iMERišk/t Domovi ima %, \4t/Zh /1 ~ idUCAN IN SPtMT m ukMUAGG ®mx fRMepkm 'A-i :"»> National and International Circnlatikin CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 26, 1970 itOVCNIAM BRNIMO ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Francosko-libijskim poslom primešano kar precej politike Libiia bo dobila 100 modernih letal, zato pa ne bo več podprala upornikov v čadski republiki. PARIZ, Fr. — Francija je Prodala Libiji 80 modernih Mi-rage bombnikov in lovcev in še 20 letal za vežbanje. Nad tem Poslom se zelo hudujeta Amerika in Anglija in očitata Franci-P Pomanjkanje vsakega smisla ^obzirnost in solidarnost. h' rancija jima je odgovorila, da Ve tudi ona za slučaje, kjer so ariieriške in angleške tovarne gledale le na svoje koristi, ne pa na ^zirnost in solidarnost. ^ resnici je nagib za francoske posle z Libijo vključeval tu-Precej politike, kar je v zve-Z* ^loma tudi z nafto. Največ ie seveda vplivala na sklepanje P°godbe politika na dveh podbojih. Najprvo skrbi francosko vla- 0 Političen položaj v afriški re-P’Jl>hki čad. Tam so se arabska Plemena uprla centralni vladi, .1 Jih sama ne more krotiti. rancija je poslala v Čad nekaj tisoe svojih vojakov, pa tudi ti de morejo pregnati vseh upor-Pikov. Upor se spreminja v pra-v° državljansko vojno, tak razjej pa ni Parizu po volji. V Pa-r‘Zu vedo, da uživajo uporniki Podporo pri libijski vladi. Zato le francoska vlada napravila po-Sek prodala je Libiji letala, za-Pa mora libijska vlada odteg-diti svojo pomoč čadskim upor-d|kom. Da se libijska vlada ne 1 mogla izmuzniti iz te svoje ° veze, so v Parizu nalašč po-slavi]i zelo dolge dobavne roke 2a v°jna letala. Francija hoče varovati tudi av°je interese v Tuniziji. Ker ostaja zanjo alžirska nafta pre- je francoska vlada orožja Libiji obenem *aga, se hoče nasloniti tudi na dPizijsko (in ne samo na libij-v ki je za Francijo najcenej Tunizija se ne razume do-° s svojima sosedama Alžiri-d m Libijo. Zato je sedaj Pariz Stisnil na Libijo, da naj se ne rePlra s Tunizijo. Tunizijski bdsednik Burgiba je namreč janičar, v Ažiriji in Libiji pa adajo trenutno levičarski reži-^ Tako Pbdajo uredila politične stike med .^dom in Alžirijo na eni strani v Libijo na drugi, obenem pa d dobro zaslužila. to bo prihodnji mesec p°ral francoski predsednik G. ,0yd°u razložiti predsedniku obi k ^^XOnu’ F° bo pri njem ^ Argentini so štrajkal zdravniki Buenos aires, Arg. - Pre-li Petek so štrajkali zdravni-. v.znak protesta proti vladni jbki javnega zdravstvenega ^rbstva. Novi grobovi Mary Cinco (Ciuha) V petek je umrla na svojem domu na 20831 G oiler Avenue 87 let stara Mary Cinco (Ciuha), rojena v Dolnji Straži pri Prečni na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 67 leti, vdova po J. 1959 umrlem možu Josephu, mati Maxa, Josepha, Alberta, Rudyja in Mary Kress, 11-krat stara mati, 7-krat pramati, sestra Johna Setine, Angele Zupanič (Jug.) pok. Floriana Setine in pok. Rose Suhadolc. Pokojna je bila članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Podr. št. 32 SŽZ in Oltarnega društva pri Sv. Kristini. Pogreb je danes dopoldne ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče. John Hrovat V soboto je umrl v V/hite Cliff Manor 81 let stari John Hrovat s 5255 Ridgebury Blvd., Lyndhurst, O., rojen v St. Vidu pri Stični na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1907, mož Anne, roj. Bračik, oče Mrs. Louis Izanec, stari oče Jamesa in Johna, brat pokojnih Mary, Josepha, Terezije in Francke (Jug.). Pokojni je bil član SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob devetih, v cerkev sv. Paskala Baylonske-ga ob 10., nato na All Souls pokopališče. Barbara Galovich Na domu svoje svakinje Elizabeth Ratkovich na Jenne Avenue je umrla Barbara Galovich, roj. Ko var, vdova po Nicku, teta Dorothy i in Emila Ratkovich. Pogreb je iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 8.45, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na pokopališče. Jennie Brežic V Santa Monica, Calif., je umrla Jennie Brežic, ki je živela Clevelandu, kamor bo tudi prepeljana za pogreb. Tega ima oskrbi Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. C. Oblačno, milo. Naj višja tem Perat ura okoli 35. Proti večeru jutri hladnejše. Stavbeno gibanje culi upadanje konjunkture Draginja in visoke obresti za posojila zavirata gradnjo in prodajo hiš. WASHINGTON, D.C. — Stavbena podjetja so že proti koncu lanskega leta opazila nekatere znake, da na trgu za nove hiše ni več nekdanje živahnosti. Mislili so, da je to običajen sezonski pojav, pa ni. Podrobnejša o-pazovanja na trgu za nove hiše so pokazala, da je vzrokov za pojemanje števila kupcev več. Na prvo mesto je treba postaviti draginjo. Tisti, ki bi radi kupili nove hiše, zmeraj težje shajajo s svojimi dohodki. Dohodki jim namreč ne rastejo tako hitro kot stroški za doseženi živi jenski standard. Le redkokdo se odloči znižati živi jenski standard samo zato, da bi kupil nepremičnino. Mnoge plaši tudi vprašanje o-brestne mere. S sedanjo obrestno mero bi se že za silo sprijaznili, toda bojijo se, da bo še višja. Da bi obrestna mera padla, je treba, da pride več novega kapitala na denarni trg. To se pa ne godi. Kdor danes dobro zasluži, hoče obdržati privarčevani denar za sebe in ga za stalno ne nalaga v bankah. Banke to vedo, zato so previdne v