Slev. 25. Leto 1. Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev. Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Karla Marksa trg 2 (prej Turjaški trg), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi. Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ Narodna skupščina proti delavskemu razredu. V drugi polovici novembra 1926 je zakonodajni odbor Narodne skupščine snel za trenutek svojo krinko in se proletariatu Jugoslavije pokazal tak, kakoršen je v resnici. Zakonodajni odbor je razpravljal o konvencijah internacionalnega biroja Dela, ki jih je minister za socialno politiko predložil Narodni skupščini, da se zadosti dolžnosti, ki jo je prevzela naša država, ko je svoj podpis zapisala pod mirovne pogoje. Dolgo je trajalo, preden je minister socialne politike predložil Narodni skupščini sklepe internacionalnega foruma. In storil je to, vsaj tako se zdi, v tisti dobi, ko v Narodni skupščini ni zastopan noben delavski zastopnik. Delavske interese so pre-rešetavali in stavili zahteve in jih odbijali sami zastopniki meščanskih strank. Storili so to, da lahko brez hrupa in neljubih besed izvrše to formalnost nasproti resnim sklepom internacionalnega biroja Dela in te sklepe — odklonijo. In to so storili. Dokazali so s tem, kaj dokazali, potrdili so zopet tisto veliko resnico* da ni naroda iz bratov, nego narod iz razreda tlačiteljev in tlačenih. Zakonodajni odbor se je o konvencijah posvetoval in sklenil, da jih predloži Narodni skupščini iz dvajsetih konvencij samo dvajset, osem pa zavrne. Washingtonski dogovor o osem-urnem delavniku, je bil kot prvi odklonjen. Ako se opazuje oster boj kapitalistov proti osemurnemu delavniku, postane jasno komu v korist in prednost je zakonodajni odbor sklenil tak sklep, Kaj mar meščanskim narodnim zastopnikom (poslancem) brezposelnost, kaj jim mar potreba kulturne izobrazbe delavstva? Gre za profit in ta mora biti neokrnjen. Osemur-nik pa kvari ta profit. Zato proč z osemurnikom. Dolgo in ostro borbo so zadnja desetletja vodili pekovski pomočniki proti škodljivemu nočnemu delu v pekarnah. V vseh kultur, državah je z zakonom prepovedano nočno delo v pekarnah. Drugače je pri nas, kjer je nočno delo prenehalo samo tam, kjer je organizacija pekovskih pomočnikov bila močna dovolj, ki ga je odstranila. Zakonodajni odbor je to konvencijo zavrgel. Z drugo besedo, kapitalistom je s tem dal vedeti, da je treba izžemati, kjer se le da in more. Saj niso organizirani, delavstvo pa tudi nima nikogar iz svojih vrst v Narodni skupščini. S frazo o seljaški državi se hodi okrog kmetov iz vasi v vas. Poslušaj, proletarec in kmetič, kako je sklenjeno: Ti zastopniki kmetov so konvencijo, da imajo poljedelski delavci pravico se organizirati, odklonili. Tako daleč sega ljubezen seljaških poslancev, da smatrajo poljedelskega delavca kot sužnja veleposestnikov in ne marajo, da bi se povspel do človeka. Neznosne so razmere na vasi. Ne bomo govorili o brezmejnem izkoriščanju in o hlevih, ki so za stanovanja poljskim delavcem. Celo v slučaju bolezni nima poljski delavec nobene pomoči. Zdravnik ne pride, niti ne dobi zdravil, ako ga ne plača iz svojih sredstev. Sedaj je priložnost, da sprejme Narodna skupščina konvencijo o nezgodnem zavarovanju poljedeljskih delavcev. Ali zakonodajni odbor tega ni naredil nego je solidarno odklonil konvencijo o nezgodnem zavarovanju poljedelskih delavcev. Nadalje je zakonodajni odbor zavrgel konvencijo v kateri starosti se smejo sprejemati otroci v poljedelsko službo. S tem je dal veleposestnikom pravico izkoriščati otroke v vsaki starosti. Tudi mornarji niso našli milosti pri zakonodajnem odboru. Konvencija o zavarovanju mornarjev, če se ladja potopi, je zavrnjena. Mornar, ako se reši, naj ve, da je brez pomoči in brez posla, a bogate paroplovne družbe potegnejo zgubo od zavarovalnic. Zanimivo je, kako so vsi meščanski listi zamolčali te sklepe zakonodajnega odbora, ali pa prinesli z majhnimi črkami v kakšnem kotičku. Nobenega poslanca, ki se ima zahvaliti marsikateremu delavskemu glasu, da je poslanec, ni bilo slišati. Ko pa gre za interese kapitalistov, tedaj grme po cele ure in časopisi pišejo cele kolone. Ker je pa šlo za trpečega, ustvarjajočega in gladujo-čega proletarca, je vladala smrtna tišina. Delavskega zastopnika pa ni bilo, da bi se oglasil. Razredni boj ni iznajdba marksistov. Ne, razredni boj je ustvarjen od kapitalistov in vsiljen je proletariatu. Proletarci, ne pozabite tega