 duš — vštevši mestno in okoliško občino — nimn niti poštene hiralnice, katero bo šele dobil. Ali je v čast Celju, da tako izrazito delavski center še nima delavskega azila, da je bedna celjska proletanska mladina : po predmestjih prepuščena sama sebi. Poleg i teh perečih vprašanj je bilo dosedaj prav slabo : ali nič preskrbljeno za služkinje. Z novim domom za služkinje je storjen zopet velik korak naprej k rešitvi najvažnejših celjskih socijalnih vprašanj. Mlada je še Poselska zveza v Celju, niti dve leti še nista minuli od njene ustanovitve, pa že more pokazati na bogate sadove svojega dela. Malo ali nič ne zve javnost, ker tiho in skromno jo njeno delovanje, kakor so tihe in skromne njene članice. Shajajo 6e nekaterikrat na mesec, kjfr se malo pogovore, nekoliko za pojejo, poslušajo kako predavanje, nato pa zopet vsaka na vsakdanje delo. Druži pa ta dekleta močna zavest skupnosti, da so vse eno in isto ter da si morajo druga drugi vzajemno pomagati, če hočejo kaj doseči. Kmalu p° ustanovitvi je začela organizacija resno misliti na hiša taka, kot je sedaj zamišljena, da bo lahko vsaj od začetka lahko služila svojemu namenu, že v maju gotova. V mesecu juniju bo blagoslovitev novega doma, ki bo posvečen Srcu Jezuovemu. Deset tet gostilničarske šole Maribor, 30. aprila. Danes praznuje 10-ietnieo svojega obstoja šolski zavod, ki je večini Mariborčanov neznan, je pa izrednega pomena za napredek naše gostilničarske, kavarniške in hotelirske obrti ter za razvoj tujskega prometa. Je to Gostilničar-ska strokovna nadaljevalna šola, ki so jo ustanovili podjetni in dalekovidni mariborski gostilničarji pred desetimi leti ter je v teku svojega obstoja vršila velevažno nalogo vz.goje iz-vežbanega in izobraženega naraščaja. Predpriprave za ustanovitev šole so se pričele pod vodstvom predsednika takratne gotilničarske zadruge kavarnarja Klešiča leta 1923. Do ustanovitve je prišlo jeseni 1924. ter se je pričel pouk 3. novembra. Vodstvo šole je prevzel prof. Škof Fran, ki jc prvo leto sam poučeval, nato pa polagoma pritegoval vedno več strokovnih učnih moči. V teku 10 let so poučevali in še poučujejo na zavodu: Fran škof, Rakuša, Struna, inž. Zu-panič, Martin Čretnik, Breznik, Maha.jne, Vojsk, Mravijak Hobacher, Omišelj, dr. Jančič, dr. Vrečer, Založnik, Klešič, Vodiškova, Kovač. Pouk obsega vse panoge nadaljevalnega šolstva, posebna pažnja pa se posveča strokovni in praktični izobrazbi. Uspehi zavoda 60 vidni že sedaj v polni meri. Povsod v vseh mariborskih lokalih imamo že strokovno naobraženo osobje, ki je mnogo pripomoglo k slovesu, kate-tega danes uživa mariborska gostilniška obrt ne samo v ožjih domačih mejah, ampak tudi pri tujcih, katerim ie pač gostilniški in kavarniški lokal prvo merilo kulturne stopnje dotičnega kraja. Kako velike nade so se polagale na zavod že ob osnovanju, dokazuje, da ga je otvoril takratni veliki župan dr. Vodopivec, ob otvoritvi pa se je vršil velik banket, katerega so se udeležili vsi vidnejši predstavniki mariborskega mesta. 288 gojencev je med tem časom zapustilo šolo, kateri so hvaležni za strokovno podlago, ki so si jo tekom šolanja pridobili. Danes se je obenem zaključil 10. šolski letnik, katerega jo absolviralo 26 učencev. Desetletnico strokovno-nadaljevalne šole je proslavilo Združenje gostilniških podjetij v Mariboru s proslavo v Ka-zinski dvorani, kateri so prisostvovali številni odlični predstavniki mariborske javnosti. Proslava je bila viden izraz zadovoljstva in priznanja ustanovi, ki je za napredek gostilniške obrti toliko doprinesla. Dr. Fr. Kimovec: Sv. Rešnje Telo ali Evharistija? Kaj iz tega sledi? Nič drugega kakor tole: rabimo svojo vsebinsko tako popolno besedosveto R e š n | e Telo, tujo besedo »evharistijo«, ki je našim ljudem dvakrat — vsebinsko in pojmovno — neznanka, opustimo.1 Ne pozabimo: Kadarkoli tujo neznanko pišemo ali govorilno, nas veliko — da rečem: ne večina — bravcev ali poslušalcev ne bo razumela. Ce mi porečeš: v pridigah, spisih besedo »evharistija« že rabimo, ti porečem: jo pa opustimo! Ali ni bolje, da opustimo tujo besedo, ljudem dvakrat nejasno, kakor da zaradi nje zavržemo ali vsaj zanemarjamo svojo tako točno in jasno, s čudovito bogato vsebino? Pa mi porečeš: »evharistija« je znanstven izraz, skoro tisoč let starejši ko naš. — Dobro, kadar boš znanstveno pisal in za znanstvenike, ga le rabi, če se ti potrebno zdi. Kadar pa za ljudstvo, se drži nenadkriijive in nenadomestljive domače besede. * Nas Slovence je p ovojni zajela blazna gcmja za tujkami. V listih se kar naprej pojavljajo nove. Naša vera, vernost n. pr. pisateljem ni več dosti dobra, šopirijo se z religijo in religioznostjo. Cemu to? Kftj vera. vernost, veren, verski ne povedo nrav toliko ko religija, religiozen rtd.? In če bi mi še ugovarjal: Evharistija se rabi v mednarodnem (internacionalnem) izražanju, ti odvrnem: Ali je to, kar se pri nas piše in govori o sv. Rešnjem Telesu, namenjeno mednarodnemu občinstvu? Ali ni določeno naravnost za nas Slovence? Sploh pa gre za tole: Ali ljudje bolje razumejo besedo »Rešnje Telo« ali »Evharistijo«? Gotovo je, da danes velika večina ljudi besede »Evharistija« ne razume, ne pozna ne njenega pravega, ne prenesenega pomena, ne njene vsebine. Beseda je za večino ljudi zvok brez vsebine. Zato je tudi ne rabijo. Ce jo pa kdaj rabijo, jo kar redno narobe ali vsaj nerodno. Kakor n. pr. tista, ki mi je lansko leto rekla, ko sem prvič iz ust izobražene ženske slišal besedo evharistijo: »Seveda jutri ne morete, ker je evharistija« — namesto, da bi bilži rekla: sv. Telo, praznik sv. Rešnjega Telesa. Pa porečeš: ljudem je tujo besedo treba razložiti. — Kolikokrat pa naj jim jo? Vselej, kadar jo rabiš? Ce je ne boš vselej, si lahko prepričan, da veliko poslušavcev ali bravcev niti vedelo ne bo, o čem govoriš ali pišeš. Eden naših najboljših govornikov je z velikim ognjetn govoril o sv. R. telesu, pa je izvečine rabil tujo besedo Evharistijo. Po božji službi pride k njemu ženica pa ga praša: »Po; vejte no, gos[xxl, kje je o tej novi svetnici kaj pisanega? Tako ste lepo o njej pridigali, pa bi na vso moč rada kaj več o njej zvedela ...« In se je menda zarotil, da te tujke v pridigah nikdar več ne bo rabil. — Nekoč smo prav v akademsko izobraženi družbi govorili o tej grški besedi. Eden naših najodličnejših katoliških starešin, doktor, je ob tej priliki poveuai, ua v »zavodih«, kjer ie štu- diral, do četrte ali pete šole ni vedel, kaj evhari stija pomeni. Vselej, kadar je slišal v šoli ali na pnžnici: sv. Evharistija, presveta Evharistija, je mislil, da je to posebno velika svetnica. — Pa se je latinščine in grščine učil, in besede same in pomena dijakom gotovo niso pozabili razložiti. In je vendar pouk štirih let neopazen mimo šel... Hočete še zgled iz tehle dni? Duhovnik praša učenko meščanske šole, ki stopi tik pred »malo maturo«: Ali veš, kaj pomeni beseda »kongres«? — Ne! -— Ali veš, kaj pomeni »evharističen«? —■ Tudi ne! — Pa bistra deklica hodi v samostansko šolo... Tudi ta ugovor sem že večkrat slišal: »evharistija«, »evharističen« je krajši izraz. — Ali res? Evharistija ima pet zlogov, Rešnje Telo štiri; evharistični Jezus sede in, Jezus v Rešnjem Telesu tudi sedem; Jezus v zakramentu samo šest, Jezus v tabernaldju šest, Jezus v obhajilu šest, Jezus v (sveti) hostiji samo pet (sedetn), Jezus na oltarju šest itd. — Pa če bi slovenska beseda imela tudi več zlogov, kaj za to? Saj je že veliki Avguštin zapisal: Bolje, da nas grajajo slovničarji, kakor da bi nas ne razumelo ljudstvo (Melius reprehendant nos grainmatici, qtiam non inteligant populi). Pa nas znanstveniki ne bodo grajali, ampak hvalili, če bomo rabili dobro slovensko besedo; in ljudstvo bo vselej lahko razumelo, kar bo bralo in slišalo. Nič več ne bo nerazumljenih ali le na pol razumljenih stavkov in člankov in govorov. Z vsem poukom, ki ga le moremo dati, beseda evharistija nikdar ne bo tako domača in jasna, kakor jc bc&vua »v. Rvšujv Tčlo, ki jc stoletja Ž€ ukoreninjena, z bistvom te skrivnosti tako zrastla, da če besedo odrežeš, odrežeš tudi pojm in razumevanje. Preden se bo tuji cepič na njenem mestu prijel, bodo minuli rodovi. Ali pa smemc celiin rodovom razumevanje uničevati, zmanjševati? Ali bi ne bilo že dovolj škode, če bi zaradi tujk« en sam človek ne razumel? Ali ni upoštevanja vredna tožba ljudi — sam sem slišal —, ki le-zusa ljubijo, sv. Rešnje Telo prejemajo, pa tožijo, da jim je beseda evharistija tako tuja, jim vse spoštovanje jemlje, vso ljubezen gasi...? Le pojdi in poslušaj govor, pa boš videl, kako ta beseda, če- prav jo dobro razumeš, v našem jeziku tuje zveni; kako narejena se sliši v besedi ljudstvu namenjeni.. Za sklep premislimo tole: noben narod, kar jih poznamo, za to skrivnost nima tako lep? in globoke besede ko mi.2 Vsak narod bi bil ponosen, če bi jo imel, kakršno imamo mi, in bi jo skrbno varoval in z vso močjo branil. Nas po pravici boli, da našim Slovencem vrivajo tuje jezike v cerkev (v Italiji, na Koroškem, Madjar&kent). Sami pa naj bi v najvažnejši reč' isto delali? Zato s spoštovanjem in ponosom hranimo sv o jo staro čudovito besedo: sveto Rešnje Telo in z veseljem in ljubeznijo j o-rabi mol * Nemška beseda »Frohnleichnam« je prvotno pomenila »Gospodovo (gospodarjevo) lelo.. Danes sta obe besedi prvotni pomen zgubili; beseda Fron pomeni tlačansko odvisnost, Leichnam pa (mrtvo) truplo. Pa tudi njen prvotni trpni pomen jc daleč za našim dejavnim, živim. Koacc IJubljmnske vesti: Sredi maja - regulacija Ljubljanice Med ljubljanskim prebivalstvom raste iim-rlalje bolj radovednost, kaj je pravzaprav z regulacijo Ljubljanice in ako bo letošnja pomlad res prinesla tako dolgo odlagani začetek regulacijskih del na zadnjem odseku Ljubljanice to je od Novega trga do Špice. Še večje pa je povpraševa-nje po regulacijskih delih med številnimi brezposelnimi, zakaj vsakdo upa, da bi pri teh delih dobil vsaj majhen zaslužek in ne bo več odvisen od miloščine in podpor. Na mestni socialni urad že hodijo številni delavci, ki prosijo, naj jim ta urad nakaže delo pri regulacijskih delih. Na socialnem uradu pač najbolj vrednim prosilcem obljubijo, ilfl bodo posredovali zanje pri tvrdki Dukič, toda ni pa še točno znano, kdaj se delo sploh prične. O začetku regulacije Ljubljanice smo se informirali pri tvrdki Dukič sami. Pojasnili so nam, da je s formalne strani vsa zadeva popolnoma v redu ter je že pred dnevi prišel akt s popolnim odo-brenjem iz Belgrada. Vendar pa je treba za začetek tako velikega dela nekaj priprav. Predvsem tvrdka zbira podatke in gradivo o sedanjem stanju nereguli ranega dela Ljubljanice, da ga bo mogla po končanem delu primerjati z izvršeno regulacijo. Tvrdka mora tudi zbrati ves potreben inventar, kakor stroje, orodje in drugo potrebno, ki je sedaj v raznih krajih, kakor v Smederevem in drugod, kjer je ta tvrdka vršila podobna dela. Vsa ta pripravljalna dela pa bodo trajala kakšnih 14 dni, tako, da je zanesljivo, da bodo lopate in krampi prvič zapeli na Ljubljanici nekako sredi maja meseca. Tvrdka ima stalni delavski kader, ki ga bo v prvi vrsti zaposlila, nato pa se bo ozirala tudi na dosedaj brezposelne domače delavce, ki jih bo priporočil socialni urad in druge socialne institucije. Tvrdka bo delavstvo pač najemala postopoma in po potrebi. Pripomniti moramo, da je bila borba Ljubljane za zadnji del regulacije Ljubljanice najtrša in se je najbolj zavlekla, seveda ako izvzamemo sploh začetek vseh povojnih regulacijskih del na Ljubljanica Iz notranje politike Obiščite Mapolilevo razstavo Jakopičev paviljon Od 9 do 18 Odmevi Topalovičevega shoda Ljubljana, 30. aprila. Pred velikim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Gorečan, je bil danes obtožen Ivan Kocmur, črkostavec iz Ljubljane, zaradi zločinstva po ČL 1/1 zakona o zaščiti javnega reda in miru v državi. Obtožba mu je očitala neke besede, ki jih je izrekel z medklici na volivnein shodu v Unionu dne 15. marca, ko je imel dr. Topalovič svoj govor v Ljubljani. Obravnava je bila tajna in sodišče je prišlo do sklepa, da Ivan Kocmur ni zakrivil kaznivega dejanja ter je obtoženca popolnoma oprostilo. Državni tožilec je prijavil revizijo vendar pa je bil Ivan Kocmur takoj izpuščen iz zapora. Obtoženca je branil dr. Vladislav Pegan. Smola madjarskega časnikarja Včerajšnji »Slovenec« je poročal pod tem naslovom o pustolovščini madjarskega časnikarja Keinthalerja. K temu poročilu smo dobili sledeče dopolnilo: Aretacija se je v resnici izvršila dne 16. in ne 15. aprila. Razgovor med Reinthalerjem in sprevodnikom pa je bil na progi med Ormožem in Pragerskim. V poročilu o tem je pomota v toliko, ker je Reinthaler, ki je bil v II. razredu, vprašal sprevodnika, če sme v I. razred. Sprevodnik mu je odgovoril, da samo v slučaju, če doplača razliko 69 Din. Ker je nato Reinthaler izjavil, da nima denarja, mu sprevodnik ni dovolil vstopa v I. razred. Reinthaler je ostal takrat v II. razredu, sprevodnik pa je šel revidirat III. razred. Toliko dopolnjujemo in popravljamo včerajšnje poročilo. __________ Obleko ali površnik po svoji želji dobite priznano solidni tvrdki J. Mačeh, Aleksandrova c. 12. 0 Prvi uspehi Srečka Magoliča. NaS umetnik Srečko Magolič, ki sedaj razstavlja v Jakopičevem paviljonu (o otvoritvi je že poročal zadnji »Ponedeljski Slovenec«), beleži že prve uspehe. Občinstvo prihaja v lepem številu na njegovo razstavo ter si z dopadajenjem ogleduje njegova lepa, pesniško občutena dela, izvrstno impresionistično podane pokrajine. Že prvi dan je prodal eno najlepših del, naslednja dva dneva pa je zopet prodal več lepih velikih pokrajin. Kakor kažejo dosedanja povpraševanja, bo Srečko Magolič tudi na tej razstavi dosegel lep uspeh, ki ne bo zaostajal za onim pred petimi leti, ko je Magolič med vsemi slikarji dosegel rekord tako glede obiska občinstva kakor glede števila prodanih slik. 0 Ravnateljstvo šole Glasbene Matice in drž. konservatorija opozarja gojence iil njih starše, da se prične redni pouk na šoli in kon-servatoriju v sredo, dne 1. maia. 0 Topničarska podoficirska šola v Cupriji bo 10. maja t. L sprejela nekaj gojencev. Prosilci se morajo najkasneje do 7. maja t. 1. osebno zglasiti % prošnjo in vsemi potrebnimi listinami pri poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja. 0 Učenci Drž. dvorazredne trgovske šole v Daruvaru so na svojem ekskurzijskem potovanju posetili tudi Ljubljano. Na kolodvoru jih je pozdravil direktor tuk. trgovske šole g. Jos. Gogala v spremstvu prol. g. L. Nainorš-a, ki je nato eks-kurzijoniste spremljal in jim razkazoval Ljubljano. Prebrano so imeli v Delavski zbornici«, ki je izletnike zelo dobro postregla, prenočevali so pa v »Vajeniškem domu«, kjer so plačali zelo nizko ceno po odredbi g. predsednika J. Rebeka, kateremu bodi tudi na tem mestu izrečena najlepša zahvala. 0 Kino Kodeljevo igra danes »Amor na vrvici« z Magdo Schneiderjevo in lepe dopolnilne filme po znižanih cenah. © Naš tivolski gozd se je zadnjih pet let, odkar ga je lubadar razjede!, močno zredčil. Stara bolna drevesa so padtfa in zginila, kakor mora vse staro iin bolehno iti v kraj, dajala pa so vendar prijetno senco. Sedanje mlado, zasajeno drevje pa še nd toliko košato, da bi dalo kaj prida 6ence, zato tudi v poletnem času ni več toliko sprehajalcev kot druga leta. Pozna pa se v gozdu na vse strani — vandalizem na drevju in klopeh. Gozd je — premalo zastražen! © Ogabno bogoskrunstvo. Kolodvorska ulica je tista nesrečna ulica, ki menda najbolj trpi zaradi ponočnjakov, ki noč za nočjo tulijo po njej ter vznemirjajo speče stanovalce v bližini. Početje teh ponočnjakov pa včasih presega vse meje in razburi še tako potrpežljive trezne ljudi. Vendar kaj takega, kakor so si v eni prejšnjih noči dovolili pijani in razbrzdani ponočnjaki, ne bi pričakoval nihče. V hiši v Kolodvorski ulici št. 23. je v zidni duplini Križani. V noči na nedeljo je odhajala iz nekega nočnega lokala pijana drhal, ki se je spravila na Kristusa ter ga hotela iztrgati iz dupline. Nihče ne ve, kaj so pijani raz-brzdanci in bogoskrunci nameravali s Kristusom, loda k sreči je bil križ tako dobro pritrjen z že-lezjem, tako, da so ga mogli pijani ponočnjaki samo nagniti, ne pa izruvati. V drugih mestih so take lokale, ki vzgajajo k razbrzdanosti, že davno preprečili in tudi pri nas bi bilo umestno, ako bi jim nekoliko stopili na prste, tudi ako v take lokale zahaja sama gospoda. Zločin, ki so ga ponočnjaki poskušali nad Križanim, je vreden vsega obsojanja in zgražanja. O Zveza gospodinj opozarja na predavanje o električni kuhi, ki bo danes ob 16 na Bregu 8. Poskušnja jedi. Vstop prost. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Priporoča kratke času primerne razprave P. Pavlina Schoninga: DEM G L A U B E N ZUR W E H R ! Zvezek 1: Wcr ist Gott? 16 strani, 4.50 Din. — Zvezek 2: Ist Christus Gott? 16 strani, 4.50 Din. — Zvezek 3: Wie ist Himmel und Erde entstanden? 16 strani, 4.50 Din. — Zvezek 4: Der Ursjirung des Menschengeschlechts. 16 strani, 4.50 Din. — Zvezek 5: Bibel Gottesvverk oder Menschenwerk? 16 strani, 4.50 Din. — Zvezek ti: Christentum ohnc Glaubenssatz. 20 strani, 4.50 Din. — Zvezek 7: Braucht die Kirche einen Papst? 