19. št. — 5. leto. Poštnina pavšalirana. On Današnja številka velja K 3*- mkum. V I snblfani, toreK. januarja 192% 1 -liMMU^uaMBaCu-g »čtrtiflAi ■— j fclareonina z« kraljavia* SMS MmsChs f8 K. Lste.a 675 K Inozemstvo: Mesečno 68 1L Letno 813 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta *» enkrat 2 K, večkrat popust m Uredništvo: SVattova »lica Hi. Tslatoa SSg, Uprava: °bVei, ki' L . »**£ *** 'Mn tr*S' Tt!e5on 44 ZPro< v , C/ , ^6/A,- . / priložiti znamko Jc*ni, /,dgovor. BMBBHBMBHKgPgBBBiBBBBMaBMgBgaBBHHMBaWMMaBMB«liaBg aamMBBKBWMiaMBawaMBaBBgaHM SiFt papeža Rim, 22. jan. Ob šestih zjutraj. Papež Benedikt XV., ki je zapa! ob 5.20 v agonijo, ja pravkar izdihnil. Papež Benedikt XV. se je rodil dne 25. julija 1854 kot sin plemiške rodbine markizov Della Chiesa v Pe-*h, malem obmorskem mestecu na zahodni strani Genove. V duhovnika je bil posvečen 21. dec. 1878, nakar J® nadaljeval svoje študije na akademiji v Rimu, kjer je postal tudi doktor kanonskega prava. Dne 28. maja 1883 je postal papežev tajni kome • iik in bil poslan kot tajnik papeške nuncijature v Madrid, kjer je ostal do leta 18S7. Tega leta ga je poklical državni tajnik Leona XIII., kardinal Rampolla v Vatikan in ga imenoval *a tajnika svoje pisarne, kasneje pa *a ravnatelja. V tem svojem poslu je miel mnogo opravka tako s papežem, kakor tudi z raznimi diplomatskimi zastopniki pri papeški stolici. Naslednik Rampolle, kardinal Merry del Val, £a je obdržal v tem svojsvu do leta 19°7> ko je imenoval papež Pij X. ravnatelja Giacoma Della Chieso za nadškofa v Bologni. Na tem mestu je ostal sedem let, in meseca maja 19 >4 je postal kardinal, star 60 let. Papež Pij X. je umrl 20. avgusta 1914, in pri sledečem konklavu je bil izvoljen ra poglavarja katoliške cerkve bolonj-Si nadškof, ki si je izbral ime Bene-nedikt XV., spominjajoč se slavnega svojega prednika, Bolonjca Benedikta XIV. (1740 — 1758). Benedikt XV. je bil 264. papež in je vodil sedem let in štiri mesece kotoliško cerkev kot njen vrhovni poglavar. Umrl je v 68. letu svoje starosti. Njegova doba kot poglavar katoliške cerkve je oila razmeroma zelo kratka. Benedikt XV.. je bil spreten državnik in diplomat. Njegovo papeževanje Bta izpolnili dve periodi: poizkusi za dosego miru in-po končani vojni akcije za obnovitev diplomaskih odno-»ajev med papeško stolico in Francijo ter oficijelno Italijo, zlasti pa za spravo med Vatikanom in Kuirinalom. Njegovo prizadevanje se mu je deloma posrečilo. Med svetovno vojno jc večkrat posredoval-med osrednjimi silami in antanto za ustavitev sovražnosti ali vsaj za dosego premirja. Trudil se je doseči razne olajšave za vojne ujetnike in izmenjavo invalidov. Majhno nesoglasje jc nastalo med njim in Nemčijo, ker se je zavzemal za belgijskega kardinala Mercierja, ki je branil pravice svojih rojakov za nemške okupacije in se uspešno postavljal nem. vladi po robu. Po vojni se je Benedikt XV. trudil ublažiti nasprotstva. ki so nastala mrd Lateranom in Francijo zaradi ločitve cerkve od države. Z Italijo pa je Vatikan oficijelno še vedno v vojnem stanju, ker se leta j871, ko je sv. stolici nekdanje papeške države ostal le še Vatikan, ni sklenil noben oficijelni mir in se tudi vojno stanje še ni preklicalo; sovražnosti od tega leta dalje seveda ni bilo, ampak oba suverena, papež in italijanski kralj, sta vladala na svojem teritoriju drug poleg drugega. Zato tudi rimski papež ni nikoli zapustil svoje države, Laterana. Benedik XV. je deloval na to, da se nasprotstva obeh držav ublažijo in da sc vzpostavijo vsaj redni doplomatski odnošaji. S Francijo se je to posrečilo, ko je bil pred nekaj meseci po 15 letih zopet imenovan zastopnik njene vlade pri Vatikanu, kjer je akreditiran. S Kvi-rinalom se to še ni dalo doseči, vendar je zbližanje med obema vladama v Italiji, papeške in oficijelno italijansko, polagoma prišlo v tek. Popolna poravnava nad 40 let trajajočega- spora je le še vprašanje časa. Benedikt XV. je na smrtni postelji po zadnjih vesteh sam izrazil željo, naj *>i to dosegel njegov naslednik. ceremonileL Rim, 22. januarja. Papež Benedikt XV. je v svoji poslednji volji določil, da naj bo njegovo truplo v pontifikalni obleki razstavljeno tri ure na papeškem prestolu, nato pa dva dni v cerkvi sv. Petra. Po papeževi smrti je prevzel vodstvo poslov kardinal Gaspari. Rim, 22. jan. Kardinalski kolegij e imel pod predsedstvom kardina-a-državnega tajnika Gasparija svo-0 prvo sejo. . Razpravljal j* o pogrebu papeža In o otvoritvi kon-klava. Rim, 22. jan. Truplo pokojnega papeža je bilo danes dopoldne v svečanem izprevodu, katerega so se udeležili kardinali in prelati, člani diplomatskega zbora, papeževi dostojanstveniki in papeževa garda, preneseno v cerkev sv. Petra in tam postavljeno na lcatafalk. Ko je bila cerkvena ceremonija končana, so spustili v cerkev množico, da si zadnjič ogleda papeževe telesne ostanke. Rim, 22. Jan. Ministrski predsednik je takoj, ko je zvedel za smrt papeževo, ukrenil potrebno, da se zagotovi popolna svoboda začasno cerkveno vlade In posvetovanj sv. kolegija. Obsodba triadne psiilik®. SEJA NARODNE SKUPŠČINE. VSI GOVORNIKI SE IZREKAJO PROTI DEKLARACIJI VLADE. Beograd, 23. jau. Danes popoldne le je nadaljevala seja narodne skupščine. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje razprave o deklaraciji vlade. Prvi je govoril poslanec Jugoslovanskega kluba Gostinčar, ki je razpravljal o težkem političnem in gospodarskem stahju, v katerem se danes nahajamo, In zahteval izboljšanje železniškega prometa in stanja železničarjev. Glede deklaracije vlade graja, da se v njej ne nahaja nič točnega o našem zunanjem In notranjem položaju. — Za njim Je t ovoril zemijoradnik • A r a č i č, ki je v fdavnehi kritiziral delo vlade po sprejetju ustave, da se je sprejel samo zakon o zaščiti države in se izvršile odredbe o razveljavljenju mandatov komunističnih poslancev, katere je izvolil narod. Grajal je, da se ni nič storilo za prosveto šeijakov in za njihovo zdravje, da se je mnogo opustilo glede trgovine z deželnimi pridelki in se ni nič storilo, da bi kmet povečal svojo produkcijo, da zs izvoz zenici z uvozou. Giede deklaracij; vlade veh, da je to manever vladn; večine, PODPIS VOJAŠKE KONVENCIJE MED JUGOSLAVIJO IN ROMUNIJO. Beograd, 23. jan. (Izv.) Včeraj ob 6. popoldne je bila v Beogradu podpisana vojaška konvencija med našo državo in kraljevino Romunijo. Z naše strani sta jo podpisala načelnik generalnega štaba general Peter Pešič in polkovnik Milan Milovanovič, z romunske strani pa general Cristescu in polkovnik Flo-rescu. Na čast romunskima delegatoma, ki sta podpisala konvencijo, je sneči romunski poslanik na našem dvoru Emandi priredil slavnostno večerjo, katere so se med dr. udeležili tudi vojaški atašeji zavezniških. držav, načelnik generalnega štaba general Pešič in polkovnik Milovanovič. — General Cristescu se danes povrne v Bukarešto. JUGOSLAVIJA NE RATIFICIRA SPORAZUMA Z ITALIJO O RIBOLOVU NA JADRANU. Beograd, 23. jan. (Izv.) Naša vlada ne bo ratificirala sporazuma z Italijo, ki se nanaša na ribolov na Jadranu. Sporazum o tem predmetu pa bo tvoril del trgovinske pogodbe med obema državama. Italijanski delegati za pogajanja trgovinske pogodbe pridejo te dni v Beogard. ANARHIJA V ALBANIJI. VLADA ZOPET ODSTOPILA. Beograd, 23. jan. (Izv.) Po zadnjih vesteh iz Albanije vlada tam splošna zmeda In popolna anarhija. Vlada je zopet morala odstopiti. Glede bodočega kabineta se ne more ničesar reči, ker je v deželi popoln kaos. ŽITA ZAPUSTILA ŠVICO. Pariz, 22. jan. »Matin« poroča: Bivanje bivše cesarice Zite v Švici so zvezne oblasti vsled note pcsla-niške konference skrajšale za deset dni. Bivšo cesarico so prepeljali v zaprtem vozu do švicarske meje, kjer je oddelek vojakov bivši cesarici onemogočil vsakršno občevanje z zunanjim svetom. Ko je Žita riošla v Bordeatoc, jo je sprejel Sikst Parmski. Žita je dobila na telefonsko vprašanje od ministrstva zunanji poslov dovoljenje, da ostane do danes popoldne v Bordeauxu, odkoder bode nadaljevala potovanje v Španijo. Bivšo cesarico je povabil kralj Alfonz, naj bo nekaj dni njegov gost. ki ne želi delati s parlamentom in ki ne smatra za potrebno, da da parlamentu račun o svojem delu. Nato je dobil besedo dr. Ivani č. Deklaracijo vlade je imenoval ‘jedilni list. Grajal je delo vlade, da po sprejetju ustave ni storila važnih stvari, ki bi se po ustavi morale storiti. Govoril je o upravi in razdelitvi države, za kar bo v nekaterih dneh potekel rok, določen v ustavi, ttr se pritoževal, da se vlada ni požu-rila, da bi se sprejel ta zakon, dočim se je požurila, da se sprejme ustava. Nato je govoril o prometu in o težkočah, ki vladajo v njem. — Za njim je govoril semijoradniški disident P o p a d i č, ki »e je v glavnem tudi pritoževal radi dela vlade, ni pa odobraval vseli napadov opozicije ter zahteval od vlad; nekatere nove zakone in koncesije. Svoj govor je konča! s tem, da je izjavil, da bo glasoval za vlado, ako obljubi v skupščini, da bo žla njegovim zahtevam na roko. — Seja je bila zaključena ob 20., prihodnja pa js bila določena za jutri popoldne ob 16. z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda. IZ SEJE MINISTRSKEGA SVETA, j nem redu je bila tudi tožba belgij-_ Beograd, 23. Jan. (Izv.) Mlnistr- j skega konscrcijji proti beegradski ski svet je imel danes dopoldne sejo, 1 mestni občini radi elektrone in cena kateri je razpravljal v gospodar- ' sine železnce. ski konferenci, v Genovi. Na dnev- J, -—— Reifsila. Beograd, 23. Jan. Na današnji seji finančnega odbora je prometni minister Stanič imel ekspoze o rianju našega prometa. Rekel jc, da se po konferenci ravnateljev vseh pokrajinskih direkcij in proučitvi vseh vzrokov, ki so krivi današnjega nesolidnega stanja v prometu, prišli do zaključka, da so glavni vzroki današnjih nedostatkov v slabi kakovosti premoga, vagonov