Štev. 340 TIIST, v petek 8. decembra 1911 Tedaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN ob nedeljah ta praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pea&mlčne Štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih fcobak&rn&h v Tretu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Uini, Dornbergu itd. Zastarele Ste*, po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih ravodov po *© Bt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ftad&ljna vTSta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-, ■tanj pa 40 stot. Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprave .Jedinosti". — Plačuje se izkljnčno le upravi „Edinosti". Pla?ljlvo In tožljivo v Trstu. CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moč /" NAROČNINA ZNAŠA sa celo loko 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; u » ročbe brez doposl&ne naročnine, se uprava ne ozira. »aroonina n* n«delj«ko Istanje „EDINOSTI" iUat : »• ••lo leto Kron 5 20, aa pel leta Kron 2 ŠO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma so ne sprejemajo hi rokopisi se oo vraCa|e. Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista- UREDNIŠTVO: ulloa Gloroii Gaiattl 20 (Naroda! doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastn.k konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T'skarua .Ed*no«t*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stev. 20. PoStno-hranllnllnl račun {tov. 841-652. TELFFOI1 St. 11-57 DRŽAVNI ZBOR V današnji seji tega odseka, Id ji je predsedoval posl. dr. D u b i 1 i ć, se je vršila razprava o vladni predlogi glede zavarovanja mornarjev za slučaj nezgode in bo-(Izvirno telefonično poročilo.) Ilezni. Pri volitvi poročevalcev je bil izvoljen DUNAJ 7. V današnji seji dižavne zbor-; govarjal na interpelacijo v zadevi napadov ^ P^evalca o ^varov^u morna^ev za niče se ie pričelo drugo branje proračun-1v „Danzer's Armeezeitung", naperjenih proti *luCal nezg°ae posi. ar. Kyoar z y proti sfcega provizorija. Tekom .razprave je posl. avstrijskemu uradništvu, in Ge je pri tem dr. Vrsiovšek prav e^stro obsojal ne-j skliceval na izjavo glavnega urednika tega znosne justične razmere na Spodnjem Šta-: lista, ki dovoljno dokazuje, da nikakor ni jerskem ter svaril Čehe, naj ne zaupajo | upravičeno očitanje, da je oni Članek, ki vladi, v kateri sedi tudi justični minister dr.! vsebuje one težke napade na avstrijsko urad-Hochenburger. - ništvo, izšel iz častniških krogov. 6 giasovum, pri čemur se je zdelo zelo čudno slovanskim poslancem, da ostali dalmatinski poslanci niso glasovali za ta predlog. Za poročevalca o zavarovanju mornarjev za slučaj bolezni pa je bil kot italijanski zastopnik demonstrativno z 9 proti S gla- Do ostrih intermezzov je prišlo v zbor- j Minister je povdarjal, niči tudi zaradi dopoldanskega govora m;ni-t oastništvom in uradništvom strskega predsednika grofa Stiirgkha, ki je1 včerajšnjo interpelacijo socijalno- da vlada med najboljši spora- sovom izvoljen socialni P it to ni. demokrat poslanec zavračal demokratičnega poslanca dr. Adlerja in je poudarjal, da ta interpelacija žali dinastični in monarhični čut. Posl. dr. A d 1 e r je energično protestiral proti nazorom ministrskega predsednika, večkrat prekinjen po ostrih medklicih nemških radikalcev, namenjenih proti ministrskemu predsedniku. Prihodnja seja zbornice se vrši v ponedeljek popoludne. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, bo imel parlament dosti opravka s proračunskim provizorijem in je težko, da bi končal razpravo o njem pred soboto, vsled česar morda ne pride pred božičem razun proračunskega provizorija nič dragega na dnevni red zbornice. V sledeč, m poročilo o današnji seji. V začetku seje naznani zbornični predsednik, da je zbornica prejela iz Carigrada dve brzojavki in sicer od perzijske kolonije in predsednika teheranskega medžliha, v katerih protestirata proti ruskemu in angleškemu, proti neodvisnosti Perzije naperjenemu ravnanju. Predsednik izroči brzojavki vladi s priporočilom, da jih vsekakor predloži svoječasno delegacijam. Nato se je nadaljevalo drugo branje proračunskega provizorija. Prvi je govoril posl. dr. S t e i n v e n d e r, za njim pa prosi. Hflbschmann, ki je izjavil, da zahtevajo Cehi pravičnosti v vsem vladnem zisteau in absolutno enakopravnost češkega ■aroda v državni upravi, ki obstoji v Avstriji pred vsem v tem, da se spoštujejo obstoječi zakoni. (Dolgotrajno odobravanje pri čeških radikalcih.) V nadaljnem kritizira govornik postopanje justičnega ministra dr. Hochen-bnrgerja, ki ga imenuje političnega petelina prve vrste, in izjavlja, da bi narodni socijalci, ie bi šlo za vprašanja zaupanja napram vladi ne mogli storiti druzega, kakor predočiti si osebo justičnega ministra dr. Ho-ctaenburgerja in bi morali odgovoriti na vprašanje zaupanja z odločnim „ne*. Posl. dr. V e r s t o v š e k je tožil o ne-ziosnih razmerah v justični upravi na Spodnjem Štajerskem, pod katerimi hudo trpi slovenski narod. Pritoževal se je proti ger-manizatoričnemu delovanju uradništva in sodnikov na Spodnjem Štajerskem. Izjavil je da bo njegova stranka z vso vstrajnostjo nadaljevala boj, da doseže končno enakopravnost slovenskega naroda. Govoril je cele tri ure in pol in končal s pozivom na Slovence, da naj vstrajajo, da pride čas, ko bodo stresli s sebe jarem krivične germanizacije. Nato se je prekinila razprava, in so ministri Braf, Georgi in Heinold odgovarjali na razne interpelacije. Domobranski minister Georgi je