16 slrani, 4.50 Din. — Zvezek 8: War Petrus in Rom? 16 strani, 4.50 Din. — Zvezek 9: Warum Erliisung? 20 strani, 4.50 Din. — Zvezek 10: Warum Sakra-rnente? 20 strani, 4.50 Din. — Zvezek 11: Kirche und Ehe. 24 strani, 4.50 Din. — Zvezek 12: Kirch-liches Biichfcrverbot. 16 strani, 4.50 Din. — Zvezek 13: Das sechste Gebot. 24 strani, 4.50 Din. — Zvezek 14: Kirchc und Kapitalismus. 16 strani, 4.50 Din. — Zvezek 15: Katholischc FrSmmlgkeit. 16 strani. 4.50 Din. — Zvezek 16: Kommen die Toten wieder? 24 strani, 4.50 Din. — Zvezek 17: Die Freimaurer. 16 strani, 4.50 Din. — Zvezek 18: Wartim die vielen Sekten? 16 strani, 4.50 Din. Dobri poslanci - dober parlament V »Novi Evropi« razpravlja A. Grombah o narodnih poslancih. Pisec je mnenja, da v razpravah o krizi parlamentarizma opuščamo glavno vprašanje, saj nikdar ne govorimo o ljudeh, ki sestavljajo parlament in o njegovi pravi vrednosti v vlogi, ki jo igrajo. Prav v tem je težišče vsega vprašanja. Dokler si ne pridemo na čisto, kakšni ljudje naj bi sestavljali parlament, bodo zaman vsa modrovanja o krizi parlamenta in vsi tehnični predlogi za zboljšanje narodnega predstavništva. Ko so v teku preteklega stoletja ustvarjali parlamente v večini evropskih držav, so postavili za temeljno načelo, da morajo biti narodni poslanci najboljši ljudje, katerim narod lahko brez skrbi zaupa. Tedaj so tudi gledali, da zberejo takšne poslance, ki se bodo zares zavzeli za javni blagor. To idealno gledanje bi prišlo do izraza v določbi vseh ustav, v smislu katere je narodni poslanec predstavnik vsega naroda in je njegova dolžnost, da ima na umu obče koristi države; s temi koristmi naj se spravijo v sklad zahteve raznih stanov in skupin. Te določbe ni bilo mogoče popolnoma izvesti, vendar je bilo tedaj v parlamentu tudi mnogo ljudi, ki so skušali v smislu nje tudi ravnati. V današnjih parlamentih žalibog ni tako, saj vsak poslanec brani koristi svoje ožje okolice. Kdo more trditi, da so vsi člani današnjtih parlamentov na jasnem, kaj je prav za prav njihova naloga? Narodno predstavništvo ima namen izglasovati zakone, ki zadevajo vse plati narodnega in državnega življenja. Sestavljanje zakonov zahteva temeljitega znanja. Zato ni potrebno toliko strokovno znanje, kolikor splošna temeljita izobrazba, s [»močjo katere poslanec lahko z zdravo pametjo presodi, ako so zakonski načrti v interesu javnosli. Clankar je mnenja, da bolje deluje parlament z manjšim številom poslancev. Po njegovem mnenju bi v naši državi zadostovala narodna skupščina 90 članov. Poslanec naj ima plačo, ki mu omogoča, da svojemu poklicu primerno živi; to je potrebno, ker bi sicer prišli v parlament samo bogati ljudje. Poslanec bi se moral zavedati, da je njegovo delo polno napora. Vsaki poslanec bi moral biti član tega ali drugega parlamentarnega odbora. V odborih bi moral delati in ne samo molčati. Vselej bi se moral zavedati svojega mesta. Za koristno delo je na vsak način potrebna tudi kontrola. Zapiske razprav v odborih bi bilo treba priobčevati in jih izročiti javni kritiki. Kritika bi morala biti stvarna in nikakor ne osebna. Poslanec bi se moral zavedati svoje odgovornosti. Nikdar bi se ne smel skrivati za druge, ker kolektivne moralne odgovornosti ni. Moralna odgovornost ie nekaj absolutno osebnega. Izbiranje dobrih poslancev je mogoče samo v ožjem krogu, ki kandidate dobro pojna. Poznati je treba predvsem njihovo preteklost in njihovo delo. Za vse to je najboljši forum samoupravno telo. V samoupravnih ustanovah že pridejo na dnevni red vprašanja večjih pokrajin. Tu bi se bodoči jx>s!anci izšolali. Iz samoupravnih ustanov bi se lahko sestavil res dober parlament. Tako je prišel pisec od vprašanja narodnega predstavništva na vprašanje samouprav in na vprašanje tiska. Po njegovem mnenju je treba rešiti istočasno tudi vprašanje samouprave in vprašanje tiska. • Nagrada za izsleditev napadalca. Sušaški »Novi list« poroča: Uprava policije v Splitu je izdala ta-le oglas: Ob priložnosti napada iz zasede na osebe gg. senatorjev Frana Ivaneševiča (7. aprila) in dr. Grge Andjelinoviča (14. aprila) in s tem ogroženega javnega miru, reda in varnosti, razpisuje uj>rava policije v Splitu kot preiskovalna oblast z namenom čim hitrejše izsleditve nepoznanih storilcev nagrado 10.000 Din tisti osebi, ki kakorkoli pripomore, da se ti in njihovi morebitni soudeleženci odkrijejo. Uprava policije v Splitu. Katoliški list jim je v napotje. V Zagrebu izdajajo katoličani »Nedeljo«, tednik za katoliško delo, Majniškekipe od najfinejše do najpriprostejše izpeljave v vseh velikostih Vam po konkurenčnih cenah nudi Prodajalna H. Ničman - Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 socialno življenje in prosveto, ki prinaša prav sodobne in poučne članke za hrvaško razumništvo. Kakor vse kaže, list bode v oči nasprotnike. Tako je »Smotra slavenske politike« nedavno napadla vodstvo tega lista, češ, da si je nabavilo tiskamo v Gradcu. Stroji te tiskarne naj bi bili iz socialistične delavske tiskarne, ki jo je »klerikalni režinv v Gradcu zaprl. Zagrebški »klerikalci« so prav za prav vzeli delavcem tiskarno. Zato so se tudi tako zavzeli za sedanji režim v Avstriji. »Nedelja« ostro zavrača podobne očitke in navaja, da si bo list res kmalu priboril lastno tiskarno. Ta pa je sestavljena iz strojev, ki jih je lastništvo kupilo od nekega gospoda v Zagrebu in ta jih je slučajno nabavil v Nemčiji. List obžaluje, da nimamo Slovani še tvor-nic tiskarskih strojev, sicer bi jih bila »Nedelja« prva naročila v slovanski tovarni. »Jugoslovanska radnička zajednica, je imela v nedeljo v Zagrebu zborovanje. OkoH 100 delegatov je prišlo iz Belgrada. Vodil jih je belgrajski industrijalec Milan Vapa. Na zborovanju je spregovoril tudi ta industrijalec. Nastopil je proti tujemu kapitalu in se zavzel za nacionalistični kapital. Zadnja številka humoristiičnega lista »Koprive« je bila zaplenjena. Policijsko radijsko postajo 9i je postavila v Splitu uprava policije. Policija bo s pomočjo postaje lahko sprejemala in oddajala pjolicijske vesti. Proti dr. Fedorju Nikiču, bivšemu narodnemu poslancu in lastniku »Jugoslovanskega dnevnika«, ki je jirenehal izhajati v Novem Sadu, je bilo izrečenih že 6 pravomočnih civilnih obsodb. Poleg tega je še 14 nepravomočnih obsodb, a v teku je 13 pravd. Včeraj so odstranili iz »njegove« tiskarne tiskarske stroje, med njimi tudi rotacijski stroj. To se je zgodilo na zahtevo lastnika strojev, neke dunajske tvrdke, kateri dolguje dr. Nikič 660.000 Din. O kopanju vodnjakov Kot človek, kri že 45 let delam v praksi in sem imel kot stavbenik večkrat opravka s težkimi izkopi in oporami v vodnjakih, bi k nesreči pri kopanju vodnjaka v Mariboru pripomnil sledeče: Način konstrukcije tako zvanih stopničastih vodnjakov, kakor se je gradil v Mariboru in jih grade marsikje, je zelo slab in obenem nevarno delo, posebno v mehkem, mokrem terenu. Dela se VODMJAKl slopniča sil poejrtzrtjtiu na ta način, da se napravi vsak dan sjxxlaj v višini 80 cm visoko nov betonski krog, ki je le znotraj opažen; na zunaj pa je beton jx> mili volji pritis-ujen na teren. Zato so stene zelo rahle, ne dovolj stolčene in neenako debele ter pri kopanju spodaj kot nalašč ugodne za posipanje. Vsak tak dnevno napravljeni krog leži zase in brez posebne zveze z gornjim obodom. Edino pravi so pogreznjeni vodnjaki, ker se vedno na vrhu napravlja nov zid — navadno iz betona — spodaj pa se okrog izpodkopava in tako leze naprej v zemljo. Ce gre za vodnjak manjšega obsega, se zelo uspešno upiorabljajo že narejene betonske cevi, navadno 1 m v premeru. Vzemimo za zgled mariborski primer. Kakšeu velikanski zemeljski pritisk je nastal v centrumu, kjer je kopal delavec Kelnarič. Ce vzamemo vso ob-težitev materijala, nahajajoč se nad naravno ježo 25 stopenj, kar velja za tak teren, je to ogromen stožec. Oblasti pa imajo sedaj dovolj povoda, da preprečijo izkopavanje takih vodnjakov, posebno v težkih okoliščinah. Tudi bi bilo prav, da bi naprava vodnjakov, vsaj onih, ki so delani v večjih globinah in pod težkimi okoliščinami, spadala v delokrog stavbenika. Bog ne daj, da bi se podobna nesreča pripetila kakemu stavbeniku! Ivan Ogrin, stavbenik. »Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte!« Kutturni obzornik Mara Lamut: Breze in bori Pesmi. Ljubljana, 1935. Str. 78 Založba »Belo-modra knjižnica« ije ta 50- letnico svoje delovne sotrudnice izdala zbirko njenih pesmi, pod naslovom Breze in bori. Ž« naslov nam pove, da iščimo v njej pokrajinskih razpoloženj in impresij, kar pravi tudi v mottu: »Mojih pesmi stihi — z daljnih stez so vzdihi«. Gradivo te zbirke so res da bolj vzdihi kot pesmi, toda mestoma zableste lepa občutja, kot n. pr. Jaz pa spletam svoje kite; grlica me zgodaj je zbudila, rože sem na gredi vse zalila in s škrjančkom sva že odmolila — jutranjo molitev. Prav tako je razpoloženje Ob KoIjm, ki je morda najboljša stvar, čeprav malce spominja na Zupančiča! Tako madriga! Na povratku (? Ob vrnitvi!) in še p-arkrat. Zanimivo je, da so še najbližje pravim pesmim tiste, ki so delane v pravilnih verzih (soneti, madrigal), dočim prosti ritem zavede pesnico v prozaično6t. V tem oziru je modrejša M. Elizabeta, ki je ostala v realističnih strofah in ni hotela v dekadentstvo in impresijo, za kar jc treba več kot lepih otožnih misli in prožne dikcije. Lomutova je rojakinja Kosovela in pod njegovim vplivom govori borom in brezam, morju in kraški žalosti. Njeno domovinsko čuvstvo je močno, pristno, njena umetnost pa ni jedrnato-svojska, kakor bi si jo želeli. Njena zbirka se tako uvršča med one ženske pesniške zbirke kot so jih izdal« Grudnova, Samčeva in druge, in ki tvorijo gradivo k zgodovini ženskega pisateljskega delovanja, za slovensko pesništvo pa ne pomenja več kot napor. Slovenci or»»« pesnice £• vedno čakamo. td. Koncert zbora „Opus" iz Brna Češki moški zbor »Opus«, ki je podvzel koncertno turnejo po Jugoslaviji, da predstavi silo domače zborske produktivne in reproduktivne umetnosti, je konkretiral te dni tudi v Ljubljani in nas s svojim nastopom prepričal o svojem pravem umetniškem poslanstvu. Po eni strani je že spored koncerta govoril o visokem, resnem umetniškem nivoju. Kajti trodelni spored so smiselno sestavljale skladbe čeških skladateljev; in sicer je prvi del zajel romantično t umetnost preteklega stoletja z izrecno programat-sko osnovo (Tovačovsky, Kfižkovsk^, Smetana), preko drugega v tretji del pa se je postopoma vrstila zborska umetnost raznih-, iz romantičnih tal razvojno pognalih »meri, pa uprtih v novejša iskanja in snovanja (označena z različnimi — izmi) prav do zadmjih dni. (Kune, Axman, Chlubna, Ja-naček, Krička, Petrželka, Vomačka). — V to snov sta bili povezani tudi dve skladbi sodobnih jugoslovanskih skladateljev Dobroniča in Golovca, Po drugi strani pa je resno umetniško delo zbora potrdila tudi izvedba vseh teh ne ravno enostavnih in tehnično dokaj zavitih skladb. Zbor šteje nekaj čez 40 pevcev, izredno rutiniranih in muzikalno presenetljivo sigurnih. Tako je tudi razumljivo, da se je njihovemu pevovodji prof. Steinnianu posrečilo izoblikovati zbor do skrajnega artizma, kjer tehničnih zaprek skoroda več j nI. Zdi »e celo, kot da ta artistična izdelanost ' služi že bolj sama sebi, kot izrazu umetnostne vsebine, tako da se dojemalec vjame rtti izrazitem ob-| čudovanju vseh detajlnih artističnih fines, ki uhajajo mestoma celo v maniriranost, dočim do Intenzivne notranje poglobitve v vsebino nc najde zlahka poti; in če jo najde, ga ta notranji kontakt vsled svoje male napetosti kmalu zopet vrže na-vrven v občudovanje virtuoznosti in zvočnosti, ki j« homogena in lepa, čeprav nekoliko rezka in 1 ostra. Koncert, ki se je vršil v dvorani Kazine, bi po svoji kvaliteti zasluži vsekakor več pozornosti in večjega obiska. — Prisotni poslušalci pa so prišli ob podajanju do velikega navdušenja, zlasti pri nadanih skladbah, kjer je zlasti prišel do veljave zborov solist gosp. Koreček, ki ima lepo barvan, čeprav morda vsled turnejskih težav malce zahripen glas. — Češke pevce je ob pričetku koncerta pozdravil naš Učiteljski zbor s čehoslovaško himno. V. U. Suppe: Boccaccio V letošnji operni repertoar je stopilo novo delo, ne sicer usmerjeno v resno umetnost, pač pa namenjeno veselju, zabavi in privlačenju občinstva. To je komična opera ali v današnjem smislu opereta Fr. Suppža »Boccaccio«, ki jo je prevedel, nanovo za naš oder predelal in spopolnil, pa tudi v našem gledališču režiral in dirigiral — vse v eni osebi — gosp. Niko Štritof. Menim, da si lahko odkrito priznamo, da za kak poseben umetniški dogodek tu ne gre, temveč da jc tu v igri stremljenje izčrpati vse možne teatralne efekte in z njimi opremiti delo, da mu je dana s tem čim večja spontana učinkovitost in privlačnost (kar je danes pač žal ena glavnih tendenc našega gledališča). Priznati pa moramo, da je v tem ok viru goep. Štritof zopet uveljavil svoje posebne sposobnosti in z raznimi predelavami, dodatki in z novimi domisleki oblekel Suppčjevega Boccaccia v slikovito odersko odelo, v katerem je zajet neposreden uspeh. Posrečena je inscenacija (z novostjo vrtilnega odra, ki je pa podoben tivolskemu vrtiljaku s človeško gonilno silo in je zato tudi učinek sorodno črtan), dobra je režija, ki je usmerjena pretežno v situacijsko komlko in po-voljna pri tem izbera igralcev. Glavno vlogo je kreirala gospa Zlata Gjungienac in razvratnega ljubimca Boccaccia po svoje prav dobro zajela. c__*__:—1-1---1---:x— 1:1 - _ _____j OivCDO izaeianc Buill:ui6 ime v >illietv-i|M\w pvrvi- trtanem tercetu Scalze, Lotleringhija in Lamber- tuccia so podali gosp. Peček, gosp. Janko in s posebno dovtipnostjo gosp. Sancin. Pač pa se gosp. Franclu palermski princ igralsko bolj slabo prilega. Mnogo pravih igralsk h zlasti pa pevskih momentov je zmogla gdč. Župevčeva; tudi gospa Ko-! gejeva bi stopila na pravi nivo, ko bi ne pretiravala mestoma svoje igre z grobostjo. V gospej Španovi pa se malce čudno bije zunanja eleganca z vlogi pristojno , robatostjo. — Srečno je podprl celoto gosp, Marjan Rus s svojim bosanskim kolporter-jem. V okviru so bili tudi gg. J. Rus, Jarc Ln Ška-bar. — Posebej moram omeniti gdč. Igličevo, k) je prvič nastopila na opernetm odru in se je v vlogi mlade Fiamete zelo ugodno uvedla. Njen glas, ki je sicer še nekam šibek, pa utečne s časom pridobiti na moči, je že dobro izdelan in sproščen. Tudi je v njenem podajanju resno muzikalno občutje — v igri sami pa privlačuje iskrenost kretenj in toplota izraza, kar vse podpira upanje v njeno pravo umetniško rast. Glasbena stran uprizoritve je bila na lepi višini. Orkester je bil prav ubran in dosledno izdelan, Zlasti se je povzpel v ouverturi k zadnjemu dejanju. Tudi pevski zbor ta solisti so bili uglajeni. V splošnem jc kazala predstava skrbno pripravo z muzikalne strani. V kolikor pa je celota uprizoritev v prid resni umetniški rasti našega opernega gledališča, je vprašanje zase. V. U. Razstava S. Bakoviča v Mariboru Ko stopiš v Kazinslco dvorano, kjer je razstavil svoje slike dalmatinski slikar Stjepan Ba-kovič, ti je že kar na prvi pogled jasno vse: Dalmacija — ne toliko pokrajina, kolikor pa njeni obrazi in njena noša je pred teboj. Druži se ji po Ceti/njanih še Črna gora. V teh obrazih in tej pokrajini išče slikar Bakovič neko lepotičnost, izrazitost. ki je vidna prav pcoebtio v obrazih m noši teb ljudi, v obrazih predvsem starih ljudi; zato K looshemn zakona Sadjarji in lastna lovišča Nastanek lastnih lovišč V Mariboru, aprila. Novi lovski zakon o lovu in uredba, ki jo je izdala s lem zakonom v zvezi banstka uprava v Ljubljani, je ukinila v Sloveniji, zlasti ob severni meji; veliko število lastnih lovišč. Medtem ko je bilo prej predpisano, tla mora imeti posestnik lastnega lovišča vsaj 200 oralov arondiranega posestva, predpisuje novi zakon 200 ha. Poročali smo ze, da so sklenili lastniki lovišč v mariborskem okolišu proti določilom banovinske uredbe vložiti pritožbe In so to tudi storili. To pa zato, ker so se posestniki smatrali prikrajšane v svojih lastninskih pravicah. Saj izgleda današnji boj sadjarjev proti zajcu in pa protestna zborovanja posestnikov lastnih lovišč kakor kmetski protesti po naših kraph pred več kakor 100 leti (od leta 1780-1848) ko je nato leta 1849 izšel cesarski patent o lovu. Kakor je kmet navezan na svoje zemljišče in ne pusti, da bi mu kdo odvzel tudi samo en kvadratni meter njegove posesti, tako se čuti prizadet tudi danes, ko mu uredba o lovu odvzema pravioo do lastnega lova, kakor se na drugi strani čuti prizadet ktnet-sadjar, ko mora na ljubo lovcem in zakupnikom lova gledati, kako mu sme zajec uničevati njegovo premoženje Zato tudi ni čudno, da dobivamo od naših naročnikov in prijateljev dan za dnevom številna pisma, v katerih nas prosijo, naj spregovorimo nekaj besed v njih obrambo. Zato prinašamo nekaj misli in želj naših kmetovalcev ob severni meji, kakor so izrazili te želje in misli v številnih dopisih. 