Naročnina mesečno 25 Din, t.d inozemstvo 40 Din — nedeljsko i/ikija celoletno % Uin, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi al. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 24%. 2994 in 2050 Ћ nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št i (1.050 m 111.544 iu insernte; Suraievo it v. 7563, Zagreli štv 54.011. Praun-Duiia j 24.797 Uprava: Kopitarjeva h. telefon 294:! Izhaja vsak dan гцигај, ra/en ponilelika in dneva po prazniku Musanov v Ankara Istočasno, ko jo jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič posetil poljsko prestolico Varšavo, da manifestira prijateljske odnošaje obeh slovanskih narodov, je naša vzhodna elo-vaneka soseda Bolgarija poslala svojega ministrskega predsednika, ki je obenem zunanji minister, Mušanova v prestolico moderne Turčije, v Ankaro. Oba, jako pomembna politična obiska fatalno vpadata na isti datum, kakor da že s svojim golim dejstvom pričata, da gro razvoj balkansko politike v dveh čisto različnih smereh. Pomembnosti in dalekosežno3ti bolgarskega koraka v prvem hipu niti ni mogoče v celem obsegu oceniti. Prvi vtLs ki so vsiljuje sam po sebi, kaže na bolgarsko orientacijo proti — vzhodu. Takoj po padcu vlade demokratičnega zgo-vora, ko je narodni blok pod vodstvom Malinov-Mušanova prevzel vlado, je bilo jasno, da ee bo Bolgarija za vsako ceno skušala izkopati iz popolne povojne politične osamelosti. Demokratični zgovor se z zunanjo politiko radi neprestanih notranjih političnih borb. katerim je hotel biti k09 s krvavo in nesmiselno diktaturo, — ni mo- j gel učinkovito pečati. Zato pa se je narodni blok, ki ima za seboj ogromno večino naroda, takoj z vso vnemo vrgel na ureditev zunanjo političnih problemov. Prvi, odločilni korak v tej smeri je »prijateljski obisk< v Ankaro. Sestanek je bil že davno napovedan in z obeh strani skrbno pripravljen. Po vseh znakih sodeč je MuSanovu utrl pot so-vjotski zunanjepolitični komisar Litvinov, ki se jo pred dobrim mesecem mudil v Ankari, tudi na »prijateljskem« obisku. Po bolgarskih informacijah bo v Ankari namreč podpisana sovjetsko-bolgarska trgovinska pogodba, za katero so tekla pogajanja v Moskvi žo več mesecev. Tudi sovjeti bridko čutijo pritisk gospodarsko krize. Zalo jim je vsaka zveza dobrodošla, zlasti čo gre za sosedo ч Cruem morju, preko katere bi mogli tudi politično položiti svojo nogo na Balkan. Kajti trgovinska pogodba male Bolgrrijo z Rusijo ne moro biti brc« gotovih političnih posledic. Že saino s tega vidika Je Mužanova pot v Ankaro zgodovinskega pomena. Dejansko pa gre za mnogo več. Gro za gotovo politično orientacijo Bolgarije, ki utegne imeti dalekosežne posledice. V sedanji bolgarski vladi prevladujejo zemljedelcl, ki jih Je nekoč vodil SUimbolijelri. Leta 1923 je padel kot ministrski predsednik pod morilčevo kroglo, ker je hotel združenje Bolgarije in Jugoslavije. V njegovem pisalniku so pozneje našli manifest, v katerem odstavlja dtnasti|o in proglaša združenje Bolgarije z Jugoslavijo. Dotično pisanjo najbrže ne bl več dolgo ostalo lo v predalu njegove pisalne mize, ako bi Stambolijski ostal pri življenju in na vladi. Tedaj Jo Stambolijski s svojim aktom tolmačil razpoloženje bolgarskega kmečkega ljudstvo, čigar voditelj je bil. Ako danes Mušanov obrača Mali sntantl hrbet in se s pristankom taistih zemljedelcev pelje v turško Ankaro, da obišče narod, • katerim so bili Bolgari v tisočletnem sovraštvu in ga na tej poti epremlja Dimov, glavni tnjnik zemljedelske stranko — potem je to jasen dokaz, kako docela so so v osmih letih politično preorieutirali tem-ljodelcU najmočnejša bolgarska politična formacija. Turčija, ki Je neposredna soseda, moro Bolgariji poleg neke gotove politične varnosti v zaledju, nuditi Bolgarom tudi gospodarsko uspešno trgovsko pogodbo, od katere bodeta obe stranki imele le koristi. Dalje Je Turčija najboljši zn vesli ik Rusije In tako vodi preko Ankare Bolgare pot tudi v Moskvo. Brez dvoma je sovjetska Moskva prva velesila, ki t velikim dopadajenjem sledi Mušanovtin korakom. Druga velesila, ki se pri tem dogodim r.i-duje, Jo — Italija. Muš«novov obisk v Ankari pomenja korak bližje k stari politični zamisli Italije na Balkana, ki gre za tem, da poveže Cim teeneje Atene, Sofijo in Ankaro skupaj v ono troivezo, ki naj bi tvorila učinkovito protiutež francoski balkanski politiki ln njeni balkanski zaveznici Jugoslaviji, obenem pa bl tvorila obsežno ozemljo za Italijansko gospodarsko penc-tracijo na Balkan in v Levanto. V trgovini z Le-vanto jo bila pred vojno francoska zastava na prvem meslu. Po vojni Jo njeno mesto zavzela italijanska trikolora. A tudi sicer se jo Italijanom posrečilo, da so se politično in gospodarsko močno uveljavili v Egejskem morju. S politično tro-7.VU/.0 med Turčijo, Bolgarijo in Grčijo bi Balkan bil razcepljen v dve polovici, katerih ena vsaj naj bi po italijanski zamisli stala pod njeno patronan-co. Divide et imperal prastaro geslo, s katerim je še vedno pri zavisti in tekmi narodov mogoče uspeli. Za novim položajem, knkor so sedaj razvija, pa po vsej verjetnosti tiči še tretja velesila — Anglija, dasi oiui zasleduje čisto drugo cilje. Pred nedavnim časom smo čuli iz dobro informiranih virov, da bi evcntuelnl troz.vezi Grčije, Bolgarije in Turčije pripadel prehodni mandat v Svetu Zveze narodov. To naj bi bila zaenkrat mastna vaba za Turčijo, da stopi v Zvezo narodov, kjer šo do danes nI Članica. Obenem pa bi se napravila neka koncesija Grčiji, do kalero goji Anglija tradicionalne simpatije. Anglija в tem zasleduje seveda ciljo svoje Imperijalne politike. Silno veliko ji jo na tem ležeče, da ohranja mohamedan-oc pri dobri volji, saj Jih ima preko 100 milijonov v svojem imperiju. Sedaj Ima »mohamedanski ttcslalni mandat v Svetu Z N Perzija, ki pa je že letos potekel. V slučaju, da ni druge molm-medansko državo v Zvezi, ga Perzija reklamira So nadalje za sebe. Ce pa k Zvezi pristopi Turčija, jo gotovo, da bi kot članica novo trozveze po uTigUSkem posredovanju dobila mandat. S tem bi ohranila .Vugliju pri dobri volji Moliamedaiice, Pred važnimi razgovori v Londonu Carine in reparacije na dnevnem redu — Nasprotujoči si stališči Francije in Anglije London, 5. dec. Na vidiku so važni razgovori med angleškim zunanjim ministrom in predstavniki celinskih držav, ki so jih najbolj zadele angleške carine. Belgijski zunanji minister IIymans je sporočil angleški vladi, dn bi so rad pogovoril s kompotentnimi ministri v zadevi trgovinskih odnošajev med Belgijo in Anglijo, in lo v zvezi z višjimi angleškimi carinnmi. Angleška vlada jo nato povabila belgijskega zunanjega ministra v London. Ta prispe semkaj v sp 'vtt glavnega tajnika zunanjih zadev še v teku jutiišnjega dne. V ponedeljek so že sestane z zunanjim ministrom .loiinoni Simonom, v torek pa ga sprejme Hrgovinski minister VValter Runciman. V istem smislu jc že sondirala teren tudi Nemčija, Francija pa jo po nedeljskem obisku trgovinskega ministra v Londonu že itak stalno v stikih z angleško vlado. Zato sc z vso upravičenostjo pričakujejo zn prihodnji teden važna mednarodna posvetovanja v Londonu. Olede stališča angleške vlade v vprašanju carin ni nikakega upanju, da bi angleška vlada pod pritiskom prizadetih držav opustila novo smer trgovinske politike in so obrnila na pot svobodne trgovine. Vse kaže. da so v teku priprave za osnovanje zaokroženega gospodarskega sveta, ki bi ga tvorila Anglija s svojimi dominioni in ki bi se zaprl pred svetom s carinami. Ideje znanega im-perialista lorda Ueaverbrooka čedalje bolj prodirajo. V la namen je bila sklicana imperialna konferenca v Ottawo, ki se bo vršila julija mcseca. Prav radi tega so v diplomatskih kropili mnenja, da ne ho Anglija glede carin prav nič popustila celinskim državam, dokler se vprašanje carin ne reši na lej konferenci. Carino ua kmetijsko izdelke bodn hudo zadelo tudi Kanado. To ni slučajno, da se v Londonu mudi ministrski predsednik Kanade g. Bennett, ki je odpotoval iz Kannde na zdravstveni dopust. Namenjen je bil v iuz.no Francijo a končal je navsezadnjo v Londonu. To kaže, >t Mod Kanado in Anglijo vršijo važna pognjan'u predvsem g]edc nadaljnje carinske politike. Bližnjim londonskim razgovorom so pripisuje posebna važnost glede nc splošen mednarodni položaj v Evropi, ki je nastal po zadnjem govoru ministrskega predsednika Lavala. Lavni je izrecno dejal, da ne more Francija nikakor pristali na to. da bi so dala v vprašanju kratkoročnih kreditov Nemčiji prednost jired reparacijami, to je, pred tako zvanimi političnimi dolgovi. Anglija, ki je investirala v Nemčiji in Avstriji ogromne kapitale, je pač inloresirana na tem, da se da prednost zasebnim dolgovom, to je kratkoročnim kreditom, pred političnimi, ker ve, da so na takšen nnčin bolje zavaruje njen denar. Anglija se je po svojih otirioznih listih »osno izrazila v tem smislu. To stališče angleške vlade je seveda prišlo prav Nemcem. Toda F ranči ja se vedno vztraja pri svoji zahtevi, da se reši predvsem vprašanje reparacij. Flandin je to stališče francoske vlade razložil angleškim ministrom med svojim obiskom v Londonu in splošno govorijo, da jo tudi Angliji zagrozil, dn bo Francija prisiljena, odtegnili svoje kredite \ngleški banki, izmed katerih zapade 15 milijonov januarja, drugih 40 milijonov pa prihodnjega sep- tembre. Flandin ie tudi insistiral, nnj bi se funt stabiliziral in da bi angleška vlada pristala na to, da bi se vprašanje revizije mirovnih pogodb vsaj za nekaj let odložilo, dn bi bila tako dana Evropi možnost mirne gospodarske obnovitve. S tega vidika bodo prihodnji razgovori v Londonu Se bolj zanimivi knkor pogajanja o carinah sama. Angleški Imaneni minister o padcu iunia Funt ne bo več padal — Anglija bo gledala pred vsem na lastne koristi London, 5. dec. ž. Snoči je imel finančni minister Chamberlain v trgovski zbornici v New Por-tu govor, v katerem so je predvsem lotil vprašanja padca angleškega funtšterlinga. Rekel je, da ne vidi nikjer nobenega vzroka, zaradi katerega bi funt šo nadalje padal, pripomnil pa je, da bo obdržal današnjo vrednost najbrž delj časa. Nervoznost, ki je danes objela ves svet, so bo najlažje odpravila na ta način, da se čimprej reši zadovoljivo vprašanje nemških reparacij in ustvari ропотпо zaupanje v stabilnost Nemčije, ker ho Nemčija šele takral v stanu, da izpolni svoje Irgovinsko-polilične obveznosti. Chamberlain je nadalje poudarjal, da si bo Anglija dovolila iste pravice, kakor druge države, to je, da vodi svojo gospodarsko politiko tako, kakor to najbolj odgotarja njenim lastnini interesom. Ogromen deiicit angleške trgovine London o dec. tg. Baldvvin je imel v Aber-iieenu govor, v katerem je izjavil, da se angleška uriza po volitvah šo ni ustavila. Tudi ša ni znnno, ali se bo državni proračun do prihodnjega aprila izravnal, lako da je verjetno, da 1к) vlada do tedaj prisiljena, storili šc nadaljnje korake. Deiicit trgovinsko bilanco za vso leto se mora ceniti na 100 milijonov funtov. Dokler lw to trajalo, ni misliti ua stabilizacijo funia. Kljub padcu valute v zadnjih dneh pn notranja kupna moč ni trpela in zato ni mnogo povoda za bojazen. Stavka v Hoiiywoodu Newyork, 3. dcc. ž. Danes so v llolly\voodu začeli stavkati. Stavka bo trajala 24 ur iu sicer v jiodjetjih družbe \Varner Brother in First National Film. stavkali pa bodo vsi namcščenci. Znižali so jim namreč 25 odstotkov njihovih plač. Anglija je pripravljena z vsako državo voditi prijateljska pogajanja o tarifni politiki, vendar pa pred državno konferenco v Otlavi ne more priti do nobenega obveznega sporazuma. Cbnmberlnin je opozoril, kako ležko je zadela Anglijo francoska carinska politika, ko je Francija zvišala carine na angleški premog, ni pa isto storila napram drugim državam. Angleška premogovna industrija je težko udarjena. Zaradi tega bi Anglija želela hitra po-gajanja s Parizom. Kar se tiče od Anglije določenih ; nntifluinpinških carin, so iste dosegle svoj cilj, ker je bil uvoz preprečen. Najtežja naloga Anglije bo vsekakor izvesti ravnotežje drž. proračuna v prihodnjih treh letih. Pri tem je treba upoštevati, da je zadnje obdavčenje naroda v Angliji ne samo , doseženo, temveč tudi že zdavnaj prekoračeno. Finančna posvefovan!a v Baslu in v Parizu Ženeva, 5. dec. ž. V ponedeljek se bo sestal v Bazlju odbor finančnih strokovnjakov, ki jo predviden po Youngovem nnčrtu. Ta odbor bo proučil in dognal plačilno kapaciteto Nemčije. Cim bo odbor končni svoje delo in podal poročilo, se bo lahko vršila velika finančna konferenca, na kateri bodo razpravljali o vprašanjih reparacij, med-zavezniSkih dolgov in o moratoriju. Pariz, 5. dec. ž. Snoči je prispel semkaj angleški predstavnik v Youngovom odboru in se je danes dopoldne sestal z raznimi politiki in finančniki. Danes bo prispel semkaj tudi ameriški predstavnik za bančno konferenco v Berlinu Albert \Viggins, ki bo z raznimi finančniki razpravljal o tako zvonih nemških zmrznjenih kreditih. Od včeraj se nahaja v Parizu tudi angleški predstavnik za berlinsko konferenco in vodi pogajanja s francoskimi bankami, ki eo na stvari zainteresirane. Hoover se udeleži razoroliivene konference ? Novi radikalni predlogi Amerike ženeva. 5. Jec. ž. V tukajšnjih ameriških j krogih se govori, da ni izključeno, da bo poleg državnega tnjnika Stimsona prispel v Evropo ludi predsednik Hoover, da prisostvuje razorožitveni konfcrcnci, ki se bo vršila v začetku februarja meseca 1932. V istih krogih zatrjujejo, da bo Amerika predložila neko nove predloge za redukcijo in omejitev mornariškega oboroževanja. Misli se, da bo Hoover na razorožitveni konferenci predložil načrt, po katerem bi se velike linijske ladje, katerih graditev je sicer zelo omejena, vendar pa po washinglonskcm sporazumu iz leta 1922 dovoljena, popolnoma črtali iz seznama mornariškega oboroževanja. — Govori se nadalje, da če pride Hoover v Evropo, ne bo sodeloval samo na razorožitveni konferenci, ampak se bo udeležil tudi finančne konlerence, na kateri se bodo reševala vprašanja o nemških reparacijah in medzaveznl-ških dolgovih. Korupcija na Madzars Uradniki imajo po 20 plačanih mest Budimpešta, 5. dec. ž. Soja parlamenta je biln /.elo zanimivo. Poslanec Gantar je opozoril, dn se. nahaja v Madjarski legija neodgovornih činite-Ijev, ki Imajo zelo velik vpliv pri dolu vlade. V zunanji politiki ni nobene smeri in vlada vsepovsod sama površnost. Bela Kun je zahteval, dn uradnik nikakor ne sme imeti več kot en položaj ter naštel nekaj uradaikov, ki imajo po 20—30 elužb, kjer črpajo ogromne zjiesko za svoje brezdelje. Vprašal je nadalje, kdo je pravzaprav predeednil; vlade: grof Karoly ali grof Bethlen. Najbolje bi bilo, jo rekel, če bi unionietična stranka objela svoj režim in skočila z njim v prepad. Poslance SakaS je poudarjal, da je Belhlenov in Karolyjev režim zadolžil narod za 4 milijarde pengo. Bethlen je sprejemal obveze in zastavil Madjarsko državo. Zahteval je, da se likvidirajo vse veliko županijc Turčijo pa, enkral članico Zveze narodov, bi bilo lažjo iztrgali iz izključnega političnegn objema sovjelov. Gre toraj za staro trndicionelno angleško politiko, ki jo v tem delu Evropo označuj' prijateljska naklonji ost do Grčije iti trudiVi ne.lno nasprolstvo do liusije. Ob teb političnih ivzniP-ijnnjih se končno človek nehote vpraša: kakšno niesl naj ob teli širokozasnovnnih političnih kombinMijah pripade Bolgariji? Mar ue stopa ta nesrečna slovan-.ka država, ki je plačala v zgodovini žc toliko krvavega davka za ono to svojih £скШо)јот, tudi ter da se ukinejo vse institucije vojnih sodišč. Poslanec Somogy je zahteval ukinitev latifundij in agrarne reforme. V Madjarski, jc rekel, rovarijo v zadnjem času komunisti in legitimisti. Franjo Hunyady je ugovarjal proti temu in rekel, da legitimisti neuganjajo prav nobenih tajnih eksperimentov. Budimpešta. 5. dec. ž. Preiskava o polzkuše-aem prevratu nn Madjarskem Je kon'nnn. V zaporih se nahaja samo še 28 oseb, vsi drugi so bili izpuščeni. Aretiranih jo bilo v celoti niyl 100 oseb. Vse osebe, ki se nahajajo v zaporih, niso resne in bo Sel tudi postojiek v tej smeri. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo milo vreme z. morebitnimi padavinami bo trajalo 1 5o dalje. v sedanjem trenutku na napačno pot, kjer bo pomagala lo drugim do moči in ugledn, sama sebi pa znova neizmerno škodovala. Bolgarija, ki se je pomirila s tisočletnim sovražnikom Turkom, l.i išče tesnejših »vez z Grčijo, katera jo zasedla j bolgarsko Trncijo, bi z dobro voljo, tako mislimo j vsaj, mogla priti do boljšili odnošajev tudi z ' Jugoslavijo. Zadnji čas Je, da slovanske države nehajo biti orodje v roknh tujih velesil in njihovih političnih Interesov, ker bodo brez skupno , slovanske orientacije 8e naprej služIle lo seblJ-1 aiui intrigam •ovražnih hijeoT- Incldent z Bo'garijo likvidiran Sofija, 5. dec. tg. Jugoslovanski opravnik poslov Smiljanič jo bolgurskeniu zunanjemu ministru izročil noto jugoslovansko vlade, da Jemlje v vednost odgovor bolgarske vlade radi dogodkov pred jugo-slovnnskim poslaništvom in odredbe proti policijskim uradnikom, ki eo zakrivili incident. Jugoslov. vlada pričakuje, da bo bolgarska vlada v bodoče storila vse, da se preprečijo slični žalostni dogodki, ker bi bila sicer prisiljena v varstvo svojega dostojanstva sama storiti potrebne kornke, kljub temu, da odkritosrčno želi dobre sosedne odnošaje. Nn koncu dostavlja še enkrat, da jugoslovansko vlada upa, dn se bodo prijateljski in korektni sosedni odnošaji z bolgarsko vlado lahko nadaljevali. S tem se smotra incident za odj)rnvljen. Glavna skrb španskih irarnasonov Madrid. 5. dec. Pravosodai minister je pro fital v parlamentu zakonski načrt o eekularizaciji do sedaj popolnoma katoliških pokopališč. Vsa občinska pokojiališča bodo izgubila dosedanji katoliški značaj. Podrli bddo zidove med dosedanjimi katoliškimi in civilnimi pokopališči. Poslanski zbornici bodo predložili načrt zakona o ločitvi zakonov, k obsega 12 glavnih razlogov za ločitev. Ločitev pa se lahko zahteva tudi brez utemeljenih razlogov, Če jo zahtevata oba zakonca skupno radi medsebojnega nerazumevanja, čemur pa se sme ugoditi šele po dveh letih zakona. Načrt zakonu izrecno določa, dn sc smejo pravnoveljavno r. i? rekom civilnih sodišč ločili tudi oni zakoni, ki sn bili sklenjeni cerkveno. Avstrijska naredba o klir'.nš'. em promc u Dunaj, 5. decembra. AA. Korbiro poročs. Glavni parlamentarni odbor jc sprejel vlaclro uredbo o klirinškem prometu z inozemstvom. Na podlagi uredbe bo prepovedan po uveljavitvi sporazuma o klirinškem prometu med avatrijsko Narodno baлko in Narodnimi bankami drugih držav ves clru gi plačilni promet. Vsakdo, kdor bo postopal proli uredbi, bo kaznovan. Zagrebška vremenska napoved: Počasi se bo (»oblačilo. Prccei stalno in zmerno toplo. Kruta obsodba goriških Slovencev a a M љ JA fl Л iA - t.^— Zorho Jelinčič obsojen na 20 lel, dr. Sliligoj in Ruiar n« 10 tet, 10 obtožence* na 5 let - 11 oproščenih Rim, 5. dec. Fašistični lisk nc posveča posebne pozornosti procesu proti Slovanom iz Julijske krajine. Lisli prinašajo o poteku razprave, ki se zaključi še nocoj, kratka poročila, in sicer v več ali manj skriti rubriki »Sodnijeka kronika«. Nekateri listi nnzivajo obtožence »teroriste«, drugi zopet bolj milo »slovanske nemirneže«. Procesi pred izrednim sodiščem so lako pogosti, da ne predstavljajo v Italiji nobene posebnosti več. Kakor že javljeno. je sodišče že vnaprej določilo za razpravo samo dva dni, to je petek in soboto, čeprav nastopa pri procesu kar trideset obtožencev; spričo tega smatrajo pravni krogi proces za golo formalnost in celi vrsti zagovornikov (dr. Paglila iz Gorice, dr. Zennaro iz Trstu, dr. Kernot, De Sanctis iz Rinn i. dr.) ne bo prav za prav ostalo nikako delo. Zasliševanje O poteku razprave se izdajajo kratka cenzn-rlrana poročila, ki jih uato priobčujejo italijanski listi. Iz teh je razvidno, d:i je šlo zasliševanje obtožencev naglo od rok. M i prvimi je bil zaslišan Jelinie Zorku, akademik iz liorice in vodja bivše -»Zveze prosvetnih društev v Gorici, ki je obdol-žen, da je za Albertom Rejcem, ki je zbežal preko meje, vodil »tajno teroristično organizacijo« na Goriškem. Ako so poročila italijanskih listov točna, je Jelinič priznal, ila je organiziral tajno organizacijo med Slovenci in Hrvati v Italiji, ki je imela namen, preprečiti raznaroditev slovanskega živi ja. Vendar ni organizacija v dosego svojih namenov rabila nasilja, temveč je vršila svojo propagando z mirnimi eredsivi. Lenardif Ivan, geometer iz Gorice, je zanikal. da bi bil izroči! komu načrt za strateško važno cesto, ki jo je gradil. Slišal je, da so njegovi prijatelji imeli na.'og, da ponujajo italijanskim anti-fašistom pri begu čez mejo. Ril je sicer član tajne organizacije, toda nikakor ni z nasiljem uveljavljal svoje ideje. Kot reven dijak je prejemal 100 lir mesečne podpore. Dr. Avgust Sfiligoj. odvetniški koncipient Џ Gorice, je priznal, da jc bil član organizacije, ki se je borila samo za avtonomijo Slovencev, nikakor pa ne za odcepitev Julijske krajine od Italije. Pomagal je širiti letake za volivno abstinenco leta 1939. Upravljal je dijaško menzo v Gorici, kamor je hodilo na hrano okoli 10 revnih slovenskih dijakov. Kuhinjo je vodila gospa Komelova, dokler ni bila aretirana s svojim možem. (Komelova sta bila po nekaj dneh zapora izpuščena, ko je goriška policija od gespe Komclove izsilila izjavo, da je dr. Sfiligoj upravljal kuhinjo.) liilarij Krančeskin, trgovec s kolesi v Gorici, je zanikal, da bi bil kdaj član tnjne organizacije. Za orgauizacijo je šele zvedel, ko se je njegova žena Sofija (obsojena že na tržaškem procesu) pričela baviti z razpečevanjem slovenskih listov. Priznal jc, da je nosil pisma iz Gorice na Prosek, toda tedaj ni vedel, da gre za pisma tajnih organizacij v Gorici in Trstu. Cerne Alojzij, bivši policijski agent goriške kvesture, je priznal, da je obiskal na domu Alberta Rejca, ki je njegov rojak, toda nikakor nI vedel, da išče Rejca policija. 1'rav tako je Сегло zanikal, da bi bil kdaj javil Jeliniču, da ima goriška kvestura namen, preiskati njegovo stanovanje, in da bi bil naročil Frančeškinu, naj opozori dijaka Godniga, da ga ifče goriška policija, in naj radi tega beži. Rutar Anton, učitelj iz Catlrga pri Tolminu, je priznal, da je bil član izvršilnegu odbora tajne organizacije, toda on bi bil vselej nastopil proli vsakemu nasilnemu dejanju, ako bi ga organizacija sploh imela v načrtu, ker je po njegovem mnenju zadostovala za obrambo slovenelva proliituli- janska propaganda. Srečko Logar, učitelj in uradnik pri »Goriški Matici«, je zanikal, da bi bil član tajne organizacije, pač pa se je vpisal v društvo »Adrija«, ki so ga oblastva dovolila. Tudi obtoženci: dijak Ga-špar Banko, Čevljar Lutnik Jernej in kmeta Matej Mihalie in Josip Ferluea so izjavili, da niso pripadali tajni organizaciji ter zanikali vsako krivdo. Danes dopoldne se je zasliševanje obtožencev nadaljevalo. Nato je govoril državni pravdnik. Obsodba Rim, Г). dec. tg. Na današnji dopoldanski razpravi pred izrednim sodiščem za varstvo države so bile zaslišane priče. Tri priče so govorile o nevarnih akcijuh, ki sn jih spočeli glavni obtoženci. Naglnšule so, da sta kulturni slovanski društvi »Adrijac v Gorici in >Borba« v Trstu delali sporazumno roko v roki in da gre pri njih zn dve tajni zvezi, ki sta razvijali proti italijanski program. Za njimi je govoril državni pravdnik, ki je najprej poudarjal, da je sedanji proces v zvezi z lanskim procesom, ki se je izvršil v Trstu. Skušal je dokazati, dn gre za nevarne osebe, ki so pripadale zarotniški organizaciji med Slovani, katera je imela namen, nahujskati prebivalstvo Julijske Benečije s terorskimi akti k oboroženemu odporu proti državnim oblnstvom. Obtožitelj je potem razpravljal o razgovorih posameznih obtožencev, na- ■----•- — I-U-JII. ,j|| rija Guslinčiča, Rozmana Ferdinanda in Rozmana Franca ter Lovrenca Pavlica. l'o govoru državnega pravdnika so dobili besedo zagovorniki. Govorilo je dvanajst odvetnikov. Oh 19.45 se je sodni dvor uninknil k posvetovanju. Okoli 22.10 du 22.!)» pa je sodišče izdalo razsodbo, s katero jo obsodilo Jelinčiča na 20 let, Sfiligoja in Rutarja na 10 let, Ivana Lcnuriliča na ti let, Hilarija Fraučeškina, Jerneja Luinikn, Matijo Mihnliča, Vincencn Cača, Alojzija Mihaliča, Karla Fonda, Angela škerlja, Pctanisa Viktorja, Antona Zobra in Mntija Mihaliča Jurjevega ua 5 let. Srečka Logarju nu 4 leta, Angela f'ii«'a nu 2 leti in 0 mesecev; Gašper Banko, Anton Gropajc i u Lovrenc Pavlič pa so bili oproščeni, ker se niso udeležili obtoženih dejanj, dočim je bilo 11 ostalih obtožencev oproščenih radi pomanjkanja dokazov. Žwl$enw jetnikov Pariz, 5. dec. »Italia« prinaša zanimive podrobnosti o rimskem procesu. Rimski poročevalec tega lista podrobno popisuje posamezne obto^encc. Glede policijskega uslužbenca Alojzija Cerneta pravi, da je težko bolan na pljučih in da je le s težavo podal svoje izjave pred sodiščem. O Sfi-ligoju pripoveduje, da je silno nervozen in da kaže znake bolehno-ti. Pred letom je v ječi obolel, in sicer na pljučih. Kakor večina drugih obtožencev, je bil tudi on zaprt sam v celici, in prav radi tc osamljenosti so njegovi živci silno trpeli. Končno so se ga lotili živčni napadi in po enem izmed takšh'h napadov, je preiskovalni sodnik odredil, da ga premestijo v celico z več jetniki. Tudi Jelinčiču se pozna, da je mnogo trpel, saj so se kmalu po njegovi aretaciji razširile govorice, da je podlegel trpljenju v ječi. Najslabše se je jetnikom godilo v Kopru, kjer so ležali na zemlji ali pa na cementu. Tudi v Rimu, kamor so prispeli maja 1940, se jim je v začetku slabo godilo. Zaprti so bili v zatohlih prostorih in posebno hudo jih je zadela prepoved, da jim sorodniki ne smeio po.'-il jati nikakih živil v ječo. Kakor znano, sč je i. en izmed obtožencev, to jc Andrej Gropajec iz tržaške province, iz obupa vrgel s tretjega nadstropja ječe in se na mestu ' *■ Л* ' * - *- — I— — -. — II .,-Л na.naS.li nro. nrnv al o razgovoriu posaiiiezinn uuiv«.c..vc, .... i vrgci s ucijv^a ............ ..- -------- kar ie predlagal nastopne kazni: za Jelinčiču 30 I „bil. Ohtožcnci že niso mogli več prenašati pre-knr ЈГ..Г . Л ',_'.« ... „I.....lij,. lil Ul Ukovalnee* zaoora in so večkrat prosili pred- ..... ,---------- let, Sfiligoja in Kutarju 15 lel, za I enardiču 10 let za Frančeškina, logarja, l.uznikn, Peturosa in Zobra pu ti let. za Matija Mihnliča po očelu Juriju Vincenea Cnča, Alojzija Mihaliča, Karln Fonda, Antoua Darit. škerlja, Matija Mihaliča po očeta Ivanu po 5 let in za Ferlnga in Angela Cača po 2 leti in G mesecev. Dalje je predlagal oprostilno razsodbo za Cerneta, Gašperja Banka, Antona So-siča, Pelarosa Petra, Andreja Abrania, Vincenca Oorjupa, Alberta Mihnliča, Antona Gropajca, Ma- iskovahiega zapora in so večkrat ' prosili pred sednika izrednega sodišča, naj bi že enkrat določil dan proccsa. Demonstracija v Zagreba Zagreb, 5. dec. Včeraj so se tu vršile demonstracije akademske mladine. Mladina je korakala po ulicah ter se, pojoč narodne pesmi, napotila pred italijanski konzulat, da bi tam demonstrirala. Toda policija je demonstrante ra/guala. Belgrad slavi nadškola Sedeja " Ifoues.ia zudušnica za goriškim melropolitom Belgrad. 5. dec. L Danes dopoldne ob 10 je belgrajski nadškof dr. Rodič opravil pontifikalni rekviem za rajnim narodnim mučenikoni nadškofom dr. Sedejem. Ze pred napovedanim časom se je zbralo veliko število ljudstva v Krunski ulici. Narodna odbrana je po vsem mostu plakatirala razpored maše zadušnice in pozivala vse narodno misleče Bclgrajčane, naj se udeležijo sv. maše za enim največjih sinov, kar jih je naša mati rodila. Nadškofu dr. Rodiču so nsistirnli generalni vikar dr. Justin, stolni župnik dr. Wagner in stolni kanonik Vlasič. Ob 10 je bila cerkev nabito polna črno oblečenega občinstva, med tem ko se je na prostoru pred cerkvijo in v Krunski ulici nabralo toliko ljudstva, da je morala policija prekiniti ves promet. Najčastneje je bila zastopana akademska mladina, ki je poslala v cerkev nad 700 delegatov. Narodna odbrana je prišla s črno obrobljeno zastavo, ki je bila postavljena na desno steno oltarja. Med prisotnimi je bilo opaziti najodličnejše zastopnike vseh krogov in ustanov. Po pontifikalni sv. maši jc stopil na prižnico stolni kanonik msgr. dr. Jurišič, ki je imel lako lep posmrtni govor, kot jih morebiti belgrajska občina Se doslej nikoli ni slišala: »Žalostni bratje.« je začel, »zakaj Soča tnko besno šumi. zakaj udarjajo zvonovi tako otožno, dn ee krha srce. zakaj se peni naš sinji Jadran in besno bije s svojimi valovi ob skalnate bregove, zakaj galebi. lepe. hele ptice, lako jočejo, da se srca od bolečin zvijajo? In odkod prihaja nasmeh pritajenega veselja onih, ki se radnjejo nad našo žalostjo? Hladni vetrovi, ki brijejo z Ufke gore, nam nosijo odgovor nn naša vprašanja: umrl je niucenik. naš mučenik in naš trpin, naš nndškof Sedej. Zlomil se je kot kraški hrast, ki se je dolga desetletja upiral hurjam: zrušil se ic kot razbita in razstreljena trdnjava, katere obzidje so branili zaščitniki pravico; umrl je, kot umira junak, ki pada, ko so mu srce prebodli v boju. V prvih vrstah voditeljev za naiprimitivnejše pravice svojega naroda so je zgrudil pod udiirci. katerih njegovo srce ni preneslo. Kot Mojzes, tako visok, tako močan in tako silen je bil. In vse njegovo življenje je bil živ proces proti krivici, katero je njegova čista duša sovražila. Bil ja zaščitnik pravice, katero je z vsem svojim plamtečim srcem ljubil. Njega ni bilo strah ne smeha ne zasramo-vanja In ne poniževanja, niti ognja niti jeze. Kakor lev je »tal in zrl smrti v obraz, ki smelo slre-sa svojo kraljevsko grivo.