in pragov, kakor sploh nedostatki v ma-terijainih |b'trgb^h za kurjavo. Eden izmed glavnih vzrokov krize premoga je v tem, da smo morali'evakuirati pe-čujski rudnik in da so se potem radi prihoda razkralja Karla na Madžarsko v času mobilizacije potrebovali vagoni za prevoz vojske in s tem porabile vse rezerve premoga. Rudniki v Srbiji so bili v vojni poškodovani in niso mogli dosti producirati. Zato so bile srbske železnice navezane samo na trboveljski premog in na premog iz drugih rudnikov. Bosna ne trpi, ker ima dosti premoga in jb tam promet dober. Kakor rečeno, so bile srbske železnice navezane na Trbovlje, tam pa uprava rudnika ni aktivna. Premog se vse leto ni mogel dajati v rezervo, ker ima mnogo žvepla in ako stoji dalj časa na zraku, se zapall. Predlagal je, da se ustanovita dve novi tovarni briketov, ena v Bosni v okolici Priboja, druga pa v timoški kotlini. Ti dve tvornici bi lahko dajali okoli 40 vagonov briketov na dan, kar bi bilo dosti, ker se briketi bolje shranijo. Tudi pragi so ena od največjih ovir v prometu. Ako bi bili pragi dobri, bi vlaki lahko vozili s hitrostjo 40—60 km na uro, sedaj pa vozijo 20—30 km. En prag lahko zdrži do 10 let, pragi pa niso bili izmenjani 8 let Na naših železnicah bi torej morali izmenjati okoli 80 % pragov. Veliko lokomotiv in vagonov je potrebnih popravila, naše delavnice pa jih ne morejo popravljati in so se mo-i rale lokomotive poslati na Madžarsko. Kamen za kamenom se lomi in trsa iz stavbe, ki se je zidala za daljno bodočnost: antanta sc drobi in odkar je bila sklicana v l'/ashingtonu konferenca za razorožitev na kopnem in na morju, sre ta drobitev med zavezniki vse hitreje in vse globočje. V Evropi je nekaj časa izgledalo, da bosta vodila svojo politiko sporazumno vsaj dva zaveznika — Anglija in Francija. Toda splošna gospodarska kriza, ki tišči ob tla vso Evropo, je razdvojila tudi ti dve državi ter usmerila vsako po svoji posebni gospodarskopolitieni poti. Predsednik Briatid je poizkušal na vse mogoče načine, da bi preprečil odcepitev Francija od Angleške in pri dogovorih v Cannesu je v neki meri akceptiral angleško stališče glede vojne odškodnine, hi jo ima plačati Nemčija. Toda že to malo Briandovo ponižanje je vzbudilo v francoskih ekstremno nacionalističnih krogih tak odpor, da je moral Briand podati demi-sijo. Novo \lado je sestavil prejšnji predsednik franccslze republike, odločni nacijonalist Raymond Poihcarč. S tem imenom nastopa Francija takorekoč novo dobo vojne politike, v smislu Clemenceaua in boj za uveljavljenje versajske mirovne pogodbe v vseh točkah, ki se tičejo Francije. Boj za versajski mir v Parizu na eni, a boj proti temu miru v Londonu na drugi strani, taka je stika zapadne evropske politike. Zdi se, da bo Pariz v tem boju precej osamljen. Italija, ki smatra Francijo zopet za nevarno konkurentinjo na Sredozemskem morju, se očitno nagiba k Angliji, Španija jc vzdignila carino proti Franciji in jo s tem občutno zadela, pa še celo Belgija se je nekam ohladila, odkar ji Francija ne priznava več prvenstva na nemški odškodnini. Dejali smo, da splošna gospodarska kriza razdvaja Anglijo in Francijo. Naj to na kratko pojasnimo. Francija je razdejana in če ne dobi plačane nemške vojne odškodnine, kakor ji to prisoja čl. 232 versajske mirovne pogodbe (po poznejših dogovorih znaša ta vsota okrog 65 milijard z’atih mark), je Francija po sodbi vseh gospodarskih strokovnjakov uničena in obsojena na ekonomski pogin. Iz tega vzroka se drži Francija krčevito popolne izvedbe versajske mirovne pogodba in popuščanje Brianda v tem ozira je izzvalo demisijo vlade. Pcincurč ima torej neizpremenljivo direktivo: uveljavljenje versajske pogodbe. Drugače Anglija. Tudi to na videz neomajno bogato državo tresejo težke krize. Ves njen izvoz se je tekom zadnjega leta zmanjšal za 50 Z. Milijoni delavcev so brez pos'a, okrog poldrag milijon brezposelnikov podpira država iz svoje blagajne. Zlato, ki ss je tekom vojne nabralo v Londonu, je danes najnevarnejši konkurent, kajti visoki kurz angleškega funta onemogoča izvoz v Evropo, ki ima nizko valuto. Obubožana Evropa je največja gospodarska nevarnost za Anglijo. Ta gospodarsko križa je brezdvomno pripomogla mnogo k temu, da je Anglija popustila v irskem vprašanju in sklenila irski pakt. — Toda, če bo gospodarska onemoglost trajala naprej, se bo pojavilo z vso strogostjo egiptsko-indijsko vprašanje. Llpyd George in vodilni angleški politiki gledajo jasno v bodočnost. Našli so zdravilo: vzdigniti na noge obubožano Evropo in pritegniti v mednarodni krog ogromno Rusijo. Zato pa je treba v Evropa najprej pomagati Nemčiji in sicer najlažje tako, da se ji ublaže ogromna bremena, ki jih ji je naložila versajska mirovna pogodba. Visoka marka bo lahko kupovala v Angliji in omogočila angleškemu delavcu življenje, a blago, ki se izdeluje danes v Nemčiji za konkurenčno ceno proti angleškemu, naj bi Nemčija prodajala v Rusiji, ki ima V tem oziru ogromne in še za dolgo dobo trajne potrebe. Tako nastaja v Evropi nova gospodarska grupacija s Parizom na eni in z Londonom na drugi strani. Londonski program z obnovo srednje Evrope in pritegnitvijo Rusift obeta uspeh preti pariškemu, ki ne računa s potrebami cela Evrope. Evropske države bodo morale v tem boju pač hoditi tisto pot^ ki ji.?i bo v odrešenje iz sedanje stiske. Revizija nastopa za marsikoga in za marsikeko vprašanje. v Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Popravljalnica vagonov v Nišu bi lahko delala bolje, pa nima materijah. Kredita ima 12 milijonov dinarjev na leto, porabi pa mnogo več, ker dela od dneva do dneva in mora kupovati vse na meter in liter. Zato je prometno ministrstvo naročilo v Nemčiji na račun vojne odškodnine 3 delavnice. Potem je minister govoril o dvanajstinah v proračunu. Za premog je predvidenih 6 milijonov dinarjev, potrošenih pa je 17 milijonov. Za prage j; predvidenih 3.500.0C0 dinarjev, treba pa jih je 26 milijonov. Da bi ostal promet, kakršen je danes, se je potrošilo za 82 % več, kakor je predvideno v dvanajstinah za januar in februar. Zato zahteva od finančnega odbora in finančnega ministra, da se pregleda proračun prometnega ministrstva in da se preiščejo vse železniške direkcije ter odredi, kar je treba. Potem je prometni minister govoril o železniškem osobju, ki po njegovem mnenju ni kos svoji nalogi, ker se je ogromni del predvojnega osobja izgubil v vojni, tako da je bilo po vojni sprejetih 80 % novih železniških uradnikov ln uslužbencev. Smatra, da bi se morala ustanoviti prometna šola, da bi dobili dobre železniške uradnike in uslužbence. Zahteval je za železničarje obleko, ali ako bi to ne bilo mogoče, da se Jim za obleko izplačajo doklade. Dalje je omenil, da je potrebnih 1200 vagonov za stanovanja železničarjev, radi česar ima država na leto 40 milijonov škode. Zato prosi finančni odbor, da bi omo- gočil gradnjo železničarskih stanovanj. Nadaljnji vzrok slabega prometa Je tudi v tem, da ni enotnosti v prometu. Štiri direkcije, ki obstojajo, nimajo med seboj zadostne zveze. S tem je prometni minister končal svoj ekspoze in prosil od finančnega odbora izdatna pomoči, ter da se njegovi predlogi sprejmejo. — Nato se je razvila debata, katere so se udeležili finančni minister dr. Kumanudi in pomočnik prometnega ministra Sava Jelič ter drugi poslanci. Odbor j; na koncu sklenil odrediti komisijo, ki se bo natančnfir poučila o pravem stanju stvari v pro- ' metnem ministrstvu in na licu mesta pri železniških ravnateljstvih v Zagrebu, Subotici, Sarajevu ln Beogradu ter potem poročala odboru. Scja.jc bila zaključena ob 13.30. Zagreb, 23. jan. Devize: Dunaj 3.20—3.30, Berlin 151—154, Bukarešta 225, Italija 1300—1322, London 1280—1290, Newyork 300 do 303, Pariz 2460—2430, Praga 540 do 565, Švica 6030—6050. Valute: Dolar 295—302, c. rublji 22—25, dvajset kron v zlatu 1020, češkoslovaške krone 559, napoleondor 1025 clo 1030, nem, marke 153—155, rom. leji 203—220, souvereign 1120, tur." lira v zlatu 1100—1125. Beograd, 23. jan Valute. Francoski franki 601.50, leji 54.25, levi 48, češkoslov. krone 132. Devize. London 319, Pariz 611, Milan 328. Praga 13.60, Berlin 37.40, Dunaj 0.885. Bukarešta 55.25. Sofija 50.25. n i iiiii Značaj vladne deklaracije. Dne 2i. januarja se je v Narodni Skupščini nadaljevala debata o deklaraciji kraljevske vlade. Med splošno pozornostjo poslancev in občinstva je začel Stojan Protič svoj pomembni politični govor. Uvodoma pravi, da je pismo, ki se naziva vladina deklaracija, prav malo podobno tistemu, kar se v parlamentarnem življenju imenuje vladina deklaracija. (Motr.