2e omenjeni cesarski patent iz leta 1849 je ukinil lovsko pravico na tujem svetu. Od tistih dob je nato lov sestavni del zemljiške posesti. Izvrševanje lovske pravice pa je bilo dano na prosto vsem posestnikom, ki so imeli vsaj 200 oralov med seboj povezanega zemljišča. Vsi ostali pa so dobili pravico do lovske zakupnine, ki je bila sorazmerna s površino njih jx>sestva. S tem je bilo konec onemu krivičnemu pravnemu pojmu, da lov m kmetova last To je določal še zakon o lovu iz leta 1786, ki je kmeta naravnost izključeval od lova. Tako so nastala naša občinska in lastna lovišča onih posestnikov, ki so imeli več kakor 200 oralov zemljišča. Pesem o zajcu Z ozirom na prednja dejstva se ne smemo čuditi, če danes naši sadjarji po sadjerodmh krajih zahtevajo uničenje škodljivega zajca. Saj s tem zahtevajo samo nekaj, kar je prav za prav že njihovra last in zahtevajo zato samo v tem smislu spremembo v zakonu o lovu. Ni nam znano, kakšno stališče zavzema v tem vprašanju Slovensko lovsko društvo, četudi vemo, da je to društvo napravilo že mnogo lepega za lov. Kdor pa pozna ogromno delo naših sadjarjev za obnovo sadjarstva, kdor ve, s kakšnimi velikimi žrtvami in izdatki je zvezano to delo, ta bo razumel, kako je navezan kmet-sadjar na svoj sadonosnik. In kdor vidi nato po zajcih oglodane sadovnjake, ter ve, da gre ta škoda v milijone, ta bo moral pač priznati, rad ali nerad, da imajo sadjarji prav. Saj predstavlja to po zajcu ogroženo sadjarstvo po mnogih krajih Slovenije edini do: hodek. Sadjarstvo v neštetih primerih odloča, dali bo kmet mogel plačati v redu svoje davke. Zato je sadjarstvo gotovo važnejša panoge kakor pa lov, ki se mora" v večini slučajev smatrati le kot sjx>rt. Naše sadjarje navajamo s tečaji, predavanji, strokovnimi listi itd. k umnemu sadjarstvu, po naših banovinskih drevesnicah in na sadjarskih šolah se učijo učenci cepiti sadno drevje, sadijo, obrezujejo in škropijo nato to drevje, vse zato, da ga pozimi uničijo zajci. Vsak mora priznati, da dobimo od izvoza naših jabolk več, kakor pa od eksportiranih zajcev. Saj najbrž izkupiček za prodane in eksportirane zaice ne predstavlja niti protivrednosti na lovu za zajce požganega smodnika. Zato je pač že skrajni čas, da se ugodi zahtevam naših sadjarjev in se proglasi zajec v sadjarskih okoliših za škodljivo žival. Naša kmetska lastna lovišča Precej slično kakor s pravicami sadjarjev proti zajcu je s pravicami jx>sestnikov lastnih lovišč. Tudi tu ne vemo, kakšno stališče zavzemajo proti njih stališču in pritožbam merodajne oblasti ter pol-uradno Slovensko lovsko društvo, čigar zasluge seveda priznavamo. Znano pa nam je, da so kmetje-lovci, ki so bili seveda tudi člani Slov. lovskega društva, v svojih loviščih gojili koristno divjačino z ravno toliko vnemo in ljubeznijo in so bili vsaj toliko lovsko pravični, kakor pa zakupniki občinskih lovišč. Znano je, da so se lastna lovišča prodajala, kupovala in plačevala z gotovino, te pogodbe je odobrilo sodišče. S tem je bilo priznano še jjosebej, da so lovišča zasebna lastnina, ki jo jamči ustava. Te osebne lastnine zato ni mogoče vzeti kar na enostaven način, moralo bi se uvesti s posebnim zakonom razlastitveno postopanje in morala bi biti tudi določena odškodnina lastnikom lastnih lovišč. Lastna lovišča ob severni meji Gotovo bo marsikdo mislil, da so lastniki lastnih lovišč kaki imoviti veleposestniki, da so to gra-ščaki in bogataši, katerim je pač treba odvzeti to, kar imajo preveč. Tudi bo kdo mislil, da so to kaki priseljeni tujci ali da so vsaj odtujeni našemu narodu. Kdor pa pozna razmere, v katerih živijo posestniki, lastniki lastnih lovišč ob severni meia od Karavank, preko Jezerskega, v Solčavi, pod Ol-ševo in Peco ter na Pohorju in Kozjaku, ta ve, da živijo na teh posestvih navadni, skromni, zavedni slovenski kmetje. Bili so zavedni ter pristni nacionalisti v Avstriji, ko so kljubovali pritisku ger-manstva na naše kraje, ko so delovali in trpeli za jugoslovanski pokret ob severni meji. Saj so n. pr. pohorski narodnjaki z onim »malim Belgradoni« riskirali za jugoslovansko stvar svoj obstoj, bili so preganjani in so trpeli po praških ječah. Kolikor so mogli, so kupovali kmetska posestva, ki so bila naprodaj, ter jih s tem rešili pred Sildmarko in Schulvereinom, s tem pa tudi pred ponemčenjem. Vemo, da so naša društva in naši uradniki dober narodnoobrambnj zid. Toda še boljši in zanesljivejši je zaveden kmet. Še tako močna društva so bila razpuščena, še tako visoki uradni funkcionarji so bili odstavljeni, kmet pa je ostal, ker se s svoje zemlje ne da tako enostavno pregnati. Vse to bi bilo tudi treba vfx>števati pri izdajanju uredb, ki urejajo kmetsko lastnino. Koledar Sreda, 1. maja: Filip in Jakob mL, apostola. Ta mesec zraste dan od 14 ur 7 minut za 1 uro 10 minut na 15 ur 17 minut. Četrtek, 2. maja: Atanazij, cerkveni uče-nik; Seleund, apostol. Mlaj ob 22.86. Herschel napoveduje lepo vreme. Novi grobovi J1 V Ljubljani je umrla ga. Apolonija Pokoren erko. Truplo bodo pripeljali v četrtek, dne 2. maja iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Škofjo Loko, kjer bo istega dne ob 9 dopoldne pogreb iz kapelice mestnega pokopališča. "(• V Št. Vidu nad Ljubljano je mirno v Gospodu zaspala ga. Ivana Štrukelj, posestnica. Pogreb bo v četrtek ob 9 dopoldne. — Naj v miru počivata! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! + V Mali vasi pri Ptuju je umrla posestnica Neža Prelog po dolgem trpljenju. Pokojna je bila vzorna slovenska kmetska mati. Zapušča sina Franca, znanega organi- i zatorja in javnega delavca na spodnjem Ptujskem polju, sina Martina, ki je aktivni častnik v naši vojski na domu pa še sina Alojzija, ki je gospodar na domačem posestvu. Pogreb umrle bo v četrtek zjutraj. Pokojni večni mir! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ostale vesli — Prihodnja številka »Slovenca« izide v petek, 3. maja, ker 1. maja v tiskarnah delo počiva. — Red birmovanja se je iz važnih razlogov moral spremeniti in je sedaj birmovanje pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko v četrtek, 16. maja (mesto 8. maja), v Izlakah v torek, 18. junija (mesto 23. julija) in v Kolovratu v torek, 23. julija (mesto 24. julija). — Škof. ordinariat v Ljubljani. —- Zdravniška spričevala za poroko. V smislu najnovejše uredbe o izmenjavi zakona o pobijanju spolnih bolezni z dne 28. marca 1934 je ukinjen paragraf 9 tega zakona in se zato zdravniška spričevala ne zahtevajo več. — Škof. ordinariat v Ljubljani. — Počastitev triglavskega župnika slovenskega skladatelja Jakoba Aljaža. Zasluge župnika Aljaža so splošno priznane. Njegovo ime je v narodu, posebno pa med planinci in pevci, izredno popularno. Letos no-toče 90 let, kar je bil rojen v skromni slovenski hiši na severnem vznožju Šmarne gore. Glasb. Matica šteje Aljaža med svoje najboljše prijatelje, zato mu letos, dne 12. t. m. odkrije spominsko ploščo na Šmarni gori. Plošča v velikosti 150x100 cm vlita iz tako zvane britanske zlitine, bo vzidana na zvonik in sicer na ono stran, ki je obrnjena proti Ljubljani. Svečanost odkritja i>lošče začne ob 10 dopoldne s službo božjo. Vse čestilce župnika Jakoba Aljaža vabimo v nedeljo, 12. t. m. na Šmarno goro. — Okrepite si živce z izletom po Sredozemskem morju! V času od 30. jun. do 16. jul. priredi »Jadranska straža« propagandno potovanje v Grčijo in Egipet. Izletniki se bodo 1 ________ vozili na veliki ladji »Kraljica Marija«, ki i munom. venciji za izenačenje nekaterih predpisov o mendarodnoin prometu po zraku«, »Ratifikacija Švice in pristop Lichtensteina k mednarodni konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prevozu po zraku, z dodatnim zapisnikom«, »Ratifikacija mednarodne konvencije o telekomunikacijah s telegrafskim pravilnikom in zapisnikom, po Etiopiji«, »Ratifikacija mednarodne konvencije o telekomunikacijah i. dr. po Kolumbiji«, »Ratifikacija svetovne poštne konvencije in pogodb po Boliviji«, »Ratifikacija konvencije o uporabi nedeljskega počitka v indu^ strijskih napravah (podjetjin), po republiki Kini«, »Ratifikacija konvencije o enakosti l>ostopka s tujimi in domačimi delavciglede odškodnine za nezgode pri delu, ]>o Litvan-ski«, »Pristop Ekvadorja k mednarodni konvenciji in zapisniku o opiju«, »Pristop Hon-durasa k mednarodni konvenciji in zapisniku o opiju« in »Ratifikacija mednarodne konvencije o pobijanju prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami, po Kubi«. — Himna sv. R. T. Za mešani zbor, 9Z. eno ali večglasno z orglami zl. dr. Jos. Cerin, višji vojaški kar>elnik v p. Cena izvodu 2 Din. Ta učinkovita himna, ki se bo pola tudi na evharističnem kongresu, se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, na kar opozarjamo naše cerkvene zbore. Zelo dobro bo služila ta skladba ob sklepu verskih prireditev kakor tudi pri drugih sličnih prilikah kot manifestacija versko misli; toplo priporočamo. — Vlom v občinsko pisarno. V Grižali pri Celju je bil izvršen v noči od nedelje na ponedeljek vlom v občinsko pisarno, ki ima svoje prostore v cerkveni hiši blizu cerkve. Z drogom je tat odstranil železno omrežje, se splazil v notranje prostore in stikal po denarju. Ker pa je dandanes povsod malo denarja, torej tudi v občinskih uradih, zato ga vlomilec ni mogel dosti odnesti. Ukradel je dve štampiljki 111 nekaj nad 100 Din. — Kamenjana mati osmih otrok. V Zagrebu se je te dni odigrala pretresljiva ža-loigra. Mati osmih lačnih otrok, je hotela v neko predmestno zakotno 111 nekoncesijoni-rano gostilno po svojega moža, brezposelnega mesarskega pomočnika, ki je tam zajiravljal zadnje dinarje, mesto da bi jih prinesel svoji lačni družini. Na vratih pa so nesrečno ženo počakali gostilničar, njegova žena in njun sin,, ki so revico napadli s kamenjem ter jo pobili na tla in težko ranili. Ranjeno ženo so ljudje odnesli domov, kjer so lačni otroci kar planili na košaro s skromnimi jestvijna-mi, ki jih je mati poprej v mestu naberačila zanje. Mož in oče teh otrok je bil v baraki za gostilnico tako pijan, da ni mogel vstati ter je pil kar dalje. Mož je bil nekoč dober delavec, toda kriza in brezposelnost sta ga vrgla na cesto, kjor se je vdal pijači. Žalostna slika našega časa. — Zagrebški odvetnik utonil v morju. V bližini Bakarca na Hrvatskem Pritnorju je predvčerajšnjim po nesreči utonil znani zagrebški odvetnik dr. Maks Bohaček, bivši upravnik kaznilnice v Lepoglavi in naslednik proslulega dr. Šabana. Dr-Bohaček je odšel ob razmeroma neugodnem vremenu s čolnom na morje, ni pa znal dobro veslati, zato se mu je čoln prevrnil in ker je bil predaleč od obale, mu tudi takojšnja pomoč ni mogla več rešiti življenja. Njegovo truplo še ni najdeno. Dr. Bohaček je bil star 44 let in doma iz Broda. Ko jc bil kot državni uradnik upokojen, je odprl lastno odvetniško pisarno v Zagrebu. — Velik vlom. Ljubljanski policiji je prijavilo orožništvo iz Vevč velik vlom, ki se je dogodil dne 27. aprila v času od 21 do 23 v stanovanje brivskega mojstra Ivana Kosca v Obrijah 21 (mali vasici ob Savi). Vlomilci so odnesli več obleke, kožuhovine, perila, dva para čevljev in dragocen fotografski aparat, tako, da trpi Kosec skupno okoli 13.000 Din škode. Za vlomilci ni nobene sledi. — Proračun mesta Osijeka. Ministrstvo je te dni odobrilo proračun mesta Osijeka, katerega izdatki znašajo 25.930.000 Din, dohodki pa 21,244.000 Din. Primanjkljaj 4,686.000 Din bo mesto krilo z 71% doklado na državne davke. — Oče obglavil otroka. V vasi Krivaji pri Novskem je te dni naenkrat zbesnel kmet Josip Kuharic. Pograbil je svojega 5-letnega sina, ga z glavo naslonil na tnalo ter mu s sekiro odsekal glavo. Nato je hotel skočiti v vodnjak, pa so sosedje to preprečili. Blazneža so prepeljali v bolnišnico. — Sarajevo dobi zračne zveze. Včeraj je podjetje Aeroput vnovič odprlo svojo sezono. Jugoslovanske proge so obogatele za eno novo mesto, ki je dobilo letos zračne zveze, namreč za Sarajevo. Odprta je namreč zračna proga med Zemunom in Sarajevom. Sarajevo bo imelo trikrat na teden zvezo z Ze- toUko portretov starih ljudi: Starka, Študija glave, Starček s Poljic, Kadilec pipe, Starec, Berač, zopet Študija glave, Stari brusilec, še Študija glave, zopet Starec, Stari drvar, Starček iz Kijeva, Glava berača, zopet Starka, Stari mlinar, Stari pijanec itd., itd. V vseh teh glavah išče slikar izrazitih oči, izrazitih potez, izrazitih nasmehov, z barvami, ki same skušajo bita kolikor mogoče izrazite. Tudi slikarjev avtoportret priča o tem. — Drugo, kar je značilno za slikarja, je poudarjanje folklore, ki se nam kaže v bogati pisanosti narodnih noš: Albanski vodja, Harambaša, Vodja alkarskih slug, Cetinjani, Starši Ivana Meštroviča itd. Poleg te folklore je skušal slikar pokazati na teh obrazih tudi tisti junaški ponos, ki gleda iz oči, ki ga vidimo celo na teh košatih obrvih in povešenih brkih, pri ženskih potretih pa l»oleg značilnosti folklore še neko mirno aristokratičnot v obrazu, n, pr. K&šteljanka. V Dekletu z Vrlika, Turkinje, Mladi Polječanki se portret sam umika že v ozadje, glavni poudarek je samo na folklori narodne noše. Njegove pokrajine: Pogled na Split, Bačvice, Marine ne morejo zadovoljiti drugače, kakor če jih gledamo s tistega gledišča, s katerega jih je slikar stikal: da pokaže lepoto te pokrajine in tega morja v takih in takih barvah, v taki in taki luči, brez vsakršnih drugi umetniških iskanj in poglabljanj. In to je bistveno pri tem slikarju: z ljubeznijo je vjel vso to lepoto, ki je lepota že sama po sebi, ne po njem, bogastvo te folklore narodnih noš, izrazitost teh obrazov in podal vse to prav naturalistično po načinu in barvah. Sama živa resničnost je to, ki ima samo ta namen, da pokaže lepoto kraja, kjer se je slikar rodil, ljudi, med katerimi je doma, da pokaže to domačo izrazitost v obrazih, bogastvo folklore v narodnih nofah in vsega tega, kar je naše in lepo že samo po sebi, da je to naše, ne tuje in da bi bik velika Skoda, če bi ta izrazitost in ta lepota lzgtnli, pregnjMii kdaj od tuleča sveta. Ur. bran JJomik. je nalašč prirejena za izletniška potovanja. Cena: I. kategorija 3.400 Din, II. 3.700 Din, III. 4.100 Din, IV. 4.700 Din, V. 5.400 Din in VI. 6.700 Din. Na ladji je ves komfort, zdravnik, bolnišnica, morski bazen za plavanje, orkester, brivec itd. Na dnevnem redu so tudi izleti v notranjost dežele. Ladja odplove iz Splita, pristane v Dubrovniku, nato v Budvi (izlet na avtobusih na Cetinje), v Katakolo-nu (izlet v starodavno Olimpijo), v Pireju (izlet v Atene), v Heraklionu na Kreti, v Port-Saidu (izlet v Kairo — ogled slavnih piramid) in v Aleksandriji, kamor se izletniki pripeljejo z vlakom iz Kaire. Nazaj grede zavije »Kraljica Marija« v Boko Kotor-sko, odtod v Dubrovnik in končno v Split, kamor prispe 16. julija. Prijrlasite se »Jadranski straži« v Ljubljani, Tyrševa 1. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 34 je objavljena »Ratifikacija konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku po Češkoslovaški«, dalje »Pristop Indije in Južne Rodezije k mednarodni kon- — Samo kvalitetno blago je poceni — zato kupujte »Mela« perilo — Tyrseva 9. — Zakaj potemnijo noži? — To ni tako važno vprašanje, bolj važno je vedeti, kako jih bomo zopet očistili, da postanejo svetli in da jih pri tem ne opraskamo. V tem slučaju pomaga samo VLM univerzalno čistilno sredstvo, ker čisti boljše in navadne predmete temeljito in prizanesljivo. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Cerkveni vestnih 11. vnanja Mar. kongregaeija pri uršulinkah v Ljubljani ima 3. maja, na prvi petek, ob 0.45 skupno sv. obhajilo. Pridite vse. Voditelj. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo Imela svojo mesečno poboinost Jutri v uršuHnskl cerkvi. ZdutraJ ob 5 bo prva sv. mnšu, ob pol 6 pridiga ln ob 6 svetn maša 7. blagoslovom xa ilve im ra.lne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjogu Telesu, ila se v oblinam številu udeleže evharistične pobožnost.i v nrinlln-efai cerkvi. STOLI solidni! iz upognjenega lesa so elegantni, pkusni in Kadar kupujete kakršnekoli stole ali drugo pohištvo, povprašajte v Kersnikovi ulici (poleg Slami(a) kjer dobite samo dobro blago od svetovne tvornlce Remec C0., Duplica pri Kamniku Ako trošite denar, morate vedeti, zakaj ga trošite. Izplača pa Vam se kupovati samo blago, ki je trajno in lepo. Zato štedlte Vaš denar in kupujte samo stole „RE(*«EC-CO". Našim naročnikom! Položnice dobe v današnji izdaji »Slovenca« vsi p. n. nn- ročniki, da se /. njo poravna naročnina za čas od dne t. maja 1935 dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. Prosimo vljudno vse prizadete, da se položnice poslužijo in čim prej mogoče, da ue bo ovire pri dostavljaniu lista. Po teh položnicah p. n. naročniki tudi lahko plačujo naročnino za »Pouedeljski Slovenec«, vendar naj se to vrhu srednjega dela izrečno pripomni. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da iinajo pravico do »Slovenčeve« sinrtnonezgodne podpore samo oni p. n. naročniki, ki ao imeli ob času nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda. Oni p. n. naročniki, ki bi jvoložnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njo novega naročnika. Naročnina za dnevnik „Slovenec" Mesečno......Din 2*5.— četrtletno......Din 75.— polletno ......Din 150.— letno........Din 300,— Za inozemstvo mesečno Din 35.— Nedeljski „Slovenec" stane Mesečno.......Din 8.— polletno.......Din 48.— letno........Din %.— Za inozemstvo mesečno . Din 10.