Edizione per Tesfero — Inozemska izdaja Leto LXXI	Štev. 97 a
Spedlitont lo ■Mtonamenfo postala Pot talna plačana < cotovtnl
Naročnina mesečno 18 Lir, ca inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ca« loletno 34 Lir, zi inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserat«. Podružnica) Novo mesto.
Izključna pooblaščenca za oglaševanje Italijanskega (n tujega Izvora) Llnione Pubblicita Italiana S. A« Milana
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika.
a Uredništvo tn npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana, g 1 Redazione, Amuiinistrazione: Kopitarjeva k, Lnbiana. 1 1	Telefon «001-4005.	g
Abbonamenti: Me«« 18 Lire. Estero. mete 3150 Lire. Edi-done domeuica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lire. C C. P.t Lubiana 10 650 per gti abbonamenti, 10.349 per U in-■eriioni. ,
Filial • i'. Novo mesto.
Concessionarla eselnslva per la puhhlleltS dl provenienza italiana ed estera: llnione Pubblicita Italiana S. A« Milana.
Voino ooročilo št. 1069
Ifalijansko-nesneki protinapadi v Tunisu
Italijanska torpedna letala potopila sovražno motorno torpedovko in en parnik torpedirala - Sestreljenih je bilo 17 nasprotnih letal
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na tnniškein bojišču se boji nadaljujejo: močili krajevni protinapadi italijanskih in nemških oddelkov so se ugodno iztekli.
Podnevi so nemški lovci sestrelili dve letali, štiri nadaljnja pu protiletalsko topništvo.
Naša letaln so s torpedom zadela nek parnik v P h i 11 i p p e v i 11 s k e m sidrišču, zažgala in potopila eno motorno torpedovko v srednjem Sredozemlju in zbila štiri »Curtissc« nad S i c i I -skim prelivom.
Nasprotni bombniki so povzročili včeraj izgubo in škodo v Napol i ju, Messini, Si Tali us i in 1. a m ped u si; sedem štirimotornikov je bilo'sestreljenih v bojih z našimi lovci: štirje v Nu pol i ju, dva v Messini, eno pa ob obali v Agrigentu.
Dodatek k vojnemu poročilu št. 1069:
Zaradi sovražnih napadov, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, je obžalovati niecl civilnim prebivalstvom naslednje žrtve: doslej je bilo ugotovljenih mrtvih in 88 ranjenih v Napol i ju: trije mrtvi in 12 ranjenih v Messini. pet ranjenih skupno v Siracusi in Lam-p e d u s i.
I
■
Brezuspešni napadi pri Kuhanju in Leningradu
Na ostalih odsekih je vladal mir — V Rokavskem prelivu sta bila potopljena dva hitra čolna, dva nadaljnja
pa skupno z enim rušilcem poškodovana
Hitlerjev glavni stan, 29. aprila: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Ob kubnujskem mostišču in jugovzhodno od Leningrada so ostuli sovražni uapudi brezuspešni. Nn ostalih odsekih vzhodnega bojišča je don mirno potekel.
Nemško letalstvo jc brez lastnih izgub uničilo sovjetskih letal.
V Tunisu je bila severovzhodno od Me-džes El Raba nudinočnn skupina sovražnih tankov, ki se ji je posrečilo vdreti v naše postojanke, v bojih z nemškimi rezervami potni-eena in v protinapadu s težkimi sovražnimi izgubami vržena nazaj preko svojih izhodnih postojank. Na ostulih odsekih tuniskegn bojišča
so bili krajevni napadi deloma v protinapadu odbiti.
Oddelki nemškega letalstva so na >sch odsekih tuniškega bojišču podpirali kopenske oddelke.
Pred rtičem Bone so lovci zažgali en sovražni hitri čoln.
V noči na 28. april je prišlo v Rokavskem prelivu do boja med zaščitnimi silami neke nemške spremljave in skupino angleških rušileev, ki so jih spremljali, v katerem sta bila potopljena dva sovražna topniška čolna, dva nadaljnja čolna iu en rušilec pa so bili težko poškodovani. Med tem kratkim pn trdim bojem, v katerega je pozneje posegla še skupina so-
Hovorosijsk - steber kranjskega mostišča
Berlin, 29. aprila
Vladar obiskal žrtve v Grossetu 1
Rim, 29. apr. AS. Nj. Vel. Kralj in Cesar jc v ! spremstvu prvega pribočnika Sel včeraj v Grosse-to, kjer je obiskal ranjence, žrtve nasprotnikovega letalskega napada, ter slehernemu povedal nekaj tolažilnih besed Nato je izkazal čast žrtvam divjaškega pokolja in je obiskal prizadete kraje. Pot vzvišenega vladarja je bila povod za manifestacijo goreče ljubezni do domovine ter vdanosti do Sa-vojske vladarske hiše.
Seja ministrskega sveta za preskrbo in cene
Rim, 29. apr. AS. Včeraj ob 17 se je pod Du-cejevim predsedstvom sešel medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, razdelitve in cen. Seja i 2 je nehala ob 19.10 in se bo nadaljevalo 30. aprila ob 17.
Žrtve v Grossetu
Rim, 29. aprila. AS. število mrtvih med civilnim prebivalstvom, ki so bili žrtev zadnjega letalskega napada nu Grosseto, je po zadnjih podatkih naraslo na 145. Ranjenih je 263, od tega 100 lažje. Žrtve, po večini ženske in otroci, so pobili sovražni letalci, obstreljujoč jih s strojnicami v nizkem poletu. Ameriški štirimotorniki so namreč prileteli visoko nad morjem, nato pa so se spustili nad središče mestu. V nekem sestreljenem štirimotorniki! je bilo 10 članov posadke, od katerih so se le štirje poslužili padal in so bili težko ranjeni.
Nasprotna propaganda o napadu na Bari
Rim, 29. apr. AS. Nasprotnikova propaganda o napadu bombnikov vrste »Liberator« na letališče v Bariju takole poroča: »Pravijo, da je Bari tako-rekoč zletel v zrak in da ie zbrisan z zemljevida. »Liberatorji« so leteli čez cilj v zaporednih valovih, zadevali stroje na tleh, letalske lope, skladišča goriva in oklepna vozila.«
Viilkischcr Beobachter« i je objavil danes zemljevid sedanje bojne črte na vzhodnem bojišču, ki poteka od obal Finskega zaliva, nato pu gre po reki Volhov in sega do (Imenskega jezera. Od tukaj teče črta po reki Lovat, prekorači Dumo, nato gre vzhodno od Smolensku in naprej preko pokrajin Brijansk in Orel trr do izvira reke Oke. Od tukaj krene proti zahodu, kjer gre zahodno od Kurska, nakar se zaobrne proti vzhodu in severno od Markova dosega Doneč. Nato teče nekaj časa ob Doncu, nakar gre v skoraj ravni črti do Azovskegu morja, tako da stu Stalin in Taganrog na nemški struni. Od južne obale Azovskega morja do Novorosijska sega nato močna nemška postojanka, znana pod imenom kubanjsko mostišče. Tukuj sc vrše zagrizeni boji, s katerimi bi Sovjeti zaman hoteli zlomiti nevaren trn ob svojem boku in se polastiti Novorosijska, ki gu še osem mesecev napadajo. Osem mesecev že divjajo hudi boji za posest tega za Sovjete najvažnejšega črnomorskegu
pristanišča. Osem mesecev v tem mestu dan in noč pokajo granate in letalske bombe. Sovjeti niso dali miru od padca tega mesta dne ti. septembra 1942. Pred Novorosijskom je pravcato holjševiško pokopališče. No\c divizije so prihajale v napad, sovjetski bes je včasih segel že do predmestij, pn se je vedno zlomil ob obrambnem zidu. Novorosi jsk jc še danes južni sleber kubuujskcgu mostišču.
vražnih bombnikov, sta bili zgubljeni dve lastni letali, trije bombniki pa so bili sestreljeni.
Preteklo noč so sovražna letalu vdrla ua severno nemško obalno področje, kakor tudi na področje Vzhodnega morja in Vzhodne Prusije. Bombe so padale brez načrta in nastala je neznatna škoda. Pri teh napadih je bilo sestreljenih 18 sovražnih bombnikov, štirje nadaljnji pa nad zasedenim zahodnim področjem.
Nemška bojna letala so v noči na 29. april vrgla bombe težkega kalibra nn nekatere kraje v južni A n g I i j i.
Berlin. 20. aprila. AS Sovražna letala so zadnjo noč spuščala razdiralne m zažigalne bombe na kraje v severnozahodni Nemčiji in vzhodni l'ru-siji. Na zgradbah je nastala lažja škoda. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih osent sovražnih večmotornih letal. Z druge strani se je zvedelo, da so nemška bojna letal zadnjo noč napadla več krajev v južni in južnovzhodni Angliji. Spuščala so velike bombe iu povzročila številne požare na zadetih ciljih.
Uspeh slovaških letalcev
Berlin. 20. aprila. AS. Eskadrila slovaških lovcev, ki delujejo na južnem odseku ruskega bojišča, je dosegla v petih mesecih svojo 102. zmago. V zadnjih štirih tednih je eskadrila pod poveljstvom majorja Dumbala sestrelila petdeset sovjetskih letal.
Pavelič na obisku pri Hitlerju
Hitlerjev glavni stan, 29. aprila. AS. Hitler je 27. aprila sprejel v svojem glavnem stanu voditelja Neodvisne Države Hrvatske dr. Ante Paveliča. Hitler se je s Paveličem pogovarjal o vprašanjih, ki sc nanašajo na vodstvo skupne vojne osnih sil proti boljševizmu in angleško-ameriškcmu boga-taštvu.
Razgovori, pri katerih so sodelovali nemški
Sovjetski očitki Poljakom
Churchill se ne more postaviti proti Moskvi - Poljski odgovor na sovj. noto
Stockholm, 29. apr. AS. Sovjetski dnevnik »Izvestija« objavlju naslednji članek o ustavitvi diplomatskih odnošajev med Sovjeti in poljsko vlado:
26. uprila 1943 je sovjetska vlada sprejela sklep, da bo pretrgala odnošaje s poljsko vlado. Poljskemu veleposlaniku v Moskvi je bila poslana posebna spomenica. Do tega sklepu sovjetske vlade je prišlo zaradi gonje, naperjene proti Sovjetski zvezi. Gonja pu temelji na nesramnem obrekovanju. Ze dva tednu polni ves nemški tisk. z niiin pa nemški radio, vse strani in ves program s strahotnim obrekovanjem SZ. Poljska vlada je podprla to gonjo in dala svojemu tisku zapoved, naj izkoristi te proteste, da bi obtožila Sovjetsko Rusijo grozotnega pokolja. Na presenečenje Sovjetske zveze je poljska vlada po drugi strani poskušala zagotovili sovjetski vladi, da sploh ne verjame nemškim trditvam, toda v isti sapi ie to nesramno laž-njivo gonjo podprla. Poljska vlada ni čutila nobene potrebe, da bi sc obrnila naravnost na sovjetsko vlado in io prosila za pojasnila in razlago. S tem ie v celoti potrdilu svoja sovražna čustva do Rusije. V tem ie dokaz za nesporen sporazum med Hitlerjem in pojisko vlado. V svoji spomenici od 26. aprila ie sovjetska vlada izjavila: »Sovražno gonjo proti Sovjetski Pviisiji sta hkrntu začela Hitler in poljska vlada, kur je najboljši dokaz za sporazum, ki
azar o
Lizbona, 28. apr. AS. Ob 15-letnici, odkar je bil imenovan za finančnega ministra, je imel portugalski ministrski predsednik Salazar portugalskemu narodu govor, ki mu je dal naslov: »Načela in delo portugalske narodne revolucije z ozirom na notranji in mednarodni položaje.
Predsednik Salazar je potem govoril o nevtralnosti Portugalske ter je poudaril, da je Portugalska mogla ostali nevtralna v najtežjih sedanjih trenutkih ter za ceno hudih žrtev, in je zato zaslužila ugled pri vseh. Nato je govoril o položaju Portugalske z ozirom na vojni in povojni čas ter dejal, da je tudi na Portugalsko vplivala sedanja vojna in da bo nanjo vplivala preureditev sveta, ki bo prišla po vojni. Gotovo je, da bo bodoče življenje, čeprav se bo moralo ravnati po splošnih nazorih, deloma odvisno od zmagovalcev in od stanja njihovih sil v trenutku, ko bo vojna končana. Prav zaradi tega in spričo dejstva, da na nobeni strani doslej še niso povedali točnih načrtov, utegne ta vojna še dolgo trajati Vsekakor pa ni nobenega dvoma, da bo vse moralo temeljiti na dveh načelih: na redu in na mednarodnem sodelovanju. Ce ne govorimo o komunizmu, ki bo vedno ustvarjal samo nered, bo prva 6krb vseh narodov, znova uposta-viti red, kjer ga ni, in ga obdržati, kjer ga imajo. Samo komunizem ne bo teh misli. Komunizem predstavlja najvažnejše vprašanje človeštva vseh časov. 1o se pravi vprašanje temeljnega pojmovanja individualnega in socialnega življenja spričo hude nevarnosti za zahodno in krščansko omiko.