in na mejdan! Volitve v oblastne skupščine. (»Delavec« št. 24 23, januarja se bodo izvršile volitve v oblastne skupščine. Vse stranke se mrzlično pripravljajo na nje. Volitve so merilo moči posameznih političnih sil. V tem članku ne mislimo razpravljati o pomenu in nalogah po zakonu. Omejiti se hočemo le na eno. Potrebno je, da »Delavec« kot glasilo 10.000 strokovno organiziranih delavcev nasvetuje vsem delavskim političnim frakcijam, kaj naj store, ako hočejo res dobro proletariatu. Ko je pri zadnjih parlamentarnih volitvah ostalo delavstvo brez svojih pos ancev, je delavski razred izginil s Površia kot samostojen politični faktor. Posledice tega občutimo z vsakim novim reakcijonarnim ukrepom meščanskega parlamenta. Ako hočemo to popraviti, ne smemo delati od 10. dec. 1926.) istih napak, ki so se delale pri zadnjih volitvah v parlament. Zakaj je takrat ostal proletariat brez zastopnikov? Ne toliko radi reakcije kakor radi razcepljenosti: tri liste so bile postavljene. Pri volitvah v oblastne skupščine gre predvsem zato, da se delavsko gibanje -po strokovnem in kulturnem združenju, po zmagi v Delavsko zbornico tudi politično ojači, čim več delavskih glasov — tem večji bo ugled proletarskega razreda. Po volilni zmagi moremo zanesljivo računati na politično zedinjenje in na razmah proletarske enotne politične organizacije. Člani naših strokovnih organizacij niso vsi pristaši ene in iste politične struje. Toda vsi se lahko strinjajo v tem: če je mogoče enotno strokovno delo', je mogoč tudi enoten politični nastop proti buržuaziji. Vedno so bili in bodo v vsaki družbi in v vsaki stranki »levičarji« in »desničarji«, t. j. ljudje, ki hočejo le naprej, ne da bi se dovolj ozirali na žive razmere, in ljudje, ki vedo, da če ne morejo danes podreti zidu, da ga bodo počasi spodkopali. Vendar nas vse druži eno: socializem kot skupni cilj vsega proletariata. Enotnost je mogoča povsod, kjer je dobra volja in zadostna zrelost. Ali ne razveseli vsakega delavca, ko čita, kako angleška delavska stranka pri vsakih volitvah napreduje? Ta angleška stranka sestoji iz raznih struj in vendar na zunaj proti buržuaziji vse te struje nastopajo v okrilju enotne delavske stranke. Za skupen nastop je potreben skupen program. Tega skupnega programa za te volitve ni težko sestaviti: delavski zastopniki bodo morali proti klerikalno-demokratski večini neizprosno in odločno braniti interese slovenskega delovnega ljudstva, Tu ne bo šlo za moskovske teze, za Ber-notov pravilnik, za Scheidemanna, v v tem volilnem boju gre za to, da se delavstvo uveljavi kot samostojna politična sila proti klerikalcem in demokratom. Vsem delavcem, vsem pristašem vseh struj nasvetujemo torej le eno: Otresite se ozke frakcijske zagrizenosti. Opustite malenkosti in glejte na bistvo! Pustite fraze in poglobite se v stvarnost! Na eni strani beograjska reakcija in z njo njeni odkriti zavezniki demokrati in prikriti klerikalci — na drugi strani trpeče delavstvo! Na eni strani buržuazija — na drugi proletariat. Delavstvo naj gre zato v boj z eno združeno delavsko listo in gotovo bo zmagalo. Ta zmaga bo vzbudila v vseh zaupanje v delavsko stvar in organizacijo, pred buržuazi-jo si bo pa dobil enoten proletariat potreben rešpekt. Socialistična stranka skupina »Zedinjenje« in »Enotnost« so se že izjavili za skupno listo in že skupno delajo. Kdor bo sedaj proti skupnemu nastopu, ni več socialist, ampak zločinec nad socializmom in proletariatom. Ves položaj zahteva od delavstva, da gre v volitve pod eno glavno parolo: V slogi je moč in zmaga, V slogi je razredni proletariat osvojil Delavsko zbornico, v slogi naj maršira tudi sedaj proti meščanskim strankam, v slogi naj ustvari v parlamentu revolucionarno tribuno proletariata in v slogi naj si končno pribori politično moč v državi. Intervencije v Beogradu. Zahteve po zaračunavanju premika vlakospremnemu osobju. — Nočne doklade pripadajo vsemu prometnemu osobju. — Potni pavšal za progovne obhodnike. — Protest proti redukciji kilometraže. Čim smo zaznali za reakcionarne določbe novega pravilnika sporednih prinadležnosti ter za brezglavo za-državnje ljubljanske direkcije, ki si ne upa tolmačiti določb v korisi osobju in pošilja kurirje v Beograd, smo poslali v Beograd dva sodruga, da na merodajnih mestih predložita naše zahteve ter razložita »strokovnjakom« v Beogradu, kakšna je prav za prav železniška služba in kdo ima! pravico na sporedne prinadležnosti. Stališče, ki smo ga zastopali je naslednje: Potni pavšal po Din 300.