— »Ponedeljski Slovenec" Tednik »Pouedeljski Slovenec« je dopolnilo dnevnika »Slovenec«, ki ob ponedeljkih ne izhaja. »Pouedeljski Slovenec« prinaša čita-teljein v zanimivi obliki nedeljske novice iz domovine in iz inozemstva. Posebno pazljivo zasleduje življeuje naših bratov m mejami Izčrpno poroča o vseli panogah domačega in tujega športu. Za onega, ki hoče biti o vseli dogodkih točno poučen, je nujno potrebno, da si poleg dnevnega »Slovenca« naroči tudi »Ponc-deljskega Slovenca«, ker dnevni »Slovenec« ne pcnavlja novic, ki jih je objavil »Pouedeljski Slovenec«. „Ponedeljski Slovenec44 stane Mesečno.......Din 5,— polletno.......Din 26.— letno........Din 50.— Zu inozemstvo letno . . Din 70.— Slovenske gorice Brezposelnost in kmetijstvo. Še pred par leti je bila beseda brezposelnost v Slovenskih goricah skoraj neznana. Tudi danes še ne moremo reči, da bi bili domači prebivalci v Slov. goricah ravno brezjioselni, četudi je res ravno v tem delu Slovenije gospodarska kriza na višku. Pridejo pa brezposelni v Slovenske gorice iz okolice mest in iz mesta samega. Dejstvo pa je, da je večina teh brez-poselnili mladih ljudi taka, da ne sprejme dola, ako mu kmet delo ponudi. Res je, da ne more kmet dati posebnega zaslužka, more pa dati primerno hrano in stanovanje. Zgodilo se jo že celo, da se je brezposeln, ki je v resnici večkrat delomrznež, s kmetom spri in mu grozil, da mu zažge hlev ali pa na; pravi kako drugo škodo, ni pa hotel sprejeti jionujenega posla. Treba bi bilo za vse te brezposelne, ki nc bi hoteli sprejeti ponujenega dela, najti načina, kako se zaposlijo da no bi toliko mladih ljudi živelo brez dela jio Slovenskih goricah, ko je v resnici delo za nje. Radio Programi Radio Liublfonni Sreda, t maja: 12.00 Od valčka do valčku (plošče) 12.45 Poročila 13 00 Ous, vreme, obvestila 13 'JO Veselih pesmic ivest.ru vrst« (ploščo) 18.00 Pogovor s poslnšaici (prof. Prer/,el.t) 18.30 Prenos šmarnic b. frančiškanske cerkve 18.50 On«, poročila, spored, obvestila 19.10 Sokol sko predavanje 19.30 Nacionalna ura '20.110 Opereta lloe-caccio«, prenos i-/, opere; v odmoru kulturna kronika, čas, poročni a, aporeil. Četrtek. 2 maja: 12.00 Glasbene slike na ploščah 12.45 Poročilu 13 00 ^as, vreme, obvestila 13.20 Slovite pevke nu ploSčah 18.00 Večerni zvon (m«ke pesmi uh ploš'ah) 18.20 Slovenščina (dr. Kolarič) 18.40 Cos, poročila, spored, obvestila 19.00 Mundolinistični nekstet: V majski noči 19.30 Nacionalni! mu 20.00 Rezerviran«, zn prenos \a. Belgrada 21.30 Cns, izročilu, vreme JJ.00 Slovenske narodne (v. • "ki). Radljskil orkester In soli sti: Bamovec, Zupanova, Jn«. Drugi programi t SREDA, 1. majn. Belniud: 20.00 Ruske romanc« 20.30 Ploščo 21.30 Massenetove skladbo 22.20 Pomladni motivi (radijski orkester) — Zagreb: 20.00 Ljubljana — Dunaj: 17.10 Godba nu pihala 19.10 Simfonični koncert 21.10 Prvi moj iui Dunaju 22.15 Radijski orkester 23.45 Godalni kvartet — Budimpešta: 20.00 fsra 22.20 Orkestralni im poz.avnski koncert 23.25 Plesiui glashu — Milan-Trst: 17.05 Kvintet 20.45 Komedija, nato plettua glasba — Rim-Barl: 17.05 Kvintet 21.00 Prenos opere — Vraga: 19.05 Zbor poje 10.55 Moravski dvospevii 20.15 Igra 20.45 Orkestralni koncert 22.15 Espcrant&ka operetna ura — Bratislava: 22.30 Ciganska glasba — l'ar-iava: 20.16 Plošče 21.00 Chopinov koncert 21.40 Otroška simfonija, Palester 22.15 Lahko glasba 23.15 Jaza — Nemčija: 18.30 Svečana glasba 19.00 Poster večer 21.1* Orkestralni koncert 22.15 Pomladni glasovi, vokalni iu orkestralni koncert — Ziirteh: 19.15 Stare, ljube pesmi 19.50 Radijski orkester 20.16 Igra 21.10 BeeUiovnov koncert — Strassburg: 1B.45 Lahika glasba 20.45 Francoske operete in »koči. ČETRTEK. 2. maju. Belgrad: 20.00 Violinski koncert 20.30 Vokalni koncert 21.00 Bschove skladbe 21.30 Radijttkl orkester 22.341 Plesna glasba — Zagreb: 30.00 Belgrad — Dunaj: 17.30 Koncertna ara 20.00 Vesele pesmi 21.30 Plesna glasba 23.35 J ara — Budimpešta: 20.50 Zabavni komeort 22.20 C,tgan»ka glasba 23.20 Plesns glasba — Milan-Trst: 17 05 Vokalni koncert 20.45 Oi>« rota »Poljska kri«, Nedibal — Him-Bari: 17.05 Vokalni ta Instrumentalni koncert 30.45 SlinfoniStii koncert — Praga: 19.25 Orkestralni konoert 20.00 Praško pomdod 20.55 Marijino Urrc, Martinu 22 25 Plesna glasba — Brno: 20.00 Nočni let, igra 7, glasbo — ]'aršava: 19.35 Komorna glasba 20.00 Lahko glasba in potje 21.00 Poljska glasbo 22.16 Igra 28.30 Salonska glasba — Berlin: 19.20 S al JapUl poje na ploščah 20.10 Vesel ninjstoi večer — Ktinigsberg: 11)30 Rogerjeva sonat« 7ji čelo 30.15 Vesel večer s plenno glosbo — Hamburg: 19.00 Vodoiko godba 20.10 Plesni vpčer — Vratislava: 20.10 Mn,|ev< 7.vo k! — Lipsko: 20.10 Monakovo — Kiiln: 19.00 Malo glas ba 20.10 Nordijsko pomlad 21.00 Komorna glasba — Frankfurt: 19.00 Orkestralni koncert 30.16 Klavirskr glasba 21.30 Orkestralni koncert — Stuttgart: 1S.30 Godba na pllio-ln 20.16 BerMn 21.16 Komorna giln<«bn -Monakovo: 19.00 Sramol 20.10 Opera zdravi iz arene. Ker mu je predsednik navzlic temu odzdravil, se je žvižganje obrnilo proti njemu. Slava menda nikjer ni tako minljiva kot tu. dokler svojega ljubljenca na eni strani še pozdravljajo, so ga na drugi že iz-žvižgali. Na programu je bilo osem bikov, krasnih za- vafi. ki so pridirjale v areno čile in spočite. Vsak se sredi arene ustavi, kot da ne bi vedel, kaj naj počne sam sredi kričanja in vzklikanja. Ko opazi rdeče plašče, se zaleti proti njim, vendar kmalu uvidi, da ne tnore ničesar opraviti proti tolikim ljudem, ki se mu spretno izmikajo, zato jx>pusti in utrujen obstane. Da ga razdražijo, mu spretno za-sade v hrbet banderillos - male sulice, nakar bik pobesni in igra z rdečimi plašči se prične iznova. Spretno m z lepimi paradami mu toreri izmikajo plašč in občinstvo [»zdravila vsako kretnjo pose-bej. Vsa masa je onemela, ko se torero ni dovolj spretno umaknil, ko ga je bik vrgel v zrak in nato spet ujel na rogove. Culo se je samo sopihanje bika in krik torera, ki si ga je pobesnela žival vrgla prrd noge in ga valjala po tleh. Hudo ranjenega so odnesli iz arene. Igra se je nadaljevala, dokler ni prišel nov espada, glavni junak vsake igre. ki je bika s spretnim vbodom v tilnik usmrtil. Štirje konji so ga odvlekli v klavnico in igra z novim bikom in drugim espadom se je ponovila. Pričetek je res lep, posebno v današnjem svečanem razpoloženju, ko je bila vsa arena okrašena in je v dnu ležal velik napis »Viiva la republika«, ves iz cvetja sestavljen. Kar se pa pozneje dogaja, ni za vsake živce. Težko je gledati konje z zavezanimi očmi, ki jih bik z jezdeci vred dvigne v zrak in jih prevrne na tla, prav tako ni prijetno gledati nespretnega espado, ki mu ne uspe s prvini vbodom bika ubiti, temveč ga bode že vsega izmučenega in s krvjo oblitega. Vseeno pa je potrebno espadom in torerom mnogo poguma in spretnosti, da zmorejo podivjano žival. Z Mušlč. V hercegovski kmečki hiši V Mostarjn, koncem aprila 1035 V velikonočni številki --Slovenca' je opisal ttniv. prof. dr. W. Schmid, kakšne so bile pred 2—3000 leti hiše prebivalcev na Zgornji Kroni pri Vačah: »Hiše imajo samo en prostor; okoli ognjišča t sredi hiše so se zbirali prebivalci ne samo k obedu, ampak tudi k delu. posebno v zimskem času; posamezne skale in plošče zaznamujejo njihove sedeže. Samo v najstarejši hiši iz 6. stoletja je bila spalnica oddeljena s posebno steno, v drugih pa je bilo ležišče z mahom in listjem postlano v kotu blizu ognjišča.« Ko sem prebral te vrstice, sem se živo spomnil, da tako prav za prav še danes stanuje večina kmečkega prebivalstva v Hercegovini, zlasti po predelih, kjer ni lesa. kakor n. pr. kraških hribih okoli Mostarja. Naj opišem na kratko hišo, ki sva bila v njej s prijateljem gosta koncem meseca marca letošnjega leta! Po kamenitih potih, kamor noga tukaj le redko zaide in še takrat samo po neizogibnem opravilu. sva prišla v samotno vas sredi kraške planote, kakih 16 km južno od Mostarja. V vasi (ime je [»stranska stvar) naju je presenetil mestno oblečen fant, ki se nama je predstavil kot domačin. a zaposlen v Mostarju kot krojač, ker inora se danes nazaj v Mostar, bi se rad nama pridružil, samo če ga bova hotela počakati, dn se bo še malo oglasil v domači hiši in tam malo pokosil. Seveda se nisva branila njegove družbe; če hočeš spoznati l judi in njih razmere, ti mora biti predvsem dobrodošlo spremstvo domačina, ki ti je lahko vodnik in čigar družba ti odpre marsikak.i vrata. Vodil naju je do svoje rodne hiše, ki jo je označil kot najlepšo v vasi. Malo čudno se je nama zdelo, da naju ni vzel seboj v hišo, ampak so nama prinesli rtlzke stolčke iz hiše na dvorišče in sva tam čakala na kosilo. Najini radovednosti seveda s tem ni bilo posebno ustreženo in prvo ugodno priliko sva porabila, da sva šla z gostiteljem v sobo. Ta je bila skoraj do pičice enaka, kakor jo opisuje Sebtnid za dobo par stoletji pred Kristom na Vačah. Hiša je imela en sam stanovanjski prostor. Klopi ni hilo. mize tudi ne; ljudje so posedali po kamenju in policah ob zidu. Ognjišče je bilo kar na tleh; nad majhnim ognjem se je kuhal v kotlini naš obed. »Kje pa spite?« sem vprašal gospodarja. »Kar po tieh. Kjer je komn ugodnejše, tam se oblečen vleže in pozimi malo pokrije Poleti silimo tudi pred hišo na tleh. Glede ležišča nismo , ■ - - _ 1___J -1 -1.1--(,iA.lmli I 7loofl IZbneni. oe »1 ituucu, mUKC oj»o poleti I Zimske noči so lmifia. kar » naši vasi sko- raj nobena hiša nima razsvetljave: ne petroleja, ne sveč, drva na ognjišču je pa treba tudi štediti. Zato moramo kmalu po nastopu mraka iti ležat in tako čakamo, da sine dan.« Pogrešal sem peči, ki bi se v njej pekel kruh, a sem izvedel, da je peč — nepotrebna. >Kruh pečemo kar nu ognjišču na žerjavici; mesimo ga največ iz sirkove moke. Testo pokrijemo med peko s kovinastim kalupom, ki da potem hlebcu obliko.« Medtem je bilo kosilo kuhano: jedli smo trdo kuhana jajca, ki smo jih >pomakali» v zdrobljen ovčji sir; prigrizovali smo sirkov kruh. Obedovali smo v povsem novi zgradbi, ki jo je bil kot najlepšo hišo v vasi napravil gospodar pred kratkim po vzorcu hiš, ki jih je videl po svetu; tu so bili stoli in klopi; omar ni bilo, ampak so bili kosi obleke razobešeni po palicah, ki so segale od zidu do zidu. »Vam se bo zdelo naše življenje bedno,« je razlagal gosj»dar, »a mi smo ga vajeni in bi se nam čudno zdelo, če bi hotel kdo uvesti med nas mestno udobnost. Neki moj prijatelj v vasi ee je med svetovno vojno navadil na posteljo in jo je hotel imeti potem tudi doma — a oče mu ni pustil! Ni hotel trpeti v hiši te nepotrebne navlake! Sin je spoštoval očetovo voljo ter [»čakal s post«1 jo do očetove smrti. Sedaj ima pa tudi v naši vasi ena rodbina žc postelje v hiši. Pri nas pa nihče postelje ne pogreša. Brez nje živimo v telesnem in duševnem zdravju; jetika je po vaseh redka, nezakonski otroci so velika, zelo redka izjema.« Gospodar naju je še povabil, da prideva v jeseni na grozdje, midva pa sva ga povabila k sebi na obisk, kb pride v Mostar. in razšli smo se v neprisiljeni dobri volji, kot dobri znanci. Zdi sc mi, da kmetje tukaj nič prav radi ne vabijo tujca v hišo. V tem oziru se razlikujejo od Slovencev, ki imajo značilni izraz, da si se >hiše izognil«, če si sel mimo znanca, ne da bi se oglasil pri njem. Hercegovci se morebiti boje, da bo tujec vihal nos radi preprostosti njihovega življenja. A tukajšnje razmere smatra človek za povsem naravne, če si jih razlaga iz zemljepisnih posebnosti in iz zgodovine dežele. Ce hi v teb krajih tako krvavo ne manjkalo lesa, bi gotovo ludi ne bila taka zadrega za pohištvo. Tako pa jn deSka predmet, ki gfc.je treba od daleč kupiti in nato v premnogih krajih na hrbtih ljudi ali živali dotovoriti do hiše. Ves rezani les je treba kupili — za denar je bilo pa pod Turki zelo težko. Da p^oHe kmetu trda za dennr, ie na znana žalostna resnica. Dolanec. □ Slovenska narodna pesem. Akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki si je nadel tako važno , in plemenito nalogo, rediti našo pristno narodno j pesem pozabljenja, dospe v Maribor v četrtek, dne ; 2. maja. Ob 20 istega dne priredi v unionski dvo-: rani koncert pod vodstvom dirigenta g. Franceta i Marolta »Slovenske narodne pesmi«. Maribor je imel že večkrat priliko dognati, da so nastopi 1 Akademskega pevskega zbora res pravi kulturni | dogodki. Letos pa se nam obeta nekaj odličnega, i Program ostane neizpremenjen. Predprodaja vstop-| rac pri Zl. Brišnik in J. Hoffer. Nabavite si vstopnice žc v predprodaji, ker je naval nanje zelo velik. □ Lep napredek javne kuhinje. Mariborska I javna kuhinja je zopet morala razširiti svoje pro-1 store. Pridobila si je nekdanje lokale Borze dela ter v njih namestila nov oddelek za goste reda C, tako da ima sedaj vsak red svoj prostor. Otvoritev novih povečanih prostorov se jc izvršila sinoči. □ Mariborski gasilci bodo v soboto proslavili od svojega zavetnika sv. Florjana. Ob 9 dopoldne še bo vršila slovesna proslava pred starodavnim spomenikom sv. Florjana, ki stoji pred Gustinčičevo I hišo v Tattenbachovi ulici. □ Prihodnjo sredo 8. maja ie velik koncert »Maribora« v korist spomenika kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Predprodaja vstopnic se že vrši in prosimo, da si iste pravočasno oskrbite. Možno jih je tudi telefonično naročiti ter pokličite štev. 26-06. Prizadeti vinogradniški delavci. Okrog Ly-kavča pri Gor. Cmureku imajo avstrijski dvo-lastniki obsežna vinogradna posestva, ki jih obdelujejo naši delavci. Sedaj so avstrijski posestniki napravili dogovor, po katerem so vsi naenkrat zmatno zniiali plače vinogradniških delavcev. Zopet je prizadet naš človek ob meji. □ Majniška pobožnost v kapeli presv. Srca se vrši vsak večer ob pol 8. Kratek govor, litanije in blagoslov. — Šmarni ce pri Sv. Jožefu v Studencih se vršijo vsak večer ob 7. □ Poročili so se v Mariboru: Lengar Franc in Anica Kurent; Schrei Valter in Ana Nonner; Pu-šnik Alojz in Fluher Gizela; Pučnik Avguštin in Celcer Ivana; Klasinc Ferdinand in Klakočer Amalija; Bukovnik Martin in Kaiser Ana; Napast Franc in Frank Marija. Novoporočencem obilo sreče iti blagoslova. □ Obiskovalce koncerta Akademskega pevskega zbora prosijo prireditelji, da pridejo točno in s prejioznini prihajanjem ne motijo'izvajanj. Začetek koncerta točno ob 20 (8), predprodaja v Unionu od 19 (7) dalje. □ Sodarski obrtniki so zborovali. V nedeljo dopoldne so se zbrali v Narodnem domu sodarski obrtniki iz področja nekdanje mariborske oblasti. Od 00 članov Združenja obrtnikov sodarske stroke je prisostvovalo rednemu letnemu občnemu zboru 51 članov. Vodil ga je predsednik Jernej Oolčar iz Celja, poleg njega pa je še poročal tajnik Jernej Košar. Poročila predsednika in tajnika so podala dokaz, da so sodarski obrtniki važen činitelj v našem gospodarskem življenju. Malokomu je znano, da itnajo v nekaterih panogah lesne trgovine celo odločujočo besedo. Tako so se v preteklem letu mnogo trudili, da bi oživotvorili zopet izvoz hrastovih dog v Belgijo, ki je znana po svoji pivovar-ski industriji, preprečili so, da bi se k nam uvažala kanadska smreka za napravo parafiranih sodov, ker so dokazali, da je naš smrekov les povsem enakovreden kanadskemu in da znamo izdelovati parafirane sode tudi pri nas. Trenotno so v pogajanjih z Avstralijo za dobavo več tisoč hrastovih sodov. Kljub tem mednarodnim zvezam pa se nahaja domača sodarska obrt v krizi. Lani je 19 obrtnikov odjavilo obrt, prijavil jo je samo eden. Združenje šteje 90 članov, 21 pomočnikov in 16 vajencev. □ Gasilska župa Maribor desni breg bo imela svoj župni sestanek dne 19. maja v Podovi pri Račah. Ob tej priliki bo gasilno društvo v Podovi proslavilo 25-letnico obstoja. Podovski gasilci eo znani na Dravskem polju kot dobro oboroženi in izredno požrtvovalni. □ 7-letna deklica — živa baklja. V Štajngrovi sc je vnela pri štedilniku obleka 7-letni hčerki želarja Franca Fekonje. Dekletce je zadobilo strašne opekline ter mu tudi pomoč v bolnišnici ni pomagala. Umrlo je drugi dan po nesreči v mariborski bolnišnici. □ Poceni meso. V četrtek 2. maja se bo od 7 naprej prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 250 kg teletine po 4 Din, in sicer na osebo največ 2 kg. □ Slučajno Obstreljen. Nepričakovana nesreča se je pripetila v Porčiču. Posestniški sin Kukovec Franc je nehote obstrelil 27 letnega viničarja Jožefa Vajngerla. Ranil ga je na glavi in vratu tako močno, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. □ Dva hitlerjerska begunca sta zopet pribe-žala v našo državo. Mejo sta prekoračila v Glaski pdi Kungoti, odkod so ju odpremili v Maribor. □ Dva požara. Včeraj je zgorelo v Jarenini gospodarsko poslopje mariborskega trgovca gosp. Misite. Gasiti so pomagali tudi mariborski ognje-gasci. — V Vrhlogi je zgorel kozolec posestnika Jurija Mlakcrja. Škode je 15.000 Din. □ Konec bo tihotapstva. V Avstriji s« vrši ljuta borba med sladkornimi tovarnami in tovarnami saharina. Ker so potegnile s producenti sladkorja tndi kmetijske organizacije, bo sladkor naj-brže premagal saharin. Slednjega bodo močno obdavčili, ukinili svobodno prodajo ter se bo dobil samo v lekarnah na reoepte. S tem bodo najbolj udarjeni — mariborski tihotapci, ker bo potem konec lepih zaslužkom. □ Drzno početje treh fantičkov. V ponedeljek se je dogodil na Glavnem trgu