Salazar si je nato zastavil vprašanje, ali bo vzajemnost med narodi temeljila na nadnacionalni. evropski ali svetovni organizaciji ter Izrekel trdno prepričanje, da v dvajsetem stoletju nihče ne bo mogel rešiti svetovnega vprašanja kako drugače, kakor tako. da vstanejo snet 6vobodni iu neodvisni
narodi. Od vseh temeljev bo narodni še vedno najtrdnejši. Velika zmota je — je pripomnil portugalski ministrski predsednik — misliti, da bi skupno opravljanje vseh dežela, mandati, politika odprtih vrat itd. mogli rešiti vprašanje surovin in pridelkov. Prej bi ga še bolj zamotali, ko bi vzel: enim tisto, kar so odkrili, zavzeli in civilizirali pod pretvezo, da izroče tretjim.
ie med njima.« Stališče poljske vlade se da lahko razložiti. Ze večkrat ic pokazala napadalne težnje do ozemelj sovjetske Ukrajine, do Bele Rusije in sovjetske Litve. Te napadalne težnje ie poljska vlada črpala iz sporazuma s Hitlerjem. Poljska vlada je pretrgala prijateljske odnošaje in zavezništvo med dvema državama in onemogočila prijateljstvo s Sovjetsko zvezo.« Članek na koncu odobrava sklep Sovjetske zveze o ustavitvi diplomatskih odnošajev s Pol isko.
Ker se je položaj zelo poslabšal, je Churchill sklenil vzeti zadevo v svoje roke in razvozljati ta vozel. Kremelj je namreč dal Angležem vedeti, da bodo iz poljskih komunistov sami imenovali poljsko vlado v Moskvi, ako bi Sikonski in njegovi tovariši ne hoteli popolnoma sprejeti sovjetskih zahtev. Zato je Churchill najprej prepovedal Sikorskemu in njegovi vladi, dajati vsake nadaljnje izjave, objavljati dnevna povelja itd. Snoči je nujno poklical k 6ebi Sikorskega ter zunanjega ministra Raczinskega in ee z njima dolgo pogovarjal. Nato je imel še drug razgovor pred sejo poljske vlade in Churchill je ponovil svojo zahtevo po popolnem molku. Izrazil jim je željo, naj pišejo mednarodnemu Rdečemu križu pismo s prošnjo, v kateri preklicujejo svoje zahteve, naj pomaga mednarodni Rdeči križ preiskati zadevo v Katinskem gozdu. Churchill je imel politične razgovore tudi z Edenom in s poslanikom Združenih držav Winan-toni. Zvečer 6e jc sestal angleški vojni kabinet.
zunanji minister von Ribbcntrop, hrvatski zunan;i minister dr l?udak, maršal Keitcl in general Bc-gič, so potekali v duhu prijateljstva in prisrčnega sodelovanja, ki veže Nemčijo z mlado hrvatsko državo in njenim junaškim ljudstvom Dr. Pavelič jc povedal trdni sklep hrvatskega naroda, do bo ob strani Osnih sil nadaljeval odločilno bitko za svobodo neodvisne Hrvatske in da bo dal na razpolago vse svoje moči, da sc doseže zmaga brez kakršnih koli kompromisov s skupnimi nasprotniki narodov, ki so člani trojne zveze.
Na sestanku v Hitlerjevem glavnem 6tanu sta bila navzoča tudi nemški poblaščeni minister v Zagrebu in glavni poveljnik nemških enot na Hrvatskem gneral Glaisc von Horstenau.
Kljub temu, da je Churchill prepovedal Poljakom vsake izjave, je begunska poljska vlada vendar že objavila svoj odgovor na noto sovjetske vlade.
Poljska nota
Berlin, 29. aprila. Kakor poroča 'dl Piccoloc iz Berlina, je poljska begunska vlada snoči objavila neko izjavo, ki naj bo očividno odgovor na Molotovljevo noto. Odgovor je bil po vsej verjetnosti sestavljen pri pogovorih, ki jih je imel Sikor-ski s Churchillom in Edenom. V tem odgovoru begunska vlada odklanja sovjetsko obtožlvo, češ da podpira Nemce in izjavlja, 'la je že čisto v začetku vedela za zadevo v Katinskem gozdu in se je zato obrnila na sovjetskega poslanika, proseč ga, naj ji da zadovoljivo pojasnilo o dogodkih v Kalinu. Nota nato izjavlja, da poljska vlada ni nikdar kazala stremljenj po ozemljih Sovjetske Zveze in na koncu zahteva, naj moskovska vlada dovoli desetinam tisočev Poljakov, med njimi mnogo žena in otrok, da zapustijo Sovjetsko Rusijo in da bodo lahko pomnožili vrsto tistih, ki se bore za skupno 6tvar.
V Berlinu do te note še niso zavzeli nikakega stališča. Politični krogi se omejujejo le na ugotovitev, da bi jo Sikorski rad poceni odnesel in da ima pogum vztrajati v zahtevi, ki je Stalin doslej ni uslišal, to je, naj dovoli Poljakom končno zapustiti Sovjetsko Zvezo.
London v zadregi
Beril, 29. aprila. AS. London sodi poljsko-ruski spor kot zelo obžalovanja vreden. Do tega prepričanja pride, kdor bere londonske liste. iNevvs Chro-nicle« na primer pripominja, da je zdaj zaradi težavnega položaja prišel čas, ko mora tako angleška kakor ameriška vlada povedati poljski vladi v Londonu svoje mišljenje. Drugi listi naglašajo, da je
W
Angleži o bojih v Tunisu
Riin, 29. aprila. AS. Londonska radijska postaja 6e je v poročilih o vojaških dogodkih na lu-niškem bojišču izražala z naslednjimi besedami: Bitka krvavo divja po vsem bojišču. Naši imajo opravka z liaboljšimi četami, ki so odločene dali se pobiti do zadnjega na dobro utrjenih postojankah. Morala ujetnikov je. zelo visoka.«
Švedska ladja potopljena
Stockholm, 29. aprila. AS. Švedsko poslaništvo v Londonu je sporočilo zunanjemu ministrstvu, da že dolgo nima poročil o 6000 tonski motorni ladji »Valaren« in da jo zato smatra za izgubljeno. Na krovu te ladje se je nahajalo 38 mož posadke. Skoraj vsi so bili Švedi. Med njimi jo bila tudi neka švedska časnikarka.
Nov finski poslanik na Švedskem
Stockholm, 29. aprila. AS: Z letalom je prispel v Stockholm novi finski poslanik George Gribenberg. ki je bil pred kratkim imenovan na to mesto.
] Še tri nedolžne žrtve
Reggio Calabria, 29. aprila, s. Sovražno zverin-stvo, ki mu je samo do ubijanja, je povzročilo nove žrtve. V S. Alessiu d Aspromontc je petletni deček Romeo Francesco pobral eksplozivno pero, kakršne je sovražnik pri svojih napadih spuščal. Fanta je hudo ranilo po trebuhu in po levici, ki mu jo jc močno razmesarilo. Ranjeni sta bili še njegova teta Rosa d Agostino in mladenka Lorcn-za Morena,
Ankarski demanti
Budimpešta. 29. aprila. Turški list je objavil novico, češ da se je pri ankarskeni zunanjem ministrstvu ustanovil odbor za proučevanje vprašanj, ki jih bo treba rešili, ko bo nastal mir. To poročilo so v turškem zunanjem ministrstvu zanikali. Zunanji minister je dejal, da ustanovitev takega odbora nima nikakega pomena, ker Turčija ni v vojni in ne smatra za potrebno spremeniti svojo dosedanjo smer. (»Piccolo«.)
Stockholm, 29. aprila. AS. V Londonu so uradno potrdili, da je bil potopljen norveški rušilec dšskrlnle*, ki je bil v angleški službi. Imel je 180 članov posadke.
vsa angleška prestolnica zadeta z moskovskim odlokom in 6e boji, da bodo iz tega koraka nastale posledice, ki si jih ne moremo niti misliti ali jih predvidevati. Odkrito priznavajo, da zadnje tedne ni bilo soglasja med zavezniki iu da za soglasje med njimi ni bilo potrebne dobre volje. Združene, države doslej še niso izrazilo svojega stališča. V, Londonu pripominjajo, da je Anglija stopila v vojno zaradi Poljske in da tudi ne more pozabiti pomoči, ki jo je dobila od Poljakov. Vendar pa se londonski listi obračajo tudi z ostrimi kritikami na člane nominelne poljske vlade v Londonu in so mnenja, da jih je treba izmenjati. Ce se hoče hitro odpraviti ta konflikt, je potrebna sprememba v zadržanju poljske vlade in Poljaki morajo preklicati svojo prošnjo na mednarodni Rdeči križ, v kateri žele, da bi preiskal zadevo v Katinskem gozdu. Nihče nc misli v Londonu braniti poljske vlade in kakor se zdi, so si vsi prisvojili stališče Moskve, kajti če bi drugače ravnali, sc boje, da bi razjarili vladajoče kroge v Kremlju.
Turško mnenje o sporu med »zavezniki«
Carigrad, 29. aprila. AS. Tukajšnji tisk šc vedno piše o prekinitvi diplomatskih odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Poljsko. Listi naglašajo, du je prvič v zgodovini dvoje vlud prekinilo diplomatske odnošaje, ko imata vendar skupnega sovražnika. »Soli Telegrapli« pravi, da jc Moskva storila tn korak zato, ker je prepričana, da Angleži ne bodo podpirali Sikorskega. ker si ne bodo upali nakopati zamere pri Sovjetili,
Zločin partizanov nad sodnikom dr. Kejžarjem
Ko je v črmošnjicah izvrševal svojo službo, so ga zajeli partizani in ga
nato umorili
V Ljubljani, 29. aprila.
2e meseca februarja je 6oduik dr. Mirko Kojžar odšel po službenih opravkih v Crmošnjice v Bell Krajini. Od takrat naprej jc sled za njim izginila. Toliko se je že prej izvedelo, da ga je v Crmošnji-cab zajela partizanska vaška zaščita ter ga začasno zaprla v klet neke hiše. Nato je bil poslan na glavno poveljstvo partizanskih tolp, ki so se takrat mudile v okolici Gorjancev. Sklepalo se je, da so ga najbrž partizani umorili. Toda točnih poročil ni bilo. Sedaj pa smo dobili zanesljivo vest, da so ga komunisti ubili v vasi OŠtrc na Hrvaškem, kake , štiri ure ^ioda od meje. Ljudje sicer niso vedeli za njegovo ime, znano pa jim je bilo, da so pa rt i- j zani ubili nekega sodnika Mirka iz Metlike. l'o- '
kojni sodnik dr. Kejžar je pred smrtjo prosil svoje morilce, naj njegovo 6inrt sporoče znancem v Ljubljani. česar pa ti niso storili.
Rajni sodnik dr. Mirko Kejžar jo hil zelo znana osebnost v slovenski katoliški javnosti. Bil je ne-oniadeževau značaj, iskreno pobožen, v svoji stroki pa izredno sposoben ter nadarjen. Njegova smrt pomeni strašen zločin nad nedolžnim človekom. Noben izgovor tukaj ni mogoč. Partizansko vodstvo ga je moralo dobro poznati in kaka zamenjava je izključena, 6aj sedi v vodstvu partizanov tudi njegov bivši tovariš iz sodnijske službe Jože Rus, ki je svojega kolega pač dobro poznal. Pomen tega zločina partizanov je tako velik, da ni možno iti kar tako mimo njega. O rajnem dr. Kejžarju bomo pisali še v jutrišnji številki našega lista.
Pridelovanje buč in samopreskrba z oljem
Ker mora v sedanji vojni Evropa sama pridelali vse maščobe, ki jih poje, so po vseh državah zlasti povečali pridelovanje rastlinskih maščob. Razmeroma lahko je bilo posaditi oljarico, drugič pa je bilo tudi bolj gospodarsko, saj so poskusi že zdavnaj pokazali, da se da na enem hektarju, pose jan-ni z oljnimi rastlinami, pridelati najmanj šestkrat toliko olja, kakor pa živalskih masti, ki bi jih dala živina, krmljena s krmo, pridelano na isti površini.
Poskus pridelovati sončnice na Ljubljanskem barju v večjem obsegu je ž« lani pokazal, da smo tudi pri nas razumeli potrebo časa. Obne-sel se je prav dobro in bo treba saditi sončnice šo povsod tam, kjer je za to primerna lega. Najti pa hi bilo treba še oljno rastlino za kraje, kjer sončnica ne dozori. Ali jo imamo?
Buča dozori v vseh naših krajih in jo prav dobro poznajo na Štajerskem, kjer so zadnja desetletja na debelo izdelovali iz bučnih pešk olje. Pri nas so buče 6adili vedno le zaradi krme in jih tudi trgali še nezrele, tako da pečk ni bilo mogoče uporabiti za pridobivanje olja. V današnjih časih pa bi bilo treba paziti tudi na pečke in 6i poleg živalskih krmil zagotoviti še odstotek maščobe.
Buče rodc zelo bogato in so odlično krmilo zn živino. Na več načinov pa se dajo iz buč pripraviti tudi okusne jedi, tako da je buča važna celo za človekovo prehrano. Ker se buče pri sedanjem načinu shranjevanja drže tri mesece, lahko izračunamo, koliko buč smemo zasaditi. V 90 dnevih lahko pokrmimo eni svinji do 000 kg buč, enemu govedu pa do 1100 kg buč. Na enem hektarju, zasajenem s samimi bučami, pridelamo od 50.000 do 120.000 kg buč. iz katerih pridobimo do 3000 kg pečk. Te pa dajo do četrtine 6voje teže ali še več olja.	,	. .