« V nadaljnjem govoru jc pridigar opisal pre- krvavljeni in ▼ solzah potopljeni narod. Živci ho v dušah svojega naroda, ki bo zahajal k njcgoie-inu gruhu kot na največje svetišče, da še iz grobu bn slišal njegove nnukc. Veliki Bog hodi milost-Ijiv nadškofu Sedeju. njemu za katerega so bili nekateri ljudje tnko kruti, in narodu, katerrgn je preilstai Ijul in ga še predstatljn! Slava nadškofu Sedeju!« In vsa cerkev je znšepctaln: »Slava mu!« — in ta zadnji pozdrav se je širil in Sel iz cerkve na uliro, kjer ga je izgovarjala tlsočglavu množica s sklonjenimi glavami. Ko se jc ljndstvo znčelo va- Hitlerjeva domišljavost Berlin, 5. dec. tg. Doznava sc, dn Hitler ni poslal samo v London in Pariz svojega zaupnika Rnsenberga, temveč da je tudi imenoval za Rim nekakšnega »stalnega zastopnika«, torej poslanika, In sicer v osebi princa \Vnldegg-Pyrmontu. V Berlinu pričakujejo z veliko napetostjo, koliko časa bo nemška državna vlnda gledala tak Hitlerjev politični konlrnrežim, ker so posebuo socialni demokrntje na včerajšnjem sestanku zn! le-vali od dr. Rrdninga, dn se odločno in resno loti boja proti takim puslolovščinnm narodnih socialistov. London. 3. der. tg. Vsi londonski listi objavljajo dolga poročila o včerajšnjem sprejemu svo- Belgrad, 6. decembra. A A. Nj. Vel. krnlj je predpisul in proglasil zakon o poslovnem redu v senatu. Senat sklicuje krnlj z ukazom. Senatorji se morajo zbrati v kraju, kjer bo imel senat seje. Tu morajo ostati in vršiti svoj posel do konca zasedanja, oziroma dotlej, da bodo seje odložene. Tajniške posle opravljajo začasui tajniki, ki jih izvoli senat na predlog predsednika. Delo verifikacijskega odbora traja pel dni. Nato se mora poročilo verifikacijskega odbora uatisniti in izročiti senatorjem v treh dneh. Predsednik verifikacijskega odbora skliče nato sejo senata. Sejam senata predseduje do izvolitve senutnega predsedništva predsednik verifikacijskega odbora. Razprava o izpodbijanih mandatih sme trajati tri dni. Senatorji govore o tem največ pol ure. Ce senat razveljavi mandat zaradi pomanjkanja osebnih pogojev iz §§ 29. in 10 zak. o volitvah senatorjev, zavzame njegovo mesto naslednji senator iz iste lisle. Senatorji polože prisego, ki je enaka prisegi poslancev. Senator ne moro hiti: član upravnega odbora uprave državnih monopolov, član upravnega ali nadzornega odbora Narodne banke iu Državne hipotekarue banke, član upravnega ali nadzornega odbora onih delniških družb in pridobitnih podjetij, ki imajo rudniške pravice ali kakšue ugodnosti ali pa pogodbe o seči lesa v državnih gozdovih ali pu izjemne ugodnosti po posebnih zakonih. Predsedstvo senata je sestavljeno iz predsednika, dveh podpredsednikov in treh tajnikov. Volitev predsedništva iu dolžnosti posameznih članov so podobno volitvi iu dolžnosti predsedstva narodne skupščine. Senat ima stalne In posebne odbore. Stalni so: veritikacijski odbor, upravni odbor, imunitetni odbor, odbor za prošnje in pritožbe in finančui odbor. Stalni odbori trajajo do novih volitev, finančni odbor pa se izvoli na vsakem rednem zasedanju. Volitve v odbore so po listah s proporcionalnim sistemom in tajne. Finančni odbor ima 15 članov, drugi odbori po 11 članov. Po izvolitvi predsedstva senata obvesti predsednik senata o tem predsednika ministrskega sveta, uukar sporoči predsednik ministrskega sveta predsedniku senata, kilaj bo Nj. Vel. kralj otvoril seje senata osebno s prestolun besedo ali preko ministrskega sveta s poslanico ali z ukazom. Kadar kralj otvoii seje s prestolno besedo, zasedata scuat in narodna skupščina skupno. Skupno sklepanja senata iu nurodne skupščine v skupnem zasedanju se vrši snmo v to predvidenih primerih. Skupnim sejam predsedujeta predsednik senata in narodno skupščine izmeiiomu. Seje senata to javiisj, lahko pa so tudi tajne, kndar to zalitevu predsednik, vlada ali deset senatorjev. Tajne izjave in predlogi so l.diko sjioroče javnosti le z vladnim pristankom. Razen tajnih in javnih sej ima senat lahko konference na predlog predsednika senata, vlade ali deset senatorjev. Prisostvovati jiin smejo le senatorji iu ministri. Zakoniki predlogi Zakonske predlcge lahko stavljajo senatu s km' vini pooblastilom poedini ministri in senatorji, če njihove predloge podpre najmanj petina članov senata. Amandinani se vlagajo pred načelno razpravo. Med posebno razpravo smota predlagati amaiiilniane le vlnda in odbor. Zakonski predlogi so lahko tudi nujni Zakonski predlog, ki ga senat sprejme, se nato predloži narodni skuuščini. Zakonski predlog je sprejet r reloti, kadar ga sprejmeta senat in narodna skupščina. Ce ni soglasja v reloti nli v poedinoslih med senatom in narodno skupščino, je predlog odbit. Predlog no pme več priti v razpravo v istem lasedanjn. Ce se lo punnvi tudi v drugem luseilanju, odloča o tem zakonskem predlogu krnlj. Razpravo o proračunskem načrtu in o finančnem zakonu je treba urediti lako, da jo narodno predstavništvo sprejino do konca marca. Ce vlada predloži senatu že sprejele mednarodne pogodbe, senat o pogodbah ne glasuje od člena do členu, niti ne eme sklepali o kakšnih Icpremeiubah nli dopolnitvah. Predloge o resolucijah stnvlja vlada nli senatorji. O resolucijah ni uačelue razprave. sltion enimi glavnini. i\i> sc j v •јииохи , . ., . ,,.,, • ,, . • liti na uheo med žalostnim tvonenjem zvonov, je J jih berlinskih dopisnikov pn Hitlerju, ki je № pred cerkvijo predsednik Nar. odbrane Miloš Radoj- : lovil »Daily Expressu«: »Rrzen komunistične lovi« v zanosnem sovoru postavil mladini v zgled i stranke v Rusiji ln fašistične v Italiji m na svetu ta svetel značaj na severu, kjer sc je dolgo blestel na braniku, dokler ni padel kol pravi dušni pastir v obrambi svetih pravic svojega naroda. »Naš narod,« je rekel, »je ponosen, da mu njegove matere rodijo take sinove.« Akademiki so začeli prepevali nato patriotične pesmi, nastopili so drugi govorniki, katerim so sledile druge pesmi in bilo je že daleč čez poldan, ko se jo množica mirno in brez hrupa razšla po prestolici. Sv. Mihlai i v presloltci Belgrad, 5. nov. 1. Miklavžev večer je priredilo Slovensko prosvetno društvo s sodelovanjem Zveze slovenskih služkinj v veliki dvorani Ceške- uobenega velikega političnega pokrila, v katerem bi ena osebuost tako popolno dominiralu kakor jaz v nnrodoosocialisličnem pokretu. Godi se samo to, kar rečem jaz.« Ce bo Hitler prišel do oblasti, bo stavil svetu ullimatum. ali nnj plača Nemčija reparacije ali pa privatne dolgove. Oboje plačati je nemogoče, ne pa samo vprašanje dobre volje. Ce bo svet vztrajal pri tem. dn se priznajo politična izsiljevanja Francije, bo svel doživel popolni polom Nemčije. Hitler je pripravljen priznati trgovinske dolgove Nemčije, nc pa plačila nezaslišanih in blaznih izsiljevanj, ki imajo ime reparacije. Politične zahteve Francije so porušile svet. Hitler se prišteva k novi generaciji, katera /.veze slovensKin siuzsin v vcuki uvumiu . - , . . -. . ga doma. Prireditev je lepo uspela. Spočetka so se je samo borila v vojni, zakrivila pa je ni ® ... .. v.-; . It,.....____ ..1____________Mili T,i nrlm.vnpnn ча ППГП7. ЛСШ nastopili ninli otročički z deklainacijami slovenskih pesmi. Miklavž sam pa je razveselil veliko število otrok z dobrodošlimi darili, katera so omogočile naše slovenske gospe in dekleta, ki so požrtvovalno pobirale prispevke za siromašno deco ter pripravile našim slovenskim malčkom in mnogim očetom in materam iskreno Miklavževo veselje. Miklavžev večer se je vršil tudi v cerkveni dvorani župnije v Krunski ulici, katerega se jc udeležilo veliko število Slovencev. Slovensko društvo »Cankar« je bilo trot ie, ki je organiziralo Miklavžev večer. Udeležba je bila hvalevredna. Četrti slovenski Miklavžev večer je bil prirejen v kavarni »Bled«, kamor so svoje dni radi zahajali Slovenci in kjer je še sedaj sedež Dobrodelnega društva. VRHOVNI PREDSTOJNIK SALEZIJANSKE DRUŽBE UMRL. Ljubljana, 5. decembra. Dane« popoldne je prišlo poročilo, da je umrl v Tuijnu vrhovni predstojnik Salezijanske družbe, i i ve'.ečastiti gosp. Filip Rinaldi.*Bil je tretji naslednik I G bi. Janeza Boeka. Rojen je bil leta 1856 v Piemontu. 1 Leta 1901 je bil izvoljen za vrhovnega ekonoma Nova generacija niti ni odgovorna za poraz Nemčijo niti za mirovne pogodbe ali za kake sledeče pogodbe ter ne bo podpisal nobene pogodbe več, kat re Nemčija ne bi mogla res izpolniti. Na znotraj bo Hitler uvedel režim skrajnega varčevanja. Interprlnrije. Senatorji lahko stavljajo ministrom kratka vprašanja. Izročati jih morajo pismeno preko predsednika senata. Minister odgovarja pismeno na isti način, če dotični senator izrečno ne zahteva ustinenega odgovora. Ministri morajo odgovoriti na interpelacije v istem zasedanju. Razprava o interpelacijah jc, če senat drugače ne sklene, v četrtkih. POJASNILO SK Primorje nam je danes poslalo obvestilo, dn včerajšnja ljubljanska vest »Surovost med športniki« ni povsem točna, ker dn nista igralca SK Primorja napadla lliriianov, temveč stu bita ona dva napadena od Ilirijanov. Izdatke bo omejil na nnjmnnjšo mero, uvoz omejil nn najpotrebnejše in uvedel zaščitne carine za vsa inozemska živila. O vprašanju nemško-fran-coskrga sporazuma je pripomnil, da mora prvi korak storiti Francija. Na vprašanje, kdaj bo prišla njegova trelja država, je odgovoril: »V najbližjih dneh, v eueni mcsecu, morda v enem letu!« V nadaljnjem govoru o priaigar opieui >rc- 7• T'. . , , , i„,, ,Q„ svetlo osebnoV preminulega vladike, njegovo du- dru* e v kater, -------------- r ~ . _ šebrižniško delovanje, njegovo svetost in njegovo skromnost napram samemu sebi ter končal: »Fran-gar non Ilcetar!« 1! je napisal na svoj grb. lahko me zlomite, toda ukloniti me ne morete. Zlomili so gn, zrušili so ga, toda naš škol Sedej ni premagan. Mnčenik svojega škofovskega poklica, mi-čer.ik svoje duhovščine in mučenik svojih narodnih idealov. Z njegovo smrtjo se je zopet pomno- | žilo število onih naših mučenikov tam v onih de- i želah, kjer je svoje dni deloval nesmrtni škof I Malinič. On bo živel, da. živel bo in izpred prestolu bo/joga ho sedaj prosil še bolj nsgečno sa svoj iz- ' U1U/.UC. . nn..., ------ , ____________ je bil izvoljen za vrhovnega predstojnika po smrti Pavla Albera. Bil je mož skromne zunanjosti, ne-utrudljivega dela in velikega duha. Pod njegovim vodstvom je Salezijanska družba doaegla velik razmah v delu za vzgojo mladine in zlasti v mieijonih. RAZPISANE SLUŽBE Ljubljana, 5. dec. A A. Kraljevska bnnska uprava razpisuje na osnovi § 43 zakona o zdravnikih in na podstavi pooblastila ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 25. novembra 1931, S. br. 21940 pri drž. bolnici za duševne bolezni v Novem Celju, službo asistenta, ki bo opravljal obenem posle upravnika te bolnice. Nfl TELO , rOJE PST'M.HflJ f VEDO ž I Žalostna božičnica na Jesenicah Kranjska industrijska družba hoče ustaviti svoje obrate Jesenice, 5. doc. Zaznali smo, da bo pod pretvezo, češ da manjka naročil in da je gospodarska kriza, z dne 10. t. ,n. Kranjska industrijska družba odpovedala delo vsemu delavstvu in ustavila svoje obrate. Ker imajo delavci Hdnevno odpoved, bodo tedaj 24. decembra t. 1. brez službe. To je ravno za božično praznike. Žo lelo dni poskuša podjetje uspeti z znižanjem plač, kar se mu pa do danee še ni posrečilo. Sedaj je porabilo zimo, ko Jo manj naročil in hoče na vsak način prisiliti delavstvo, da se ukloni. Vse to jc samo igra, ki se igra na račun ubogega delavstva. Tako bi naj sledili sedaj tudi jeseniški kovinarji trboveljskim rudarjem. Koliko časa bo še kaj sličnega mogoče? Delavstvo jo t-prejelo to vect z velikim ogorčenjem in vlada na Jesenicah vsesplošno razburjenje. Javni shod vsega delavstva, ki se je vršil v petek, due 4. decembra, jo izzvenel v ogorčenem protestu proti načinu izrabljanja delavstva, ki ga hoče sedaj izvesti KID. iz Večerni mrak... V tisočih in tisočih lučkah žari industrijski revir. Pošastno štrlijo navzgor stebri črnih dimnikov, hrumijo in puhajo lokomotivo ob škripanju zavornic vozov. Nad vsom pa se plazi orna koprena vzdušljivega dima in nočna temina. Visok tam zgoraj v nedogleduih višavah lesketa zvezdnato nebo. Miljoni in miljoni zvezdic blestijo kot drauoceni kamni, biseri Stvarnika-Boga. Toda, kaj jc človeku danes mar za ažurno nebo in njegovo lepoto, kaj za Njega, ki je lučke neba, zvezde bli-Sčeče zgoraj prižgal? Zavrgel ie človek sveta vse misli na to, kakor tudi staro leščerbo, ničvredno petrolejko, ki nc spada več v tnoderni salon. Da, nekoč v starih časih je svetilo človeštvu nebo, bil mu je vodnik Bog, toda sedaj človek tega več nc potrebuje. Sam si je naredi! svoje nebo, svoj firmament in nn njem sebi prižgal svetle zvezde — žareče žarnice, nekoliko metrov nad zemljo. Višje gor ne gre njegovo hrepenenje, noče več v dalje brezkončne. Božjih nebes, zvezd neba, luči božje, ne, ne, tega ne mara. Kaj naj počne moderni svet še z božjo lučjo? On ima dovolj svoie luči. Tisoči in tisoči električnih žarnic... luči modernega sveta. In v svetlobi teh bleščečih človeških luči! Ali vidite v njihovem siju in žaru velikansko množino sajastih krtov? Ali jih vidite, bratjo, ko odhajajo? Stotine in stotine od njih izginjajo 7. mrkimi pogledi v mračne globine. Žuljnve so njihovo dlani, turoben je lesk njihovih oči. Oh. kako tekajo in kopajo, rujojo in rijejo, dn iztisnejo zadnjo moč iz sebe po podzemeljskih hodnikih! Trikrat na dan jih pleza Ireljina med njimi do smrti izčrpana ven na površje. IJbogi, ubogi človeški krtje! Cuj: Proklotstvo strojev, ki hreščijo v noč. in krampov takt, in žvenk lopat, in jek srca in trda pest, ki koplje kruh, oj kruli krvav! fn Bog je rekel Adamu: zemlja bodi prekleta i«ni Tvojega greha. V potu svojoga obraza boš jedel i|roj kruli. O, Adam, Adam, naš praoče, posluhni! Tukaj se potijo In trpijo Tvoji otroci v svetu. Iti je nižji kot oni, od Boga prekleti, pehajo se, dokler se ne zgrudijo, dokler jim trda ruda no izpije moči in ne preidejo v zemljo, iz kntero so izšli. Ure in uro se je ubi jal rudar v podzemski tesnobi, deloma ležeč na hrbtu, deloma na slrani. Težko mu lega na prsi prah globin, po ušesih mu šumi vrtanje svedra, pokanje težkih skladov umazanega premoga. V ozkem rovu ležečemu naenkrat roke prenehajo od dela, z dlanjo poseže no mračni steni. Občutek bridkosti mu pretrese dušo in prodre v globino njegovega bitja ... Moj Bog. moj Bog, ali res še živim?... Ali jo to... sedaj... res... še življenlo?... Oh. življenje??! ln kaj je potem Iz Belgije se V 38 dneh peš do Maribora Maribor, o. decembra. Čez državno mejo v Št. Uju prihajajo zadnje dni popotniki, katerim se že oddaleč pozna na obrazu in obleki beda in pomanjkanje, na izmučenem in počasnem koraku pa dolga pot, katero imajo za seboj. Ko preetopajo mejo, ee jim obraz zjasni, novo upanje jih prešine, ko imajo za hrbtom tujino, ki jih je razočarala. Naši rudarji in delavci so vračajo domov iz Belgije, ki jili odpravlja proti domu kot nadležne goste, ker nima zanjo več dela in kruha. Požar SvimntllM vreme jc Cas Katarjev dihalnih arpnav Obolenja diha'nih organov so zelo nadležna in postanejo tudi dolgotrajna, osobito, nko jih anonn rjate. Zato pričnite z zdravljenjem takoj na sledeči najbolj enostaven in uspešen način: Popijto dnevno dve do tri čašo ogrete iUOENS«W ZOUA-ViiiNtl vtiMJtS ali samo ali pomešano s toplim "ilekora. »čine klicem k Tebi, Gospod! Ob rudarskem prazniku sv. Barbare smrtv... Ta moj prostor tukaj v rovu, oh, ali je to kaj drugega, kakor ležanje med štirimi stenami v grobu na pokojiališču? Bolj mehko, kakor jaz, imajo mrtvi svojo postelj in njihova ne leži niti v tako strašnih globinah. Mirno in pokojno spe, nc drami jih kolesja šum, 110 piš siren, ne muči jih več smrtni strah, ni troba več so jim politi in trpeti, ne pehati, se mučiti. Toda Jaz tukaj — moj Bog, ali je to res življenje in ono smrt? ... Toda bliskoma mu zažari žarek v njegovi duši, žarek, ki jo svetlejši in jasnejši od luči in leska njegove jamščice, motne svetilko. Temno misli, mračna otopelost zbeži, njegova duša in njegovo srco se napolnita z božjo sladkostjo ln upanjem, miloba mu ' zjasni sajasto Čelo. Kladivo izpusti iz krvavo žulja- j vih rok, sklone svoje trde dlani in moli: O, moj dobri Oče tam zgoraj, v žaru uedoseg-ljive luči!... Iz globočinc kličem k Tebi, Gospod ... Iz globine to zemeljske krogle... n tudi iz globine svojega srca... Trdo si sodil Adama, nesrečna je bila njegova obsodba zu njega in za nas. Toda njegov in naš grob sta bila še hujša za Tebe. Toda prizanesi, Gospod, usmili se omahljivih človeških otrok! Iz globino se dviguje hrepenenje inojegii srca v Tvoje božje višine, kjer Ti stanuješ. Iz groznih temin mračnega podzemlja žejam po luči Tvoje ljube Očetovske hišo. Iz globine, kjer točim krvavi pot, kličem k Tebi, Gospod! Poslušaj glas moje prošnje! Moja du-ša upa v Te, dobri Gospoo! Od jutranje zarje do nočnih temin zaupa Tvoje ljudstvo v Tebe. In Ti boš rešil svoje uboge trpeče sinove iz trde življenjske usode! Iz globočine kličem k Tebi, Gospod... Iz te bedna globino Te prosim za sebo in za mojo ljubljene tam zgoraj; za ženo, tovarlšico zvesto, ki mi je opora trnjovih dni. za brate in sestre mile, za otroke nedolžne, zn katere bi dal zadnjo kapljo svoje srčne krvi. Glej, dnn zn dnevom me li pričakujejo v strahu in trepetaje, so v skrbeh za moje življenje. Bodi Ti njihov dvojni Oče v vseh urah, ko jaz tukaj spodaj za nje trpim. Ti si Gospod življenja, ohrani me nJim, da ne bodo uboge siroto! Iz temnih globin Jefini in vzdihujem... Oče, Stvarnik naš, Ti nisi naših oči ustvaril samo za luči iz človeških rok. Ti nisi naših src naredil, da bi bila in utripala v podzemeljskih rovih! Daj, da se vendar naše oči odprejo za večno lepoto, daj da so naše zmučeno srco odpočije v Tvojem nežnem naročju. (iospod. moje izsušene ustnice Te prosijo, ne pozabi njih, ki živijo in se pehnjo v svetu, ki leži niže, kakor oni, ki si ga Ti proklel! Pomagaj Ti, da boino imeli kruha mi in našo družine. Saj hočemo biti Tvoji... Sveta Barbara, rudarjev zavelniea, izprosi moči, za težke nam dni...! Brez denarja iu brez sredstev za drago polo-vanje so, pa se napotijo proli domu peš, preživljajoč so na poti s tem, kar jim podarijo usmiljeni ljudje. Večinoma eo ti popotniki Dalmatinci. vajeni vsakojakili prigodb, katere so doživeli že križem sveta, pa tudi mnogo Slovencev je med njimi. Dolga jo to pot iz Belgije do Maribora, pa jo je neki Dalmatine.c, ki je dospel v Maribor včeraj, prehodil v 38 dneh. Zanimiva jo bila povest o njegovem jiopotovanju, katero jc pripovedoval na obmejnem komisarijatu v Mariboru. Imel je še srečo, da je ušel večjemu mrazu, ki ga jo zajel šele v Avstriji ter ga mučil do Maribora. Na potu ee. je preživljal s tem, kar jc naprosil, prenočeval jm Supah in zaporih, samo dela ni mogel dobiti nikjer. V Maribor je dospel že čisto bos in strgan Sledijo mu po cestah Nemčije in Avstrije i'e-lo trumo naših ljudi, ki se vračajo po isti poti ler hite domov, da nI za zimo zagotovo na domovih vsaj košček kruha in topel kot, katerega jim tujina I odreka. Iz Maribora jih odpravljajo dalje po želoz-; niči z vozovnicami, katero dobo brezplačno. fe en&doMto in ftocenil Namočite perilo zvečer v Henkovi raztopini in zjutraj je razmočena vsa nesnaga. Oglejte si Henkovo raztopino po uporabi! Strmeli bodete, koliko nesnage vsebuje ta raztopina. Tudi za omehčanje trde vode in čiščenje vobče je „Henko" jako priporočljiv. A Nadškoi dr, Sedej na mrivašhem odru Dva okostnjaka v g^anmzm lami Kranj, 4. decembra. V Kranj je le dni dospela vest, da so delavci, ki so na posestvu g. Drakslerja, posestnika in gostilničarja '-na Laborahi ob državni cesti v Ljubljano kopali pesek, našli ostanke dveh okostij. Dasiravno se je to zgodilo že pred enim mese-cem, pa še oblasti tega niso vedele in so orožniki šele včeraj in danes vršili preiskavo. Prej tega nihče oblasti ni prijavil. Dejstvo pa je sledeče: Južno in vzhodno od Drakslerjeve domačije se nahaja velik travnik, kjer je bila še pred 50 leti njiva. Ravno na robu sredi travnika, kjer teren nekoliko pada, kakih 50—80 m od drž. ceete v Ljubljano je gramozna jama. kjer so letos koncem oktobra kopali gramoz. Na povrSini se nahaja do kakih 50 cm prst, spodaj pa je debela plast samega vodnega peska, ki ga je v pradavnih časih naplavila Sava. Pri kopanju te gramozne jame so tedaj delavci najprej našli še v prsti lobanjo in nekaj kosti, katere bi prisodili velikosti okrog 12 let starega otroka, globlje v pesku pa lobanjo in kosti, za katere so sklepali, da so od ženske ker so našli poleg tudi ovratnico iz roženvencu podobnih jagod ter prstan in uhan. Ženska lobanja jc imela šo zelo lepe in dobro ohranjene zobe v čeljustih. Šoštanj. !. decembra. Požar uničil gospodarsko poslopje. Jedva po par dnevnem presledku, ko jc v nedeljo 21). novembra zgorel Vornegov skedenj v Velenju, je v sredo zvečer plat zvona zopet naznanil pcžnr. Gorelo je gospodarsko poslopje posestnika I.užnika. p. d. Spira v Lomu. Razen živine niso mogli rešili ničesar in tako so posestniku poleg poslopja zgoreli tudi poljski pridelki. V veliki nevarnosti so bili tudi sosed- , nji, večinoma a slamo kriti objekti, ki pn so jih vaščan! z močenjotn streh In z velikimi napori rešili. Kako lo oircni nastal, dosedaj šo ni znano. Voščimo vesele prainIKe! Družba Prodor nudi izjemne cene /a Rožič: Orehova jedrca Znklana perutnina Pitani purani, r»osi Piščota Karfijolo Riž (boljši) Oglejte i n naročite Cimpreje za ВоШ v иабеш skituliSču v 1'reCni ulici (> ali na naši stojnici na trsti Nastane vprašanje: Odkod to okostje? Ali se je zgodil zločin? Kakor se spominjajo domači na Laborah in na podlagi pripovedovanja njihovih prednikov, ni v tem kraju bilo zločina, ki bi bil povzročil, da sta izginili dve osebi. Izjema bi bila mogoča v vojni, ko eo ta travnik imeli zaseden vojaki. V tedanjih nemirnih ča&ih bi bilo mogoč vtihotapiti na travnik ta dva mrliča. Več jasnosti bi pokazalo dognanje, koliko let so te kosti i zemlji. — Doee.lanja preiskava ni prinesla nobc nega izhoda. Okostje sc še dane« nahaja pod sne gom tik gramozne jainc. Prav bi bilo, da se ostan ki pokopljejo v blagoslovljeni zem ji. Sploh pa pra vijo, da jc ta teren bogat na sličnih izkopaninah Д8МИГО t Prane Otoničar iz Begunj pri Cerknici, ki jo pred kratkim umrl v starosti 81 let. Bil jo nad 30 let vnet >Slovenčcvj naročnik. Vital Vodviek: Nedeljske misli Povej mi: koliko ljudi je danes ta tulilo, da smo že prestopili prag druge advenlne nedelje? Koliko izmed njih je doživelo današnje veselje Cerkve, ki odmeva iz njenih knjig? A vendar vsi trdimo, dn živimo v Cerkvi in raslemo is nje. S premnogimi sem govoril v zadnjem tednu, pa sem se prepričal, da tok njihovega življenja drvi mimo vsega tegu. Zdi se mi, da smo preveč trsti, ki nas vetor maje. Jezus je postavil to besedo, ko je spraieval ljudi o Janezu Krstniku — danes beremo ta odstavek iz Jezusovega življenja. Janez je bil vse drugačen. Trst: ta besedn je bila naravnost zasmeh po-sluiavcem iz Jezusovih ust. Za nas velja druga resnica. Čudovito pisano živimo. Od blizu pa je vendar v Oliki del našega življenja tako čislo prirastel na majhen košček zemlje, da se z vsemi svojimi zmožnostmi dan za dnem samo pozibavamo, uklanjamo in udarjamo drug ob drugega. Mi nismo dorastli viharju življenja. Niti da bi ga razumeli, kaj tele, da bi ga s svojim spoznanjem premagali. Mi smo v sužnjosli in na begu. Drvimo, dokler nas smrt nc prestreže. Ali jih ni že neiteto trdilo in pisalo, da mora priti med nas novi človek; trd, neupogljiv, prerok. Iz puščave, iz sumole mora priti. Ne oslabljen od naših odvisnosti in bojev, drugače bi ne udarjal več. Drugače bi ne nosil več velike ljubezni, ki se ji mnogi danes smejejo kol blesteči prevari, s katero človek ogoljufa samega sebe. Mora bili Janez Krstni k in Frančišek. Priti mora do revolucije dni. Duše je treba zvihariti kakor morje: to so znuli preroki. Treba jim je na dlaneh pokazali njihovo sužnjost: to so znali preroki. Treba jih je voditi v domovino, da bo vse tuje obzidje padalo: to sn znali njihovi voditelji. Potem pa jim je treba zaigrati čudovito pesem novega življenja, preustvarjenega, umirjenega, v kateri poje samo še preprosta ljubezen: to so znali svetniki. Bi ne čutili potem drugače korake in dneve Cerkve? Verjeli bi kljub vsemu: božji duh je s njo, in ko človek osami in dozori v svojem prepričanju, je vendar še edino — hoditi s njo in z Bogom. Trst. ki ga veler maje: morda sva to še danes li in jaz. Da bi postala stebra, ki ju noben vihar ne premakne! ,Slovenec' pred SOleii Četrtek. 1. deccinbra 1881. Politični pregled: V državnem zboru se je dr. Vošnjak priložil, zakaj vlada ne da Slovencem narodnih srednjih šol. Minister se je izgovarjal, da ni še dosti šolskih knjig. Tudi Čehi so vlado prijeli zavolj univerze in zavolj srednjih | šol; minister jim je oboje obljubil. Poziv! Slovensko slovslvo v obče napreduje in j ludi šolska literatura po Slovenskem ne zaostaja. 1 A slovansko šolstvo zasluži danes še večje pozornosti; treba bo tedaj na tem polji še z večjimi ko- j raki napredovali. — V pospeh narodnega našega slovstva ... so te odločili izdajali leto za letom pod ' naslovom »Pedagogiini l c l ni k I e iir e i s a bil je velikansk, da Ljubljana ni še lacega videla in ga morda zopel sto let ne bo. Od vseh strani Slovenije so prihiteli rodoljubi, da s kažejo svojemu voditelju zadnjo čast. Vencev smo našteli 140, reci slo in štirideset, zastav pa je bilo 14. Torek. 6. decembra. Članek »Vigilaotibus jura.« Po domače bi se | reklo: »Zaspanci nimajo nobenih pravic«, le s ču- ; jeinostjo si jih pribojujemo in pridobljene ohranimo.Л Članek »Bismark in naprednjaki nemški in drugi.« »Dokler je nemški cesar na vse strani zmagovalen. ne bodo si republikanci na dan upali; naj bo nemška armada enlcral tepena. potem se zna zgodili, kar se je v Parizu po sedanski bitvi zgodilo .. .< Politični pregled. »Češka poslanca Mntuš in Hevera hočeta staviti predlog, da bi se naredile posebne Obrtniške zbornice, ločene od kup-iijskih.r — »V državnem zboru je bila viharna seja, ko so prišle v razgovor konfiskacije časnikov Radio v Val® hilo! V Času od 10. tiecemb. 1.1. s®. ?азшог. 1932 prodajamo: i.) TroclehfronsEri aparei . Petnartiz" s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hop-pecke« 18 ah z držajem, anoduo baterijo »Zmaj« 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom za neplačilo Din 200-— ter deset mesečnih obrokov po Din 150-— ŠlirieicMrosrisiii aparat „ц^шшШ" z visokofrekv. stopnjo (elektronka z zamreženo anodo) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem Hoppeelce 36 ah /. držajem, anodno baterijo Zmaj« 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 300--- ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 210-— RADIO LJUBLIANA li)UBSi)&N\, MIKLOŠIČEVA C. 5 ___.-Ч5Г® _ TVORNICA ukorije Okusna in zdrava je K0L1NSKA KAVA Danes se je vršila pred tukajšnjim deželnim kot tiskovnim sodiščem razprava o tožbi, ki jo jc vložilo državno tožilstvo proti »Slovencu« zaradi kritike uradovanja kočevskega okrajnega glavarja g. Platzerja. Razpravo je vodil višji sodni svetnik Mladič, prissdnika sla bila v. s. s. Kralj in s. e. Merala. Tožbo jc zastopal državni tožilec dr. Fellacher, našega urednika Franceta Kremžarja pa je branil dr. Natlačen. Za razpravo so se zanimali mnogi akademiki iz kočevskega okraja ter drugi, tako da je bila razpravna dvorana dobro zasedena. Državni pravdnik dr. Fellacher je prečital obtožnico. Obtožba inkriminira članek, ki ga je »Slovenec« objavil v št. 10. dne 14. januarja 1931 na tretji strani v tretji koloni pod naslovom »Trdo kaznovana delavka«. »Delavka Samida, mati dveh otročičev, ki dela v tovarni v Kočevju, kamor hodi vsak dan 4 km daleč na zaslužek dnevnih 20 Din, je morala k zdravniku z bolnim otrokom. Mati ni vedela kaj je otroku, zdravnik mu je iniciral serum in ker ie bila tudi sama bolna, je zdravnik orefiniral tudi njo. V prepričanju, da je zdravnik otroka zdravil le z iniciranjem, predpisana zdravila pa da so za njo, se je temu primerno gluha bolehava delavka ravnala. Drugi dan, v skrbi za zas'užek, je šla. četudi bolna, na delo. Kako ee je začudila, ko pride po njo orožnik, češ, da mora takoj domov radi nalezljive bolezni njenega otroka. Sedaj je nadložna reva šele izvedela, da bi ne bila emela iz hiše; radi slabega sluha in težke zapopadljivosti sploh ni vedela za tako odre'lbo zdravnika. Zato, ker je šla iz hiše v tovarno, jo je okrajni načelnik g. Platzer kaznoval z globo 1000 Dinl Ubogo mater lomi krč in reva doSiva živčne napade radi 6trahu pred to trdo kaznijo, kajti z dnevnim zaslužkom 20 Din mora mati delavka vzdrževati dva mala otroka, 681etnega bolehavega moža, odrajtovati obresti od dolga, sama bolehava, kje naj vzame še za globo 1000 Din. Tolažimo jo s tem, da bo banska uprava razveljavila trdo kazen gospoda okr, načelnika Platzerja. Tak slučaj v Kočevskem okraju žal ni osamljen!