drzen rop, ki 'so ga izvedli trije mladi fantiči. Mladega Karla Brunčiča, ki je prodajal karte za tombolo, so napadli ter mu odvzeli iz miznice 128.50 Din denarja. Napad so izvedli z bliskovitostjo. Eden je prodajalca udaril od zadaj z vso silo po glavi, drugi pa je medtem segel v predal in pobral denar. Vsi trije so nato pobegnili. Napad so izvedli ob času največjega prometa na trgu. . . □ Prstan in denarnica. Hedvika Cristofettp je izgubila na poti iz Židovske ulice v stolnico dragocen starinski prstan. — Krojaški pomočnik Pevec Emil pa je na poti iz kavarne proti domu na Fran-kopanski cesrti izgubil denarnico z 2400 Din. Celie 3r Blagoslovitev kapelice na Dolgem polja. V nedeljo ob 3 popoldne je bila blagoslovljena lepa kapelica na Dolgem polju v Komenskega ulici, ki je bila lansko leto prenovljena. Kapelica je bila za to priliko lepo okrašena. jgr Potovanje Jadranske straže na Oplenac V zvezi z izredno glavno skupščino Jadranske straže, ki bo dne 25. in 26. maja, je nameravana tudi poklonitev članstva na grobu najvišjega čuvarja Jadrana. Poklonitev bi se izvršila v soboto, dne 25. maja dopoldne. Za vožnjo na železnici je zaprošen maksimalni popust in tudi dopust za državne uradnike. Prevoz udeležencev iz Belgrada na Oplenac in nazaj bo organiziral Putnik. Vlak in avtobus stane 66 Din. Krajevni odbor JS opozarja članstvo na to im ga vabi, da se v čim večjem številu udeleži tega potovanja. Vsakdo se pa mora prijaviti še tekom toga tedna odboru. Vse prijave bo iz prijaznosti sprejemal »Putnik« v Celju. er Akademski pevski zbor pride tnopolen uspeh. Gotovo bodo vsi lepo slov. pesem ljubeči Celjani pozdravili to vest z največjim veseljem. & Smrtna kosa. V celjski bolnišnici so umrli: Strmecki Franc, 60 let, delavec iz Lokrovca; Čuden Rozalija, 32 let, žena skladiščnika iz Celja in Smrkolj Helena, 30 let, žena poštnega zvaničnika iz Mozirja. Na j počivajo v miru. 0 Umrljivost meseca aprila. Meseca aprila je umrlo v Celju 33 oseb, 29 v bolnišnici in 4 v mestu; v okoliški občina je v istem času umrlo 6 ljudi. ss Kolesa kradejo. Jezerniku Francu, pos. v Lokrovcu je bilo iz neke veže v Prešernovi ulici ukradeno 600 Din vredno, črno pleskamo moško kolo. znamke »Ptich«, evid. št. 2-14.355-5. Ptuj Velika slovesnost v Ptuju. Preteklo nedelj« dne 28. t. m. je bilo tako v proštijski, kaikor t minoritski cerkvi zelo živahno. V proštijski cerkvi s obhajali cerkvenega patroma sv. Jurija s pontifikalno sv. mašo, katero je daroval g. prošt Ivan Greif. V minoritski cerkvi se je vršil slovesen zaključek svetega leta. Istočasno je bral novo sv. mašo g. p. Metod Rupar iz miuo-ritskega reda. Slavnostno pridigo je imel gvardijan minoritskega samostana g. p. Mirko. Pri tej priliki je bil odlikovan oče novomašnjka g. Ivan Rupar z zlatim križem sv. Očeta. To visoko odlikovanje mu je izročil na svečan način stolni kanonik iz Maribora g. dr. Ivan Žagar, Tej izredni slovesnosti je prisostvovala cela Rupar jeva družina 14 članov, izvzemši misijonarja, ki se nahaja v Pekingu na Kitajskem. Popoldne pa je bil cerkveni koncert v nabito polni cerkvi. Po koncertu pa so bile pete litanije novomašnika. Zadnja pot Janeza Brenčiča. V nedeljo popoldne smo spremili k zadnjemu počitku Janeza Brenčiča. posestnika in gostilničarja v Žabjeku. Kako je bil pokojnik priljubljen pri občinstvu, ie pokazala velike ndeležba pri pogrebu. Cerkvene obrede je opravil g. župnik Svet ob asistenci gg. pp. Konstantina in Danijela. Pri odprtem grobu sta se v lepih in v srea segajoči h besedah poslovila od pokojnika g. župnik Sveit in g. prof. Mlakar iz Maribora. Ponesrečen splav. V nedeljo v ranih urah je ponesrečil splav, ki je obtičal v Orešjn pri Ptuju ob neki skali. Splav je raztrgalo in je del istega obtičal ob dravskem mostu. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Šmartno na Pohorju V »Slovencu z dne 36. aprila t. 1. je bila pri-občena tale notica: »V Šmartnem na Pohorju j« stala mogočna lipa,..« V odgovor na to sledeče: Dopisnik se je pač s tem izdal, da Pohorje presneto malo pozna. V Šmartnem sta še dve takšni lipi še lepši in ravno tako mogočni iste debelosti in starosti Vsadil je namreč vse tri pred dobrimi Šestdesetimi leti gosp. župnik Vošnjak. — Kakor vemo, je še večja in mogočnejša lipa pri Sv. Urhu, na kateri je celo krasna veranda. Posekana lipa ni bila lepa. Vse korenine ob klancu so se videle izpod zemlje in »o štrlele na cesto. Lipa je delala škodo bližnjemu poslopju, od katerega je bila oddaljena komaj 4 metre. Radi velikih viharjev, ki so tu običajni, je bila velika nevarnost, da pada na poslopje in napravi občutno Škodo. Iin to brer ozira na dejstvo, da je popolnoma nemogoče regulirati vas in cesto, ue da bi lipo podrlo. Kako pa to, da dopisnik nič ni videl kapelice, ki so jo tiid* moTali podreti iz gori navedenega zadnjega razloga. Ali ni bila tudi kapelica »tipična« za rta* kraj? — Sploh pa naj se nihče radi teh stvari n» vznemirja. Mesto stare so že zasajene kar tri nore lipe in tudi kapelica bo v kratkem novo razvese-bcvala našo vas. A. L. II, Evharistični kongres za Jugoslavijo Naročile pa šmarnice pri Glavnem pripravljalnem odboru za II. evharistični kongres. Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Nujna prošnja! Evharistični križi so zaznamovali našo zemljo za evharistično zemljo. Poročila o postavitvi križev so vzbudila vsesplošno zanimanje. Časnikarski odsek za II. jugoslovanski evharistični kongres je dobil z najrazličnejših strani, to je s strani najrazličnejših časopisnih uredništev prošnje, naj jim dostavi slike (fotografije) teh križev, ki so nekaj edinstvenega v katoliškem verskem gibanju. Prosimo, da nam take fotografije pošljete čimprej. Kjer jih morete slikati tudi v nočni razsvetljavi, storite to. Morda imate kje celo fotografije same pobožnosti ob postavitvi križa. Smatrajte to prošnjo za zelo nujno. Slike bomo poslali tudi im> zetnskemu časopisju. Vse pa pošljite na časnikarski odsek za II. evharističnii kongres za Jugoslavijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Letošnji maj —- evharistični maj! Vsa priroda si jc nadela mladostni plašč zeleuo-žametaste barve. Brez števila cvetk je vzniklo po tem plašču. Zemlja je pripravljena, da se vrši na njej ona čudovita po-božnost majniških šmarnic. Danes bodo naša svetišča zadehtela v bogastvu cvetja, majniški Kraljici darovanega. Danes bodo naša svetišča zadehtela lepih misli, pobožnih želj, mladostne ljubezni — vse njej v slavo, Kraljici majniški. In bodo letos zadehtela še prav v posebnem voniu, v vonju pre-čudne skrivnosti sv. Rešnjega Telesa. Vse prošnje k Mariji bodo hitele zato, da bi praznik evharističnega Kralja v Ljubljani bil velik po duhovni globini in radost našim dušam po zunanjem sijaju. Vse misli majniških premišljevanj bodo pretkane z mislijo na skrivnostno božje Telo in odrešilno Kri. Pripravimo pot Gospodu! Pot v srca vseh katoličanov Jugoslavije! Pc* zmagoslavno skozi belo Ljubljano in še bolj v srca Ljubljančanov! Ves letošnji majnik bodi priprava src na dni evharističnega slavija v Ljubljani, bodi evharistični maj! Evharistične šmarnice. Glavni pripravljalni odbor za II. jugoslovanski evharistični kongres je izdal »Evharistične šmarnice«, da bi jih letos prav po vseh naših cerkvah uporabljali. Saj so tega tudi vredne. Najboljši naši bogoslovci so izlili vanje polno znanja o skrivnosti presv. Rešnjega Telesa in jih prepletli z zares majniškim besednim okrasjem. Kjer šmarnic še niso naročili, naj to še storijo. Posamezna premišljevanja niso nujno vezana na gotove dni v mesecu. Za katerikoli dan so porabna. Pa čeprav bi jih tu ali tam v manjši meri ujsorab-ljali za letošnjo majniško po bo ž nos t — bilo bi pač želeti, da šmarnice svoj namen dosežejo — vendar bo knjižica za duhovnika kot lajika neizčrpen zaklad resnice in vir vneme za presv. Rešnje Telo. Za //. evharistični kongres v Ljubljani so nadalje prispevali: Družina Bučarjeva na Dledu Din SO; Letler Hubert, zdravilUče Golnik, Din iS; župni urad na Bledu Din 1550; cerkveno darovanje pri Sv. Katarini tiri Medvodah Din 153; župnijska zblnka v Bočni pri Gornjem gTadu Din 300; Gospodinjska Sola v St. Vidni iwi Stifcnj Din 100; cerkvena zbirka v Franui Dl.n 450; dekliška Marijina dl-užba v Framu Din 50; rjrani v Gozdu pri Kamniku Dlu 60; "budovtk«,', splošua bolnišnica v Ljubljani, Din 100; župni urad Kočevska Reka Din 51; Jan. Lazar ta Šolarje iz Smnrtna pod Šmarno goro Din 67; Marijina družba v Itibnein pri Bledu Din 50; Marijina družba ln Marijin vrteo v Dobu pri Domžalah Din 250; Šolarji Do.1)-Krtina-Domžale Din 170; Stannar Ignacij, kaplan v Zlreh za dekliško Marijino družbo Din 100; neimenovana Din 500; kongregacija Kal. akademskega starešinstva Din 1(100. — Vsem povrni Evbaristifni Kralj in obudi mnogo požrtvovalnih posnemovalcev! Potrebe kongresa so pri vsej Slednji zelo voliike in treba bo Se mnogih, ki bodo s svoto žrtvijo pomagali! Jezica V Savljah smo pospremili k počitku v Stožice na pokopališče gdč. Francko Šubelj, ki ie umrla za posledicami težke operacije. Ves trud zdravnikov v bolnišnici, kakor tudi na njenem domu, da bi jo ohranili pri življenju, je bil zastonj. Pokojna Francka je bila vzorna bodisi s svoj'im tihim in lepim življenjem, kakor tudi po veliki darežljivosti. Koliko je ona pomagala revežem, o tem ve samo Bog, ki je pisal njena dobra dela v knjigo življenja. Bila je prav posebno velika dobrotmea salezrjancev in ubogih zamorčkov. Kdorkoli jo je prosil pomoči, ni odšel nikdar praznih rok. Vse, kar je prislužila, je izdala drugim, zanjo ni ostalo nič, ker nase m gledala. Njena priprava na smrt je bila lepa: Vse življenje in delo posvečeno Bogu in bližnjemu. Zadnji dan, predno je odšla v bolnišnico, je prejela sv. popotnico in potem vsaki dan v bolnišnici. Ko je spoznala, da se ji bliža smrt, je želela samo domov, da tamkaj umre v krogu svojih dragih ter da bo pokopana na domačem pokopališču. Ta želja ji je bila takoj izpolnjena. Danes .leži tu plemenita in dobra Francka v grobu poleg svoje matere, katero je klicala tik pred smrtjo. Takega pogreba, kakor ga je imela pokojna Francka, najbrž še ni imel nihče v Savljah. Ker je bila tiha, blaga, usmiljena in plemenita duša, radi tega jo je ljubil in rad imel vsakdo, ki jo je poznal. Vsi ti so prihiteli, da jo pospremijo na njeni zadnji poti. Čudno pa je naključje, da je prejela dekret o upokojitvi prav tisti dan, ko je odšla v bolnišnico. Tako ni prejela niti enega dinarja pokojnine in niti enega dne pokoja. Toda Francka je prejela večni pokoj pri svojem Bogu, ki mu je pcisvetila vse življenje. Pokojnica je bila zvesta naročnica »Slovenca« in nabožnih časopisov. Naj v miru počiva blaga duša! Trbovlje Šmarnice bodo tudi letos v župni cerkvi po dvakrat na dan, zjutraj ob pol šestih in zvečer ob sedmih. V počeščenje nebeške Matere bodo tudi letos lepo prepevali kakor doslej mladinski zbor in cerkveni pevci. Novi grobovi. Umrl je po kratki bolezni vpok. rud. ključavničar Germadnik Ivan. Bil je tih, miren star fant. Bolj sam zase, ven: dar ni nikdar manjkal, kadar je trebalo svoj čas Orlom nastopiti v krojih ali pri telovadbi. — Po daljšem bolehanju je umrla Lamprečnik Uršula, žena vpok. rudarja in bivša skrbna hišnica v Društvenem domu, stara 63 let. — Mizarju Cestniku Ivanu pa je nmrl sinček Matija. — Rajnim bodi Bog plačnik, preostalim pa naše iskreno sožalje! Pozabljeni rudarski staroupokojenci. Običajno •o vsako leto k veliki noči dobili od Pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje malo podporo, da Spod Kaj pravi C. Hoii o skoku s palico so si za praznike zamogli nabaviti primerne hrane ali si kaj drugega kupiti, ker kronska pokojnina, ki jo še danes prejemajo, jim ne da živeti. Letos je še ta podpora izpadla ter je razumljivo, da so bili staroupokojenci zelo žalostni. Vse je na njih pozabilo, čeprav so ravno ti najbolj potrebni denarne pomoči. Kaj je vZTok, da niso dobili te velikonočne podpore, nam ni znano. Gotovo je pa, da je teh revčkov čezdalje manj, ker izumirajo, rudniki so pa tudi imeli v zimskem ča6u več odjemalcev, torej so gotovo vplačali svoj delež 5 Din na tono in se tu ne more govoriti, da ni denarja. Nikakor tudi ne moremo verjeti, da se hoče bra-tovska skladnica sanirati iz pokojninskega sklada, ker ta sklad pripada le v korist rudarskim staro-upokojencem. Dobro bi bilo, da se jim ta krivica popravi in podeli običajna podpora, katero bi itak morali dobivati vsaj na vsake 3 mesece, kakor je bilo prvotno zasnovano in določeno. Za kostanje. — Kmetska nadaljevalna šola vabi vse sadjarje, posestnike domačega kostanja in absolvente Ivmet. nad. šole, da se udeleže tečaja za precepljenje domačega kostanja s cepiči debeloplodnega kostanja (ma-roni), ki se bo vršil v četrtek, dne 2. maja t l. ob 3 popoldne pri posestniku Dominiku Kolencu v Gaberskem. Po zvršenem tečaju prejmejo udeleženci tiskana navodila in cepiče (istrske in ipavske). Tečaj bo vodil okr. kmet. referent, iz Laškega. Zborovanje jugosl. radiologov V dneh od 18. do 20. maja bo v Belgradu veliko zborovanje jugoslovanskih radiologov (zdravnikov in drugih strokovnjakov, ki se bavijo z obsevanjem z radijem in rentgenološkimi žarki). Za to zborovanje, ki je posvečeno pretežno znanstvenim težnjam radiologov, je sestavljen obsežen spored, ki naj pokaže napredek in potrebe radiologije pri nas. Povabljeni so tudi mnogi inozemski strokovnjaki, zlasti češki, ki bodo predavali o važnejših in najnujnejših temah iz radiologije. Za zborovanje radiologov je sestavljen častni odbor, v katerem so trije ministri, vsi trije rektorji jugoslovanskih univerz, vsi trije dekani medicinskih fakultet ter častni predsednik prvega radiološkega kongresa (letošnji je drugi) dr. Jakša Račič iz Splita. Od Slovencev so torej v častnem odboru minister dr. Marušič, rektor dr. Samec in dekan dr. Šerko. V odboru pa je izmed Slovencev še šef-pri-mariidr. Alojzij Kunst iz Ljubljane. Češki, bolgarski, poljski in romunski gostje bodo predavali o razvoju radiologije v svojih domovinah, domači pa iz tem o diagnostiki pljučnih bolezni, kostnih bolezni, žolčnega mehurja, gastroin-testinalnega trakta, urogentalnega aparata, o terapiji tako ginekološki kakor o drugih, dalje bodo Skok s palico spada med najlepše, a obenem najtežje lahkoatletske panoge. Na vseh nastopih tn tekmah je vladalo pri nas žc od nekdaj veliko zanimanje za ta skok, le žal, da ga nismo mogli dvigniti. Da se to ni zgodilo, je vzrok predvsem ta, ker pri nas nismo nikdar pazili na tehniko, ampak smo vselej stremeli samo za tem, da bi čim višje skočili. Mi se držimo znamke 3.55 m, ki jo je postavil dr. Bu-ratovič in se ne premaknemo naprej, in izgleda, da se še tudi ne bomo, ker zaenkrat nimamo naraščaja za to panogo. Tudi Slovenci se nismo mogli nika: mor povzpeti v tej lepi lahkoatletski panogi, četudi smo imeli svoječasuo veliko prijateljev tega skoka, ki so ga tudi z veseljem gojili. Kdor je dosegel trt metre, ta je veljal pri nas že za mojstra v tej panogi in prav redek je bil oni, ki se je povzpel nad to višino. Škoda, ker taka panoga, kakor je skok s palico, zasluži mnogo več pozornosti. Sedaj pa po-slušajmo, kaj pravi svetovni rekorder Norvežan C. Hoff o tem skoku. »Vzrokov za moje posebne uspehe ni iskati nikjer drugod, kakor samo v stalnem delu ua samem sebi. Pri mirni koncentraciji na posameznosti skoka ter pri preračunanih poizkusih z najracionalnejšo up>orabo moči kar najvišje skočiti, sem čestokrat odkril stvari, ki so pri naslednji priložnosti privedle do uspehov. Bolj ko kje drugje, igra pri skoku s palico tehnika posebno vlogo, ki jo pa moramo obvladati šele po dolgi vaji. Ne zadostuje, da vemo kako hitri smo ali kako močne roke imamo, da bi spoznali, če bomo dosegli dobre uspehe pri skoku s palico. Kdor tega ne razume in se ne more priučiti, da bi svoje moči pravilno zastavil in kdor nima daru, da bi takorekoč prirastel k palici, ta se ne sme čuditi, če ne doseže posebnih višin. v. •.-'.r?- im < , term •v i A j ■hfr :>■ K Kipi »Nas1 "' m i m v i - - 1 ifvJ j : 1 UP® H" i ... S f ? 6 1 i \ 1 • .