posojanju denarja na dolgo roko. Federalna administracija se trudi, da bi stavbenemu gibanju pomagala na noge, pa se ji to še ni posrečilo. Kjer ni kapitala, ga tudi federacija ne more pričarati. Jupiter veliko, večji Planet Jupiter, kit kroži okoli Sonca onstran Zemljie, Marsa in Saturna, je od vseh planetov V katoliški cerkvi ne bo duhovnic VATIKAN. — L’Osservatore Izraelci zasedli za 32 ur važen egiptski otok TEL AV1V, Izr. — Izraelski letalski komandosi so v četrtek zasedli kakih 8 milj dolg in dve milj širok otok Shadwan pred vhodom iz Rdečega morja v Sueški zaliv. Egipt je imel na tem otoku vojaško postojanko in radarske naprave za nadziranje ladij in letal na južnem koncu Sinajskega polotoka in delno tudi v Akabski zaliv, odkar so Tiranska vrata v oblasti Izraela. Izraelso poročilo pravi, da je bilo v akciji pobitih ali zajetih 132 egiptskih vojakov, med njimi posadki dveh torpednih čolnov, ki so jih izraelska letala ob začetku napada uničila. Izraelske sile so imele 3 mrtve in 6 ranjenih. Na otoku so uničile vse vojaške naprave in odpeljale s seboj radar britske izdelave Decca. Egipt trdi, da so se Izraelci u-maknili z otoka zaradi napadov egiptskih letal in zaradi vztrajnega upiranja dela posadke na otoku. Izrael je na te trditve odgovoril, da so vsi egiptski vojaki na otoku mrtvi ali ujeti in da tam ni bilo nikakega odpora več, prav tako niso e-giptska letala napravila izraelskim silam na otoku nobene škode. Poleg uničenja vojaških naprav na otoku, posebno radarja, pravi Izrael, je bil glavni namen te vojaške akcije, Egiptu pokazati in dokazati vso njegovo vojaško nebogljenost. UMOR YABLONSKEGA KAR PRECEJ JASEN, NI PA SE JASNO NJEGOVO OZADJE FBI in državni policiji v sodelovanju s krajevnimi oblastmi v Ohiu in Pennsylvaniji se j'e posrečilo razjasniti potek umora samega in priprave tega, jasni niso doslej le vzroki in ozadje. Karabinka, ki so jo našli agenti FBI v reki Monongahela kakih 5 milj od doma umorjenih, s'2 je izkazala za eno od morilnih orožij. Drugo, revolver .38 mm še iščejo. CLEVELAND, O. — Claude morilcev. Zapisal si je namreč E. Vealey, 26 let, Aubran W. Martin, 21 let, in Paul E. Gilly, 36 let, prva doma v W. Virginiji, zadnji v Kentuckyju, so v o-krajni ječi in čakajo na zasliševanje v zvezi z obtožbo pred zvezno poroto jutri v Clevelandu. Okrajni javni tožilec v Wa-shingtcnu, Pa., in zvezne oblasti pa so jih že obtožile umora J. Yablonskega, njegova žene in hčerke verjetno v prvih urah Novega leta. FBI je prijete obtožila zarote, preprečiti umorjenemu J. Yablonskemu pričanje številko avtomobila Gillyja, ko se je ta ponovno pojavil v Clarksvillu in mu postal zate sumljiv. Gilly je prišel celo v hišo k Yablonskemu z izgovorom, da naj mu pomaga dobiti službo v nekem premogovniku v W. Virginiji. Yablonski je še pred umorom dal to številko nekemu policaju, svojemu prijatelju. Tako je ta prišla nato v roke FBI, ko je ta začela raziskovati umor. Morilno orožje najdeno , • • ui i • „ • Karabinka, ki so jo v soboto pred zveznimi oblastmi v zvezi __T V1. . . ^ , .i ••• • |FBI agenti našli v reki Monon- s preiskavo v Uniji premogarjev) * . Romano je pretekli petek prine- na mlade delavce in jih in njenih zadnjih volitev ter pripravljanja njegovega umora od 19. julija 1969 dalje. Prijeti so zaprti, ker niso mogli položiti varščine, ki jo je sodnik določil za $250,060 na vsakega. Zaprti so vsak za sebe, da nimajo možnosti razgovora med seboj. Kdo je umor “naročil”? Zvezne in državne oblasti raziskujejo dalje. Na eni strani skušajo ugotoviti in pojasniti neposredne okoliščine zločina in ca” že skoraj povsod uneslo, no- tega samega, na drugi pa preče v Belgiji zamreti. Voditelji iskujejo ozadje in morebitne nove levice so se namreč spra- zveze med morilci in Unijo Nova levica v Belgiji še ne da miru BRUXELLES, Belg. — Dočim se je znano gibanje “nova levi- sel na prvi strani članek, v ka- skušajo odtujiti delavskim uni- terem rev. Dino Barsotti, znanJorn. To se jim je deloma že po-italijanski teolog, razlaga, da v ■ srečilo, kar se vidi na narašča-katoliški cerkvi ne more biti du- nJu divjih štrajkov v premo-hovnic, ker je bil Kristus, moški Savnikih, ki so postali tako ob-in duhovniki so dejansko njego- sežni, da voditelji rednih rudar- vi namestniki. Katoliška cerkev bo po vsem sodeč ostala trdno pri svojem stališču, da je duhovništvo pri- skih unij že odkrito priznajo, da jih mladi delavci ne ubogajo več. Divji štrajki so postali taka premogarjev. Ta zanika vsako zvezo z njimi in njeni predstavniki so izjavili, da jih tam nihče ne pozna. Oblasti sumijo, da so bili prijeti obtoženci dejansko le ‘izvršilci’ zločina, ki so ga odredili in zamislili drugi. V zvezi s tem omenjajo “veliko vsoto denarja”, ki naj bi bila ponude-na tistim ali tistemu, ki bi spravil s poti J. Yablonskega. Ko je Igahela kakih 5 milj od doma u-morjenega J. Yablonskega, jc bila uporabljena pri njegoverr umoru. To so pokazali balistični preskusi včeraj v Washing-tou. FBI išče še .38 mm revolver, ki naj bi ga tudi uporabljali morilci pri umoru. Tudi revolver naj bi bil nekje v rek. Monongahela. Ker so FBI agenti preiskovali v petek in sobote reko na točno določenem kraju je jasno, da je moral eden oc prijetih izdati kraj, kamor sc morilno orožje odvrgli. Za jutrišnje zasliševanje preč zvezno poroto v Clevelandu sc oblasti