od- PODLISTEK. Jug Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. „Umorjen !" je šepetala, ne da bi mogla odvrniti svoje oči od mrliča. „In kdo je bil oni, ki se ni bal stegniti roke na kraljevo življenje ?" je vprašala črez trenotek kraljica s trdnim glasom. Izpustila je ramo Ilije; ni ji bilo več treba opore; odgrnivši pajčolan, je stala tu z iskrečimi očmi, s plamtečim licem, kakor boginja maščevanja; umrlega kralja se je nehote plašila, toda umorjenega kralja — ? Tedaj je en edin občutek obvladal njeno dušo — maščevana naj bo njegova smrt nad zasramovalcem kraljevskega dostojanstva. Ilija je molče segel za srajco in je potegnil ven kaj svilnato, z zlatom pretkano vrvico, na kakoršni so nosili vojvode in župani svoje kinžale; položil je vrvico na kraljevo grlo, in je, segnivši vdrugič za srajco, vzel venkaj svileno ruto. RazvivŠi jo je pokazal kraljici siv prsten las; In položil ga je potem na desno sence kralja. Se-Ie sedaj je opazila kraljica, da manjka desni prstenec na glavi njenega moža. zum, temelječ na obojestranskem čislanju in itoijiatmka nravna fakulteta zonet spoštovanju, ki ga vse častništvo želi edino »aiijanSKa pravna laKUlieia zopet Ie še bolj utrditi in v čemer je tudi podpira j % V nevamOStl. vojaška uprava po svojih najboljših močeh, j (Izvirno.) V nadaljnem je domobranski minister j DUNAJ 7. Zadeva italijanske fakultete Georgi odgovarjal na interpelacijo posl. stagnira zopet na vsej črti. Seja proračun-Miihlwertha (soc. dem.) v zadevi ver- skega odseka, ki bi se bila imela rešiti da-skih eksercicij za častnike in je nes popoldne, je odložena na torek, ker so izjavil, da je resnica, da se je apostolski ostala vsa kompromisna pogajanja brez-vojni vikar z zaupnim vprašanjem obrnil na uspešna. podrejene svoje superjorje, ali bi ne želeli] Nemški „Nationalverband" je v današ-častniki in vojaški uradniki verskih preda- nji svoji seji sklicani, da se posvetuje o vanj. Ni pa res, da bi bila osrednja vojna vprašanju italijanske pravne fakultete, skle-uprava povzročila tako vprašanje na višja nil soglasno, da protestira najodločnejše poveljstva in da bi se bil izvajal tozadevno proti italijanski pravni fakulteti na Dunaju kak pritisk na častnišjvo, ali pa da bi bil ali pa o kakem tiroskem mestu. Z večino ta dopis doposlan četnim poveljstvom in bi glasov pa je bilo tudi sklenjeno, da „Natio-bil vseboval besedilo, da naj se vrše med nalverband" nasprotuje tudi uresničenju ita-častniki duhovne vaje na tak način, kakor Iijanske pravne fakultete v kakem istrskem so se vršile doslej na srednjih šolah. ■ kraju. Minister je v tem oziru pojašnjevai raz- j Italijani so odgovorili na ta sklep nem-Uko med verskimi predavanji in duhovnimi Škega „Nationalverbanda" z ostrim prote-vajami, za katere bi našemu zelo zaposle- j stom, v katerem najostrejše obsojajo nem-nemu častništvu tudi manjkalo potrebnega Škonationalno obstrukcijo proti italijanski časa. Da se pomiri javnost, pravi minister, pravni fakulteti in izjavljajo, da hočejo z da tu ni pač nikakega pritiska, če se na- vsemi svojimi silami delovati proti kakor-znani častnikom, kje in kdaj se vrše verska šnemukoli zavlačevanju fakultetne predloge, predavanja, in če jih porabijo k tem preda-j V italijanskih krogih se poudarja, da vanjem. Silili ne bodo nikogar. Naša armada se hočejo Italijani maščevati Nemcem in se je vedno znala obvarovati nepoučenosti vladi z obstrukcijo. v verskih in političnih slvareh. Vezi tova-j Zvečer se je govorilo v parlamentarnih rištva vežejo vse čiare naše armade. trdno krogih,/da nameravr^o Poljaki začeti z no-sponO našega državnega ustroja. Bodimo v i m i kompromisnimi pogajanji, ki naj bi šla nepristraaski v vsakem pogledu, saj nočemo za tem, da bi Slovenci dovoiili ustanovitev nič drugega, kakor da ta trdna zvestoba, pravne fakultete v Trstu ali kakem istrskem ta blaga zapuščina naših prednikov in naša mestu proti primernim kompenzacijam, moč, združuje vse brez razlike. i Će bi Slovenci bili za to, da se sploh Posl. dr. H e i I i n g e r je nato vprašal razpravlja o tem predlogu, se je povdarjalo predsednika, ali hoče vprašati naravnost mi- že danes, da bi se tozadevna pogajanja nistra zunanjih zadev, da poda v pomirjenje morala vršiti v sporazumu z vsemi sloven-miroljubnega ljudstva pojasnilo o razmerju z skimi poslanci. Dogovori med posameznimi Italijo. strankami bi ne dovedli do nikakega Posl. dr. A d 1 e r je odločno protestiral uspeha, v imenu nemških soc.-dem. proti današnji izjavi ministrskega predsednika grofa Stiirgkha ki si je dovolil cenzuro vsebine govornikove interpelacije, do katere nima pravice. Ce je izjavil ministrski predsednik, da je proti Železničarsko vprašanje. Pasivna resistenca? (Izvirno.) . ... ... . PRAGA 7. „Prager Tagblatt" poroča iz parlamentarni navadi, da se člani vladarske k y narodno organiziranih železničarjev, rodbine vpletajo v razpravo, mu odgovarjamo da * ripravIjaj0 socijainodemokratični želez-mi, da je proti ustavi, da se osebe, ki ne niča^iFza slu5aj( da 5i znani predIog pos, H e i n e j a, ki zahteva za železničarje 38 milijonov v svrho zboljšanja njihovega gmotnega položaja, ne bil rešen v zbornici do 18. dec., pasivno resistenco. i Iz krogov narodnih železničarskih organizacij se čuje, da hočejo počakati narodne nosijo nikake odgovornosti, ki vmešavajo je najvažnejše državne posle. Končno giral pojasnilo o vnanjem položaju. Nato je predsednik zaključil sejo. Odsek za pomorsko plovitev in ribištvo. ur- DUNAJ 7. (Izv.) Italijanske intrige proti organizacije, kako