Zaleteli se ne smemo, ker se nimamo izkušenj. Najti bo treba najprej najprimernejšo vrsto, zakaj za sedaj moramo oslati pri naši navadni buči
Prva sobota w ma;u
Prva in obenem zadnja sobota! Lepi maj bo zaključil pobožnosti, ki so jih verniki že štiri mesece opravljali v čast Božji Materi. Morda ne toliko njej v čast, kolikor sebi v duhovni prid. Po-božnost do Marijinega srca ima namreč danes izrazito preobraziivcn značaj. Spada v sklop vseh onih sredstev, ki naj dvignejo zmaterializirano človeštvo na višjo raven duhovnosti in nadnaravnega pojmovanja v življenju. Mehkoba, ki veje iz te pobožnosti, gladi ostrino medsebojnega sovraštva in upogiba snovnost nadvladi duha. Mesec maj, posebej posvečen Mariji, bo to pobožnost še zlasti stopnjeval. Številne vrste vernikov, ki so dosedaj opravljale pobožnost prvih sobot, se bodo v maju še pomnožile in tako dale novega poroštva za duhovno obnovo našega naroda.
V tem mesecu pa bodo tudi zaključile posvetitve Marijinemu Srcu. Ljubljanski škof je o tem izdal posebno okrožnico. V spremnem pismu k tej okrožnici pravi:
»Pošiljam Vam okrožnico v zadevi posvetitve škofije brezmadežnemu Srcu Marijinemu in Vas prosim, da jo pazljivo preberete in vse, kar je v Vaših razmerah mogoče, iz ljubezni do brezmadežne Device tudi izvršile.
Nameravana posvetitev je silno važna zadeva, dvakrat važna v bridkem stanju, ki se narod v njem nahaja, iz katerega ho le neskončno modra božja previdnost našla primeren izhod. Obljube Kraljice presvetega rožnega venca v Fatimi, ki jih jc navezaln na posvetitev sveta njenemu brezmadežnemu Srcu, nam upravičeno vzbujajo zaupanje, vemo pa seveda ne, se li bodo nad nami vse izpolnile. Izpolnitev je v božjih rokah. V naših rokah pa je priprava na posvetitev, in sicer duš in src vernikov, da bi posvetitev rodila čim lepše in čim trajnejše duhovne sadove: spreobrnenje mišljenja, usmeritev vsega življenja na Eoga, zvestoba v službi Boga in stanovitnost v veri.
Vse, kar moremo, moramo storiti, da bodo duše dobro pripravljene. Srednica vseh milosti pa bo posredovala vse potrebne dejanske milosti in blagoslovila naše napore.«
— luščinnrki, kt da razmeroma največ olja Vsekakor pa več kot tako imenovana golica. Tudi bi bilo ponekod nevarno, če bi cele njivo zasadili s samimi bučami. Zelo so buče namreč občutljive za veter in je zato najboljše, če jih na vetrovnih in suhih legah 6adinio kot vmesni sadež, ua primer med koruzo. Pri sajenju med koruzo ali kakim drugim sadežem 6e oziramo na spodaj navedene razdalje.
Kadar zasadimo njivo s samimi bučami, sadimo v enakih razdaljah vzdolž in počez, in sicer navadne buče s plazilkami na približno 2 m, buče brez plazilk pa na 1 m. V jamice položimo 4—8 60-men, ki jih zagrebemo s 4—6cm debelo plastjo prsti. Ko rastline nekoliko odrastejo, pustimo na vsakem mestu ne glede na vrsto po 4 najlepše rastline, ostale pa odstranimo.
Buče sadimo proti sredi maja nli pn v drugi polovici muju, če je vreme morda hladnejše. Zemlja naj bo srednje težka, globoka, humozna, rahla, zadostno založena s hranilnimi snovmi in dovolj vlažna. Najboljši uspeh bomo dosegli, če bomo gnojili s hlevskim gnojeni, ki pospešuje zgodnje cvetenje in rodovitnost rastlin. Gnojiti je treba dobro in od umetnih gnojil dodati predvsem fosfatnih gnojil (superfosfata, kostne moke). Fosforjcvn kislina namreč poveča rodovitnost buč in težo pridelka v plodu in semenu.
(Seme in podrobna navodila za pridelovanje lahko dobite pri tovarni olja Hrovut & Komp., Ljubljana, Blei\veisovu ce6ta i a, III. nad.)
Vremenska napoved zn petek, 'jO. nprila:
Se deževno in zelo hladno, sneg celo po nizkih hribih (nad 700 m nad mor jem).
Za 1. maj (sobota): izboljšanje.
Prodaja mesa na odrezek »C«
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 1. maja t. 1., potrošniki luh-ko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »C« navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani:
70 gr. svežega govcjpga mesa in
50 gr. prekajenega govejega mesa.
Cena prekajenemu mesu bo 25 lir za kg.
Zavodi, ki prejemajo racionirana živila nn posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrbovalnega uradu.
Maksimalni cenik št. 9
1.	Kruh, testenine, moka. rti, fttol. Kruh lz enotne moku v kosih od 400 gramov 2.30 lire kilogram, v koslb od 400—1000 g 3.20 tire kilogram; testlne it enot ne moke 340 lir stot. S !I0 lire k«. d<enlftna moka, enotna 230 lir stot. 2.70 Mre km koruzna moka. enotna 1'JO lir stot. 2.20 lire kg: rii navadni 2411 lir >tot. 2.70 lire kilogram: fižol 524 lir stot. B tir kilogram.
2.	Olje. slanina, mast. surovo maslo Jedilno oMe (olivno! 14G0 tir stot. 14.70 Ure liter: surovo maslo 26.">0 lir stot. 28.40 tire kg; slanina soljena 1560 lir slot, 19 tir kg; mast 1430 lir «tot.'17 lir kg.
3.	Kis. 4% vinski kis 491 lir hI. «35 lire lltor.
4.	Mleko. Mleko 2.50 tire liter; kondenzirano inlo-ko v dozati po ImO g. zaboj 49 doz, 634.50 lire. doza 15.90 lire. t dozah po 385 e. r.nlioj 48 doz. 301 30 lire, doza 7.55 lire: odprto blago 1773 lir stot. 21 lir kg.
5.	Sladkor. Sladkorna sipa 786 lir stot, 8.25 lir kg; sladkor v kockah 799 20 lire stot. 8.35 lire kg.
S. Drva In mila. Drva: al mehka: franko vagon postaja Ljubljana 23 40 lire stot. franko skladišče mestno obstne v Ljubljnni 28 lir stot; bl trda: franko vagon postaja Ljubljana, stara pod 4 mesece. 27.70 lire stot, stara nad 4 mesoee, 29.70 lire stot, franko skla dtSče mestne občine Ljubljana 85.50 lire stot. — Drva: n) mehka, rnzJagnna. franko skladišče trgovca v Ljubljani, 3.1.60 lire stot. bl mehki roblanci tžomanje) cca 1 m dolgi, franko mestno sktndlšče. 40 lir stot. bl trda, rnz/.ngana, 40 lir stot. — Milo: enotno: kisline 2J—27%, 363.25 lire stot. 4.10 lire kg.
Drobne gospodarske
Madžarsko-italijanska banka v Budimpešti,
katere glavnica znaša 20 milij. pengo, izkazuje za lansko leto vloge s 115 (18) milij. pengo, s prenosom vred znaša čisti dobiček 1.38 (0.55) milij. pengo, ki se odkaže pokojninskemu 6kladu, ostanek pa prenese na nov račun.
Srbska Poštna hranilnica. Da bi omogočila vlagateljem nabiranje večjih zneskov, je uprava Srbske Poštne hranilnice sklenila, da bo obrestovala takoj plačljive vloge do 200.000 (doslej 100.000) din. Vloge z odpovednimi roki od b. do 12. mesecev bodo brez vsega obrestovane. Od takoj plačljivih vlog lahko vlagatelj dvigne 1000 din dnevno, doslej 500 din.
Bilančna vsota nemških 9 velebank je narasla v letu 1941 od 21.926 na 28.779 milij. mark. t. j. za 51.2, v letu 1942 pa je nadalje narasla na 58.164 milij. mark, t. j. za 32.6%.
Zupan Leon Rupnik v Novinarskem domu
Ljubljana, 29. aprila. Ljubljanski župan general Leon Rupnik je včeraj popoldne obiskal slovenske novinarje v njihovem domu v Gosposki ulici. Novinarji so ga pozdravili v svoji sredi in se mu zahvalili za razumevanje, ki ga ie do njihovegaa stanu pokazal, posebno pa za dar, ki ga je namenil za podpiranje brezposelnih članov. Župan general Rupnik se je v prijetnem, neprisiliencm razgovoru pozanimal za vse težnje, delo in potrebe društva, da bi tako dobil pravo sliko o organizaciji slovenskih novinarjev. Obljubil je, da bo mestna občina z razumevanjem zasledovala socialno delo novinarske stanovsk organizacije in jo bo tudi podprla, kjer koli in kadar koli bo zmogla Zahvalil se ie novinarjem za njihovo tvorno delo in zvestobo poklicu, vse v korist ljudstva Ljubljanske pokrajine,
1
DALE CARNEGIE
41
Raho si pridobiš prijateljev
s
iz kulturnega življenja
Letošnje šmarnice
Ves narod sledi pozivu svojega nadpastirja ter v molitvi iu pokori teži |>o notranji obnovi. In kakor je tej obnovi narod posvečal luni devetere petke Presvetemu Srcu Jezusovemu, tako letos posvečuje pet prvih sobot Presvetemu Srcu Marijinemu s premišljevanjem sv. rožnega venca, kakor je želela Marija ob svojih prikazovanjih v Fatimi. In kaj naj bi letošnje Šinar-nice obravnavale bolj aktualnega, kakor Marijino pobožnost v obliki, kakor jo zajema zdaj ves narod in v kuteri se ves narod izživlja v prošnji zu obnovo svetu? Zato jo škofij, odbor prvih petih sobot naročil dr. Ivanu Ahčinu naj letošnje šmarnice posveti Presvetemu Srcu Marijinemu v zudostitev za grehe hudobnega svetu, s premišljevanjem sv. rožnega venca ter v upanju na zagotovilo miru in sreče, kakor ga je dala pastirčkom v Fatimi. Zdaj so izšle le šmarnice za leto 1043, kakor jih jc napisal dr. Ahčin, v posebni knjigi (str. 160) z naslovno podobo Lojzeta Perka ter so na razpolago tuko pridigarjem kakor tudi vernikom, ki bi rudi duhovnega branja, kakor ga terja današnji čas.
Dr. Ahčin je razdelil svojo snov na 31 šmar-ničnili govorov v smislu stare šmurnične tradicije. Vsak dan obsega kratko razlago predmeta, zaključuje 6e pa s skupno molitvijo Mariji. Kot celota pa so Šmarnice razdeljene na dva dela: v I. je ra/|)oredil pisatelj razlago dogodkov v Fatimi, v II. delu pa izpolnjevanje Marijinega izročila.
Prvi del obsega osem govorov: v njih je scstavljalec na prijeten in stvaren način pojasnil začetek portugalske vsenarodoe božje poti v Fatimi, kakor so se odigravali leta 1917, ko je v svetu divjala svetovna vojska. Lepo liani prikazuje skromne pastirčke, ki si jih je Marija izbrala za svoje orodje, ter njihova videnja in prikazni, pa tudi pričevanje množic, ki so na lastne oči gledale okolje Prikazni ter bile priče zlasti pri zadnjem videnju čudeža s soncem 13. julija 1917 leta. Ta je tudi nevernim odprl oči i n potrdil prihod nadnaravnega Bitja na zemljo. Nato navaja besede Marijine, kakor jih je govorila otrokom, ki vsebujejo lepe molitve, prošnjo za zadostitev za hudobijo sveta, češčenje sv. Rožnega venca, ter zagotovilo trpljenja in Marijine zmage. Potem'v neka j besedah pove, kako so je Fntima razvila v narodno svetišče Portugalske, države, ki stoji vidno pod Marijinim varstvom, kateremu -sodijo posvetili njihovi škofje, in kateri je ves svet posvetil sedanji papež. Predvsem pa označi pobožnost prvih so-iKit kot pobožnost, ki si jo je želelu Marija sama in ki jo po Njeni želji opravljamo zdaj Slovenci kot celota, da tako pomagamo zadoščati za grehe svela in reševati neumrljivost svojih duš.
Drugi del, ki vsebuje nadaljnih 23 govorov, govori najprej o tej pobožnosti ter njenem smislu za sedanje čase, obenem pa se ozira tudi na češčenje Marijinih praznikov sploh ter na način češčenja. Po izročilu Marijinem je treba predvsem zadostitve, pokore in molitve rožnega venca. Temu Marijinemu izročilu posveča avtor premišljevanje več govorov, kjer poudarja predvsem sinisei zadostitve in pokore v času bre/.boštva in hudobij, ter lepoti in razlagi sv. rožnega venca. Podal je lepa premišljevanja posameznih delov in lepe nupotke k molitvi te pobožnosti, da rodi največ sadu. Zadnji del pa vodi k posvetitvi Marijinemu Srcu posameznika, družine in naroda ter sadov in milosti ki teko iz te pobožnosti: tla bo mnogo duš rešenih, da se bo zlo na svetu poleglo in da nastopi daljša doba miru. Vse to, kar je zagotovilo Fatimske Marije. Teh sedem govorov pade na zadnje dneve maja, ter bodo služile kot najlepša priprava za posvetitev naroda Presvetemu Srcu Marijinemu, ki jo bo opravil Prev-zvišeni 30. maja tega leta.