pozvale celo vrsto oseb med drugim ženi dveh prijeti! obtožencev ter nekatere osebi povezane z Unijo premogarje\ izven Ohia. držano moškim, četudi je vsaj nevarnost za trenutno gospodar- bil umor izvršen, naj bi bil vsak sko stanje v Belgiji) da je vlada od morilcev dobil le $1000, osta-morala sklicati posebno sejo in la “nagrada pa je nekje izgi-na njej obravnavati ta nenava- nila. največji. Njegov premer je 11-' že imajo poleg duhovnikov tudi den pojav v belgijskem unij-j Zanimivo je, da je J. \ ablenkrat večji od zemeljskega. (duhovnice. i jj,^(skem gibanju. Uki sain Pokazal na sled svoT - delno odstopila od starega vodila, “naj ženska v cerkvi molči”. Nekatere protestantovske sekte Republikanci si dajejo pogum za bodoče votivne boje Vse to svetuje republikan- tirno brezposelnost, ako se bo cem, da naj ostanejo pri seda- pojavila, odkod naj vzamemo nji taktiki. Nixon naj gleda, kapital za nova stanovanja WASHINGTON, D.C. — Republikanci hočejo delati politiko na “dolgo roko”. Jim ni samo pred očmi zmaga v letošnjih kongresnih volitvah, ampak tudi zmaga v 1. 1972. Ta zmaga ni zanje pomembna zato, ker bo takrat Nixon zopet kandidiral, ako bo živ in zdrav, temveč radi tega, ker v 1. 1976 pade poseben naroden jubilej: 200-letnica o- klica neodvisnosti Združenih držav. To bo jubilej, ki ga bo javnost hotela praznovati celo leto, republikanci pa naj bi bili na čelu vseh slovesnosti. To je misel, ki je za Nixona posebno vabljiva, saj bo za prihoden podoben jubilej treba čakati kar 100 let. Da bi republikanci zmagali letos in 1. 1972, je treba pripravljati podlago že sedaj. To hoče Nixonova stranka narediti s primemo temeljitostjo. Najpreje hoče izbiti iz glave sebi in ameriški javnosti, da je “manjšinska” stranka. To ni res, pravi Nixonova o- kolica in dokazuje svoje stališče takole: ko sta se 1. 1960 spoprijela Nixon in Kennedy, je Nixon zgubil bitko samo s 118.157 glasovi, samo smola je bila kriva, da je dobil le 34.108.157 glasov. Kennedyje- va in Nixonova privlačnost sta bili torej precej 50:50, to se pravi, republikanska stranka ni bila 1. 1960 manjšinska. Še manj je bila seveda pri Ei-senhowerjevih volitvah, ali z drugimi besedami: republi- kanci niso že od 1. 1052 ‘manjšinska’ stranka. L. 1964 so res imeli nesrečo, da so postavili Goldwaterja za kandidata, pa tudi ta je dobil 27,000,000 glasov. Zato je bilo takratno glasovanje izjema od pravila. Sledile so volitve Nixon-Humphrey. Tu se je pokazalo, da sta dobila Nixon in Wallace, oba izrazita konservativca, skupaj 56.9% glasov, Humphrey pa le 43.4%. Volitve so zopet pokazale, da je dežela konservativno usmerjena. da se bo prikupil konservativcem in da tako pritegne na svojo stran čim večje število tistih 10 milijonov glasov, ki jih je 1. 1968 dobil Wallace. Če se Nixon hoče prikupiti konservativcem, se naravno ne bo mogel levičarjem. Te naj kar črta iz svojih računov, kajti so nezanesljiva tovarišija, povrhu pa še muhasta, naj se je še tako skušaš prikupiti. In tako je za republikance utemeljen načrt, kako se je treba obnašati pri volitvah. Republikanci pri tem le neradi govorijo, da bo treba dati deželi zadovoljiv odgovor na vprašanje, kaj pa bo z vojno v Vietnamu, kaj bo z inflacijo in draginjo, kaj bo z varnostjo v naših mestih, odkod naj vzamemo čisti zrak, kako naj spravimo prosveto na zeleno vejo, kako naj kro- itd. Kaj pa pravijo demokratje na republikanske načrte? Iščejo primerno tolažbo. Morda so jo že našli, ako smemo verjeti bivšemu predsedniškemu kandidatu Humphrey-ju, ki je rekel, da je med obema strankama razlika v politiki Vtem, da so republikanci obrtniki v politiki, ki znajo kaj postaviti, ako jim kdo napravi načrte, ki jih pa sami ne premorejo, demokratje so pa jumetniki, so ustvarjalni politiki, znajo izkopavati ideje, jih znajo tolmačiti navadnemu volivcu. Zato se Humphrey republikancev ne boji. Še pred pravo volivno kampanjo bodo demokratje že imeli prave in privlačne ideje. Da jih sedaj še nimajo, to je menda že moral priznati na zadnji seji njihovega glavnega odbora. Zadnje vesti CHICAGO, 111. — Dva mlad; mutca sta našla smrt v gore čem hotelu Conrad Hilton, Iv oseb pa je bilo ranjenih. Obla sti preiskujejo, kako je dt požara prišlo. Mlada mutet nista mogla slišati svarila nihče pa ju ni pravočasno do segel. Mrtva sta pripadala skupini 41 mutastih dijakov ki so prišli v Chicago na športno tekmo. Poleg 2 mrtvih, je bilo od skupine še 12 ranjenih DA NANG, J. Viet. — Marini, ki so prebili 9 mesecev v Južnem Vietnamu, bodo vklju čeni v enote, ki se bodo do 15. aprila letov vrnile domov. Skupno bo umaknjenih v ZDA 12,500 od 54, 200 marinov, ko likor jih je sedaj v Južnem Vietnamu. SAIGON, J. Viet. — Dva ameriška in dva južnovietnamska vojaka sta bila mrtva, ko so rdeči sestrelili dva ameriška helikopterja v Mekongovi delti. Rdeči so streljali z raketam in minami na skupno 26 naselij in vojaških postojank v Južnem Vietnamu. MEXICO CITY, Meh. — Letalo s časnikarji, ki je spremljalo predsedniškega kandidata L E. Alvareza na volivni kampanji, se je v soboto ponesrečilo, pri čemer je bilo 14 časnikarjev in 4 člani posadke mrtvi. Kandidat je bil v drugem letali^ ki je srečno pristalo. BEOGRAD, SFRJ. — Predsednik Josip Broz Tito je odpotoval včeraj v Afriko, kjer bo Iz Clevelanda in okolice Ne prezrite— Potniška pisarna M. A. Travel Service (Mirko Antloga). 