odloči v stvari drž. zbor. posl. dr. RJy baru, da ne bi bil izvoljen za poročevalca v odseku za pomorsko plovitev in ribištvo, niso izdale prav nič, in Italijani so se, kakor smo že včeraj zatrjevali, opekli prav temeljito. Stališče narodnih organizacij je zelo kritično, ker vlada v vsem njihovem članstvu skrajno razburjenje. Predsedstva vseh narodnih železničarskih organizacij se zberejo h konferenci dne „Ali pozna? to vrvico?" je vprašal Ilija, kažoč usodapclno vrvico. „Ena je podobna drugi," je odgovorila kraljica; namenoma se je izogibala strašni misli, ki je vstajala v njej in je pokrila nje žareči obra zopet s cvetom lilije; „toda" — je premišljala ; obmolknifa je, ker se je bala izgovoriti svojo misel. „Toda," je ponavljal Ilija, „kar spomni j se. Glej, glej to zaponko iz rubinov, samo 'eden na vsem dvoru je pripenjal svoj kin-žal z rubinasto zaponko." „Jezu Kriste, Tomašević !" je za vpila j kraljica, tresoč se vsled groze na vseh udih. Razkritje te tajnosti je bilo za njo tako j strašno, da sta se ji nogi šibili in da se je i morala opreti ob zid, katerega vlažnost in i mrzlota je nista več plašili. „Tomašević," je ponavljal Ilija z gla-|som, skoro hrlpavim vsled sovraštva, „in ; kralj mu je tako zaupal, on ga je tako ljubil ! Ha, mene pa ni preslepil, ta morilec svojega očeta ! Od noči zakrit sem se neo-pazovano oddaljil od tovarišev, tako, da niso ni najmanjšega opazili; kaj mi je bilo mari za nje I Dražje mi je bilo življenje kralja, nego tovariši-vojščaki, nego zmaga in prazna slava. Saj pa se tudi nisem mogel upirati svojemu notranjemu glasu, ki me je klical nazaj k kralju, ki ga je videla moja duša v nevarnosti življenja. Priplazil sem se v nočni temini do kraljevskega šotora, toda bilo je že prepozno; vojvoda Radić je stal pri vhodu v šotor na straži, ko je med tem Tomašević v notranjosti Šotora moril svojega lastnega očeta." Pri teh besedah je segla kraljica k svojemu srcu in omahnila je na stopnico oltarja z glasnim obupnim vsklikom, da so ji malone prsi počile; bil je to krik kralja, ki je nepričakovano zagledal razvaline svoje prestolnice, krik vojščaka, ki stoji na truplih padlih bratov z zlomljenim mečem, z razbitim kopjem, da se ne more več braniti sovragu, ki ga vklepa v jetništvo, in objokuje radi tega samo z enim krikom razdrto slavo in se za vselej poslavlja od vseh svojih nad. Zadonel je krik kraljice po rakvi in tudi po cerkvi; menihi so, prestrašeni, utihnili naenkrat; ko pa po daljšem času tišina ni bila motjena, so si domnevali, da je bil to Ie odmev kakega vnetejšega vsklika v molitvi enega izmed njih, in začeli so s svojim enoličnim glasom zopet dalje moliti predpisane molitve. V rakvi je še vladala tišina; kraljica si je po obupnem vskliku zakrila lice z obema rokama; črez trenotek pa so se ji vdrle solze iz oči, in z njimi se je odtakala ona strašna bolečina iz njenih prsi, ki ji je žu- 11. in 12. decembra na Dunaju, da Še enkrat poskusijo posredovati v smisli železničarskih zahtev. Če bi se pa tudi po tem zadnjem koraku pokazala absolutna nemožnost dobiti jasno zagotovilo, da se uresničijo zahtev« železničarstva, potem se izjavijo tudi narodne organizacije za. pasivno resistenco. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDMPEŠTA 7. Zbornica je nadalje-vala generalno debato o proračunu trgovskega ministrstva. Obsodbe velike goljufije. PRAGA 7. Danes se je končal proces proti veliki goljufici Heleni Seitz, znani pod imenom praške madame Humbert in njenima pomočnikoma Leitzu in Sal vetru. Leitzova je bila obsojena na 3 leta ječe, njena pomočnika pa prvi na 3 leta, drugi pa na 13 mesecev ječe. Kolera. CARIGRAD 7. Od 28. novembra do 3. decembra je umrlo v Meki za kolero 198 oseb. Revolucija na Kitajskem. DUNAJ 7. (Izv.) Iz Šangaja poročajo, da so zastopniki 14 provincijalnih zborov določili za sedež nove vlade mesto Nanking. Nova vlada bo imela popolnoma vojaška lice. Imenovana sta že najvišji poveljnik in njegov namestnik. DUNAJ 6. (Izv.) Iz Pekinga se poroča, da je kitajsko carstvo pred finančnim bankrotom. Vojaštvo, ki že dolgo časa ni prejelo nikake plače, se trumoma priključuje roparskim četam. Princregent se je odpovedal proti temu, da mu mora vlada izplačati letno 50.000 taelov apanaže. Ministrski predsednik in ostali ministri so odslej sami osebno odgovorni za vse vladne ukrepe. Italijansko-turška vojna Veselje v Italiji. Po vsej Italiji vlada veliko veselje zbog zavzetja Ainzare. Usti pravijo, da znači to odločilno zmago italijanskega orožja. Četudi sovražnik še ni premagan, je vendar vojna že odločena Italiji v prilog. Sedaj da je prišla doba, ko treba z akcijo flote i7koristiti zmago in Turčijo prisiliti na mir. Zavezniki in prijatelji Italije morajo sedanji položaj v Tripolisu priznati kakor takega, ki opravičuje posredovanje za mir. Italijani so res zelo skiomni. Ker so prodrli dosedaj 12 km v notranjost dežele, pa že govore o odločilni zmagi italijanskega orožja. Šarlatani tudi tukaj, kakor povsod 1 Če je vojna res že odločena Italijanom v prilog, potem njim pač ne bi bilo treba milo prositi zaveznikov in prijateljev, naj posredujejo za mir I! Za posredovanje za mir prosi med dvema vojujočima se strankama vedno ona, ki se jej godi slabše. Ergo: ker Turki o posredovanju za mir nočejo ničesar čuti, a Italijani prosilo za božjo voljo za mir, dokazuje to, da se Turkom nič ne mudi za mir, pač pa Italijanom, da se torej Italijanom ne godi dobro. Italijani imajo pač le eno sredstvo : Oni morajo zasesti Tripolit^nijo, pregnati Turke