— oziroma 350,— se dosedaj ni izplačeval prog. obhodnikom in vse tozadevne intervencije so bile brezuspešne in to iz razloga, ker je direkcija v svojem prvem predlogu pač predlagala za potni pavšal razne inženirje, prog. mojstre itd. pozabila pa je predlagati pavšal tudi za progovne obhodnike. Sedaj je pravilnik v tem členu za našo direkcijo najbrže zopet nejasen dasi govori, da pripada potni pavšal onim uslužbencem, ki redno mesečno najmanj desetkrat obhodijo progo. Da direkcija sedaj ne bo zopet pozabila na te največje reveže progovne obhodnike, jo opozarjamo na dejstvo, da vrše ti službo v turnusih 16/16 in 24 24 ter morajo v turi prehoditi do 20 km proge. Povodom intervencije pa smo opozorili Gen. direkcijo in ministrstvo ustmeno in tudi s pismeno vlogo, da sigurno odredi od 1. dec. 1926 potni pavšal progovnim obhodnikom. 2. Kilometraža, Pravilnik, kar se tiče kilometraže je popolnoma zgrešen ter je spravil v nezadovoljstvo celokupno vlako-spremno osobje. Na eni strani je vzel osobju pri osebnih vlakih po Din 22 do. 70, na drugi strani pa dal osobju pri tovornih vlakih »miloščino« Din 12 do 50 mesečno. Proti temu brezglavemu postopanju smo energično protestirali in zahtevali, da se ima osobju pri osebnih in brzih vlakih izplačevati kilo- metražo po stari postavki, a osobju pri tovornih vlakih zaračunati premik. Dasi pravilnik čisto jasno govori v čl. 51, da se »vlakospremnemu osobju premik pod četrt ure ne zaračuna, a premik nad četrt ure se računa in sicer se računa vsaka začeta nova četrt ure kot cela četrt ure« vendar »stručnjaki« pri Ljubljanski direkciji dvomijo, če smejo zaračunati premik vlakospremnemu osobju, ker se dosedaj ni zaračunal in niso omenjene medpostaje. Gospodje na direkciji, kje pa vrši vlakospremno osobje premik? Ali v dispozicijskih ali v medpostajah? Da osobje na tem ne bo oškodovano, smo predložili v Beogradu zahtevo, da naj vse direkcije takoj obvesti, da se vlakospremnemu osobju premik zaračuna in izplača naknadno od 1. aprila 1926. Splošen utis deputacije je ta, da je dosti krivde na posameznih oblastnih direkcijah, ki se ne smatrajo kompetentne za najmanjše razloge. Ampak vsako stvar vprašajo v Beogradu in to večkrat v taki stilizaciji, da je nato odklonjeno. 3, Nočne doklade: Pravilnik odreja, da pripadajo nočne doklade za težjo in naporno službo »saobračajnemu, magacinske-mu, staničnemu in mašinskemu osobju,« Pravilnik nadalje nikjer ne predvideva, da bi prjemanje kilometraže izključevalo prejemanje nočne doklade ali narobe, ker je vsaka teh doklad določena za druge vrste delo in sta obenem obe malenkostni. Seveda ljubljanska direkcija, mesto, da bi to vzela z veseljem na znanje, vpraša Bograd, komu pripada nočna doklada in kdo spada pod »saobraćajno, stanično osobje? Nadalje se je postavila sama na stališče, da kdor dobi kilo-metražo ne dobi nočnih doklad in narobe!« Čemu potem sploh obstoja direkcija? Saj ima vendar vsaj en izvod zakona o drž. prom, osobju, kjer bi lahko videla, kdo je saobraćajno osobje! Ali pa kdo je »magacinsko osobje« bi tudi lahko vedela, ako pa nima »stručnjakov«, naj bi poklicala zadnjega skladiščnega delavca, da bi ji povedal! Nič tega, ampak najbrže sam minister naj odloči, kdo je eno ali drugo, najbolje pa bo če bi predložil ministrskemu svetu. Čudi se Beograd takemu postopanju direkcije, obsojamo ga mi in ugotavljamo, ako ne bo dobilo nočnih doklad vlakospremno, prometno, kretniško, premikalno, postajno osob-ie, lampisti itd., bo ležala odgovornost na Ljubljani in ne v Beogradu. Naša zahteva je, da se ravna strogo po pravilniku, izplača poleg Jdlo-metraže tudi nočno doklado vsemu gori navedenemu osobju, zahtevamo pa tudi, da se nočne doklade dajo tudi prog. čuvarjem in obhodnikom. Končno so bile predložene še zahteve glede izplačila nagrad za vršenje strojne službe in glede nagrad za doplačila, kjer se je zahtevalo, da naj se da procente tudi od doplačil s prilikom od Din 1.