6516 St. Clair Avenue, Cleveland, O. 14103, naznanja v današnjem oglasu na notranji strani lista aove cene letalskih poletov za sezono 1970. Seja— Federacija klubov slov. ameriških upokojencev ima v četrtek, 29. januarja, ob dveh popoldne sejo v SND na St. Clair Avenue v starem poslopju. Zadušnica— V sredo ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša za pok. Mary Strumbel, ob 7.30 pa v cerkvi sv. Jurija na .superior Avenue, ob 7. obletnici ijene smrti. Važna seja— Klub slov. upokojencev new-curško okrožje ima svojo sejo v sredo ob dveh popoldne v Slovenskem narodnem domu na iVIaple Heights. Ker je seja važna, je članstvo prošeno, da se je v velikem številu udeleži. Zopet dve nasilni smrti— Policija raziskuje okoliščine smrti 39 let starega Leona Mc-Corda z E. 73 St. danes zjutraj n Richarda Radeca z E. 59 St., ki je bil sinoči ustreljen in je ponoči umrl. Zopet brez elektrike— Sinoči je bilo kakih 15,000 domov v Clevelandu poldrugo aro brez električnega toka, ko je odpovedal eden od generatorjev v mestni elektrarni. Plina še vedno manjka— East Ohio Gas Company je pozvala industrijo, naj vsaj do vključno srede ne rabi plina za Irugo kot za gretje in. vzdrževanje tovarn, ker je plina v zalogah zaradi hudega mraza malo. /saj okoli 30,000 delavcev bo iradi tega ostalo brez p»osla. obiskal vrsto držav. Najprej se bo ustavil danes v Tanzaniji v jugovzhodni Afriki. 3ERLIN, Nem. — Zahodnonem-ški kancler W. Brandt je priletel včeraj sem, da se udeleži zasedanja parlamentarnih odborov Zahodne Nemčije, ki se vrši tu od preteklega tedna. Vzhodna Nemčija je proti temu protestirala in zadržuje in prekinja redni promet med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. Vzhodna Nemčija je priključila Vzhodni Berlin (sovjetski zasedbeni sektor), noče pa priznati da bi bil Zahodni Berlin del Zahodne Nemčije. OTTAWA, Kan. — Včeraj je priletel sem na uradni obisk in razgovore predsednik britanske vlade H. Wilson. S predsednikom kanadske vlade sta med drugim obravnavala vprašanje Nigerije, oziroma stiske v zasedeni Bialn. Iz Kanade bo odletel Wilson v New York in nato v Washington na razgovore z državnim tajnikom Rogersom in s predsednikom Nixonom. KAIRO, Egipt. — Tukajšnje časopisje je “razočarano” nad izjavo predsednika ZDA Nixona, da bodo ZDA dale Izraelu orožje, če bo to potrebno za ohranitev ravnotežja sil na Srednjem vzhodu, ki bi ga utegnile sicer uničiti dobave orožja arabskim državam iz Francije in Sovjetske zveze. Ameriška Domovina V vn ■ r%j—Iir>fvii 6117 ct. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA: fl> Združene države: $16.C0 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mesec« Sta Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece $ Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 17 Monday, Jan. 26, 1970 Demokratje v opoziciji Grenek je kruh opozicije tudi za naše demokrate. Demokratje nič ne tajijo, da se ne počutijo dobro. Res je, da so zadnje čase dosegli tudi nekaj uspehov. Pri sedmih nadomestnih volitvah za kongresnike so zmagali v petih slučajih. Tudi pri županskih volitvah so imeli srečo, na primer v Clevelandu, Pittsburgu, Buffalu, Louisvillu itd. Ako se ne bi prepirali med seboj, bi bili verjetno zmagali tudi v New Yorku. Hudo jih je zabolelo, da so zgubili bitke za guvernerje v državah New Jersey in W. Virginia. Niso dobre volje, kadar pomislijo na stanje svojih financ. Od predlanskega leta jih tare dolg, ki izvira iz predsedniških volitev in ki znaša okoli $7.5 milijonov. Izredna sreča zanje bi bila, ako bi letošnji banketi dali toliko dohodkov, da bi se dolg znižal na $5 milijonov. Tako mora ubogi demokrat Humphrey bolj misliti na dolgove kot na svojo bodočnost. Tisti namreč, ki dajejo denar, ga ne dajejo le iz discipline, hočejo biti vsaj deloma pregovorjeni, da bo stranka zmagala vsaj pri prihodnjih predsedniških volitvah. Tako pričakovanje seveda ne spada ravno v deveto deželo, toda otipljivih utemeljitev zanj pa še manjka. Najprvo se nahaja stranka vsaj trenutno v stanju, ki ga marsikateri opazovalec smatra za političen kaos. Stranki manjka namreč zastavonoše. Ni nobenega demokrata na vidiku, ki bi bil znan in privlačen za vso deželo. Morda bi bil še zadnji Kennedy, toda postal je sporna osebnost na družabnem področju. Takih osebnosti Amerika ne mara, to priča njena politična zgodovina. Ponujajo se sicer senatorji Muskie, McGovern, Hughes, v ozadju čaka tudi še Humphrey, toda z nobenim med njimi še ne simpatizira večina naše politične javnosti. Zato je za stranko velika sreča, da letos ne bo predsedniških volitev. Ima torej čas za debate in premišljanje — kar je glavno — za nabiranje novih idej. Poseben strankin odbor je menda nabral obilo gradiva, kjer bi se dale izkopati privlačne zamisli, toda, kdo bo zadel pravo izbiro? Zato se bo stranka skušala posvetiti le sedanji kongresni kampanji. Pa tudi tu bodo težave, kajti organizacijsko stanje v njej ni ravno zavidanja vredno. Še zmeraj obstoja staro napeto trenje med glavnim strankinim odborom in strankinim vodstvom v Kongresu. Odbor in kongresno vodstvo nočeta odstopiti od prvega mesta, stranka pa ne ve, koga naj posluša. Poleg tega je demokratsko kongresno vodstvo še slabše od glavnega odbora. V Kongresu bi moral biti glavni demokratski voditelj predsednik predstavniškega doma