>. .s . t - ' i l v, . $ : ^ 'j N-' fiiiil ; Oxfordskj študent Fausi skače 4 m Predvsem je potrebno, da si preskrbi skakalec dobro palico — lahko in dolgo. Cim lažja je palica, tam manj ovira nalet. Zakaj dolgo palico? Praksa je pokazala, da z dolgo palico lažje balansiramo pri naletu, kakor s kratko, pretežko, pri kateri nam celo preti nevarnost, da napravimo nalet neučin-kujoč ,ker se držimo nazaj. Neglede na to, da s tako palico ue dobimo potrebne hitrosti, riskiramo še to, da poderemo pri kolebu navzgor prečko, ker pridemo preblizu jame, kamor zasadimo palico. Nobena druga disciplina v lahki atletiki ne zahteva toliko vaje, kakor trening s palico. Za res dobre uspehe je predpogoj ravno artistična sigurnost v obvladanju posameznih faz. ki si sledijo pri skoku druga za drugo. In te dosežemo le z dnevnim, neumornim specialnim treningom. Samoposebi pa je razumljivo. da je treba skrbeti pri tem za harmonično vzgojo ostalega telesa. Samo allround-atlef bo dorasel posebnim zahtevam, ki jih zahteva skok s palico pri višini nad štiri metre. Kakor že omenjeno, je nalet soodločilnega izmena za uspeli skoka. Ta mora biti tedaj hiter, kakor tudj elastičen in siguren. Hiter pa more bili samo tedaj, če smo v stanju v resnici sprintati, elastičen le tedaj, če je korak lahek, prožen, in siguren le predavanja o splošnih temah iz radiologije, poseben del zborovanja pa bo posvečen kazuistiki radiologije. Od Slovencev bo predaval dr. Josip Choleva iz Brežic o »Zdravljenju malignih tumorjev z malimi sredstvi«. tedaj, kadar nesemo palioo mimo. D« se mi je posrečilo leta 1925 potolči svetovni rekord s skokom 4.25 m, je iskati vzrokov predvsem v tem, ker sem tega leta tekel na 100 m v času 10.8 sek., in sem skočil v višino (prosto) 1.88 m, ter v daljavo 7.57 m. Pravi prijem na palici ter dolžina naleta sta individualna in mora priti » tem vsak skakalec sam na čisto. Pri odrivu je važno, da zadeneino vedno isto mesto, da dosežemo čim večjo višino. To je sicer 9tvar občutka, kot pravilo pa mora veljati to, da stoji telo v trenutku, ko zasadimo palico — pri čemer se tudi roki obenem stegneta navzdol — v poševni legi in sicer tako, da je odriv, če bi potegnili navpično črto od točke, kjer primeta roki palico, nekoliko m to točko, kjer bi se omenjena navpična črta dotaknila tal. Princip tega skoka je, da ne pridemo takoj tako visoko, kot je mogoče. Skok s palioo je čisto nihanje s primernim zakonskim ritmom naprej, navzgor. Vsak fizik bo razumel, zakaj visimo tako dolgo, kakor je sploh mogoče, na stegnjenih rokah ležišče se namreč pri tem povesi in palica se pri navpični legi lažje postavi pokonci. Pri tem se naravni potek, nihanje ue prekine, istočasno pa hranimo moči, kd so potrebne, da se moremo dvigniti z rokami. Vesa na stegnjenih rokah se sme šele tedaj prekiniti, kadar sta nogi v isti višini kakor roki. Mnogo skakalcev s palico se ne upa tega napraviti, ker ima občutek, da bi nekaj napačnega napravili, če bi tako obviseli. Vendar je to po mojih večkratnih preizkušnjah edini način, s katerim dosežemo velike višine, ker bo koleb navzgor kočno toliko močnejši in višji. Ko smo tako daleč, tedaj je pritegniti roki, in sicer hitro in sunkoma v trenutko, ko se telo na notri fiovesi. S tem se namreč obrnejo prso popolnoma proti lati. Vendar, predno se to doseže, se morata roki stegniti, ne da bi odrinili pri tem par lico od sebe. Stvar občutka pa jc zopet, da ne stegnemo prekmalu rok. Le to naj se izvrši tedaj, ko se nogi na drugi slrani late začneta povešati. Napačno je, če palico z obema rokama naenkrat odrinemo. Pri tem je nevarno, da lato s prsi poderemo, ker ne pridemo dosti visoko Ako spustimo palico najprej s spodnjo roko in če z njo še zar-mahnemo navzgor, se telo odrine od palice ter opazimo. da smo z drugo roko (močnejšo seveda) v stanju dvigniti se še par centimetrov kvišku. Ko se odrinemo še z drugo roko od palice, moramo iti tudi s to navzgor, da s tem preprečimo dotika z lato. Za doskok pa ima samo en nasvet, in sicer ta, da telo spustimo ter doskočimo prožno v nizek počep. Na ta način se najbolje prepreči pritisk ter se ni treba bati kakih ix>škodb. Razpis propagandnega juniorskega in seniorskega lahko- atletskega meetinga ASK Primorja za pm^abljene kot meeting po dolžnosti ASK Primorje v LJubljani priredi v soboto in nedeljo, dne 18. in 19. maja ua svojimi igrišču ua TyTSevl cesti propagandni jun. in sen. lahko-atiletakd meeting za pohabljence kot ineeting po dolžnosti. Pravi oo nastopa iimnjo vsi verificirani, neverifioirand im txid za-bramo nastopa zaradi prehoda nahajajoči se atleti, člani povabljenih klubov iz dravske banovine. Pričete« tekmovanja v soboto 16. maja o>b 15.:HI, v nedeljo 19. maja dopoldne ob 9 30. Prijave je poslati na naslov; Savo Sanioin, Tavčarjeva ulica l-III., najkasneje do lfi. maja ob 1H. Naknadne prijave, kakor tud.1 prijave b.rer/. pri-javnine se ne spredemajo. PriJavninR znafta 5 Din za točko in osebo, 15 l)in za mofitvo. in jo Je treba ;>r:.i<> žiti prijavi. TekaliSče Je dolgo 419 90 m, Je pokrito z leSom iin ima dva nodvifrnjena zavoja. Nlagrado: Ako je v vsaki disciplini pet tekmovalcev, dve prvznnnie.i, kjeir Je več kaor pet tokmovaleev, pn tri prir.iianiec. Tekmovanje «e vr&i po pravilih JLAZ. Program in vrstni red disciplin je naslednji: Sobota 10. maja ob 15.30: 100 m. 100 m Jun. C, mot krogle, 400 m, skok v daljavo 7 zaletom, skok v daljavo z zal. jun. C, met diska, met diska 1.5 kg jun. C, 5 km, skok v viftino z aal., skok v viS. z zal. jun. C, 800 m, met kopja, troskok, troskoik jun. C, 1500 m, 15011 m jun. C, 4 krat iki 100 in: nedelja, 19. maja: dopoldne ob 9.SO: 200 m jun. C, met kladiva, met kopja 600 gr jun. C, tek 110 m zapreke, tek 110 m zapreke jun. C, met krogle v kg jnin. O, skok oh palici, skok ob palici jun. C, štafeta 4 krat po 100 m jun.. štafeta 4 krat po 4(10 m. — ASK Primorje v Ljubljani. Amerigki lahkoatleti v Evropi. Letošnje poletje pošlje Amerika štiri skupine svojih lahkoatletov v Evropo, kjer bodo startali v raznih mestih. Eno moštvo bo nastopilo v Švedski, Holandiji, Madjarski, Avstriji ter Češkoslovaški. Druga skupina pojde na Finsko, Dansko in Norveško. Tretja v Belgijo, Francijo in Švico, četrta pa se poda na Kitajsko. SK Jadran — Kolegija sprejema od 1. maja daljo zopet nove člane v nogometno Ln lahkoatlot«ko sekcijo. Pogoj za sprejem Je dlscipHnaranost, redem trening, lieomadožovnno&t in fizična sijiosobnost. Onebne prijave ko sprejemajo v klubovl pisarni v ».Kolezijl" od L maja dalje ob 6—7 zvečer. Vsak sprejeti član dobi popolno opremo. Sprejem v plavalno sekcijo se bo i»ravo"a>sno objavil. Pristopnina zna&a 5 Din, legitimacija 3 Din in mesečna članarina 3 Din. — Uprava SK Jadrana. Primož Trubar 35 ENOINDVAJSETO POGLAVJE Pri cerkvenem sodišču v škofijskem dvorcu. Veliko prijateljev je spremjevalo Primoža Trubarja, vra čujočega se 1. septembra 1561 s Kranjskega v Nemčijo. Trubarjeva popotna tovariša sta bila prej imenovana Hrvata Ivan Maleševec in Matej Popovič. V Kranju so se poslovili Ljubljančani od gospoda Primoža s trdnim upanjem, da se po preteku devetih mesecev zopet vidijo v domovini. Naši trije popotniki so se obrnili proti Gorenjskemu. Dospeli so čez Jesenice, Kranjsko goro in korensko sedlo v Beljak. Iz Beljaka so se peljali po dolini reke Drave na Tirolsko, obiskali mesto Briksen ter nadaljevali pot proti Bavarskemu in Wurtenbergu. Trubarju so bili vsi ti kraji dobro znani izza leta 1548, ko je kot izgnanec ter brez tovariša iskal v Niirn-bergu zavetje in službo. Boj bi bil hitro končan, ako bi bil v tistih časih že Tomaž Hren sedel na prestolu svetega Nikolaja. Toda prišel je 36 let prepozno. Rana se pa toliko hujše gnoji, kolikor bolj ji prizanaša zdravnikov nož. Zdravje donese le temeljita operacija. Takratni ljubljanski škof Peter de Seebach je bil podoben takemu mehkemu zdravniku. Imel je preveliko usmiljenje z bolnikom, ki je potreboval nujne pomoči. Kot višji pastir bi bil lahko radikalno posegel v Trubarjeve zmote ter neustrašeno zaklical: Una fides! — ena vera,, to timbolj, ker je imel cesarja Ferdinanda na svoji strani. Tega pa ni storil, temveč je odlašal, misleč, da bo z dobroto opravil tam, kjer je bila potrebna strogost. V rokah je imel vajeti, toda ni jih nategnil. Hren je postopal drugače. Iz špitalske cerkve svete Elizabete je pregnal predikante, razbil krstni kamen, očistil svete posode, v novic posvetil cerkev itd. Tako je delal povsod, kjer »o poprej imeli luterani službo božjo. Ko je izvedel škof Peter, da je Trubar zopet v Ljubljani, se je vendar opogumil in pisal cesarju Ferdinandu, da je Trubar odpadnik, da krščuje brez blagoslovljene vode in svetega olja, da pokopuje brez cerkvenih obredov in ne upošteva svete maše. Z njim hodi tudi nek človek, ki razširja sramotilne pesmi o duhovniškem stanu. Dalje piše škof, da drži s Trubarjem nekaj duhovnikov, ki so bili radi slabega življenja pognani iz službe. Slednjič prosi, naj ukaže cesar Trubarja in njegove pomočnike zapreti ali izgnati. Ferdinand je na to pritožbo zapovedal kranjskemu deželnemu glavarju, naj spravi v zapor vse od škofa imenovane osebe. Toda cesarjev ukaz je bil brezuspešen, ker ga kranjski deželni stanovi niso hoteli izvršiti. Vrh tega so pa še cesarju poročali, da se je Trubar pred škofom opravičil, da je goreč avstrijski domoljub, ki vedno moli za cesarja in njegovo rodbino. Ferdinandu se je zdelo to poročilo zelo sumljivo. Pisal je škofu Petru, naj Trubarja sodnijsko zasliši, stanovom pa naj ukaže, .da ga postavijo pred cerkveno sodišče. Trubarjevo zasliševanje je določil škof Peter v god svetega Nikolaja 6. decembra 1562. ob devetih dopoldne. V knezo-škofijski palači se je sešlo več katoliških duhovnikov, plemičev in mestnih svetovalcev. Nepovabljenim je bil vstop prepovedan. Trubar je sedel pred škofovo mizo in ni kazal nobene razburjenosti. Vedel se je kakor navaden poslušalec in mirno odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je stavil škof Peter. Za uvod je spregovoril škof kot predsednik cerkvenega sodišča nastopne besede: »Zbrali smo se, velespoštovani in prečastiti gospodje, na ukaz našega presvetlega cesarja Ferdinanda, da si pojasnimo v mirni razpravi sedanje verske razmere. Najbolj potrebujemo edinosti, ki jo bo morebiti utrdilo današnje posvetovanje. Shod je sicer sklican v znamenju ccrkvcnega sodišča, toda upam, da se bo na prijateljski načiu izvršila naša razprava. Vsi gospodje poznate mojo dobro voljo. Prosim, da bi mi s povabljenim gospodom Primožem Trubarjem izkazali tisto naklonjenost, kakršno ima do vas višji pastir ljubljanske škofije. Maneamus in vinculo caritatis — ostanimo v vezi ljubezni.« Enoglasno odobravanje. Škof: »Naštel bom po vrsti vprašanja, s katerimi se v cesarjevem in v svojem imenu obračam na tukaj navzočnega častitega gospoda Primoža Trubarja. Oba gospoda zapisnikarja pa prosim, da zabeležita vse točno v protokol.« Škof: »Znano je, častiti gospod Trubar, da imate nekatere verske nazore, ki se ločijo od nauka katoliške Cerkve. Jih imate že dolgo časa?« Trubar: »Še od mlajših let.« Škof: »Mladost je seveda sprejemljiva za dobro in slabo, ker nima toliko razsodnosti, da bi mogla ločiti resnico od neresnice. To vas izgovarja. Kje ste hodili v šolo?« Tntbar: »Nekaj časa na Reki; glavne študije pa sem dovršil v Trstu.« Škof: »Kdo vam je podelil mašniško posvečen je?« Trubar: »Tržaški škof Peter Bonomo leta 1530. On me je poslal kot dušnega pastirja na prvo službo v Loko pri Zidanem mostu. Pozneje sem dobil kaplanijo pri svetem Maksimilijanu v Celju in beneficij v Laškem trgu.« Škof: »Potem so vas poklicali kot priznanega govornika v ljubljansko stolnico in leta 1542. ste postali stolni kanonik. Kako lep napredek, združen s častjo in dobrimi dohodki! Kljub temu ste si izbrali življenje polno trpljenja in preganjanja.« Trubar: »Saj nam je naš Gospod napovedal trpljenje.« Škof: »To je res. Vsled razdora s predstojniki vas je zadela huda usoda. Izgubili ste vse ugodnosti. In kaj ste zdaj?« Trubar: »Si evangelija.« Uit- l/rtofijcovr in OTnaniotnlor niorrmrnrra JU l\t KJl » iU vbimujviHiv«. "JV5V' vbu Po zlati Venezueli Konec pustolovske ehs-pedicije pred 400 leti — V južnoameriški drža vi Venecueli imajo sedaj zimo. Popotnik, ki je letošnjega marca potoval po teh krajih, popisuje svojo pot tako: 50 stopinj Celzija vročine imamo. Kaj takega človek že Se prenese, saj 6edaj je baje zima v Venecueli Šele čez nekaj tednov bo postalo bolj toplo, prav za prav vroče. To velja za kraje ob morju. Glavno mesto pokrajine Ca,racaš pa leži 900 m nad morjem sredi divje romantičnih gora. Tu ni taike vročine, da jo končno človek že prenaša. Po teh gorah je »poljana železnica. Človek bi mislil, da je v teh gorah kakor v evropskih Alpah. Toda rastlinje je v teh višinah tako bujno, kakor v džunglah. Zemlja je tudi v gorah zelo rodovitna. Več ur se voziš skozi nasade banan, zrele banane vise tik ob železniški progi. Nekoliko nižje so nasadi kakava in kave. V Venecueli raste najboljša vrsta kave. Primorske Kordiljere se dvigajo do 5000 m visoko, a nikjer ne zapaziš snega, povsod samo zelenje. V višini 2000 m raste še sladkorni trs. V nižinah pa so ogromni močvirni gozdovi. V njih se kote milijarde majhnih moskitov, ki prenašajo malarijo. Kakor pošasti se vržejo na popotnika, ki bi ee predrznil peš potovati skozi te gozdove. Pisane papige radovedno kukajo akozi liste, zeleni salamandri se skrivajo v gošči, od pisanega kolibrija do strupenega škorpijona — vse prebiva v teh gozdovih. Toda rastlinje n,i povsod tako bujno. Železnica je sipeljana tudi skozi puščavska ozemlja. V takih krajih poloti roke usahnejo in solnce neusmiljeno uničuje rastlinsko in živailsko življenje. Daleč naokrog ne dobiš pitne vode. Gorje popotniku, ki bi zablodil v to samoto! Nekaj hiribolazcev je hotelo nekoč v gore. Zašli so in kmalu ni bilo za njimi ne duha ne sluha, šele po dolgih blodnjah so se čez več tednov vrnili v glavno mesto. V labirintu globeli, prepadov ln sotesk so se izgubili. Toda skrivnostne modre gore večino vabijo fclovoka. V njih je skritih še mnogo skrivnosti. Do 18. stoletja je bil svet prepričan, da je v teh Kordiljerah skrit zlati raj, kjer je samo zlato. Ljudska govorica je pripovedovala, da te »late zaklade v visokih Andah varuje neznan indijanski rod, ki ima toliko zlata, da so celo indijanske posode, sulice in meči iz čistega zlata. O indijanskem poglavarju je pripovedovala pripovedka, da se da vsak dan od peta do temena namazati z zlatim prahom. V tistih časih so evropski pustolovci po Južni Ameriki iskali zlatih zakladov. , ; iMBIk. * " 1 t i . i morali pokopati nekaj svojih tovarišev, kateri so se čez dan mrtvi zgrudili. Nihče ni vedel, zakaj. Njihovih trupel so se držale skrivnostne pisane tnsike, ki so od nekod priletele kakor metulji. Nič nevarne se niso zdele spočetka, toda kogar je zadela ta.ka trska, ki je bila v fesnici indijanska zastrupljena puščica, ta je bil mrtev. Kakor strahovi so se Indijanci tiho plazili skozi džunglo za pustolovci in pošiljali nanje ploho zastrupljenih puščic. Po strašnih težavah je Dalfinger končno vendarle zibral velik zlat zaklad, ki bi bil v našem denarju danes vreden vsaj dva milijona dinarjev. Ta zlati zaklad je Dalfinger odposlal z manjšo četo proti obrežju. Toda ta četa nikdar ni več zagledala morja, ker je med potjo brez sledu izginila. Njihovo zlato pa je pokopano nekje sredi pragozda. Glavna Dalfingerjeva četa pa je medtem prispela do veletoka Magdalene. V tem nezdravem malaričnem močvirju je pustolovce zajela deževna doba. Kmalu so bila vsa pota zalita in ekspedicija je bila izročena poginu. Tedaj je Dalfinger sklenil prekoračiti visoke Ande, katere 60 bile v deževni dobi pokrite s snegom, in priti v Kolumbijo. Več ko 100 Evropejcev in indijanskih nosačev je ostalo v sneženih zametih. Druge pa so redčile strupene puščice Indijancev. Ena je zadela tudi Dalfingerja. Tako se je končal njegov zlati sen. Od tistega časa je minilo že 400 let. Zlata mrzlica je ponehala. Namesto nekdanjih džun-gel se razprostirajo prekrasni nasadi. Sedaj šele človek lahko spozna, da je zlato doma v teh krajih in da ga je mogoče doseči le s pridnim delom. Mirovna tridnevnica v Lurdu Ob sklepu svetega leta so se v Lu,rdu vršile slovesne tridnevnice, katerih so se udeležili zastopniki vseh narodov' sveta. Ta tridnevnica je bila namenjena prošnjam, da bi Bog ohranil narodom mir iu jim prizanesel s šibo vojske Črni London se beli indijanski mladenič, poslikan z znaki svojega rodu, okrašen s peresi in biseri Mod njimi je bal tudi neki Dalfinger, o katerem pripoveduje zgodovina, da je s svojimi ovci prodrl globoko v Venecuelo. Pusto-eo prodrli v tropske džungle, kjer so danes bogati nasadi. Toda pustolovci se niso zmenili za bogato zemljo, ki je klicala po plugu in de ki, ampak so hoteli naglo obogateti. Iskali ao zlati zaklad. Toda kaj kmalu je divjina zahtevala svoje žrtve. Vsako noč so pustolovci Gospo, ki je bila v Londonu na daljšem obisku, so potem doma vprašali, kake spomine je prinesla domov iz Londona. Odgovorila je: »Umazane zavese«. Gospod, ki se je vrnil iz Londona, pa je odgovoril: »Z grozo 6e spominjam svojih črnih ovratnikov in vedno umazanih rok.c V Londonu imaš takoj zamazan obraz in roke. 