iz dežele in ustrahovati Arabce. Ko se to zgodi, bo Italijanom pač vse eno, če Turki sklenejo mir, ali ne. To je tudi najbolj naravno na svetu. Italijani so šli v Tripolitanijo brez dovoljenja Turkov in brez dovoljenja Turkov so proglasili aneksijo dežele. Sedaj bi pa hoteli, da jim gala razcepiti srce in razvneti možgane do blaznosti. S prekrižanima rokama je zrl Ilija na njeno trpljenje, čakal je, da se nekoliko pomiri njena bol, katere vzrok mu je bil dobro znan. „Jaz nisdm mogel drugače," je šepetal za-se, „Bog vedi, da bi rajše sam nosil dvojno tvojo bolest, toda — jaz ti nisem mogel prizanesti." Že se je kraljica počasi umirila; njene solze so se sušile, dvignila se je počasi in pristopila k Iliji; prsi so ji valovile vsled notranjega viharja, lica so ji gorela kakor v mrzlični bolezni; stegnivSi grozeče roki proti njemu je dejala togctno: „Ti si rekel, da je tudi vojvoda Radič, lagal si v svojo sivo brado, starec 1" „Kdo more reči, da je izšla kedaj neresnična beseda iz mojih ust," se je vzravnal Ilija ponosno, „in da bi ravno sedaj fegal pred obličjem svojega kralja, pred obličjem Boga ?" — je stegnil roko preti oltarju. „Z lažjo da bi grdil sedaj svojo sivo g'avo ? Aj, jasna gospa ; vem, da sama tega ne veruješ, in samo bol nad razbito nado ti je položila te besede na jezik. Poznam vso globino tvoje bolesti," je nadaljeval sočutno, „toda kaj pomaga, jaz ne morem drugače." (Pride še.) Stran II. rEDINOST* št, 340 V Trstu. S. decerar>r& ik » Turki do vole, da se morejo dežele polastiti. To je vendar le preveč nelogično. Turki imajo pač čisto prav, če pravijo: „Dajte, vzemite si deželo !* Kaj bi mi rekli, ko bi Italija proglasila aneksijo Avstrije, potem zahtevala, da se udarno, ko bi bila prodrla — recimo — do Sežane ? 1 Mi bi pač rekli: Tako se ne damo! Treba da prideš vsaj do Dunaja, potem utegnemo govoriti o pogojih za mi»-, a preje ne. V Tripolitaniji pa danes ni položaj čisto nič drugačen, nego bi bil v gori opisanem slučaju v Avstriji. Boji pri Ainzari. TRIPOLIS 7. Boj pri Ainzari je bil izvanredno krvav. Bojno polje je nudilo žalosten pogled. Izgube so bile na obeh straneh velike. Tuiki so se branili pri svoji brambi težkih topov, katerih krogije so dosegle svoj uspeh. Prvi je prodrl v Ainzaro tretji batalijon 84. pešpolka, kateremu je zapovedoval polkovnik Canonico, njemu sta sledila dva batalijona 82. pešpolka. Obe ti krdeli sta imeli občutne izgube; padlo je tudi več častnikov. Utrdbe so bile vzete z naskokom. Še ostala turška posadka je zbežala proti jugu. Nove čete za Tripolitanijo. MILAN 7. Te dni odide v Tripolitanijo nov, ekspedicijski zbor 10.000 mož. Pripravljenih je osem parobrodov, da vsprejmejo na krov tri polke pešcev, dva polka topništva in sedemsto mož kavalerije. Manifestacijsko zborovanje za slovenske docenture na češkem vseučilišču v Pragi. Praga 1. grudna 1911. Slovenski vseučiški odbor v Pragi je sklical dne 30. U. t. 1. zvečer v veliki dvorani „ Akademije" manifestacijsko zborovanje za slovenske docenture na praški češki univerzi. Množina akademikov, čeških in jugoslovanskih, ter lepo število čeških gostov je napolnilo dvorano, tako da so pozneje došli udeleženci morali oditi. V imenu sklicateljev je otvoril zborovanje tov. abs. iur. Tonček Kosi, ki je po kratkem nagovoru pozdravil zastopnike profesorskega zbora češke univerze, rektorja prof. dra. Čelakovskega, dekana pravniške fakulte prof. dra. Kadleca, prof. dra. Hey-rovskega, prof. dra. Polivko, prof. dra. Schrutza, prof. dra. Chodaunskega zastopnika kraljevskega glavnega mesta Prage dra. Funka, zastopnike češkega dijaštva organiziranega v „Sva z u češkoslovanskega studen-stvau, v klubu „Antonin Čižek" in „Svepo-moči", dalje docenta dra. Rostoharja, pc-slanca ljubljanskega mesta dra. Ravnikarja, Adama Pribičeviča in v velikanskem številu došlo hrvatsko, srbsko in slovensko dijaštvo. Na to je referira! v češkem jeziku tov. cand. med. Jurečko. V kratkih potezah je uvodoma podal razvoj našega vseučiliškega vprašanja. Na to je prešel k temi shoda. Dokazal je potrebo ustanovitve slov. univerze, h kateri zahtevi smo z ozirom na naš kulturni napredek popolnoma upravičeni. Takojšnja ustanovitev slovenske univerze je pa z ozirom na pomanjkanje v to sposobnih učnih moči nemožna. In ravno v tem pogledu je sveta dolžnost vlade, da potom Štipendij omogoči slovenskim docentom habilitacijo in da ustvari na češki univerzi provizorij slovenske univerze. Ta provizorij bi moral biti osnovan po izgledu svoječasne italijanske pravne fakulte v Inomostu. V isti Na to je referiral v slovenskem jeziku nikla nova hčerka naše almae matris, ki je pravnik Vane Rade j, ki |e obširno uteme- mati vseh srednjeevropejsklh univerz, in ve-Ijll, zakaj si Slovenci žele imeti svoje do- selilo bi nas, da smo prispeli k razširjenju centure na češki univerzi v Pragi. Na bliž- prave kulture med bratskimi narodi. Kar se jih nemških univerzah v Gradcu In na Du- tiče jezika predavanj slov. docentov, omenja, naju onemogočuje divje sovraštvo nemškega da so Cehi z velikim naporom izvojevali dijaštva slovenskim dijakom mirni študij. V zakon, ki določa češčino kakor učni jezik, Pragi je v tem pogledu ravno narobe, tu se in da bi bilo težko ta zakon kršiti, oziroma čutimo kakor med brati. Slovenci smo edini opustiti. Vendar upa, da se najde kako iz-narod, katerega mladina se mora izobraže- hodišče, ki omogoči slov. predavanja na vati v tujem jeziku. Visokošolsko dijaštvo češki univerzi. (Dolgotrajno ploskanje.) se je z vso resnostjo vrglo v