čilo Ivanič vpada: To je spisek nastovov!) Misli, da bi vladina deklaracija morala vsebovati politično izjavo, v kateri vlada sporeča pailamcntu, kako ntisli o tekočih vprašanjih notranje in zunanje politike, in razloži, kakšni je zunanji in notranji položaj države. O vsem tem v deklaraciji ni govora, toda vlada je dolžna, da vse to pojasni par-lamen.u. Dasiruvno sedanja vlada ni povsem nova, ker je v mnogočem stara, vendar je stopila pred parlament v novi obliki. Dolgo je trajalo, dokler se je porod..a in stopila pred nas. Vsem je znano, kako dolgo se je vlekla rekonstrukcija vlade, da sc je končno zaključila z malo formalno ali vsekakor karakteristično izpro-membo ministra notranjih del. Ako se Upošteva, kdo je bil doslej minister notranjih del in kaj je predstavljal v naši notranji politiki, je upravičena trditev, da ta izprememba vendarle nekaj pomeni. Smatra, da je precej velik pogrešek sedanje vlade, da se je s tako deklaracijo predstavila parlamentu. Ako je prvi člen naše Ustave točen, ako dokazuje, da je naša država ustavna in parlamentarna monarhija, tedaj je ta deklaracija kršitev navedenega člena Ustave. Parlamentarna vlada, ki je izraz parlamenta, ki iz njega izhaja, ki se nanj naslanja, ki črpa Svojo moč in svojo avtoriteto iz parlamenta, se mora nahajati v tesnem kontaktu z narodnim predstavništvom, ne sme z nobenim dejanjem slabiti avtoriteto in ugled. Todi z njeno deklaracijo deluje v tem pravcu. Trojna kriza. Nahajamo se v veliki kri/i, ki ni •amo. kriza ministrstva, ampak kriza države. Po njegovem prepričanju je kriza trojna: politična, finančna m socijalno-gospodarska. Finančna in Socijalo-gospodai ska kriza črpajo, moč iz prve poli.ične krize in krepijo celokupno krizo s posebnimi karakterističnimi črtami. Najprvo razpravlja g. Protič o politični krizi it pravi, da, Se moramo vprašati, odkod izhaja toliko praznih klopi v skupščinski d.o-rani. Razlogi se nahajajo v skup,čini sami Priznati moramo, da ic >d 4-IV izvoljenih poslancev odsotnih ioo. Vzrok tej odsotnosti tvori poslovnik, po katerem še danes deluje skupščina. S tem poslovnikom se je že ustavo-tvorna skupščina briskirala, vanj so se postavile stvari, ki so povsem razumljivo odbile nekatere poslance od parlamenta. V njem se poleg drugih slabili gtrani nahaja tudi zaprega, radi katere ▼elik del poslancev ne sodeluje v skupščini. S tem seveda noče- opravičevati poslance, ki so ostali izven parlamenta. Objektivnost naš sili pripoznati lastne krivice, krivice sedanje vlade in poslancev, ki so omogočili njen sedanji poslovnik. Kajti odredba o prišegi je ostala v praksi šala. Odredba je predpisovala brezpogojno polaganje prisege, vsem pa je znano, da so poslanci prisegali v pogojni obliki. Zatem govori o verifikacijskih določbah poslanskih mandatov, ki so kasneje pri- vedle do tragikomičnega epiloga. Poleg tega so sc nahajale v poslovniku tudi določbe, ki so vplivale škodljivo na samo sestavo parlamenta. Po poslovniku je večini verifikacijskega odbora dana pravica, da .stavlja manjšino v položaj brez vsake pravice. S tem Se ni samo briskirala manjšina, temveč parlament sploh, ker se ni dopuščalo, da sc rešuje o mišljenju manjšine, temveč samo o mišPenjtt večine. Dokler smo imeli v Srbiji parlament, s- nekaj sličnega ni nikdar dogvnUo. Kritizira ve. ifikacijski odbor, v katerem se je ljubimkalo s kommsti, in so zato tudi komunisti prišli z vsemi pravicami v parlament. Potem sc je poled, ko se je Ustava izglasovala proti onim, s katerimi je doslej vlada skupno delovala, izdal zakon o zaščiti države, ki v resnici ni zakon, ki pa je vrgel preko 50,narodnih poslancev iz parlamenta. Ne more si pojasniti, zakaj je vlada in večina to storila. - Ve sicer, da sc kot dokaz za to postopanje navaja smrt pokojnega Draškoviča. Toda nikjer na svetu niso imeli takšni, dasi, žalostni, slučaji podobnih posledic. 'Drugod ginejo vladarji in predsedniki republik, toda nikjer se ne izdajajo zakoni, kakoršnega so pri nas. Mrvatsko-slovensko vprašanje. Temeljni vzrok politične krize, v kateri se nahaja država, ic po njegovem mnenju hrvatsko slovensko vprašanje, ki se pravilno, ne rešuje. Na žalost so sc proti pravimi rešitvi tega vprašanja napravili na obeh straneh pogreški, toda priznati moram, da so pogieški na vladni strani večji, negx> na strani opozicije. Ti pogreški otež-kujejo pravilno rešitev tega vprašanja. Ve.iko je krivo novinarstvo v Zagrebu ni ostalih mest onstran Sive in Donave, toda kriv je tudi naš boojradski tisk. Za tozadevni politični položaj je značilno, da so se proti prečanskemu novinarstvu postavile odredbe, ki so v nnsprotstAi 2 Ustavo, proti beo-gradskemu tisku pa se je molčalo. Tisti, ki so z vsemi silami delali za današnjo Ustavo, pravijo, da so Hrvati in Slovenci krivi, ker niro dovolj jasno izrekli, kaj pravzaprav želijo in katero Ustavo bi oni smatrali za pravilno. To sicer Velja v prilični meri za Hrvate, toda proti Slovencem je ta razlog prazen, ker so Slovenci postavili svoj ptcd'og. (Medklici demokratov in samostojnih kmetov: kateri Slovenci?) To so tisti Slovenci, ki morejo s pravico reči, da predstavljajo slovenski dbl naroda. Slovencev ne morejo predstavljati tisti, ki imajo v vsem tri po-j slr.nce. Ako Hrvatje ni "o dovolj jasno j izrekli, kaj žele, so morebiti imeli ! razloge. Za večino iti za vlado pa to ; ne more hiti povod, da jim ne gre nasproti, ker vsak re en in pameten člo-i vek in vstka politična stranka lahko j jasno uvidi, da je potrebno u vaše vati žeFe Hrvatov. Toda ne samo, da se je Hrvatom dalo prav mjlo, danes se tamkaj upravlja tako, kakor se je v Srbiji leta 1870, ko se je radikalna stranka prvič postavila proti policijskemu režimu,. Po njegovem mišljenju je za vsakega političnega Človeka jasno, da je stanje nemoralno, ki žali ki zapušča nezadovoljstvo in nerešena vprašaja napram velikemu delu našega naroda. To nenormalno stanje voliva na celokupno notranjo politično situacijo in na zunanji položaj'države. Smatra, da pri tem ne sme ostati, ako želimo, da, o-.taro n"ša država kn-koršna je danes, da se razvija in da napreduje. V trenutku, ko smo se prvič v zgodovini našli in ko smo pristopili k ustavnim temeljem države Sr-Lov, Hrvptov ih Slovencev, so se mo- rale pojaviti težkoče. Živeli smo brez. Ustave skoro tri leta in država ni razpadla. Poleg Usti\c je še veliko interesov, ki ujčdinjujejo državo ter bi bilo žalostno, ako bi njeno edinstvo temeljilo samo na Ustavi. Izhod iz današnjega položaja. Celokupna današnja situacija sc naslanja izklnčno na eno parlamentark no kombinacijo, kar je v protislovju s parlamentarnimi običaji. Danes je mogoča samo koalicija, med demokrati in radikali. Ko bi te stranke bile složne in kn bi delale po eni 11 isti direktivi, tedaj bi še šlo. Kakor pa vidimo, in kakor same vedo, so prav malo s'ožne. Nesoglasja med tema dvema strankama, na katerih počiva sedanji režim, prinašajo nered v upravo. V administraciji se dogajajo slučaji, ko ministrstvo ne ve, da daje pravzaprav odgovor na vprašanja; ki jih je samo stavilo pokrajinski upravi. Napada ministra poljedeljstva in ministra trgovine in industrije, katerim pradbaciva nerede, ki sc ne bi smeli pojavljati. Po njegovem prepričanju je revizija Ustave edini izhod iz politične krize, kje sicer, da se med p: ijn-tclji nahajajo ljudje, ki jim ta predlog ni po volji, ker mislijo, da je z izgla-sanjem Ustave storjeno vse. Člani večine naj mislijo kakor hočejo, ustavna revizija je nujnost, ki se ne da izbrisati iz dnevnega reda. Danes se skupščinska večina nalmji v položaju, da izva;a revizijo, ali pa da gazi Ustavo. Gospod Protič preJbacujc večini, da gazi Ustavo, ker je to lažje sredstvo kakor revizije. Kot dokaz navaja zakon o zaščiti države, za katerega nosijo odgovornost poslanci iz vla'’e. Ustava predpisuje, da morejo tudi ko- munisti, dasi'so nam neljubi, biti poslanci. 2 njimi naj bi se bilo obračunalo na drug način. Vi ste sc z njimi borili kot lopovi. Udarjali ste komuniste, pri tem pa ste rušili osnovne pravice delavca.' Kršili ste tudi č en 133. Ustave, ko ste zakon o zaščiti državo izdali po kratkem postopanju. Pogazilo se je č’cn Ustave, ki govori o tisku. Pred Ustavo sc časopisja ni zaplcnjcvalo kakor danes. Pocedilo re je celo, da je kasacijsko sodišče v Zagrebu branilo Vidovdansko Ustavo z avstrijskim zakonom. Nadalje kritizira Ustavo na sploh in citira -nekatere n'e č'c"e. Ustava naj se izprerreni' na enak način, kakor sc donašajo ostali zakoni. Uvede naj se jo vzporedno z ostalimi posli. Tako bi s.c moralo iz političnega stališča postopati. Ne gre pa, da se ubija pravica in zavest zakrmtosti državljanov in da se gazijo osnovni zakoni države, ki sc nahajajo v finančni kriz5, ki izhaja deloma iz politične krize deloma iz vzrokov, ki se nahajajo v finančnem ministrstvu. Navaja nc-dostatke flnanč. ministrstva, budžet, zmanjšanje uradnTov itd. Nato prehaja na prometno krho in pravi, da sc jugoslovanske žc'e’nice nahajajo pred težko in remo nevarnostjo. Prometnemu irdnlstrstvu sc je doslej obračalo prcrna'o pažnjc. Mi vsi se moramo zamisliti v te krize in de'ovnfi na to, da č'mpreje iz njih izidemo. S'abe posledice teh kriz se odsevajo v celokupni naši notranji in zunanji situvaciji. Svet prav dobro ve, kaj se pri nas dogaja, lcr iti našo novine prav malo pazijo m njih pisavo. Zaključuje z izjavo, da ne o ’reče vladi budžeta, ako razpiše volitve. i Tonce!: In PaMek.' Gospod Fr. Rojec je priobčil v Naprcju« podlistek »Napredek slo-enske drame«, ki se bavi z Golijevo ožič.Tco »PetGrčkove poslednje šale«. Tam se čitajo tudi tc-le v.slicc: hlova Golijeva igra je nekaj posebne-a, nekaj izrcdieja. Igr3 se z-čenja postelji in se konča v ravno isti pote! ji. Razvitek in smisel igre pa kaze-l, da je dala življenje zanjo že natis-jena mladinska igra s petjem v treh ejanjih »Tončkove sanje na Miklav* ev večer«, v katero se je gospod pes-ik baje tako zagledal, da je hotel se voji igii dati ime »Tončkove posled* ije sanje«, a prijatelji so mu menda 0 odsvetovali. Torej nič več in nič manj nogo avno izrečen očitek literarne tatvi-ii'i Niti senčice dokaza ni prinesel g. lojce za svojo drzko trditev. Nasprot-10: ves način njegovega nadaljuegu zvajanja skuša pokazati, kako je azvitek in smisel Goličeve igre pone-irečen, nespreten, naravnost klavern — torej gotovo v opreki z razvituom n smislom Rojčcve umetnine. -— Ker lisem našel v podlistku zabeljenega jojasnila, sem vzel v roko Tončka ter skal po knjigi onih kali in zametkov, z katerih, da se je izvil peterček. 