Tako torej tvorijo te Šmarnice najlepšo duhovno pripravo na veliko versko svečanost, ki naj obnovi naš narod duhovno, ga prečisti v pokori in zadostitvi z novo vero in vrne miru zdravega in življenja zmožnega. Tako lepo sovpadajo v velik čas kot najsodobnejše versko opravilo in se vključujejo v notranjo harmonijo s pobožnostjo vsega naroda Mariji, Kraljici kristjanov in Njenemu Presvetemu Srcu. td-
Neko podjetje z igračami ee je rešilo na ta način poloma, da je začelo na 6vojih igračah objavljati njegove slike. llarry Alexander si pridobiva na ta način nakupovalcev, da podaja po radiu namišljeno boksarsko tekmo med svojim podjetjem ler med tekmeci. Po Chryslerjevih strojih hodijo sloni ter s tem nazorno dokazujejo njih trdnost.
To se pravi dramatizirati resnico! Ni dosti, če izrečemo resnico, treba jo je narediti živo, zanimivo, dramatično. To je velika prednost filma in radia. Tudi vi si morate privzeti to metodo, če hočete imeti kaj uspeha.
Kot reklamo za mišji 6trup je nekdo postavil v svojo izložbo dve živi miši. Tisti teden je prodal zelo veliko strupa.
Nek ameriški list je podvzel študijo o neki kožni kremi. Potreboval pa je nekaj podatkov. Poslal je torej svojega pooblaščenca k ravnatelju neke oglasne družbe, ki se je za 6tvar zanimala.
»Ko sem bil prvič pri njem,« tako pripoveduje časnikar, »sva razpravljala zagrizeno ter na dolgo in široko o naših metodah pri tem proučevanju. On je trdil, da nimam prav, jaz pa sem mu za vsako ceno hotel dokazati, da imam. Končno mi jo uspelo, da sem v debati dobil nekaj prednosti, n bilo je Že prepozno, ker sem moral oditi; in tako nisem dosegel ničesar.
Naslednji dan sem šel spet k ravnatelju. Ravno telefoniral je. Tedaj sem razpostavil po mizi vseh dvaintridesetih vrst kreme v škatlicah, ki so so vse hotele kosati z njegovimi. Poleg vsake škatlico je bil pritrjen listek, na katerem je bil napisan v kratkih in jasnih besedah uspeh mojega proučavanja.
Ni bilo treba več razpravljati. Ravnatelj je pozorno pregledal listek za listkom, mi stavil nekaj vprašanj, nakar sva začela prijateljski pogovor. Malo prej mi je izjavil, da ima samo deset minut časa. Zdaj pa sva že govorila nad eno uro. Prav za prav sem mu danes povedal isto, kar sem mu govoril včeraj. Razlika pa je bila ta, da sem mu danes isto stvar prikazal na bolj živ in resničen način.*
Odtod sledi enajsto pravilo:	v
Vaše ideje morajo biti žive in dramatične.
č'e ne uspete, poskusite vsaj to
Kari Schvvab se je nekega dne pritoževal nad ravnateljem neke svoje tovarne zaradi majhnega delovnega uspeha njegovih ljudi. Ravnatelj se Je izgovarjal: >Na noben način ne morem doseči večjega uspeha. Nič nc pomagajo ne grožnje, nc klelvine, ne prošnje.« Ta pogovor sta imela zvečer malo pred nastopom nočne ekipe.
»Dajte mi kos krede!« pravi Schvvab. Nato pa se obruc k bližnjemu delavcu iu ga vpruša: sKoli-kokrat ste danes naložili?«
»Šestkrat.«
Schvvab ne reče ničesar, pač pa s kredo nariše na tla številko »0» ter odide.
Ko je prišla nočna ekipa, so možje lakoj vprašali, kaj pomeni tista številka »Gt.
a Tu je bil lastnik in on je narisal na tla številko, ki pomeni, kolikokrat smo ta dan naložili.«
Naslednji dan pride Schvvab spet v tovarno in vidi, da je nočna ekipa zbrisala številko »6« in jo zamenjala s številko »7«.
Možje, ki so morali delati podnevi, so bili ob tej novi številki ogorčeni. Ali so možje iz nočne eliipe morda mislili, da pomenijo neltaj več? Spravili so se vneto na delo in zvečer narisali na tla velik >10«. V kratkem času je ta tovarna začela proizvajati več kakor vsaka druga v listem okrožju.
Kakšen sistem je !o?
Schvvab pravi: »Treba je vzbuditi nagon tekmovanja v dobrem pomenu besede, to je, željo po prvenstvu.«
Torej želja po prvenstvu! Izzvati je treba tekmo in boj. To je nezmotljiv način, kako razumni ljudjo vedno dosežejo, kar hočejo.
Brez njihovega izzivanja Teodor Roosevelt ne bi nikoli postal predsednik Združenih držav. Nekdo drug je bil predlagan na Rooseveltovo mesto.
Teodorju Rooseveltu jc upadel pogum in bil je že pripravljen, da se umakne, ko je nekdo zaklicali »Teodor Roosevelt je torej strahopetec!! Zadostovali sta ti besedi in Roosevelt jo vztrajal pri svoji kandidaturi. Ostale dogodke pozna dobro zgodovina. To izzivanje ni le spremenilo življenja nekega moža, temveč je imelo velikanski učiuek na zgodovino celega naroda!
Ko je bil Al Smith guverner New Yorka, je bilo izpraznjeno mesto ravnatelja poboljševalnice v Sing-Singu. Med jetniSkimi zidovi so si sledili drug za drugim razni škandali in položaj je postal nevzdržen. Treba jo bilo človeka z železno voljo, ki bi razčistil razmere. Al Smith je poklical Lewisa Lawesa in mu mirno rekel:
»Kaj bi rekli, če bi vas imenoval za ravnatelja v Sing-Singu? Rabini človeka, ki ima precejšnje izkušnje.«
Lawes je bil v zadregi. Vedel je, kako težak in delikaten je položaj ravnatelja v jetnišnici. Bila je to služba, ki je bila podvržena muham vseh pomembnih in nepomembnih politikov.
Ravnatelji so si neprestano sledili. Nobeden ni mogel ostati dolgo časa. Razen tega pa mora misliti tudi na svojo bodočnost. Ali ga ne bi neuspeh v tej službi oviral pri njegovem bodočem delu?
"a carica
V
12
la prva velika sreča ni trajala delj ko nekaj dni. Treba se je očili. Kraljica Viktorija se je vrnila v Anglijo in je vzela s
A
bilo ločiti.
seboj svojo vnučko. Carjevič pa se je napotil nazaj v Rusijo, kjer jo moral prisostvovati zaroki svoje sestre Ksenije, ki se je zaročila z bratrancem, velikim knezom Aleksandrom.
Slavnostne prireditve o priliki carjevičeve zaroke so imele povsem uradni značaj, vse jo bilo po predpisanih dvorskih ceremonijah. Rekli smo že, da so ni i>i! nihče zmenil za to, da bi bil carjevič že prej zaljubljen, in zato tudi niličo ni mogel vedeti, da je šel v Koburg, da se snide ondi z ljubljenko izza dolgih let. Ko so časopisi objavili uradno vest o zaroki, jo tedaj vse ostrmelo.
»Njegova carska Visokost, veliki dedni knez, prestolonaslednik carjevič Nikolaj Aleksandrovič, se je soglasno z Njegovima Veličanstvoma, carjem in carico, zaročil z Njeno Visokostjo, veliko vojvo-dinjo Alieo Ilessen-Darmstadlsko.«
Ljudstvo je zvedavo motrilo princesino sliko, ki jo bila objavljena v listih. Slika je bila slaba, lepota mlado zaročenko jo bila jako zmanjšana. Dejali so, da je ona »otročja«, slabo oblečena; nekateri so dognali, da ima osoren videz, drugi spet so rekli, da je videli hudobna. Splošno je napravila jako neugoden vtis. K temu je treba dodati, da je bila takrat vsa Rusija Nemčiji in Nemcem sovražna in so sovražili tudi »Nemkoc. Malokdo je vedel, da je bila princesa bolj angleška kot nemška. Pod to neuspelo sliko, ki so jo vsi tako kritično motrili, jc bi! k nesreči še lastnoročni podpis: »Aliks, Prinzessin von Hessen«, in lo je koj pritisnilo pečat sovraž
neinu mnenju, češ ona je zares »Nemka«. Dejali so še, da ni ničesar zmožna, da je to zoprna malomeščanka, da ji je nemogoče pojmiti veličino Rusije, da je prenapeta in obsedena od megalomanije. Mimo tega je bila prava sestrična nemškega cesarja Viljema II., človeka, ki so ga v Rusiji najbolj mrzili. Tako so so prav vsi motili v presoji mlade princese, rusko ljudstvo ji je dodajalo politično, nemško podlago, pa vendar ni bila ona v nikakršni zvezi z njo. Vse to neusmiljeno presojanje, ki se je koj vcepilo v duše vseh, je mnogo pripomoglo k temu, da je bila Čez toliko let, v nesrečni krizi države svojega moža tako kruto obsojena tudi ona...
Splošno nezadovoljstvo je izviralo tudi iz podlih opazk vseh petro-grajskih salonov plemičev. Začeli so govoriti, da so je carjevič sam izrazil, da mu je nevesta zoprna in da obožuje neko plesalko in da se ne bo mogel nikdar ogreti za »to grdo Nemko«. Vsi so bili mnenja, da je ta nevesta nemarna ženska in začeli so se norčevali iz nje v raznih epigramih in satiričnih verzih, ki so romali iz rok v roke. V neki taki grdilni pesmi so princeso primerjali z zajedalko, ki ogroža poljedelstvo in ki jo jo rusko preprosto ljudstvo poznalo z imenom »hessenska muha«. Namigovanje na tako škodljivko je sprožilo zamisel nekega podlega epigraniatika, ki je zapisal: »Gorje nam! Gospod Bog nam noče uslišati naših prošenj in rusko žito bo še nadalje ogražala hessenska muha!«
Vsa Rusija se je kar zagroliotala na to in vzdevek »hessenska muha« so jc odslej vedno držal tiste, ki je hotela postati žena prestolonaslednika.
Ce bi bila mogla princesa Aliks slišali vse te norčije in zbadljivke, ki so ss trosile po Rusiji na njen rovaš, pa ji vendarle to ne bj bilo moglo skaliti njene sreče. Dobro, da takrat ni zvedela ničesar in
se je pripravljala za svojo vlogo kot »carjevičevnat (uradni naslov za ženo carjeviča). Začela se je učiti ruščine in prejemala je verski pouk, ki je bil potreben za prestop v pravoslavje. Videli smo že, da je bil vprav la prestop edini črni oblak na nebesu sreče te mlade neveste. Dodelili so ji posebnega duhovnika, da jo pripravi na ta važen korak. To je bil višji duhovnik Janjiščev, načelnik »dvorske duhovščine«, človek brez predsodkov, svobodnega mišljenja, bolj popoln kot mnogi drugi člani ruskega duhovništva, izrazitega modernega duha in mišljenja spričo protestantstva. Pod njegovim vodstvom se je princesa uvedla v pravoslavno Cerkev zgolj formalistično, brez pravilno podlage in ti njeni prvi koraki v pravoslavje so vodili mimo vsega slabega in lepega, kar je v tej veri. Čez ena in dvajset let nato je carica, govoreč o tej veroizpovedi, živahno pripomnila: »Vi, ki ste že od detinslva v pravoslavni veri, ne morete razumeti, kaj se to pravi, ko človek stopi vanjo po protestantski veri, ki je tako mrzla in mrka, pa zagleda tu celo kraljestvo luči in mističnih skrivnosli! Presveta Devica, svetniki, vse to nadnaravno carstvo! Pa pomislite, da mi je bil oče Janjiščev, ko me je bil poučeval v pravoslavni veri, dejal, da ni nobene bistvene razlike med protestantsko in pravoslavno vero! Zatorej sem bila mislila, ko sem prestopila iz ene v drugo, da je vse skupaj le razlika v zunanjosti, zgolj formalnost, šele mnogo kasneje sem zagledala nov svet, ki so jc odpiral pred menoj, svet, ki jo bil tako lep, tako ves svetal!« (Te besede je pisateljica Julija Dangas, ki je spisala »Zadnjo carico«, slišala od carico same poleti 1914, malo pred začetkom prve svetovne vojne.)
Lahko je bilo v duhu videli vso versko pot te vzhičene duše, ki se je v novi veri vsa prerodila, dokler se ni slednjič vdala pogubo-nosnetnu misticizmu...
arnoce
Koledar
Petek, 30. malega travna: Katarina Sienska, devica; Zofija, devica in mučenica.