boj za reali- Na to je pozdravil shod Srb g. O s t o-zacijo zahteve — za ustanovitev slov. stolić j i č, ki je v imenu srbskega in hrvatskega na praškem vseučilišču. Dijaštvo ima pra- dijaštva izjavil, da je srbsko In hrvatsko di-vico in dolžnost do izražanja svojega mne- jaštvo solidarno s slovenskim dijaštvom. nja v tem oziru. Na slovenski inteligenci pa Ojačenje slovenskega naroda znači tudi oja-je, da dijaštvo krepko podpira v tem oziru. čenje naroda srbo-hrvatskega. (Ploskanje.) V naše visokošolsko vprašanje se ne sme Ker se nihče ni več oglasil k besedi je vmešavati politika. Naša klerikalna stranka prečital predsednik resolucije in jih stavil na se je vrgla v boj proti Pragi. Kranjski de- glasovanje. Resolucije, ki so bile z gromo-želni odbor podeljuje podpore samo tistim vitim ploskanjem jednoglasno vsprejete, dijakom, ki hodijo študirat v Krakov, Ven- glase : dar se slovensko napredno dijaštvo ne da Slovensko dijaštvo, zbrano dne 30. li-odvrniti od svojega sklepa, da s čim večjim stopada 1911. na češki univerzi, zahteva: vpisovanjem na češki univerzi v Pragi do- 1. da se zajedno z italijansko vseuči-seže slovenski provizorij na tej univerzi. Mi n§ko predlogo načeloma reši tudi slov. se bomo vedno bojevali in agitirali proti vseučHiško vprašanje; Krakovu. Vendar pa ta boj ni naperjen proti 2. da se provizorično ustanove sloven-poljskemu narodu. „Slovensko dijaštvo bo ske stolice na češki univerzi v Pragi; ta boj vojevalo do zadnjega in upa, da izide 3. poživlja slov. poslance, da od vlade iz tega boja kakor zmagovalec. Poživlja fzposlujejo, naj poskrbi za to, da se bodo slov. javnost, da slov. dijaštvo tudi gmotno mogle izvršiti priprave za slov, vseučilišče na podpira. (Ploskanje). češki univerzi v Pragi, ki se je po sedanjih Pozdravljen burnim ploskanjem je po- izkušnjah izkazala kakor za to najprimer-vzel besedo poslanec dr. Ravnihar. Veseli nejša; ga, ko vidi slovensko dijaštvo delovati za 4. obsoja neutemeljeno gonjo od slov. uresničenje naše Ideje, ustanovitve slov. klerikalne strani proti češki univerzi v Pragi; univerze v Ljubljani, a še bolj ga veseli, da 5. poživlja slov. javnost, da kar najiz-je to dijaštvo stopilo v tem vprašanju na datneje podpira tukajšnje slov. podporno praktična, realna tla. Pozdravlja slov. mla- društvo, ker s tem konkretno podpira naše dino, ki se bori za svoj največji ideal, slo- stremljenje po slov. univerzi, vensko univerzo. Pozdravlja „zlato Praho", j Kq na tQ predsednik še prečitai došle ki tako gostoljubno vsprejema našo mladino, brz0Jave, je zaključil ta pomemben shod, ki pozdravlja brate Cehe, ki se nam tudi v kar se tiče stvarnosti, menda prvi, kar tem vprašanju izkazujejo kakor naši naj- se -ih -e vrši,0 za ure9n|čen|e na§ih visoko-boljši prijatelji. Zahteva, ki je predmet da- g0|skih zahtev našnjemu shodu, pomenja najpraktičnejši (Pozdrave, došle na to zborovanje, pri-način, kako bi si v najkrajši dobi izvojevali občImo p0sebej. Ured.) svoje lastno kulturno središče. Gotovi krogi na Slovenskem zahtevajo reciprociteto za- greške univerze. Mi nismo nasprotni temu stremljenju; ali vendar ta zahteva ni naš Domače vesti. Iz zdravstvene in upravne službe. zadnji cilj, ampak samo pomoček k uresni- c. kr. viši okr. zdravnik dr. Anton Lius v čenju naše zahteve po lastni univerzi. Ako Gradišču ob Soči je premeščen na c. kr. dosežemo docenture na praški univerzi in namestništvo v Trst; namestniški konceptni ako se bo predavalo v slov. jeziku, potem praktikant Ernest Holzer v Trstu pa k že imamo takorekoč svojo univerzo. Mi ne c> 0kr. glavarstvu v Sežano. zahtevamo ničesar novega od vlade, temveč samo restituiranje onega, kar smo že imeli leta 1856. na graški univerzi. Borimo se za Le vstani, uboga para! Prejeli smo: Ne morem si kaj, da ne bi napisal par ojstrih besed na naslov tistega našega ljud Češkoslovanskega studentsvau gosp. Ježek simpatije češkega dijaštva, katero smatra slovenske zahteve za svoje. Stališče češkega dijaštva k kulturnim zahtevam Slovencev je njega stališče k kulturnim zahtevam vseh narodov, in bilo bi želeti, da bi stali vsi večji narodi na tem stališču. (Ploskanje.) Na to je govoril vsprejet z burnim aplavzom, rektor ^češkega vseučilišča dr. Č e-1 a k o v s k y. Žal mu je, da nas ne more pozdraviti v slovenskem jeziku, a to ni njegova krivda, temveč krivda naših prednikov, ki so se premalo brigali za stike med slo-meri kakor je potrebna gospodarska vza- j vanskimi narodi. Veseli ga, da je v tem po-jemnost med Cehi in Slovenci, ravno tako g!edu se&ij drugače. Pripominja, da je v pravično stvar in u oa mo, da fcfca tudi ;stva, ki pričakuje u dano in potrpežljivo, kdaj zmaga. Zgodovina nas uči, da smo Slovenci j mu pr|de — mana z nebes, ki samo jadi-vse, kar imamo, dosegli iz lastne moči, brez: a sj ne Zna pomagati. Čuditi se mo-pomoči vplivnih krogov, in radi tega dose-|ramo temu ljudstvu, da mu mera krivic, ki žemo končno tudi svojo univerzo. (Dolgo- ju, trp|f n\ nikdar polna, da celo le prepo-trajne ovacije.) 'gosto poljublja šibo, ki je tepe. Tej apatiji, Po tem je izrazil predsednik „Svaza ali bolje rečeno: fatalizmu je po mojem je potrebno združenje na polju kulture, znanosti. Čehom ne more biti vsejedno, kakšno politično mišljenje vlada v slov. narodu, ali času, ko justični minister pripoznava, da pri sodnijskih Imenovanjih odločuje moč In ne pravica, popolnoma naravno, da dosežejo narodi svoje pravice samo z vplivom in stoji na čelu naroda svobodomiselno vzgo-| močjo. Cehi so se od svojih neprijateljev jena inteligenca, kar je pa možno le, ako !