McCormack, ki pa nima nobenega talenta za vodstvene funkcije. Misli le na svoj položaj v Kongresu, kjer “vlada“ na pobude načelnikov rednih odborov in komisij predstavniškega doma, za stanje v stranki se pa le malo briga. Sicer ga pa nihče ne posluša. Bolj bi se lahko v stranki uveljavljal vodilni demokratski senator Mansfield. Bi bil za tak posel usposobljen, toda manjka mu smisel za ambicijo. Tako je prišlo do tega, da McCormack in Mansfield nočeta priznati glavnemu strankinemu odboru prvega mesta, sama pa zanemarjata dolžnosti strankinega vodstva. Formalno stoji na čelu stranke bivši kandidat za predsednika Humphrey. Humphrey sp je v začetku res hudo brigal za usodo stranke, toda ostal je sam, simpatizerjev je dobil dosti za svoje načrt, sodelavcev pa malo. Zato tudi njegov odbor ni prišel do temeljitega dela v vodstvu stranke. Pa je vendar dosegel vsaj to, da je skušal na novo u-rediti način, kako naj se volijo delegati za konvencijo in kakšen naj bo poslovni red konvencije. Postavil si je za glavni cilj: več besede naj dobijo demokratinje, mladina in črni demokratje; izginiti mora navada, da strankini voditelji v posameznih državah nabirajo delegate kar po svoji mili volji, da potem z glasovi delegatov lahko trgujejo na konvenciji. Vodstvo glavnega strankinega odbora je sedaj v rokah senatorja Harrisa. Tudi njemu ne smemo odrekati dobre volje, da spravi stranko zopet na noge. Njega najbolj skrbi suša na ideološkem polju. Zato že sedaj premišljuje, na kateri ideji naj se stranka omeji, ko bo prišel čas za predsedniško kampanjo. Ni še pred vrati, pa je treba že sedaj misliti na to. Harris je menda prišel do sklepa, da vojskovanje v Vietnamu ne bo igralo pri prihodnji predsedniški kampanji glavne vloge. Na prvo mesto bosta prišli vprašanje draginje in vprašanje osebne varnosti. Problem osebne varnosti in draginje misli vreči v debato že pri letošnjih kongresnih volitvah, kajti tudi te že morijo vodilne demokrate. Izvoliti bo treba ves predstavniški dom, pa še 35 senatorjev in kar precej guvernerjev in voljenih uradnikov v državnih upravah. Torej skrbi več kot dosti. Glavna skrb stranke bo varovati sedanje posestno stanje v Kongresu in si nekoliko opomoči pri guvernerjih, kjer se je število demokratskih politikov strašno skrčilo. V predstavniškem domu bo stranka najbrž ohranila formal- no večino, ki pa praktično ne bo dosti pomenila, ker bo tam še naprej vladala znana konservativna koalicija republikancev in več kot konservativnih južnih demokratov. V predstavniškem domu pride glasovanje po strankini pripadnost le rekdokdaj do veljave, navadno takrat, kadar to koristi južnim demokratskim kongresnikom. Hud boj se utegne vneti za 25 prostih senatnih mest. Do sedaj so od tega števila imeli demokratje 25 mest, republikanci pa le 10. Tu se lahko zgodi, da bodo republikanci priborili nekaj mest, na primer 1 mesto v ohajski državi. Seveda pa si morajo republikanci priboriti najmanj 6 novih in ohraniti vseh 10 starih, da bi skupaj imeli 16 mest poleg starih, ali 50% v senatni zbornici. Ako bi zmagali še v enem slučaju, bi dobili v roke zanesljivo večino v senatu. S to možnostjo računajo republikanci kar zatrdno, zato bodo tudi napeli vse sile, da zmagajo z več kot 16 kandidati. Glavna bolečina demokratske stranke je v tem, da je že pozabila, kako je treba organizirati opozicijsko politiko. V zadnjih 36 letih so bili le pod Eisenhowerjevim režimom v opoziciji, pa še takrat je zanje mislil in delal politiko pokojni predsednik predstavniškega doma Sam Rayburn, do-čim so sami le čakali, kaj bo rekel Rayburn. Ti časi so minuli. Nimajo v Beli hišii tako nevarnega nasprotnika, kot je bil Eisenhower, nimajo pa v predstavniškem domu nobenega Rayburna. Prepuščeni so sami sebi in se ne znajdejo. Morda je ravno v tem največja slabost sedanje demokratske stranke. Milwaukee, Wis. — MAŠKA-RADNI PLES. — Slove nsko društvo Triglav v Milwaukee]u priredi veliko predpustno zabavo 31. januarja v dvorani sv. Janeza Evangelista na 85. cesti in W. Cold Spring Rd. Kakor slišim, so na programu velike stvari. Zabaven večer bodo začeli z večerjo ob šestih zvečer. Po večerji bo ples. Na tem plesu bodo nastopale maškare. Najboljše maske bodo nagrajene. V poštev pridejo tako odrasli kakor mladina. Seveda so povabljeni na to zabavo ne samo člani društva Triglav, ampak vsi Slovenci, ki prebivajo v Mil-wakee in okolici, in ki jih take stvari zanimajo ali če še kaj držijo na te lepe stare navade. Povpraševanje po vstopnicah je veliko. Pohitite, da ne boste prepozni in razočarani. O Slovencih je znano, da tako radi čakajo na zadnjo minuto in če jim potem ni postreženo, so pa užaljeni. Prav po nepotrebnem. Navadno je društvo imelo to pustno zabavo ravno pred pustno nedeljo. Ker so mnogi udeleženi tudi pri drugih društvih, so tako rešili to vprašanje, da imajo svojo zabavo en teden prej in je tako vsakemu odprta prosta pot na samo predpustno nedeljo, tako da lahko gredo, kamor hočejo. NEKAJ STATISTIK. — V roko so mi prišla oznanila fare sv. da so ti stanovanjski bloki prehodna doha za veliko družin. Sodelovanje takih družin pri farnem .