« Kočevski okrajni glavar Albert Platzer se jc čutil s tem člankom prizadetega, češ, da vaebuje neresnična dejstva, škodljiva časti, dobremu imenu in družabnemu ugledu predstavnika oblasti oz. javnega uelužbenca. Tožba se sklicuje na paragrafa 52 in 54 zakona o tisku. Razprava je potekala včasih prav dramatično. Obtoženi naš urednik Franc Kremžar je v svojem zagovoru izvajal: »Izjavljam, da se ne čutim krivega. Članek sem bral in ga celo sam presliliziral, ker je bil prvotni članek pisan v mnogo ostrejšem tonu. To pa sem storil zaradi tega, da izločim vse, kar bi moglo vsebovati osebno noto in da objavim samo to, kar vsebuje stvarno kritiko. . Če bi prejel tak dopis od drugod, iz drugega okraia, bi bil osupnjen in ne bi mogel verjeti, naj bi bil dopisnik še lako verodostojen, Na podlagi že znanih mi dejstev iz kočevskega okraja pa sem bil takoj prepričan, da članek vsehuje čisto resnico, poselmo ker poznam dopisnika, ki je povsem resnicoljubna in avtoritativna osebnost. Zaradi tega sem smatral za potreb, no, da javnoGt izve o tem in da na to opozorim bansko upravo ter osrednjo vlado v Belgradu, ki je po svojem ministrskem predsedniku gen. Živ-koviču dovolila časopisju, da sme kritizirati uradništvo na podlagi resničnih dejstev, in da na ta način dosežem, da se izvede remedura v kočevskem okraju.« Priča delavka Samida Marija ni prišla k razpravi, ker menda ni prejela pravočasno vabila. Sodišče zasliši drugo pričo 691etnega kmeta Matevža Trdana iz vasi Rakitnica 14. Trdan je oče delavke Samide. Trdan je star, preprost, od trdega dela sključen mož. Govori preprosto in naravno v ribniškem narečju: »Vse po pravici bom povedal, gospodje sodniki. Samide ie moja hči in takole je bilo: Fantiček je zbolel, pa je prišla hči k meni: »Oh oče, pomagajte, ga boste peljali k dohtarju.« Sem jo pa peljal k dohtarju s fantičkom. Doktor jc fantička .egledal, hči pa je rekla: »Jaz sem tudi švoh.« Doktor je vizitiral še njo. Fantičku je nekaj spustil (priča misli injekcijo) in naredi recept. Povedal ni pa nič, ali je recept za otroka ali za hčer. Mislil sem, da je tako prav, da je za fantička tisto, kar nru jc nolri spustil, za fantičkovo mater pa rcnije. Samo to je rekel doktor, da ne smemo v nobeno gostilno, ker je »gift«; razumel sem to, da je otrok nevarno bolan. Z receptom sem šel v apoteko in sem dobil nekakšno vodo. Zdravnik ni nič povedal, da ona ne sme v fabriko. Otrok je bil kmalu boU£i, Cegelca na vratih »rej nisem videl. Pozne- je enkrat, ko sem hčeri pripeljal drva, bi ga pa prebral, pa nisem imel špeglov, Moja hči res slabo sliši in slabo vidi, brati pa tudi ne zna. Ko je zvedela, da r.iora plačati 1000 dinarjev, se je reva kar tresla. (Mož pokaže, kako se je Samide tresla.) Mislil sem. da se bo kar zlomila. Jaz ji moram zmiraj pomagati. Njen mož je hudo bolan, saj vedno jemlje arcnije. Giht ima, star je pa toliko kakor jaz. ICo so prinesli tisti ccgelc k hiši. so povedali samo toliko, da noben otrok ne sme v hišo. Da pa ona nr sme v fabriko, pa ni bilo nič reče-nega. Tako mi je povedala hči, ker jaz sem drugje.« Župnik Karel Škulj poda dolgo in izčrpno izjavo o razmerah v kočevskem okraju: »Krošnjarstvo jc že staro 400 let v našem okraju. Vse zadeve krošnjariev poznam, ker sem organiziral ljudstvo, ki se bavi z domačo obrtjo v ribniški dolini. Pod Avstrijo se nikdar ni slišalo, da bi kdo kratil re-šetarjenje moškim, starim nad 14 let. Ko sem bil deželni poslanec pred vojno, vem, da so šle oblasti rešetarjem in krošnjarjem vedno na roko. Naši rešelarii eo krošnjarili po vsej Avstro-Ogrski. Pozneje, ko je prišel nov čas, niso oblasti nikdar nikomur branile izvrševanje krošnjanstva s suho robo. Ko sem imel dr?avnozborski mandat, sem imel priliko, da sem se prepričal, kako gredo oblasti na roko rešetars'.vu. Poudarili pa moram, da mora imeti rešeiar vedno nekoga, ki mu pomaga nositi krošnjo, ki je težka 70 do 80 kg. Po navadi je to sin ali kak sorodnik. Oblasti so lo vedno upoštevale, le otrokom pod 14 let so to prepovedale. Dovoljenja za rešetarjenje in krošnjarenje so v prvih letih po prevratu vedno vsi okrajni načelniki redno izdajali in tudi brez ozira na naborno ali vojaško dolžnost. Od naših ljudi ni še nihče nikoli dezertiral. Takoj, ko je nastopil novi okrajni glavar Platzer, pa so se pojavile ovire. Го so mi povedali ljudje, s katerimi imam vedno stike. Skraja ni dal dovolilnice nikomur do izpolnjenega 24. leta. Tudi potnih listov ni hoiel izdati. Interveniral sem kol načelnik zadruge. Komaj smo dosegli, da so se izdajala dovoljenja za fante od 14. do 18. leta kot pomočnikom in nosačem. Moškim od t8. do 24. leta pa ni hotel izdati dovoljenj. Končno je popestil in je dovoljenje zabranil samo še osebam od 21. do 24. leta, ki niso dobile dovoljenj pod nobenim pogojem, čeprav so fantje že izpolnili vojaško dolžnost in kljub lemu, da so starši prevzeli jamstvo, da se bo-do fantje vrnili pravočasno domov. Kljun iz. Rakitnice in odbornik zadruge Zidar pa sta mi povedala da se ie Platzer izrazil, da v bodoče ne bo dobil nih':e več dovoljenja za krošnjarsivo. Šel sem k ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču in k trgovskemu ministru Demetroviču, l;i sta se oba čudila, kako je mogoče na ta način v tej gospodarski krizi jemati ljudem zaslužek. Interveniral sem tudi na banski upravi in tam so mi dejali prav tako. Tudi pod-načelnik dr. Čuš, ki je Slovenec, je pokazal ume-vanje za to stvar. I Pripomnim, da je v trgovinski pogodbi z Av-striio bila vnesena določba, da smejo po Avstriji krošnja:iii le rešetarji iz kočevskega okraia. Bil sem na avstrijskem generalnem konzulatu in tam so mi izjavili, da je na avstrijski strani vse v redu in no delajo Avstrijci nobene ovire. Pri prvi trgovinski pogodbi 7. Avstrijo sem izročil naši delegaciji izjavo nad 50 avstrijskih občin, v kateri se te občine izrekajo za naše ljudi, da so naši rešetarji dobri in pošteni ljudje in da jih dobro poznajo v dotičnih krajih. Načelnik delegacije Kučič in Milivoj Savič sta mi sama izjavila, da je bila la izjava najmočnejši argument, da je avstrijska vlada pristala, da se dovoli našim rešetarjem kroš-niariti po Avstriji. Moram reči, da se v našem i okraju živi najmanj 10.000 ljudi od krošnjarstva,« Dr, Natlačen: »Ali se pozna to tudi pri denarnih zavodih?« Priča: »V Ribnici je hranilnica in posojilnica, ki je navadna rajfajznovka, ki sc ne bavi s trgov-j fikimi posli, pa ima letno do 20 milijonov prometa. V Sodraiici imamo dva denarna zavoda, ki imata ludi velik promet, največ od krošnjarstva. Zasliševanje župnika Škulja je bilo s tem zaključeno. Po dogovoru z dr. Natlačenom je predsednik nato odgodil razpravo, ker je še ogromno dokaznega malerijala in bo treba zaslišati pričo Samide Marijo osebno ter bi se razprava preveč zavlekla pozno v noč samo s čitanjem, tudi če bi obramba resignirala na zaslišanje Samide. Razprava se bo v kratkem nadaljevala. 1 Karitativna akcija za ljubljansko škofijo I. Kdor v mestu Ljubljani še sam podpira ubožce z denarno miloščino, bo dobri stvari najbolj koristil, če ee poslužuje blokov (z 10 nakaznicami) Vincencijeve družbe v vrednosti 5 Din. Prosja-kom no denarja v roke, temveč podporo v nakaznicah. Z nabranimi nakaznicami se javljajo ubožci v Karitativni pisarni. Tu ee jim nakaže: kruh, živila, pri zadostnem številu nakaznic se jim nabavlja tudi obutev, obleka, ali se jim končno plača tudi stanarina. Nikoli pa ne dobe ubožci denarja v roke. Nakaznice se dobe pri župnih uradih, pri zakristanih vseh ljubljanskih cerkva, pri Vincen-cijevih in Elizabetnih konferencah tej- v Karitativni pisarni v Marijanišču. II. Blagi dobrotniki, ki bi mogli in hoteli naklonili resničnim nepoznanim ubožcem staro obleko, se naprošajo, da jo oddajo v Karitativni pisarni v Marijanišču. Kdor ne bi utegnil daru sam prinesti v Karitativno pisarno, naj izvoli po dopisnici javiti Karitativni pisarni, da si pridemo po svojem odposlancu sami obleko iskat. III. Karitativne župne odbore po deželi ponovno pozivljemo, da razvijejo močno delavnost na svojem področju. Vse ubožce v župniji naj imajo v evidenci. Vsak župni odbor naj skuša po mož« nosti zadesliti domačim potrebam. Izredno revno župnije, ki svojim nalogam nikakor ne morejo biti pri letošnji dobrodelni akciji kos, naj pravočasno stopijo v zvezo s Karitativno centralo v Ljubljani, da jim ona, v kolikor bodo sredstva dopuščala, priskoči na pomoč. Igra o Avguštinu »Igro o Avguštinu« priredijo dne 8. t. m. oB 6 zvečer v drami kat. akademiki. To je duhovna igra, ki nam kaže v dveh delih, prav za prav v dveh prizorih, življenje in spreobrnenje velikana svetnika sv. Avguština On je naš veliki sodobnik, to je občutje, ki ga vžge v nas ta igra. Prav lepo ee nam prikazuje njegova mati Monika, mati tr-pinka ekozi dolgo dobo let in končno zmagovalka in svetnica hkratu s svojim sinom. — Po besedah, ki jih boste čuli, jo bosle spoznali kot našo resnično bodočo sv. Moniko, — V igri nastopi tudi Beata, kot simbol čistosti in priprostosti, ki Avguštinu na poti do cilja ne da duhovnega miru. Tudi ona zmaguje in daje Avguštinu novega življenja. 7.a hip nastopijo še Avgušlinovi tovariši, V6i pravi študenti, ob katerih je rasel in ob katerih je prav za prav poleg matere resnično sebe našel. Vsa igra se godi pred samostanom, poseben j>oudarek ji dajeta meniha Gerhardue in Valenti-nus, ki sta gotovo tudi tolmača naših čuvstev. ko gledamo to igro. Igra je polna I.epole, Ljubezni in Resničnosti! Pridite in poglejte! Vstopnice so žo v predprodaji v trafiki hotela Union. Preekrbite si jih čimprej! Fo; :ar m led i Trebnje, 5. dec. Kako uro hoda leži nad Trebnjem prijazna vas Repče. V pelek, 4. dec., okoli pol 10 predpoldno jo puhnil iz hiše posestnika Udoviča, po domačo Lazarjevega Tončka, velik ognjen jezik in v trenutku oklonil v svoj vroč objem vsa gospodarska poslopja. Med vaščani je m:«tal nepopisljivvptrah. Otroci eo jokali, odrasli ve i zmedeni vpili in. letali zdaj sem, zdaj tja. črn dim, ki se je v silnih grmadah dvigal nad vasjo, je oznanil vsej trebanjski dolini, da je treba hitre pomoči. Gasilci so takoj vzeli na Ponikvah brizgalno in šli na pomoč. Slaba in širina pot jim ni pustila, da bi bili hitro na ш» stu. Vendar se jim je posrečilo omejiti požar na Udovičevi domačiji. Izpraznili so obe luži; ljudje so si pomagali tudi e snegom, ki so ga metali na vnemajoče se predmete. Prišla je tudi trebanjeka brizgalna; imela pa je defekt. Ljudje so pokazali veliko požrtvovalnost; prišli eo od vseh krajev in reševali. Rešili eo dve kravi in nekaj neznatnih predmetov. Zgorel je pa ves letešnji pridelek za ljudi in za živino. Pop. je zgorel pod. hlev, svinjaki in hiša. Oelala je napol zidana soba, ki je imela slrop iz cementa. Tu se bo stiskala začasno nfsrečna družina. Ogenj je nastal po nrsrečL Pred 14 dnevi so postavili nov štedilnik. Ker pn dim ni imel pravega odvoda, je iskre nosilo v slamo iu seveda zažgalo. Pridnosti gasilcev in drugim ljudem se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil po ostalih poslopjih, ker hiše so blizu druga druge in s slamo krite. Nesrečna družina je brez strehe in živeža in to v času, ko se vse boji prihajajoče zime. Dobra srca naj po svoji moči priskočijo na pomoč. Zadnje dni je po višjih vaseh kakor so Repče, Grmada, Vrhtrebnje, poledica naredila po drevju veliko škode. Veje se lomijo in padajo na tla. Sploh so plazi zima z naglimi koraki po naši dolini. Toča, suša, ogenj je pomnožilo v srcih vseb skrb: kaj bo to zimo! Kmeifjsha predavanja po radia Kraljevska banska uprava sporoča, da se j» ustanovil v Ljubljani odbor za kmetijska radiopre-davanja. Naloga odbora je, skrbeti za aktualna kmetijska predavanja po prvovrstnih strokovnjakih. Sedež odbora je: Ljubljana, Gosposka ul. 15. Ta odbor je sestavil spored kmetijskih radio-predavanj za to zimsko sezono, ki se v prilogi do-stavlja. Sprememba programa in natančnejši naslovi se bodo objavili pravočasno. Predavanja bodo imeli naši vodilni strokovnjaki in se bodo ista vršila v času od 6. decembra 1081 do 81. marca 1032. Je to zaokrožen ciklus 32 predavanj iz najvažnejših kmetijskih panog. Predavanja bodo dvakrat na teden in sicer ob nedeljah od 8 do pol 9 in ob četrtkih od 18 do pol 10. Po vsakem nedeljskem predavanju je 10 minul trajajoče navodilo o delih, ki jih imn kmetovalec vršiti v prihodnjem tednu. Pozivajo se prav posebno kmetijske organizacije, kakor kmetijske podružnice, živinorejsko zadruge, sadjarske podružnice itd., da opozorijo svoje člane na la rndio-predavanja in da organizirajo poslušanje predavanj v krajih, kjer je radio aparat na razpolago. Prvo predavanje bo v nedeljo в. decembra ob 8 zjutraj o temi: dnevna vprašanja poljedelstva, predava ravnatelj ing. Lah. Drugo predavanje v četrtek, 10. decembra ob 18 o temi: kako pripravimo okusno svinjino in dobre klobase, predava s. Izabela Gosak. V nedeljo, 13. decembra ot 8 zjutraj predava inšpektor ing. Zidanšek o razvoju živinoreje v Sloveniji po prevratu. Pridobivafte novih naročnikovi re? Izvirne francoske pastilje „VAL O A" proti prehlada, glavobola, grloboln. Prodajajo vae lekarne in drogerije. Ljubljana KA PRAZNIK, 8. DKCKMBRA, BO OB 11. V VB-LIKl OVOHANI HOTELA UNION SLAVNOSTNA AKADEMIJA KATOLIŠKEGA DIJAŠTVA. VSTOP PKOST. ii (t bo danes Drama. Ob 15: »Princesa in pnstirček«. Obisk Miklavža. Znižane cene. — Oh 20: »Zapravljivee«. Premijera. Izven. Opera. Ob 15: »Viktorija in njen huzar«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: -Dežela smehljaja*. Izven. Znižane cene. Filharmonija. Ob 10: Slavnostni občni zbor esperantistov. Cez dan esperantska proslava. Zvečer slavnostna akademija. Kino Vič-Glince. Oh 4, (i. S: »Sen kresne noči«. Bela dvorana »Uniona«: Miklavžev večer ob pol 5. ŠiSensko prosvetno društvo. Miklavžev večer ob 8 v dvorani, pri pogrnjenih mizah. Nočno služIlo imajo lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 81 (Ljubljana VID. KAJ BO JUTRI? Drama: Zaprta. Opera: Zaprta. Delavska zbornica: III. Delavski prosvetni /ečer centrale Krekovih družin. Oh 8 zvečer. Nočno službo imata lekarni: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. Dijaški praznik 8. decembra Danes in jutri zvečer sc vrši notranja priprava duš za dijaški praznik Brezmadežne. Iz čistih virov Resnice, Dobrote in Lepote mora zajemati mlada duša, da bo znala pravilno usmeriti korak v življenje. Triduum (tridnevnica) ima ta namen, da z besedo in molitvijo in močno zahtevo po Zaščitnici in Vodnici utrdi našo mladino. Qo-vori so za dijakinje in akademičarke v uršulinski cerkvi, za dijake in akademike v stolnici, danes in jutri ob 18. (Govorijo p. Vrtovec, prof. Kordin, kanonik Opeka, vikarij Košmerlj). Na praznik, S. decembra, ob 7 zjutraj pa bo imel sklepni govor v stolnici prevzv. gosp. knezoskof dr. Oregorij Rozman, v uršulinski cerkvi pa bo zaključil tri-dnevnico g. kanonik dr. Tomaž Klinar. Dne 8. dccembra ob II dopoldne pa bo veliko slavnostno zborovanje v veliki dvorani hotela Union za vse dijaštvo in prijatelje dijaštva. Spored zborovanja: L Pozdrav. 2. Cerkev, velesila v mednarodnem življenju. Govori dr. Miha Krek. 3. Socialno poslanstvo katoliškega inteligenta. Govori akademik. 4. Marijanski govor. Govori dijak. 5. Franz Schubert: Ave Maria. Izvajajo: ga. Pavla Lovšetova. sopran, g. Leon Pleiler, violina m g. Marijan Lipovšek, klavir. 6. Prisega zvestobe. Zborna deklamaeija. 7. Brezmadežni. Oovori dijakinja. 8. Morska zvezda. Poje akademski zbor. K slavnostnemu zborovanju je vstop prost. Vabljena katoliška inteligenca in vse naše dijaštvo. Popoldne ob 18 v Dramskem gledališču predstava: »Igra o Avguštinu«. Igrajo kat. akademiki. Cene vstopnicam so od 2—20 Din. Predprodaja je^v trafiki Union. _____ Vsakcurstife ure zlatnina, srebrninain optlCnl predmeti po znižanih cenal L. UILHRR urar LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 шшав^ш^ш^шшшшшвашшаш 0 Akademiki, akademičarke. dijakinje, dijaki! Drevi ob 18 se ho lačela tridnevnira т stolnici in v eršulinski cerkvi. — Jutri ob 18 bo drugi govor in na praznik ob 7 ijutraj bo sklep. Pridite polnoštevilno! 0 Služkinje! Danes popoldne ob pol 5 v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12, obtni tbor tadrufie Slu il( in i tki dom © širši odbor Katoliške akcije za stolno tup-nijn ima redno sejo v petek dne 11. decembra ob osmih zvečer v Jugoslovanski tiskarni. 0 Centrala Krekovih družin ▼ Ljubljani priredi r ponedeljek 7. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi ceeti 22 IIL delavski prosvetni večer, posvečen delavski kulturi in književnosti. Spored: 1. Koračnica. Tamburaški zbor prosv. društva Sv. Krištof. 2. Vstajenje. Alegorična slika. Borci, Liubljana DZ. 3. Problem delavske kulture in književnosti, govori M. Kranjec. 4. »Delo«, zborna deklamaeija. Borci, Ljubljana DZ. 5. Godba, — Odmor. — 6. Godba. 7. Ivan Cankar: »Simen Sirotnik«, dramatični prizor, Borci, Ljublj. 8. Godba. — Člani, članice, tovariši, tovarišice! Po-setite večer, na katerem bodo naši najmlajši pokazali svoje delo in stremljenje za delavsko kulturo. Vstop prost. — Centrala Krekovih družin v Ljubljani. 0 Starbnniški izpiti. Ta teden so se vršili stavbeniški izpiti pri tehničnem oddelku banske uprave. Izpit so delali in napravili z dobrim uspehom gg.: Franc Frlan, stavbni tehnik pri podjetju Maika Curka in doma z Verda pri Vrhniki; Vladimir Makurati, iz Ljubljane, stavbni tehnik pri tvrdki Slograd«; Franc lianzinger iz Trbovelj, gradbeni šef trboveljske občine; Ivan Hožman, stavbni tehnik pri tvrdki G. T6nnics, d. d. z o. z.. stavbno podjetje v Ljubljani; Ivan Slavec, znani stavbenik iz Kranja, ki se je proslavil z zgradbo modu v Zidanem mostu in mostu čez Bohinjsko Savn na Bledu ter Albin Tome, stavbni tehnik pri Ljubljanski gradbeni družbi. S tem smo dobili Sest novih gradbenih mojstrov, ■ katere že poznamo kot dobre tehnike in kalkulunte. Novim mladim mojstrom Iskreno čestitamo 1 Se lc Cas! (Ja s! po najnižjih cenah nabavile razno najbolj e mn-nufHkturno blago. -JOS. nNOJ, IJuhlJana Globoko znižane cene! 0 Prrd >М*М)мм1 V ponedeljek ob ft zvečer vaja vsega mešanega zbora. — Pevovodja. 0 Prosvetno druilro Trnovo r Ljubljani sporoča vsem članom in članicam, da se udeleži tudi letos naše društvo na praznik brezmadežne, dne 8. decembra, skupnega sv. obhajila oh Л zjutraj v farni cerkvi trnovski. Poživljamo vse članstvo, da se te cerkvene pobožnosti udeleži polnoštevilno. Po obhajilu v društvenem domu skupni zajtrk. — Odbor. 0 Koncert bolgarske pianistke Dobri llri- stov bo definitivno v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 20 v dvorani Filhafmonične družbe. Ne glede nn to, da je gospodična I.iliana Hristov izvrstna in priznana pianistka, tembolj priporočamo obisk, ker je gospodična umetnica Slovanka in koncertira prvič v Ljubljani. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni v ponedeljek cel dan; jih je Se dovolj po vseh cenah im razpolago. Prosimo, da se občinstvo koncerta udeleži. 0 Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, javlja članstvu pretužno vest, da je umrl član odbora tovariš liožič Josip. Pogreb se vrši dne 6. dec. 1931 izpred mrtvašnice ob štirih popoldne na pokopališče k Sv. Križu, članstvo naj se pogreba polnoštevilno udeležL 0 IX. Prosvetni večer ProRvetne zveze v Ljubljani. Dr. Ivo 1'irr — Zima in zdravje. Se-zijsko aktualna je bila tema, ki jo je obravnaval včeraj g. predsednik zimsko-športne zveze dr. Ivo Pire. Temu primerna je bila publika, ki je v lepom številu napolnila dvorano. Iz večine mladi ljudje in poleg njih stalni obiskovalci. Vendar z obiskom • nisem bi! zadovoljen. Vse večje zanimanje bi moralo vladati za lo predavanje. Ze radi tega, ker skoro vsak drugi človek, ki ga srečam na ulici, kašlja in krelia in kiha, kakor da bi bil eksplozijski motor, čigar nelil-nik ni kaj v redu. V tri glavne točke lahko razdelimo snov predavanja. Spočetka je g. predavatelj pojasnil postanek prehlada iu vnetja, nadalje nam je razložil zdravljenje z direktnimi sredstvi in predhodno očuvanje prehlada in vnetja. Pri tem je opozoril ua nevarnost, ki zraste iz omalovaževanja vnetnih bolezni, in ua pomelikuženje, kateremu zapadamo prav posebno meščani. V zadnjem delu je obravnaval g. predavatelj zdravilno in poživljajoče učinke gibanja v zimskem zraku in s tem v zvezi važnost zimskega športa, posebno smučanja za zdravstveno stanje vsakega meščana. V zaključek nuni je poročala kamera gorenjsko pokrajino v zimi. Zdil-nil sem, ko je bilo končano. Ko pa sem stopil čez prag, sem nehote pogledal za oblaki, kateri naj mi kmalu prinoso lepega pršiča. NIVEA-CREME. Din S.oo do Din 22.oo Pri neprijaznem vremenu zabteva Vase koža Še posebno skrbno nego z NIVEA-CREME da ne postane luapeva in raskava. Najbolje je, če vsak večer obraz in roke temeljito nadrgnete. Toda tudi podnevi, predenj odhajate na prosto, labko uporabljate Nivea Creme, ker taista popolnoma prodre v kožo, tako da se koža prav nič ne sveti. Nivea Creme Vam da mladostni izraz. Izgledali bodete mladi in sveži. Razlika napram luksuznim kremami Nivea Creme: najvišji učinek, cena nlzlca. Jugosl. P. Beiftrtdori & Co. d. i. e. j., Maribor Maribor VdSe zdravje ie vredno ves kot m- Din! Pri ZlBERTU v Prešernovi ulici dobite snežke že od 70 - do 260 - D n. © Sobotni živilski trg je bil dobro založen z vsem, kar potrebujejo naše gospodinje. Mnogo je bilo zelenjave ter sočivja. Zdi se, da sc cene po-vrtninam za epoznanje dvigajo. Družba »Proda* je prodajala zelo poceni fine karfjjole iz Dalmacije, po 5 Din kilogram. Na isti stojnici so bili na razpolago tudi zaklani purani ter zaklana piščeta, vse po 17 Din kilogram. Do desetih so bile rse živali prodane, dasi jih je bilo tamkaj velik kup. Tudi živa perutnina je šla včeraj mnogo r denar. Piščanci so se prodajali na perutninskem trgu od 30 do 40 Din par. Jaica eo neznatno poskočila v cenah; nudijo jih večmoma po Din 1.50 komad. Za 50 par ee je podražila ajdova moka. Liter fine ajdove moke stane zdaj Din 4.50, neka ženska jo je prodajala celo po 5 Din. Ajde, pravijo, je bilo letos malo. Fižol prepeličar je po 4 Din liter, ješ-prenj 4 Din, koruzna moka po 2 Din, zdrob za po. iento po 3 Din liter. — Kisla repa je po 2 do 2.50 Din kilogram, kielo zelje po 3 Din. Krompirja na trgu skoraj ni. Nekaj voz so ga pripeljali na Sv. Petra nasip. Nudili so ga po 1 do 1.25 Din kilogram, vendar je bila kupčija slaba. — Izredno veliko je zdaj na trgu jabolk. Cena sc vrti od 2 do 3.50 Din za kilogram. So to večinoma slabša, drob-nejša jabolka, ki pa se mnogo kupujejo za dnevno I porabo. Neki kmet iz okolice jc nudil lepa, izbrana jabolka, »čebularje« po 5 Din kilogram. Suhe hruške so po 5 Din liter, orehi po 5 Din liter. Orehovi jedrci so po 17 do 20 Din, na stojnici »Prode« pa so bili zdravi orehovi jedrci celo po 16 Din kilogram . 0 Mestna ljudska kopelj v Kolodvorski ulici bo radi snaženja v sredo, četrtek in petek, to je 9, 10. in 11. decembra 1931 zaprta. v najrazličnet-ših modnih barvah in oblikah. KLOBUKE ra/.ne športne klobuke ter športne in zimske čepice dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini klobukov Mirko Hogatnj. Ljubljana, Stari trg št. 14 Cene nizke Solidna postrežba Sprejemom se popravila 0 Autopodjetjc Magister je na progi Ljubljana—Št. Vid—Tacen znižalo vozne ccue sledeče: Ljubljana—Šiška (remiza) 1 Din, Slepi Janez 2 Din, St. Vid 3 Din, Vižmarje 3.50 Din, Tacen 5 Din. Šmartno 5.50 Din. Povratna vozovnica Ljubljana— St. Vid 5 Din, Vižmaric 6 Din, Tacen 8 Din. Otroci polovično ceno. © Glej danainji inserat »hotel Tivoli« na zadnji strani. © Dobre in poceni nogavice dobite pri Ferdn Kobald, Miklošičeva cestn, palača »Grafika?. 0 Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulira 8. Naše diiastvo Akademski klub gradbenikov priredi v ponedeljek 7. decembra 1931 ob 8 zvečer v gostilni pri »Nacetu« na Šmartinski cesti svoj prvi bru-covski večer. Vabljeni vsi prijatelji kluba. — Odbor. Poizvedovanja Ženska torbica z neka) denarja m miino knjižico je bila najdena na Mestnem trgu. Dobi se pri Mariji Prime, Švabičeva ulica 15. V četrtek, 3. t. m. fe ▼ vlaku, ki odhaja iz Ljubljane proti Zagrebu ob 18 bila pozabljena na postaji Zagorje rjava aktovka z večjo vsoto denarja, računi z naolovi, 6 damskih čepic, 3 črn« kože, 1 črno šerpo. PoSten najditelj je naprošen, da jo proti pripadajoči natfradi vrne ori oostaienačel-niku v Zatform. □ Slomšekov večer. DruStvo mariborskih bo-goslovcev »Slomšek« priredi danes popoldne ob 5 v Karlinovi dvorani (Dijaško semnišče, Korošče-va 12) Slomšekov večer. Namen prireditve je poživiti med nami delo za beatifikaeijo tega velikega sina slovenskega naroda. .Na sporedu večera sla dva govora »Slomšekova svetost« (g. Lupša) in »Proces Slomšekove beatilikacije« (govori g. pre-lat dr. Kovačič) ter petje pevskega zbora bogo-slovcev. Opozarjamo naše občinstvo na to prireditev ter ga vabimo k obilni udeležbi. □ V petek v dvorani Prosvetne zvese ob 20 akademija katoliškega dijaštva. Prijatelji mladine! П Naše naročnike v Krčevini, Melju in inng-daleiirikem predmestju prosimo, da malo potrpijo, ako trpi morda dostavljanje lista glede točnosti radi novih ter Se neuvedenih raznašalcev. П Nezgoda 90 letnega starčka. Na našo svo-ječaeno notico pod zgornjim naslovom z dne 20. novembra t. 1. smo prejeli obvestilo, da se v imenovanem slučaju ni dogodila nezgoda, ampak je bil starček prepeljan po rešilnem oddelku v bolnišnico na odredbo zdravnika radi težke bolezni. □ Katoliško prosve.no društvo т Krčevini ima danes ob treh popoldne reden mesečni sestanek s poučnim predavanjem. □ Katehetski sestanek se vrši v četrtek dne 10. decembra 1931 ob pol 16 v Mariboru, Koroška cesta 1. Ciovor bo o »Ponazorovanju veroučne snovi«. Gospodje katehetje iz Maribora in okolice se vljudno vabijo. □ Strab pred leno vsrok lažnih listin. Zanimiv slučaj je razpravljalo včeraj mariborsko okrožno sodišče. Zagovarjal se je Matija C., katerega je spravil strah pred lastno ženo v nasprotje s paragrafi ter ga privede! na zatožno klop. Kakor pripoveduje obtožnica, je hotel najeti C. pri okrajni posojilnici v Ljutomeru posojilo v znesku 0000 Din, katerega mu je posojilnica tudi odobrila, toda le pod pogojem, če podpiše zadolžnico tudi njegova žena Alojzija. Obtoženec pa si ni upal povedati ženi, naj bi tudi ona podpisala, ter si je pomagal iz zadrege tako, da je naprosil neko drugo žensko, ki je za nagrado 10 Din šla ž nJim v posojilnico ter se tam podpisala na zadolžnico kot Alojzija C. Obtoženec je dobil nato posojilo izplačano, toda zadeva z ženinim podpisom je prišla na dan in ga jo spravila na zatožno klop radi prestopka zoper uapravljanje lažnih listin. Obdolženec dejanje odkritosrčno priznava ter izjavlja, da ne pozna ženske, katero je nagovarjal, da se je izdajala za njegovo ženo. Matija C. je bil obsojen na en mesec in 14 dni strogega zajiora ter 100 Din denarne kazni. □ Miklavževo vrvenj« na trgu in ▼ trgovinah je bilo včeraj sicer zelo živahno, za trgovce pa malo izdatno. I'ritožujejo se vsi, da je mlklavževa trgovina letos napram lanski znatno nazadovala. □ Identiteta m rt тега r poteku. Z ozirom na vest o najdbi trupla starčka-mrtveca v potoku pri Reki, o čemer smo pred nedavnim poročali, pripominjamo po naknadno ugotovljeni identiteti, da gre za 50 letnega malega posestnika Gašparja Fin-žgarja iz Plvole. □ Nevarna poledica. V petek zvečer se je vsul na zuirzlo zemljo rahel dež, ki je padal le nekaj minut, nato pa je mraz iznova pritisnil. Posledica je bila nevarna poledica, da se je vse balo iti na ulico. Ljudje so drseli in padali kar vse povprek in le slučaj jc, da ni bilo večjih nezgod. Težje se je poškodovala pri tokem padcu Antonija Cep iz Sv. Jurija. Zdrsnila je nn Glavnem Irgu ter zadobila tako težke notranje poškodbe, da jo je moral rešilni oddelek prepeljati v bolnišnico. Istotarn ne je pošk<>doval mesar Matija Veršič, katerega so prepeljali v bolnišnico. Nevarnost poledice je bila odstranjena šele potem, ko so posipali mrotni delavci vse promotnejše poti in ceste s peskom. [J Proti nezaželjrnim gostom, ki prihajajo ob petkih kljub prepovedanemu povratku beračit v mesto, je nastopila policija ter jih aretirala kar 7. Zaenkrat so nastanjeni v policijskem zaporu ter jih bodo po prestani sodni kazni odpravili v rojstne občine. Poleg teh sta bila aretirana Erih L radi poškodovanja tuje lastnine in Avgust V. radi ka-ljenja nočnega miru. n Nove mesne cene. Te dni je dobilo mestno načelstvo kakor tudi srezke uprave mi banovine poziv, da ne smejo prodajne cene za govedino presegati cen, ki veljajo na ljubljanskem mestnem trgu. V bodoče se bo torej prodajala v Mariboru govedina po sledečih cenah: meso klavne živine 1. kategorije: prednji del Din 10, zadnji Din 12; iih-so II. kategorije: prednji del 8 in zadnji del 10 Din; mesto 111. kategorije: prednji del 6. zadnji 8 Din. Teletina se ne sme dražje prodajati kakor po 10, 12 in 14 Din. Uvedba enotnih cen po tem ključu je zaenkrat definitivna, vendar ni povsem pravilna. Predlog mariborskega tržnega nadzorstva je bil mnogo preeiznejši, ke.r je upošteval popolnoma točno razdelitev klavne živine v posamezne kategorije, tako da so tozadevne zlorabe izključene. O predlogu mariborske občine bo banska uprava še razpravljala in upati je, da bo ufio-števalo najvažnejše točke, katere omenjeni predlog predvideva. □ V škofijski kapeli podeli dnnes zjutraj l>omožnl škof dr. Tomnzič subdlakonat bogoslovcu Janku Rojhtu. Dne 27. decembra t. 1. bo pel mladi duhovnik svojo novo mašo pri Sv. Juriju ob šč.iv-nici. □ Občni zbor zgodovinskega društra. Zgodovinsko društvo v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v torek dne 8. decembra v Ptuju ob 10 uri v dvorani mestnega Ferkovega muzeja. Na dnevnem redu je predavanje konservatorja dr. F. Sleleta o ptujskih freskah, zapisnik zadnjega občnega zbora, poročila odbornikov, članarina za leto 1932, poročila preg'edovalcev računov in slučajnosti. Vsi člani ZDM vljudno vabljeni. □ Dohodki mariborske carinarnice. Cisti dohodek mariborske carinarnice na uvozu in izvozu je znašal ▼ preteklem mesecu Din (ЏН4.496.