----- —x,,t " — bo ta inteligenca dobivala svojo vzgojo v Pragi, ali pa na svoji lastni univerzi v Ljubljani. Je to v interesu nas, kakor tudi Čehov, katerih vedno ožji stiki z Jugoslovani odpirajo pot slovanski industriji do jugoslovanskih dežel. (Dolgotrajno ploskanje). PODLISTEK f 1 Gospodje sinovi K Ljudska igra v 3 dejanjih. Spisala Walter in S t e i n. K nocojšnji premijeri v našem gledališču. mnogo naučili in želeti bi bilo, da bi se ti od njih navzeli idej, ki so kulturne in pravične. Mi nismo nikdar naše mladine vzgajali k nasilnostim in vandalizmu, in radi tega je samo dobro, ako spoznate naše nazore. Vsi si želimo, da bi iz slovenskih docentur vz- Prava ljudska igra, kakoršnih malo poznamo in kakoršnih je malo spisanih. Od Antengruberja do danes ni bilo še tako dobre ljudske igre, ki bi vsebovala toliko humorja in toliko resne dramatične note. Dejanje se vrši v hiši bogatega mesarja in sušilca Pesjaka. To je pravi tip ponosnega bahatega in bogatega prašičarskega rabeljna, kakor ga dobro imenuje njegov antipod Rudolf Kren. Vse osebe, nastopajoče v tej igri, so nam znane; vsi ti ljudje žive med j bi podedoval enkrat njegovo firmo. In zaradi tega nastane konflikt v Pesjakovi hiši. Mladi Tone Pesjak zapušča rojstni dom in se preživlja z inštrukcijami. Seveda zaničuje starega vse mesto zaradi tega. V hiši mesarjevi živi že tri leta državni poslanec Hren. Tudi on ima sina. Poslanec bi hotel iz njega napraviti učenjaka, toda fant je nagnjen bolj na praktično plat: on bi bil za trgovca, ker se izborno spozna v matematiki. In tu leži tendenca vse igre. Morala bi se glasila: „ Vi starlši, pustite svoje otroke, naj si Izbero svoj poklic sami! Roke proč od indivlduva-lltete svojih sinov! Saj so pozneje itak sami odgovorni za to, kar so storili s svojim življenjem. Seveda je avtor povedal vse to v prekrasni formi ljudske igre. Najhujše ocena'naj dnaes rečemo' le toliko, da ga mnenju, poleg gospodarske revščine največ krivo dejstvo, da naše ljudstvo tlači še druga, še nevarneja — duševna šibkost. Zgouovina nas uči, da je zmagoval vedno tisti, ki je bil — poleg fizične moči — tudi duševno jači. Ta si je se svojo pre vladajočo naobrazbo prisvajal viša mesta v človeški družbi in je tako — vladal in gospodoval. Tem bolj je zato obžalovati, da se naše ljudstvo v veliko premali meri poslužuje sredstev, ki bi mu pomogla do više izobrazbe in s tem do — moči. Na misli so mi predavanja, ki jih prireja izobraževalni odsek NDO. In dogodil se je enkrat celo žalostni slučaj, da se predavanje ni moglo vršiti radi premalega števila udeležencev! To je res žalostno in ne priča o preveliki zavednosti. Kako naj torej napredujemo v izobrazbi, kako naj pridemo do svojih pravic ?! Ob taki malomarnosti — ne! Delavci slovenski! Vi, ki ste toliko mučeni, izkoriščani, zapostavljeni: izpame-tujte se in pridite enkrat do spoznanja česa Vam treba! Izprevidite, da je znanje, izobrazba, glavno bojevno sredstvo za izboljšanje svojega položaja. Dokler ne pridite: do tega spoznanja se ne zboljša Vaš po-j ložaj. Ne od druzlh — iz sebe pričakujte! pomoči! Veliki dobrodelni koncert, ki ga je priredilo sinoči „Dijaško podporno društvo* i v gledališki dvorani s sodelovanjem kon-j certne pevke gospe Mire Costaperarijeve,1 ljubljanskega opernega tenorista g. Ljubišei IliČića, pianista g. Antona Trosta ter polno-j Številnega orkestra 97. pešpolka pod vod-! stvom kapelnika g. Petra Teplega, je bil pravi večer pevske in glasbene umetnosti, ; ki je mnogobrojnemu občinstvu podal res tako popolen užitek neprikrite lepote, kakor- j šnega uživati mu |e le redkokedaj bila dana prilika pri nas v Trstu. Ker nam Je obljubljena strokovnjaka stvari nam pripoveduje v smehu in šali. ni bn0 poslušalca, ki ne bi bil odšel iz kon- Hh cphi iimauiin rla nam n a montira ni4t , . _______ _____t_i_ar________~ : Ob sebi umevno, da nam ne manjka niti ljubavnih dogodb, kajti v hiši Pesjakovi živi nečakinja Gusta, ki ljubi mladega Hrena. nami in marsikateri nam Je znan že iz ulice i Igra bi skoro tragično zvršila, toda še v ali pa iz kavarne. Torej bogati mesar Anton zadnjem hipu sta avtorja znala spremeniti Pesjak ima sina Rudolfa, ki bi pa rad štu- situacijo in mesto solz naznanja Pesjak novo dira I. Fant r;e ćiti nobenega veselja do f»™o, ki se bo dalje vodila pod Imenom mesarske obrti; rad bi kaj znal; postal bi Peslak in Hren: Državnozborniška poslanska rad profesor, učenjak, ali pisatelj. Toda nje-, elektro-klobasarniška akcijska družba, gov cče bi ga rad videl kakor mesarja, da Leon Dragutinovič. certne dvorane v onem blaženem razpoloženju, ki ga more vliti v človeško dušo le prava, čista umetuost. Občinstvo je vse točke sporeda poslušalo z napeto pozornostjo in obsulo po vsa .....te i kapelnika z najživah- nej em. Zlasti moramo pov- dat naravnost videlo, kako tež naše občinstvo od vele- pri pelnika Teplega, kateremu bodi ta večer najtrdnejše zagotovilo, da ga tržaški Slovani sprejmemo z odprtimi rokami, ako ga nam dobra sreča zopet vrne kedaj. O g.e Miri Costaperarijevi rečemo kot nestrokovnjaki, da nam je ta naS Ijabki siavček tem ljubši, čim večkrat ga čujemo žvrgoleti z našega koncertnega odra, o g. lličiću pa je gotovo, da si je na prvi hip osvojil srca vseh poslušalcev in da je bila pohvala, ki je sledila zlasti Nedvedovemu „Pogledu v nedolžno oko" najlepši dokaz te naše trditve. In prav isto velja tudi o gosp. Trostu, ki se je s svojo virtuozno igro pokazal pravega mojstra, ki zna vdihniti mrtvim