življenju je malenkostno in predno se zaveš, da živijo tam, so že odšli drugam. Le majhno število se jih prijavi za farane. Ko odhajajo, se navadno sploh ne odjavijo. Takih družin v fari v preteklem letu je bilo okoli sto. Razmeroma veliko število. Kako rešiti ta problem farnega življenja, je veliko vprašanje. Porok v fari je bilo 22. Od teh je bilo 8 mešanih. Izkušnja je pokazala, da le 65% takih porok uspe. To z ozirom na faro. Splošna statistika za A-meriko pravi, da le 30% mešanih porok uspe. To so številke, ki povedo le delno resnico. Celotnega pregleda tako ni mogoče dobiti natančno. Pogrebov v fari je bilo 16. Od teh je bilo 9 žensk, 5 moških in 2 otroka. Tako nizkega števila umrlih v fari ni bilo vsaj 20 let. Vseh duš v fari je okrog 2,500. — Iz teh podatkov prav lahko napravimo nekaj zaključkov o življenju v fari. V primerjavi s preteklostjo fara pokaže tako materialni kakor tudi duhovni napredek. BARAGOVA NEDELJA. — Vsaka zadnja nedelja v januarju je posvečena svetniškemu škofu Baragi, slovenskemu misijonarju v Zgornjem Michiganu. Vodil je svetniško življenje in tudi kot tak umrl. Baragova Janeza. Odkril sem tam dosti zanimivega. Kronist je v teh o-znanilih podal nekaj zanimivih številk. Tukaj vam jih prinašam. Cerkev je obiskalo za časa sv. maš ob nedeljah okrog 92,000 ljudi, kar pomeni, da je približno okrog 1,600 ljudi obiskalo cerkev vsako nedeljo, kar je za zveza, ki ima svoj sedež v Mar-quettu, Mich., kjer je tudi sedež škofije, katere prvi škof je bil Baraga, se prizadeva zbrati ves potrebni material, da pomaga škofu Baragi na oltar. Ta zveza zbira člane po vsej Ameriki, ki bi bili pripravljeni žrtvovati nekaj “centov” v ta namen. V cer- faro, ki se šele razvija, prav le-1 kvi sv. Janeza so izdali posebne po število. K sv. obhajilu je pri-■ kuverte, ki naj jih ljudje pora-stcpilo okoli 33,000 ljudi, kar po- bijo v ta namen, meni 37% od celotnega števila' NAŠI POKOJNI. — Zadnje obiskovalcev. Župnika sem sli- čase je umrlo nekaj naših ljudi, katerih vrzeli bodo ostale praz- šal, da je pri tem naredil opom bo, da bi bilo lahko malo bolj- ne. Ko Slovenec umrje, ni nado-še. Za Božič je šlo ravno na po- mestila zanj. Tako počasi in lovico. Sv. maš, ki štejejo za ne-1 skoraj neopazno se redčijo naše deljo, je sedem, in sicer ob so- in sicer ob botah zvečer ob pol sedmih in ob nedeljah ob pol osmih, devetih, desetih, enajstih, dvanajstih dopoldne in ob šestih zvečer. Sv. maš je toliko in tako razvr- vrste. Naj omenim le nekatere. Sredi meseca decembra smo pokopali gospo Ano Smrekar. S 1 svojim sinom Antonom sta živela v svoji hiši na 85. cesti. Pred leti je vodila gostilno s svojim rčenih, da se nihče ne more pri- pokojnim možem Tonetom. Se-tožiti, da ne more priti k sv. ma- daj vodi to gostilno njena hčer ši. Družin v fari, ki redno pod-1 Ana, poročena z Antonom Pogo- pirajo cerkev, je 541. Poleg tega je še 100 družin, ki so vpisane pri fari, pa iz različnih razlogov ne bedijo redno v cerkev k Sv. Janezu. Lansko leto je fara imela 74 krstov, kar pomeni velik korak naprej. Ta stek pravzaprav Fara še vedno naravni prira- v relcem. Zadela jo je možganska kap. Človek si kar ne more misliti, da je odšla. Zavedna slovenska žena in mati, iz srca vdana svojemu Bogu, je bila vsem v dober zgled. Jo pogrešamo. Druga taka nenadna smrt, ki povečuje faro. vie zadela Slovence v Milwaukee ni ustaljena v,je bil George Groth. Ni bil Slovenec niti katoličan, a je bil po-vi v mejah fara, k fari tudi spa-jročen s Slovenko in se udeleže-da. Ljudje se še vedno selijo, val vseh slovenskih prireditev, posebno tisti, ki živijo v stano- živel v slovenski družbi tako, da v je tem smislu, da vsakdo, kdor ži-| venec. Cerkve druge ni poznal kakor cerkev sv. Janeza. Tako je bil tudi pokopan iz cerkve sv. Janeza. Zapušča ženo Cecilijo in hčer, poročeno Schulta, enega vnuka in eno vnukinjo. Pokojni je bil zelo priljubljen in tih. Nikoli se ni porival v ospredje. Če je kje bilo treba pomagati, je bil zraven tako, da še vedel nisi. Pogrešali ga ne bodo samo domači, ampak tudi drugi. Imel je raka na ledvicah, ki so ga odkrili komaj en teden pred njegovo smrtjo. Četudi je bil večkrat v bolnici, nikoli niso mogli najti pravega vzroka njegove bolezni. Le slučajno so odkrili, kaj je narobe z njim, ko so ga pregledovali za nekaj drugega. Po daljši bolezni je odšla v večnost gospa Marija Bozich. Živela je sicer precej daleč stran od Sv. Janeza, pozabiti ga pa ni mogla. Večkrat se ga je spomnila na ta ali oni način. Pri tem so ji seveda pomagali njeni dobri otroci. Spravljena z Bogom je v miru zaspala. Naj počiva v miru, družini pa iskreno sožalje. Sl. Clair Rifle & Hunting Club slavi 40-letnico CLEVELAND, O. — Naš klub bo praznoval 40-letnico obstoja, za to priložnost pripravlja banket, na katerem bodo gostom postregli s srnjakom in s poha-nimi putkami. Najeli smo zgornjo in spodnjo dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue za soboto, 7. feb ruarja, zvečer. Večerja bo na razpolago od 6.30 do 9.30. Vstopice so naprodaj pri Klu-bovih članih, posebne, samo za-ples, ki bo v gornji dvorani, pa bodo naprodaj pri vratih v avditorij. Za ples bo igral Peconov orkester. Vsi prisrčno vabljeni! Naj napišem še nekaj o delovanju slovenskih lovskih klubov v našem mestu in okolici. Trije še poslujejo v Clevelandu, eden pa v Barbertonu. Vsi so slovenskega porekla, vsak ima nekaj akrov svoje zemlje ali rekel bi — farmo, na katerih so si uredili strelišča. Tam se vadijo v streljanju na glinaste krožnike, ki jih meče v zrak ‘mali stroj. Ta naš šport je