—. Vse naštete zahteve se obravnavajo v Beogradu v ministrstvu saobraćaja na podlagi naše intervencije pod štev. M. S. br. 36375 od 9. dec. 1926 ter bo centrala podVzela vse korake, da jih ugodno reši. Beogradu ni prav! Veliko razburjenje je zavladalo po ministrstvu saobraćaja po zadnjih protestnih shodih, ki smo jih obdržali povodom nameravane redukcije hrvaških železničarjev tudi po vsej Sloveniji in iz katerih smo poslali ministrstvu energične protestne brzojavke in resolucije. Uspeh je bil ta, da je bil centralni sekretariat že po 4 etneh obveščen, da se redukcije ukinejo in da je odobren kredit do konca leta za zagrebško direkcijo. Edino naša organizacija je javno nastopila, Slovenski železničarji smo pokazali svojo solidarnost, med tem ko so ostale organizacije molčale — in le naša organizacija je dosegla lep uspeh. A Beogradu to ni prav! On sedaj, ko se je zbral iz razburjenosti, vprašuje, kako si upajo železničarji pošiljati ministru protestne brzojavke in celo groziti! Kaj sploh briga slovenske železničarje, kaj dela Beograd s hrvaškimi!? Po mnenju Beograda naj mi molčimo, kadar se napada sotrpine na Hrvaškem in čakamo, da se potem uniči tudi nas! Ugotovili smo v Beogradu, da iz-vzemši tistih krajev, kjer imamo mi močne podružnice, ni prišel v Beograd niti en brzojavni protest proti redukcijam na Hrvaški, še manj seveda od onega kupa slovenskih organizacij, ki jih je v Ljubljani skoro en ducat in reklo se nam je, če se Hrvatje sami za se ne brigajo, pustite jih Vi Slovenci v miru, zlasti ker ste znani kot vedno nezadovoljni element, ki proti vsaki stvari protestirate! Naj si bo Beogradu prav ali ne, naj postavlja oblasti, direkcije ali kakršnekoli hoče meje, mi železničarji se čutimo eno, ne oziraje na kraj službe, versko, narodno ali politično prepričanje, borili se bomo za zboljšanje svojega položaja, branili se bomo solidarno in enotno, pa naj se napade železničarja na severu ali jugu države. Množili bomo naše vrste, jačili razredno zavest, da bo spregledal sleherni železničar, postal discipliniran sodrug in se boril za boljšo bodočnost in tudi zmagal. Štedenje. Direkcija Ljubljana je v soboto izdala z datumom od 29. nov. 1926 naslednjo okrožnico: Uradne ure direkcije. Vsem službenim edinkam! Po nalogu Generalne direkcije se uvede počenši z 13. decembrom 1926 pri direkciji (centrala) dvojna frekvenca t. j. uradne ure od 8.—12. in od 15.—18. ure. Radi' temeljitejšega čiščenja pisarniških prostorov se določajo pisarniške ure za vsako soboto od 7.30—13. Kjer se bode pokazala potreba, uvedejo dotična odelenja dežurno službo za čas od 12.—15. Direktor; Inž. Knežević s. r. Istočasno pa jamra, da na tej in tej partiji ni kredita, da naj se štedi z električno lučjo, kurjavo itd. in da bo vlak, ki bi luč zlorabljal kaznovan. Povejte vendar gospodom v Beogradu, da je po zimi popoldne od 4. ure dalje že tema, da bo morala luč dnevno 3 ure več goreti in sicer ne le ena, ampak 100 in 100 luči, đa osobje nad to okrožnico ravno ni navdušeno in da prikrito med seboj kritizira, ker si pač javno ne upa nastopiti in da uprava sigurno ne bo imela od take upeljave profita. Iz gornje okrožnice je res razvidno, da je nekdo v Beogradu s to veliko žlico pamet ih modrost zajemal. Uradništvu pa kličemo: Organizirajte se in v enotni fronti z delaici odbijte udarce, ki padajo tudi po Vas. Olje iz premoga. Inženerji in kemiki so se zbrali k mednarodni konferenci v Bitts-burgu. Dogodek konference je bilo predavanje nemškega profesorja Fridrika Bergius o načinu pridobivanja olja iz premoga. Zanosno so hvalili zbrani učenjaki in tehniki novo iznajdbo, ki pomeni začetek novega veka v zgodovini novega gospodarstva. V zadnjih desetletjih je dobivalo vedno večji pomen surovo olje in iz njega produciran bencin. Iznajdba Diessel-motorja, razvoj zrakoplovstva, uporaba nafte pri kurjavi ladij je ogromno razširila industrijsko uporabo surovega olja. Doslej je narava sama dajala surovo olje: v Pensilvaniji, Aserbejdžanu, Poljski in Rumuniji izvira iz neizčrpnih vrelcev. Sedaj ga hoče Bergius pridobivati iz premoga. V enem molekulu premoga pride na 16 atomov premoga en atom vode, v molekulu olja pa pride na 8 atomov en atom vode. Petrolej ima torej več vode kakor premog. Bergius je iznašel, da se da dobiti petrolej iz premoga pri vročini 450° in pri pritisku 100 atmosfer. S tem se izpremeni premog v tekoče olje, ki je tehnično prav tako uporabljivo, kakor surovi petrolej, ki izvira iz zemlje. Zgodovina moderne tovarne se je prav za prav začela s pridobivanjem energije, ki žene stroje, — iz premoga. Bergius pravi, da je že zastarela metoda pridobivanja energije s samim sežiganjem premoga. Odslej se bo premog blizu jame iz-premenil v olje, ki ga bo odslej uporabljala industrija mesto premoga. Kajti po tej novi iznajdbi se bo pridobilo iz iste količine premoga trikrat več energije. Dr. Edwin Glosson, ravnatelj znanstvenega oddelka ameriške