5rebral sem srečno do konca in sem lil tam kjer prej. Prav vse, kar bi utegMil Rojec navesti v pokrepilo svojega podtikanja, bi bilo to-le: Ali ni moj Tonček tudi reven? Ali nima babice kakor PČterček, ali sc ne zaveda razlike med uboštvom in bogastvom, rali ri ni želi darov, ali ne sanja? To in nič d ugega. Ali g. Rojec ne čuti, da vse te vnanjosti še da’eko niso niti snov, kje pa vsebina i.i- oblika, bistveno cno:a, in duša vsake umetnine. Oblikovana vsebina — to je last umetnikova in tu je še-le mogoče govoriti o večji ali manjši originalnosti, daleč daleč nekje za deveto goro pa je literarna tatvina. Golia Tončka ni č ital —-to mu lahko verjamete, a tudi če bi ga bil: že da je Rojčeve verze prelil v svoje, se ne bi moglo govoriti o tatvini nego o umetniški pretvorbi. Z eno besedo: Razvitek m smisel obeh iger gresta tako vsaksebi, da ni med Golijevo in Rojčcvo igro prav nikake g-c.ietične zveze. Toliko brez nadaljnega dokazovanja. Peterček se še igra, Tonček je natisnjen — komur je do resnice, prepričaj še sam. Gospod Rojec obeta, da se bo s to zadevo še bavi!. Prosto mu. Svetoval pa bi mu, naj takrat svojo lehkomi-selno ali zlobno obdolžitev prekliče, sveti resnici na ljubo. In ker omenja tudi Cankarja, mu moram povedati, da mrtvi Cankar ne more in ne sme biti nikomur ščit za častikrajo in leterarno zaplolništvo. Oton Župančič. Vnanja in gospodarska politika glavnih evropskih držav se suče okrog vprašanja nemških reparacij; glavna skrb pri tem je, kako ohranili Nemčijo v stanju, da bo n:og’a izvršiti svoje obveznosti, da pa ne bo pri tem gospodarsko minirana. Osnova vsakršne akcije za gospodarsko obnovo Evrope je po angleški sodbi potreba, da se da nemški industriji, nemškemu gospodarstvu živ-ljenska sposobnost. Da bo mogoče lažje presojati sodobne gospodarske probleme Nemčije, si oglejmo, kak položaj so ustvarile za rijo izgube svetovne vojne. Leta 1913 je producirala vsa Nemčija HO nTijonov ton črnega premoga. Za primero naj'navedemo, da je is/c-ga !e'n vsa Slovfinlja cVn 1 .46 mil. ton rjnvco-a premoga —. Od gorenje množine se je nakopak) v ruhrrkcm okrožju 114.5 mik ton, to je 60 odstotkov cc’o-ktipne produkcije; ti premogovniki sicer ostanejo Nemčiji, mora pa oddajati od tod vsak meseq 2.2 mil. ton ententi, to je letno skupaj 25.4 mil. ton. — Gorenja Šlczija je dala 1. 1913 43.4 mil. ton ali 23 odstotkov; od tega pripade Poljski 3L4 mil. ton, Nemčiji pa ostane le 9.4 mil. ton. Dalje je izgubila Nemčija ves lotarinški premog, 3.8 mil. trn vsaj za 15 let ves premog v saarskem okrožju, to je 12.2 m'1, ton, 6.4. odstopov, OstaS Nemčija je dala še 15.7 mil. ton. Cc’okupna letna izguba premoga znaša tedaj 75.8 mil. toh. Nekohko omili to izgubo račun, da so one dežele, ki jih je morala Nemč'ja odstopit', same porabile letno 35.6 nvl. ton. ?c poostri pa, vsaj začasno izgubo dejstvo, da je proizvodnja premoga padla od 190 mil. ton 1. 1913 na 130 mil. ton 1. 1920. — Na drugi strani so poskusili nadomestiti s povečanjem produkcije rjavega premoga; ta je narastla od 87 mil. ton 1. 1^13 na 112 mil. ton 1. 1920. Železne rude je pridob'va!a Nemčija v domačih nrlmkih 3 petine svoje porabe; od tega je kopala nič manj ko 76 odstotkov nad 3 četrtine v Lctringiji z Luksenhurško in le 24 odstotkov v ostalih svojih deželah. Izgubda je tedaj tri četrtine svoje žc'ezne rude in danes dobiva nemška železna industrija le še eno petino svoje potrebe doma. Cinkove rude je kopala Nemčija leta 1913 283.009 ton, od tega 75 odstotkov iz Gorenje Š’ezijc; od tega je morala prepustiti Poljski celih 85 odstotkov, tako da ji ostane le še 1 tretjina predvojne cinkove rude. SVtra je dajala Nemčija 181TC10 ton: od te"a je morala premisliti v Gorenji 5lez'ji 39 odstotkov Poljski. Nemčija je bi'a skoro edini producent ka’ija, ki ga je dobivala v glavnem v ozemlju imel Labo in Wcscro. V Alzaciji so začeli v zadnjih letih pred svetovno vojno pridob‘vati kali; to ozemlje je prc”lo se^aj v francosko oblast, ki bo lahko povišala produkcijo in tako bo Nemčija izgubila monopol v kalijevi produkciji. Daijc je Nemčija izgubila svoje ko-Ionlje in morala odstopiti od svojih pravic glede rečne p'ov’oe in plačati od-ško'’inc v razndi oblikah. Naj navedemo le, da je morala plačati odškodnino, za torpedirane trgovske ladje in sicer tono za tono; 1. 1914 (1. jan.) je imc'a 4940 morskih ladij z 5.2C0 000 bruto-reg. ton, i. 1919 pa samo še 720.000 bruto-reg. ton, doč:m je morala odstopiti eno petino svojih rečnih ladij. — Pcžal?3 pokrajinske"« namestrP a ob papeževi smrti. Pok-a’inski namestnik mVstcr Ivrn Hribar si.'e tako), kn ie 7p,-znal z.a smrt sv. Očita Bmidikta XV., podal k lin’IjnnaVerpti škofu dr. Jegliču ter mn Dražil s-ožaMe v Imenu kraljeve vlade, pokrajinske uprave in v svojem Imenu. Istočasno je r°krai’nski namestnik odredil, da se razobesijo na vseh državnih poslopjih črne zastave. — Poroka h krora-Je našega kral’a. Dornava se. da se bo vršila poroka Nj. Vel. k-alia Aleksandra z romunsko kneginjo Marijo morda na pravoslavno Veliko noč. Ni Še natančno znano, ali bo poroka v Bsogradu ali pa po dosedan‘1 tradiciji romunskega dvora v Bukarešti. Kronanje kraljpvega para in maziljenje k-al;a se ho vršilo ali na Veliko noč s poroko, ali pa, kakor se govori, na Vidov dan 1922. Kronanje ho v Beogradu, maziljenje pa v samostanu Žiči. — Poset kralja v Dalmpcij’. Doznava se, da namerava Nj. Vel. kralj 'Aleksander i. v družbi s svo!o zaročenko in k milico materjo Marijo, ki ga bosta pnsitili meseca marca v Beogradu, prehiti nekoliko časa v našem 'Primorju. Na potu v Dubrovnik ho z visokimi gosti in suito ostal nekoliko dni v Sarajevu. V Dubrovniku' ho s svojimi gosti stanoval v starodavnem knežjem dvoru, ki si sedaj preureja. Govori ss, da ho iz Dubrovnika potoval z gosti tudi po DalmacMi. Vkrcal se ho z njimi v kraljevo jahto, ki je že popolnoma popravljena v Boki Kotorski (hivša avstrijska iahta »Da'mat«), katero hodo sprem-ljeva'e nekatere že popravljane torpedov-ke in torpedni rušilci. Posetil ho naše otoke in menda tudi Split ter Šibenik. — Vesti o zatovritvl zagrebške borze Izmišljeno. Iz Beograda poročajo: Iz za- nesljivem vira se doznava, da se vse vesti o /atvoritvi zagrebške borza izmišljene. Sodi si, da so te vesti izšle iz vrst beograjske čaršije. Pogoj! Coltonske tanke. Te dni prispeko, kakor sc javlia, v Beograd zastopniki angleške banke Bolton, kjer bi mora'a naša država zaključiti posojilo. Pridalo z namenom da rešijo vprašanje posojilo in kot pogoi zahtevalo med drugim tudi to, da bodo njih inženirji proučili teren za železnico Bcograd-Jadransko morje. — Mcdrarcdva železniška kmfcrerca v Rimu. Naša vlada je prejela poziv, naj določi delegate za mednarodno železniško konferenco, ki se ho vršila v Rimu od 18. do 39. aprila 1922. Na konferenci se bo razpravljalo o vprašanju železniškega prometa. — Obrtno šolstvo v Jugoslaviji. Vseh obrtnih šol v naši državi ie 299, ki jih obiskuje 31.592 učencev. Po pokrajinah se ra-deie šole sledeče: v Srbiji 92, v Vojvodini 52, na Hrvatskem 48. v Sloveniji 42, v Dalmaciji 8, v Črni gori 4. — NovcusfanovFena delavska zbornica za Sloven'jo objavlja: Začasna delavska zbornica za Sloveniji v LjulTani je začela poslovali. Interesenti se prosPo; da poš!jc!o vse vloge na naslov: Delavska zbornica za S'ovcniio v Ljubljani. Iz.klbt-čeno pa je vsako osebno občevanje s strankami dotlej, da dobi zbornica svoji uradne prostore. — IV. mednarodni vzorčni velesejem v Pragi se vrši letos v času od 12. do 19. marca 1922. — Izdajanje uverenj za izvoz valut cd strani odbora Narodne banlre in njenih lilijah Ljubljanska carinarnica i3 dobila od generalne direkcije carine pod št. 1491 z dne 9. januarja t 1. sledečo brzojavko: »Z cdlokom finančnega ministra ^ z dne 9 t. m. je odobreno odborom Narodni banke in njih filijal tudi nadaljno izdajanje odobrenj in uverenj o izvozu vabit, toda samo individualno in za vsaki slučaj posebej ter si morejo uvirjinja edvzemati.« — Izprcmetnfci/ nekaterih telefonskih pristojbin in določi!. Ministrstvo za pošto in brzojav v Beogradu ji izpremenllo ne-katere telefonske pristojbini in določbe. Te izpremerribe stopijo v veljavo dne 1. febniarja t. 1. Naročnine ostanejo v obče dosedanje, izvršile so si li mali izpre-membe v posameznih kategorijah. Znatno so se znižale naročnini pri onih centralah, katere nimajo več kakor 10 naročnikov. Ti bodo plačevali samo tri petine dosedanji naročnine. Važna ie določba za trgovce, podjetn'ke in druge, ki imajo t lefon v zasebnim .stanovanju, ra ga uporabljajo V poslovni svrb.e. Ti plačaio naročnino, kakor da imajo telefon v pisarni ali delavnici. Za privatno telefonsko napravo na popolnoma lastnim zemljišču ni plačati nikake naročn'ne: ako pa taka naarava prekorači državno ali drugo privatno zemljišče, se plača za vsak posamezni aparat, naj bo na lastnem a'i tujem zemljišču, letna naročnina 50 dinarjev. Alco je privatna te’ofrnska naprava spojina z državnim telefonskim omrežlem, je plačati zn. prvo (glavno) postajo, ki je vezam na državno centralo, naročnino po dotični kategoriji naročnikovi, za vse druge aparate pa po 59 dinarjev na lito. Znatno se je zvišala prijavnina za tclef. medkraievne pogovore in za posedovanje brzojavk po telefonu. Namesto dosedanjih 6 dinarjev, ki jih je stranka plačala enkrat za vsGej, bo plačevati .129 Bin. na leto. Govorilne pristojbine bodo tele: 1. pas: 3 Din.. II.. pas: 6 Dim. III. pas: 8 Din, IV. p-s: 10 Din. — iz orožnikih krogov nam pišejo. Kmalu bo minulo pet let, odkar obstoji kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, > pa še do danes se ni skoval pokojninski zaken za orožništvo, kateri bi že bil davno potreben, ker mnogo moštva je vsled onemoglosti moralo v pokoj, pa ne dobi nobene pokojnine. — Tudi je že med tem , časom več oženjenih orožnikov vsled naporne službe si nakopljejo bolezen, vsled katere so potim umrli, ali na se tudi smrtno prnisreČi!o tor so zapustili družino z tremi ali več nepreskrbljenih otrok, kateri pa tudi ni dobijo še pokojnhie ali katero drugo začasno državno podporo. Vsled tega je prišla taka družina pri današnji draginji do velike stiske. Taki družini se ljudje namesto, da bi jih pomagali, posemehu-ji'0 rekoč: mož. je bil mnogo let kot orož-n'k v državni službi, lina družina lepo pokojnino in ima tudi prihranke! kar pa V današnjih državnih razmerah ne odgovarja resnici In tako mora družina brez pokojnine še nndalji biti od ljudstva zasmehovana In bedo trnoti. Nadalje se godi med orožnlštvom tudi velika krivica, vsled tega, da dobivajo oženjeni podoficir!, kakor tudi samsko moštvo za zimsko dobo za kurjavo denar, nasprotno pa oženjen orožnik kaplar ne dobi nič. Ali ni zadnji ravno tako potreben denarja kot so drugi, — zakaj bi morala biti tukaj izjema, ker smo vendar vsi v državni službi in opravljamo vsi eno in isto delo. Tudi nova obleka z.a orožništvo se že čez. eno leto obeta, a jo še do danes nismo dobili, vsled česar mora orožništvo, sedaj v zimskem časa hoditi raztrgano v službo, ker v skladišču za moštvo tudi ni obleke. Zaradi tega je orožništvo, katero je bilo svoj čas med ljudstvom zelo ugledno, sedaj svoj ugled Izgubilo. Obleka, katera je za Orožn!