Sobota, 1. velikega travna: Filip in Jakob, apostola; Berta, sveta žena; Žiga, kralj in mučenec.
Zgodovinski paberki
30. malega travna:
1. 1671. so v Dunajskem Novem mestu obgla-vili Petra Zrinjskega in Krsta Frankopana. Popustljivost Leopolda I. proti Turkom v Vašvaru in to po zmagi pri Št. Gotardu (1664.) je vznevoljila Ogre in Hrvate. Pritoževali so se, da jim dunajska vlada ni predložila vašvarskega miru v odobritev, kakor je to zahtevala ustava, nezadovoljstvo so pospeševale zlasti csarjeve absolutistične težnje in slabo plačani nemški vojaki, ki so če6to nadlegovali mirno prebivalstvo. Te okolnosti so nagnile ogrske in hrvatske velikaše, da so sklenili na podlagi insurekcijskega člena zlate bule Andreja II. dvigniti se zoper Habsburžanc in jih pahniti s prestola. Po smrti Nikolaja Zrinjskega je Peter Zrinjski poskušal zanesti upor tudi v sosednje slovenske pokrajine, kjer je narod prav tako težko nocil ogromna bremena. Zvezal se je s štajerskim grofom Ivanom Erasmora Tattcnbachom in z deželnim glavarjem goriškim grofom Thurnom. Iskal jc pomoči tudi pri francoskcm kralju Ludoviku XIV., ki je po sklepu miru s cesarjem pustil zarotnike na ccdil u. Ko tudi od Benečanov in Poljakov ni dobil zaželjenc pomoči, se jc Pelcr Zrinjski v težkem položaju obrnil na Turke, ponudil jim je vrhovno oblast nad celo Ogrsko in Hrvatsko, ki naj ohranita svojo ustavo in svoje svoboščine. Na Hrvatskem naj bi zavladal Zrinjski. Ker je sultan Mohamed III. njenega odposlanca kopetana Franja Bu-kovačkega prijazno sprejel, je Peter domneval, da je turška vlada ponudbo sprejela. Toda veliki vezir Ahmed Čuprilič ni sprejel ponudbe, ker ni maral nove vojne s cesarjem; ta zmota je postala za zarotnike usodna, posebno ker je bil Dunaj po svojem poslaniku Ivanu Co6anovi obveščen o početju zarotnikov in o odklonilnem stališču Turkov. Po odposlančevi vrnitvi sta se pričela Zrinjski in Fran-kopan očitno pripravljati no upor, toda kmalu sta uvidela, da turške pomoči ne bo; tudi pričakovani upor na Hrvatskem je izostal. Ko jc cesarska vojska začela od dveh strani prodirati proti njima, sta, c.anašajoč sc na obljubljeno pomilostitev, odšla iz Čakovca na Dunaj, kjer so ju pa kot velcizdajalca zaprli in obsodili na smrt.
Novi grobovi
Čibašek Ivan
Jcžica, 28. aprila. V sredo, 21. t. m., je umrl na Črnučah v 65. letu starosti po daljšem bolehanju g. Čibašek Ivan, bivši župan in vzoren krščanski mož; pokopan pa ie bil ob veliki udeležbi vse fare na veliki petek ob 11. Pogrebne molitve jc opravil duhovnik iz Mengša.
Pokojni »Goriškov oče« je bil velik častilec Srca Jezusovega in Matere božje. Odkar je vpeljana pri nas pobožnost praznovanja prvih petkov, je redno na ta dan pristopil k sv. obhajilu. Njegova volja je ludi bila, naj se zanj opravljajo sv. maše po možnosti na prve petke. Bil je tudi velik častilec Matere božje.
Pokojni Goriškov oče je bil velik dobrotnik cerkve in revežev. Rad je dajal in veliko. To vedo ne samo doma, to vemo tudi sosedje Za cerkev je dal še prav zadnje dni, ko se je pripravljala fara, da letos na prav posebno slovesen način proslavi Marijino pobožnost v maju. Naj povemo samo še to, da ni bilo nesrečnika, zlasti po-gorelca, ki ne bi bil dobil velike podpore od Go-riškovega očeta. Brez besede je pokazal, češ: »Tule nasekaj!« — In Goriškovi mlaji! Vsi, ki ste se udeleževali ne samo naših prireditev, temveč onih v Ljubljani na stadionu, vedite, da so bili mlaji, ki so bili najvišji, Goriškovega očeta.
Goriškov oče je bil najboljši sodelavec župnika g. Tomlja Antona. Drug drugega sta podpirala. Skupaj sta postavila Društveni dom, ki je bil za one čase najlepši v ljubljanski okolici. Ker pa so očeta napadli, da se briga le za izobraževalno društvo, je takoj zgradil še gasilni dom, saj je bil načelnik tudi tega društva. Z g. župnikom sta ustanovila Hranilnico, ki je bila ena najbolj delavnih in ki je daleč naokrog blagodejno vplivala.
Goriškov oče je bil župan od 1912. do 1927. lete. V tem času je napravil silno veliko dobrega ljudem. Nikjer ni to zapisano; samo božji Pisar ima vse to v evidenci.
Imel jc 11 otrok, med temi 7 fantov, Vse je lepo preskrbel in tudi dobro vzgojil. V njegovi hiši ni bilo prostora za slabo branje ali pa grdo govorjenje. Katoliški listi in knjige so bili najboljši hišni prijatelj.
Naj mu bo Bog bogat plačnik v ncbesihl
+ V Ljubljani je umrl gospod Franjo Mar,
vlakovodja državnih žcleznic. Pogreb bo v soboto, 1. maja ob 3 popoldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu.
Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Najpomembnejši dogodek tega stoletja so prikazovanja Matere božje v Fatimi
Da boste o vsem prav poučeni in razumeli pomen teh prikazovanj ludi za naš narod, Kupite čimprej
»ŠMARNICE«
ki jih jc spisal dr. Ivnn A h č i u.
Ta knjiga bo tudi najlepši spomin na letošnje posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu!
■■■ngnsaiHMaaEgBaanBOBBHmii
—	Jutri, v soboto. 1. maja ob 7 zjutraj boilo po vseli ljubljanskih cerkvah sv. maše za dober u s p e li p o s v e -t i t e v b r e z m. Marijinemu Srcu. Naj bi se ta dan, ki je tudi prva sobota v mesecu, verniki v čim večjem številu udeležili teli sv. maš.
—	April
se z dežjem poslavlja. Za zadnje dneve aprila jc bila kratka vremenska napoved, da bo vreme nestalno, spremenljivo, kakor je pač navajen april. Lani na 29. aprila so se vrstili nalivi in med dežjem je začel padati sneg. Kmalu je bila pobeljena ravan, po hribih pa je zapadel visok
sneg. Tudi letos je 29. april pripeljal v deželo dež. Letos prvič spomladi jc v četrtek dopoldne začelo tudi grmeti. Na letošnjo svečnico je bilo prilično tako vreme ponoči, ko ie med nalivom hudo grmelo in je padala celo toča. V čredo je bilo čaz dan sončno in toplo. Najvišja dnevna temperatura je bila +20.6" C, v četrtek zjutraj pa minimum +9.4° C, Barometer je padel na 762.0 mm. V sredo proti večeru so se od zapada pripeljali nad mesto črni oblaki. Okoli 17 je padlo ponekod nekaj kapljic, nato so se ti prvi oblaki razgnali, a pozneje se je nebo popolnoma zakrilo z deževnimi, kopi-častimi oblaki. Po ombrografu meteorološkega zavoda jc začelo v četrtek zjutraj ob 4.30 deževati. Do 7 zjutraj je že padlo 9 mm dežja, kar pomenja precejšnjo množino vode. V dobri poldrugi uri je podlo toliko dežja! Kakor vse kaže, bo ta dež dobro namočil zemljo. Pihati je začel mrzli sever. V aprilu se je dan že zelo potegnil, narastel jc za 1 uro 37 minut od 12 ur 42 minut ne 14 ur in 19 minut. Za maj napoveduje Herschel deževje.
— Ozimna žita lepo rastejo. Ozimina se je močno opomogla vsled lepega, sončnega in delno deževnega vremena, Žita lepo kažejo. Človek, ki napravi majhen izlet v okolico, na polja proti Fužinam in Vevčam, na Barje in proti Dolenjski strani, lahko opazuje, kako so žita hitro zrasla in so žc precej visoka. Okoli Sv. Križa lahko človek na žitnih njivah opaža visoka žitna steblo s prvimi klasi. Star očancc je zatrjeval, da že nad 20 let ni bilo tako lepo žito kot letos.
Iz Slovenske Krajine
Raclonirana živila. Živilske nakaznice so bile uvedene doslej na moko, mast, sladkor, dočim je za meso še prosta prodaja.
Agrarna zemlja. Veleposestniška zemlja, ki je bila v elavnem razdeljena med manjše kmetovalce, je bila sedaj odvzela in sicer je prišla v last države. Dosedanji lastniki plačujejo sedaj najemnino. Tista zemlja, ki so jo veleposestva pred vojno prodala, pa oslane še dalje v rokah lastnikov.
Poroke. Poročila se i«? v Soboti gdč. Neilka Pe vec, nameščenka v Mohorjevi knjigarni v Soboti, z a. Ori Ludvikom. Prav tako v Solioti s'a so poročila v katoliški cerkvi cdč. Kukelj (lizcla z g. Srakoin Štefanom, stavbnim tehnikom z Li-|)ovcev. Gdč. Fink Leopoldina, trgovka, se je lioročila z Maričem Ludvikom, davčnim uradnikom iz Soliote. Gdč. Horvat Marija, hči trgovca, se je poročila s trgov, nameščencem Ori š!e-fanom iz. Sobote.
Iz Jela m življenja - od iu bki tam
Z Gorenjskega
Delo žcnslva v kranjskem okrožju. V dveh letih je ženstvo kranjskega okrožja izdelalo 0000 raznih oblačil, 1000 pa jih jo temeljito zakrpalo. Žene so delale dalje copate in šale. Prvih so izdeluje 4300 parov, drugih pa 8000. Znatne so bile količino vkuhanega sadja, nabranih jajc in cigaret; sadnih sokov so nabrale 3300 litrov. Vse to je bilo odposlano vojakom.
V taborišču državne obvezne delovne službe v Vetrinju na Koroškem se izobražujejo tudi gorenjski mladeniči. Nedavno je pokrajinski vodja dr. Rainer nadzoroval to toborišče. »Karavvanken Bote« poroča o tem: »Pokrajinski vodja zasleduje z največjim zanikanjem mnogostransko in ck-saktno izvršeno službo na terenu, športne vaje in igre na prostem, ki jih izvajajo posamezna krdela. Občudovanja vredno jc, s kakšno vnemo in zagonom vršijo.-ti rtlladi možje svojo- službo pod vzornim vodstvom. Gorenjci se uspešno trudijo, da vzdrže ob strani naše zgledne, krasne nemške mladine. Čeprav nimajo ti možje preobilo časa za izobAzbo na terenu in notranjo službo v taborišču, so izvrstno izvežbani. Gorenjci imajo še dodatni pouk, da izpolnijo svoje znanje nemškega jezika. Gauleiter, ki je prisostvoval taki šolski uri in sam stavil vprašanja mladeničem, sc je prepričal o uspehih, ki jih imajo Gorenjci v učenju nemškega jezika. Nekateri so posebno pridni.«
Okr ajno sodišče v Kamniku se jo preselilo iz poslopja nekdanjega okrajnega načelstva v drugo hišo, ki so jo primerno preuredili. Na novo izbrani sodni hiši so prizidali tudi moderno opremljene zaporo.
' S Spodnjega Šiajerskega
Spodnjcštajerc o »boljševiškcm raju«. »Marbur-ger Zeitung« je pred nedavnim objavila pismo, ki ga je poslal z vzhodnega bojišča Spodnještajerc svojim sorodnikom in sicer bratu in svoji svakinji. V pismu pripominja, da je najlepši dokaz, kako strahoten je »boljševiški raj«. Pismo se glasi: Na vzhodnem bojišču, 1. februarja 1943. Dragi Edo in Elfil Pred dvema dnevoma sem dobil številko za vojno pošto, toda pošta je bila že oddana in zato nisem mogel več pisati. Pred par dnevi sem prebival še v boljševiških kočah. Neverjetno je, kakšna revščina in svinjarija vlada tu, Sem ves živ samih uši. Na nesrečo mi je granata razbila še mojo kuhinjsko posodo, tako da sedaj jem juho iz kozarca, ki sem ga napravil iz granate Napravili smo si bunker in sedaj čakamo. Do sedaj se mi hvala Bogu še ni nič hudega zgodilo in upam, da jo bom srečno zvozil. Prve dni je človek seveda ves
razburjen in ne ve, kom naj bi skočil. Včeraj so prišli naši strmoglavci in 2000 m pred nami so padale bombe na boljševikc. Tukaj je »boljševiški paradiž«. Če bi mi še kdo rekel, da je v Sovjetski zvezi lepo, bi mu dal tako brco, da bi se prevrnil. Boljševiški kruh jc kakor pesek in je enotna hrana za ljudi in živino. Dragi, veseli in zadovoljni bodite, proti temu, kar jc tukaj, ste v nebesih. Če bi mi bilo dano priti še enkrat v Bistrico, bi bil najsrečnejši človek na svetu. Prosim pišite takoj in pozdravite vse doma, ker jaz nc morem vsem pisati, toliko časa nimam. Še nikomur nisem pisal. Zato vaju prosim, pisita vidva vsem drugim moj naslov. Prosim, pišita takoj, ko bosta pismo prejela. Oprostita pisavi, vedita, da imam čisto mrzle roke. Vaju oba pozdravlja in prisrčno poljublja vajin Slavko.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 53 letna zasebnica Marija \Virth, roj. Furek iz Pobrežja, hčerka ključavničarskega mojstra Anastazija Onič, 73-lctni železniški upokojcnec Mihael Jaš iz Studencev, v Ormožu Mariia Potcrč, stara 76 let, pri Sv. Križu, v Šobni pri Sv. Križu pri Mariboru po-scstnica Marija Hlade.