vlade, je opomnil na pittsburški konferenci na to, da je bilo pred 600 leti v Angliji pod strogo kaznijo prepovedano kurjenje s premogom. To se nam zdi danes smešno. Toda prav tako se bo zdelo bodočim rodovom smešno, da doslej nismo vedeli početi s premogom nič pametnejšega, kakor ga požgati, mesto da bi iz njega pridobivali dragocene snovi, ki dajejo trikrat večji koristni efekt, kakor iz premoga pridobljena vročina. Svetovni kapital že tekmuje v uporabi nove iznajdbe. Lastnik nove iznajdbe je nemški kemični trust, najmogočnejša organizacija nemškega industrijskega kapitala. T a že gradi dve tovarni za uporabo te iznajdbe: eno v srednjenemškem revirju rjavega premoga, drugo v rensko-westfalskem. Toda po novi iznajdbi sega tudi že Standard Oil Company, mogočni ameriški petrolejski trust, ki hoče poleg svetovne produkcije petroleja dobiti v svoje roke tudi produkcijo novega umetnega olja. Izgleda, da se bosta ameriški petrolejski in nemški kemični trust sporazumela v izkoriščanju nove iznajdbe. Ako se bo poskus v Nemčiji obnesel, potem se bo tekom enega desetletja bistveno izpremenila slika svetovnega gospodarstva. Danes obvladajo svetovno produkcijo petroleja Amerika, Rusija in Poljska; petrolejski vrelci azijskih dežel — Mosul — so najbolj zaželjeni plen imperializma. Nova iznajdba bi napravila vse dežele s premogom neodvisne od petroleja. Rudarstvo preživlja že nekaj let sem krizo; obupni boj angleških rudarjev je bil junaški odpor proti zva-litvi premogarske krize na delav- Sveta noč. Pravijo noči, ki se rodi 24. decembra in umira v jutru 25. decembra, sveta noč. In kakor pravijo, tako si predstavljajo in se jim zdi ta noč, kakor da je sveta noč. Sveta noč! Tišina in mir vlada po ulicah, po vaseh. Tuintam blešče skozi prozorne zavese oken bliščeči nakiti in goreče sveče migotajo z okrašenih jelk — božičnega drevesca — ki rodi danes vsemogoče darove. A tam zgoraj, v višavah, v vsemirju plove mesec in mežikajo zvezde, gledajoč našega popotnika. Čvrsto in trdo odmevajo koraki v noč. Železničar je to, ki hiti na svoje službeno mesto, da zadovolji svojo težko službeno dolžnost. Na samo sveto noč . . . Roke tišči v raztrgane žepe suknjiča, kdove kolikokrat zakrpanega. Glavo stiska med ramena, zakaj mrzlo je. Ali njegove misli se ne mude z njim in njegovo zakrpano suknjo, nego so doma, v skromni sobici pri ženi in otročičih. Beda in siromaštvo onih v sobici ga je prevzelo tako, da se za vse drugo ne zmeni. Sveče gore na božičnih drevesih. Pri njem ni božičnega drevesa, ni svečic. Ničesar n'i mogel kupiti otročičem za božična darilca, ker je njegova plača tako siromašna, da že mora krompir jemati na upanje. Kakor nož se mu je uprlo v srce šestero očesc otročičkov, ko so ga pred odhodom v službo vprašali: »Zakaj nimamo mi božičnega drevesca? — Zakaj je v naši sobici taki mraz? — Zakaj, oče, nam ne kupiš tople obleke? — Zakaj nam ne daš božičnih daril, kakor delajo to starši drugih otrok. Saj smo vsi tako dobri in pridni?« — Zakaj .... zakaj . . . .? Vedno in vedno to vprašanje in te misli. Ali mar on ni delal od jutra do večera in tudi ponoči, poleti in pozimi, v snegu in dežju? Zakaj mu je zaslužek vedno manjši? Zakaj so redukcije? Zakaj mu ne preostaje niti za najnujnejše potrebe? Zakaj se mora zadolževati, ko pa dela in dela odkar je živ. Nenadoma sliši od blestečega okna neke hiše pesem: »Sveta noč, blažena noč vse zdaj spi, je polnoč . . .« In nato veseli in živahen smeh in radostne vzklike- »Blagoslovljena ljubezen in mir ljudem.« Občutek poln bolesti in ogorčenja mu je planil skozi dušo. Začutil je nepopisno mržnjo zoper vse, ki so zakrivili vso to bedo in siromaštvo. Razvrat in korupcija, razsipnost in ošabnost tistih »izvoljenih« uničujejo njemu pravico in mogočnost na boljše življenje. To so tirani, ki imajo vsega na račun siromakov. Misli njegove se ustavijo tudi pri njegovih tovariših, sotrpinih v težki službi, med katerimi so tudi krivci njegove nesreče. In to so vsi tisti, ki nočejo razumeti, da nam daje bodočnost samo sloga, bratstvo in čvrsta organiziranost. To so vsi tisti, ki stoje na strani in nočejo v organizacijo, ali pa so v vrstah žoltokljunih organizacij, ponižne sluge in pomočniki zakletih neprijateljev vsega zboljšanja in napredovanja. Ogorčene nysli so letele tudi preko tistih in k'i jih ni malo, ki porabljajo vsako priliko, da se (pritisnejo in poklonijo do zemlje, plazoči se za milostjo in za drobtinico v službi ali napredovanju in katerih egoistična duša govori: »Glavno je, da je meni dobro, drugi me ne brigajo.