štVO namenjena, mi bi b;Ia drugačna kot ji za vojaštvo, da bi orožništvo od vojaštva razlikoval. — 7a vsi omemme predmete pa prosimo gg. državna poslance, da bi n* maroha'nam mestu izpregovorili nekaj be-des, ker li tukaj bi bilo upanje, da se gmotni razmere orožništva zboljšati za-morejo. — Za Jugoslovansko Matico so darovali »sodaVičarji« v znak hvaležnosti, kf sta jih pridobila minister dr. Gregor Žerjav in poslanec-Josip Kušar, »Zadrugi so» dnvičariev« za Slovenijo v Ljubljani 1820 kron. Iskrena hvala! — Za Jugoslovansko Matico so darovali: G. ing. Dukič in dr. 500 Din. Udru-ženje dalmatnskih akademikov, Ljubljana, 190 Din. Andrej Kcrševan nabral v Sp. Šiški v gostilni g. Stopica 90 Din. G. Fran Lesiak, Ljulfljana 105 Din. G. Gregorič nabral na Silvestrovem večeru kluba Soče 303 Din. Gosp. Ebner Ljubljana 3 Din. Ooso. Vidovič, Logatec nabral v veseli družbi 10 Din. JI. b. razr. šole v Hrušici 27.60 Din. Uslužbenci ravnateljstva* juž. žel. mesto venca na krsto g. rev. Oskarja Szillicha 131.50 Din. Dvorazrcdna osnovna šola, Ribno 42 Dint Gosp. Pleskovič 10 Din. Gosp. Ločniškar 10 Din. Uradništvo telefonske in brzojavne centrale v Ljub* liani 25 Din. Gosp. Anton Kos. Ljubljana 25 Din. Fanije-pevci v Sorici 25 Din. Alojz Korošak, Sv. Jurij ob Ščavnici nabral na Silvestrov večer v gostilni Repenšek 87.50 Din. And. Pavšič. Štore, nabrala 20 Din. Jernij Starc, Otiški Vrh, nabral na Silvestrov večer 15 Din; Gosp. Lojze Hofbauer, učitelj, Hrastnik, nabral v družbi tovarišev 53 Din. Državni premogovnik. Zabukovje 325 Din. Kmečka hranilnica in nosojilnica. Št. Jurij ob juž. žel. 50 Din. Gosp. Fran Reva, Gorenja vas, nabral 132 Din. Franjo Brumic. Zreče, nabral 40 Din. Iskrena hvala! Posnemajte! — Redni občni zbor podružnice Jugo-slovenske Matice v Medvodah se vrši v nedeljo dne 29. jan. 1922. ob 15. uri v restavraciji gosp. Kolenca z običajnim dnevnim redom. — Odbor. — Sprejemanje in odpošiljanje robe za Nemčijo je po poročilu ravnateljstva južne Železnice preko postaje Passau zopet dovoljeno. — Za filateliste. Bolgarska poštna uprava je izdala ob obletnici smrti angleškega publicista Jamesa Bourchjcra poštne spominske znamke za notranjo in inozemsko poštno službo. — Znamke po 10 in 29 stotink kažejo publicista v bulgarskl narodni noši, znamke no 30 in 50 stotink njegovo sliko,-na znamkah v vrednosti po 1.50, 2, 3 in 5 levov pa je BourchieroV grob v samostanu Rila. — Vse te znamke so od 1. decembra 1. 1. v prometu. — Prostovoljna požarna bramba v Sevnici priredi na Svečnico dne 2. februarja zvečer veliko veselico pri Valantu s smešnimi igrokazi, dvospevi itd. Sodeloval bo znani »Trboveljski Šramel«. — Iz Jezerskega nam piše g. župnik Ant. Zak, da ni resnično, da bi bil podal glede Kerčeve napačne informacje, temveč je res, da je podal glede vseh treh prosilcev za tobačno trafiko popolnoma objektivne informacije. Pozivamo našega dopisnika, naj se opraviči. — Krm gremo pa v četrtek dno 2. februarja 1922? Ali še na veš, da bo nri Va*^ ?tev. 19 W------------------,L lantu v Sevnici ob Savi priredila veliko veselico »Prostovoljna požarna bramba«. Spored bo jako zanimiv. Sodeloval bo znani »Trboveljski Šramel«. Ce se hočeš prav neprisiljeno in veselo zabavati, pridi zvečer ob 7. uri, opozorim Te ra da se dobro prepaši, drugače počiš od smeha, kajti Vprizorilo se bo tudi par smešnih in smeha vrednih dvospevov in igrokaznih pri- zorov. — Prebivalstvo Prekmurja šteje 92.124 duš. Po na'odnosti je 74.432 Slovencev in Hrvatov 14.413 Madžarov, a ostali So Nemci. — Prva doktorica na beogradski univerzi. Na beogradskem vseučilišču je promovirala za doktorja filozofije gdč. Ksenija Atanasijevie. To je prvi ženski doktorat na beogradski univerzi. _— Dekleta, bodite previdne! Naš zaupnik^ iz. kozjanskega okva5a nam poroča o sledečem dogodku: Dne 20. t. m. zvečer Sta na postaji Grobelno obenem ž njim izstopila neki sumljiv, hrvntsko govoreč mladenič in mlada gospodična, skoraj še otrok, iz boljše rodbine celjske okolice. Mladenič ie bil v živahnem razgovoru z Dekletom ter jo peljal v čakalnico. Ker sta Svetlela, da pelje vlak proti Mestinju šele Drugo jutro, jo začel fant nagovarjati de- "Jjoo. naj gre peš ž njim, češ, da pozna bližnjice. Naš zaupnik je takoj slutil, da Ima fant nepoštene namene, zato se je spusti! ž njima v pogovor ter ju ni več izpustil iz. oči. Sel je za njima, ker je imel ‘s‘o pot. kar pa mladeniču ni bilo po volji, vendar se je premagoval, ker je videl pri našem možu revolver. Ko je naš človek »enotno zaostal, ie prijel tuicc deklico za roko ter jo začel prigovarjati k nemoralnosti. kar je deklica z ogorčenjem odklonih ter se zatekla k našemu človeku po Zaščito. Obenem se je izkazalo, da ne ho-D'io Proti Mestinju, temveč po samotnih Jarki!] proti Glažuti, katera pot ie skoraj 5 ’'r_ daljša. Ko je pohotnež uvidel, da ima Deklica odločnega in oboroženega zaščitnika. se je v Glažuti z nekim izgovorom “Rubil, dočim je naš mož vso preplašeno Deklico srečno pripeljal k njenim sorod-jnkom. Zato pa dekleta, ne zaupajte osebam, ki vam niso dobro znane! 1 Samomor. Iz vlaka je skočil pri po-•tfiii Laze delavec Filip Jerman ter oblegal mrtev. LiubSfana. < =» Župan dr. Perič ie odpotoval v ob- činskih zadevah v Beograd ter ta teden Ddpade sprejemanje strank. «= Za nravni prerod naroda. V nedeljo *e je v veliki dvorani Uniona vršil shod za jjravni prerod naroda. Shod je bil precej Dobro obiskan. Predsedoval mu je prof. dr. Polenc, ki je v kratkih petezah obrazložil namen shoda. Nato so govorili prof. Osvald, dr. I. Breče lj. dr. Robida, Iv. B e z e 1 j a k, I. K r ž i š n i k, g. K a -Jan, Bartolova, Petričeva in dr. Rožič. Po zanimivih debatah se je sklenilo. da bo resolucije izdelal odbor. — O Podrobnostih tega shoda še poročamo. = Skolska svetosuvska slava. Ljubljanska pravoslavna crkvena opština pri-tedjuje školsku svetosavsku slavu na dan Sv. Save (27. januara u petak) a u dvorani »Kazina« na Kongresnem trgu. Počctak je V 10 časova prepedne. Gosti dobro došli! = _ Uskdbcnstvo obratnega ravnateljstva južne železnici! je v letu 1921 prispevalo za: Gosposvetski Zvon 8396 kron, za Jugoslovansko Matico 10.459 kron, za Ci-til-Metodovo družbo 242 kron, za slepce 883 kron; skupaj 19.990 kron. Posnemanja Vredno! = Društvo stanovanjskih najemnikov Slovenijo je imelo dne 14. t. m. v veliki Dvorani Mestnega doma svoj prav dobro Obiskani 1. občni zbor, na katerem se je sklenilo, da se odpošlje centralni vladi. Predsedstvu narodne skupščine, vsem parlamentarnim klubom in pokrajinski vladi Sktualno resolucijo =» Društvo stanovanjskih najemnikov *a Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova Seja v sredo, dne 25. januarja t. 1. v mali Dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna Daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno. = Tatjanin dan 25. t. m. Ruski akademiki ljubljanske univerze prirede pod pokroviteljstvom Kola jugoslovanskih sester Tatjanin dan, in sicer popoldne od 4. na- Erej koncert v kavarnah Union, Zvezda, Ion in Evropa. Zvečer pa kcncert in zabavo v vseh prostorih Narodnega doma. 1. Vspored koncerta. Začetek ob 8. uri. Ruska narodna pesem In glasba izvaja društvo »Bajan« s sodelovanjem solistov opernega gledališča: gg. Thierryjeva, Ko-Vač in Levar. Ruski ples in glasba izvažajo: gg. Poljakova, Nikitina, Thalerjeva, Thicrryjeva, Sterkova, Levar in Strešnjev. 2. V spodnji dvorani ruski traktir ob 10. *večer; Variete sodplujeio: gg. Abramova, Juvanova, Rogoz, Danilo, Trbuhovič in Strešnjev. G. Bamjarov igra na balalajko jn dr. Bajan poje narodne pesmi. Igra godba dravske divizije. V veliki dvorani ob 10. ples. Svira oddelek godba dravske divizije. Cene: Vstopnice v vse prostore Narodnega doma 10 din. Sedeži od 1. do 5. Vrste 15 din, od 6. do 12. vrste 10 din, od 13. do 18. vrste 8 din. — Profesorsko društvo — sekcija Ljubljana ima v sredo, dne 1. februarja t. 1. ob 9. uri v risalnici Vodnikove gimnazije V Ljubljani izredni občni zbor s sledečim Dnevnim redom: a)_ Načrt zakona za srednje šole v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; poroča v to svrho izvoljeni odbor; b) slučajnosti. — _ Društvo prijateljev humanistične gimnazije vabi k rednemu občnemu zboru, »I se bo vršil v torek 31. jan. ob 15. (3.) Popoldne v posvetovalnici oz. risalnici I. Drž. gimnazije v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Referat o načrtu zakena za srednje šole. 3. Samostojni predlogi. 