Iz Hrvaške
Sestanek ravnateljev hrvatskih gimnazij in učiteljišč. Na povabilo hrvatskega prosvetnega ministra so se zbrali v Zagrebu vsi ravnatelji hrvatskih gimnazij in učiteljišč ter so imeli tam sestanek od 19.—'J4. aprila. Sestanek je začel prosvetni min. dr. Slarčevič ter je v uvodu poudarjal, da ga je sklical zaradi enotnega in smotrnega urejevanja šolskih razmer v NDH. Omenjal je tudi tež-koče, s katerimi se mora boriti hrvatsko šolstvo zaradi sedanjega vojnega stanja ter naloge profesorskega in učiteljskega stanu, ki mora podvojili svoje dosedanje delovanje, da bo lako lahko pobijalo že v kali vse poskuse za idejno za-strupljevanje hrvatske mladine. Za prosvetnim ministrom je govoril o razmerah v srednjih in učiteljskih šolah načelnik prosvetnega ministrstva Milan Vukelič. Minlsterialni svetnik Ivo Perišič je imel predavanje o vlogi učiteljstva pri vzgajanju bodočega hrvatskega izobraženstva. Na sestanku je bilo zatem še več predavanj višjih uradnikov prosvetnega ministrstva, zastopnikov ustaške organizacije in posameznih udeležencev sestanka.
Apostolski legat v NDII v Sarajevu. V Sarajevu se mudi že več dni kot gost tamošnjega škofa dr. Šariča apostolski legat v NDH dr. Josip Ra-miro Marcone. Po prihodu v Sarajevo je obiskal vse predstojnike tamošnjih oblasti, zalem sedeže tamošnjih jezuitov in frančiškanov. Ogledal si je tudi sarajevski deželni muzej.
Spisal Karel Jaromir Erbcn
STARČEK ZASPI IN MATI MU UTRGA TRETJI LAS. »ZAKAJ ME NE PUSTIŠ SPATI?« — »AH, ZOPET SEM SANJALA O ČUDNEM BRODNIKU, KI Zli DVAJSET LET PREVAŽA LJUDI, PA GA NIHČE NE RESI. KDAJ BO KONEC NJEGOVEGA POSLA?«
»NEUMNEŽ: DRUGEMU NAJ DA VESLO V ROKE, PA BO ON NAMESTO NJEGA! ZDAJ PA ME PUSTI, JUTRI MORAM SUŠIT SOLZE KRALJEVI HČERKI, 2ENI OGLARJEVE-GA SINA, KATEREGA JE TAST POSLAL lv MENI PO TRI LASE.c
Ik Srbije
Pospeševanje vinogradništva v Srbiji. Vinogradništvo v Srbiji je že dalje časa na precej visoki stopnji ler so posamezna tipizirana srbska vina uživala tako doma kakor tudi izven mej Srbije precej dober glas. Da bi delo načrtnega gospodarstva, v kolikor se nanaša na vinogradništvo. dalo lake rezullale, kakršne hoče doseči sedanja srbska vlada, je srbski minister za narodno gospodarstvo imenoval posebne kontrolne organe za vinogradništvo in vinarstvo. Naloaa ter organov bo v prvi vrsti kontroliranje proizvodnje in prodaje vina. Razen tega bodo morali ti organi dajati vinogradnikom tudi vsa potrebna navodila, ki jih predvideva načrt splošnega srbskega narodnega gosi>odarstva, da se namreč poveča proizvodnja grozdja in s tem večja prodaja grozdja samega, kakor tudi pridelava vina. Da bi li organi svojo nalogo lahko temeljito vršili, morajo večinoma biti na terenu in ne samo posedati po pisarnah in v njih »uradovati« ter pošiljati vinogradnikom samo pismena navodila.
Drobna Ifubljanska kronika
Na komornem koncertu pianist« Antona Trosta in violinista Jana Slalsa so ho izvajala meti drugim tudi Szymanowskega Sonata op. 9 v d-inolu. Karel Szymanowskl jo ein Ukra iine in jo svoje glasbene studilo končal lota 190;) v Varšavi. 2e nekaj let prei pa jo pokazal s svojimi prvenci tako umetniško silo in glasbeno nadarjenost kakor jo Poljaki še niso imeli izza Chopina. Sz.vmii-novvski ao je popolnoma posvetil umetniškemu ustvarjanju, poleg tega pa je bil tudi profesor Državnega konservatorija v Varšavi od leta 11)27 daljo. Kot skladatelj jo izredno plodovit, napisal je najrazličnejša dela za klavir, komorno glasbo, simfonično, več. oper in razna velika dela za soli. zbor in orkester. Pred let! je Izvajal v Ljubljani ravnatelj Polič na koncertu Glasbene Matico njegovo .1. simfonijo — Nočni spev — za soli, zbor in orkester. Poleg Szymanow-skega bomo slišali šo tri drugo sonate, ki so jih napisali 1'artini, Mozart in Vomnčka. Na koncert dveh najodličnejših naših umetnikov opozarjamo. Vršil se ho v ponedeljek, 3. maja. ob 7 zvečer v veliki filhartnonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Ulasbeno Matico.
Za stare ln onemogle Ljubljančane v mostnem zavetišču v .Japljevi ulici ,io podaril Sindikat mesarjev In klobaslčarjcv 150 lir namesto venca na krsto ge. Jerico Putrih. Županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranili. Počastito rajne 7. dobrimi delil
Zadnja predstava krasne drame »župnik lz cvetočega vinograda« v režiji Milana Skrbinška ho v nedeljo. 2. maja, oh 4 po-poldno v frančiškanski dvorani. Priporočamo, dn si vstopnice pravočasno preskrblte v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstnve pri dnevni blagajni.
Pcvct in pevke nkademskega cerkvenega zborni Za akademsko službo božjo pri oo.
frančiškanih bodo poslej pevsko vajo oh sobotah ob 7 zvečer, nedeljske pa ostanejo še naprej ob 10 dopoldne pred službo božjo. Prva vaja ho ob novem času že v soboto, 1. maja, pridite vsi točno oh 7, ker jc program obsežen. Kdor hi želel nanovo pristopiti k zboru, so lahko prijavi pred začel kom pevskih vaj; vsakdo, ki jo pripravljen redno sodelovali, dobrodošel; vaje so v pevski sobi poleg frančiškanske porto.
Za konccrt tenorista Miloša ltrlSnlkn vlada veliko zanimanje. To pa povee, ki jo žrtvoval vae za svojo temeljilo izobrazbo, tudi v resnici zasluži. Pouk jo užival, kakor omenjeno, v Ljubljani na Državnem kon-sorvatoriju in pri znamenitih učiteljih solo-potja v Milanu. Nocoj ho pel naslednji spored: 1. Mililotti: Ubogi mornar. Tlor-tueister: Narelsov cvet, Krek: Izkušnja, in Lajoviei Iskal som svojih mladih dni; 2. Skorjnnc: Vizija, Billi: Čriček prepeva, Grieg: Kros, in Spross: Včeraj in danes. Po kratki pavzl sledita tretji in četrli del koncerta, ki vsebujeta izključno le arije, in sicer: Ilandl: |z oratorija Mesija. Massenet: Sanje iz opero Manon, Mozart: Iz opere Don Juan, in kočno Čajkovski: arija iz opere Lvgonij Onjegin, Oounod: Faust in liossl-iii: Seviljskl brivec. Pri klnvirju bo spremljala koncertanta pianistka Silva Hrašoveo. Na prvi eolovečerni solistični koncert domačega tenorista šo prav posebno opozarjamo in vabimo. Koncert bo drovi ob 111 v veliki filhartnonični dvorani. Predprodaja vstopnio v knjigarni Glasbene Matico.
Sadjarska In vrtnarska podružnica Ljubljana I. jo letos pravočasno opravila zimsko in prvo poletno škropljenje Sarinega drevja pri vseh onih svojih članih, ki so to želeli ln se prijavili. Ko hn sedaj odevetelo sadno drevje, posebno hruške in jablane, 1. j ko bodo odpadli beli cvetni lističi, bo treba tukoj, šo preden se pri plodovih zapre mu-
ha, škropiti proti škrlupu in raznim zavljn-čem, kateri slednji povzročajo črvivost našega sadja. To prvo škropljenje po cvetju bo podružnica opravila z 2% žvepleno-apno-no brozgo z dodatkom .')00 g nrezina ali mentola na 100 litrov. Priporočljivo je škropiti ludi češplje in slive z istim sredstvom proti čošpljevi grizlicl. Tudi češnje iu višnje škropimo, čo imamo modro galieo z 0.5% hordoško brozgo, sicer pa z 2% žvepleno-apneno brozgo, toda hrez dodatka navedenega arzenovega preparata. Breskve in marelice po cvetju sploh no škropimo več, iz-vzemši proli ušom, posebno proli medeni uši z 1.5% izvlečkom mušjega iesn (kvasijo) z dodatkom 2 kg mazavega mila na 100 litrov. Kjer jo škrlup močno razširjen nli kjer gre za sadne sorte, ki so posebno podvrženo loj bolezni, jo treba škropiti, čim dorastejo plodovi do lešnikov« velikosti, drugič in nato čez 2—8 tredno še tretjič. V našem vlažnem podnebju in ker ima v naših krajih zavijač dva rodova, se priporoča še četrto škropljenje proti škrlupu in črvivosti konec julija ali v začetku avgusta posebno pri zimskih sorlah jablan, vendar mora poleči do obiranja vsaj 5 tednov z ozirom na dodatek strupenih arsenikovih preparatov. Podružnica vabi svojo člane, ki želijo, da so jim škropi njihovo sadno drevje tudi po cvetju, da se po dopisnici prijavijo na podružnični naslov: Erjavčeva co-sta 1 a, II. nadstropje.
Strojepisni tečaji In posebni stenograf
skl — novi eno, dvo- in trimesečni dnevni ln večerni — se prično 4 maja. Specialna strojepisna šola: Nnjvečja moderna stroje-pisnien, raznovrstni pisalni stroji. — Pouk dopoldne popoldne nli zvečer po želji obiskovalcev Učnina zmerna. Informacijo In prijave dnevno: Trgovsko nčllisče »Clirlsto-1'uv učni zavod«. Domobranska 15.
Gostilne v Ljubljani. Po raznih statističnih podatkih .ie bilo lani proti koncu leta do Tlli različnih gostinskih ohrhtov. kn-kor hotelov, kavnren, restavracij, navadnih goslilcn, bufetov, vinotočev, krčem, zdra-
viljakov ln ljudskih kuhinj. Vsi tl obrali so bili razdeljeni v 4 kategorije v smislu protidraglnjskih uredb Visokega komisarja zaradi določitve oen pijači in jedači ter določitve mezd gostinskemu osebju. Nad 200 goslilen je v Ljubljani, ki spadajo v III. kategorijo, v I. kategorijo spada S velikih restavracij, v II. kategorijo pa 15 gostilen. Imamo v Ljubljani 1 bufet I. kategorijo, 7 bufetov II. in 41 buTelov IV. kategorije. V Ljubljani je 8 hotelov, ko jih jc bilo pred 1110 leti ti. Hoteli so dele v I. in II. kategorijo. Knvaron jo sedaj v Ljubljani: 7 v L. 4 v II iu 9 v JU. kategoriji. Prod 100 leti je bilo v Ljubljani 154 goslilcn in vinotočev.
Sodne stanovanjske odpovedi Na okrajnem sodišču je bilo v prvih treh mesecih lotos podanih 229 odpovedi Za izpraznitev najetij stanovanjskih prostorov in raznih obratnih lokalov, lani v leni času je bilo 224 odpovedi. V marcu letoi ic bilo" 78 nd-povodl, lani «4. Veliko odpovedi jc podanih, ker hišni lastniki sami rabijo stanovanje nli njihovi ožji sorodniki. Največ pa je bilo odpovedi, ker najemniki niso redno plačevali najemnine, ki so jo bili dolžni za več mesecev nazaj.
Poizvedovanja
Našla sc je danes, 29. nprlln, nn Po-gačarjevetn trgu črna ženska usnjnla torbica z večjo vsoto denarja ln dokumenti. Ženska, ki je izgubila torbico, jo iz Zclimclj. Dobi jo v upravi »Slovenca«.
Gledališče
Opera:
Petek, 30. aprila: Zaprto. Sobota. 1. maja, ob IS: »Trubadur«. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Cfostjia, člana zagrebško Opere. Ceno od 4(1 lir navzdol.