'Prav tako črne in umazane so tam tudi hiše. Saj ni čuda. Noč in dan prši na mesta iz gostili črnili oblakov dim milijonov dimnikov. Ker pa se 6. maja začno velike jubilejne slovesnosti ob 25 letnici vladanja sedanjega kralja, hoče tudi londonsko velemesto vsaj za nekaj časa zopet postati belo. Cele ulice prekrasnih palač so pobelili z oljnato barvo, drugod tolčejo kladiva in izsekavajo iz zidovja črne saje, katere so se prijele ometa. Nekdaj zlato okrasje na železnih ograjah kraljevskih palač je počrnelo iu ga sedaj vnovič zlate. Skratka — hladni in trezni črni London se je začel lišpati kakor mlada nevesta. London pa ob teh slavnostnih dneh ne bo le kakor umit, ampak bo tudi posut s cvetjem in bogatimi barvami. Od) ogromnih tribunah postavljajo velike inodro-rumene drogove, na katerih bodo visele velike zastave. Vsi ti drogovi bodo povezani med seboj z orjaškimi venci. Velike palače nadevljejo nase prostorne cvetlične posode, v katere pridejo lepe cvetlice. Celo grdi mostovi bodo oviti v pestre rdeče-bele londonske zastave. Tudi zasebne trgovine tekmujejo, ikatera bo svoje izložbe lepše okrasila. Saj tudi lahko, ko pa eo za stojišča ob zgornjih oknih dobile stotisoče funtov, katere so plačali tisti, ki bodo od tu gledali kraljevski sprevod. V gornjih izložbah so trgovci napravili tribune, visoke po dva do tri nadstropja ter tako vsak kvadratni meter izrabili za svoj dobiček. Sedaj lahko žrtvujejo nekaj za olepšavo. Najbolj se bo postavila trgovina Selfridge na Oxfordstreet, ki bo svojo 25 metrov široko in zelo lepo palačo okrasila z ogromnim kipom Britanije. Ta kip bo 12.5 m visok; postavljen pa bo na prav tako visok steber. Tako bo palača te trgovine ob jubilejnih dneh molela 50 m visoko v zrak. Poleg kipa Britanije bosta stala dva pozlačena kipa britskih levov. Na sredo palače bodo vdelali ogromen posnetek angleške kraljevske krone. Namesto draguljev se bodo ponoči iz nje svetile čarobne lučke. Najlepša cesta v Londonu je Regentstreet. Dolga je en kilometer in vsa zgrajena v enotnem slogu. Ta bo ob jubilejnih dneh razsvetljena po stoterih reflektorjih. Ti reflektorji pa ne bodo svetili le za jubilejne slavnosti, ampak bodo ostali še za pozneje Predzgodovinsko mesto v južni Arabiji je odkril raziskovalec llelfritz Roža smejanja Nadvse čudna rastlina raste v Arabiji, kjer jo imenujejo »roža smejanja«. Rastlina ni visoka. Njeno cvetje je rumeno. Iz njega se razvijejo 2—3 semenska zrna. Ta zrna Arabci suše, zmeljejo v droben prah ter ta prah potem nosljajo kakor tolbak. Kdor ponoslja ščepec tega prahu, se mu začne goditi tako kakor tistemu, ki je vdihoval plin za smejanje. Najprvo se venomer smeje, potem začne plesati in noreti, kaikor bi bil pijan. Čez delj časa pa pretirana veselost preneha in možak začne na ve« glas smrčati. Blagajnik davkarije z dežele vrnivšemu se i-ztir-jevalcu: »To, kar ste oddali denarja, je veliko manj, kakor bi bili morali iztirjati. Ali je to vse, kar ste dobili?« Iztirjevalec: »Gospod blagajnik, oddal bi vam lahko še nekaj, ako je vaša želja — dve krepki zaušnici, ki sem jih dobil od kmetov v hribih.« Učence rešujejo iz šole. Na podobi vidimo reševalne poskuse v angleški dekliški šoli v Scarbo-rcughu. Te poskuse so uvedli, če bd zaradi požara kdaij bilo potrebno tako reševanje. Splošno je znano, kako dobro je organizirana gasilska služih* na Angleškem. Mt • tank* M ItatUL Tanki jp«siezajo we ovire Trgovina z dekleti Poročna iz 2o držav Marsikdo misli, da trgovine z dekleti ni več. Kdor pa pregleda najnovejše poročilo, katero je izdalo tajništvo Zveze narodov, se bo z grozo prepričal, kako tudi v kulturnih deželah še cvete trgovina s človeškim blagom. To poročilo za leto 1933 in 1934 obravnava poročila iz 28 držav in kolonij o trgovini z dekleti, o izrabljanju ženskega dela itd. Vsi ti zločini, ki so tu obravnavani, spadajo v okvir mednarodnih določb proti trgovini z dekleti in otroki. Nanašajo se predvsem na razsodbe, katere so lansko leto izrekla sodišča tistih držav, katera so poslala poročila. Ta spis tajništva Zveze narodov je pač pretresljiv dokument, posebno če bereš, da se ti zločini ne dogajajo le v tujezemskih deželah, kolonijah in pristaniških mestih, marveč tudi v deželah srednje Evrope. Samo v mali Švici so v teku enega leta ondotna sodišča sodila 130 trgovcev z dekleti, izmed katerih jih je bilo 65 obsojenih. Mala Avstrija je od 1. julija 1933 do 30. junija 1934 imela pred svojimi sodišči 140 trgovcev z dekleti. Vsi ti slučaji, ki so bili pred sodiščem, 60 bili navadno zvodništvo 12—16 let starih deklet. Dognalo se je, da je samo en tak zločinec v teku dveh let prodal v Egipt 7 mladih deklet, 1 Avstrijko, t Italijanko, 4 Francozinje in eno Grkinjo. Pri vsem tem je ta zločinec, ki ima na vesti sedem duš. bil kaznovan le z ječo 6 mesecev in z denarno globo 100 egiptovskih funtov. Kajpada so ga po prestani kazni iz Egipta tudi izgnali. Vendar je ta kazen v primeri z grozotnim zločinom nadvse mila. Ta žalostna poročila obsegajo le 28 držav, katere so poslale Zvezi narodov svoja poročila-Celih 30 držav pa je, ki svojih poročil sploh niso poslala. In to so d jia ve, v katerih trgovina s človeškim blagom najbolj cvete. To so predvsem Argentino, Bolivija, Čile, Kitajska, Kolumbija, .Abesinija, Guatemala, Romunija, sovjetska Rusija, Urugvaj. Kakšna bi bila poročila šele, ko bi bile te in druge take države poslale natančna poročila o tej žalostni in zločinski trgovini. Čemu služijo ta poročila? V kratkem se bo sešel v Ženevi odbor Zveze narodov, ki bo obravnaval to vprašanje. Za njegovo delovanje so ta poročila potrebna podlaga, vsled česar moremo upati, da se bo Zvezi narodov morda Ie posrečilo doseči mednarodni dogovor, da se odpravijo kotišča trgovine z dekleti, javne hiše, kar bo glavni predmet posvetovanj v Ženevi. Natančni sluga, ki je postal hstnik vrta. Stev. 99» »SLUVKNECc, dne 1 maja 1955. Stran 9. Gospodarstvo Kmetijstvo v novi Nemčiji V Novem Sadu izdaja in urejuje dr. ing. Popovie-Pecija največji in najohširnejši kmetijski časopis v uaši državi, ki je tekom petnajstih let svojega obstoja postal vodilni _ organ kmetijstva naših vzhodnih žitorodnih pokrajin. V tem listu so vsako leto posebne številke posvečene kmetijskim razmeram drugih pokrajin Jugoslavije (kot prva je bila 1928. L številka o riloveniji) in drugih držav. Letoe ae je izdajatelj odločil v štirih številkah, ki » izšle marca t. 1., podati sliko kmetijskih razmer nove Nemčije, kako si jo predstavljajo tamošnji naeiio-nalno-socijalni voditelji kmetijstva. Ta pregled dobimo v posebni izdaji v 35 člankih, napisanih od nemških kmetijskih strokovnjakov in kmečkih voditeljev, v katerih ni samo pojasneno današnje stanje nemškega kmetijstva, ampak so s tem označeni tudi cilji, ki jih v tem pogledu zasleduje današnje vodstvo nemške države. Uredništvo »'Polj. glas.« poudarja v svojem uvodu, da moramo tudi mi zasledovati ukrepe drugih držav za rešitev kmetijstva in kmečkega stanu ter izrabiti one, ki se dajo prilagoditi naišni razmeram. Nova Nemčija je pri svoji reformaciji uvidela, da pri kmetijskem vprašanj« ne gre samo za to, da se trenutno izboljša materijelno stanje kmeta, ampak da se iz njega ustvari gospodarsko krepak, moralno čist in narodno zaveden in močan stan, ki naj postane najtrdnejši temelj države. Prva dva zvezda »Polj. glas.« Si 4 in 5. obravnavata kmetijstvo kot vejo narodnega gospodarstva. Zanimivi so članki: ustroj gospodarstva v nemškem kmetijstvu, preskrba Nemčije s kmetijskimi pridelki, povojna agrarna politika Nemčije, njeni pagre&ka im posledice m drugi Spis o nacijonaino-sooijai. zakonodajstvu razlaga važnost drž. zakona o kmetijskem nasledstvu in zakona o drž. prehranjevalnem stanu = »Reichfluahrstand«, ki je stanovski osnovni zakon nemškega kmeta in je v njem združeno celokupno nemško kmetijstvo. Sledi zakon o ureditvi kmetsikega tržišča, oziroma o uravnavi tržnih cen za vse kmetijske pridelke. Pod ta zakon ne spadajo samo vsi proizvajalci kmetijskih, gozdnih in riba rak i h pridelkov, ampak tudi tisti, ki te pridelke prede-lavajo (mlini, mlekarne itd.) in z njimi tTgujejo (trgovci, prodajne zadruge itd.). Namen tega zakona je, čim bolj zmanjšati raz.pon med cenami pridelkov pri proizvajalcu in pri potro-šaču, da bo kmet za svoj pridelek čim več dobil, konzument ga pa ne predrago plačal. V ta z.a-kon spada tržna preureditev mlekarstva, ki naj s4uži kot uzor celotnega tržnega reda. Na podlagi nasledstvenega zakona na kmetijskih posestvih je zamišljena tudi notranja kolonizacija nove Nemčije, ki naj pomnoži šte- vilo trdnih kmetijskih gospodarstev. Nadaljnji članki opisujejo nemško kmetijsko zadružništvo, kmetijstvo t novih trgovinskih pogodbah in nemško agrarno politiko nasproti inozemstvu. Kmetijsko časopisje je nemška vlada tako poenotila, da je od prejšnjih 203 listov ostalo samo še 33 in med njimi je glavno drž. kmert. glasilo »Nar. soc. Landpost«. — Kmetijsko pro-Fesijonalno in strokovno šolstvo je usmerjeno za izobrazbo mladine za življenje, zato se ustanavljajo kmečke delavne šole. Visoko šolstvo ima j>a nalogo tudi praktično izobraziti bodoče vodje kmetijskih obratov. — Kulturni značaj nemškega kmeta mora biti ohranjen, zato se posveča velika pažuja narod, nošam, pesmim, plesom in običajem. — Prej je Nemška kmetijska družba prirejevala svoje svetovno znane kmetijske razstave; sedaj je to nalogo prevzel »Drž- prehranjevalni stan«. Prihodnja zvezka 0. iu 7. sta posvečena kmetijski produkciji, predvsem nemški bitki za proizvodnjo. Ta ima namen tako zvišati agrarne pridelke, da postane Nemčija neodvisna od inozemstva. V več člankih je opisana gojitev tistih kmetijskih panog, ki jih nemška vlada zlasti želi pospeševati. Tako obravnavajo krajši spisi pridelovanje krompirja, sadjarstvo, govedorejo .predelovanje mleka, prašičerejo, konjerejo, ovčarstvo, perntninarstvo. Zanimivi so tudi članki o gnojenju kulturnih zemljišč z domačimi in umetnimi gnojili, o uporabi umetnih gnojil, pni katerih se naj kmetijstvo poslužuje samo domačih proizvodov, o tehniki v nemškem kmetijstvu, ki naj usposobi kmete, da z domačimi tehničnimi sredstvi proizvajajo čim ceneje. Nadalje obravnavajo strokovnjaki trav-ništvo, oplcnienitev rastlinstva, j>ožlahtnjeni ječmen, živinske kužno bolezni, zaščito rastlinstva, gozdarstvo, sladkovodno ribarstvo, gospodarski pomen nemške industrjie kalija. Kdor prečita v teh štirih zvezkih zbrano članke, ki so iz.raz mnenja današnjih voditeljev nemškega kmetijstva, in se poglobi v njih smisel in cilje, bo našel marsikaj, kar bi se dalo uporabiti tudi pri na«, če bi se hotelo temeljito ozdraviti naše kmetske razmere. V teh kratkih spisih je jasno viden ves načrt za gospodarsko ozdravljenje stanu, ki ga industrijska država Nemčija proglaša kot glavni steber vsega nem-šiva. Pri nas pa v izrazito agrarni državi nimamo po 15 letih zedinjenja še nikakega gospodarskega načrta, iz katerega bi se videle smernice bodočega udejstvovanja na kmetijskem polju. Zato moramo segati po prisilnih odreci bab. kakor je orna o podaljšanju plačevanju kmečkih dolgov, ki ae morejo prinesti pravega ozdravljenja našega propadajočega kmetijstva. Kaj je z jurji Sredi februarja je Narodna banka objavila razglas, is katerega je razvidno, da se nahajajo tsopet v prometu falzifikati bankovcev po 1000 Din stare izdaje i datumom 30. novembra 1920 (jur-jev). Narodna banka je pozvala publiko, naj čimprej zamenja te stare bankovce z novimi. V zvezi s tem so se raznesle govorice, da dne 4. maja letos poteče rok za zamenjavo teh bankovcev za nove. Zadnji rok sa zamenjavo teh bankovcev je 4. maj leta 1936., kakor je to razvidno tudi iz poročila Narodne banke za leto 1904. na str. 23. V letu 1935. poteče rok za zamenjavo samo za bankovce po 10 Din s datumom izdaje 1. novembra 1920 ter za bankovce po 5 Din z raznimi datumi izdaje. Bankovci za 1000 Din, ki nosijo datuin izdaje 1. decembra 1931, ostanejo še nadalje v prometu. Potrjena prisilna poravnava. Okrožno eodišče t Ljubljani je potrdilo prisilno poravnavo izven konkurza dolžnika Amitona Legata, trgovca v Ljubljana, Miklošičeva cesta 28. Radio d. d. v Belgradu izkazuje za preteklo leto čistega dobička od 1.03 milij. Din, dočim je znašal dobiček leta 1933 samo 0.44 milij. Din, za prejšnja leta pa se je nabrala izguba v znesku 1.15 milij. Din. Dohodki družbe od naročnine so se povečali od 5.8 na 7.07 milij. Din. Investicije družbe so se lani povečale od 4^2 na 7.8 milij. dinarjev. Bilance. Prva jugoslovanska tvornica upognjenega lesa na Sušaku: glavnica 3.0 milj., čisti dobiček 9.368 Din (1933 20.785). Jugoslovanska d. d. Schicht-Lever v Zagrebu glavnica 20.0 milij., čisti dobiček 2.8 milij. Delniške družbe leta 1983. Po podatkih trgovinskega ministrstva za leto 1933 izkazuje od 887 delniških družb v naši državi 537 izgubo v znesku 485.4 milj. Din (1932 389.0), 350 pa dobiček v znesku 247.1 (189.4) milj. Din. Bilančna svota vseh delniških družb znaša 16.494.7 milj. Din (1932 15.139.4). Občni zbori: F. Heiurihar, lesna indu strijska d. d. v Škofji Loki 13. maja ob 17 v Škofji Loki (bilanca 1934). Občekoristna zadruga za stavbe in stanovanja, r. z. z o. z, v Ljubljani v restavraciji Zvezda 7. maja ob 20, Kolinska tovarna hranil, d. d. v Ljubljani 16. maja ob 16 v Kred. zavodu (bilanca 1934. volitve uprave in nadzorstva). Nova svetovna konferenca za pšenico bo dne 22. maja v Londonu. Predsedoval ji bo ameriški poslanik v Londonu. V glavnem bo na tej konferenci šlo za določitev izvoznih količin 4 najvaž nejših izvoznikov pšenice, to so USA, Kanada, Av stralija in Argentina. Uvos jabolk iz prekinorskih drža* v Avstrijo Z Dunaja poročajo, da je bilo te dni uvoženih okoli 50 vagonov jabolk iz prakmorskih držav, ker je nastopilo pomanjkanje namiznega sadja. Teb 50 vagonov so dobile one tvrdke, ki so sodelovale pri vnovčenju domače letine s prodajo za tuzemstvo in izvozom. Borza Dne 30. aprila 1935. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha, Londona, Pariza in Prage, popustili so Bruselj, Newyork in Trst, dočim je narastel Amsterdam. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi vkljub slabi ponudbi in precejšnjem povpraševanju ostal neizpremenjen: 8.75 do 8.85, dočim se je na zagrebški borzi neznatno učvratfl na 8.706- -8.806. V Belgradu j« šiling notiral 8.7122—8.8122. Grški boni so uotirali v Zagrebu 80.90—81.60. v Belgradu pa 91.06—81.75. Angleški funt se je na zagrebški borzi učvrstil na 280.96—282.56, na belgrajski pa na 229.70—231.80. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 5.575—5.765, v Belgradu pa 5.60 donar. Ljubljana. Amsterdam 2965.72— 2980.82. Berlin 1756.08-1769.95, Bruselj 742.49—747.50. Curih 1421.01—1428.08. London 211.08—218.14, Newyork 4339.10 1375.72, Pariz 289.60—291.03, Praga 183.2 18-1.30, Trst 361.71 -364.79. Promot na zagrebški borzi 624.247 Din. Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.38. London 14.875, Newyork 307.625. Bruselj 52.80, Milan 25.48, Madrid 42.205, Amsterdam 208.75, Berlin 12-1.20, Dunaj 57.85, Stockholm 76.65, Oslo 74.70, Kopenhagen 66.40, Praga 12.90. Varšava 58.30, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.06, Helsingfors 6.566, Buenos-Aires 0.7825. Vrednostni papirji Tendenca jo bila danes nekoliko prijaznejša, že radi tega, ker je zopet začela poslovati belgraj-ska borza, saj so pravoslavni velikonočni prazniki minuli. Tudi tečaji nekaterih papirjev so narasli in promet je postal živahnejši. Ljubljana. 7% inv. pos. 75.50—78.50, agrarji 47—49, vojna škoda promptna 371—375, bogi. obv. 65- 66, 8% Bler. pos. 78—79, 7% Bler. pos. (>7—68, 7% pos. DHB 70—72. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 78—79, agrarji 47—47.75 (49), vojna škoda promptna 371 —372 (371), 5., 6. 371—372, 7 . 371.50 - 872 (371, 372), 8, 371.50 372, begi. obv. 65- 65.50 (64, 66.5), 8% Bler. pos. 78—78.50 (78.50), 7% Bler. pos. 67.5 —68, 7% pos. DHB 70.50—72. — Delnice: Priv. agr. banka 231—233 (231), Osj. sladk. tov. 136 d., Trboveljska 125—130. Belgrad. Drž. papirji; 7% inv. pos. 78 78.50, agrarji 47.50—48.25, vojna škoda promptna 370.50 —371.50 (371, 369.50). 6. 371 don., begi. obv. 65.75 —66 (06, 65.90), 8% Bler. pos 77—79.50, 7% Bler. pos. 67—67.25 (67.25), 7% pos. DHB 72 bi. — Delnice: Narodna banka 5630 den., Priv. agr. banka 228 den. Žitni trg Položaj na žitnem trgu ne izkazuje znatnih izprememb [X) pravoslavnih velikonočnih praznikih. Pšenica je ostala v glavnem neizpremenjena. Domače povpraševanje je slejkoprej slabo. Edini kupec je skoro Privilegirana izvozna družba. Družba plačuje pšenico po 128, ali odbija za prilifik pšenico sedaj samo 3 Din. dočim je še pred nedavnim odbijala 5 Din. Družba kupčuje pšenico zu češki račun. Drugače se pa izvoz, pšenico ne more razviti. Cene banaške [>šcnice se gibljejo od 121—122, bačka pa stane 123. Koruza »e drži dobro in so njene cene čvrste, ker se razvija razmeroma znaten izvoz v CSR. na drugi strani gre tudi mnogo blaga v takozvane pasivne kraje z »uputnirami«. Dovozi koruze so nadalje mali. Cena koruze so giblje za banatsko blago okoli 70. za pariteto In-djija pa okoli 72. Moka je neizpremenjena in iio-lira od 205—220. Ljubljana. (Franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu.) Pšenica 78 kg 2% bač. 1:26—128, ban. 124—126, oves slav. 98—100, koruza prekomerno suha s kval. gar. 71—73, ban. 09—71, bela za mletev 87—89, moka ničla bač. in ban. 200— 220, št. 2 180—200, št. 5 160—180, otrobi debeli 95 do 100. Novi Sad. Vse je neizprem. Tendenca neizpremenjena. Promet slab. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. ' Pšenica maj 15.68—15.82, zaklj. 15.73—15.75, junij 15.38—15.56, zaklj. 15.43—15.45, rž 10.72—10.98, zaklj. 10.73—10.74, junij 10.72—10.98, zaklj. 10.73 —10.74, koruza maj 11.24—11.33: zaklj. 11.30— 11.32, julij 11.13-11.20. zaklj. 