4. Slučajnosti. — Odbor. *= Slovenskega• ribarshega večera d ruji re_dni občni zbor se vrši na Svečnico, r?e februarja ob deveti uri dopoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma .JMUbljani z običajnim dnevnim redom. V« i?r*. prosi za polnoštevilno udeležbo, ttov v zast°Pa lahko pet odsotnih čla-Pooblastilo velja lanskoletna iz-Samost jne predloge je priglasiti Pismeno Pred občnim zborom. »TTr™,,/vev/’r-'ši Izvozniki ali Rebenschcgg in drugi. To ie nesramnost take vrste, da zasluži pozornost merodajnih činiteljev. D:kaz je, da so ti ljudje v minulem tednu izvozili več vagonov mesa, v, soboto pa ga niso imeli toliko za domače prebivalstvo, da bi biil odprli svoje mesnice. Ljudstvo se vsled takega nesramnega pečetja bivših in tudi še sedamih naših stebrov celjskega nemštva ali Rebenschegg in še par drugih takih tičev nahaja v zadnjem štadiju potrpežljivosti In takega brezsramnega početja raznih nemških izvozniških nadutežev ne bo več dolgo prenašalo. Tudi naš celjski list »Nova Doba« vedno in vedno -tarna o mizernem pomanjkanju mesa v Celju. Nikdar pa ne naslovi svojega »mi erere« na one kroge, ki tako početje dopuščajo. Svetovali bi mu, nai enkrat pošteno zatrobi v uho raznim PucFem in drugim, ki tako brezglavo izvozniško politiko podpirajo, da bo ljudske potrpežljivosti konec! Dve novi tvorne! v Celju sta že dograjeni. Ena v Gaberju, kjer se bodo izdelovali žični izdelki, druga na prostoru bivših vojaških barak, kier se bodo izdelovali razni kovinski Izdelki. Prva ie last gosp. Fuchsa iz Cregnna, druga g. Pertinača. Dinarsko veljavo so skoro uvedli že vsi celjski trgovci. Cene sladkorja v Celju. Kristalni sladkor 54 K: v kockah pa se je minule dni dvignil , za 4 krone pri kg in stane 64 kron. Celjski tovarnar \Vcstcn je hotel v svoji tovarni upeljati. baje samo začasno, deveturni delavnik..Napravilo pa se je tajno glasovanje. Za osemurnik je glasovalo pri 730 zaposlenih delavcih 709 za, 17 proti, drugi pa so se glasovanja vzdržali. Zanimivo pričkanje dveh izvozu'^arjev. V soboto sta se v neki celjski gostilni p.i buteljkah pošteno skregala dva debela iz-vozničarja. Prvi mesar U. iz Gaberja svojemu tovarišu: Vi ste nes-amnož. Dokažem Vam, da ste v enem tednu za lužili 30.019 kron. Drugi: Kaj bGSte Vi! Jaz sem bil vedno'»vrl« Slovenec, Vi pa ste zaveznik celjskega nemškutarja Rebenschegga. Jaz pa sem bil vedno Slovenec in vnet narodnjak. Prvi: Če ne boste molčali, Vas bcm brcnil v r... da boste pomnili. Drugi: Kaj boste Vi nomšlcutarskl zaveznik bredi mene vedno vnetega Slovenca. To pričkanje. Ki je Slo še dalje, bi se bilo kmalu soreme-nllo v dejanski spopad debeluhov, da niso pristopili trezni gostje in ju razdvojili. — Po mnenju drugega izvozničarja je dovoljeno izkoriščanje ljudstva, ako si bil vedno vnet in zaveden narodnjak. Sejem na 'Peharjih pri Celju se ie vršil minulo soboto. Prignane je bilo malo živine in še ta je bila manj vredna. Kupčija ie bila slaba. Celjski stanovaniski urad sklicuje za danes v torek, dne 24. t. m. cb 20. uri v mestno posvetovalnico anketo, na kateri bo posvetovanje, na kakšen način bi se prišlo v ckom stanovanjski mizerlji v našem mestu. Povabljeni so na posvetovanje tudi Nemci. Bomo videli, kaj bodo napravili! Pljučnica je močno razširjena, po Celju In je že zahtevala nekaj smrtnih slučajev. Umrla je v javni bolnici 17 letna šivilja Ludovika Gobec. — Istotam je umrl 30 letni mizarski pomočnik g. Vehovarja Ivan Ko-bola. Umrlo je tekom meseca Decembra 1921 v mestu Celju 6 oseb, v javni bolnici 23 in v vojaški bolnici 1 oseba, skhpno 30 oseb. Prekmurje. V Murski Soboti se namerava ustanoviti v nedeljo, dne 29. t. m. podružnica Slovenskega lovskega društva, na katero pride tudi predsednik Lovskega društva za Slovenijo g. Lavrenčič. Istega dne se bo priredila zabava s plesom itd. v zelo velikem obsegu. V to Svrho ie imel pripravljalni odbor že več sestankov in se vršijo že predpriprave za prireditev, pri kateri sodelujejo tudi domačini. Zanimanje za ustanovitev tega društva kakor tudi prireditve je veliko po celem Prekmurju in obeta se lep uspeh. Glavni namen pri ustanovitvi te podružnice in prireditve je zbli-žanje z domačini, ki se našemu ljudstvu in razmeram nikakor nočejo privaditi.. V Cankovi se je priredila 5. t. m. plesna veselica v prid Jugoslovanski Matici 'n šolski knjižnici. Ta prireditev je uspela nepričakovano lepo. Vsi prostori gostilne Vcgler so bili spodaj in zgoraj napolnjeni. Bila je to prva veselica v Prekmurju, da je bila po domačinih tako o’ lino posečena. Vsa Čast našemu vrlemu učiteljstvu, posebno domačinu g. nadučitelju Kočarju, ki se je s tako vnemo zavzel za to prekoristno narodno delo. Podružnici Jugosl. Matice v M. Soboti se je Izročil delež čistega dobička 2000 kron. Vojaški begunci. V Dolnjclendavskem okraju je pobegnilo čez mejo na Madžarsko čez 400 rekrutov. Ker so starlši skoro vseh teh beguncev deležni dobrot agrume reforme, upamo, da bodo merodajne oblasti storile svojo dolžnost s tem, da se bodo tem družinam, ki so p kazrle nezadovoljnost z našo državo odvzele vse pravice, ki so jih deležne od agrarne reforme. rasa©«©, Tržaški rovarji — morilci prileti. Policija ie izsledila in zaprla tri krivce, ki so izvršili znani rop in umor v mmTalr.ici Bn-laffio, med njimi je tu li šofer, ki se je sam prijavil, češ. da je hi! cd ne nmcev prisiljen k vožnji. Glavni krivec je neki Gher-dol iz Rocola. Veljavne so le šo'e v materinem jeziku. Italijanska vbda ie izdala odlok, po katerem na Jrž. Tirolskem zadostijo šolski obveznosti le tisti italijanski starši, ki pošiljajo svoje otroke v italijanske šole, dočim so ' nemške šole neveljavno. Ali bo velial odlok tudi za slovanske in nemške šole? V nuutičnl akademiji v Bakru ie izbruhnil požar, ki je napravil čez 1 milijon kron škode. Kos hriba se le zvalil na železnico blizu postaje Sanjane, ko je ravno vozil m'mo tovorni vlak. Osobje se je srečno rešilo, dočim so skoraj vsi vozovi rorušsni. Promet med Št. Petrom in Reko ima občutno zamudo. S®k©2sS»». Telovadno društvo • Sokol v Plu'n Ima svoi redni občni zbor v soboto, dne 28. ian. 1922 ob 20. uri v spodnji dvorrni Narod- nega dema z običajnim dnevnim redom. — Sveta dolžnost vsakega člana in članice je, da se ga zanesljivo in točno udeleži. — Zdravol m todstlks. Slovensko planinsko društvo in Planinski ples. Planinci, turisti, alpinisti, smučarji i. dr. slične bratovščine vobče nismo preveč vneti za navadni ples, mestne hrupne veselice mas in podobno. Postali smo že davno nekako »druge vere« in prišli na »boljši okus«. Gibanje v prosti naravi — tudi pozimi — nam nudi.več užitka, zabava tam zunaj po hribih in dolinah zunaj mestnega šundra, blata, prahu, dima in bleska nam je mnogo ljubša, tudi lepša in bolj zdrava! Ako kljub temu danes spcminlamo planince in planihke na letošnji »Planinski ples« in vže v naprej pravimo, da pridemo vsi prav vsi, da se po dveh lotili zopet enkrat zasukamo krog »belega Zlatoroga« na velikih in malih podili ljubljanskega Narodnega doma ter ako celo predemo »št, eno«, da izvabimo in zapeljemo še druge, tudi ne-planlnce, v ta ali oni kot planinskih skušnjav, potem ima to pač poseben vzrok in pomen. Da, da čisto poseben! Samo vsako drugo leto se to zgodi. Eno leto (i. s. vsako liro leto) imajo lovci, naši soplemcnjuki tak shod, da se po stari navadi malo po »latinsko« pomenlio — eno leto pa mi planinci svoj: semenj, kongres, vrtinec, planinski »ofer« ali kako bi sc že izrazil. To je čisto posebna vrsta rajanja — tu se namreč pleše tako, da je i tebi prav in predvsem pa, da je Slovensko planinsko društvo zadovoljno in veselo! In to je druga posebna stran — kaj bi jo prikrivali! Kar mora biti. mora biti! — Zakaj pa ne b! smelo biti tudi S. P. D. vsaj enkrat vsako drugo leto veselo? Zakaj bi odboru S. P. D. tega ne privoščili, ker to pa vsej pravici zasluži! — V hribih je res dosti dežja in druge moče in kamenja več ko dovolj, toda p'anin-ske koče S. P. D. ne zresto iz trd kot gobe in kar na onem mertu, kjer si morda vse-jal ožeto citrono ali postavil izpraznjeno papirnato škatljo in izrazil pobožno žcl'o: da naj se dvigne iz nje nov krasen planinski dem! — S. P. D. nima Mojzesove palice, tla bi uda: ilo in razklala bi se skala, privrela veda ter nastal studenec ali d uga potrebna naprava pri keči! — P ta S. P. D. ne nastanejo in se ne popravljajo tako, da jih uglade zgolj in ed'no le samo podkovani čevlji naših turistov! — Odborniki S. P. D. “ prav po k ivem zavidani upravit lji planinskih koč S. P. D. —- ne morejo kar zajahati (kot nekdaj copcrnice) metel, desk in brun v in polen ter zleteti iz Mojst ene ali Eohinja kvišku pod oblake v višine 2101 m in 2515 m v svoje p!an'nske koče, ki vse to rabijo. — Qpr.eme in op ave p'a-ninskih koč ( moramo jo vsako leto po sezoni spraviti doli na 'varno in za sezono zopet gori) ni nikakor mogoče kar »stele-foniratl ali poslati' po telegrafski žici« v koče! — Za vse treba mnogp denarja — a narod »mecenov« nismo! Dobra v: lja da-rovnteliev peša. Nekdanji rlaninski lokal-patriotizein se je precej ohladi. Država podpira sicer tujski promet v Sloveniji, a kaj ko pri nrs do danes še niso spoznali in uvideli, da je turistovskl premet tudi tujski promet, ki bi ga bilo treba p doirnti r-in tako za eminentnova^ne svrhe S. P. D. iz drž. subvencij za Slovenijo — navadno ni nobene podpore. »Zlatorog«, ki ga Ima odbor S. P. D. v svoji planinski pisarni, žal tudi ne funkcijonira in ne reagira, če ga še tako pccukaš in potreseš za... roge... — kaj torej?! — Nič obupavati! ne preostaja za letos i.ič drugega kot: vsl^ ki smo dobre volje in ki vemo ceniti preko-ristao, požrtvovalno planinsko de'ovatt'8 S. P. D. za narodov blagor, vsi na Planinski ples in vsak obrni iti zasukaj svojo Mino (in pa svoj žep) po svoje tako, dft boš morda že drugo leto o tem času lahko veselo zavriskal pred novo prekrasno postojanko, ki bo Bistriški dom v Kamniški Bi-st-ici. . €3i!es2s5Siž3 En glEss&s. El£S32fi^s3* Btaroditega Drama: Torek 21. jan. Zaprto. Sreda 25. jan. 1922. Predstava za uhož-ne otroke popoldne ob 3. uri. Poterčkove poslednje sanje. Izven. Četrtek 25. jan. V ko-ist udruženju gledaliških igralcev. Hamlet. Izven. Petek 27. lan. G mdist. Red E. ■ Sobota 28. jan. Hamlet. Red D. Nedelja 29. lan. Popoldne ob 3. url. Pete-čkove poslednje sanje. Izv-m. Nedelja 29. jan. Zvečer ob 8. uri. Gardist. Izven. Pondeljek 30. Jan. Hamlet. Red A. Opera: Torek 21. lan. Trubadur. Red C. Sreda 25. jen. \Vert!:er. Red D. Čet,‘trk 25. jan. Faust. Red B. Petek 27. jan. L"bodie jezero. Red C. Sobota 