strunam toliko kipečega življenja. Kakor že rečeno, je bila udeležba prav lepa, parter je bil poln, le galerija je bila nekoliko prazna. Vsekakor pa je prireditev gotovo dosegla poleg tako lepega umetniškega tudi primeren gmotni uspeh. „Dijaškemu podpornemu društvu", ki nam je priredilo ta tako izborno uspeli večer, združivšl tako dulce cum utili, moremo le častitati na obojem. Odsek za ljudska predavanja v Trstu. Jutri ob 8. uri zvečer bo v veliki dvorani „Nar. doma4* v Trstu predaval g. dr. Fran Ilešič o predmetu .Slovenske pesmi o morju". Vstopnina 20 stot. Poznani slovenski predavatelj gosp. dr. Fran Ilešič nas obišče zopet v soboto, da nam predava o slovenskih pesmih o morju. Gotovo je morje ne le ena izmed najbolj poetičnih lepot slovenske domovine, temveč tudi eno izmed gospodarsko najvažnejših bogastev našega naroda. Naše pesni o morju so pravi zaklad naše literature. Tega predmeta ni še obdelal noben slovenski predavatelj. Kaj je bolj naravno nego, da se o tem predmetu predava v Trstu in ponosni smemo biti, da nam bo govorit o tem predmetu najboljši slovenski predavatelj. Tržaško slovensko občinstvo bo brez dvoma pokazalo s častno udeležbo zanimanje za tako interesantno predavanje. Odsek. Trgovci jestvinčarji! V nedeljo 10. t. m. ob 9. uri dopoludne bo v prostorih „Trg. izobr. društva" posvetovanje o važnem predmetu. Miklavžev večer Priredi izobraževalni odsek NDO. s sodelovanjem pevskega zbora NDO. in dramatičnega oseka NDO. v nedeljo 10. dec. t. 1. ob 4. uri pop. v veliki dvorani „Narodne delavske organizacije" ulica sv. Frančiška št. 2. II. Vspored bo raznovrsten : Petje, kuplet?, šaljivi prizori in nastop Miklavža s spremstvom, kateri bo obdaril navzoče občinstvo z darili. — Pevski zbor nastopi v prvič pod vodstvom Ivana Bonano. Drama „Sin" pri Sv. M. Magdaleni. V nedeljo, dne 10. decembra 1911 priredi izobraževalni odsek NDO. v novi dvorani gosp. Antona Čiač p. d. pri Miklavcu v Sv. Mariji Magdaleni spodnji štev. 92. rodbinsko dramo v 4. dejanjih „Sin". Začetek točno ob 5. uri pop. O značaju Evropejskih narodov bo predaval jutri v soboto ob 8. uri zvečer v Čitalnici pri sv. Jakobu cand. jur. gosp. D e b e v c. Upamo, da zanimivost predmeta privabi obilo občinstva. Rodoljubne gospe v Trstu in okolici ! Vas prosimo še prav posebno: pošljite nam kaj blaga za oblekce za božićnico. To blago pa izprosite pri trgovcu kjer kupujete. Če slučajno kupujete pri Italijanih ali Nemcih, prosite tudi njih! Saj je za uboge stroke in ti ne poznajo politike 1 — Gg. trgovce tudi prosimo naj še kaj poiščejo v svojih zalogah. Vsem in za vse Bog plačaj! Razpisani službi. Pri c. kr. deželnem sodišču v Trstu je razpisano mesto višega pisarniškega vodje v IX. činovnem razredu in mesto ravnatelja pri civilnem položnem uradu v VIII. činovnem razredu. BožiČnica. — Mrzla sapa je začela briti, a tega ne čuti bogataš v svojem gorkem kožuhu, tembolj pa uboga mala deca, ki mora v zgodnjih urah v šolo v lahki katunasti oblekci in v preperelih čre-veljčkih. Sto in sto takih malih revčkov sreča-vamo dan na dan. Smilijo se nam sicer, a gremo mimo in ne storimo ničesar. Če imamo srce, pokažimo to tudi v dejanji. Vsaka premožnejša slovenska družina v Trstu in okolici naj kaj podari v ta namen, bodi v denarju, obleki ali obuvalu. Ko pridejo gospe ali gospice z nabiralno polo, ne odslovite jih zlovoljni, temveč posezite v žep, kakor kdo more, kajti potreba je silno velika, ker ubogih otrok s premrlimi udi in bosimi nožicami je nešteto ! Utrpite, kar morele po svojih močeh in dajte! Prosimo lepo ! Če je katera zavedna in blaga družina in bi jo naše nabiralke ne našle, prosimo naj pošlje svoj oboi v „Zavod sv. Nikolaja" ul. Farneto 18, ali g.ej Biček v „Nar. dom". Poučni shodi v okolici. Odbor „Kmetijske družbe za Trst in okolico" je v svoji zadnji seji določil, da se prirede ti-le shodi: Danes 8. decembra bo poučen shod na Kontovelu po jutranji maši ob 10. uri v „Gospodarskem društvu". V Trnu 8. decembrt i '* I i.. Danes 8. decembra bo poučen shod na Prošeku ob 1. uri popoludne v »Gospodarskem društvu4*. V n e d e 1 j o 10. decembra poučen shod v Sv. Križu po maši ob 10. in pol pri Nemcu-Maganja. V nedeljo 10. decembra poučen s h o d v Bazovici, popoludne po blagoslovu v „Gospodarskem društvu**. Vrdeljski sokol Jutri običajne vaje od 8 30 do 1130. >]mn*o8T* i%. 340. Stran II plesne Porotno sodišče. Gladujoči c. kr. držami uradnik pred kr. državni porotniki. Včeraj je sedel na zatožni klopi pred porotniki 44-letni c. kr. davčni oficijal An- mal° rabiieno> ™ OlallUVaHJolVU kuhinjska oprema za eno družino se proda po nizkih cenah radi preselitve. Via Navali 48, L n. vrata 14. 2173 UioinOl tri5e Prostori Be Proda takoj kron nibll/d, 5000 Druga hišica, 6 prostorov 400 sežnjev zemljišča kron 9000. Emlio, kavarna Ros-setti od 8—10, 3—4, Acquedotto. 2175 I ann meblovana sobica se odda pri slovenski Lt/|Jcl družini, ul. Belvedere 30, I. nad. 2131 Sauadrani & Buda vina. Kupuje In prodaja zlato. Izvrioje vsaktero 6e)o ur&raka In zlatarske stroke. Trat, nI. Soallnata It. 1. (zgotovljeno ike ae proda naravnoat iz 6eike tovarne prvega reda po oenl in po xelo ugodnih pogojih. Piaatl Je pod „Tovarna It. 2160u na lnaer cddelek Edinosti. 2160 Vi tint no *van ^urlani iz Vogerskega pri Go-V'IlULUva rici ima osmico, prodaja črno in belo, vipavsko vino, izborno kapljico lastnega pridelka, v ulici deli* Istria št. 6o pri pošti. Priporočam se Vam Slovencem znanim že iz minule dobe 'n tudi Vam §e neznanim odjemalrem. Na svidenje! 