« V svoji bolečini in ogorčenju je začutil potrebo, da zakriči vsem nesrečnim in teptanim, vsem krivcem te nesreče gromki krik, ki naj doni v to sveto noč: »Ali je to praznik Ljubezni, ko se en del diči in kinča z zlatom in dragim kamenjem in plava v razkošju in v vsem, a drugi veliki del gladuje in v bedi propada? Ali niste vi, ki nečete sprevideli, da nam edino sloga in čvrsta organizacija ustvarja boljšo bodočnost krivci tega? Dvignite glave, spregledajte, postanite vsi zavedni svoje moči, spregleda j* e, pristopite v vs(e borcev, da si izvojujemo boljšo bodočnost, da bo tudi nam napočila sveta noč in sveti dan, dan srečnih in zadovoljnih! V organizacijo! V borbo!« ska ramena. Nova iznajdba lahko zopet dvigne rudarstvo. Za produkcijo olja je najprikladnejši mladi, rjavi premog. Tega je tudi pri nas največ! Predvsem pa lahko postane nova iznajdba sredstvo za premaga-nje hude gospodarske krize, v katero je vrgel Evropo kapitalizem s svetovno vojno. K ozdravljenju velikih gospodarskih kriz zadnjega stoletja so največ pripomogle tehnične iznajdbe. Tako je prenehala gospodarska stagnacija (zastoj), ki je sledila napoleonskim vojnam, z »industrijsko revolucijo«, ki jo je povzročila iznajdba tkalnega in parnega stroja. Tako je pretrgala bedo štiridesetih let zgradba velikih železnic. Tako je po 1873. letu ublažila ponovno krizo uporaba električne energije v industriji in prometu. In tako bi nova iznajdba zmanjšala, oziroma odpravila strašno brezposelnost, ki tare danes vso Evropo: »zmagovito« Anglijo, »premagano« Nemčijo, sovjetsko Rusijo, prav vse. Delavski razred pa sme upati, da bo S svojo vedno napredujočo organizacijo iztrgal prdj ali slej vse te tehnične iznajdbe iz rok pro-fitarjev in jih stavil v službo vsega človeštva. Tedaj bo prišla za človeštvo nova doba: svoboden človek bo izkoriščal ukročene prirodne sile v svojo korist in napredek. Iz intervencij. Naročitev listnih legitimacij za delavce. Vse naše dosedanje intervencije, da naj se delavcem izdajo ukoričene legitimacije kot nastavljencem in vrnejo vozne ugodnosti provizioni-stom in miloščinarjem dosedaj v Beogradu niso našle odmeva. Generalnemu direktorju smo predložili proračun, koliko desettisoč dinarjev ima železnica letno zgube, ker izdaja delavcem vsako leto druge legitimacije, in priznal je upravičenost naše zahteve, da naj se dajo delavcem stalne legitimacije ter pozval dotičnega referenta, da naj mu razjasni, zakaj je izdal za delavce drugačne legitimacije? Odgovoril je ta modrijan, da zato da se delavci ločijo od nastavljencev in da bi delavci, ker so nestalni, lahko v slučaju izstopa iz službe zlorabljali še nadalje stalno legitimacijo. Podučili smo tega modrijana in Generalni direktor je izjavil, da se bodo za leto 1926 zopet upeljale stare legitimacije. Istotako je minister Jovanovič povodom intervencije priznal upravičenost naše zahteve, da se izdajo vozne ugodnosti tudi provizionistom in miloščinarjem ter izjavil, da se bo to pri sestavi novega pravilnika o voznih ugodnostih upoštevalo. A navzlic vsem tem izjavam je tudi za letos ostalo vse pri starem in direkcija je izdala naslednjo okrožnico: Naročitev listnih osebnih legitimacij. Vsem službenim edinicam! Za leto 1927 je naročiti listne osebne legitimacije, enako kakor je bilo določeno z okrožnico št. 212-VI/25 za leto 1926, s tremi ločenimi seznami in sicer: a) za aktivne stalne delavce in rokodelce ter dnevničarje, ki služijo nepretrgoma nad 1 leto, in njihove rodbinske člane, to so žene, pod 16 let stari sinovi in pod 20 let stare hčere, ki nimajo ni-kakega lastnega zaslužka, o čemur je priložiti uradno potrdilo. b) za nad 21 let stare hčere, nadalje očete, matere in neporočene sestre aktivnih uradnikov, zvaničnikov in služiteljev, ki žive pri dotičnem uslužbencu, in jih on popolnoma vzdržuje, kar je dokazati z uradnim potrdilom. S tem seznamom se naj naroče tudi listne legitimacije za služkinje aktivnih uradnikov. Seznamom je priložiti potrdila pristojne oblasti, da se dotična oseba nahaja pri njem v službi. c) za bivše delavce in rokodelce, Id so služili pri železnici nad 10 let in prejemajo provizijo, stalno rento ali miloščino, za žene ter otroke, za katere se izplačuje dodatek ali draginjska doklada. Za bivše delavce in rokodelce naroče legitimacije postaje, v katerih okolišu prebivajo. Legitimacije, naročene s seznamom pod