М. Od tega odpade na izvoz Din 21.424.50 in na uvo* Din 0,293.070.85. □ Kaj naj ram daje trgoree sa Boill ali novo leto? Gospodarju koledar Kmetske zveze in gospodinji Gospodinjski koledar. Recite trgovcu, kjer stalno kupujete, da naj piše po nje Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. □ »Sedanji sorijalni ia gospodarski poleta] Rusije« je naslov predavanju, katerega bo Imel dne 11. t. m. v mariborski Ljudski univerzi naA stari znanec, univ. prof. dr. Halm. Predprodaja vstopnic pri Brišnikovi in II6fferju od četrtka, 10. decembra. □ »Radikalna kura«. Katoliška omladina priredi na praznik Brezmadežne, 8. decembra ob pol petih prvo epevoigro: »Radikalna kura« v treh dejanjih. Sodelujeta godba na lok in pevski zbor Omlad ine. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni. □ Božični bazar Podpornega društva za revne učence se otvori danes zjutraj ob 8. Popoldne ob 16 se vrši čajanka s sledečim programom: 1. Orkester deške mešč. šole, 2. pevski nastop 2. dekl. mešč. šole, 3. solo gosli in klavir, Marko in Inka Dernovšek, 4. orkester, 5. rajalni nastop 1. dekl. osn. šole: Prišla jo pomlad, 6. orkester. — Po odmoru: 1. orkester, 2. samospevi Staše Poljane«, 3. rajalni nastop dece, 4. pevski zbor deške meši. šole, 5. poklonitev podmlndkarjev in 6. orkester. □ Smr.na k ona. V petek je umrla v Ttvorni-škl c. 30 gostilničarka in posrstnica gospa Terezija šolnik. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v ponedeljek ob I iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V bolniSnici je umrla 72 letna soproga železničarja gospa Marija VVindisch. Poko-jiana bo danes ob pol 3 na magdalenskem pokopališču. — V splošni bolnišnici je ugrabila smrt 2 letno Silvico Brumen. Pokopana bo danes popoldne. Svetila blagim pokojnikom večna luč, preostalim naše sožalje. Dr. Vari Valentin special st za pljučne bolezni in tuberkulozo ord'nirs od 9 U in od 2 - 4 v palači Zadružne banke na sproti frančiškanske ccrkve r Mariboru. Rflnlgen. Pneumothoraz □ Na rčernjšnjem trpi se Je že poznal vpliv mraza. Izginila je raznovrstna povrtnina, posebno salata, s katero je bil trg še preteklo soboto kar preplavljen. Z ostalim blagom je bil trg dobro založen in tudi cene so bile zmerne. Posebna novost pa sta bila danes dva soda karpov, katere je pripeljala na trg Herbersteinova graščina ▼ Ptuju. Karpe so prodajali po enotni ceni C Din. V bodoče bo poSiljala uprava imenovane graščine vsak teden ob četrtkih na trg karpe ter jih prodajala po zmernih cenah. □ V Mariboru pod Velik® kavarno. Glavni trg 1, dobiš veliko izbero cene manufakture in odej. Oglejte si pred nakupovanjem pri Gaj*Seku. □ Radio aparate in sestavne dele, zvočnike, žarnice, drobni materijal, po nizkih cenah dobite v tadrugi Rndio-Marihor, Miklošičeva 2. □ Rabile nageljne, vence, šopke, kličite te lefon 27-66 Vrtnarstvo — Jemec — Maribor. □ Znižane cene krznu, že od Din 25 kožica. Zn Miklavževa darila izvanredna prilika. Poslužite se, dokler traja zaloga, pri L Ornik, Maribor, Koroška cesta t). Cerkveni vestnih Nočni častivcl najsvet. Zakramenta imajo т nedeljo dne 13. decembra popoldne po večernicah v šenklavški zak:ietiji redni sestanek, h kateremu že danes vljudno vabimo. Pripeljite seboj tudi može in fante, ki se žele pridružiti vrstam nočnih ča6tivcev. Na praznik Brezmadežne 8. L m. ima II. vna- nja kongregacija gospodičen pri čč. uršuljnkah т Ljubljani zjutraj ob 6 skupno sv. obhajilo, ob četrt na 7 sv. mašo, popoldne ob 2 shod. Prosimo obilne udeležbe. — Odbor. Marijanska kongregacija za gospodične pri sv. Joželu v Ljubljani. V ponedeljek 7. decembra je ob pol sedmih zvečer običajni shod. V torek 8. decembra glavni praznik. Zjutrai ob pol sedmih je skupno sv. obhajilo in obnovitev posvečenja, popoldne ob petih slovesen shod in darovanje za kongregacijo. Cerkev sv. Jožeia. V torek praznik Brezmadežnega Spočetja M. B. Ob 8 slovesna ev. maša. Izvaja se: Missa Salve Regina zl. I. G. Stehle, gre-dual benedieta es tu zl. A. Foerster, ofert. Ave I Maria, zl. dr. A. Faist; po maši: Marija, kako si lepa zl. p. H. Sattner. Cerkev v Križankah. V torek na praznik Brezmadežne ob pol 11 slovesna sv. maša. Izva;a ee: Misea in Es zl. A. Lipp, gradual benedieta es tu P. Griesbacher, po ofert. Salve Mater (proza) zl don Patier. Po maši: Brezmadežna zl, p. 1L Sattner Središče ob Dravi Ker iz strahu pred konkurenco, leto« ni smel nastopiti sv. Miklavž na predvečer svojega godu na dveh krajih obenem, pride v Društveni dom v nedeljo, dne 6. t. m. ob pol 6 zvečer. Na dan svojega godu bo še gotovo bolj bogato obdaril pridne otroke in dobre člane društva. Na sporedu so; deklamacije, petje, govor, primerna igra in najbolj zaželjena točka: obdarovanje. Pojdimo pogledati Morda kaj dobimo. — Na praznik Brezmadežne pri poznem sv. opravilu ima katoliška mladina skupim sv. obhaiilo. Fantje in deldeU udeležite se. Dnevna kronika Koledar Ncdetja, в. decembra: (2. adventna nedelja.) Miklavž (Nikolaj), škof. Ponedeljek. 7. decembra: Ambrozij, škof, cerkveni uženik. SHl'CARII! Predno se odločite zn nakup sinu k. palic, ve/,i itd. zahtevajte brezplačni zimsko-s iortni cenik od tvrdke иал Savici* - Kram C t- N E B R Z: v t) N K U R B N Č N R! Novi (Jrobooi -J- Na Rovih pri Kamtvk'j je dne 1. t. m. po hudem trpljenju v 72. letu starosti umrl g. ' Vtin l'.banija. Bil je vzoren krščanski mož, vnet za vse dobro. Rodom je bil iz Morav"-. Dvakrat je iskal srečo v Ameriki in si končno pod prijaznim hribčkom Sv Katarina postavil lep dom. Poleg vsega drugega je bil zlasti navdušen čebelar Sicer je večkrat rekel, da »muha ne da kruhi*, a vent'ar je imel z njimi največje vcselie. Mnogo lepih uric je prebil ob vzorno urejenem čebelnjaku, kamor je rad vabil tudi prijatelje in se razgo-varjal o naprednem čebelarstvu. Mnofi ga bomo pogrešali. Bodi mu ohranjen blag spomini Ostale cesti — Novo ministrstvo za telesno vzgojo. Dne 4. t. m. je vlada razglasila zakon, s katerim so spremenjeni dosedanji predpisi o vrhovni državni upravi. Med drugim določa § 1. tega zakona, da se ustanovi novo ministrstvo za telesno vzgojo. Ureditev ministrstva za telesno vzgojo naroda bo predpisala posebna uredba, ki jo izda pristojni minister po odobritvi ministrske;:'! sveta. Namen ministrstva za telesno vzgojo naroda !o naveden v zakonu: skrb za telesno vzgojo naroda, nadziranje telesne vzgoje mladine v šolah, v sporazumu z ministri, v katerih pristojnost spadajo te šole, odobravanje društev in drugih ustanov, ki imajo za cilj telesno vzgojo naroda (sokolstvo, športna društva, strelske družine, prostovoljna gasilna društva itd.), končno nadzor nad takimi društvi in ustanovami ter izvrševanje zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije z dne 5. decembra 1929 — Tomčeva slovenska maša v radiu. Na praznik 8. decembra od 9,30 do 10 30 bo prenašal ljubljanski radio Tomčevo slovensko mašo i/, zavoda Sv. Stanislava v fit. Vidu, ki jo bo izvajal pevski zbor 120 gojencev. — Sprejemnimi v posmrtno zavarovanje »Korita?« znaša samo 10 Din. Posmrtninsko zavarovanje »Karitas«, Ljubljana, Masarvkova 12 (palača Vzajemne zavarovalnice). — Kmctakim zvezani. V»e krajevne kmetske zveze opozarjamo, da morajo čimpreje obračunati glede koledarja Kmetske zveze. Po 15. decembru ne moremo od nikoga.' več vzeti koledarjev nazaj, ampak jih bo treba plačati. Tudi se mj istočasno nakaže vplačilo za koledarje, kakor je bilo sporočeno v zadnji okrožnici, da je plačljivo vse samo po položnici Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Stoletja že sh.ve staroslavne kletnrue kri-ževniškega re«u: st.riirano r.no iz njih toči in dostav'ja na dom »J*sO«. ŠH«i'lninrov» "Hca — Turneja ženskega učtteliskegi zbora ra Hrvaško in Dolenjsko. Po vsakem nastopu doma in na turnejah v tujini je kritika soglasno pohvalno omenjala ženske glasove v učiteljskem pevskem zboru. Še poeebne pohvale so bili deležni alti, ki dajejo vsemu zboru nekaj svojstvenega, vso pol nost in sočnost. Dirigent Kumar je z ozirom na tak materijal že pred 4 leti uvrščal v koncertne programe samostojne ženske zbore, in so te točke ▼ časih izpolnjevale do polovice sporeda, Že takrat je tudi nameraval, da bo poizkusil samostojne nastope izključno z ženskim zborom. Z vztrajnimi vajami in srečno izbiro programa bo sedaj lahko izvršil svojo namero, ko bo napravil z zborom tridnevno turnejo v Karlovec, Petrir.jo, Črnomelj in Novo mesto. V nedeljo 6. t. m. bo ob 16 matineja, ob pol 21 koncert v Zorinem domu v Kar-kivcu pod pokroviteljstvom mestnega župana g. Steinlla. V ponedeljek ob enakem času kot v Kar-lovcu matineja in koncert v Petrinji, tudi tu je prevzel pokroviteljstvo nad koncertom mestni župan g. Stazič. V torek 8. t. m. do?, matjneia in pop. ob pol 15 koncert v Črnomlju v prid gladu-jočim v Beli kraiini. I&tega dne ob pol 21 koncert v Novem mestu. Zbor nastopa a capella v pretežni večini programa; predstavi se nam pestra slika komponistov: Laovic, Stolzer-Slaviruski, Gr-goševič, Kratič, Mloevič. F. Adamič. Več točk pa vsebuje spremljevanje s klavirjem, kakor Premrl: Jezus je majhen, Kože za Marijo. Obe pesmi učinkujeta vsled svoje priprnstosti, evežosti in i krencKiti. Dalje Kogoj, Lajovic. Adamič. Spored zaključi Adamičeva «Kata». prirejeno za veliki ženski zbor s 3 sojo glasovi Program je zelo ob-š;-en in kaže, da morajo biti pevke poleg vse nadarjenosti sila vztrajne, da vzdrie do konca v enakem pravem pre-inašan u Gotovi smo, da se bo la tu-neja kar najboljše obnesla, za kar jamčilo / jnski zbor sam s svojim izbornim materijalom, di: r^ent Kumar s svojim umetniškim ude>stvovanjeiTi m ored ednik Suoanrit, ki zna kar najlepše vršiti -»e preODrmrave za lane nastope in je tak veščak • orpamziranju turneje, da bo stvar trdno držala. Pevkam naiiepša hvaia, da zopet poneso bratom Hrvatom nekaj sloveneke kulture. — A. S. — Kmnlsklm gospmlarjmi in gospodinjam teplo priporočamo koledar, ki je izšel res za nje. /a Ho^podarje je koledar Kmetske zveze, za gospodinje pa Gospodinjski koledar. Vsak stane s pošl-nuto vred samo Din 10.—. Najceneje je za vas, da pošljete znamke v pismu naprej z naročilom Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Poznate slikane povesti Male knjižnice? Vsaka povest samo Din 2.—. Dobite jih v vsaki knjigarni, doslej je izšlo 8 povesti. Naročite za božično darilo otrokom I Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Za dame edino Sanoform — Z mesom se je zadavil. V Gradišču pri Ti-Uni t Slov. krajini je neki fantek jedel meso. Večji kos mesa se mu je ustavil v grlu in preden so otroku mogli pomagati, je nastopila smrt. — Domu slepih je daroval neimenovani 100 Din mesto venca na grob. pok. Ivana Faturja in kovač g. A. Tomšič na Verdu 200 Din mesto venca na grob pok. ge. Marije dr. Maroltove, roj. Pctrič. — Bog plačaj obema dobrotnikoma! — Vsi javni plesi so prepovedmi v Češkoslovaški. In pri nas? — Opozarjamo ljudi, da se v teh časih množijo ponudbe na hipoteko. V današnjih denarnih razmerah pač ni izgleda, da bi mogli priti do denarja, ter se ljudje opozariajo, da ne nasedajo takšnim in podobnim vabilom, ki jim povzročajo le stroške in sitnosti. — Ustanove vdovam in sirolam drž, nameščencev. Hranilni in posoj lni konzorcij — kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica 9, razpisuje za leto 1931 iz sklada Ivana Pos'ana več ustanov po 300 Din za najbed-nejše vdove in sirote po državnih nameščencih. Prosilke naj prošnjam prilože od župnijskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne ali pa vsled bolezni in onemoglosti ne&poso'one za pridobivanje. Prošr'c naj *e pošljejo na upravni odbor konzorcija do 10. t. m. — V/innctou — vse tri knjige — z originalnimi barvann jtilrlju glntbe, borit i zuielnkn nli isueibavemit. %ahleraj'e Isvti'ic lakot t narodno d»pi*nuo! — Mariral Odloči se in daj odstraniti kurja očesa od strokovnjaka v kopališču hotela »Slon«. Sedaj stane samo 6 Din. Prava malenkost. Ne reži .jih sama, da se ne zastrupiš. — Alka. — Boj sadnim škodljivcem! Umni sadjar, ki hoče imeti v sadovnjaku lepe uspehe, zatira sadne škodljivce. Sredstvo proti sadnim zajedavcem je Arboiin, ki ga pripoiofajo priznr.ni sadjarji-,strokovnjaki. Arborin izdeluje »Chemolechna« v Ljubljani, Mestni trg 10 (Skabe:netova hiša, dvorišče). Pri večjem odjemu na ceno Arborina primeren popust. — Že v otroških letih morate mislili no s'al-no negovanje zob e Chloiodont zobno pasto, i u-ba 8 Din. — Priporočamo bogato zalego čaja nove žel ve, različnih daril in obeskov za božično di^v-o " drugo sveže blago. Nizke cene, točna p"- л Špccijalna trgovina z« živila, ЈаЗ i !.e?;«U f t • bor, Ulica 10. oktobra. — Opozorijo. Na glasno željo potu očega ib čjnstva, ki prihaja v Rogaško Slatino iz Zagreba ob 8.32 in nima od tu potern zveze i vlaki na Grobelncm, otvori Zdravilišče Rogaška Slatina s ponedeljkom 7, t. m redno avtobusno progo od Rogaške Slatine do Grohelnega. Avtobus odhaja iz Rog. Slatine ob 9 in prihaja na Grobelno ob 10. S to progo imajo potniki takojšnjo zvezo z vlaki št. 518. ki odhaja ob 10.12 proti Mariboru in Ptuju, št. 519, ki odhaja ob 10.42 proti Celju, Ljublia-ni m Zagrebu, Avtobus odhaja iz Grobelnega ob Radi o er Avloinobilisti, malo več obzirnosti. V če-I trtek 3. t. m. je šel nek gospod iz Petrovč na ' državni cesti proti Celju. Nasproti mu pridrvi nek osebni avtomobil z najmanj 60 km hitrostjo I — pešec je slučajno tudi avtomobilist in zna tako j stvar presoditi —- in drvi mimo njega. Cesto so , pa menda nedavno šele posuli s kamenjem tako, da je zaradi te brzine kamenje kar frčalo okrog 1 po zraku. Res je tudi en kamen pešcu priletel na j glavo ter ga prav močno udaril in mu vrhu tega še prav pošteno ponesnažil klohtik. Kamen bi ]>a moral prileteti samo malo nižje ter bi gospodu zdrobil lečo očal in izgubil bi oko. ?.e navaden j takt zahteva, da bi dotični avtomobilist na taki cesti vozil malo obzirneje, posebno pa ker je imel pred kratkem isti avtomobilist hudo nesrečo prav zaradi drvenja. Videti je, da ga lo tudi ni , izučilo. Lom nad Tržičem V nedeljo 29. novembra smo imeli lepo uspelo ' razstavo izdelkov gospodinjskega tečaja v župni-: šču, kjer se je vršil tudi tečaj sam radi pomanjkanja pri.nernega prostora drugje. Razstavo je otvoril načelnik naše kmetijske podružnice J. Primožič, gosp. župnik pa je v poljudnem predavaniu pojasnil veliki pomen gospodinjskih teča ev in namen razstave. Obisk razstave je bil obj en kliub I slabemu vremenu; ijaj je bilo za naš kraj vse novo, tečaj in razstava. Končal se je tečaj v ere-do 2. decembra. 15 deklet si je pridobilo lepo znaoje v umnem gospodinjstvu. Gospa voditeljica pa je priredila poleg tečaja še 12 poučnih večerov za žene-gospodinje, ki se jih je udsleževalo okoli /0 go-; spodinj. V kratkem času so zvedele in se naučile I mnogo važnih stvari. Posebno zanimanje, nc le med i"ajnicami ampak tudi gospodarji, je vzbudilo iz-dc'ovan:e mlečnih izdelkov zlasti sirov, v katerih ste voditeljici vadili dekleta. S tem so namreč 1'udie dobili priliko preostalo mleko bolj uspešno i:'-abliati za dom in prodajo. — Načelstvo imetij-<■ V t' podružnice se najlepše zahvaljuje banski upravi !;i 'e tečaj dovolila, posebno pa obema vodite-l;i a na, ki s'a se res zelo potrudili z našimi de-k'vti in Ženami ter skrbeli za to, kako bi predvsem za rarmere našega kraja pokazali pot k boljšemu gospodinjstvu. Vojnife /rebsnje efektne loterije kmetijske podružnice se vrši 8. doc. ob 2 popoldne v Vojniku Prosimo vse, ki še imajo srečke, da nakažejo pravočasno kupnino, vse bližnje ii""ioike srečk pa vabimo, da pridejo k žrebanju Programi Kadio-LhihRnnai Sobota, 6. decembra: 8.00 Kmetijska ura. Ing. Lah: Zimsko delo v poljedeljstvu. — 8.30 Nasveti za kmetovalca. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Prof. Ante Kordin: Zgodovina božje ljubezni. — 10.30 Prof. Kibin Boje: Narodnost kot izhodišče delu. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, poročila, plošče. — 15.00 D. dekan dr. Fr. Veber poroča o rezultatu prvega poskusa eksp. fone-tič. študije. — 15.15 Gdč. Lebarjeva: Dekliška ura Moje ogledalo. — 15.45 Pevski kvintet »Ljubljana«. — 16.30 Ettlinger: Pritožne bukve (Ljudski oder). — 20.00 G. dekan dr. F. Veber daje navodila za naslednje poskuse eksp. Ion. študiie. — 20.15 Ivan Zrmanov večer: I. Uvodna beseda o pianistu in pesniku Ivanu Zormanau. II. Samospevi g. Sveto-zarja Banovca, solista ljubljanske opere. — 20.45 Salonski kvintet. — 22.00 Cas, dnevne vesti. — 22.15 Salonski kvintet. Ponedeljek, 7. decembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas. plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 1830 Prof. Fr. Pen-gov: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa (O potrebi energiiek — 19.00 Dr. I. Burian: ČeSči-na. — 19.30 Zdravstvena ura. — 20.00 Prenoe iz dvorane Trgovskega doma: Akademija maturantov Tehnične erednje šole. — 21.00 Trio za flavto (Korošec), klarinet (Gregorec) in fagot (Hauck). — 22.00 Čas, dnevne vesti. Torek, 8. decembra: 9.30 Prenoe cerkvene glasbe iz Zavoda sv. Stanislava iz Št. Vida nad Ljubljano. Poje dijaški zbor. — 10.30 Jože Jagodic: Mati lepe ljubezni. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. — 15.15 Gdč. Lebarjeva: Dekliška ura: Dragocena posoda za le-pbto duše. — 15.45 Salonski kvintet (slovenska glasba). — 16.30 Zabavni kotiček. — 17.00 Valč-kova ura (salonski kvintet). — 20.30 Prenoe iz Zagreba. — 22.30 Čas, dnevne vesti. Drufti programi i Ponedeljek, 7. decembra. Belgrad: 12.05 Operni koncert. 18.00 Jazfc. 20.00 Narodne pesmi. 21.15 Beethovnov večer. 21.45 Hebrejske cerkvene pesmi. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Večer mladih pisateljev. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncert. 17.30 Ciganska glasba. 19.00 Popoldanski koncert. 19.45 Operni prenos. 21.50 Ciganska glasba. — Dunaj: 13.10 Lahka poljudna glaisba. 19.45 Dunajska poljudna glasba. 20.45 Radio feuilltoni. 21.15 Lahka in plesna glasba. — Rim: 13.15 Lahka glasba. 21.00 Lahka poljudna glasba. — Milan: 12.14 Pestra glasba. 20.45 Komedija. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 Veliki vokalni koncert. — Stnttgarti 20.05 V. ponedeljkov koncert. 21.50 »Ludovic«, novela. — London: 20.00 »Rožni kavalir«. 21.35 Koncert vojaške godbe. — Berlin; 19.15 Zabavna glasba 20.00 »Pozorl Pozor! Tu val ABCI«, muzikalna drama. — Praga: 19.00 Prenos iz narodnega gledališča. — Trst: 12.30 Plošče, 17.45 Pestra glasba 20.45 Komedija »Mantovski vojvoda«. Torek, 8. decembra. Belgrad: 11.00 Radio orkester. 20.00 Narodne melodije. 20.30 Prenoe iz Zagreba. — Zagreb: 13.00 Poljudni koncert radio orkestra. 20.30 Klavirski koncert. 21.30 Operni prenoe iz študija. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncert. 17.30 Zborovno petje. 18.45 Ogiske pesmi. 20.15 Transsitvanski večer. 22.20 Večerni koncert. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 12.40 Kvartet Margherita Salvi. 13.10 Simfonični koncert. 19.45 Operetne peemi. 20.25 Požar v gledališču na Ringu, igra. 21.50 Ciganska glasba. — Rim: 17.30 Instrumentalni in vokalni koncert. 21.00 Večerni koncert. — Milani 21.00 Simfonični koncert. — Langenberg: 20.00 Večerni koncert. 21.00 Klasične pesmi in balade. — Slultgart: 19.45 Švabske anekdote. 21.30 Institut z.a raziskavanje osebnosti. 22.40 Plesna glasba. — Berlin: 19.20 Plesna glasba. 21.40 W. A. Mozart. — Praga: 19.20 Operna glasba. 19.41 Poljudna glasba. 20.30 Večerni koncert. — Trst: 12.30 Plošče. 17.45 Pestra glaeba. 21.05 »Lucia Laminermor«, opera. Prva smučarska tekma Tudi letos otvori Smučarski klub Ljubljana smučarsko sezono. V torek, dne 8. t. in. priredi v Planici 8 km tek ^a vse verificirane slučarje. Namen prireditve je pripravljati tekmovalce za poznejše tekmovanje in služi kot dober predtrening. Star je ob 10.30. Popoldne se bodo vršili na novozgrajeni skakalnici prvič letos tudi skoki. Skakalnica je za razvoj skakanja velike važnosti, ker ima vedno siguren sneg ter se nahaja v neposredni bližini koče. — Smučarski klub Ljubljana. 12 dritstvcnepa £>vlrenm Kat. prosvetno društvo v Mavčičah vprizon v nedeljo b. decembra 1931 oh 15 ljudsko "igro v šestih slikah, »Dimež«. Vabljeni veil Fotoklub Ljubljana poziva svoje člane in druge fotoamaterje, da se udeležijo sestanka v ponedeljek 7; t. m. ob 20 v Narodni kavarni. Redni mesečni sesla'tck ljubljanske sekcije »Združenja univ. obraz, žena v Jugoslavijiч bo v sredo 9. decembra ob 20 v kleti »Emone« (posebna soba). Na sestanek vabimo tudi visokošollie, pogovor se bo vršil o štipendijah, o katerih nam sporoča glavna uprava sledeče: Za leto 1932-3-4 so razpisane: 1. Štipendija »Internac. feder. UOŽ« v iztio.su 250 luntov za znanstveno raziskovanje na polj u matematike. lizike, kemije, geologije, biilogije, 2. Štipendija amerikanskega UUOŽ 1500 dolarjev. 3. Štipendija španskega UUOŽ 4000 pese t, za študH prirodnih naukov, zgodovine, filozofije, književnosti ali umetnosti. 4. Pomoč angleškega UUOŽ 100 funtov za kandidatinjo, ki bi nadaljevala študije v Londonu. Nadalje sta razpisani dve triletni štipendiji. Prva ?50 funtov za študij prava in filozofije, druga 300 funtov za študij prirodnih naukov incl. medicine ali matematike. Za štipendije koin-pelirajo le diplomirane absolventke univerz, članice UUOŽ, ki so že objavljale svoja originalnf znanstvena dela. Trbovlie Na praznik v torek popoldne priredi v proslavo Brezmadežne dekliška Mar. družba za evojo 1 /.5 letnico slovesno akademijo. Člani vseh mladin-j skih organizacii oa itnaio ziutraj skupno ev. obhajilo. Naša tesna kriza V petek 4. decembra »e Je vrHla v mati dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani VI. eeja Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih greinijev. Po uvodnem nagovoru načelnika Osrednje sekcije g. ing. Jožko K o b i j a se je obširno razpravljalo o poročilu in predlogih, ki jih bo stavil zbornični čbn in načelnik Osrednje sekcije g. ing. Jožko Kobi odboru za proučavanje krize, ki se je sestavil povodom zadnje zbornične plenarne seje. Z ozirom na določbe osnutka pravilnika o izvozu lesa iz dravske banovine, ki predvidevajo osnovanje »Organizacije lesnih izvoznikov dravske banovine« je bil izvoljen na seji pripravljalni odbor »Organizacije lesnih izvoznikov dravske banovine«, ki bo podrobno izdelal osnutek pravilnika in izvršil vsa pripravljalna dela za osnovanje te organizacije. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg.: ing. Jožko Kobi, ing. Fran Zupančič, Fran Hein-rihar, dr. I. Keknr, Franjo Skrbeč, Aleksander Frie-drich, Jožko Majaron, 1. Megušar, A. Tome, Ernest Marine, Fran Lahovnik, Milan Glaser, A. Zuljaa, Fran Gorjanc, Marko Hudež, Drago RiedI, A. Neu-dauer. Sekcija v Litiji naj imenuje še svojega zastopnika. POROČILO O SITUACIJI V LESNI TRGOVINI IN INDUSTRIJI. V naši trgovinski bilanci je igral izvoz lesa vsa povojna leta do vključno 1929 jako važno vlogo. Tudi v Dravski banovini je pomenil les skoraj edino aktivno postavko, ki je dajala v dobi konjunkture zaslužka številnemu delavstvu in nameščencem, ki pa je obenem tvoril tudi našemu kmetu močno in zanesljivo premoženje. Z velikim pndcem cen in restrinkcijo konzuma pa so se prilike v lesnem gospodarstvu vobče bistveno izpremenile. V naši banovini pa brezdvomno preživlja najhujšo krizo lesna industrija in trgovina in z njo seveda širok krog prebivalstva, ki je črpalo svoj zaslužek iz te važne gospodarske panoge. Ta kriza, povzročena zaradi izredno zmanjšanega konzuma in padca cen, pa je sedaj potencirana še z denamo krizo, ki jo povzročila, da so prenehale vse bančne kreditne operacije, ki so tvorile do sedaj trgovsko podlago pri izvozu. Prodaja se je vršila namreč doslej po večini proti akceptu z daljšo ali krajšo zapadlostjo, katere so naši domači zavodi dokaj ugodno eskomptirali. Z nastopom denarne krize pa naši zavodi ne le, da niso ukinili teh operacij, marveč izvajajo celo restrinkcijo dovoljenih kreditov. Na drugi strani pa je istotako padla kupna moč odjemalcev, zaradi česar je nastal v plačilih S do 4 mesečni vacuum, ki grozi uničiti našo solidno lesno trgovino. Pod temi prilikami je izgubilo naše lesuo gospodarstvo doslej že okrog 100 milijonov Din, še mnogo znatnejša pa je izguba, ki jo je zaradi nadvse neugodnega položaja v lesni izvozni trgovini povzročilo narodnemu prenvoženiu skoraj popolno razvednotenje gozdnih posestev. Gozd je tvoril v naši sicer pasivni banovini skoraj edino aktivno postavko, zlato rezervo za kmeta in malega ter velikega posestnika. V času konjunkture je bila lesna trgovina in industrija ona, ki mu je ob svojem skromnem zaslužku pomagala, da je mogel prirastek svojega gozdnega posestva kar najboljše vnovffiti. Lesno krizo v naši banovini ne občutijo v skrajni meri danes torej le lesno-trgovska in industrijska podjetja, marveč v prav taki meri gozdni posestnik ift kmet, ki je z njo izgubil zadnje svoje premoženje. Ob teh prilikah je nujno potrebno, da se ta pred leti še tako aktivna gospodarska panoga ohrani in se s ozirom na težke denarne razmere čimprej pokrenejo koraki, da se iz narodnu gospodarskega interesa nujno uredi vprašanje kreditiranja v lesni trgovini in industriji r tem zmislu. da se stavi lesnemu gospodarstvu potom Narodno banke prepotreben reeskoinptni kredit. (Opomba: Banke so uspele, da reeskomptirajo sedaj depotue menice svoje klijentele pri Narodni banki po 7И%, klijeut pa plačuje bankam obresti po 12 in več odstotkov.) Narodna banka naj bi reeskomptirala menice z žigom banke. Reeskomptirala naj bi pa tudi inozemske menice. V poslednjem času se je izdatno i>oslabšal položaj naše izvozne lesne trgovine na italijanskem tržišču. Italija je naš glavni odjemalec, ker smo tej državi neposredno pred vrati in ji radi tega lahko nudimo ugodnosti, ki jih drugi, oddaljenejši dobavitelji pač ne morejo. To je tudi vzrok, da kljub zavisti in očitnemu nerazpoloženju proti naši državi, le še vedno uspevamo ua italijanskem Irgu. Zavedati pa se moramo, da nas čakajo s strani Italije, kar se tiče našega izvoza lesa, vedno večje težkoče. Točasno občutimo veliko protekcijo, ki jo uživa italijanska nacionalna lesna produkcija napram uvozu. Italijanske državne železnice, ki so dobavitelj doslej za letno do 15.000 m5 jugoslovanske produkcije, so letos našo produkcijo izrečno izključile in zahtevale nacionalno, italijansko blago. Isto je tudi z železniškimi pragovi. Opažati pa je tudi sicer v Italiji večji pokret v obrumbo nacionalnih gozdov in lesne produkcije osmih italijanskih provinc v severni Italiji, ki bo brez.dvomno v našo škodo. Glavne zahteve te italijanske propagande so glasom -»II Piccolo della Sera« z dne 18. novembra 1931, kontingentiranje uvoza v proporcu celokupne potrebe; favoriziranje domače produkcije pri železniškem prevozu s 'primernimi popusti, prav lako tudi pri licitacijah in državnih taksah. •Ca!