Vigred.
Kakor čarnokrasne sanje,               K tlom povešali so gaji
polne blažensfva in sreče,               žalostno prej gole veje,
je priplula in objela                        solnčna pesem zdaj se živo
dušo mehko in Ijubeče ...              ziblje z njih in smeje, smeje ...
Plakalo je tiho polje                       In razmahnila k vstajenju
prej po slutnjah utešenja,              že mladost je svoja krila:
a sedaj so rožne čaše                      vzpela v zrak se je kot sokol
polne sladkega življenja...             in se z zarjo poljubila ...
Miroslav Kunčič   .