28. jan. Evangeljnik. Red E. Nedelja 29. lan. Dcris Godunov. Izven. Pondeljek 30. jan. Zaprto. Mesečna revija »Novi zapiski« je izšla. Prva številka ima jako lepo mnogovrstno, silno peučno in solidno vsebino. Ta prva številka prinaša tri članke in sicer dr. Drag. Lončarja programatični uvodnik, nadalje lep in zaokrožen silno peučen členek O washingtonski razorožitven! konferenci. Iz katerega je posneti .logično misel o pred-stoječem svetovnem bolu za nadvlado rumenega plemena v svetu, ter končno A. Prepeluha članek »O našem ustavnem šparu«, ki dokazuje nevzdržnest temeljev t. zv. Vidovdanske ustave za našo državo. Pregled je razdeljen na štiri oddelke, na politični, gospodarski, soc ialni in kulturni. Političen pregled je stvaren. Gospodarski pregled obravnava problem slov. zadružništva po vojni izpod peresa praktičnega zadrugarja. Sceijclni pregled podaja sliko sodobnega ženskega gibanja v Jugoslaviji in o novi fazi socijelizma med praktičnimi Angleži. V kulturnem pregledu ie najti globok esej dr. Regalija o slovenski umetnosti, iz katerega je norneti, da Slovenci tudi na tem p liu nismo šele od včeraj ter kritiko Ivani Zorca o slov. uradnem izrazoslovju. — Prva številka ima torej le prvovrstno, izbrano vsebino. Ce!o’etm naročnina 100 kron, posamezna številka 10 kron. Naroča se pri upravi »Novih Zapiskov«, Ljubljana, Breg 12. Zahtevajte revijo na ogled! Brez dvoma so »Nevi Zapiski« prva vodilna revija med Slovenci, brez katere izobraženec biti ne more in ne sme! P*oI?ra"8n®. Št. Jurij cb luž. žel. Napis »Cesaria Franca Josipa L jubilejna šola« se še vedno blesti na pročelju tukajšnje ljudske šole. Sicer se je napis skušal »odstraniti« toda tako, da se še lepše čita kot prej in kakor bi se rogal sedanjim razmeram in jasno kazal na simpatije, ki jih goje še vedno »zavedni« tržani za Habsburžane. V treh letih je bilo pač že čas, da se napis času primerno preslika. . Kozjanski okraj. Izmed vseh okrajev v Sloveniji je brezdvomno najbolj nazadnjaški kozjanski okraj. Nimamo niti jedne javne knjižnice, nobenega prcdavan!a. nobenih predstav, sploh nobenih p.ipomočkav za višjo izobrazbo vsled vojne popolnoma podivjanega in alkoholiziranega ljudstva. Inteligenca se briga le za svojo eksistenco, za ljudstvo se b;iga le tak:at, kadar se gosti po kmetskih hrnmovlh. Kozi inskl kaplan bi' imel tukaj hvaležnejše polje, kot pa zabavljati Čez nar. socijaliste iti »Jugoslavijo«. Šmarje pri J e: šah. Pred več meseci je bil Obsojen od tržkega občinskega sodišča tukajšnji mesar Maks Gradt zaradi navijanja cen na 3 mesece zapora in 40.090 kron denarne globe. Obsojeni je vložil proti obsodbi pritožbo, v kateri je baje — kakor se je takrat govorlio — žalil državo in oblasti. OJ tedai splošen molk in mi sl zadeve nismo znali raztolmačiti. Nekalp pred1 Rožičem — ko so bila občinska sodišča ukinjena — je pa vendar v tozadevnem pogovoru Izbleknila- neka oseba v svoji skrivnostno sladki gnianosti, da Iz cele zadeve ne bode nič. ker se je nekako potlačila, kar vč iz 'do verodostojnega vira. Raziskovati, ie-ii obsodba opravičena ali ne,|ni naša dolžnost in se tudi s krutostjo kaznovanja nik^Kor ne strinjamo. Vendar pa stojim i na stališču, da so pred zakoni in naredbami vsi maki in nai se potem zove Max al! Maks ali celo Maksimilijan Gradt. Dvomimo, da so se dali člani občinskega sodišča no izreku obsodbe pripraviti k zlorabi uradne o’lasti, nikakor pa ne moremo verjeti, da bi hi za tako neo'-šteno dcianie pristopen niegov predsednik, ki je dkžami uradnik. Razjasnitev stvari je vsekakor potrebna! LlubJjana, dne 23. januerja 1522. KraJ F lira l| T!s't TRiH fl Tciir. mh C l| Vc-lsr !| OjbNas! 0-13 1 P.iiiaviBB nm Ljubljana 7 742 8 2 3 |sl. jug. vzh f obl. 1 — 14 741 8 | 2 8 (j sev. vzh . . 21 744-3 4 1 sev. vz.h M Zagreb 7 , 771 1 1 30 vzhod iasno — Beoprrad 7 770 6 io-o sev. vzh. jasno ... Dunaj 7 773-4 11 ‘0 |j sev vzh. iasno _ Innsbruck 7 7686 10 0 || sev. vzh obhnčno - Praha 7 — •— - 1 - Opomba: V Ljubljani se je barometer dvignil, temperatura nižia. r I. Sprskš. Iz krogov policijskih nameščerscav smo prejeli s prošnjo za objavo sledeče vrs los: G. prof. ReiSner je na shodu, ki ga je jskRcaki za javne nameščence Narodno-ro-cijalistična stranka med drugim povedal, da je v Sloveniji samo policije čez 160 mož preveč, Z drugimi besedami se to pravi, da naj bo ravno pri tei kategoriji iavnih nameščencev, pri kateri se navajata dve tretjini v, neuradniških skupinah, odpuščenih brez pokojnine precej večletnih, poštenih in vztrajnih nameščencev in to v zimskem času, ko ne bedo vedeli, s čim prehraniti svoje številne družine. Vem sicer, da je policijski aparat v Slovenji prevelik, toda temu je krivo predvsem nesmiselno sprejemanje vedno novih organov v policijsko službo, pri katerem igra veliko vlogo tudi protekcija. Tekom zadnjih dveh mesecev se je na ta način samo pri kriminalnem oddelku sprejelo nanovo okoli 5 detektivov in to deloma celo tta ukaz od zgoraj. V stražilo službo pa se je zadnje leto sprejemalo kar na debelo. Jasno je seveda, da se bo reduciranje pričelo pri nižjih policijskih nameščencih, medtem ko bodo še nadalje pridržani uradniki, ki so s svojini delom že davno lu pošteno zaslužili svojo pokojnino. Kako se postopa ravno s policijskimi nameščenci neuradniških kategorij, je razvidno iz tega, da oni tovariši, ki so prišli na poziv Narodne vlade po prevratu v Jugoslavijo, še danes niso stalno nameščeni, dasi se jim je ob njihovem prihodu obljubljalo vse mogoče. Po prihodu v Jugoslavijo so bili ti tovaiiš! — straža in detektivi — večinoma nameščeni v Mariboru in po zasedbi Prekmurja tudi tamkaj kot obmejna straža. Ce me spomin ne vara, je bilo v Prekmurju od tihotapcev ubitih pet tovarišev stražarjev. Naenkrat pa se jih je nadomestilo z najbrž bolj zanesljivimi Wranglovci, od katerih prihajajo od vseh strani pritožbe. Naši stražniki pa so se razmestili po raznih mestih v notranjosti Sloveniji, s čimer se je že Itak zadostno itevilo policijskih nameščencev še pomnožilo. S tem se je sicer namestilo NVranglov-ce, domačega državnega nameščenca pa vrglo na cesto. Prepričan setn, da je merodajnim krogom dobro znano, da so ravno primorski Slovenpi — policijski nameščenci pretrpeli po prtobratu marsikatero bridko uro službovanja. Večkrat so ravno ti organi preprečili vpade madžarskih tolp v Prekmurje bi ko Je bilo pri enem takem vpadu v letu 1920 osem stražarjev od nadmočne madžarske roparske tolpe ujetih in popolnoma oropanih, ter skoraj popo'noma nagih zu-podenih nazaj čez mejo, se jim Ja njihova prošnja za odškodnino kratlccmalo odbila. Tudi so ravno ti stražarji predvsem preprečili oziroma odbili dvakratni napad nemških volksverovcev na Maribor, ki bi bil brez teh zvestih, zanesljivih in požrtvovalnih organov za Jugoslavijo najbrž Izgubljen. Sedaj pa se hoče pri reduciranju državnih nameščencev ravno z njimi tako mačehovsko postopati. Pripominjam, da je večina policijskih nameščencev, ki se jih bo pri tej demokratični redukciji vrglo rta cesto, oblagodarje-na s številnimi družinami. To je priznal oziroma skoraj nekako predbaclval že sam g. predsednik O. Z. J. N. v Ljubljani, poslanec prof. Rcisner v prvi letošnji številki »Našega Glasu«, češ, koliko več da odpade draginjskih družinskih dnevnic ua nižja* kakor pa na višje nameščenec. Delo za redukcijo se je že pričelo. Resno se Je bati, da se bo ta »demokratična redukcija« tudi zvedla po načrtu posl. g. prof. Reisncrja, ki je že po preteku par-dnevnega bivanja v Ljubljani na javnem Bhodu sam navedel nekaj kategorij, kjer da *e mora reducirati. Da na ni posebno naklonjen nižjim neuradnišklm nastavljencem, to pa vsi že dolgo in dobro vemo. laiii i MU«® Michil Zevac«; ,,NOSTRADAMUS". »A jaz,« je pomislil Nostradamus s turobnim usmevom, »porečem Henriju tisti dan: .Kralj francoski, ubil sem te jaz: Renaud, soprog Marije Croixmartske! Ubil sem te z roko, katero mi je pokazala usoda; z roko Royala Beaureversa, ki ga poznaš! Umri v obupu, zakaj Royal de Beaurevers je tvoj rodni sin!« III. 29. junija, jasi, v katerih se godi naša povest, so bili nemirni. Henri II. se je vrgel z neprikrito jarostjo v boj proti krivoverstvu: velike verske vojne so bile pred durnjji. Obzorje se je zadevalo z rdečimi oblaki. Vsa Francija je drhtela v slutnji bližnjih pekoljev. Vzlic temu pa se je zabaval dvor kakor blazen. Henri je dajal vsem drugim zgjed. Njegova strast do Flcrize, ki jo je kruto razočaranje v Pierrerondsu še bolj razpadlo, ga je gnala v sleherno pretiranost. Piesi in pohujšljive veselice so trajale pozno v noč in šele beli dan ga je opomnil, da je tudi kraljem treba počitka. Hkrati pa je divjal na levo in desno kakor norec, ki sam ne ve za svoja dejanja. Po takšni razuzdani noči je razposlal Ilenri II. dne 16. junija vsem namestnikom v svoji državi patente za iztrebljenje krivovercev. Dne 27. junija so podpisali Mar-geritino ženitovanjsko pogodbo z vojvodom Emanuelom Želczncglav-cem. Med ljudstvom in meščanstvom je vladala mrtvaška tišina. Iz Louvra se je razlegal hrup pojedin in veselic po vsem Parizu; toda Pariz je poslušal radostni dirindaj molče, brez vriska, naježen v ledeni rnrkobi. \ Tridnevni turnir se je začel še tisto jutro, ko so podpisali pogodbo. Izzivalci prvega dne so bili: kralj, voivoda d’Alba, poslanik Filipa H. Španskega, kronski vojskovodja Montmorency, vzlic svojim visokim letom, in vojvoda Guiški. Železnoglavec je zlomil kopje s Henrijem II. ter ga je podrl. Dne 28. je bil splošni boj med dvema viteškima četama. Nato se je boril kralj z maršalom Saint-An-drejem, ki ni bil tako železnoglav kakor vojvoda Savojski ter se je dal galantno vreči s konja. 29. junij je bil poslednji dan znamenitega turnirja. Omeniti moramo, da je nosil kralj ves čas viteških iger barve Diane Poitierske: belo in črno. Po modi onih dni sta pomenili ti dve barvi hkrati žalost. Katarina de Medicis, ki je gledala s svoje galerije, jih je pokazala Mont-gomeryju in pripomnila zamolklo: »S temi barvami na sebi diši kralj po smrti! ...