« bo pri bodočih trgovskih pogajanjih г Italijo nrva in najvažnejša nalogu naše deicgacije, da b,» sktiša'a obdržati konkurenčno zmo/nost našemil .Vsi! ua italijniiskem tržišču. Posvetiti i a moramo tudi vso pozornost in podporo pokretoni, da s koiirenlracijo lesne proizvodnje iu skupnimi močmi iščemo nove trge našim ч enim izdelkom. V lo poklicana bi bila prodvsem velika zasebna in državna finauciehio močna podjetja iu bi se s tem zmanjšala konkurenca na italijanskem lesnem trgu. Konkurenčna zmožnost naše lesne produkcije napruni Avstriji trpi tudi radi višje prevozne tarife na italijanskih železnicah. Za Avstrijo se pomnoži osnovna tarifa s 800r/i, za nas pa s 400%, kar znaša okrug 10 Lit razlike v ceni pri m-1. Zate Je le veBletaa »ahtera naše lesne trgovine, da se tu izenači. Zaradi nastalega, skrajno neugodnega položaja v lesni trgovini in industriji, ki smo ga zgoraj orisali, pa slabijo to stroko v izdatni meri tudi sedanjemu stanju stroke neprimerno visoke državne in avtonomne dajatve. Ob slabih kupčijah, veliki ne-siguruosti v cenah in plačilih, ki povzročajo izgube, ob skoraj popolnem zastoju izvoza, ki tra je jiovzročil zmanjšani konzum in v poslednjem času pomanjkanje kredita, so lesna podjetja, ki ne morejo kriti niti svojih najnujnejših obveznosti, pri-morana odpuščati delavstvo, — pa je zato povsem nemogoče, da bi zadostila tudi svojim davčnim obveznostim. Iz narodnogospodarskega stališča je važno, da se te pri nas najvažnejše gospodarske stroke ne tira v popolno propast, pa je zaradi tega nujno potrebno: 1. da se tej stroki predvsem omilijo državne in avtonomne dajatve; 2. da se do izboljšanja položaja brezpogojno odloži plačilo zaostalih davkov in davčnih rtibežni; 3. da sc kritičnemu položaju lesne stroke primerno znižajo tudi socialne dajatve in omili odplačevanje prispevkov, popolnoma pa odloži dn nadaljnjega rubežni postopek: 4. rta se pri izdaji uverenj z ozirom na težke denarne prilike v lesni trgovini ne zahteva potrdilo o plačanih davkih. Da so zgoraj orisane težnje slovenske lesne trgovine in industrije opravičene in dn je položaj obupen, so najboljši dokaz sledeči statistični podatki: V razdobju od januarja do septembra 1931 je vpadel naš izvoz lesa napram istemu razdobju v letu 1929: Drva: januar — september 1929: 48.244 vag. Drva: januar — september 1931: 18.395 vag. Stavbni les: januar — sepL 1929: 110.651 vag. Stavbni les: januar — sept. 1931: 58.624 vag. Katastrolalen padec vrednosti izvoženega lesa pa kažejo sledeči primeri: Drva: januar — septemb. 1929: 100.3 milj. Din. Drva: januar — septemb. 1981: 35.0 milj. Din. Stavb, les: januar — sept. 1929: 1101.3 milj. Din Stavb, les: januar — sept. 1931: 531.9 milj. Din Pragovi: januar — sept. 1929: 132.5 milj. Din Pragovi: januar — sept. 1931: 92.9 milj. Din Les. izd.: januar — sept. 1929 : 90.9 milj. Din Les. izd.: januar — sept. 1981: 30.9 milj. Din Iz tega pregleda sledi, da smo nazadovali v razdobju januar — september 1929 napram 1931 z.a preko 50% jk> količini, prav tako v ceni za okrog 55%. Položaj se je v oktobru iu novembru mesecu 1931 zaradi nastale denarne krize še znatuo poslabšal iu vsako odlaganje korakov, ki bi mogli privesti vsaj do omiljenja tega nevzdržnega položaja, bi vodilo to stroko brezdvoimio v pojiolno propasl. Priznati pa moramo pri tem, da trpi veliko škodo naša lesna izvozna trgovina tudi po lastni krivdi, zaradi pomanjkanja vsake organizacije. Važen korak v tej smeri je sedaj storjen z osnovanjem Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgov. gTemijev, kjer je bil soglasno sprejet osnutek pravilnika za »Organizacijo lesnih izvoznikov dravske banovine«. Sakser State Bank ustavila izplačila Iz Npw Yorka poročajo, da je ustavila svoja izplačila Sakser State bank in je prevzeta po nadzorniku bančnih zavodov države Ncw York. Ta vest bo zelo zadela številne naše izseljence, ki so imeli pri tej banki naložene vse svoje prihranke, ki so šli v stotisoče dolarjev. Bnnua je postala žrtev bančne krize kakor že tisoči drugih malih bank v severno amer. Združenih državah. Banka je bila prvotno privatna banka Franka Sakserja iu ustanovljena pred vojno. Njen ustanovitelj je bil ameriški Slovenec Frank Sakser, ki si je znal kmalu pridobiti zaupanje gotovih slojev naših izseljencev v Ameriki, saj je mož prišel iz majhnih razmer do imetja. Bil je tudi ustanovitelj iu predsednik družbe, ki je izdaj.la v New Vorku slovenski dnevnik »Glas Naroda<, kasneje pa se je posvetil bančnim poslom. Sakser sani se je udeleževal poslov v domovini, saj je bil svoječasno tudi upravni svetnik Jadranske banke v Ljubljani. Bival je zadnja leta v domovini. Danka je v začetku vršila samo |>rave bančne IKi.sle, po vojni pa s« je zlasti veliko bavila s pošiljanjem denarja v domovino. Leta 1923. ie začela sprejemati tudi hrnnilne vloge, za katere ie r izvila močno propagando. Tako je pridobila ua stotisofe dolarjev viog med našimi Amerikanci in so tudi Američani mnogo jioslovali 7. njo. * Vpisi v zadružni register: Pašniške in gozdne zadruge: Lipljene, Lož, Mošnje, Radovljica, Radovljica (Prva pašniška in gozdna zadruga) in Kavne jiri Št. Vidu nad Cerknico; Mlekarska zndruga v Trbojah. Vpisi r trgovinski register: Razpošiljalnica >.Fides« Kopač Marija, Ljubljana: Bajt Tončka, vrtnarstvo. Ljubljana; Mlinar Adolf d. z o. z... Ljubljana (5000 Din, od lega aporti 2500 Din: poslov.: M. A. in Glavan Ivan; pleskarstvo io ličarstvo). Dovoljenja za nabavo deviz in valut v smislu cl. 5. pravilnika o prometu z devizami in valutami izdaja zopet dravska finančna direkcija — odsek za računovodstvo — za območje svoje teritorialne pristojnosti, in sicer: legitimacije za študente do iznosa 4000 Din. za bolnike do iznosa СуЧХ) Din, za osebne potrebe do iznosa 2000 Din ni' sečno s polletuo veljavnostjo. Prošnje morajo bili kolko-vane po tp I in 5 skupno za 2Л Din in opremljene s potrebnim dokazilom ter potrdilom o plačanih davkih. Borza Ljubljana, 5. decembra. Dena r Devizni promet 'a teden ni bil znaten, saj so se vršili na naših borzah samo štirje borzni sestanki zaradi praznika dne t. decembra. Skupno je z.uašal promet lin ljubljanski borzi la leden 10.7(1 milj. Din in je bil celo večji kot pretekli teden, ko je /jinšal samo 10.3 milj. Dlu v primeri s 14.9, 14.7 in lil milj. Din v prejšnjih tednih. Devizni tečaji so eslali v glavnem neizpremenjeni, večje izpremenibe beleži edino London, ki je kakor prejšnji teden nadalje padel iu dosegel v Ljubljani že tečaj 180. kasneje pa se je tečaj nekoliko popravil, vendar prejšnjega stanja ni več dosegel. Ta padec funta se obširno komentira Iu je danes njegova bodočnost popolnoma nejasna. Kajti ni znano, na kateri višini bo Anglija stabilizirala svojo valuto, vsekakor pn je gotovo, dn bo povratek k zlati pariteti tein težji, čim dalje bo od nje. Na drugi strani pa se p?dec lunin ne bo mogel še nadaljevati, ker pomeni le preveliko nevarnost za vse angleško gospodarstvo. Curih. Belgrad, 9.05, Pariz 20.1350, London 17.10, Ne\vyork 514, Bruselj 71.4750, Milan 20.1250, Madrid 42.75, Amsterdam 207.15, Berlin 119.25, Stockholni 94, Oslo 91, Kopenhngen 94. Sofija 3.72. Praga 15.22. Varšava 57.60, Alene 6.50, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.07, ilelsingfors 9. Žilni trs Nori Sad. Koruza : bč., ban. sušena, nova garantirana kvaliteta 60—62И, bč. srem., novu ileC., jan. 65—67 Vi, bč. nova. marec, april, maj 80—8'2>i. bč., srem. sušena 76—78, ban. sušena 72—74, srem., okolica Šid 79- 80. - Vse ostalo nespremenjeno. Tendenca za koruzo: slaba; za ostalo: nespremenjena. Promet: 63% vag. Budimpešta, Tendenca: slabša. Promet: živahen. Pšenica : dec. 13.38—13.40, zaklj. 13.40 do 13.42: marec 14.10—14.56, zaklj. 14.36-14.37. Rž: ! dec. 15.18—15.22, zaklj. 15.20—15.22; marec 15.55 do Ki, zaklj. 15.95 -15.96. Koruza: maj 16.85 do 17.30, zaklj. 17.02—17.05. Winnipeg (začetni tečaji). Dec. 59.025. maj 63.025, julij (14.50. I Chicago (začetni tečaji). Pšenica: marec 55.625, maj 57.75, jul. 57, dec. 54.50. Koruza: marec 39.375, maj 41.50, julij 43.25, dec. 36.125. Oves: maj 27.125, dec. 24.875. Rž: marec 45, maj 46.50, julij 46.25, dec. 41.50. Jajca Kljub nastalemu mrazu cene nazadujejo. Temu je glavni vzrok, da sta Anglija vsled nestabilne valute in Francija vsled kontigentacijc kot odjemalki skoraj popolnoma odpadli. Kazen tega se trudijo lastniki hladilnega blaga razprodati ga še v mesecu decembru. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 4. decembra 1931. H melj Savinjska dolina: Zadmjil štirinajst dni »o e« pri mirni tendenci zopet precej sikrčije zaloge našega letošnjega pridelka. Kupuje se večinoma le za angleški račun. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, vendar pa je prvovrstno blago večinoma že razprodano in ec trži sedaj največ srednje in slabše po 5—6 Din za kg. Računa se, da je v rokah producentov le še kakih tisoč slotov hmelja letošnjega pridelka. (»Slovenski hmeljar«.) zn smuсетзЕ PRISTIll TIROlSHlLODEn GPBORDin zn DRfiu nfpptmočnivt rtianint zn otinf jopiči voinene идпе1е ZA TElOVnikE PKISTni TURina zn SRAJCE in BLUZI PUE.SimBERriE Fotoamaferji! r Vse (otopotrebščine dobit« т Jugoslovanski knjigarni V Ljubljani Zahtevajte ceniki Najboljše angleško in češko snkno za obleke in plašče dobite po ceni pri tvrdki I. N. Sošterč Maribor Aieksd?nrovac.13,vocelCBn!okazati mu med razpravo dejanja niso ravno inogli, zato je vedno in vedno prosil zi obnovo procesa. Sedaj se je zanj zavzel newyorški župan Walker in je upati, da se mu posreči dokazali nedolžnost delavskega voditelja, o čemer jc vsa javnost prepričana. cvetoče, ljubke, a revne Gaskonje, v staro-slavnem -mestu Ošu plemenit, ugleden, obubožan rod D' Artagnanov. V nizki obokani hiši je bil rojen tudi oni D' Artagnan, ki ga je venčala Duntasova zgodovinska trilogija za največjega gaskonjskega narodnega junaka. Kazen Alfonza Podejevega Tartarina iz Ta-raseona ne pozna francoski jug nobene druge tako močno oblikovaup literarne osebnosti. Piojaki pa niso ravno preveč ponosni na bahaškega strahopetneža Tartarina, kakor tudi Sicnkievviezev pan Zagloba ni najvišji in naj-pristnejši izraz poljske duševnosti. Tartarina bi najrajše zamolčali, na D' Artagnana so ponosni. Dumas je samo na novo poslikal in oh-Ickel svojega viteza. Obvaroval pa je pri tem njegovo pristno gaskonjsko duševnost ter skrbno izrabil poročila sodobnikov oz. D' Artag-nanove osebne spomine, da bi Čitateljem pre-dočil njegove neverjetne doživljaje in zgodbo. Seveda je slavilo mesto Oš pri otvoritvi spomenika bolj junaka iz romana »Treh mušketirjev« kakor zgodovinskega D'Artagnana, ki pa sta sedaj oba za domovino postala neločljiva celota. Mar ne poznamo resničnega D'Artagnana r onem nestrpnem prekipevajočem 17 letnem mladeniču, ki je zapustil nekega vročega poletnega jutra revno očetovo kočo in odjahal proti neznanemu, zapeljivemu Parizu?! V zlato meglo mladostnih sanj zavita prestolnica mu je obljubovala vse na svetu: slavne bitke Jn častne dvoboje, lepo častniško uniformo, nevarne dvorske spletke, družbo najodličnej-ših vitezov in najsijajnejših lepotic tega časa. A ubogi D' Artagnan-oče ni mogel veliko žrtvovati za doraslega sina, ki je odrinil v svet. Dal mu je samo pritlikavega, suhega, vztrajnega, na videz pa strašno smešnega konja do- mače pasme ln čudne pomarančno-rumene barve, svoj starinski dolgi in težki meč, čudežno mazilo za rane iz planinskih zelišč, ter naposled še ponosen nasvet: »Ne dovoli nobenemu, da bi te zasmehoval ali ti stopal na prste!« — To je bil prvi nauk za vročo gaskonjsko kri! Takoj v prvi gostilni, kjer se je ustavil P'Artagnan proli večeru, je izzvalo njegovo rumeno in suho kljuse surovo zabavljanje in zasmehovanje. Pobesnel, je P' Artagnan seveda takoj potegnil iz nožnice očetov meč. Tako se je pričela njegova čudovita življenjska pol. Pohromil je v onih razburkanih časih neštevilo konj in polomil dosti mečev. Služil je zdaj kralju in velikemu kardinalu Richelieuju, zdaj zopet kraljici ali katerikoli v mednarodno politiko zapleteni visoki lepotici. Vendar je ostal do sivih las vedno isti ognjeviti, nagli, gaskonjski vojščak, star Častnik s praznim žepom in brez lastnega doma, prvi sabljač prelepe Francoske. Zgodovina je davno i.i7pršila zlato meglo njegovih sanj, njegovo ime pa še vedno doni kakor zlat zvon. Po pravici občudujemo čudežno moč pisateljeve besede. Podobe, ki so jih izklesali velemojstri svetovne književnosti, živijo dolga stoletja pred očmi milijonskih čitateljev. Zato imenuje Merežkovski junake nesmrtnih piv vesti »večne sopotnike, človeštva.« Kdo izmed nas se ni nikoli ogreval za prigode nesrečnega Strica Toma, zapuščenega Robinsona, idealnega Pon Kišota ali Rdeče Kapice? Med te stalne sopotnike štejemo tudi junaškega P'Ar-tagnana, najpristnejši izraz stare francoske, celo galske duševnosti. Kako sijajno celoten in dosleden je niegov iskreni mnogostranski značaj! IV Artagnan je kljub revščini ponosen, istočasno štedljiv in razsipen, drzno pogumen in sramežljivo dobrodušen. Njegovo glavno potezo tvori duhovita mnogobesednost, brezmejna šaljivost, košata porednost, bahaški pogum. Saj imenujejo Francozi vse to skupaj naravnost — gaseonnade! A pod to nmogo-barvno slepilno krinko je skrito ljubeče in nežno človeško srce. Ne smemo tudi pozabiti, da odmevajo Duinasovi »Trois Mousrjuetaires« — »Trije mušketirji« v Sienkiewiczevi zgodovinski trilogiji, ki je zopet neločljiva od Fiu/.-garjevega ^-Pod .-vobodnim solnceni*. našega najboljšem zcoHoviuskcT.'' m-" • ■■•■ Petdesetletnica strašne katastrofe Pred 50 leti 8. decembra i8i>l so v novi z^ii.dbi opere dajali viioffmanove pripovedke«. Gledališče je bilo jiolno in prepolno, saj je ta opera še danes tako priljubljena. Med predstavo pa je za kulisami nenadoma izbruhnil požar. Ker je bila zavesi spuščena, ni občinstvo ojuzilo tega in Je mirno pričakovalo nadaljevanje. Nekdo je med tem odprl stranska vrata, veter se je zagnal s tako silo v zgoščeni zrak, da je z ogromno silo odtrgalo zagrinjalo in ognjeni plaz je bliskovito šinil v dvorano. Požar se je z neznansko hitrostjo širil, še večja pa je bila panika med občinstvom. Reševalna sredstva so bila nezadostna. 447 ospb je zgorelo v ruševinah gledališča. Od takrat veljajo v Evropi vsepovsod posebni predpisi za vsa gledališča. Ta žalostna katastrofa je bila ena največjih v zgodovini in dunajsko prebivalstvo se je še danes s strahom in grozo spominja. Na mesto, kjer jc stalo pogorelo poslopje opere, je dal jx>k. cesar Franc Jožef na lastne stroške zgraditi ka-jvelico, ki jo imenujejo »Slindenhaus« in ki stoji še dane«. Sveto pismo • dragocenost indijanske rodbine V Bostonu se nahaja švedsko-amerikanski muzej. Temu muzeju je nedavno neki poglavar Indijancev poklonil izvod Sv. pisma Karla XII. Ta izvod je bil že stoletja velika dragocenost ojognvp rodbine in so ga zelo cenili, ne da bi Konci sinu« iiiuvsk« iililc. Na nemških univerzah, ki uživajo popolno avtonomijo, so dijaki, obsojeni na kako policijsko kazen, odsedeli ta »karcer. v posebni sobici na vseučilišču. Po novem zakonu bo ta privileeij menda odpadel. S tem bi izginila iz življenja visokcšolcev zopet posebnost, ki je dala povoda tolikim šalam in doživljajem. Na t-liki taka sobica na vseučilišču v Jlcidelbergu, ki je posebno znamenita. v Škofovska posvetitev v ledu in snegu Na najskrajnejšem severu Kanade se raztezajo obširne planjave, močvirja in gozdovi. Slovijo po bogatem lovu na redke živali in skoraj večni zimi. Na tem ozemlju so ustanovili apostolski vikarijat Mackenzie, ki meri nad 1 milijon kv. kilometrov. Ko je prvi apostolski vikar bival pred kakim letom v Rimu, mu je Sv. Oče poveril nalogo razširiti misijonsko delo do skrajnega severa. Apostolski vikar je zato med domačimi duhovniki izbral palra Petra Fallaize-a, ki je bil nedavno posvečen za škofa v mestu Forl-Resolution. V leni severnem mestecu se nahaja mala misijonska cerkvica. V njej se je izvršila posvetitev. Pva nadškofa, Irije škofi, nad 30 duhovnikov, številni redovniki in redovnice in množica domačinov, dobrih verni- fcomiii otroci za svojo revno sošolčke. V mnogih mestih so pričeli z dobrodelno akcijo učitelji s po/ivom, naj premožnejši učenci prineso živež, drva in staro obleko v šolo, da se razdeli med Uroke revnih staršev. Te akcija je imela prav dober uspeli, vsak j.rinese nekaj in s tem pom tgj svojemu eiromaAnemu sošolčku in njegovim bednim staršem, bratcem in sestricam kov je prihitela na to prvo svečanost v teh krajih. Prihiteli so od blizu in daleč. Sosedje so tam naseljenci iz bližnje naselbine, ki je druga od druge oddaljena po več sto kilometrov. Stikov imajo prav malo med seboj, kajti večni led in sneg, močvirja in deroče reke zelo otežujejo promet in medsebojno občevanje. V zadnjem času se vrši skoraj ves promet z zrakoplovi, ki so v teh neprehodnih pokrajinah najboljše prometno sredstvo. Za »bližnje« pa so organizirali vožnjo s čolni in splavi. Apostolski vikar se je na svečanost pripeljal z zrakoplovom iz nad 1500 kilomelrov oddaljenega kraja. Prtigi zrakoplovi so iz raznih misijonskih postajališč pripeljali šp 15 duhovnikov. Slovesnost je bila zelo ganljiva. Posebno so bili ginjeni verniki, ko jim je novi škof podelil svoj prvi blagoslov in jih v lepi domači govorici — novi škof je tudi domačin — bodril in pozdravil. Misijonsko delo v leh krajih ima prav lepe uspehe, dasjrnvno so ovire izredno težke. Imenovanje domačina za škofa pa bo prav gotovo imelo še lepše posledice r.a življenje katoliške vere in slave božje v teh dalekih krajih. Tud« Turki proii hamasoficm P.ivši turški pravosodni minister Essad bej je pričel objavljati v listu Hurijet« vrsto člankov. V njiii opozarja na nevarnost, ki preti turškemu narodu od strani mednarodnih prostozidarskih lož. Ugotavlja, da delovanje framoznnov zelo neugodno vpliva na turško mladino in obstoja velika nevarnost, da bodo ti krivi preroki zasejali spine razdora med ljudstvo. Posebno pa protestira proti temu, da se je pod fismo frama/.onstva v Turčijo naselilo mnogo mednarodnega >ksindla<, ki se vedno bolj uveljavlja iu poskuša igrati odločilno vlogo v javnih zadevah. Frantozonstvo in židovske spletke so največja nevarnost za vsako državo in vsak narod — zaključuje minister — in zalo se jim mora napovedati neizprosen bol kdo izmed njih znal Citati. Od 1.1720. se je nahajalo to Sv. pismo v njihovi lasti. Ko se je 1.1720. zasidrala ob meksikanski obali neka holandska ladja, je neki švedski mornar poskušal pobegniti. Svojih zasledovalcev se je mogel rešiti samo s tem, da se je javil indijanskemu poglavarju Cbipaga in se mu izročil na milost in nemilost. Glavar se ga je usmilil. Iz hvaležnosti mu je begunec podaril Sv. pismo Karla XII., ki ga je vzel seboj na težavno pot Glavar sicer ni znal čitati poklonjene mu knjige, vendar jo je zvesto čuval kot veliko dragi>-cenost in je kot taka šla od rodu do rodu, dokler je sedanji poglavar, ki so je dal krstiti, ni poklonil muzeju v Bostonu. Doživliaji angleškega poslanca Lord Ferry Hattvveil, član spodnje zbornice, jc imel te dni čuden doživljaj, radi katerega je postal znan po vsej Angliji. Nedavno se jc s svojim avtomobilom vozil iz svojega gradu na Škotskem v London. Bilo je polnoči, ko je poslanec nenadoma z (vso silo zavrl zavore in ustavil svoj avtomobil. V svitu luči je opazil na cesti nenavaden' pojav. Na cesti jc ležala neka ženska, očividno ranjena, nad njo pa se je sklanjal moški. Lord je takoj priskočil na pomoč, prepričan, da gre najbrže za kako ljubezensko afero. Gospod je dajal samo zmedene odgovore in je prosil, naj bi damo prepeljal v bližnji sana-torij. Mož se je legitimiral kot polkovnik Ramsay, Lord je bil uslužen. Spravili so ženo v avto, poleg nje je sedel polkovnik ln oddrdrali so proti Londonu.. Kako pa se je začudil lord, ko je pripeljal do sanatorija — obe osebi pa sla izginili. Prijavil je slučaj policiji, ki je po kratki preiskavi prišla na sled — groznemu zločinu. Ugotovili so, da je bil polkovnik Ramsay s svojo soprogo isto noč umorjen in izropan. Zločin je izvršil njegov nečak s pomočjo svoje žene, da bi se polastila bogate dedščine. Ko sta po izvršenem groznem delu odhajala iz hiše polkovnika, se je žena ranila in tako ju je našel po-slancc na ulici. Oba sta iz »ugledne« družbe, vendar bosta prejela kljub temu zasluženo ka zen za zločin, ki je razburil vso Anglijo. Smešrifce Natakar: ^Oprostite, gospod doktor, da vas spomnim. Snoči sle plačali vrček piva premalo.« (iost: *1o jc mogoče. Najbrže da jc to ravno oni vrček, ki sem ga jireveč popi).« pn sc »Hlače siccr niso tako elegantne, zato zelo inoJne iu trpežne. Ali veliko sedite?« »lo žc; vendar to nič ne pomeni pri najini kupčiji, kajti takrat dobim erarično obleko.« Filozof: »Ideja večnosti je tako globoka, da jc človeški razum nc more doumeti.« Dri. uradnik: ;Kupite'si samo obleko na odplačevanje -v obrokih, pa jo boste doumeli.« Iz sovjetske liusi e Sodnik: »Torej, draga tovarišicn, v zadevi ukradene zlate ure si oproščena.« Obtoionkn: »Tovariš sodnik, ura o*.,,,.!« moja in jo lahko obdržim?« C ii a tel i e m „Slovenca" za Viktor Pirnat: Kar hi zija Pleterje (Nadaljevanje.) Ta vrtiček, ta skromni vrtiček zemlje, je na prosto uporabo tihega samotarja. Obdela ga in zasaai po mili volji, ali pa ga pusti v pušči. Tam je on gospodar. Na drugem koncu hodnika pridemo v pritličju v drvarnico. Meterska polena, koza, žaga in sekira čakajo tam. Menih si sam pripravi drva za zimo. Ce se mu zahoče kakega tretjega ročnega dela, gre v naslednji prostor, v delavnico. Sko-beljnik, stružnica, svedri, noži, brus in še marsikaj najdemo tam. Iz lesa izdelujejo vse mogoče, kar se včasih lahko celo proda. Drugi se nauče vezati knjige. In ne dile-tantski. Naš častiti spremljevalec p. Ferdinand je zvezal v usnje mnogo knjig, ki dičijo zdaj krasno samostansko knjižnico. In gotovo je, da pride tja le najboljše in najlepše. Po lesenih stopnicah priropočemo v prvo nadstropje, ki obstoja tudi iz dveh večjih prostorov. V predsobi, kjer je le miza s stolom, visi na steni podoba Brezmadežne, zaščitnice kartuzijanskega reda. Njej se priporoči pobožni menih vsakikrat, kadar pride od spodaj gori, s češčenomarijo. Nekateri okrase svoje stene tudi z več svetimi slikami. Nekako svetišče cele samotarske hišice je naslednja soba, menihova spalnica. Na grobo slamnjačo zlekne puščavnik svoje trudne kosti, zagrne posteljo in zaspi z lahkoto tudi pri solncu. Pripomnim takoj, da morajo redovniki poleti in pozimi ob šestih popoldne k počitku. Kje je o kresu tedaj še solnce! In ti, dragi menih, v posteljo! Ne zavidam te! Poleg postelje skromen umivalnik, dalje v napol ločenem prostoru klečalnik in lesen naslonjač, kjer opravlja menih svoje vsakodnevne molitve, dalje so v sobi še miza, dva stola in majhna železna pečica, ki je pravi unikum v zimskem ogrevanju. Plošča pred oknom je razširjena in spremenjena v jedilno mizo. Ima dva predalčka in ob štreni omaro. Prištejmo še polico nabožnih knjig, ki so v vsakem samotarskem stanovanju, in pregledali cmo celoten njegov inventar. Bogme, ni bogat. In tu živi, tu se stara pobožni menih, tu navadno sklene tudi račune z Bogom in od tu nastopi svojo zadnjo pot. Ob teh mislih je ta tihi prostor pravi vrt Getsemani, prava Oljska gora, kot piše neki kartuzijanski pisec, dočim je spet drugemu prava gora Tabor. Vsekakor mora človek imeti neomajno vero in razpolagati z železno voljo, da se ne ustraši samote. Pa so redovna pravila res modro sestavljena. Družijo koristno s prijetnim in skrbe za dušo in za telo. Napornemu razmišljanju in številnim molitvam sledi opravilo na vrtu, v drvarnici ali v delavnici. Kako neki preživlja tak samotar svoje dneve? Ob tri četrt na šest zjutraj ga kliče samostanski zvon k delu. Vstane, da pride ob šestih lahko k Primi, jutranji molitvi, ki traja pol ure, na kar malo počiva in polem odma-šuje. Maše so gotove tako okoli četrt na deset dopoldne. Ob desetih je že kosilo. In to je skromno, vegetarijansko. Ribe, mlečne stvari, jajca, sir, sadje, kruh in vino. Celo leto brez zajtrka, več kot pol leta tudi brez večerje. V adventu in poslu ne jedo niti mlečnih stvari in ne jajc. Vrhu vsega še enkrat tedensko post ob kruhu in vodi. Od 14. septembra do velike noči dobe le enkrat na dan, ob enajstih dopoldne toplo kosilo. Mesa se kartuzijan vzdržuje tudi v bolezni, v starosti in na potovanju. V tem se ravno loči od drugih redov in je pač najstrožji red rimokatoliške veroizpovedi. Leta 1368. je hotel kartuzijanom zelo naklonjeni papež predpisati, oziroma dovoliti redu uživanje mesa. Red je to odklonil in poslal k papežu deputacijo 27 patrov, kojih najmlajši je bil 88 let star, najslarejši pa 95 let. Izprosili so, da je ostalo v redu pri prvotni strogosti. Po kosilu redovnik počiva do poldne, potem pa se do pol treh popoldne ukvarja z onim, kar mu najbolj prija. Ta čila, oni grebe po vrtu, tretji struži, četrti seka drva, vsak po svoje. Ob pol treh se moli skupna ve.Pernica, ob petih je že večerja, kadar namreč je, potem pa študij svetih očetov in drugih nabožnih knjig. Ob šeslih leže puščavnik k počitku. Pripomniti moram, da so meniške hišice ob skupnem hodniku in le nekako deset metrov vsaksebi. V pritličju so steklena vrata m na vsako stran eno okno, v prvem nadstropju je dvoje večjih in eno manjše okno, Okna je mogoče zapreti ludi s celimi polknicami, da zavlada pri belem dnevu v sobi črna noč. In to je, kot že vemo, menihu poleti potrebno. Vsak menih ima vsa okna obrnjena na svoj vrt in tako sta si soseda na deset metrov tuja kot severni in južni tečaj. Ne vidita se in ne sliši ta, in če sc nc bi ob tedenskem iz-prehodu, ki traja celo popoldne, sobrata pomenila, bi skoro nc vedela več drug o drugem kakor da živita. Na takih sprehodih, ki gredo daleč po okolici, sc tovariši menihi pogovore za ves teden. Sprehajati se sme redovnik, seveda le v omejenem času, tudi po obširnem vrtu, ki vsebuje, kot smo že čuli, gozd in livado in vrt. Enkrat na teden gre za celo popoldne iz samostana, enkrat na leto pa menda lahko kar za cel dan. Sijajno je gledati te bele prikazni v najhujši vročini korakati s kapucu na glavi preko valujočega polja. Navadno gresla po dva in dva skupaj v prijetnem razgovoru. Občevalna jezika v samostanu sta fra.nco-ščina in nemščina. Izmed patrov jc devet Francozov, osem Nemcev, en Hrvat (p. Leopold) in en Slovenec (p. Ferdinand). Kosmopolitska družina, ki pa živi vsa istim ciljem. Ni jim drvlgčas, nasprotno trdijo, da jim mine čas prehitro. Ob šestih zvečer spat, ob enajstih ponoči pa zadoni edini samostanski zvon — trije so bili mobilizirani — in dvigne uboge samotarje s trdili ležišč. Pri-žgo leščerbo in v cerkev. Samostan ni električno razsvetljen. Z ln-dernimi pridobitvami se red ne sine izkoristiti. Po vseh prostorih vlada egiptovska tema. Zvon doni, v cerkvi pa brli le večna luč. Nebeški mir le bdi nad vsem zidovjem. Pa se začujejo od daleč koraki, zasveti se borna brljavka, tam druga, tretja, od nasprotne strani enako. Tiho, skoro brezslišno drse koraki, lučke ss bližajo in zdaj se opazi, da jih drže v rokah bele prikazni v visokih kapucah. Kot strahovi se zbirajo patri in bratje vsak v svojem oddelku v cerkvi. Nobena luč se ne prižge, vidi se le, kolikor prinesene brljav-kc osvetljujejo prostor. Bratje so še te ugasnili. Vsaj jih r.e rabijo. Patrom služijo za osvet-lenje knjig, iz katerih pojo psalme in berila, bratje pa opravijo svoj nočni oficij s predpisanim številom očenašev in češčenamarij in za to jim ni treba luči. Ko so vsi zasedli svoja mesta, vlada nekaj minut popolna tišina, ki jo nenadno preseka monotono pelje edinca, kateremu odgovarjajo oziroma odpevajo vsi »Alcluja. alelujal«. Vstajajo, sedajo, bratje zadaj in konverzi in patri spredaj snemajo kapuce, pa jih spet potezajo na glave. Zdaj sloje ravno v klopeh, pa se spet obračajo k oltarju. Prav težko jih je razločiti. Je še bolj nego polmračno. Nekaj časa je v cerkvi svetlo, pa se spet stemni. — Kratek molk. — Pa poje spat poedinec dolgo in otožno in odgovarja mu zbor v pogrebnih na-pevih. Prepevajo svoji dve uri, ko ugasne brat večno luč in prižge leščerbo patru. Ta čita evangelij, bratje zadaj nažgo svetilke in kma'u nato izginejo z globokimi pokloni brezslišno iz cerkve. Zanje jc nočni oficij gotov in smejo spet k počitku. Zalo pa ludi prej vstanejo in ves dan delajo. Patri prepevajo dalje, skoro nekam bolj veselo. Brli le večna luč pred glavnim oltarjem. Cez četrt ure vzplamli svetleje, pa kmalu spet potemni. Patri pa prepevajo. Ob četrt na dve — navadno pa šele ob četrt na tri — slednjič vse utihne. Gori !e večna luč. P. Ferdinand poje očenaš, med tem si drugi patri prižigajo luči, še par odmevov »Dominus vobiscum< in »Aleluja«, pa v zvoniku trikrat udari. To se trikrat ponovi, kar znači »Zdrava Marija«. Sledi razhod. Kot strahovi tiho in mirno, kapuce na glavi, leščerbo v roki, izginjajo bele prikazni druga za drugo. V nekaj minulah popoln molk in mir, le večna luč mežika pred oltarjem. Sveta tišina. Sveti mir obdaja snivajoče belo meslo. Tam v lesovju zateže skovir, mimo zvonikov plahutne netopir in radovedna luna obseva s svojimi mrzlimi žarki pokojna ležišča trudnih samotarjev. Božanska tihota vlada nad gorjansko pri-rodo, pravi kartuzijanski molk .. . Ш Nekako 850 let obstoja že ta strogi red, ki ga je leta 1084. ustanovil sv. Bruno, rodom iz Kolna ob Renu. Živel in deloval je v Reirnsu na Francoskem. Ker so ga vsled njegovih vrlin hoteli I. 1082. imenovati za škota, se je umaknil pred svetnim hrupom z dvema tovarišema v samoto, kamor so se mu kaj kmalu pridružili šc štirje pobožni možje. Pa jim je bila samota molesmeske opatije premajhna, zalo so menihi krenili v Grenobl k škofu Hugonu. Ta je imel baš prejšnjo noč Imenoval se je po odljudni soteski Char-treuse, po naše »Kartuzija«, in po samostanu se je red nazval kartuzijanski. Kljub nečloveško strogim redovnim pravilom se je število menihov večalo in rastlo. Kot nekdaj puščavniki, so živeli samotarji vsak v svoji celici in se ukvarjali z molitvijo, spiso-vanjem knjig in ročnim delom ter so si s strogim svojim življenjem pridobili spoštovanje in ugled tako pri prostem narodu kot pri odličnih veljakih. Knjižnica v pleterski kartuziji razpolaga s krasno veliko dvorano, ki jo krasi prelep kip Brezmadežnega Spočetja. Okoli in okoli do stropa segajoče omare, natrpane s knjigami nabožne in posvetne vsebine. Med latinskimi, angleškimi in nemškimi knjigami so pravi biseri, dragocenosti, ki se najdejo le po samostanskih knjižnicah. V svinjsko usnje vezani rokopisi. Na pergament pisani in kako drobno in s kako divnimi inicijalkami, Največ knjig je francoskih, čemur se ni čudili, saj je red tako rekoč francoski, in baš inventar pleterske knjižnice je znešen iz vseh mogočih bivših in deloma še obstoječih francoskih karluzij. Največ je seveda iz Bosservilla: vse oohištvo in deloma tudi kniir>c .........' j i ШШ1 Vhod v samostan. čudne sanje. Sedem zvezd se jc spustilo z neba k njegovim nogam. Tam so se zvezde zopet dvignile, plavale preko razoranih brd, skalnih čeri in pustih gora ter obstale v divji samoti odljudne soteske Chartrcuse. In prišli so na božje povelje angeli in zgradili ob besne-čem hudourniku hišico, ki so jo obkrožile skrivnostne zvezde. Škof se je ravno mučil s tolmačenjem nerazločnih sanj, ko so se mu javili Bruno in njegovih šest spremljevalcev. Uganka je bila rešena. Skof je pobožnim možem ponudil, da jih sam spremi v samotno sotesko, kjer jih je tudi naselil. Spočetka so si iz vejevja zgradili zasilna bivališča, vsak svojo kočico, le za molitev so imeli skupen prostor. Kmalu pa jim je škof odstopil svoje lastninske pravice do divje soteske, isto so storili tudi udeleženi veleposestniki, in tiko so si pobožni samotarji žc lela 1085. zgradili prvi samostan. Redovno matico, prvotno kartuzijo, je po 47 letih porušil snežni plaz in pokopal sedem redovnikov. Iz ruševin je vstala tako zvana »Velika Kartuzija«, Grand Charlrcusc, pramati vseh drugih redovnih hiš, ki obstoja še danes, čeravno trenutno brez belih samotarjev. V »Veliki Kartuziji« so imeli v preteklem stoletju menihi tudi gluhonemnico in šolo. Oskrbovali so vse iz lastnih sredstev. Leta 1903. jih je vlada pregnala od tam z vojaštvom, in od tedaj sloje velikanski in obsežni zidovi prazni ter tvorijo lc veliko privlačnost tujskega prometa v grcnoblski okolici. Zdaj ponuja oblast redu zopet vse nazaj, a kartuzijani sc ne morejo odločiti, ker bi stalo samo popravilo zapuščenega samostana najmanj milijon frankov. ln teh tudi bogatemu redu, kot je kar.tu-j zijanski, primanjkuje Vsekakor pa sc bodo beli j menihi prej ali slej vrnili v rodno redovno I hišo, za Čimer leži vsak najbolj preprost brat ! v rjavi halji. (Dalje prihodnjič.) II. Middendorp Nevarna igra V sobi je bilo tiho. Tine Bale m je sedel z večeru i kom v roki ob kaminu, prijetno zleknjen v svojem globokem naslonjaču. Mira je sedela za mizo s knjigo v roki. Luč se je odbijala na njenih plavili laseh in njenem zelo belem, upognjenem tilniku. Kako lepa je! si je mislil. In kako neverjetno domače je tu ... Počasi, nekoliko len po večerji, si je prižgal cigareto in pusil z zbranim ugodjem. »Cuj, dragec,« je dejala Mira in okreni-la glavo. »Kaj pa je, moja mala?