Nc dclla, 2. mala. ob 19: »Sirota Marko«. (Obuti maček.) Znkllučenn predstava m GILL. — Ob Ki: »Janko in .Metka«' Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Drama:
Petek, 31). aprila, ob 17: »V času obiskanja«.
Zaključena predstava zn Šolsko mladino. Sobota, 1. maja, oh 17: »V času obiskanja«.
Zaključena predstava 'n Šolsko mladino. Nedelja, 2. maja, oh 15: »V času obiskanja«.
Izven. Znižnne cene od 15 lir navzdol. — Oli 18.M: »Jesen«. Izven. Znižane ceno od 15 lir navzdol.
Naznanila
FIt A NMSK ANSKI ODF.lt. Nedelja. 2. maja, oh 4 popoldne: »župnik 1/. cvetočega vinograda«, drama v treh dejanjih. Jtežlra Milan SkrbinSek. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvornne.
ltADIO. Petek. 30. aprila: 7.30 Napevi in romanco — s Napoved časa. poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi — 13 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 13.19 Poročilo vrhovnega poveljstvu Oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Kadilske pesmi, orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.19 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent I). M. fiijnnec glasim za godalni orkester — 14.49 Pisnim glasim
—	15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čnsa, poročila v italijanščini — 17.15 Prenos koncerta iz zavoda za romanske Studile —
19	Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Lcbcn — 19.39 Poročila v slovenščini
—	19.45 Politični komentar v slovenščini —
20	Napoved čnsa. poročila v italijanščini — 20.20 Serenade za vse - 20 45 Otvoritev simfonične sezone družbe EIAlt: simfonični koncert vodi dirigent Kernnndo Previtalj — v odmoru zanimivosti v slovenščini — 2-110 Orkester vodi dirigent liizzu — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKAItNF, Nočno službo Intnjo lekarne:
dr. Piccoll U!p!v.c!f.ov,i resi;-. fi: mr. IToV-var. Celovška cesta 02, in mr. Garlus, Moste, Zaloška cesta 47,
s. s. VAN DINE:
»Toda izmed treh oseb, ki so luliko bile v stanovanju, Skeel pozna sumo eno, nurareč Manni.\a.c
»Brez dvoma. Zanimivo je tudi, da izmed teh treli oseb samo Muunix pozna Skeela«
Heath nas ie že čnkul pri vhodu v palačo. Tudi on je bil videti zaskrbljen in nam ni podal roke z enako domačnostjo kot drugače.
»Postavil sem Snitkinu k dvigalu,c je dejal. »Burke je na hodniku, Emerv pa je pri njem in čaka, da pojde v Svvaekerjevo sobo.t Vstopili smo v palačo, ki je bila nenavadno pusta in prazna, ter odšli v četrto nadstropje. Markham je odklenil vrata svoje pisarne in vstopili smo.
»Cuilfovle, policist, ki nadzoruje Skeela.c je dejal Heath, ko smo sedli, »nmji bo telefoniral. ko bo n jegov varovanec odšel od doma « Manjkalo je samo še dvajset minut do desetih. Pet minut pozneje je vstopil Svvacker. \ /el je zvezek, ki ga je rabil za stenograme in se utaboril za vrati, ki so vodila v Markha-
movo privatno pisarno, od koder bi lahko sli-šul vse, ne da bi kdo videl njega. Murkham si je prižgal cigaro in lleath je storil isto. Vance je medtem že mirnu kadil. Bil je izmed vseh najbolj miren. Vendar pa sem iz načina, kako je stresni pepel s cigarete uganil, da je tudi on nestrpen.
Kakih pet minut je vladala v sobi popolna tišina. Končno pa je narednik nevoljno zagodrnjal:
»Nikakor ne razumem načina, kakor se zdaj zadeva razvija. Najprej dragulji, ki smo jih našli tako skrbno shranjene... potem pa ta gizdalin-Ček. ki hoče vse izblebetali ... Vse skupaj se mi zdi nesmiselno c
»Res je težko razumeti, rad priznam Vendar pa ni brez smisla.c Vance je leno gledal pioti stropu. »Tisti, ki je vzel dragulje, ni vedel, kaj naj počne z njimi... Nikakor jih ni hotel imeti... strašno so mu bili napoti...«
Ta zadeva ie bila ža Healha preveč neuni ljiva. Dogodki prejšnjega dne so tako razmajali temelje njegovih domnev, da zdaj sploh ni našel več besed.
Ob desetih je vstal in odšel v predsobo Ko se je vrnil, je primerjal svoio uro s stensko in nato začel hoditi gor in dol po sobi Markham ie skušal uredili listine na svoji mizi. a jih je kmalu z nestrpno kretnjo porinil vstran.
>Prišel bo ali pa se bo pripeljal brezplač aol< je zamrmral Heath.
Nekoliko pozneje ie zopet nenadoma odšel iz sobe. Slišali smo, da je poklical Snitkina. h kmalu se je vrnil z nezadovoljnim obrazom, k; je izdajal, da o Skeelu Se ni ne duha ne sluha »Telefoniral bom na ravnateljstvo,« ie de|al »Videli bomo. kaj nam pove Ouilloyle. Bomo vsaj izvedeli, kdai ie prijatelj odšel od doma« Z ravnateljstva so mu sporočili, da se Ouil foyle še ni oglasil
»Čudno je to!« je zagodrnjal in odložil slušalko
Bilo je že dvajset minut čez deset Markham je postajal vedno bolj nemiren Ibnor Kanarčka je ostal nepojasnjen, kljub vsifmu njegovemu prizadevanju in to ga ie delalo malodu-nega Upal je. da mu bo razgovor s ^keelom vse poiasni! ali da bo vsaj dobil dragocene podatke, ki mu bodo pomagali zadevo pojasniti. Dolgotrajno ča kanje ga je spravljalo v nevoljo-
Vstal je in stopil k oknu Čez nekaj časa se je vrnil k mizi. Njegov obraz je kazal nenavadno odločnost.
»Dam mu odlog še do pol enajstih.« je izjavil »Če do tedaj ne nride. boste natoči'i. gospod na rednik, da ga pripeljejo semkaj z vozom za ,iet nike«
Zopet je nekai minut vladala popolna tišina v sobi. Vance se je gugal v svojem naslanjaču.
a čeprav je imel cigareto v ustih, sem opazil, da nI kadil Globoka guba se mu je zarezala v čelo Spoznal senu da premišljuje nekaj zelo važnega
»Ne. to ne more bitit...« je nenadoma vzkliknil »In vendart .< Njegov obraz je po-lemnei »ln vendar je tako I Kako nespameten sem bili Kako velik osel sem!...«
ftinil ie kvišku, nato oa se je sklonil in gledal v tla. kakor da bi se prestrašil lastne mi»ii.
»Markham. to mi ni všeč . niti malo mi ni všeč .. Nekai strašnega še godi. nekaj satanskega. Kar vroče mi postala ob tej misli. Staram se in postajam sentimentalen,« je pristavil in se skušal delali veselega, toda njegov pogled je govoril ravno nasprotno »Zakaj nisem tega uganil že včeral?.. Pustil sem. da se je to zgodilo ..«
Vsi smo ga presenečeno gledali Še nikdar ga nisem videl lakega Dejstvo, da ie bil navadno tako brezbrižen in skoraj ciničen, je še po-veča'0 pomen njegovega sedanjega razburjenja.
Trenutek pozneje se je stresel, kakor da hi »e hotel iznebiti groze, ki ga ie težila, nato pa je pristopil k Markhamovi mizi in se naslonil nanjo z obema rokama.
»Ali vidiš?« i* vprašal. »Skeela ni od nikoder. Nima pomena, da ga še čakamo tukaj... l udi nima pomena da smo prišli semkaj... Iti moramo k njemu. Čaka nas... Pojdimo nemudoma I«
Šport
S Korotanovega turnirja
Tekmovalo je 150 juniorjev, kar pomeni rekordno udeležbo! — Nadaljevali bodo prihodnjo soboto iu nedeljo
Korotanci so še enkrat pokazali, da nočejo /.1 nikomur zaostajati v namiznem tenisu. O veliki noči so priredili nagradni turnir za prvenstvo Ljubljane. Čeprav so bila na vrsti samo lekmovanja juniorjev, se jih je vendar zbralo nenavadno lepo število — okrog 150. Pokrovitelj velikopotezno športne prireditve jo bil l jubljanski župan general Leon R upnik, ki ga je zastopal višji svetnik dr. Arnošt Brilej.
Organizacija turnirja, ki se je razvijal preko številnih predtekmovanj do končnih borb za naslove ru/nih kategorij, je bila jiruv dobra. / lasi i živahne so bile borbe odličnih juniorjev, ki spadajo pod letnike 1926—1928. Kdor sc je hotel med temi prebiti do končnih iger, je moral prestati vrsto težkih preizkušenj. Končna ocena juniorjev tako imenovanega višjega razredu je bila tale: I. •šlefuti Strojnik. 2. Potočnik, ' Dular, 4. Podobnik; vsi imenovani so člani .SK Korotana.
Tudi v skupini m!aj;ih juniorjev je bilo precej vneiega prizadevanja iu napenjanja živ-icv okrog zelenih miz. V tej skupini tekmovul-rev, rojenih leta 192,s in mlajših, je zmagal Bajt, ki je potisnil Podobnika, Bajca in Briclja na naslednja mesta. V tekmovanju moštev so sc izkazuli Korotanci, v tekmovanju dvojic pa Mla-ilikarji. Nazadnje so priredili še tola/ilni turnir, pri katerem sta prišla do finala Bajt (Korotan) in KI un (Mladika). Izid je bil 2:1.
V solioio, I. maja, ob 14 bodo začeli Korotanci z drugim delom turnirja za prvenstvo 1 jiihljane. Tokrat bodo na vrsti seniorji, katerih morda ne bo toliko kot je bilo miadili igralcev, pokazati pa bodo morali solidno znanje, preden bodo nagrajeni z mikavnimi naslovi in z nagradami. med katerimi je tudi nekaj lepih knjig.
34. kolo šahovskega furnirja
Praški turnir ima skoraj vsak dan svoje muhe! S 13. kolom so nehali z razporedom, po katerem je moral igralec, ki naj bi popoldne igral z gospo Suchv, igrat s Thelenom dopoldne. Od tega kola naprej igra vsak udeleženec Ic po eno igro. Upoštevati je treba le, da ie Thelen igral eno partijo manj ko drugi in da ima tudi dr. Florian, ki še ni igral s Thelenom, pa 11111 je bila anulirana igra s Carlsom, eno partijo manj kakor drugi. V 14. kolu so pa nekateri igralci igrali zelo površno in delali litule napake, kar se je seveda tudi hitro maščevalo. Dr. Aljehin je igral z dr. Florianoin. Žrtvoval mu je kmeta, nato pu v lepem napadu nu damsko krilo še trdnjavo. Dobil je za to kmetu in — partijo. Pachman je izgubil svojo igro proli Lokvencu že v sedmi (!) pole/i. Tedaj je namreč zgubil figuro in se takoj iiiito vdal. Keres je z lahkoto podrl Fichtla. Priicha jc imel proti Šajtarju slabši položal, poleg tega je še nepravilno žrtvoval kmeta. >;ijt;ir je mimo igral naprej in dobil. Foltvs ima v prekinjeni partiji z Dietzom dobljeno igro. medtem ko je še nejasen izid prekinjene partije Novotnv—dr. Bartošek. Samisch je nerodno izmenjal figure in je prišel v težko končnico s Podgornvjem. Vendar je verjetno, da bo prekinjena partija končala remis. Izidi partij: Kubanek—Urbanec 0:1, Opočensky— Suchv 1:0, Katčtov—Thelen llt:%, Od prekinjenih partij je dobil Aljehin igri proti ftaj-tnrju in proli Lokvencu. Remis se je končala igra Opočensky—Bartošek.
Stanje po 14. kolu: dr. Aljehin 12, Keres 10 (I), Samisch 9 (I). Katčtov 81/:, Foltys, Thelen 8 (I). Lokvenc, Šajtar, Urbanec 8, Pruclia 7 (1) itd.
Turnir seniorjev bo trajal od sobote popoldne do nedelje zvečer.
Hermes : Ljubljana
Zu nedeljo, 2 maja, je določila Nogometna zvezu v Ljubljani naslednji prvenstveni spored: ob 13 Vič : Mladika (II. ra zred). ob 17 Ilermes : Ljubljana (I. razred). Prireditev bo nu llermesovem stadionu v šiški.
Po znanju, ki ga je pokazala cnajstoricu Ljubljane nu velikonočnem turnirju, velja za nespornega favorita Njene vrste so spet precej vigrane in vidno se tudi izboljšuje fizična zmogljivost moštva.,Nobenega dvoma ne more bili o tem, kdo bo dosegel končno zmago na domačem prvenstvu, zanimivo pa bo motriti sposobnost ostalih moštev v razmerju z enuj-storico Ljubljane.
V nedeljo bo na vrsti Hermes, ki preživlja nekako krizo, kakor sodimo po njegovih zadnjih neuspehih. Vodstvo kluba nam sporoča, da bo preuredilo svoje prve vrste in da bo igralce, ki se niso obnesli, nudomestilo z drugimi. Tekma z Ljubljano bo pokazula. če bo imel Ilermes pri tej preureditvi postave kaj več sreče.