a) bodo opremljene z žigom, da veljajo za kupovanje režijskih kart. Za stalne je smatrati one delavce in rokodelce, ki so dovršili 21. leto starosti, so odslužili vojaški rok ali so tega oproščeni, in imajo najmanj 1 leto neprekinjene železniške službe. Služba se ne smatra za prekinjeno v slučaju bolezni, dokler pripada podpora bolu, fonda, dalje v slučaju odobrenega dopusta in v slučaju vojaške službe. Da bodo seznami točno in pravilno iz-poljeni, opozarjamo na prilogi k lanski okrožnici št. 212-VI. Seznamom je priložiti še nerabljene slike (brez kartona) in po 1 Din v gotovini za vsako naročeno legitimacijo. Sezname s prilogami je poslati odseku Vl/7 do 15. ■decembra tl. Da ne bi zgoraj navedeno osobje ostalo dalj časa brez legitimacij, mora obdržati sedanje legitimacije, dokler ne prejme novih nakar pa se morajo stare brezpogojno odvesti. Za direktorja: Inž. Schneller s. r. Ne samo, da je, kar se tiče ugodnosti, ostalo vse pri starem, pač pa se je še poslabšalo, ker direkcija zahteva nove, še nerabljene legitima-cije. Kje naj si odtrga delavec danes po Din 50.—, da se bo dal slikati, ko njegova družina strada in propada v bedi, ker njegovi prejemki ne krijejo niti izdatkov za najbolj skromno hrano? V zaščito interesov delovnega osobja sta takoj izvršila sodruga Krajnik iz Maribora in Trškan iz Ljubljane intervencijo pri direkciji z zahtevo, da se za nove legitimacije lahko uporabi stare, že rabljene slike. Intervencija je imela popolen u-speh ter lahko delavci vpošljejo rab-bljene slike, ki nimajo več kot dva suha žiga. Istočasno pa smo v imenu delavstva poslali Generalnemu direktorju nujno brzojavko, da odredi, da naj se delavstvu podele ukoričene legitimacije. Iz intervencij v kurilnici Ljubljana I. V zadnjem časopisu smo poročali o vloženih intervencijah za ku-rilniško osobje, katere danes priobčimo v izvlečku: V kurilnici Ljubljana 1. se že dalje časa kršijo še vedno veljavne določbe začasnega delavskega pravilnika v škodo delavstva, ne izplačuje se predpisano čez- 6 0 in se na ta način 11 vaj a 56urni nitn v mest0 burnega, kar je protizako-nnw, ■ -Se. Podlagi lokalnih intervencij poloza) m zboljšal, se obrača podpisani -a\ez do Vas, da izdate g. načelniku kurilnice Ljubljana 1. nalog, da upošteva še vedno veljavne določbe začasnega pravilnika: Čezurno delo rezervne partije premo- Rarjev. I a rezervna skupina premogarjev sestoji iz 8 mož, ki delajo dnevno od pol 8. do 12. in od pol 2. do 5. ure, tudi ob nedeljah in praznikih. Delo traja torej dnevno celih 8 ur in sicer naporno ter brez vsakih odmorov. Do nedavnega so imeli dva prosta dneva, ki pa sta sedaj ukinjena 'tfr se jim za nedelje in praznike čezurno uelo ne izplača. — Z ozirom na določbe začasnega pravilnika, ki urejuje delovni čas, prosimo, da odredite, da se tej rezervni skupini redno podelita dva prosta dneva in plača predpisano čezurno delo za vse nedelje in določene praznike s 100 od-.stotki. Istotako ne dobe prostih dni turnus-skupine premogarjev, ki delajo 12/24urno službo. Ker se kurilnica Ljubljana I. ne more smatrati za mal obrat, prosimo odreditve, da se prosti dnevi redno podele. Ureditev premikalne službe v kurilnici Ljubljana I. Premikalna skupina je štela 3 može, ki so delali od pol 8. do 12. in od pol 2. do Tragikomedija našega prometa. (Razgovori v vozu, ki stoji tri ure na odhodni postaji.) V beograjski »Politiki« je zapisana sledeča zgodba: , ~ Komaj lamo se spravili v vagonp brzovlaka na beograjski postaji, ko se nam je reklo, da se ne moremo peljati, ker so tu, petdest metrov pred nami, skočili s tira trije vagoni vlaka, ki bi se moral odpeljati. Čakali smo. V začetku potrpežljivo. Druga jeza zamude nam je pošla v nestrpnosti in protestih. Tretja ura nas je že našla pomirjene s subnacijo in prešla je v šalah in dovtipih, ki so jih kovali popotniki ®a račun prometa, pa naposled na račun drugih neprilik. In še le, ko smo po triurni zamudi se Pomaknili iz Beorada, smo začeli vsak na svoj način razmišljati o tem, kar smo to n°č preživeti v Beogradu. Še le tedaj se “om je pojavila pred očmi vsa ta brezbrižnost, ki sramoti državo in ki naš promet diskreditira pred evropskimi tovariši. , Pomislite, sredi Beograda, v prestolici države, skačejo vagoni iz tira radi tega, ker so bile tračnice, pragi in kretnice zanič. t- Pom>slite, da tega ni nikdo prekon-troliral in o pravem času zapazil. V to smer smo začeli vsi kritizirati. In Cr nami bil železniški inženjer, je on, ot