« Zlovešči pogled, ki je blisnil iz njenih oči pri teh besedah, Je presuni! gardnega kapetana kakor led. Montgornery je pozabil, da je v okltpu, la sl je obrisal mrzli mol, ki mu je bil udaril iz čela. Tisto jutro se Je gnetla že na vse zgodaj ogromna množica praznično nališpanega ljudstva za ogrado, ki je obdajala borišče'" proti ulici Sv. Antona. Pariz je sovražil Henrija II., Toda Pariz, zadušen po velikih davkih in strahovan po neštetih ve-šalih, je bil vendar že takrat tisto veliko dete, kakor še dandanašnji, če gre za javno in brezplačno pašo njegovim očem. Potrebno je, da v kratkih besedah opišemo lego borišča. Napravili so ga bili ob črti, ki se je križala^ z ulico Sv. Antona v obliki črke T. Vso tisto stran, ki se je naslanjala na Bastiljo, so zavzemale tribune. Druga stran, ki je. ležala proti ulici, je bila zagrajena z visokimi palisa-dami. Borišče je tvofilo podolgasto zaokrožen tir, ki jc imel do stopet-deset sežnjev najdaljšega premera. Kilo je tedaj podobno našim dirkališčem. Na obeh koncih so bili postavljeni šotori, kjer so nadevali vitezi svoje oklepe. Šotori so bili okrašeni bolj ali manj bogato, kakor je pač zmogel lastnik: vsak pa je imel nad vhodom grb ali prapor svojega gospodarja. Montgomeryjev in kraljev šotor sta staia po naključju drug drugemu baš nasprotni, vsak na svojem koncu borišča. Tribune so bile razdeljene na tri dele. Velika loža pri sredi je bila namenjena kralju, kraljevi rodbini in njeni ožji družbi. Na levi in desni strani te lože sta se raztezali prav do konca dve dolgi galerij! za dvorne velikaše in gospe ter za nešteto množico plemstva, ki se je bilo zgrnilo iz vseh pokrajin države; vsaka teh galerij je nudila prostora za več nego tritisoč gledalcev. Nasproti galerij, tam onkraj borišča, pa je zijalo ljudstvo izza ograje, dočim so čakali ob palisadah vejniki, zmerom pripravljeni podpreti red in javno varnost z ostrino svojih halebard. Predstavimo si jasno, bleščeče poletno'Jutro! V jarkem žarenju neba se vidijo surovi obrisi bastilj-skih stolpov, zasedenih po stražnikih in ječarjih; dalje tam proti Parizu se rišejo fantastične silhuete streh, ki so polne drznih gledalcev, in odprta pretesna okna, s katerih gledajo gruče radovednili glav; niže spodaj pri palisadah se gnete ne-številna, pisana množica ljudstva; to vam je vriskanje pestrih oblek, rdečih, zelenih in žoltih kril, fofota-jcčlh plaščev, belih, črnih, višnjevih čepic, kričečih suknenih telovnikov in kamlžol! Glej, tu se vzpenjajo na ograje, tam lezejo ženske na stole in klopi! Z veselim hrupom te množice se druži vekanje otrok, kričanje branjevcev, petje zvonov, grmenje bombard, bučanje trobent na borišču, vzklikanje, ploskanje gledalcev in klicanje glasnikov. Na borišču hrzaj# konji v vfSnjevIh, fca-grovih b» z zlatom vezenih opravah; sučejo s« vitezi v tvojih oklepih od likanega jekla ali celo srebra, z mogočnimi čeladami in,spuščenimi naličniki; veter se poigrava s perjanicami, krepke desnice perijo dolga kopja, z levih komolcev se bliskajo ščiti, kamor je vsak napisal svoje geslo ... Predstavimo si galerije, vrvenje sijajnih oblek, lesketanje zlata na satinovih modrcih in telovnikih, iskrenje demantov, biserov in smaragdov, ki križajo svoje žarke na beticah viteških mečev, v ogrljih, uhanih in prstanih lepih žend, vihranje šarp nad glavami, razigranost tisočerih obrazov, ki sijejo zmagalcem nasproti! In mislimo si med tema dvema širnima galerijama kraljevsko ložo z ogromnim zlatoresastim baldahinom od višnjevega baršuna, pošitega z zlatimi lilijami; pod tem veličastnim nebesom sedi kralj Henri II. ter ves prepaden opazuje boj... Hladno zre vojvoda Savojski na viteško igro; Diana Poitierska jc v žalni obleki, katero nosi ves čas, odkar je poko-, paia očeta, in je niti danes ne mara odložiti. Evo Katarine de Medicis; Margerite Francoske; Marije Stu-artove, ki ji sije vse milo lice od radosti in življenja! Tu je poslanik španiolskega kralja; prcstoIonas’ed-nik Franc, ki z oboževanjem gleda ■Marijo; mala princa Charles in Henri, ki venomer vzklikata in navdušeno ploskata z ročicami... Za kraljevsko rodbino pa sc vrste v oblekah, ki nista videla razkošnejših noben čas in noben dvor na svetu, najvišji dostojanstveniki kraljestva: škrlatni kardinali, bleščeči maršali, lovski mojstri, komorniki in točaji, nalile zvezdam, zbranim okoli svojega solnca. (Dalje prihodnjič.) Pripore čarno Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka: hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru. Hoj jo Mil-lo 55 zjo! Fellei’ -- Stohica! * Proda se s RADI PRESELITVE PRODAM EDINO PEKARIJO popolnoma nova hiša in Kospodarsko poslopje z električno razsvetljavo, poleg vrt za zelenjavo, v bližini farne cerkve i minuto od postaje na zelo prometnem kralu, cena 115.000 Din. — Karl Pečovnik, Rečic« ob Paki pri Celju. 169 3 LONČENE IN 4 ŽELEZNE SOBNE PEČI. se p* usodni ceni proda. Naslov v upravL 119 MAL HOTEL IN HIŠA se proda. Ponudbe na upravo pod »Takoj«. 126 VEČ DOSRO OHRANJENE OBLEKE, čevljar, nav temnomoder kostum, s« «r«ia-Vpraša se od 8. do 10. I* od 12. do 2. ur« pri Krebelj, Poljanska cesta žt. 15, priti. 135 DOBRO IDOČO MESARIJO dam v najem ali pa tudi prodam z vsemi poslopji in z vso premičnino ter vsemi stroji pod zelo ugodnimi pogoji. Mesarji ia prekajevalci imajo prednost. Jure Perjevič, mesar In prekajevalec, Sovnica ob Savi. 133 Kum se: OKROGLI LES od 25 cm debelpsti, se kupi od posta!« Celje; prevzame se vsak kvantum po najvišji ceni. Prva jugoslovanska lesna industrija (Karl Teppy). 2285. TESANI LES vseh obsegov, kakor late, okrogli les, deske po 13, 20, 25 mm. itd. kupujemo vsako,; množino iz skladišč. Zadnje ponudbe naj se pošiljajo na naslov Braču Ivkov, Seta* par (Bačka). DOLGO STRUŽNICO rabljeno ca 80 cm za železo kupim. — Po* nudbe na J, Bonač sin Ljubljana, Čopova., ulica 16. 131 Službe: SAMOSTOJNA GOSPA zmotna vseh gospodinjskih del išče primerne službe pri boljši rodbini v mestu, gre eventuclno tudi na posestvo kot upraviteljica. Ponudbe pod »Bodočnost« na upravo Jugoslavije. 136 URADNIKA OZIROMA URADNICO veščo popolnoma strojepisja, slovenske 1% nemške korespondence spreinie takoj v službo večja tovarna v Ljubljani. Ponudb«, pod »Korespondenca«. 133 UČENEC z dobrim! spričevali, se sprejme na vs<>, oskrbo, v trgovini Jakob Lah, Maribor, Glavni trg št. 2. 125 PRODAJALKA iztirjena in spretna za glavno zalogo to-,., baka na Vrhniki se išče za takojšnji nastop. Glavni pogoji poštenost in pridnost, starelšo moči imaio prednost. — Ponudb« na glavno zalogo tabaka na Vrhniki. 139 Razimo: NA STANOVANJE IN HRANO se sprejme dijak. Naslov v upravi »Jugoslavije;«:.;' 134 ■ C LEČA ZA KUIIO, nova, debelozrnata in makovo seme se dobi pri Sever & Komp., Ljubliana, VVolfova ulica 12. — Zahtevajte cenik vrtnih in poljskih semen. 130 IŠČE SE MEBLOVANO SOBO za enega ali dva gospoda skupaj proti nagradi. Ponudbe pod »Uradnik št. 80« na upravo lista. 86, PO ZNIŽANI CENI prirna prekajeno meso, reberca, šunke In kare prodaja, dokler v zalogi »Ekonom« osrednja gosp. zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. 124 Zagjit&e ponudbe: Gospodična, srednje starosti, z vso epravo in nekaj gotovine, izvežbana v gospodinjstvu in trgovini z manufakt. blagom, želi znanja z gospodom, ki ima kako primemo službo ali posestvo, oziroma trgovino, v starosti 35-45 let. Le resne ponudbe pod »Lepa in sijajna bodočnost' št. 1224«, na upravo »Jugoslavije«. 137 VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni 3* .•■n..: .-c 'l-i ZVEZNA TISKARNA LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA 1. Naročila sprejema tudi uprava „Jugoslavije“ in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju. Pes©? S Pozor § | Ifcalsi ffUssi qiib$§ Išiisi n Slini iiilil mUl iz najbolj sloveče tovarne Jugoslavj e, tovarne Špirita In | droš, Savski Marof I razpošilja in oddaja pc originalnih tovarniških cenah | kvasa •4H KOIKK BRUSOVI VELETRGOVINA — CELJE. ^IjrjiillltlllK-ilijilijijiiltiltilllfiiililllljillllllllllliilitElililllllllliilllllljtlSIlIlllIliSillllllllllllllillijlllSilllltllllllli^ Glavaš in odgovorni urednik Zorko fakin. Odvetnik dr. Janko Brejc a je oivoril svojo pisarno v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 6 (hiša Ljudske posojilnice). .J !@w isi prosto vag-on in večjo množino v gozdu kupi J. Pogačnik, Ljubljana,, Dalmatinova ulica l./I. Posredovalci se dobro plačajo. Zalile kol® po najvlžjth cenah kupuje tovarna klobukov „Šešir% d. d. v Škofji Loki. Radi stanovanjskih razmer so vrši dne 24. do 25. januarja vselej od 2 do 4 ure popoldne v skladišču pri Rar.zingerju razprodaja dobro ohranjenega pohištva po jako ugodnih cenah. ISO« Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva bila potom mestnega stanovanjskega urada prisiljena izprazniti najine dosedanja trgovske lokale na Gosposvetski cesti štev. 10 - Sr. poleg Figovca prej« Agnola, ne da bi imela čas isto potrebno prevrediti. Priporočava se za nadaljno naklonjenost ter bi-Iježiva z odličnim spoštovanjem ZALI A & ŽILIC Ljubljana trgovina železnine. Koniorisfinjo za takojšen nastop se išče. Pogoji: Znanje slovenskega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja. Predstaviti se je osebno z spričevali ali se pošlje pismena ponudba na Karo! Pertinaž - veleindustrija - Celje. tm m žago. Smrekove, bukove in hrastove hlode kupujem po Eiajviijih dnevnih cenah. Ponudbe franko vagon nakladalna postaja. Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. Istotam se sprejme Ce mogoče za zanesljiv in izvežban takojšen nastop. Ruderfe kopače sprejme Same! dobe hrano in sianovanje. ! I 11 izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija« Tiska »Zvezna tiskarna« v LiubilaoL