S predtekmo bodo začeli že ob 14, ko bosta nastopili rezervi Hermesa in Dopoluvora 1.1.
Nekaj dodatkov
k zmagi Torina in k položaju v B razredu
Včeraj smo poročali, kako si je priboril Torino italijansko nogometno prvenstvo za 1942-43. Zmagal je prepričljivo, čeprav ramo s 44 točkami Končni vrstni red moštev A razreda je tale: Torino 44 točk. Livorno 43, Juventus 37, Ambrosiana 34, Genova 33, Bologna. Fiorentina in Milano po 29, Atalanta, Lazio in Roma po 28, Vicenza 25. Bari, Triestina in Venezia po 24, Liguria 22. Za Ligurio ie gotovo, da jo bodo premestili v nižji razred, medtem, ko bodo Bari, Triestina in Venezia še odigrali kvalifikacijske tekme. Po teh tekmah bomo zvedeli, kdo bo delal tekom prihodnje sezone Liguriji druščino v B razredu,
Preostane nam še, da poročamo o podrobnih izidih B razreda: Cremonese:S«vona 3:1, Pescara: Udinese 1:0, Siena:Piso 2:0. Novara:Fanfulla 1:0, Mater:Alessandria 4:1, ModenaPadova 2:0, Spezia: Brescia (preloženol, Napoli:Anconitana 5:2.
Vrstni red in točke v B razredu: Modema 39, Napoli 38, Piso 36, Brescia 35, Pro Patria 34, Spezia 32, Cremonese 31, Pescara 28, Padova 27, An-conitana in Fanfulla po 26. Novara 23, Alessan-dria, Mater in Udinese po 22, Sicna 21, Savona 16.
Šport v kratkem
Izbirno tekmovanje zn »Veliko nagrado v tekih na srednje proge«. V nedeljo popoldne bo na tekališčn llennesa v Šiški zanimiva lahkoatletska prireditev, na kateri bodo nastopili mladi tekači v teku na 1000 metrov. Tekmovanje je odprto za vse in se bodo prijave zaključile v petek. Prijavam mora biti priložena pristojbina j>o t liro za vsakega obenem pa mora vsebovati podatke o društvu, šoli, ustanovi, oddelku ali Dopolavoru, ki ga bo prijavljeni zastopal. Če bo število prijavljenih dovolj veliko, bodo odrejeni predteki s pričetkom ob 16.15, finale pa bo nepreklicno v nedeljo, 2. maja ob 17.45.
SK Mladika vabi vse igralce I. moštva in rezerve na sestanek, ki bo v petek ob 20 v Mladinskem domu.
Hermes — nogometni odsek. Igralce prvega in rezervnega moštva pozivamo, da se udeležijo sestanka v četrtek, 29. t m ob 18 na igrišču. Po sestanku bo trening na dva gola.
Vienna si je zagotovila naslov dunajskega nogometnega prvaka V nedeljo je igrala proti Austriji in zmagala s 6:3. Sedaj ima že tako velik naskok v točkah, da ji nikdo ne more več ogrožati prvenstva Prireditev je bila v Praterju in je I privabila 20.000 igralcev.
V	hlebcu kruha — 500 kronski bankovec
V	danskem mestecu Kerteminde — pravi neko nemško poročilo iz Kopenhagna — imajo dve pekuriji, a velika večina meščanov jemlje kruh le pri en eni peku, tako da je drugi prišel tako rekoč že "skoraj čisto nu psa. Da l>i se rešil najhujšega, to se pravi tega, da bi zaradi preslabega zaslužku moral opustili pekarijo, si je izmislil zvijačo.
Nekega dne se jc hitro raznesla po vsem mestecu novicu, da je tistega peka, ki ljudje pri njem niso nič kaj radi kupovali kruha, zadela huda nesreča: Ko je prešteval denar, s katerim je nutneriival poravnati račun za moko, 11111 je po nesreči pudel v redko testo poleg mize 500 kronski bankovec, in sicer tako, da pek tega ni o|iazil. Vse je potem pretaknil, da bi našel tisti bankovec, a njegov trud je bil zaman. Šele pozneje, ko je bilo že prepozno, mu je prišlo na misel, da bankovec ni mogel pasti nikamor drugam kakor v testo. Med tisto njegovo peko kruha mora biti potemtakem hlebec, ki jo v njem zapečen petstokronski bankovec. Eden tistih ki bodo pri ujem tn dan kupili kruh, bo tako srečen, da bo v kruhu dobil »težki« bnnkovec.
Kertemindčani so se baje tisti dan kar skoraj stepli, kdo bo kupil pri tem peku več kruha. Vsnk je mislil, da bo tako srečen, da bo ravno on kupil tisti hlebec « petstokronskim bankovcem, zakaj niti na misel ni nikomur prišlo, da bi si pek utegnil izmisliti vso to zvijačo, samo da bi imel čimveč odjemalcev.
Drobne zanimivosti
Otok, kjer ne poznujo zobobola. Človek skoraj ne more misliti, da bi bil na svetu kakšen večji kraj, kjer ljudje ne bi poznali občutka, kako je, če zobje bolijo. Pa je vendar nn svetu tudi takšen kraj, in sicer je to otok Tristan da Cunha v južnem Atlantiku. Neko poročilo pravi, da je zdaj čisto zanesljivo ugotovljeno, da nobenega človeka, kolikor jih na t.cm samotnem otoku živi, še nikdar niso boleli zobje. Pravijo, da je t». zaradi posebne hrane, ki jo ti otočani uživajo, jedo namreč samo krompir, ribe in jajca, pijejo pa samo mleko.
Najobsežnejše književno delo no svehi jc nek kitajski slovar, ki obsega 5020 knjig, od katerih ima vsaka po 170 strani. Natiskati je ta slovar dal kitajski cesar leta 1600.
IEU
KINO UNION
21-21
Zanimiv roman mlade siroto ln Blavnega pisatelja
»Mala gospodična«
V Klavnih vlogah: Laura Nuccl, Lorcdana,
Nino Uesozzl In drugI ... Predstavo-: delavnik ob 15.30, 17.30, 19.30; :»h nedeljah ob 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30.
(El.
2M0
KINO SLOGA
ASSIA NORIŠ živahna, sladka, pa tudi vsemogočna In presenotljlvR v lepi zabavni Komediji
»Marjeta med tremi«
Poleg nje še Carlo Campanlni, Glueeppe Porelll. — Dokumentacij Luce: Guldonia. Prlčetek predstav oh 14, 16 50. 17.40, 19 30

IEL.
MINO MATICA
22-41
Najboljši pevski fllro pretresljive vsebini očarljive Žarah Leander
»Za njegovo srečo«
Predstave ob 17 tn 19.15.
TEL.
MATINEJA !
■ »Trgovec s sužnjami«
Predstave ob 16.
EilNO KODELJEVO
«1-44

Krasna filmska umetnina. Izdelana po Manzonljevlh »PROME8S1 SPOSI«, najlepšem In najbolj čltancm romanu
»Zaročenca«

V glavnih vlogah Glno Cervl, Dina Sassoli. Nad 30.000 sodelujočih!
»Pustolovec«
Ali
ste ie naročeni
Vsak
naročnik zavarovan
V vsako hišo »SLOVENCA«
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
FRANJO MAR
vlakovodja državnih železnic
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 1. maja 1943, ob 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv, Frančiška k Sv. Križu,
Ljubljana, Sv. Tomaž, Trbovlje, Zagreb, dne 29, aprila 1943.
Žalujoči:
Ana, soproga; Lojzka por, Mavser, Draga por, Rajgel, hčerki in ostalo sorodstvo.
Nougnanl GEORGE FORMBY na lovu za pustolovščinami
PREDSTAVE: delavnik ob 17.30; nedelja ob 14.30 ln 17.30.
CfiSfl EBIPI13U5KEBR Pl3DKRR[i3n
U. M
•20-
»Zaenkrat bo zadostoval najbrž eden, ker bomo vzeli s seboj samo srebro, ki smo ga našli v vrečah; ostalo pa, s katerim bomo kupili žito, bo počakalo tukaj, dokler ne dobimo dovoljenja za nakup.«
Levi vjiraSa: »Zafnatpanea nam ga menda tin bo odrekel. Ali nam ni morda dovolil, da kupujemo lahko po vsem Egiptu, ako se vrnemo z Benjaminom?«
»Ne smemo preveč računati na besede teh gospodov.« odgovori Ruben. »Tako težko drže svoje obljube.«
.Juda pripomni: »Zafnatpanea sc mi ni zdel hudoben-«
iln če je pozabil nn svoje obljube. Gotovi veliki ljudje tako radi pozabijo,« pripomni rtuben.
Bratje so vzeli darove, katere jim je dal oče za oddaljenega podkralja; skromni darovi: o s t r a g a I u s , t r a g a k a n t u s , I n d a m u s (1. j. dišav), med. vino. zvarjeno v Hebronu, nistaceje (klokca) in mandeljni, pridelki kanaanske dežele-
Podkralj ne sme gledati na vrednost darov, marveč no njihov pomen. Darovi pridelkov dežele so bili izraz odvisnosti: kdor jih je prinesel, se je priznal za podanika tistega, kateremu jih je poklonil; ga počastil, da uporabimo izraz od tam, kjer se je rabil za vdanost vladarjem.
Ko je Jakob poslal darove podkralju Egipta, se je izjavil za njegovega podanika in ga priznal za višjega.
Bratje so odšli, da nalože srebro in darove na dva bol jša osla. Krčmur se jim približa in jih radovedno sprašuje o tamkajšnjih gostilničarjih prej in zdaj, o njihovi domovini in dogodivščinah na potovanju. Ti so kratko odgovarjali na njegova vprašanja.
Ko so se razgovarjali, je vstopil na dvorišče izredno suh mož. Njegovo lica so bila vdrta, podočnice štrleče, lasje dolgi; po licu in pod nosom so mu štrlele dolge kocine: že dolgo se ni bil obril. Preširoka obleka je bila umazana; lakota in beda sta vtisnili svoj pečat nu ubogo lice in Benjamin je čustvoval z njim, ker ni j)il še videl v kanaanski deželi takih izstru-duncev.
Mo/ se vsede na kamenito klop, ki je bila sredi dvorišča poleg uboge palme, ki sc ie tudi posušila.
»7,e nazaj?« vpraša krčinar.
»Kmalu smo končali.«
»Vas je bilo mnogo?«
Vse mesto je bilo tam; tisoč in tisoč oseb se je nagnetlo okrog palače in po bližnjih ulicah in vsi so vpili: »Lačni smol Rešitelj Egipta, usmili se nasi« »ln podkralj?«
»Zastopstvo je šlo v palačo in bilo takoj sprejeto. Povedali so mu, kar smo včeraj sklenili. ,Ne skrivamo pred teboj, gospod naš — bogovi naj te ohranijo nam še dolgo in Oziride naj te varuje! — da je zmanjkalo denarja in zdaj še živine; in ti sum dobro veš, da nimamo zdaj niti kravjega repa, da bi plačali žito. Dali smo vse, vse; naše hiše so prazne, ni nam ostalo drugega kot telesa in življenje.'«
»Zares nam ui ostalo drugega,« prijiomni gostitelj.
»,Zakaj naj umiramo, pred tvojimi očmi in zakaj morajo biti žitnice še napolnjene? Kaj boš počel z žitom, nko ga kdo ne kupi? Kaj naj počnemo z zemljo, ako umrjemo od lakote? Kupi našo zemljo in nam daj žita; kupi tudi nas in daj za posetev; čemu bo zemlja, ki ti jo damo, neposejana, in mi sužnji Apapiju. našega Faraona, in še bolj tvoji, rešitelj Egipta, ki jo lahko obdelujemo, da ne bo. ko bodo pomrli poljedelci, Egipt posta! puščava.'«
»Ali so to predlogi, o katerih ste razpravljali?« vpraša krčmar.
»Na katere pa noben od nas krčmarjev ni pristal,« pripomni novi prišlec.
»Mi nismo poljski delavci, marveč služabniki vseh. Naše delo je vedno donašalo kruh, a bojim se, da bomo morali kmelu reči: .Vzemi naša gostišča in daj nam kruha! Ta so tvoja in mi bomo delali zate, da obogatimo Faraona!'« odgovori gostilničar.
»Lakota mora biti zelo velika v deželi, ako je ljudstvo prišlo do takih izgredov,« pripomni Ben jnmin.
»Zares umirajo lakote. Ali pri vas ni lakota tako huda?« vpraša novi prišlec-
»Ako bi ne bila huda, bi se ne bili podali na tako dolgo pot, ne bi bili prišli pruv sem, da kti|)imo kruha.«
»Sestradanci!« krikne mož okostnjak.
»Prinašamo srebro v deželo,« se brani Ruben.
»Prinesite nam kruha! Srebra ima Faraon preveč.«
»In žitnice so tudi zvrhane žita,« se zagovarja Rti ben.
»Kaj je odgovoril podkralj?« vpraša gostil-ničar, ki bi rad pomiril prepirljivce.
»Izjavil se je, da bo vzel zemljo in dal v zameno kruha «
»Na ta način bo vsa zemlju v Egiptu postala Faraonova last«
»Da.«
Za Ljudsko tiskarno v Liublianl: Jože Kramarji
Izdajatelj: taL Jože Sodja
Urednik: Viktor Centifc