zastopnik prometa moral sprejemati vse naše udarce na svoja pleča. opravičevat?0^ ČlOVek 86 ’e ’el naPosled n™,?1 gospoda, kriv preglednik. Naše Proge so obrabljene. Sploh smo v tem po- 5. ure in sicer dnevno, za kar so dobili dva prosta dneva mesečno. G. načelnik je nato dva prosta dneva ukinil, čez čas pa dovolil temu osobju en prost dan mesečno, a je odvzel enega moža stran, tako da se vrši ves premik v kurilniškem rajonu le z 2 premikačema. Ta turnus daleko prekoračuje Sumi delovnik, premik s 30 do 50 vozovi z enim spremljevalcem lokomotive in le enim pre-mikačem je zelo nevaren tako za obrat kot za prizadeto osobje. V izogib event. nezgodam, ki pri tako vpeljani službi lahko nastanejo in katerih odgovornost bi padla na upravo, pričakujemo zopetne dodelitve tretjega premikača nazaj in povrnitev dveh prostih dni. Prosti dnevi kretnikov. Le kretnik, ki vrši dnevno službo, dobi proste dneve, dočim skupina, ki vrši turnus službo 12/24, že dalje časa prostih dni ne dobi. Nadomestnik, izvežban, ki se rabi le za 6 tur mesečno, je na razpolago pri premogovni skupini. Upravi je gotovo znano, da ravno kretniki v svoji 12urni službi nimajo prav nikake pavze, ker, v dcolikor se ne vrši lokalni premik, gredo stalno stroji v in iz kurilnice, na okretnico, po materija! itd., tako da je kretnik vseh 12 ur popolnoma izrabljen, ne oziraje se na čiščenje kretnic, ki ga mora le v kuril-niškem rajonu vršiti kretnik sam. Pričakujemo, da bo uprava izprevidela, da je to osobje vseh 12 ur popolnoma izrabljeno in da sta mu dva prosta dneva, ki mu po predpisih pripadata za odpočitek, nujno potrebna. — Čiščenje kretnic se vrši v postajnem rajonu po posebnih čistilcih, ki morajo kretnice res popolnoma osnažiti, med tem ko mora kretnik v kurilnici vedno tekati od ene do druge ter je čiščenje le problematično; ako pa bo prišla kaka nezgoda, bo kaznovan kretnik^ vsled malomarnega vršenja službe. Čiščenje kretnic v kurilniškem rajonu bi zaposlilo enega delavca dnevno tri ure ter pričakujemo, da se za to čiščenje določi poseben delavec, kar bo v interesu službe in boljšega vzdrževanja kretniškega materijala. Turnus-služba pri stabilnem kotlu. Od davno je obstojal pri stabilnem kotlu turnus 12/24, katerega pa je načelnik kurilnice vsled delne elektrifikacije ukinil ter odvzel enega moža stran, za ostala dva pa vpeljal 12ll2urno službo, tako da jo vršita izmenoma 7 dni stalno po noči in nato 7 dni stalno po dnevu in to brez vsakih prostih dni, ker le ob menjavi dobi 12 ur prostega, tako da znaša služba dejansko nad 10 ur dnevno brez vsake odškodnine za čezurno delo in proste dni. Poleg svoje odgovorne službe mora strojnik po noči pripravljati koks za kovače, pometati delavnico in tako pustiti kotel brez nadzorstva, po dnevu pa opravljati razna druga dela. Ako bi se med tem časom pri motorju kaj pripetilo, ali zmanjkalo vode v rezervarjih, bi bil kaznovan strojnik. Do 25. novembra 1926 je bil turnus 12/24, ta dan pa se je vpeljal turnus 12/12 ter je moral strojnik Prošek dne 26. nov. že po dvanajsturnem odmoru nastopiti normalni 8urni delovni dan, dasi mu je pristojal 24urni odmor. Z ozirom na odgovorno službo pri stabilnem kotlu in na nemožnost, v takem obratu vpeljati 12/12urni turnus, prosimo za vpeljavo prejšnjega 12/24urnega turnusa, ako ne gre vsled kreditnih ovir drugače, za enkrat brez prostih dni. — Centrala je pooblastila s. Trška-na, da v teh zadevah vrši stalno ponovne intervencije vse dotlej, da bodo vse točke ugodno rešene. Iz sekcij. Sekcija strojevodij in kurjačev. Ker do sedaj še ni otvorjen kredit za izplačilo premogovnih premij Ijub- gledu na vseh progah v enakem položaju. In dalje, gospoda, nadaljuje inženjer, »je treba vedeti, da je nedavno, v interesu štednje, Wilo reducirano mnogo progovnih čuvarjev. Prej smo za vsake tri kilometre proge imeli enega čuvarja. Danes prihaja na enega čuvarja šest kilometrov in mora svoj del prehoditi petkrat v štiriindvajsetih urah. In če še k temu dodaste ugonabljajoče delo naših politikov, ki svoje volilce, brez vsakih kvalifikacij, nastavljajo v službe na progah, imate že dokaj jasno sliko vzroka na Prometni kaos.« Ko je inženjer umolknil, se iz kota javi starejši gospod. * r|>osPod' v našem prometu se štedi narobe. Reducirajo se čuvarji prog, na katerih leži sigurnost prometa, ali se zato vzdržujejo nepotrebne ustanove, ki so kot sinekure političnim ljudem in njihovim prijateljem. Imamo pet oblastnih direkcij, eno generalno, en