11.15—11.16. Filatelija Bo) raper ponarejevalci znamk. Odkar »• radi napredujočega razvoj* BUateMstMotti raiiakavanj ponarejanje vi&Jlh vrednot zniumk voč ne Izplača, *> ae ponarejevalci, oMobito t Inozemstvu, tabeli poanti (i potvorbaiul m««J*lh vrednot tn ooneJAlh zjiamk, ra čunajoč h tam, tla na oni strani sblratelj pr! dobavi takih znamk rodno niti n« misli na to, da bi atacuUe biti [»narejene, ln da na drutfl »tratil nn Široko razpredena Inr.tifl raznih /.»menjavanj nudi motnost, ila h« Bled za storilcem zabrifS«. Prizadeti so r»rl toni seveda najbolj mali zbiratelji, ki al»o Mami kakega fi-latelistiftnegn druitva. V vrstah filatollaličnih druitev in zv«. pa »e Je pojavil proti ponarejanju anoduSen odpor; na 6elo vseh Je »topila Mednarodna organi/a-olja zbirateljev, ki Je • »vojIm delovanjem nemalo pripomogla, da »o ae v Grilji, M a. IJ Muki tn Avstriji v »vrho zaščite filatelistov te l7>dale potrebne zakonit« določbe. Pričakovati Je, da bodo tem državam prej ali sloj »lotili« tudi Se druge. Tako je drlavn* z vet?, h trgovcev z znamkami v Nemčiji že v pretedonom lutu lx-delala načrt zakona za pobijanj« potvorb in ca predložila ministru za pravosodje, ki tra je iaro4.il odseku /biulo Švicarskih fUalelističiilth druAtev tu,H Sviaarska foAtna uprava, ter sa bo v kratkem predložila v presojo zakonodajnim uradom. Ju.gO!«!ovaiit,ka fiiatellstična zvw/a v Belgradu Je tudi Man omenjene Mednarodne družbe zbirateljev ter J« pričakovati, da bo »loj ali prej tudi v miAi državi prišlo do posebnih zakonitih mor proti potvorbani /.namk Mednarodna razstava znamk bo od 9. do 16. maja IftV. v Ne\vyorku. I-z pripravnih ukrepov »e da povzeti, da bo razstava zavzela ogromen obseg. Pred-so. 1-n.i-k Zediiijenih d rt a v Severne Amerike Krtvnl lta n. Roosevelt, ki Je tudi sam navduAe.ii zbiratelj znamk. J« prevzel 6a«tao predsedniStvo te razstave. —• *Royal Philatelic Soeietpt (kr. filatelist ičua zveaa) t Londona pa priredi ob priliki 25 letno«« vladarskega jubileja kralja Jurija V. — svojega zaščitnika — v času od S. do U. maja jubilejno razstavo. Kakor se dofflnava, bodo razstavljene vee znonianite redke znanuke Anglije la njemlh kolonij. — Tudi nn Portugalskem bo od 1. do 15. Junija razstava portugalskih znamk. Pokroviteljev™ razstave Je prevzelo mesto Lizbona, kjer bo tudi razstava. Razstavijo h voj t1 znamke tudi inozemski zbiratelji. — V Bi/enoJ Airesu pa prirede s pomočjo držav nI h oblasti tamoAnje zveze zbiralcev Iti trgovoev znamk mizslavo v oktobru; razstavili morejo tudi Inozemski zliira-ici. Novosti. V Avstriji je biiln izdana nova znamka za dva Mlinga, ki »e razlikuje od prejAnJe enak« vrednote v barvi im deloma spremenjenem grbu v spodnjem desnem oglu znamke. — Mailjarska jo itzdaia spominsko znamko Rakocrzi v ulodoMh vrednotah: 10 fU. (zelena), 1« HJ. (vijoličasta), 211 Ml. (rdečnl, ,12 fH. (rde-čsrjava), 40 fil. (modra). Eksteinov kataUnj češkoslovaških tnantk 191)5 je izSel v 9. izdaji Založba: \V. Rksterln, Praga KII, Skro. tova 5. Cena 8 K4. JVascnamSla DRAMA - Začetek ob 20 Sreda, 1. maja; Blodni ognji. Gostuje g. Vladimir Skr- binSek lz Maribora. Ited Sreda, četrtek, 2. maja: Bunlrurj/. Red Četrtek. OPERA - Začetek ob 20 Sreda. 1. maja: Boeeaccio. Red C. četrtek, 2. maja; Zaprto. Pelek, 3. maja ob 15: T osen. Gostovanje prične Jare Hole iz Prape. DiJaAka predstav« po znižanih ceiiaii od t do 15 Dim. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 1. maja oh 20: Prebrisani Amor. Red A. četrtek, 2. maja: Zaprto. (Radi koncerta Akademskega pevskega zbora.) Petek, 8. maja: Zaprto. bumumiiuui Liubliana Poizvedovanja Zlata damska ura je bila najdena. Naslov najditelja se izve v upravi Slovenca. 1 Za li5 letnico rojstva slavnega poljskega skladatelja Friderika Cllopitiu bod>> izvajali nu-uiu Koren a.n Štefka iu Kg. prof. Leskovic Bogomir, I.IpovSek Mnri jati, Rupel Karal in Sivie Pavel njegove skladlie ua Intlnuiem koncertu Gla«sbaiie Matice v Hubadovi dvo rand v petek, S. maja. Gdčna Koronoanova bo 7,api'.!:v Štiri njegove poljske pesmi, ki »o kompouiran« nu tuo t.ive poljsko plesne glasbe, gg. prof. LipovSek. Rupel ifli Leskovic pa bodo Izvajali njegov Irio i»p. R 7« v-it>l' no, čelo ln klavir. Od njegovih muogofitovilnili sklftdb za kjaviir bo zaigral prof, Puvel Sivic njihove nnjlhiM znan« klavirske skladbe: Xoeturne fis-iiur, Prohide fr dur, otuda f-niol ln valček ois-niol. Vstopnice so že v predprodaja v Matični knjigarni. Sedeži i>o 10 I>in, stojišča po 5 I)i.n. 1 Na koncertu, ki bo 8. t. m. v proslavo materin skega dne v nnionski dvorani, nastopi celi vivlii umetnikov, ln sicer: gdč. Zuiievčeva, 0rnik.)va, HraSovčevn, giu Silva Mod v(n1-1 x>j kova, d i rektor drž. konserv-iilorija Julij Betleto, režkser in bulet-tki mojster g. Golovin: so delovalo bo tudi Orkestralno druStvo Glasbene Mntii-e, jKimnožono z gojenci drž. kon-servntori.in. pod voii?.l--oni dirigenta Iy. M. Sketrjn-nca. Imena sfHlejujoč.ih jnmfijo da bo koncert č.kn najlopSe uspel. Vstoipnioe lio,lo v predprodajj v knjigarni Glasbene Matice. 1 Kino Kodeljevo. Panos ob 20 «Amor na vrvici« z Magdo Sclineiderjevo, in lepi dojtolnilni filmi, fem* znižane. 1 Nočno službo imajo lekarne: danes: dr. Kmet. TvrSeva cesta +1; mr. Trnkoczy deu6ke. Prid.il« strelei v di.ni večjem Stevilul ' Naše diiašivo Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ini» drevi ob 19.45 svoj redni nestainok. Prosim vso tovariSe, da se takoj prvega sestanka i>o jwV-iIn-ie-jih iKiinostevil.no tideležo. — Prefekt. Dolorea Vleser PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duie 16 Globoko, globoko v tej tuji gori zeleni košenica, zori njivica, se skriva majcena, lesena kočica pod nekaterimi mogočnimi mecesnL Pisan vrtiček krasno rodi na mastni, rjavi zemlji in potoček kramlja ves ljubi, božji dan o skrivnostih, ki jih je spazil v najglobljem kotu tega gozda. Dve ozki stezici vodita od vrat; ena še globlje v gozd — druga proti jugu, tja, kjer pač nekje žive Se drugi ljudje. Tu domuje s šestimi otroki, ki so še doma, vdova po ustreljenem šentjurskem samostanskem lovcu, Hrasta rica. Starejši, France, je že sam samostanski lovec, — druga, Mretka, — bodi Bogu potoženo — služi za natakarico pri »Taščic; potem pride petnajst let stara Lizika, ki pomaga doma materi, štirinajstletni Joško, dvanajst let stari Poldek in devetletna Vronka. Otroci so zrasli vsi v tej gozdni samoti, kar se je morala umekniti Hra-starica iz prijazne lovske hiše ob obronku gozda moževemu nasledniku. Gospa opatica jej je prepustila logarsko kolibo in zdaj tu rine, kakor pač ve in zna. Izmed otrok no zna nobeden ne brati ne pisati, toda zdravo telo in čisto srce imajo vsi. Gozd jim je učenik. Poznajo slednjo zelišče, sleherno jagodo, vsako ptico; vedo, kaj vse se te pogovarjajo, se ne boje nobenega vremena ne nobene živali, ne snega ne sonca, imajo radi vse ljudi, ki sem pa tja ponoči ali ob prvem petelinjem petju potrkajo na okence in zahtevajo ležišča, pa naj so še tako grozljivega obraza. Tedaj Hrastarlca vstane in popelje gosta v izbico, kjer stoji edina postelja, in r,e vpraša, kdo je popotni — ali zašli romar ali potujoči rokodelčič ali divji lovec ali — ropar. Milosrčnosti ima dovolj za vse. Samo lučko nažge v izvotleni repi pred prastaro podobo, ki na nji žalostna Mati božja s sedmimi meči v srcu tako milo in bolestno zre raztrgano, krvavo truplo svojega otroka. Je sicer podoba izrezljana na debelo, vendar čudno zgrabi človeka. In od denarja, ki ga dostikrat puščajo ti čudni gosti v obilni meri, ne vzame ničesar zase, daje ga v dobre namene za tiste, ki so ga darovali. Kar ji je treba denarja, si ga zasluži sama z zdravilnimi rožami, prejo in dnino ob žetvi. Otroci pa nabirajo jagode Ln gobe. Še davi so odšli že ob prvem svitu, po dva in dva; pa še nobenega ni nazaj, čeprav stoji zahajajoče sonce že tik nad vrhovi. Hrastarica pobere nekaj pisanega perila, razvešenega po vrtni seči, in se nemirna napoti proti gozdnemu obronku. Čeprav lahko zasleduje ozko stezo precčj daleč med debli, vendar ne opazi niti sledu po kakem otroku. Zaskrbljena začne klicati, čeprav ve, da v tem velikem gozdu človeku ne pomaga dosti, naj si napenja oči ali naj kliče. »Ho — hoj! — Ho — boj k In zares, prav od daleč se nekdo odzove: - »Ho — hojk ?.ena pohiti vzdolž po potki — iu glej, tedajci zažari v poševnih žarkih večernega sonca med drevjem rdeče — in nato belo — in zdaj —: »Jej — Mretka k »Bog vas sprimil Bog vas sprimil Mati — pa sem spet prišla k In smejete to jokate se in se poljubujete na obe lici. »Juliu — juhuhuk Obe sestrici priskakljate in oba bratca se prekucu-jeta za njima. »Jaz sem jo prvi zagleda! —,< vpije Poldek. »Ni res, jaaJ« vrešči Vronka »Saj ni res,« se zasmeje Mretka srebrno med vreščanje. »Najpoprej sem jo zagledal jaz in sem zaklical!« »Saj! Potlej je pa tudi Poldek tako zavpil, da ga je bilo slišati prav do bridke martre, in sem še jaz tekla tjakaj k se razvnema Lizika »Ampak dajte no, saj me boste še raztrgali!« To je veselje, da ni moči povedati. »Ti, Joško, steči do Franceta, naj pride domov jutri, je Mretka prišla!« Joško odvrši kakor kakor jelen. »Juhuhu, Mretka je prišla!« V kar se da zmagoslavnem sprevodu spremljajo starejšo sestro domov. Samo mati molči. Vedno spet ogleduje dekliča. Malce bolj vitka je postala — in malce bolj uglajena, ko ti tako gre in se smeje — ampak črne očke, te so še vedno iste, nedolžne in se iskrijo kakor potoček v gozdu. Materi prekipeva srce od ponosa in sreče. Še vse bolj brhka je, — debele, črne kite — nekoliko temen obrazek — ves deklič kakor vsevdilj cvetoč nagelj. Doma razloži Mretka svoje zaklade. Za otroke »nekaj dobrega«! — Za Franceta oprte, ki je v sredo vanje sama uvezla s pravkar naučeno umetelnostjo ime »Hrastar« in nekaj sleča. Mati jih zelo občuduje. Za mater sladkorja in ajdove moke, dva, tri funte goveskega mesa in kar si je odtrgala od napitnine. Ko potem še prav veselega srca povečerjajo nekaj kislega mleka in kruha, odidejo otroci v čumnato in brž pospe po blazinah, z listjem natlačenih. Tedaj stopita mati in Mretka iz koče in sedeta na leseno klop pod okno. Mesec sije polno in jasno na tiho senožet. Ženski si podasta trde, zgarane roke. Mati vpraša tiho: »No — in kako ti je prav za prav tam do!i?< -§ S ® £ 3 ^ n o S r-rt a p o -I N< w n a (9 3 c £ ° O % r—I ra d t/o, 5' P n a o> o % ~ N B o £ O G s to a- Q 33» S sr t O Q 2 tr s s a- < e- g-C 3 no, I-p £> S 3 E" g W P) Kt C/5 T VO. V 3 J5 o s. 3 S- » ST 3 m p S. c. 3' « II* C «) 9C © - N 3 ČL £ «> S r. A, vil v Ljubljani ^ ▼ ■■■ J Gosposka ulica 12. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osljelc, Novi Sad In Split Telefon St. 2176-2276 Mali oglasi Organist krojač, cerkovnik - išče službo. Kropivšek Pavel, Podmil 8, Lukovica. (a t Službodobe Kontoristinjo z znanjem slovenske in nemške korespondence in tudi vseh pisarniških del, iščemo za takoj. Navesti je zadnjo službo. Reflek tira se na starejšo moč. Oferte upravi »Slovenca« pod šifro »Dobra moč« It 4902. (b) Služkinjo ea kmetijska dela takoj sprejmem. - Matija Josip Skubic, posestnik, Črnomelj št. 233. (b) Vrtnar, pomočnika •posobnega samostojno voditi splošne vrtnarske kulture — sprejme takoj Pavel Šimenc, vrtnar, Sv, Križ, Ljubljana. Prikrojevalko pletenin in več izurjenih pletilj - išče za takoj M. Vrhunc, industrija pletenin, Bled. Mlajšo natakarico ter samostojno prodajalko za papirnico, s primerno kavcijo - iščemo za se-ronsko mesto na Gornjem Jadranu. Nastop takoj. -Cenj. ponudbe z detajlnimi podatki na Poštanski pretinac 2, Novi Vinodol, Hrv. Primorje. m\ Trgovskega vajenca • primerno šolsko izobrazbo sprejme trg. železnine v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4892. (v II Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Lfublfana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din. (d) V polni vrednosti prevzamemo hran. knjižice Kmetske posojilnice (večje vloge) proti varni vknjižbi, obrestovanju in mesečnimi odplačili. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Industrija« 4891. (d) Glasba i Za mal' d'narja dost' muzke ploSče - gramofone Izposojamo, »menjavamo, prodajamo U2 kupujemo ELEKTROTON o.io. z. pasaža nebotičnika Pdse$tva Parcele so naprodaj ob glavni cesti blizu Krekove gospodinjske šole. - Pojasnila se dobe v imenovanem zavodu. Ii Stanovanja IŠČEJO: 4-5 sobno stanovanje v centru iščem za avgust. Ponudbe s ceno upravi »Slov.« pod »Zdravnik« it 4915. ODDAJO: Enosobno stanovanje na Kodeljevem — poceni oddam stranki dveh oseb. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4916. Opremljeno sobo oddam. Št. Vid nad Lj., Mole, Gunclie 40. (s) Opremljeno sobo oddam eni ali dvema osebama, event. s hrano in z uporabo klavirja. - Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1656. Enonadstropna hiša lepim trgovskim lokalom in pekarno, trisobnim stanovanjem, na deželi -naprodai ali dam v najem Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Zelo po- Hočete imeti lasten dom? Hočete biti brezplačno zavarovani za življenje? Zastonj Vam pošljemo vsa pojasnila, ako nam pošljete znamko za odgovor. — »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. Pred molji obvarujete čez poletje krzno pri I. W a n e k , Sv. Petra cesta 9 - kier Vam iih tudi izredno poceni popravimo. (r) Idrijčanka vabi vse Idriičane in prijatelje na »žlikrofe« dne 1. maja zvečer v restavracijo pri »Roži«. — Za dobro kapljico preskrbljeno. - Sprejemam obo-nente na dobro domačo hrano. (r) Staro zlato in zlato zobovje kupujem po najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Motorno kolo »Puch« 500 c cm, v dobrem stanju - kupim. Vošnjak, Trbov-lie II._(k) Bakren kotel kupim. - šolar, Vodnikov trg. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, (uvelir, Ljubliana Wolfova ulica št 3. iM\fm Gospodinje! OSriniki! ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah stanho riortancic železnina, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske. Malinovec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) > ^ Telefon 5039 /S PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šl. 5. Izredno dobra in cenena oblačila, moško perilo itd. — kupite najbolje pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. 380 lesenih škatelj prodam. A. Persche, Marijin trg 8. (1) Trboveljski cement in vse druge stavbne potrebščine priporoča poceni železnina Koutny, Ljubljana-Šiška, Medvedova 28. (D ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka ia strica, gospoda LUDVIKA KURNIK TRGOVCA, GOSTILNIČARJA IN POSESTNIKA izrekamo naše najsrčnejšo zahvalo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, ter vsem, ki so ga ▼ tako lepem številu kropili in spremili k večnemu počitku. Pokofnfka priporočamo v molitev in blag spomin. Oplotnica, Čadram, dne 29. aprila 1935. OLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Javna zahvala tovarne čevljev ,, JARA ii Cenjenim odjemalcem iskrena hvala za mnogoštevilen poset. Vaš odziv in ogromna odprodaja zalog sta nam omogočila ponovno napolniti in kompletirati naše prodajalne s svežimi in najmodernejšimi modeli. Za Velikonočne praznike žal vsem nismo mogli postreči. Da ustrežemo vsem odjemalcem, pa sporočamo, da bomo nadaljevali z odprodajo po 10 do 30% znižanih cenah. — Hitite, da ne zamudite te edinstvene prilike cenenega nakupa. Prodajalne čevljev: »JARA« LJubljana, Sv. Petra cesta 20. »JARA« Maribor, pri firmi Martine, Gosposka ulica IS. »JARA« Zagreb, Dica 60. Najprijetnejše letovišče na morju nndi Hotel VILA LUCIJA Aleksandrovo, na otoku Krhu Pension od 50 Din naprej (vse takse vštete). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nad samim morjem. Hotel je last renomirane slovenske tvrdke. Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ali pa pri direkciji hotela. Tinčkove in Tončkove prigode 19. Posadka tuje ladje se šali Tinček in Tonček sta resno zaklicala nazaj, kakor da sta v resnici zmagovalca onadva in ne sovražna posadka: »Zahtevava nekaj litrov pitne vode in zavetišče. Ali sva koga ranila?« »Nikogar,« je odgovoril kapitan in se zagrohotal: »S takimi puškami niti muhe ne bi mogla ubiti!« Oseba srednje starosti, ki je več let oskrbovala službo hišne strežnice — snažila sobe, kurila peči, ličila tla L dr. — v večjem podjetju, želi nastopiti podobno službo takoj. Pride se lahko predstavit. Spričalo na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Služba«. (■■I Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo „Duhovno življenje" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Rep Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi kniigi. Letna naročnina 70 Din, ki iih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani Uprava »Duhovnega življenja« Avalos 250 Buenos Aires, Rep. Argentina. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. Po dolgem trpljenju je odšla k Bogu naša dobra mama, stara mama in teta, gospa Ivama Štrukelj vd. Tomaž mi. Hočevar posestnica Njeno izmučeno telo položimo v grob dne 2. maja ob 9 dopoldne na pokopališču v Št. Vidu. — Molite zanjo! Št Vid nad LJubljano, dne 30. aprila 1935. Žalujoči otroci, rodbini Medved in Kregar ter vsi ostali sorodniki. Za umu lova n Aka tiskarno« t Ljubljani: Karel Cefc, Izdajatelj: ivan Kakoveo. Umrla nam je naša predraga mati, stara mati in tašča, gospa Upoloniia Pokoren roi. Perko zasebnica dne 29. aprila 1935, previdena s svetotajstvi. Nepozabno pokojnico prepeljemo v četrtek, dne 2. maja 1935 iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Škoijo Loko, kjer se bo vršil pogreb istega dne ob 9 dop. iz kapelice mestnega pokopališča. Ljubljana, Škofja Loka, dne 30. aprila 1935. Tončka Šnbic, hči; ing. Stanko Šnbic, zet; A n d r i j a n a Šubic, vnukinja. Urednik) Viktor Cenčič-