« Vstala je izza mize in sedla v naslonjač na drugi strani kamina. »Nekaj zabavnega vem .. .« »Kaj takega?« S težavo je porinila naslonjač bliže k njemu. »Jan in Tilka van Dnlfsen sta zadnjič tudi poskusila. To je: analizirati, razložiti lasten značaj.« »Kako se pa to naredi?« je začuden vprašal Tine. »Cisto enostavno Vsak našteje svoje vrline in napake in drugi sme potem ugovarjali.« »A kakšen zmisel naj ima to?« je smeje se prašal Tine. Čutil se je vznemirjenega. »Nenavadno zabavno je,« je zagotavljala Mira. »Jan in Tilka sla se sijajno zabavala.. Jap van Elden je bil tudi zraven. Ta mi je pravil. Dajva, poizkusiva enkrat še midva!« »Nn, če bi tako rada, pa dajva. Ampak vedi: jaz ti ne bom prizanašal!« >Oh, tudi jaz ne tebi. Reči smeva, kar hočeva, lo je ravno najbolj zabavno.« »Potem pa le kar začni!« je dejal Tine in spustil časnik na tla. Ne, vedno mora začeti moški. Ker živite zavestnejše nego me. Tako vsaj sami trdite.« »Prav tedaj,« se je vdal Tine. »Poglejmo! Začel bom z vrlinami. Velikopotezen sem, lako vsaj vsi pravijo. Poštenjak sem, v kolikor je to mogoče v trgovskem življenju. Pa tudi sploh sem poštenjak. Potem sem dobrodušen in sočulen. Slednjič sem glasben ...« »To ni čednost,« je ugovarjala Mira. »To je dar.« rTuk pa ne. Drugih odlik, mislim, nimam. O pači Zvest mož sem r To spada seveda k poštenju!- ? Da, prav imaš. Potem ne vem nobene čednosti več. — Sedaj pa moje napake. Nereden sem; povsodi puščam ležati stvari za seboj. Tudi se včasih malce predolgo zase-Cuješ, ali imaš v zalogi še več takili prijaznosti?« se je razsrdil Tine. Ravno \ tej točki jebil zelo občutljiv. >Da, po moji sodbi je tako,« jo vztrajala Mira. »Saj si smeva vendar vse reči. Seveda si odličen gospod, toda res... včasih se ven-i dar nagiblješ nekoliko k nadutosti. Le verjemi mi. In potem to tvojo hlepenje po pisanih kravatah in svetlih oblekah... v tea» tiči vsekakor tudi nekaj novorojenega odlič-njaštva.« Tine je segel po svoji kravati. Hita je zelo pisana. »ln to si mi ti podarila!« je zaklical zmagoslavno. »Seveda sem ti jo, ker sem vedela, da ti bo všeč. Drugače je ne bi bila nikdnr izbrala. Sedaj imam, mislim, vse. Ah, da, nekoliko malomeščanski si. To sem še pozabila.« V tej točki je bil Tine še mnogo občutljivejši. »Noriš!« je srdito zavpil. »Kako ti pade v glavo, da sem malomeščanski?« »Eh, to se vidi iz vsega tvojega obnašanja. Zadnjič, ko sva bila v gledališču, nisi maral, da bi bila glasno ploskala, ker se ti je zdelo nerodno zaradi ljudi!« >Ker ni bilo nič drugega kakor šopirjenje!« »Da, to potem tako praviš. In obleka, nad katero si se tako izpodtikal, ko sva bila povabljena k Janu in Tilki?« »Kakšna obleka! To je bila samo majčkena cunjica. Prinesla si jo domov v ročni torbici.« >To nič ne de. Nič tako hudega ni bilo. Vsem je ugajala.« »Posebno moškim!« se je zasmehljivo režal Tine. »Neokusen si,« je rekla ona ostro. "•Prav dobro veš, da nič ne dam na to. In če se sedaj razburjaš, je ravno to doka/, tvojega ma-lomeščanstva. Tudi preveč občutljiv si in tesnosrčen. Da, da, to si pravkar pokazal. Tako prihajajo vse tvoje pomanjkljivosti na dan. Kako imenitna igra je vendar to-le!« »Ali si gotova,« je vprašal Tine srdito-mirno, hlepeč po maščevanju. »S teboj pač. Sedaj je vrsta na meni. Najprej moje vrline.« Tine se je porogljivo smehljal. »Predvsem sem krotka in ljubezniva. To vedno sam praviš.« »Nu, vedno...« je skušal okrniti hvalo Tiue. »Da. vedno. Vsaj, če nisi hud. »Nisem hud.« »Dobro. Potem ti ni treba tako kričati. 5-viaj pa dalje. Dobrodušna sem, tenkočutna iu odkritosrčna. In ljubosumna nisem.' »Hja. če začenjaš navajati lastnosti, ki jih nimaš, no prideva do konca « jo je zbau-ljivo prekinil Tine. »Potem bi mogla ravno tako trditi, da nisem tat ne požigalec ne morilec ne ponarejalec itd !« »Bodi tako dober in potrpi nekoliko,« ga je razdraženo zavrnila Mira. »Cisto me spravljaš iz tira. Imam okus...« »To ni nikaka čednost, prav tako nc kakor moja glasbenost « »To je nekaj čisto drugega.« »Nasprotno, to je čisto taisto. Okus vendar nima s tvojim značajem nič sar opraviti« »Kako neki ne?« »Potem sploh ne veš, kaj je značaj. Dete, ti sploh govoriš o stvareh, o katerih prav nič ne razumeš!« "To praviš ti, ker si še jezen zaradi ma-lomeščanstva. Kako otročje! Pa je vendar le res!« »Sem mislil, da hočeš govoriti o sebi,« se je rogal Tine. »Le naštej svoje napake! Ali pa si morda sploh brez njih?« »Seveda imam napake.« je ledeno odvrnila Mira. »Pa se jih tudi ne bojim priznati. Včasih sem nekoliko neodločna, to pa predvsem zato, ker se bojim s svojim ravnanjem j koga užaliti. Dalje sem nekoliko nečimerua. To rada priznam. Potem tod iu tam prena- gljeno sodim. Drugih napak, menim, nimam.*: »Posebno temeljita se ini ta tvoja analiza ne zdi,« se je posmehoval Tine. »Tak pa ti razkrij njene pomanjkljivosti,« je ostro odvrnila Mira. Sedla je, pripravljena, da posluša njegovo sodbo. »Predvsem si ljubosumna. To sicer tajiš, a dokazi so na dlani.« Mira je planila na noge. »To ni res!« je zaklicala z drhtečim glasom. »Navedi mi samo en dokaz, da sem ljubosumna!: »Oh, ljuba moja, ali se ne spominjaš na svoj razburljivi nastop, ko je bila pri nas ivoja sestričina?« »To se je zgodilo zato. ker si se na tako neverjeten način z njo spogledoval. Tega si ue bi bila dala dopasti nobena žena na svetu, ki ima le malo samospoštovanja. Kazen tega se mi je /.delo odvratno, kako si se z njo igračkal. Dete je imelo vendar komaj šolo za seboj!« »Ali zopet začenjaš s tem govoričenjem!« je zavpil Tine, ki je postajal v resnici besen. »Zagotavljani ti, da ima to «dete» zelo debele za ušesi!« »Oh, seveda, sedaj pridejo zopet na vrsto sovražnosti proti mojim sorodnikom. Kako strašno otročje se obnašaš!« »Ej, moja draga, ti ne moreš slišati resnice, to je tisto!« »Ti pa, kajpak. Zakaj si se potem razbesni. ko sem rekla, da si malomeščanski?« »Nisem besnel!-: »Pač si! in zato se maščuješ sedaj s tako infaninimi obdolžitvamii« »lnfamno? Ali veš, kaj je infamno? Da se nii le drzneš predbacivati, da izprijam tvojo malo seslričino. Kakor da bi biio tu še kaj izpriditi! Smešno! To večno klepetanje o ženskah ...« >2 nskah?« je zaklicala in prebledela od razburjenja. »Torej me varaš?« »Sedaj mi je dovolj!« je zakričal Tine in istotako planil s stola. »Aii morda misliš..« Prepir je zavzemal večino ostrejše oblike. Kuharica in sobarica sta z zanimanjem prisluškovali na hodniku. Gospod in inilost-ijiva se kregata! Mnogo huje nego druge-krati. Ko je prepir dospel do vrhunca in je Tine ves besen zgrabil uro na kaminu, da bi jo treščil v zrcalo, so se odprla vrata in vstopil je Jap van Elden. Tine je z obupnim naporom skušal rešiti položaj. »Kako li ugaja ia ura?« je dejal in se bedasto režal. A Jap se ni dal spaljati na led. »Za božjo voljo,« je dejal prestrašen, »kaj pa imata?« Tine je postavil uro nazaj. Mira je naslanjala glavo na mizo in ihtela. »Kaj pa je vendar?« je ponovil Jap. »Igrala sva se karakterno analizo...« je ihtela Mira. »Kako le moreta biti tako nespametna!« ju je grajal Jap. »To se vendar vedno slabo izteč°!« Mira je dvignila svoj objokani obraz. •Pa si mi bil rekel, da je tnko imenitno... takrat pri Janu in Tilki...« »Da, takrat sem bil tudi ja/. zraven. Ce je tretji navzoč, ni nič hudega. Tretji je potem strelovod, ki ujame vse bliske. Toda Jan in Tilka sta kasneje še enkrat poskusila, ko sla bila sama.« >In ...?« je prašal Tine. »Ločiti se hočeta,« je mračno odgovoril Jap. M. in A. Fischer: Sluga in antihvar Vsako popoldne od dveh do štirih, takoj po obedu, je odšel slavni gledališki kritik Emile Franquette na daljši sprehod, ker je zelo skrbel za ljubo zdravje in redno prebavo. C'im so se za njim zaprla hišna vrata, je že švignil njegov sluga Jože v krilikovo knjižnico. Neslišno je odprl eno izmed omar iu odtod izmaknil štiri lepo vezano zvezke, ne da bi predolgo izbiral. Slučajno je zelo potreboval denar. Zato se je nemudoma podal k anti-kvarju in mu ponudil ukradene knjige. Stari Zid je pazno ogledal blage: »Kaj pa imate? Неш-у Bernstein, »Tat«. Ona, ta izvod ima celo avtorjevo osebno posvetitev — dobro ... Bourdetova »Ujetnica« in ludi s posvetitvijo — to bom tudi vzel. Rostandov »Cy-rano«. Hm, škoda: avtor se ni podpisal na tem izvodu. No, in zadnja knjiga? A. to pa je Alfred Savoir, »Mladost Katarine Velike«, popolnoma nova stvar. Izvrstno! Dobili boste za vse 53 frankov ie vam je prav. Plačam po 15 frankov z.a vsako knjigo s posvetitvijo in po 8 frankov za knjigo brez avtorjevega podpisa.« Med tem ko je šfel starinr.r denar, je sluga po njegovem zgledu mehanično odprl vsako knjigo na prvi strani. Prečital je po vrsti: »Dragemu prijatelju Emilu Frmiquettn ob krstu te trodejanke poklanja stari prijatelj Ilen-ry Berns!ein.< — »Ta izvod »Ujetnice« pošilja Emilu Franquettu avtor, ki se raduje osebnega znanja. Vaš Paul Bourdet« — »Prisrčne pozdrave Emilu Franquettu pošilja njegov Alfred Savoir.« — »Čudna reč,< je pomislil Jože. »Ali ni čudno, da avtorjev podpis, ena sama vrstica, podvoji vrednost vsake knjige? To je res bedasto! No, zame je to samo dobro, ker sem več zaslužil.« Franquette je ta večer po sprehodu dva-ali trikrat pogledal v knjižnico, a ni ničesar opazil. Zakaj torej ne bi Jože tudi drugič izrabil ugodne prilike?! Ko je prihodnji dan zopet odbila ura pol treh, se je napotil zvesti služabnik zopet k starinarju, natovorjen z novimi štirimi zvezki. Seveda je bil toliko pre- viden, da jih je vzel z druge police. Spotoma je ugibal, koliko bo danes zaslužil. Šestdeset frankov pomeni dokaj več kakor dva in petdeset! Jože je hitro pogledal naslovno stran vsake knjige in natihem zaklel: nobena ni bila podpisana od avtorja. »Presneta reč!« je pomislil. »Na ta način bom malo dobil. No, prav ti je, moj dragi, ker si bil res osel. Zakaj pa nisi poprej pogledal, če so v knjigah pisatelji podpisani ...« V istem trenutku je Jožeta prešinila sijajna misel. Saj starinar itak ne bo poznal pisave slehernega pisalelja. Koliko ljudi piše knjige! Zakaj ne bi Jože lastnoročno oskrbe? posvetitev gospodu kritiku? Pohitel je takoj na najbližjo poŠto, vzel pero in po daljšem skrbnem ugibanju zapisal na prvi strani gorenje knjige: »Dragemu prijatelju Emilu Franquettu. Poklanjam Ti mojo novo trodejanko.« Stopil je korak nazaj, da bi ogledal napis in se zadovoljno nasmehnil: ^Izvrstno, dragi moj Jože! Ti imaš pa res glavo na pravem (oporišču! Stari antikvar bo seveda navdušen in mi bo brez pomislekov izplačal dvojno ceno. No, zdaj mi preostaja še podpis. Kdo je že bil la mož?« Jože je poiskal na platnicah avtorjevo ime in se potrudil narediti sijajen zavojek, ko se je podpisal: »Tvoj stari udani prijatelj Sofoklcj.« Jože se je še trikrat lotil istega posla in se vestno potrudil kakor mogoče spremeniti pisavo. Kmalu je okrasil tudi ostale tri knjige s sijajnimi posvetitvami: »Pošiljam ta izvod »Don Quixoteja« veleuglednemu Emilu Fran-quettu in se veselim na oseben sestanek v najbližji bodočnosti. Vdani Miguel de Cervau-tes Saavedra.i — »Dragi prijatelj Emilo Fran-quette, prisrčne pozdrave pošilja tvoj zvesti William Shakespeare.« S knjigami pod pazduho je Jofe veselo I pohitel v zakotno malo knjigarno v prijolni j zavesti, da je duhovito spremenil 32 frankov v 60 Irankov ... Kurenčkuva Nešha ma lad beseda Ne j reče edn kar če, jest pa praum, tle se usakniu čluvek lohka prpeti, de ga kerkat pulom. Lejte, men na more nubedn naprej metat, de sm buhve kuku zarukana. Učaseh sm še preveč nafriga-na. Tu lohka putrd moj mož, ke ma iz mana za upraut. On večkrat pujamra, de sm predebela za uše-sem, ke ga ueeli pu-gruntam, kedr me če kej nafarbat, kokr .maja dedci holt navada. Sej na trdem, de sm štederana ampak hausferštond pa inam, tu pa lohka rečem zatu, ke m je že mars-ker naredu pupliment na ta rajtenga. Vite, tku je ta reč. No, pa nazadne sm ja tud jest enkat pulumila iz tistem sojem prešmenlanem kuštrunem. Kua m je blu treba prpoudvat tiste sajne ud kuštrunu? Sej moje sajne nubenga nč na brigaja. Scer pa, če b tud moje sajne puvedala, tu ja ni nč tacga. Ampak, ke sm prusila, de nej m edn te sajne razluži, de um vedla kua prouzaprou pumenja, lu je blu pa prenaumen. Vite, tu je bla pa pulumija, pn Se kašna. In usrga tega je uržah sam babi firbec. Noja, pa jest sm mislela, de se u sam smpake ker uglasu, ke se na sajnske bukle zaetop, in m jh razložu. Zdej pa kar naprej in naprej ud ush p!-'i Predtiskana ročna rlcla za vse! Stenski prti 7 Din. stenski prti. rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprei, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Male k & Mikeš, Liubljana poleg hotela štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje. liuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din. I. Mir:lis - Ljubljena priporoča svojo ralogo dežnikov, solnčnikov m sprehajalnih pallr Popravil« točno in solidno ČUDO DANAŠNJEGA CASAI „НОВВГ ameriški univerzalni preparat za pranje, čiščenje, za higijeno in čistočo v hiši in povsod. Tisoče zahvahne in odlikovanj. Vsaka škatla ima obširno navodilo za uporabo. — Zahtevajte povsod. — Generalno zastopstvo: »HOBBY« A. R., Beograd, Cara Uroša 19. - Telefon 23-0-13. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrn nih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivaini stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4. Lovske puške, floherte, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine F. K. Kalser, puiKar, Liubljana Kongresni trg 9 GOSPODARSKA MA НША i n 0.1 Prodaia deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko biago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstno moko Iz milna forgacs, Datha Topola, |e slalno na zalogi. prhajaja pisma. Pošta je mogla kar tri nove prif-trogarje za naš ferklc onštelat, pe še tešku zmagu-jeja. Zdei žele videm, kaku sa naš Ide pustrežliv, kedr gre za kašna prsmudarija. Sevede, Če b prusila za kašna pumuč, b se pa nubedn ne uglasu. Pu pravic puvem, de že sama na vem, kam s tem čečkarijam. Moj mož že kar piha ud same jcee. Pa ajferzihtik je tud, ke miel buhve kua je iz tem pismem. Tu je Se dobr, de nism ubugala Radio Iblana, ke nam na vse kriple prpuroča, de nej se preekrbema iz Cebinuvem štajnkolnara, kokr de b nuben druh na goru. Zima u strašn huda letaš, prau, zatu se morma kar prec preekrhet ii Stajnkoluam, iz Rabičuvem štampilkam, pa iz Flur-junčičuvem piekrem, protfonem pa kastrolam, drgaS uma usi zmrznel. Pa b Sla gvišn lud jest radiu na lim, če b na bli mesci tku salamensk dougi, plača pa tku kratka, de Se du pu mesca vorng na seže. Radio Se ureme večkat pugrunta. Ura pa prou zmeri. Zatu mu tud jest use verjamem, in sm mu tud zavla zime vedela in b sc prou gvišn iz šta.in-Solnam, iz štampilkam in s piekrem preskrbeia, če b s mogla. Tku mam pa zdej hvala Bogu. drvarn-ca prazna, de lohka vajna kurešpudcnca spraulam. Ene dva tri pisma sm pa useglih prebrala. U enmu pismu je notr stal: »Tu ni nč pusebnga, če se enmu ud kuštrunu sajna. Kuštrunem se tku na more kej druzga sajnat, ket ud kuštrunu. I)e ku-Struna pastir iz prekla lajSta, tu je tud npki usak-dajnga, in sa na tu že tku navajen, de s še glihe iz tega na streja. No, skraužlan sa pa tud, nahter Se clu »trajno«. De m je mož reku, de sm žabčna in m je zatu ušesa prštucu, tu se mu zdi pa bi čudn, ke du zdej sa sam jezike štucal. No, pa buhve, kua še use pride«, je soj pism zakluču. En druh m je pisu, de kuštruni pumenja fr-drus, kozli pa de um u kratkem velik pujerbala. Pa še druge take čenčarije, ke nisa za nekamer. Jest sm sevede use te in take čečkarije znu-sila u drvarnca, de jh um mela za podkurt. Na tihem sm s pa naprej uzela, de naum nkol več uprašala kua moje sajne pumenja, pa če b se m tud sajnal ud samga belcebuba. K. N. Kiparstvo - pozlatnrstvo Stane Vidmar Ljubljana Gallusovo nabrežje 33 Prva špecijalna mehanična delavnica za popravila Šivalnih strojev, specialnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20% cenej«, kakor pri nestrokovnjakih. EMIL KLOBČAVER špecijalni mehanik — Ljubljana, Sr. Petra cesta 47. Poravnajte naročnino ! LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zad.uga z neome'eno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez v-akega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškensko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred voj-ko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinariev. h Za dimo! Angleško sukno, Tirolski loden tir raznovrstno modno in ma nuj akt ur no blago v veliki izbiri dobite po ugodnih cenah pri FRAN/O MAfER, Maribor O lav ni trg 9 CENJENO OBČINSTVO se vljudno opozarja na DELIKATESO IN VINOTOč Cankarjevo nabrežje it. 5. Postrežem boste z izdelki Prve ljubljanske izdelovalnice konzerviranega sočivja in rib, ter vsemi drugimi vrstami delikates. Toči se lrugu rvovrstna dalmatinska in štajerska vina. ostrežba točnal Cene solidne! INSERIRAJTE V »SLOVENC U«! PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG o.o. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah io samo ne debelo Ppomnn domači In Inozemski za domačo » * kurjave Ie industrijske »vrhe. Kovaški prCKIlOQ »seb vrat Koks HvarnlSkl, plavžarski In plinski Brikete. Prometni zavod zo premog d. d. v (ijuuitum. flikloSICeun IS/L iM Andrewhovo pismo Ljubi Miklavž! Takšna je letos moja želja: Mami princsi zdravja, veselja. Očku preskrbi službo v tovarni, meni pa kruha kupi v pekarni. Sestra domov naj se vrne iz tujine, s sabo prinese naj vsaj tri cekine ... Daj, dnj, usliši me, lepo Te prosim! (Leto dni v srcu to željo že nosim.) — Da bo spet sreča k nam prisijala, da ne bo mama vedno jokala ... Mirko Kunčič: Očka pripove:'ale Naš Franček in sosedova Ančka sta komaj začela za silo hoditi. Kakor pijančku se jima še nerodno opletajo drobne noge in iščejo ravnotežja zdaj na tej zdaj na oni strani. In majhna sta še, o, tako majhna, da bi ju človek lahko v izložbo postavil — in bi ju vsak smatral za dve srčkani igrački. Samo če hi tako nemirna ne bila! Igračke v izložbah se držijo resiio, se držijo modro, ne zinejo nobene besede. ne mignejo niti z mezincem, strmijo nepremično v eno smer — naš Franček in sosedova Ančka pa tega ne znata. Kakor mišji repok sta: smuk sem, smuk tja. Niti za trenutek nc mirujeta. Bog se nas usmili, če bi ju postavili v izložl>o! Strašen bi bil pogled lia razdejanje, ki hi ga drobljanca napravila tam. Naš Franček in sosedova Ančka govorita zaenkrat šs čisto svoj poseben jezik. Tega jezika razen njiju in maine ne razume nihče na svetu. Besedni zaklad tega jezika obsega komaj des;*t zlogov in črk — in vendar se ma-liča s tem skromnim l>esedniin znanjem pomenila vse. Ta njun prečudni jezik je bil že delj časa središče mojega zanimanja. Tu pa tam sem že ujel kakšno besedico in si njen pomen vtisnil v spomin, nikoli pa si nisem vzel toliko časa. da bi njiju zamotano govorico preštudiral do dna. Zadnjič, na dan sv. Miklavža, ko je prišla Ančka našega Francka spet obiskat (stanujemo v isti hiši, v istem nadstropju, od našega stanovanja do stanovanja Ančkinih staršev je komaj dobrih pet pedi), pa sem imel to redko čast. da sem mala dva neopaženo poslušal dolge pol ure. ln se zdaj pač sinem ponosno potrkati na prsi iu se pobahati, da znam polog slovenskega in treh drugih jezikov — za siio še en jezik več. Kako bi ta na novo odkriti jezik imenoval, ne vem. Mislim pa, da bi se mu бз najbolj prilegal naziv >kolobocija<... Poslušajte, kako sta se drobljanca pomenkovala in kakšne so bile posledice tega po-menka. Potem pa presodite sami, kakšen je njun jezik! Z zardelimi lici je Ančka Francku pokazala prelepo punčko, ki ji jo je zjutraj prinesel Miklavž iu dejala: »Lej, cis unčo matu! Avz nesu, ves.« (Po naše bi se to reklo takole: »Poglej, kako lepo punčko imam! Miklavž mi jo je prinesel, veš.t) Franček si je ogledal punčko od nog do »iave in strokovujasko ugotovil: >Ja, les cis, les! Moj ac — cis, cis. cis!< (V prevodu: >No ia, saj nič ne rečem. Je res lepa tvoja punčka, res — ampak duša draga, moj pajac je še trikrat lepši!<) In ji je ponosno pomolil pod oči pajaca v pisani obleki in z ogromnimi očali nn uolgein nosu... Ančka je pozorno premotrila pajacev obraz in prezirljivo zavihala nosek: »O-o-o, nj se! Moja unca cis, oja unča ida!c (Temu bi se reklo: »Holioho, kaj se! Moja punčka je lepa, tvoja punčka pa je grda!«) Tisti pajacev kljukasti nos ji očitno ni bil nič kaj všeč,... Franček je bil užaljen. Do dna duše užaljen. Našobil je ustnice in Ančko ogorčeno zavrnil: »Ti Ida, vesl Ni unca; ac je. Ac cis, ac moj!« (Po naše nekako takole: »Ti si grda, da veš! Sploh pu to nobena punčka ni, nego je pajac. Sram te bodi, ki ne znaš razlikovati punčke od pajaca! Pajac je lep, pajac je moj.t) In je ljubeče pogladil pajaca po razkuStrani glavi. Ančka pa je miroljubna punčka iu dobro srce ima. Le čemu bi se kregala po nepotrebnem? — si je najbrž mislila. Vojna je liuda reč, vojne se ona s Franckom že ne l>o igrala. In je ublažila svojo kruto sodbo na način, ki bi bil delal čast samemu modrijanu balamonu: >Ac...? Ni unca...? A-a! Uncn ris, ac cis — jak (»Pajac je? Ni punčka? Aha! To je pa nekaj čisto drugega, če je pajac... Potlej je pa moja punčka lepa in tvoj pajac je lep .. .<) In je v znak sprave še sama pobožala pajaca po razkuStrani glavi. Franček je bil potolažen. Drobna gubica na čelu se mu jo v hipu ugladila. Hvaležno je pogledal svojo malo, dobro prijateljico in ji važno pritrdil: »Ja! Unca cis, ac cis — les!« (Ja, tako je! Punčka je za!a, pajac je zal, oba sta zala — pa Ss prav zares!«) Sedla sta na pručko. Ančka je uežno privila punčko na srce in jo zazibala: »Aja, unca, aja! : Franček je takisto zaujčkal pajaca v Da-ročju in n.u sladko zapel: 'Aja. ac, aja!' I" s»a se njiju glasova strnila v ubran duet in je premila uspavanka skoraj dve minuti nemilo tikala ;iu duri mojih ušes: »Aja, aja, ajaiutaja ...< Bum, bum, bum! js todaj v kuhinji nekaj močno zaropot alo. Ančka se je zdrznila m prisluhnila. Zaropotalo jo iznova, še močneje. Ančka je nagubančila čelo. prislonila kazalec k ustom in karajoče šepnila: »Pst! Unca aja...« Ropot v kuhinji pa ni prenehal. Dimnikar je bil prišel štedilnik omelat... Ančka se je vsa skrbeh sklonila k speči punčki — križ božji, pa se vendar ni zbudila? Francka pa je igra »mama in otrok« začela kaj kmalu dolgočasiti. Domislil se je nečesa drugega. Veselo je planil pokoncu in vzkliknil: >Ej. ac — vedka!« (4Hej, moj pajac pojde na medvedka!«) lu je stokol v kot in privlekel iz velike škatlje kosmatega medvedka. »O!« je vrisnila Ančka in svetlo zavzeta odbrzela z« njim. Na mali je pozabila, da punčka v njenem naročju še 0, saj moja punčka tudi zna, vtš'«) je ponosno začebljala iu hotela ročno posaditi punčko poleg pajaca. Ampak njena punčka jo že morala biti od sile nerodna in okorna punčka. Na noben način so ni mogia obdržati na medvedkovem hrbtu. Najmanj petkrat bi bila strmoglavila z njega, da ji niso Ančkine roke pravočasno nudile varne opore. »Holioho,« so je škodoželjno zasmejal Franček in ploskal z rokami, »hohoho, moj ac jaha, toja unca ne!« >Holiolto, kaj se boš trudila revica ultoga, ko je vse zastonj! Saj vemo, kako je! Moj pajac z:ut jahati, tvoja punčka pa ne ...«) To je bilo prekruto ponižanje za Ančko. Da bi znal Franckuv pajac več, kot zna njena punčka...!? Nak, tisto pa že ne! Ce jahati ne zna, pa /.na drugih icči slolisočkrat več. (Koliko je sto tisoč, Ančka seveda še ne ve. Prepričana pa je, da jo to največje število, ki ga svet pt-zna iu da je milijon v primeri s tem številom — malenkost.) In je Ančka vteknila palec v usta In jela tul tali, na kakšen način bi dokazala, kaj vse tudi njena punčka zmore in zna. Medtem pa jo je Franček prehitel z novim domislekom. Zgrabil je pajac«, ga vrgel v zrak — hopla! — in ga spet spretno ujel v loke. Ponosen na lo novo pajacevo znanje jo tako nekako zviška pogledal Ančko, kakor bi hotel reči: »Pa ti in tvoja punčka kaj takega napravita, če znata!« No. Ančka se ni dal:: kar tako ugnati. Prav nič ni dvomila, da je takšna umetnost za njeno punčko — igrača. Presramotno bi bilo, če bi tudi tokrat ne prekosila neumnega pajaca... In je z vso silo vrgla punčko kvišku in je, kar se višino tiče, res prekosila рајасл — toda ... toda ... Bums-resk! je reklo — in Ančkina punčka, Ančkina lepa punčka je obležala z razbito glavo na tleh ... Če bi bila strela udarila v sobo, se mala dva ne hi mogla bolj prestrašiti. Ančki je zestala sapa. Nekaj časa je brez glasu, z nastežaj odprtimi usti in očmi strmela v punčko. Potem se je sklonila k njej in jo začela z drobnimi prstki narahlo otipavati po razbili glavi, kakor da ne more prav verjeti, da je res... Pa je bila resnica žalostna in bridka — in Ančka je zaplaknla. zaplakala tako strešno In obupno, kakor zaplaka samo mati, kadar ji umre otrok ... Francku pa je v strahu zdrknil pajac iz rok in padel na prečuden način naravnost k »mrtvk punčki ter obležal tam, s kljukastim nosom tesno nagnjen k njej, kakor dn jo iskreno objokuje... Toda nesreče še ni bilo dovolj. Dogodki so se od te minute dalje vrstili naglo drug za drugim kakor v kinu. Na Ančkin krik in vik je pritekla v sobo njena mama. Za njo je zvedavo smuknil v izbo kuža Muki. Z bistrimi očmi je bliskovito pre-motril položaj in se na mah odločil. Nevšečno je zarenčal, skočil k pajacu, ga zgrabil -r zobmi, ga parkrat neusmiljeno slresel v gobčku, potem pa z njim jadrno odrocal skozi duri. Franček je planil zn njim. se v veži zaletel v sajastega strica dimnikarja, zatulil, kakor da ga je sam oark*>lj zgrabil 7a vrat, se prekucnil, poljubil z nosom kamenita lia in se potolkel do krvi---— Konec. Mila I)«huč4 lu bila ob svoji najljulši igrački (prekruta je bila ta kazen, kajti jin:a Zamorec in kamela 1. Naprej kamela noče, nazaj ne sme. >Kako bi si pomagal, ovbe, ovbe?. J. Zan an s pestmi jo bije. robni nad njo; jo z mesta ue premakne. Kaj bo, kaj bo? Л. 5 Ne moč telesa — glavno je bister um!