2149 UlČO pri sv. Ivanu, lepa lega s 6 prostori se nibd takoj proda. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod Stev. 2162. 2162 Veh. Petrov® čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Zaloga Izdelanih domačih čeuljeu. Sprejemajo se naroČita po meri. Rne Renče Ij Jtikdar več v življenju Zahvala. Podpisana izreka tem potom e. kr. uradništvu, učitel jstvu, soiodnibom, znancem, pevcem in pevkam za ganljivo petje, slav. občinstvu za izraženo sožalje na kateribodi način, sploh vsem, ki so spremili k večnemu počitku ostanke pok. najsrčnejš) zahvalo. V SEŽANI, dne 6. dec. 1911. Družino J. RenčelJ št. 6. Dne 21. decembra ob 6. zvečer se vrši občni zbor Koiisumn. društva v Ulcmaujili. Na dnevnem redu je volitev predsednika. K obilni udeležbi vab ODBOR. • • • V hotelu Balkan trg Caserma se toči izboren sladki ::: refošk po 2 K liter. po 2 K liter. ■—---- i H* Hočete najti dobrih [[ :: in cenih čevljev :: • • Obrnite se samo v trgovine čevljev v nI. Barriera 41 (vogal ulice Salice)---in v ono nI, Barriera 19, kjer dobite vse po ugodnih cenah. Varstvena znamka: „SIDRO". Liniment Cnpslci Colli nadomestek za SIDBO-PAIN-EX?BLLSB je kot najboljše, bolečine lajajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano; dobiva se za 80 vin., 1'40 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupil tega povsod priljubljenega domaČega zdravila naj se vzame le originalne steklenice ▼ škatljicak z našo varstveno znamko .Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek. Di.RIcMer]alekor.FL%EgM. Elizabetna ulica št 5, novo ae bo redke prilike, dobiti za samo 7 kron 50 vin. sledečo, krasno blagovno zbirko: 30 komadov 7 kron 50 vin. 1 reformna žepna ura, remontoir na tddro, dobro idoča s 3-letnim jamstvom 1 verižica iz emerik. zlata double, 1 varstvena ikat-ljica za uro, 2 prstana iz amerik. zlata doublć, 2 manšetna gumba, zlato double z mehaniko, 3 prsni gumbi (chemissets), zlato double. 3 pat. ovrat. gumbi, 1 kravatna igla; 1 kravatni pritrjevalec iz niklja, zelo praktičen, 1 pat svinčnik, tudi kot privesek za verižico, 1 žepno ogledalo v etuiju, elegantno, 1 žepni glavnik 1 bluzna igla moderne oblike, 1 nikljasto držalo z 1 svinčnikom, 1 radirka. 1 eleganten notes, 1 cevka za cigare ali cigarete iz jantarja, 1 pepelnik. 1 denarnica za krone in bankovce, 3 kom. dišečega toalet, mila. — Vseh 30 krasnih predmetov »kupno z rem. uro na sidro stane samo K. 7*50. — Kav-noisti predmeti, toda mesto reform, ure na sidro Elektro-zlata rem. ura, ki popolnoma nadomešča pristno zlato uro (po risbi), ne spremeni nikoli barve, fino, preci/.ijsko kole>je s triletnim jamstvom za dober tek, aamo 13 kron. — Neugajajoće se menja, zatorej izključen vsak riziko. — Dobiva se proti predplačilu ali povzetju pri trgovsko pro — tokolirani tvrdki — J. H. Rabinowkz, Punaj VII, Lindengasse 2, E, T. Čistilo za snaženje čevljev Zastopstva in zaloga: £ugra Jmčev, trst, ulica yicqae&otto št. 9, TELEFON 276 IV. Matere CA^ojtcS^Tosr^Tti Podpisana se priporoča slavn. slovenskemu občinstvu, naj se posluži za s^. Miklavža v novi trgovini IsrolL - BelIR izbor puna. Udana ANTONIJA RIEGER. Ulica Sette Fontane 2 (Piazza Barriera) Pn_np | Cepljenke raznih vrst bomo vsled ve-rD2Ur ■ likega števila oddajali po nizki ceni. Forčić i dr., Komen, trtnica. 2163 Prnrlam krasnega 16 mesecev starega r rUUafll dolskega bika-plemenjaka, ve V simo-več va- onov bukovih drv, Bladkega Bena in krompirja, prašanja r a L O. Edinosti pod št. 2154. 2154 i O 11 O 11 O M O 11 O i V GOSTILNI IOIIOIIOIIOIIOI fii due Američani v Trstu, ulica Crosada št. 3 se točijo izvratna ISTRSKA In VIPAVSKA VTNA po zmernih cenah, preiskan* od cea. kr. poskuSevališfia za živila v Gradcu v smislu § 3. ! zakona z dne 16. jan. 1396. št. 89. t Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi JOSIP ČERMELJ, lastnik. POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi *e bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno cer»o. Zato p t odam vsakomur 2 para mo&ćh in 2 para Ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. Poiiljatev po povzetju H. SPINPARN, eksport čevljev Kr&kovo Si. 240 Sme ae zamenjati in sa vrne denar. hranite Vaše šibke in malokr.ne otroke z nar. sladnim izvlečkom :::: --HANA - Staro zdravilo, Izborno proti kažlju in pljučnim boleznim v posodicah po vin. 80, K 1*50, 120. Takoj Vam preneha kašelj, /as:r-ijenost, prehlajenje in obvarovali se boste tudi pred prsnimi boleznimi, ako bosie uporabljali zmiraj karamele Hana pristne, vsebujoče 40 °/,> čistega sladu, priznane od prvih zdravniških avtoritet, v orig. zabojčkih po 20 in 40 ylu. Tovarna sladnih izvlečkov in izdelkov ji. J. Camplota & drug BRNO — KSnigsfeld. Prodaja se v vseh mirodilnicah, delikatesnih trgovinah, prod. z jestvinami in sladčičarnah Zastopnik I. STULIK Trst - ulica delle Acque 20 - Trst ooeooooooooooooo Glad in beda grrizi ubog m tkalcem. Da bi jim zagotovil stalnega dela in odvrnil bedo, prodnm vso Bvojo zalogo pod ceno. Ponujam; SeSite preproge IO0/2OO cm samo K 5 20, prej 5 80 85/I70 „ „ „ 3.70, ,f 4 BO Krasne figure kakor : jeleni, Brne, papige, fazani itd. vse iz najboljšega, trpežnega in higijenskega blaga. Posteljne preproge po K l 30, 170, 2-20, 3-50. Preproge za sobe in spalnice "7ioo cm K 6-60, 15%50 K 8 20 8001 K 14.- 1300 R Krasne garniture za postelje In mize po K 9 BO, II BO, 13 50, 15— Damski šali prve vrste, močni, ratnih bariv od K 3 — do K 12 — ! Po povzetju pošilja : krščansko češka tkalnica, FRANT. V, FIEDLER, Mlinsko na Češkom.