zanimiv in zelo razširjen tudi drugod po svetu. Lov na divjad v državi Ohio je bolj pičel, tako streljam večkrat na umetne golobe in jih drobimo s svojimi lovskimi puškami. Spominjam se, ko je bil urednik Ameriške Domovine pokojni g. J. Debevec in je pisal svojo kolono “Če verjamete al’ pa ne”. Tedaj so bili naši lovski klubi najbolj delavni, streljali in tekmovali so vsako leto. Veliko veselja in zabave je bilo pri tem. Sicer še vedno tekmujejo, toda tistega življenja in zagona ni več. Morda ima na vse to vpliv starost? Starejši člani umirajo, naši o-troci in sploh tu rojena mladina pa ni za vse to kaj prida navdušena. Prevzeti nočejo nobenega urada v klubu, pa četudi zborujemo v angleščini. Edino upanje vidimo v mladini, ki je prišla sem po drugi svetovni vojni in ki še vedno prihaja v upanju, da bo našla tu boljše življenje. Kot smo prihajali mi pred 50 leti in več, tako prihajajo sedaj ti polni življenja, pa tudi polni veselja za šport in razvedrilo v naravi. Vsi hočejo postati naši člani. Precej smo jih že sprejeli, ker so pridni in se ne ogibajo dela. Naglo pobirajo tudi angleščino in upamo, da bodo nekoč ti prevzeli vodstvo našega kluba. Zapisal sem, da se staramo. Da, imam jih že 70, pa sem kljub temu lani na tekmi na glinaste golobe v Barbertonu med 4 klubi postal slovenski prvak. Od 25 točk nisem zgubil niti ene, zdrobil sem vse golobe. Res, sreča mi je bila mila. Čeprav imam dobro puško, sem si za to priložnost sposodil ono Lojzeta štvu odpirajo nove možnosti v njegovem iskanju pitne vode in energije. Velike jedrske centrale, ki bi proizvajale tako eno kot drugo, bi lahko rešile enega največjih svetovnih problemov. Pomanjkanje pitne vode je namreč že od nekdaj pereče v številnih deželah. Ker je voda zelo pomembna za pridobivanje hrane, prihaja v teh deželah pogosto do hude lakote. Nedavno so v Združenih državah izdelali načrt za izpopolnitev zdajšnje tehnologije razso-Ijevanja. V tem načrtu je še posebej goyora o razsoljevanju s Iz puščav bodo nastala polja Načrti za razsoljevanje morij s pomočjo jedrske energije in za velike energetske centre. Z uporabo jedrske energije! prej pridobili na dan komaj 406 pri razsoljevanju morij se člove- milijonov litrov. Za zdaj nameravajo zgraditi velike razsoljevalne naprave, ki bi delovale s pomočjo energije jedrskih reaktorjev. Nekateri znanstveniki sicer menijo, da je razsoljena voda predraga, vendar ne smemo pozabiti, da so se podobni pomisleki pojavljali tudi ob uvajanju jedrskih elektrarn, ki so dandanašnji vse bolj cenjene. Ob proučevanju možnosti velikih jedrskih razsoljevalnih naprav so nekateri znanstveniki prišli še do novih zamisli: zgradili naj bi velike “energetske centre” na jedrski pogon. Ta zamisel je v svetu zbudila precej pomočjo jedrske energije. Pri načrtu sodelujeta ameriški dr- zanimanja. žavni sekretariat za izkoriščanje| Ameriška komisija za atom-zemeljskih naravnih bogastev — sko energijo je naročila znan-oziroma njegov oddelek za sla- stvenikom nacionalnega labora- ne vode, ter komisija za atomsko energijo, katere naloga je izpopolnitev zdajšnjih virov jedrske energije ter njihova praktična uporaba pri razsoljevanju. Ameriški znanstveniki so pri tem razmišljali tudi o možnosti, da novo tehniko preizkusijo kasneje na Bližnjem vzhodu in v drugih sredozemskih državah, med drugim v Grčiji, Izraelu in Združeni arabski republiki. Lahko pa bi s pomočjo jedrske energije razsol j evali morja tudi v Italiji, Španiji in Tuniziji ter ne nazadnje tudi v Indiji, Pakistanu in Avstraliji, ker imajo ravno največ težav s pomanjkanjem pitne vode. V Združenih državah je več e-lektrarn na jedrski pogon. Leta 1967 so v Ameriki zgradili več manjših naprav za razsoljeva-nje, ki dnevno pridobijo iz morske vode okrog 836 miljonov li-tov vode, medtem ko so tri leta magnet je vlekla golobe na muho. Hvala lepa, Lojze! V imenu Kluba vabim vse rojake in rojakinje na klubov banket v SND na St. Clair Avenue v soboto, 7. februarja 1970, ob 6.30 zvečer! Na svidenje! Tone Novak torija v teksaškem mestu Oak Ridgeu, naj raziščejo, če bi lahko zgradili po teh načrtih industrijske in kmetijske kombinate. Znanstveniki so ugotovili, da bi bilo moč zgraditi industrijski kombinat okrog reaktorja z močjo milijon kilovatov. Takšen kombinat bi dnevno ustvaril 250 ton fosforja, klora in kislin, 400 ton amonij aka ter 550 ton kisika. Razen tega bi dajal električnemu omrežju na dan po 100 tisoč kilovatov električne energije, ki bi jo uporabljali v različne namene. Podobne so možnosti izgradnje kmetijskega kombinata o krog jedrskega reaktorja z močjo dveh milijonov kilovate Kombinat bi imel tudi naprave za razsoljevanje, ki bi pridobile na dan po 1.9 milijarde pitne vode. S pomočjo namakanja bi lahko na 56,000 hektarjih puščave okoli kombinata gojili različne kmetijske posevke, hkrati pa bi pridobivali še sol, klor, amonij ak, fosfor in razne kisline. Predvidevajo, da bodo prve takšne energetske centre zgradili v Indiji ter v Porto Ricu, kasneje pa še na Srednjem vzhodu. vanjskih blokih. Tako izgleda, jih veliko ni vedelo, da ni Slo- Puglja, ki ima daljšo cev. Kot Tudi v New Yorku se bo brala maša NEW YORK, N.Y. — Včeraj, 18. jan. 1970, je naš župnik p. Richard v nedeljskem oznanilu povedal srenjčanom tole: “Med tednom smo izgubili odličnega Slovenca. V Washingto-nu, D.C., je v