« nazadnje se domisli Zamorec Bum. t. In z vejico zeleno jo spravi v tek ... Zvijača bila v stiski je dober lek! ČffO vmea Starka je sedela v sobi za mizo in pletla nog:ivieo. Tedaj so se odprla vrata. Starka je dvignila glavo in ko je zagledala na pragu punčko, ki jo je s čarovnico zmerjala, je jezno nagubančila čelo. Z a Ančko to pač ni bil bogve kako razveseljiv pogled. Toda junaško je premagala strah in stopila bliže. Njene oči so bile uprte naravnost v nagubano čelo stare Marjete. Ko se ji je približala za korak, je sprožila roke in dejala: >Prišla sem vas prosit odpuščanja, tetka, ker sem vas zmerjala s čarovnico.« Ftnrkn je zabiiindala: •To je 1 ilo res strašno grdo od Tebe!t: In ji ni hotela podati roke... Ančka pa ui dejalu ne bev ne mev, nego jc enostavno prijela starko za roko in položila vanjo svojo drobno ročico. Saj mi je mama ukazala, da ji moram podali roko,* si je mislila. Starka je čutila trepetajočo Ančk ino dlan v svoji trdi, krščeni dlani in ni vedela, kaj naj bi k temu dejala. Tako mehka in blagodejno topla je bila ta ročica, da je tudi njej postalo prečudno mehko iu toplo pri srcu ... Ančka je stala poleg nje in s svetlimi očmi strmela vanjo. ^Bogve. če je tista gubica že izginila z njenega čela?« je ugibala. In jo je obšlo veliko, iskreno sočutje z ubogo starko, ki je imela tako hudo razoran obraz. Kar ra lepem je iztegnila desnico in jo pobožala po čelu. kakor bi hotela izbrisati vse gube z njega. Obraz bedne starke je ves zažarel. Tako sladko ji je bilo pri srcu. da bi v gorki hvaležnosti privila Ančko k sebi in jo poljubila, poljubila... »Ali sem storila prav?« je pobarala Ančka. »Pravit je kakor iz globokega sna odgovorila starka. : Kajne, zdaj jc ne bcš vzela s seboj k P>ogu?c se je hotela Ančka prepričati do kraja. Tista gubica na starkinem čelu ji še vedno ni dala miru... Slarka niti slutila ni, kakšna skrb teži Ančkino srre. Pa je vendarle pravilno odgovorila, kakor da vse dobro ve in zna: »Nc, zdaj je pa ne bom vzela s seboj!« Kakor da se je val čudežne svetlobe razlil čez njo, je bilo stari Marjeti. Ni vedela ne kdaj nc kako je Ančka smuknila iz hiše. Ostala je sama in sedela tam — v svetle sanje potopljena — vse do solnčnega zahoda. Še vedno je čutila ono mehko, toplo ročico v svoji trdi, koščeni dlani... To je bil najlepši dan v njenem bednem, zagrenjenem življenju. 2e dolgo, dolgo ji ni nibče privoščil prijazne besede, že dolgo, dolgo je ni niličo podal roke, že dolgo, dolgo je ni nihče pobožal... Tako je osrečila Ančka staro Marjeto in Bog je izbrisal črn madež iz njene duše. Od-sihdob si je Ančka zr.poinnila: ni vsak star in grd obraz — hudoben, kakor ludi ni vsak mlad in lep obraz — dober in blag. (Koncc.) STRIČKOV KOTIČEK 221. Dresi striček! — Danes Ti pičeni prvič. Ako bos na to pismo odgovoril, 'ii bom še večkrat pisala. Mislim ludi, da sem jaz prva, ki se oglasa iz štor. Mogoče si mislil, da v štorah sploh ni otrok? Ce si tako mislil, si se zelo molil. Veš, toliko živ-žava, kolikor ga je pri nas, »u je inalokje. Pa še prihodnjič kaj! — Te prav prijazno pozdravlja Petrina 0 c v i r k , učenka III. razr. v Štorah. Draga Petrina! — Ce si Ti prva, ki mi piše iz šlor, se ros ne spoininjain, toda to, da si Ti prva Petrina, ki mi piše, Ti pa prav rad priznam. Saj nič ne rečeni, da ni Petrina lepo ime, ampak tako redko je, draga moja, tako redko — kakor ocvirki na nezabeljenih žgancih siromaka. Sem dve debeli minuti listal po koledarju — Petrine nisem našel nikjer ... Tega, da bi v štorah ne bilo otrok, mi Se v sanjah ni prišlo nn misel, tlojej, predobro vem. da je na svetu otrok kot listja in trave — lc zakaj bi jih potem ravno v Štorah ne bilo? ?e je v štorah šola, morajo biti tam tudi otroci, kajti šole za podgane in miši gotovo niso zidali — to jo So Vrbanu Prismuku jasno kot beli dan, pa bi meni ne bilo?! Torej lepo pozdravljeni, štorski živ/avarji! — Kotičkov striček. 222. Dragi Kotifkov striček! — Trdil si. da so šli Požgančev oča na luno, zdaj mi pa povej: kako bodo pa živeli na luni brez zraka in vode? ličila sem se v šoli, da je luna mrlvo telo brez zraka in vode. Meni se vse ialto zdi, da so Požgančev oča šlt v črno zemljo, odkoder se ne bodo nikoli več vrnili, ne pa na luno. Ali ni lako, a? Sprejmi tisoč pozdravov od M i n k e Z a in a • nove, učenke III. razreda pri č. s. uršulinkah v Ljubljani. Draga Minka! — Si najbrž mislila: Aha, zdaj bcni pa lega strička 8tričkns'c»a vendar enkrat na limanice ujela ... Saj veš kako me boš, dra.'tl moja! Bi bil n lo cigan, ki je z vsemi zvijačami namazan, prej v zadregi za odgovor, kakor jaz. Tole Ti odgovorim: AH misliš, da so Požgančev oča kar tako? Hojej, oni so takšen tli, da tudi brez vode in brez zraka lahko živijo, č" hočejo. Tako prebrisani in iznajdljivi so. Posebno kar se vode tiče! Saj jim je bila voda še na zemlji hud trn v peti, pa jim na luni ne bo?! /.uničevali so vodo iz dna svoje duše In posvetili vso svojo ljubezen — kislemu rvičku. Brez vode bodo Požgančev oča prav lahko izhajali na luni. Kar se pa zraka tiče, močno sumim, da so ga zvrhane mernike z zemlje na luno vtihotapili in«g.a imajo 7«' ij morda relo toliko, dn ga prebivalcem lune za oderušku cene prodajajo... Poži'nnčev očn so ti v takih rečeh talent, dn jim ga ni para. Torej kur br z skrbi bodi! Niso Sli Požgančev oča v črno zemljo, neeo so šli prav zares na luno. Ce ne verjameš 1» «a meni, pa pobaraj teto Meto. Teta Meta vsako v| rašanie kar koj potrdi z glasnim >jn!r, tn pa zato, ker je gluha kot noč in se boji zamere, če bi jo slučajno kdo vprašal: >Tcta Meln. nli hočete Irakelj žganjn?< — pa bi se ona — gluha kot je — lia lo odrezala->Ne!« ... Te lepo pozdravlja Kotifkov striček. 223. Ljubi utrifek! — Sprejmi lepe pozdravČke z naših planin in gora. Ko bi Ti vedel, kA-o lene, bi kar koj prišel sem. Pridi in pog'ri! Priti pa moraš brez svojega krvoločnega koša, ki se ra jaz teko bojim, da že ob sami misli nanj v=a v strahu drhtim... Te pozdravlja Cvetka R opre I, učenka 11. razreda v Lomu nad Tržičem. Drnra Cvetku! — Iloho, ali misliš, da sem jaz takšne čudne soile brlbolazer, da namesto nahrbtnika svoj koš s seboj vlačim!? Saj bi se mi 5e krave smejale, če bi s kofein prilomastil na planino! Parkelj je včeraj s košem okrog lazil, parkelj. Se iti i kar močno veijelno zdi. dn je tudi Tebe po-basal v svoj koš, ko Ti zdaj sami koši po glavi si rasi io ... To, da so Vaše gore in planine od sile lepe in imenitne, pn že zdavnaj dobro vem. kajti sem si jih nekoč — na sliki dobro ogledal... Pozdrav I len a. vrla planinka! — Kotičkov striček. Za bistre glave Rešitev zloženke je navrh še Miklavževa šit>a zažvižgala bridko pesenteo), jaz pa seru bil ob velikanski užitek, ki sta ga maliča nudila mojim ušesom s svojim prelepim in prečudnim jezikom >kolobocijo«. Zn slovo sta mi navrgla samo še dve besedici, ki pa prav za prav nista bili več besedi, nego jo bila lo nekakšna dvoglasna. srce trgajoča žalostiukn. Franček se je na vsa usta drl »u-u-uuu!«, Ančka pa je milo tulila zraven »ve-ve-veee!«. Kaj ta зи-и-ииис in ta »ve-ve-ve?o!< v prevodu pomenila, pa predobro veste vsi, zato mi tega pač ui trebA več v oklepaju razlagali... K—amen g—rtv a d—olins a—U o—sliček r -ibnik t—orek e—dnina n—em p—etek e—ter e—nkrat n — ljnak n—amen b -anka a—js n—trok d-tm g- lava l-oka a—ngel e—mnibus g—avran a—11 Pravilnih rešitev je bilo topot 35. Za nagrada jc bila izžrebana Lea Ješe, učenka IV. razreda pri uršulinkah v Ljubljani, Puharjeva ulica 14. — Dobi vezano knjigo pravljire »Najdenček Jokecr. Nova ilntenu* Ph — lenuh — nima — rima — riba — iim — rekel — tekel — učitelj — angel — лко — »v — alnju — nli — ata. Postavite te hesede v drugačnem vrstnem reo« drugo pod drugo tako, da boste iz njih začetnih erit od zgoraj navzdol Čitali znan pregovor. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrano. Rešitve pošljite najkasneje do cetrt. a, 10. t. m na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovettra« v Ljubljani. Japonci in kresnic* Japoncem prinaša kresna doba zelo priljubljeno zabavo: lov nn kresnice. Kresnice lc*i|u a i podobnimi pripravami kot pri nas metulje. Ujele ' kresnice spravijo v majhne škatlje in postavijo I v sobo, kjer se ponoči svelijo. Japonci verujejo, da se skriva v vsaki kresnici blodeča duša, ki ne more najti pokoja. Ker ni po vseh krajih kresnic in ludi ne more vsak ven iz mesta, da bi iib 1 lovil, jih po mestih prodajajo otrokom. Naš domači zdravnik K. G. — S. G. Polipi (izrastki sluznice) v ntfsu ee dajo odstraniti na več načinov. Ker so polipi izraz uekega vnetega stanja v sluznici, treba ta v/.rok ugotoviti in odpraviti, potem se polipi ne ponavljajo. Z zdravili se dajo polipi samo preprečiti. Brez strokovnjaškega pregleda in zdravljenja ne pojde, zato se c brnite na kakšnega strokovnjaka za nosne bolezni. J. C. — M. Primer vaše padavice je zanimiv in bržkone ozdravljiv. Ako ni v vašem kraju strokovnjaka za živčne bolezni (sem spadajo kajpada možganske bolezni), pojdite se zdravit na oddelek za živčne bolezni (v Ljubljani ali Mariboru) ali pn nn kliniko za živčne bolezni (v Zagreb). <"'e vas ne sprejmejo rndi nedostnjnnja prostora, vas bodo opazovali in zdravili ambulatorično. Morda vam bodo naevetovali operativno zdravljenje, ker je bržkone kje na ali v možganih krajeven vzrok vašim napadom in drugim pojavom. I). P. — Š. L. Vnetje v sapniku, ki traja že tretji teden in se slabša, je ]>ač vredno zdravniškega poslovanja. Gotovo ste že preizkueila domače pripomočke, zato ne odlašajte več! V po-mirjenje vam povem, da se tuberkuloza le izjemoma kdaj začne v sipniku, navadno se prenese ali razširi tja od drug ' največkrat iz pljuč. A. V. — M. i'o leči ne v meČah, trudne*!. breztečnost p-i osemletni malokrvni deklici so stvari, ki se dn o njih na tem mestu dosti govoriti, a se ne dajo zanesljivo odpraviti, ker treba neposrednega zdravniškega pregleda in na tej podlagi smotrnega zdravljenja. Torej! A. M. — L. Nakaza na očesa trimesečnega otročička se ne da iz dnljnve pravilno presoditi, zato kar uberite znnno vam pot, ki vam je tudi vedno odprti! T. S. — T. Zaprtost kot posledico vnetja in odetranitve »slepiča«, vam je kislo zelje, ki ste pa uživala po mojem nasvetu, lepo odpravilo. Ako vam še treba tega zdravljenja in nimate kislega telja pri roki, pa vžijte na tešče kaj svežega sndia ali sveže zelenjave, samo za včasih rabile grenči-oo, grenko sol ali karlovarško sol. Oni prašek, ki je na vas vplival jako neugodno, predpisujemo čn-eih celo dojencem: kaj je bilo krivo vaših krčevitih bolečin, ne vem, bržkoue prevelika doza (= mera) zdravila. A. S. — V. D. Va5a spolna tholezen je doslej, hvala Bogu, samo v vaši glavi oziroma v mislih. Tisti kožni izpuščaj je v vaših letih kaj običajna prikazen in ne pomeni nič hudega. Skrbite za telesno snago, umivajte se redno po vsem telesu čim večkrat (enkrat na teden), mesne hrane se ogibljite, uživajte redno veak dan kaj svežega, pa se nadležnost sama porazgubi. Zavoljo one zablode, ki ste jo sam opustil, si ne delajte nikakšnih skrbi. Če živite zdaj zdržno in ostanete Ink. se vam ni bati ničesar! Tiste knjige, ki jo omenjate, vam ni treba iskj;ti, zakaj prebiranje takih knjig mnogim več škodi kakor koristi, zlasti tnkim. ki imajo rnzboljcno domišljijo, dn vidijo strahove tudi tam, kjer jih ne more biti. Vnše pismo me veseli, človek ne bi verjel, da zna minil kmelski hlapec tako točno in jasno v pismu obrazložiti svoje kočljive zadeve in želje. Držite ee čvrsto sedanje življenjske smeri in čez nekaj desetletij ne boste več hlapec, marveč gospodar hlapcem! Ista. Krči o periodi in druge motnje dn-jo m'eliti, da je kakšen poseben vzrok v medenici, morda samo nnpačna lega organov, morda ostanki kakšnega vnetja. Brez natančnega pregleda je vsak pameten nasvet nemogoč. Pa pojdite, če je doma to nemogoče, v bližnjo bolnico za nekaj dni! Čemu se mučite leta in leta? J. P. — Lj. Takega s a m o t r a p a pa še ne r. lepa! Neprestano in pretirano učenje med letom in celo v počitnicah, brez pravega odmora kar dve leti zaporedoma (bržkone jo bilo lako tudi prej že na srednji šoli) spravi tudi najbolj krepko živčevje do razrvanosti ali do stanja, da ta dragocena in občutna organska nnprava odpoveduje službo. Kako presojam jaz vnš položaj od daleč, ko vas ne I>oznam? Zelo enostavno: vse je odvisno od vaše razsodnosti! Ako le morete, opustite vaš študij vsaj za pol leta in pojdite kam na kmete, tudi pozimi imajo dela in vam potrebnega razvedrila dovolj. Ako tega ne morete, ostanite v mestu, hodile samo k predavanjem ali vajam, učenje doma pa opustite popolnoma гл vso letošnjo učno dobo. Ves prosti čas uporabljajte, kolikor se da, za bivanje in gibanje v prirodi, sicer pa samo тл pametno razvedrilo. Hodite počivat zgodaj, najkasneje ob devetih, opuščajte večerno umivanje, saj je celo poleti dvakratno umivanje telesa odveč! Zadelajte si noge dobro, truplo imejte pokrito toliko, da vas ne zebe. Bržkone si hrane n" morete izbirati, če je pičla, privoščite si dnevno po pol litra mleka poleg navadne hrane, Ako menijo drugi (lastno mnenje je nemerodajno), da ste nialokrven in mrišav, uživajte dvakrat na dan po eno žlico ribjega olja tja do konca pomladi. Zdravi! ne rabite nikakršnih. Skratka: dajte telesu, kar mu treba, dajte možganom nekaj časa mir, ko ste jih trapil več let tako nezmiselno! Pn mi pišite kaj na spomlad, sklicujoč se na ta odgovor! S. T. — Lj. SI roma ček ste in, kakor raz-vidim iz drugega vašega pisma, tak ostanete, če se va« Bog kako izredno ne usmili. Ker ne najdete v svetu ne ravnotežja, naslonite ee vendar na ljudi, ki poznajo svet in vam hočejo dobro, držite se staršev! Meni pa ne pišite več, jaz vne komaj toliko umem, da se mi smilitp, vi pa mene nič. Ne pričakujte torej odgovora več od mene. Pravni nasveti rtivše avstrijske obligacij*. C. P. G. VpraSanjo bivših avstrijskih obligacij, ki so bile svoječasno izročene davčnim uradom, se bodo šele rešile s posebnim zakonom. Torej potrpite. Drauiajske doklade za ženo. T. F. M. Lnstniea sto hiše, ki nosi letno 21.000 Din brutto dohodkov, od katerih plačujete tudi vse davščine. Vprašate, imate kot žena vpokojenca pravico do draginjske doklade. — Po uredbi o draginjskih dokladah ženi ne pripada draginjska doklnda, če im« na mesec več kot 200 Din čistega dohodka. Za čisti dohodek se pa smatra po tej uredbi dohodek, ki ostane, če se odbijejo od kosmatega dohodka obremenitve za javne davščine. Poprava kanala. F. S. C. Pod vašo hišo jc napeljan kanal, v katerega se stekata dva kanala sosednjih hiš. Baje so se kanali čistili in popravljali vsakih ti let ler sta soseda sorazmerni del prispevala k stroškom. Sedaj so kanali v slabem stanju in polrebni popravila. Soseda pa o popravilu in stroških ne marata ničesar slišali. Kako jih prisilite, da popravita svoje kanale in prispevata k popravilu vašega? — Da bi soseda morala na svoji zemlji kanale popraviti, jih boste vi težko prisilili. Obrnite se na občino, ki vrši tudi zdravstveno policijo. Morda se bo dalo iz zdravstvenih in higijenskih razlogov kaj napraviti. Če je kanal pod vašo hišo, ki je skupni kanal vseh treh hiš, potreben popravila, ga popravite in boste lahko zahtevali od sosedov povrnitev sorazmernega dela stroškov, če boste dokazali, da je bilo popravilo res potrebno in če sta v zadnjih 30 letih morala tudi soseda prispevati k stroškom za popravilo tega kanala. Zahtevati boste mogli oni de! stroškov, ki so ga morali sosedie pri prejšnjih popravilih prispevati. Kako postanem notar? I. N. Z. Absolvent pravne fakultete bi rad postal notar. Kam bi se moral obrniti? Ali je dana možnost namestitve v Sloveniji? — Preštudirajte zakon o notarjih, ki le objavljen v Službenem listu z 23. oktobra 1430 it. 33. Tam boste zvedeli vse. Če hočete v Slovenijo, si bojle morali poiskati mesto pri kakšnem notarju t Sloveniji. O perspektivah za bodočnost pa na tem mestu ne moremo pisati, ker bi bilo to le ngibanje, ki pa ne spada v naš delokrog. Vojna škoda. J. K. Ž. Če hočete po Poštni hranilnici ii nabaviti Vojno škodo, potem morate pri poštnem uradu založiti odgovarjajočo kupnino ▼ gotovini. Nakup Vojne škode pa izvrši centrala Poštne hranilnice r Belgradu na borzi. Po izvršenem nakupu pre|mete točen obračun in Vojno škodo. Sedanja cena se giblje okrog 300 Din /a komad. Kutuk je obvezen le ?a davkoplačevalce. I. O. V. Vaše županstvo sili na kuluk tudi kmetske sinove, ki ne plačujejo nobenih davkov. Ali je to prav? Ce županstvo tako postopa, ne dela prav. Iter je kuluk obvezen samo za davkoplačevalce. Povejte tako županstvu. Ce županstvo ne odneha, se pa pritožite пл okrajno načelstvo (glavarstvo!. Kaj določa § 314 kazenskega lakona? M. K. J. Vaš sorodnik je osumljen po § 314. Kakšno kazen določa ta §? Ali tudi denarno? — Po § 314 kaz. zakona se kaznuje tisti, ki kaj ukrade. Kaznuje se s strogim zaporom do enega leta, če vrednost ukradenega predmeta nI večja od 1.000 dinarjev. Ce pn je vrednost ukradene stvari večja od 1.000 dinarjev, so storilec kaznuje e strogim znporom do petih M in z Izgubo državljanskih pravic. Denarne kazni ta § ne določa. Knluk. R. L. S svojim očetom ste solastnik posestva. Oče, ki ima devet živih otrok, je davkov oproščen, vi pa plačujete 91 Din davkov. Ali ste zavezani plačati kuluk, ker plačujete mnnj kakor 100 Din davkov? — Ker ste davkoplačevalec, ste obvezani tudi izvršiti kuluk, ne glede na to, da plačujete manj kakor 100 Din davka. Ce ste Цо čitali, da so kuluka oproščeni oni, ki plačujejo manj. kakor 100 Din davka, je bik) to napačno. Radlo-motnje. A. L. M. V vašem kraju je več radio amaterjev, ki ste do sedaj nemoteno pofclu-iali in sprejemali oddaje raznih postaj. Sedaj je pa neki posestnik napeljal po vasi svojo električno razsvetljavo. Z električnim tokom tako moti vaš •prejem, da ob večerih sploh ue morete dobiti nobene postaje čiste, ampak samo šumi. Opozorili •te poaeatnika. luii vpradi v svoio eleklraČno na- pravo potrebne zaščitne naprave, pa se ne odzove. Kaj storiti? — Če še ni poteklo 30 dni. odkar so se vsled omenjene električne naprave pričele motnje. bi po našem nnziranju mogli nastopiti proti lastniku električne naprave, ki povzroča motnje, s tožbo radi motenja posesti pravice do možnega sprejemanja. Ker sle že dalje Časa nemoteno poslušali, ste prišli ▼ posest pravice do nemotenega poslušanja ozir. sprejemanja. Kdor vas v posesti te pravice moti, odgovarja radi motenja posesti. — Ce pa ste posestno tožbo že zamudili, bi pa mogli tožiti petitorično. V tej tožbi bi predlagali, da se lastnik motilne naprave obsodi, da j« dolžan napravo tako urediti, da ne bo povzročala motenj. Kakšen bi bil uspeh tožbe, se sevrda ne da pro-rokovati, kakor ne v nobeni pravdi. Vsekakor pfl upamo, da bi prodrli. Tozadevne judikalure pri nas še ni, zato bi bila taka sodba načelne važnosti. Pripominjamo še, da se po kazenskem zakonu kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 19.000 dinarjev, kdor preprečuje nli moti z električnimi aparati namenoma ali iz malomarnosti delovanje radijskega aparata. Zakonitega moratorija ni. J. F. S. Kot podeželski trgovec imate precej blaga na kredit. Odjemalci vam pa dolgujejo ludi velike vsote, ki jih pa ne morete izterjati, ker imajo komaj toliko dohodkov, da plačujejo davek in tudi v posojilnici ne morejo dobiti denarja. Vaši upniki pa vas vseeno tirjojo in vam v mnogih slučajih povzročajo odvetniške stroške. Ali obstoji nekak moratorij, na katerega bi se pri svojih upnikih mogli sklicevati? — Moratorija pri nas ni, zato se nanj ne morete sklicevati. Vaši upniki, kakor tudi vi imate pravico iztirjati vse v plačilo dospele dolgove. Gotovo pa se bodo tudi vaši upniki ozirali na denarno krizo, kakor se ozirate vi. Pogovorite se s njimi, naj vendar nekoliko potrpijo. knkor tudi vi čakate na svoje dolžnike. Previsok davek. A. T. L. Млепја ste, da vam obdavčijo previsok dohodek, ker so vam odbili premalo stroškov. Kam bi se pritožili? — Pritožbe zoper odločbe in odmero davka po davčnem oblnst-vu rešuje višje davčno oblastvo. Pritožbo pa vložite pri davčni upravi, ki vam je odmerila davek. Avtonomne doklade. T. M. C. Poleg uslužben-skega davka še štirikrat večje avtonomne doklade. Vprašate. Če ste dolžni plačati tako visoke doklade in kako se doklade odmerjajo. — Če so doklade pravilno odmerjene in kako visoke so iste, boste najtočneje zvedeli pri davčni upravi. Računajo se avtonomne doklade v procentih od državnih neposrednih davkov, kar je tudi uslužbenski davek. Sem spadajo n. pr. občinske doklnde, ki nam za vašo občino niso r.nsne; dalje banovinske doklnde, ki znašajo za proračunsko leto 1901-32 — 35 procentov k vsem državnim neposrednim davkom. Plačati jih boste seveda morali, če so iste pravilno odmerjene. Ni hiln spremembe daTčnega »akona po volitvah. I. C. Št. Vprašujete, če je izšla po volitvah in v zvezi % volitvami knkšna izprememba glede davkov. Kot oče devetih otrok ste oproščeni vseh davkov in doklad, pa ste vseeno prejeli položnico /Л plačilo avtonomnih doklad. Ali je možna pritožba in kam jo je vložiti. — Po volitvah in v zvezi z njimi ni bilo nobene spremembe davčnega zakona. Ker niste navedli, katero avtonomno doklado zahtevajo od vas. ne moremo presoditi, če je ta opravičena. Pritožba je seveda mogoča. Vložiti io je pri davčni upravi. Vendar vam svetujemo, na prej vprašale pri davčni upravi, katero doklado tirjajo, da jo hostp mogli v pritožbi izpodbijati. Prenočišče r gostilni. F. A. V. Imate gostilno ler sto eno sobo preuredili za prenočišče. Ali je treba za prenočevanje tujcev posebnega dovoljenja. — Vprašajte pri obrtnem oblastvu (okrajnem glavarstvu), če ne vsebuje vaša gostilničarska koncesija tudi že pravice prenočevanja tujcev, kakor je to pri v zadnjih časih podeljenih gostilniških koncesijah običajno. Če tega ni, boste morali prosili za tozadevno dovoljenje. Pripraviti pa boste morali vsaj tri sobe, če boste hoteli prenočevati tujce; drugače vam tega oblnst ne bo dovolila. Zavarovanje. F. A. V. Starše bi radi zn varovali r.a življenje in vprašujete, katera zavarovalnica Je bolj priporočljiva. — Tnkšno vprašanje ne spada med oravne nasveta Tudi elnar na mnramn n» tem mestu priporočili en zavod pred drugim. O zavarovalnih pogojih itd., boste zvedeli pri zavarovalnici, na katero »e boste obrnili. Občinski davek na iiloibe itd. J. P. N. Dobili sle od občine davčni predpis zn znesek 700 Din za plačilo reklamne davščine. Ker drugi trgovci, ki imnjo več izložb odnosno reklamnih tabel, niso bili tako visoko obdavčeni, ste se pritožili. — Svetujemo vam, da enmi točno pregledate dotični sklep občinskega odbora in boste v etnnu sami presoditi, če ste bili pravilno obdavčeni, če je vaša pritožba utemeljena, boste imeli uspeh. Ce vam pa občinski odbor pritožbo zavrne, imate pritožbo na okrajno načelstvo. Odtegovani zaslužek. F. R. J. Po naročilu mojstra ste montirali na neko stavbo okna. Dasi je mojster naroČil pričvrslenje oken s 5 znpirači, ste pa za vsako okno porahili 6 zapiračev. Za 120 zapiračev vam je odtegnil 200 Din. Ali je lo prav? — Svetujemo vam, da sami vprašate lastnika stavbe, kakšno naročilo je dal vašemu mojstru glede števila zapiračev. Če je bilo naročeno po 6 zapiračev, potem je delo pravilno izvršeno in vam mojster ne sme nič odtegnili. Če je bilo naročeno po 5 zapiračev, potem sle opravičeni od vsakega okna odstraniti pomotoma porabljenega 6. zapimča in »o ti zapirači vaša last. Morda vam pa lastnik stavbe povrne odtegljaj zn boljše izvršeno delo. Zavarovanje. Raznim. Razlika med posmrtnim zavarovanjem »Karitns« in raznimi samopomočmi, je v glavnem la, da se pri zavarovanju »Karitas« plačujejo redni prispevki v določenih obrokih v vedno ennki višini, dočim znvisi plačilo prispevkov pri samopomočih tako od števila članstva in oolj hvaležna, ako ho pazila, vsaj kolikor je mogoče na svoja zdravje in se ji ohranila, čini dlje sveža, vedra in zdrava. Nepolrebne žrtve nimajo cene. Jedilnik za december (Dr. Krekova meščnnsko-gospodinjskn šola v Zgor-nji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek: Kosilo: 1. Sadje. 2. Obložen kruh. 3. Gosje gnezdo iz kislega zelja. Ocvrta zelena. 4. ■Jabolčni štrukelj. — Večerja: Nadevana karfijola in solata. Torek: Kosilo: 1. Namešano sadje. 2. Zelenjavna plošča iz rožnega kapusa, karfijole, fižola v stročju, zelenega graha, pese, krompirja. Pečen zajec. 3. Solata. 4. Mandeljnov močnik (puding), šato. Pijače: Jagodov odccdek z vodo. — Večerja: Zdro-bove rezine in čežana iz surovega sadja. Čaj s pecivom. Sreda: Kosilo: 1. Sadje. 2. Bavarska krompirjeva juha. 3. Zelene klobasice v pečici, sirovi zavitki. 4. Linška torta s sadjem. 5. Brezalkoholno vino iz ribeza. — Večerja: Riž s sirom in korenje v omaki. Četrtek: Kosilo: 1. Sadje. 2. Rezanci z grahom ali ohrovlom na juhi. 3. Spinača, zmečknn krompir, sočna pečenka. 4. Solata. 5. Limonov narastek. — Večerja: Rajželjcev pečenjnk in solata. Petek: Kosilo: 1. Sadje. 2. Ocvrte gobe, krompirjeva polivka, zeljni cmoki. 3. Jabolčna grmada. — Večerja: Pečen krompir, presno mnslo in surove kislo zelje z oljem. Sobota: Kosilo: 1. Sadje. 2. Zdrobovi vložki na juhi. 3. Rožnati knpus v omaki, pražen riž in br-žole. 4. Solata. 5. Rajska pena. — Večerja: Zmleti orehi s sladko smetano. Koruzni pečenjak in brusnice. Nedelja: Kosilo: 1. Sadje. 2. Ragu juha. 3. Pra-ženo korenje v krompirjevi košarici, karfijola, srnin hrbet. 4. Solata. 5. Penaste plošče iz maslenega testa. — Večerja: Narezek in črn kruh. Mlečni kn-kao in osinja gnezda. Rešitev uganke: »čegava je prtljaga«. Št. 1. pripada lovcu, ki drži v rokah šl. 4; št 2 dami s št. 6; št. 3. kmetici s št. 1; št. 4 dečku s št 5; št. 5. slikarju s št. 7; šl. fi. ola-nincu s št. 3; št 7 Angležu s ŠL 2. Vsaka beseda 50par ali proitor drobne vrstice 1 50Dm Nd|man|it R rnesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje oglase slro Л go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsltca2Din.Najmanjši ■ znesek 10Din. Pristojbina ca šifro 2 Din Vsak oglas treba plačali pri I naročilu.Nc\ pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloze I na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3'»9. • Ц In Г llllffllliff Zaslužek Včeraj se je sesedel na stopnicah nunske cerkve neki mož. Pasanti so mislili, da mu je slalio. Mož je pojasnil, da ga ozebline tako mučijo, da mora počivati. Neki gospod vzame iz žepa steklenico tinkture in namaže možu noge. Mož sc obujc, stopi na noge in vzklikne: Čudovito! Gospod pojasni, da se tinktura zove »Sulfjodal« ter slane 20 Din steklenica (predplačilo), na povzetje 30 Din. Pojasni tudi, da enkratno mazanje samo olajša hojo, da pa popolnoma ozdravite, si kupite takoj eno steklenico tinkture »Sulfjodal« pri: R. C o 11 č , Ljubljana Vil, Kamniška ulica 10a. ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. — *Za Vaš čudoviti, vsesplošno dobroto, pomoč in velike bolečine odpravljajoči »Radio Balzam« se Vam najtopleje zahvaljujem. Maks Kozinc, Etsrnit Dortoir, Capelle au Bois, Belgija.'« — Lonček 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 Din, dva 28 Din, tri 38 Din, pošlje: R. COTIČ, Ljubljana VII, Kamniška ulica 10a. Lep gramofon »His Master's Voice«, s hrastovo omaro in 22 plo-se proda za 1500 Din; brez plošč 1200 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.329. Posestvo blizu postaje r Savinjski dolini, z 21 orali dobre zemlje ter sadonosnikom in vinogradom proda posredovalnica Crepinšek, Celje, gostilna Jelen. Mizar vajen vseh del, z nekaj gotovine, pristopi k mizarskemu podjetju kot družabnik ali pomočnik, najraje v okolici Ljubljane ali Kamnika. Rabi tudi stanovanje. Ponudbe na I. U., Maribor, Miklošičeva ulica 2, II. nadstr. |ILmiiSJiLw GuHalni Koiill konjički na kolesa od Kam pa, kam? Din 3— naprej Vsi na Ježico k »Florjan- Eksportea hiša Luna, čku« na domače krvavice, Maribor, Aleksandrova 19 pečenice in dobro vinsko 1 итидЈшиЈшааид^лтмдшаивм kapljico. — Priporoča se Urbajs. ПЧМК*РП!Н!Р|ВГЧН £ __!П гшфТшшЗ! malo Pianšne posestvo »nALIBOR« (CSR) na obroke po Din 40 •— jfe-se vzame v najem. Dopise (i,n0 le pr. tvrdki z označbo velikosti je po- Alfonz Bre7.nl!« slati na podružnico Slo- Aleksandroma 7 LiuM ana venca« v Celju. " _________ Tvomitke cene prvovrst- n j ... nim inuzikalnim instru- Prodam tri njive mentom, gramolonom — od 3 do 5000 m' velike. harmonikam lc pri ena je nasproti kolodvora dve v bližini novega mostu. Kdor prej kupi, ceneje dobi. Fr. Jenko, sedlar in trgovec z usnjem v Medvodah. Katera šivilja j bi vzela pridno pomočnico? Pogoj: hrana in stanovanje. Na plačo se ne ozira. Naslov v upravi »Slovenca^ pod št. 14.213 Vzgojiteljica vešča slov. in nemškega jezika, s higijenskim tečajem išče meslo k otroku v boljšo družino. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vzgojiteljica« št. 14.211. Starejša ženska zanesljiva, išče mesto hišnice kjerkoli. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hišnica« št. 14.288. Primemo službo Uči vfiokojeni orožniški narednik in občinski tajnik že sedmo leto. Najrajši v Ljubliani. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Vesten« št. 14.224. Oskrbnik ali majer oženjen, brez otrok, išče j službo. Več pove oskrbnik župnišča Teharje pri Celju. Uradnica popolnoma samostojna moč, išče službo v odvetniški pisarni ali kaj podobnega. Ponudbe ali naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.219. Knjigovodja bilancist želi takoj mesta. Ponudbe pod »Bilancist« št. 14.337 na upravo »Slovenca«. SaiiHe Oton Pere Maribor — štev. 100 prost katalog, naročila a navedbo zažtliem-ga instrumenta. Dopustna obročna plačila. Muz čarii učitelji,diiaki 10% popust enose'ležne Din 05"—, dvosedežne Din 115.— Eksportna hiša Luna, Maribor. Aleksandrova 19 dobite na hipoteko. Pismena vprašanja pod zn. »A. G.« na upravo »Slovenca« v Mariboru. Dnevno do 500 Din zaslužka lahko dosežejo moške in ženske osebe s p r o d a i o raznovrstnega blaga trgovcem in privatnikom v vseh mestih države po brezkonkuien-čnih cenah Ponudbe na »01ymp«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Stanovanje soba in kuhinja, v pritličju, oddam. Tomačevo 63, Sv. Križ. VeiiKa raisfava vsakovrstnih'nrar ter "uitlt-negn naftlt? ter tudi svt'čk po brezkonku enčnib cenah 1'ksportna hiia Luna. Maribor Aleksandrova 19 250 Din dnevno zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okrajul — • Kosmos«, Ljubljana, pošt. predal 307 • Znamko za odgovor. гишшл Violina od Din 6& Mandoline • 129 Gltare • • 169 Bočne harmonike 60 KftOMATtfHt HACMONIKC, HAVA75KE 0I7ARE IT. O Ž ahtevajte betttlsful tvorniSk 8 CENIK: HEINIUKEROLD MARIBCfUMO*. enodružinsko, prodam. -Naslov v upravi -Slov.« pod SI. 14 290 Večjo strojarno na vodni pogon, v prometnem kraju, na zelo lepem prostoru, s stanovanjsko hišo. trgovino z usnjem, gospodarskim poslopjem. sad'inosnikom — blizu železniške postaje, vse v dobrem stanju, takoj prodani Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Ugodno nnnrndaj« štev, 14.192. za dame in gospodo i vpeijavo strojnega pletarstva v tii-i. Zajamčen »nsluirk ea 1500 H. тгнегпо. Vsakovrstno Posestva J 2 do 150 oralov pro aja Posredovalnica. Ma ribor, Sodna ulica 30. кег prevzamemo izgntovljeno blH|*o plačamo zaslu/.ek za pleten e in dostavimo v izdelavo prejo Piš to še lanes po brezplačne oro-sppkte na Jugo-dn-vaiHkn Ifuiloll iiusne a. dr.. Za 4rt-b št.32, Jelačičev trg 5. po natvišiib cenah CERNE. tuvelir Liubliana, VVoltovi ulica M 3, Dobra kuharica marljiva, snažna in poštena, spretna tudi za natakarico, išče službo. Gre tudi v hotel ali boljšo gostilno. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11317. Slaščičarskega vajenca sprejme Rudolf Goleš, Laško. - Hrana in stanovanje v hiši. Oskrbnik veSC vseh panog kmetijstva, želi spremeniti službo proti odškodnini v de-putatu. Eventnelno vzame primerno posestvo v najem. Dopisi pod »Upoko-|enec« na podružn. »Slovenca« v Celju, Malo posestvo pri farni cerkvi, na križišču več cest, avtobusna postaja in blizu kolodvora — prodam. Vse v dobrem stanju. Zemljišče je pel minul od posestva. Pripravno za nenzijoniste in obrtnike. Natančnejša pojasnila daje Ivan Novak, pekarna, Sv. Vid pri Ptuju. Srebrne krone staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod i Vidovdanske ceste pri gostilni Možma. Vsake vrste ZlOfO kuP"je po najvišjih cenah Г Čuden, Ljubljana, Prcšcruora 1 Klavirji Preden kupite klavir si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klaviriev Prodajam najceneje, na najmanjše obroke z garancijo Najcenejša izpo-soievalnica! Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5. ELEKTRODI NA MIČNI ZVOČNIK 5 WATT Ia. LE DIN 1.050 H0RNYPH0N: W 301 - W 303 L - SIX - ELECTRIC III TUNGSRAM: STANDARD - REX - 3 X ORION: S III - SOL III - LUXUS V 11EZY: S IV z vdelanim iročnikoni le . . DIN 5.950" Vsi aparati za direkten priključek na lok 2elod lep in zdrav, ponudite na naslov »Suma«, Ljubljana, Dvoržakova ulica 3, 1. a. Zračna sesalka z visokim pritiskom —• Hochdruckluflkompressor, z 10 do 15 Atm., evenL z jermenskim pogonom, se kupi. Ponudbe na C. P., poštni predal štev. 22, Ljubljana. ISče mesto kot vzgojiteljica pri otrocih dobre kr-ičanske obitelji, najraje na deželi. Plača postranska stvar. Ponudbe pod: »Dobra krščanska vzgoja« na upravo »Slovenca« v Mariboru. HORNYPHON SIX HORNYPHON W 303 NAJVIŠJO CENO VAM NUDIMO ZA VAŠO ZASTARELO RADIO POSTAJO V ZAMEN lAVI ZA NAJMODERNEJŠE APARATE NA TOK SVETOVNIH ZNAMK rnrnu - шо$к/1м - mm BOGATA_ IZBIRAl_ CEN P, _ *°Lli>KEI_ PIESfftl IRG S\1 10 l. PRODAJAMO _TI IDI NA _PRIMERNE OBftOKEt T C L C f O M 2407 v v ZA 60Z.C NAJLEPŠE DARILO PHILIPS RADIO Velika izbira plošč in gramofonov Tudi nn obroko Zahtevajte prospekte >APOLO<, pa ača Grarike Miklošičeva 38, Ljubi,ana Kožuh črn, dolg. dobro ohran|en poceni naprodaj. Podmil-ščakova ulic* it 31 (prej Vodovodna). Pletilni stroj št. 8/50 dolg, skoraj nov, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14.357._ Usnjat suknjič nov, prodam za 560 Din. Prijave na upravo »Slovenca« pod znač. »Usnjat suknjič«. Ofm »Javor« lesna industrija v Logatcu 1 ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubliani v novi oalači Vzaicmne zavarovalnice. Srečke delnice, obligacije kupuie Uprava ■Merkur«. Ljub'iana — Selenburaova ulua 6 II nad«tr na sesalni plin, 50—30 IIP kupim — I. S1NGER, Bačka Topola. Tovorni avto pripraven posebno za prevoz grušča, ceno odda mlekarna Bernhard, Maribor, Aleksandrova 51 Kislo zelje uovo, prvovrstno rezano, in cele glavice za sarmo. v sodčkih v vsaki množini po najnižji ceni po naročilu dobavlja Gustav Erklavec. Kodelievo 10, Ljubljana. Teleion 25-91. Poceni pletihc stroje oroda Tebna. Ljubljana, Mestni trg 25 1. Puhasto perje iisto čohano oo 48 Din ,Marstan«, Maribor. -Vpisnina 10 Din. Pletarna nogavic, kompletno urejena stroji na električni j pogon, se vsled odhoda ! :z Maribora nji" dno proda. Potreben mali kapital, osigurana lepa eksistenca. Lokal zelo poceni. — Vprašati Valjak, Maribor, Kino Union. 1mŠALKE za Božiči »Jakson-Haines« 165 Din, »Eisblumea, votlo brušene 159 Din. Veletrgovina z železnino FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska ccsia 1. Kupujte le najboljše domače čevlje ^ znamke Лајр Planinsko seno sladko, tri vagone, proda Josip Zabukovec, Nova vas. Postavi ga lahko na postajo Velike Lašče ali Rakek v povezanih balah. Za ceno vprašati na gornji naslov. Novo spalnico črešnjevo, masivno, poli-tirano poceni proda Joža Vižin, mizarstvo, Dorfarjc (20 min. od postaje Skofja Loka. Pisalni stroj »Continental« (mali!, nov, proda za 3500 Din dr. To-minšek, Višnja gora. Naprodaj 300 do 400 kg rudečega korenja za juho. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.328._ Šivalni stroj izredno dobro ohranjen, \ po nizki ceni prodam. — i Moste, Krekova ulica 4. i za šolo. Krste ' vseh vrst ima po najnižji ! ceni vedno v zalogi Jcr-l nej Sitar, Smihel št. 55, Novo mesto. / t Tovarna j 25 lampijonov 'J'e'iSr'S^r- svilenih, vse skupaj ali po komadih poceni tia-prodat zaradi spremembe razsvetljave, istotako tudi ! ena lončena in ena Uo-1 oalna peč. — Vprašati v ' Mariboru, hotel »Orel«. A Tržič \J i'rodajalna: ! Sv Petra re*ta 20 Žimo za modroce od naiceneiSe do naifineiše po tovarniških cenah prodaja Sever Rudolf Marijin trg it. 2. Premog, drva. koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon ЗЗЛЗ^^^ Vino žlahtnih trt, črno in belo, staro in novo, kupite liter po 4.50 in 5 Din, 60 litrov in več. Dobava takojšnja. Naročila, vzorci: Ljubljana, Zaloška cesta 21. Proda se po zmerni ceni osebni avto 6 sedežni, znamke Fiat, dobro ohranjen, posebno sposoben za požarno brambo, in zelo močen tovorni avto 2% tonski, znamke Puch. Vprašanja naj se naslovijo na Export, Maribor, Poštni predal 6. шшатг Nabavite si moj avtomatični brusilni strot, ker z is'im je lahko vsakdodober brusač. — Gateržage na troju brušene so brusijo ravno — /ato Vam nli ni! treba s pilo ravnati; isto-j tako so krožne žage po > trušen u enako okrog'e. Žagali boste hitreie, ker žagine listi- zamorelo izkoristili le, čo so avtomatično biušeni. , Te stro c izdeluje in se j priporoča I. ,inifft*loTenskn delavnica : artomati< nih strojev ; F. lončar j LfnhPnna VII. ! Sp. Šiška Celovška c. 43. Štafcrska jabolka mašančke, carjeviče in druge zimske nudi v zabojih do 50 kg brutto od postaje Kostrivnica-Pod-plat: Franc Kupnik. To-vornina do Ljubljane za 100 kg ^poroverno 13, brzovozno 17 Din. Strojarne pozor! Prodam zelo malo rabljen, skoraj še popolnoma nov ccpilni stroj (Spalt-masebine). Ponudbe na upravo »Slovenca* pod 'Poceni naprodaj* štev. 14.191. ШШША Ш \m se rlobe po 2.30 Din pri Gospodarski /.vezi v Ljubljani Pohištvo Črešnjeve spalnice ter vse ostalo pohištvo Vam nudi najceneje Ivan Kuhar — Vižmarje 69, St. Vid nad Ljubljano. Čevljarska delavnica na najprometnejši cesti v Ljubljani |e radi starosti takoj po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovcnca« pod Št. 14353. Elektro-ventilator nov, za pogon meha pri harmoniju ali pri majhnih orgijah, ugodno naprodaj. Vrtilni tok 220—380 Volt. Fr. Jenko, Št. Vid nad Ljubljano V Mariboru ja najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, igrač, pletenin itd. pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica št. 26. Elektroinštalacije za razsvetljavo in pogon izvršuje strokovnjaško po zmernih cenah ter special. delavnica za popravljanje in previjanje elektro-mo-torjev, transformatorjev in avto-dinam. - Imam v zalogi ves elektro-mate-rijal, kakor žarnice in elektromotorje najznamenitejših firm v vsaki količini. Fr. Perčinlič, kon-cesionirano elektro podjetje, elektro mehanično podjetie, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 16, telefon 2371; Domžale, nasproti pošte. Najlepše in trajno darilo za Božič jc lepa slika, ki Vam jo naredi F o t o M e y e r , Maribor, Gosposka 39. Plašče za zdravnike, laborante, brivce itd., jopiče za natakarje, peke. mesarje, kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše C. J. Hamann, Ljubljana. Mestni trg 8. liSNDATE SUKNJIČE kupite najcenojše pri FR. ZAlOKAft. MengeS 41 l ine vatirane črne . . a Din 570 — rujave . a ,. 600'— Z ovčjo podlogo 100 Din več №ogi«iivice rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri K A R L PkEIOG LJUBLJANA. Židovska ulica in Stari trg JEDILNO ORODJE iz alpako. alpaka srebra in pravega srebra v kasetah, pripravno za darila. Dobi se tudi na plačilne obroke edino pri tvrdki M. Rauch, Celje. Krušno In vse uilevslie izdelkt-vednr -veže dobile ori A. & M. ZORMAN I mbliana Slan tri) <1 32 Čaj rum konjak fino surovo in žgano kavo, darila za Božič priporoča Josip Jagodič — Celje, Glavni trg. S Teichertovimi rop bodo gradili v novi remizi naš tramvaj. Glavno zastopstvo: TEICHERT & SOHN Gledališka ulica 12, otomanc. divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najcene.e hjnacl' Zaroto*-L ju bl ta na, Gosposvelska resta št 16 (pri Levu) Okvirje za slike vselt vrst izvršuje točno in solidno v enem dnevu tvrdka — M. Rauch, Celje, Prešernova ulico 4. Šival in pletil. stroje oopravlia in renovira Emil Klobčaver. specital-ni mehanik. Liubliana. Sv Petra cesta 47 Orožje in municija. »Orožarna^, — J. Pastuovič. Zagreb, Zrinjevac št. 15. Zahtevajte cenik! Pravs gome ž Din 250'- izdeluje in razpolilja Tudi brez denarja Vam ni več težkoč! Takoj pišite ali se zgla-site osebno glede nabave vseh potrebnih oblačil za moške in ženske do naj-linejše izdelave! Denarja Vam ni treba, ker sprejmem za plačilo vse kmetijske pridelke, živila ali les, drva, vsako blago ild. FLIS RUDOLF, krojaštvo Domžale. Božična darila Kovčke, spisne, šolske in ročno torbice, listnice, denarnice itd. priporoča po zmernih cenah Maribor, Aleksandrova c. l;i Atoi* (grebene nakup in prodaja vreč Lnthljana Dunajska cesta St. 36 . I | OTVORITEV ODDELKA ZA DETAJLNO PRODAJO LASTNIH IZDELKOV V ORIGINALNO ZAPRTIH STEKLENICAH t LIKERJI RUM BRAN'DY (C,p,c) JAJC. BR-\NDY SLIVOVKA BRINJEVEC TROPINOVEC HRUŠOVEC VERMOUTH PELINKOVEC MALAGA LJUBLJANA KOL1ZEJ- GOSPOSVETSKA C. 13 MALINOVEC ORANŽADA CITRONADA Fr. Zalakar • Mernik 41 Modroce posteljne mreže, železne zložliive postelje otoma-De divane tn tapetniške izdelke o u d i naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trtf »3. Ugodni o a li u p morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Sveže in suhe gobe kupujem stalno vsako množino Zahtevajte po* lasnila. Namizna jabollta prvovrstna razpošillam po oainitii ceni. — Peter Se trna, Redeče - Zidan« Pletilni mojster izkušen, se priporoča za najmodernejšo izdelavo pomladnih novosti, kakor kopalnih in športnih vzorcev ter druge trikotaže. Prevzame vsa popravila pletilnih, šivalnih in 'ek-slilnih strojev. - Solidne cene. Popolna preureditev obrale. Strokovnjaška pojasnila brezplačna. — Istotam se proda en stroj 8 60. -Popp«, rabljen, za 2500 Din; en stroj 10 31, -Diamant«, nov, za 3500 I Din. Priporoča se mehanična delavnica F. ThSIe, Ižanska cesta 62. NOVOST! Vrtne ograje železo-ccmentnc, napravljene v raznih kraenih oblikah ter sc montirajo s poljubno dolžino ob vrtovih ali skladiščih, so vztrajne, lahke in se dajo po potrebi brez škode zopet razstaviti. Cena je nizka, kot leseni ograji. Izdeluje in dobavlja vsa v to stroko spadajoča stavbna dela Stavbno podjetje RudolJ Terčcij, L|ubljana Vil, pri novi iie. cerkvi. Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri Undsfti posojilnici retf. £adr. in i. V Ccljll "tf. /adr 1 n 1 v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestniltov z vsem svojim premoženjem "o! Dne 7. decembra se bo vršilo v dvorani hofela „Beli vol", Kralja Pelra cesta, od 9 dopoldne do 6 zvečer poskusno kurjenje z novo patentno trajno gorečo pečjo U Pričakujoči Vaš cenj. obisk, beležimo z odličnim spoštovanjem Do Rakusch? Celje, veletrgovina z žeSeznino, Celje Popolnoma varne naložite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaSa circa po odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudno lastna paiača, nadpolovica delnic hotela к »Uniona«, hiše m zemljišča. Kredi i v tekočem ra- * čunu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. A V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prija-T teljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni, predobri soprog, oče, sin, brat in stric, gospod Ivan Majdič gostilničar in posestnik v Lcvcu pri Celju dne 4. decembra v javni bolnišnici, po kratki, mučni bolezni, v 40. letu, za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil dne 6. decembra ob 3 popoldne iz javne bolnišnice na okoliško pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 7. decembra ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Danijela v Celju. Celje, Leveč, Hrastnik, Maribor, Bucks, dne 5. dec. 1931. ŽALUJOČA RODBINA IN SORODNIKI. mm Zahvata. Vsem, ki so sočustvovali s tolažilnimi besedami v najtežjih trenutkih in počastili s svojo navzočnostjo na zadnji poti našo nepozabno irasater naša nejiskrenejša zahvala. Ljubljana - Beograd, 6. decembra 1931. Rodbina Ježeva Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja v bolezni in ob smrti trtojega nepozabnega soproga Antona Zupančiča se vsem najloplejc zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna CČ. duhovščini, preč. g. p. dr. Romanu, čč. usmiljenim sestram ter vsem, ki so spremili dragega rajnika na njegovi zadnji poti. Bog povrni vsem obilo! Ljubljana, dne 5. decembra 1931. 2ALUJOCA SOPROGA. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Brez posebnega naznanila, Naša vzorna soproga, mati, stara mati in tašča, gospa nam fe po težki bole/ni v 77 letu starosti, previdena s tolažili svete vere danes 5. t. m. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke se vrši v pondeljek, dne 7. decembra 1931 ob h 16. uri iz hiše žalosti, Podrožnik cesta V. št. 43. na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. decembra 1931. Dr. Rudolf Kobal, Viljem Kobal, ing. Avrelij Kobal, dr. Ivan Kobal, dr. Alojzij Kobal sinovi z rodbinami. Ivan Kobal soprog. Antonija Jcše-Mrak, trgovka, Rimska cesta 8, naznanja potrta globoke žalosti v svojem iinenu, kakor v imenu svoje hčere Marije Pollak in ostalih sorodnikov, prijateljem in znancem, da je njen dobri soprog, gospod trgovec po dolgi, mučni bolezni, ki jo je prenašal z nepopisno potrpežljivostjo, večkrat previden s tolažili svete vere, danes 4. decembra ob 7 zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pogreb rajnkega sc bo vršil v nedeljo, dne 6. decembra ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 14 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušniea se bo brala dne 7. decembra 1931 ob 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Priporočamo ga v molitev in blag spomin! V Ljubljani, dne 4. decembra 1931. Mestni pogrebni reved » Ljubljani ф Iibim№ iranka kraljevine Jugoslavije a. ti. podružnica ШШШша Tolefon štev. 30—20. Dunajs k a cesta Štev. 31 (tni*>a Zdarjev li dedičev) Račun poštne hranilnice štov. н.ооз. Centrala: BEOGRAD Glavna podružnica: KAGREU Podružnica: sAHAJLVO Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem Sprejemu hranilne - loge z ali brez odpovedi. Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikom in kreditnim zadrugam ki posoiujejo tudi obrtnikom, in lombar- Otvarja tekoče in žiro račune. Izda e kavcije in garancijska obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostalo bančne posle, dira državne vrednostne papirje. pismu MAMJFAKTURIST - poslovodja ш1мммитгп«ишмш^™ит«1т1иим»м1м a primerno kiivcijo, udeležbo nn dobičku in fiksno plačo se išče. — Nastop po dogovoru. — Ponudbe na upravo lista pod >Kavcija< št. 14.309. a i. 2 ■s** S N p «/ a. O. sv — N ; C i 00 -2.S- s i S 3f3 » in« a s; E S i c л * o > s c - i => c 1 а w - H O =б v O ^ ® N »/o S S*; Žo « s ® T Ш E is 7 -J* fc-X io f Sta: N 03 a. »£> > М N-N ^ i J 1 •e Z JZ » C. r- z ** - f r 3 T l1 'r «8 V. u B -» * >-« Dr. Joža Lovrenčič: « 3 i c ~ 1 - C. ~ — o ±C ^ (M N tli <■ r,. * N > V Hnnil izumita iisroila wfl Roman iz drugega stoletja pr Kr. Kraljica je utihnila. S sladkim nasmeškom krog ustec ji jc Dardan zaspal v naročju in rahlo ga je odložila, da se ji ne bi zbudil. Ko je ležal na postelji, je obstala ob njem in ga ljubeče gledala. Misel, k ko jo bo nebogljenček iskal in se jokal, ko ga bo za nekaj dni prepustila tuji oskrbi, jo je vso prevzela in zadržala ob njem. Najrajši bi ga vzela s seboj še na Medejsko gradišče, da bi ga videl oče in ga bil Epulo vesel. »Zdaj pa kar lepo ajaj, sinko moj, da se pomenim s slaro Karo, kaj mi bo ona svetovala!« je dahnila v otroka in ga še poljubila ter po prstih odšla do vrat, ki jih je tiho odprla, za trenutek postala, da je malega še enkrat objela s pogledom, nato pa zaprla za seboj in vstopila v dvorano. »Je zaspal?« jo je vprašala Kara. »Zaspal. Dolga pot, zrak ga jc prevzel... Belen čuj nad njim!« »Čul bo Belen nad njim in nad teboj, kraljica, dasi le čakajo težki časi, ki bi jih rada zaustavila, če bi mogla, a kar je Usod določil, se ne da sj>remeniti. Mislila sent kajkrat nate, vedela sem, da prideš, in rotila sent Usoda in ga priklicala...« »In kaj mi poveš?« jc vprašala Ena, ki je bila sedla na klop nasproti Kari. položila roke na mizo in io pričakujoče gledala. ;>Ko sem kuhala in žgaia preroška zelišča v svoji koči, glej, je prišel Usod in me prijel za roko in me vodil s seboj. Dolgo sva hodila, kakor bi šla na visoko goro, in poleni mi je zmanjkalo pod nogami tal in bilo mi je, ko da hodiva po sami mehki megli. Ves čas nisem ničesar videla, šele, ko mi je Usod rekel, naj gledam, sem videla. Pr,ed menoj je bila kakor na dlani zemlja in razločila sem vse kraje in gradišča in stopila sem lahko, kamor se mi je zahotelo. Mislila sem nate in šla sem v tergeslski dvorec, a v njem nisem našia ne tebe nc kralja in ne malega, povsod sem srečevala le neznane ljudi. Stopila sem nato, kakor misel je šlo hitro, v to naše gradišče in v dvorec, kjer sem te našla. Santa si bila z otrokom, ki se je igral z lokom in govoril o čudni, krvoločni zveri in pravil, da jo mora zadeti, ker bi sicer vse pokončala... Toliko vem zdaj povedali, kar se liče tebe in tvojega otroka. Rekla sem ti že, da bo čul Belen nad vama, drugega me ne izprašuj, ako si hočeš prihraniti prezgodnjo žalost!...« »To pa te še lahko vprašam: ali smem na Medejsko gradišče?« bi z negotovim glasom rada vedela Ena. »»Snteš in vrneš se, knkor si slišala, zakaj otrok se ti zdaj še ne igra z lokom in tudi govoriti še ne zna.« je odvrnila Kara in Ena jc bila zadovoljna z najbližjo prihodnostjo, ki se ji je ni treba bati. »Zdaj pa pojdiva pred dvorec, da se oteščava! Lepše je zunaj v jutranjem solncu pod zelenimi hrasti, kjer mi šc jkivcš, kako je s Katmelom, o katerem si mi povedala, ko sem te zadržala, prihajajočo iz dvorca, da je tu in da ga hodiš leči!,« je pozvala kraljica Karo in mimogrede naročila, s čim naj jima po-strežeiok »Meni ni treba nič, kraljica. Nisem, da bi ti delala pri jedi druščino. Katmel ti bo znal o sebi več povedali sani, jaz ti le to rečem, da so ga Rimljani huje zadeli, kakor (>a ti pred letom. Čudila sem se, kako je mogel vzdržati, da ni izkrvavel. Potrudila sem se z njim in mislim, tla so ga moji leki rešili. Prili pa bom morala še in šc bova lahko govorili, ako prej ne odideš, ko te tako vleče k očetu in k Epulu kralju, kar je prav in ti ne svetujem, da bi odlašala!...« Ena jo je hotela zadržati, a Kara se ni dala pregovoriti. Poklonila se ji je in odšla. Ena je izpod hrastov gledala za njo in ko je sedla za kamenito mizo in so ji prinesli toplega mleka, belega kruha in sladke strdi, se je spomnila svojih družic in poslala ponje, hčere velmož, da bi ji drugovale kakor nekdaj in ji s pesmijo krajšale čas. One pesmi o Menelaju in lepi Heleni se je domislila in rada bi jo še slišala... Prišle so družice, poklonile so se ji in po vrsli jih je pozdravljala, se čudila mlajšim, kako so vzrastle, vrstnicam pa zagotavljala, da so lepše, nego so bile, pa jih izpraševala, če težko čakajo, kdaj se povrnejo mladci iz boja. In še jim je priznala, da se jih je v Tergestu često spominjala in da ji je bilo dolg čas po njih, ki jih je bila vajena od malega. Družice so spočetka samo odgovarjale, ko pa so videlo, da je kraljica prav btko ljubezniva kakor prejšnje čase. jih je minila ona tipajoča bojazen s čudno zadrego, ki veže jezik, in zagostolele so in ščebetale kakor lastovke veselo, kadar priletijo v mehkotoplem pomladnem jutru preko morja in najdejo pod starim krovom svoje slnro gnezdo prav tako, kakršno so pustile v pojemajočih jesenskih dneh (Nadaljevanje slodi.) P 10/25 79 Javna dražba najema. V petletni najem, ki se prične s 1. julijem 1932, se daje trgovski lokal, to je hiša štev. 37, Gaberje, tik ob postaji Dobova, s skladiščem, gospodarskim poslopjem, kozolcem in kolarnico, obenem z 49 arov merečo njivo in četrt orala velikim travnikom, vse tik poslopij. Mesečna najemnina se bo določila z dražbanjem od zneska 2000 Din navzgor. V hiši se pridrže za lastnico v prosto razpolago dve sobi in kuhinja s pritiklinami. — Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba št. 6. — Interesenti naj pošljejo svoje pismene ponudbe na podpisano sodišče do 1. januarja 1932. — Okrajno sodišče v Brežicah, odd. I., dne 29. novembra 1931. CERKVENE ZVONOVE najceneiše. iz Ia brona, umetniško izvršene, izdeluje samo Ing. J. & K. B fi h I, Maribor, Aleksandrova cesta 35. — Odlitki iz brona, medenine, aluminija L t. d Specijalne litine. posteljnina, preproge, lino lej, odeje, zastori, žičniki, žimnice, otomani, žima, afrik, puh in pernice, kakor tudi vse stanovaniske potrebščine je dobiti po nizkih cenah pri KARL PREiS-lf, Maribor, fiosooska 20 NA PKVKM MKNTU BO Aivttlni stroji In kolena AcLer - Gritzner Švicarski pletilnl stroji DIIBIEI) edino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana za rudo. Brczp'afcn pouk v vezenjn. Večletno jamstvo. Ceniki se dobijo brezplačno ЖЖЖЖ-ЖЖЖЖ-ЖЖЖЖ-ЖЖЖЖ LJUBIMKA, Kongresni trg 7 Ustanovljena 1860 Ogromna izbera ženskih ročnih del in pripadajočega niaterijala. Za smirna, perzijskem kelim preproge volna, blago in vzorci. Za brokat-prtiče zlate čipke, vložki in vsakovrstne vrvice. Pre itiskarija, entlanje, plisiranje, montiranje blazin, torbic itc. l"4 del A AVA XV* AVA aVA AVA AVA 1.000.000 je v rabi pisalnih strojev Selenburgova ul. 6 Telefon štev 29-80 LUDV. BARAGA LJUBLJANA ker je neprekosljiv v fcrpežnosti, zato tudi najcenejši. — Zaloga: SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEM ALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD NUUI l'O 1ZKKUNO UUODNLH CBN AB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKBJ K. T. 8X v LJUBUAN1 KOPITARJEVA ULICA 6 U. NADSTROPJE Cena jlcUcy-dka&L Dobiva se v vseh radio trgovinah! k temu flRCOPHON-IVGČNiK 5 cens dih 1.500'- IIJ A V A! S tem naznanjam javnosti, da me ie Okrajno sodišče v Laškem s sklepom z dne 20. okt. 1931, opr. št. P 68 24 82, postavilo za skrbnika g. Cukjati j Franca, posestnika pri Sv. Marku št. 3, tako da sem izključno jaz upravičen opravljati kuratorskc posle, zlasti tudi sklepati za g. Cukjati-ja kupčije. ' pogodbe itd. Posebno občina nima v lej zadevi , nikakega vpliva. Nadzorstvo ima le sodišče. Zupančič Ivan, posestni!.. Hrastnik št. 26. Najstarejše izkušnje. Najmodernejša konstrukcija. Zastopniki v vseh večjin krajin. Prodaja brez povišanja cea in na 12 mesečnih obrokov. Informacije daje: JUGDSLAVENSKO SIEMENS D. D„ ODDELEK ZA SLABI TOK Zagreb, Raticajev prolaz 7. Ljubljana, Danaiska cesta 1 b. Naznanilo! Usninrno Jos Bleha na Aleksandrovi c. 24 sem odkupil in |o opušča m vse tam lane kože v stro en;e se oobijo za naprej pri I OS Р1ШСН ,renrin" u,n'n in It nakup surovih koi Marioor, Aleksandrova c. 21 Potrudil se bom vstrečl. vsa^o nreoelavo in strojenje kož. kakor tudi nakup po najveslnejših dnevnih cenah. Usnje, jermena vanke vr*te vedno v zalosi. S solidno in ceno postrežbo si nadejam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva ~ Se priporočam itnimi izol'rnimi ploščami жа lahke stavbe ki so popolnoma ognjuvarne in so že nad 10 let preizkušene kot neupogibne in nezb mljive. I TOPLOTO. 10 cm debel zid iz heraklita je v toplotno-tehničncm oziru enak 100 cm opeči emu zidu iz opeke. PiMHRANEK PRI KURluNiH IV A PRAVA H spričo lOkrat večje t >plo ne zaščite, kot pri enako močnem opečnem zidu. POCENITEV ORAOBE vsled kratke uradbene dobe so manjši stroški prevozi, mezde itd. PRIHRANEK NA K.URJAVK: po debelosti heraklitnih stou do 30°/P. PRIHRANEK NA T* Ž1: manjši dovozni stroški, manjše dimenzije opor, podlog, nosilcev in tramov. PRIHRANEK NA PROSTORU, ki je vsled male konstrukcijske debeline hernklitnih plošč neprimerno večji, kakor pri opečnem zidovju. ter jamči za večjo uporabno prostorniosko ploskev. PRIHRANEK NA ORAOBENEM ČASU IN OBRESTIH: Ker so beraklltne plošče velikih dimenzij, je delo jako uspešno. Tudi že obstojefe lesene hiše se dajo zbolišnti /. malimi stroški, aii kunsirukcllo! I'rujftor ИЈ posteljnino. FRANCJAGER tapetništvo L!ubilana. Sv. Petra n. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje po ceni Din 1400"—. vseh vrst modroce otomane, žimo, zlo -1 ji ve postel j e, patentne divane itd. Najmodernejša obUkal kupite ure. zlatnino in srebr-nino pri svetovnoznani tvrdki Sad o pi-eiemniK oddaljenih postal z Auto skalo UTO-SKALA z nainatenlml Imeni postai napravi naravnai/anle aitočje lahko Prešernova ulica št. 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga urzznatn-kami Glashtitte, J W.C. Schaffhausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr. cenik zasionj in poštnine prosto od e ocilošsifle do Efcožioa z naku otn prvovrstnega Radio aparata za priključitev ua električni tok brez visoke antene, katere nudi vnepre-ko-ljivi kvaliteti špecljalna trgovinu KADIO-STAKKEL, Maribor ■ S Trflr Svobode st. © Telefon 2683 Ugodni plačilni pogoji Zahtevajte cenike Sukncni ostanki za površne suknje in obleke pod ceno! R MIKIAIIC »Рп $Кош«. liubliana predalčne zgradbe heraklitne hiše cenejše koi masivne đ « v mse Padanje lesnih ceu nam prav posebno polriuje rentabilnost preda'Snih /gradb pred zidanimi Tehnične napake pii starih, čisto lesenih stavbab, glede nezadostne ogrevalne možnosti, se dado povsem odpruviti, :>ko stene obijemo s ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV; OOSPOBANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta to) telefon stev.2057. am Viose nad Din 500.000.000'- SS^S^Sl^S Ka»ital in rszerve nad »in 16.П00.000 -Izvršuje vse bančne posle naikulantnefe Poslovne asvease s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu In inozemstvu ?.h .lui/o»lovansko tiskarno v Lhihlmnt: Kami Ofc l7(1niatr>H: I »nn KakoToe. Urednik: Franc Kreni/,ar. 30484823000201020100020101010002000101000000100501010000000202010101010002020200000102020101020102000102010032020202000000010000020102230001010101011001000002000202050001011011070101010101000101010100020200010101020007080200010101020000004801530200010253480102010201010000000008020101020202010201050501000806040610090201010002000301001003050102 0032232353535301023223480001010123480101020200020101010000230002010100010200000002234848235331234823000200005348532353484801000023530200000248480200010200019002012348235323535301012353014802010002000201230100020002000102020001020102010101484853000201532301000202020102000000482301