ponedeljek, 12. januarja, umrl Andrej Glušič, sorodnik gospe Helke Zadnik. Andrej Glušič je bil ob začetku druge svetovne vojne major jugoslovanske k r a 1 j e ve vojske. Služboval je v Beogradu. Bil je strokovnjak topograf. Po zlomu države se je vrnil v Slovenijo. Italijani so ga prijeli in poslali v taborišče Gonars in ko se je rešil iz njega, je postal eden glavnih voditeljev podtalne, ilegalne jugoslovanske vojske generala Mihajloviča. Povišan je bil v podpolkovnika. V poletju 1944 ga je nemška policija GESTAPO prijela in poslala v taborišče Dachau. Tu je bil rešen s prihodom ameriške vojske 29. aprila 1945. Kot odločen narodnjak, zaveden Slovenec in Jugoslovan ter odločen svobodnjak $e ni vrnil v domovino, ampak je prišel v ZDA, kjer je delal kot topografski strokovnjak v Pentagonu. V četrtek so ga pokopali v Arlington, kjer je živel. Bil je poštenjak in kremenit značaj — in zato mu je Bog po tolikšnem trpljenju dal svoj mir. Spominska maša zanj bo v naši cerkvi sv. Cirila v nedeljo, 1. februarja, ob 10. dopoldne. Lepo in primerno je, da se v svobodni deželi tako zberemo in vsaj mi priznamo plemeniti nagib tistih ljudi, ki so tvegali vse, da bo njih svobodi. /Z NAŠIH VRST * • Cleveland, O. — Spoštovani! Priloženo boste našli ček za $16, da pokrije naročino za prihodnje leto. To je ena redkih reči, ki jih rad plačam. Vas lepo pozdravljam! John Virant * Cleveland, O. — Spoštovana uprava Ameriške Domovine! V novem letu Vam želim vse najboljše in dosti stalnih naročnikov. Z listom smo zadovoljni. Tukaj Vam pošiljam celoletno naročnino in prilagam $2 za sklad lista. Vas vse prav lepo pozdravljam kakor tudi vse naročnike lista. Joseph Cekada • Fort Worth, Texas. — Spoštovano uredništvo! Bliža se mesec februar, ko mi bo potekla naročnina. Zato Vam priloženo pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino, ostalo pa darujem za tiskovni sklad. Z našim listom “Ameriško Domovino” sem zadovoljen na celi črti. Bog Vam daj moč za izdajanje lista še mnogo, mnogo na-daljnih let. Vsem prav lep pozdrav! Andrej Lovišček m Sugar Grove, Pa. — Spoštovani! Tu Vam pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino in prilagam $2 za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zadovoljna, toda upam, da bo v bodoče bolj redno prihajala. Včasih dobim po dve ali tri skupaj. Oh, ta pošta, sedaj je pa res vse narobe na tem svetu. Naj-narod živel v pravi lepše Vas pozdravlja, Tone Osovnik i Mary Franko KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar “Hanca!” Postala je in je čakala, Mate Pa se je začudil, da mu ni pohitela nasproti. “Dobro jutro, Hanca!... Saj n*sem kesan; ni še sonca!” ‘Zgoden si, nisem še mislila, 'la prideš! Ali si se poslovil od doma?” “Poslovil sem se in zato sem zdaj tako vesel! Lahko sc mi Napravili pot, ni treba nič solz te nič domotožja! Celo od matere sem se poslovil za zmerom. Nisem se ozrl, ko sem stopil na Cesto, pa vendar sem vedel natanko, da se tudi ona ni ozrla za teenoj ... Zakaj čutil bi bil njen P°gled in bi zdaj morda ne bil teko vesel.. . Lahko se posla-vlja tujec, popotnik!” Trpkost je bila v njegovih Zasedah in Hanca je vedela, da tedost v srcu ni zelo velika. “Tako rad odhajaš in z lahkim krakom, pa ti je hudo!” “Ej, glej, kdaj pa si pogledala tako natanko v moje srce? Res, 1:13 dnu srca je ostalo nekaj te ^prijazne, dremajoče samote iz globeli, toda mislim, da jo pre-■tene sonce zunaj ... Pozna se ^Sem, ki so bili rojeni vtem kraju; nikoli se ne otresejo po-jtednjega znamenja — kakor k°2avi hodijo po svetu ... Glej, tam se že sveti, že naju pozdrava sonce!” Nad hribom se je pretrgala Meglena plast, zasijalo je čisto aebo; prav nad hribom, v silni 'ttejavi, je rdelo dvoje tankih, Vlgih oblakov, skoro potoplje-teh v luči jutranjega sonca. “Čas bo že skoro, Mate, da se vrneš; pa potrpi še malo; v slo-v° bi ti rada še nekaj povedala, 'tekaj bi te še rada vprašala.” Dledala je v tla, ko je govo-jtea; njen glas je bil zelo resen, besede niso hotele gladko iz ust te lica so zardevala. “Veliko sem mislila zdaj, ko bil tukaj, pa se ti nisem upala Povedati. Ali težko bi mi bilo, te bi se tako poslovil in bi vse tetalo v srcu ... Tolikokrat si tekel, da me imaš rad, jaz pa |teslim, da si samo iz usmiljenja tako govoril...” . ^aPeklo ga je v lica, stisnil jo ° krepko za roko in je postal Pted njo. , Hanca, kaj se ti blede? Od-*0cl te misli?” j. tevila mu je roko; tudi njena .'te so gorela, pogled pa 36 bil C'te in miren. ‘Dolgo sem mislila in nazad-'Tte sem spoznala... in sem jo-teja veliko ... Toda glej... po-VeJ mi sam: kaj me nisi imel rad teftio takrat, ko sva hodila še 0ci obadva uboga? Vse se je ftej izpremenilo in strah bi me Vo, da bi ti bila v nadlego ... ■.e ^e imaš rad, Mate — kaktej misliš, da bo konec?” Prvikrat je bilo, da se je ozrl ate)o z nestrpnim in zlovoljnim žledom. Čemu vse to, čemu to zdaj? jk Jaz vem, kakšen bo konec? 'te je pogledal v prihodnjost?” . V začutil je s strahom in sr-. te, da se mu je ovila okrog . esa nova in močna vez, ki bi , pretrgal z vsem naporom, °teaj da bi jo presekal. . D, ne Matel... Le nate sem 'slila, ne nase! Le tebi bi bilo in težko, če bi me moral v°^iti za roko, ko je tvoja pot Sa drugačna in vsa lepša, samo tete tem ustvarjena! Že takrat . - Pomislila, ko naju je sre-st f ^enska ir* si tako hitro izpu-1 mojo roko, ker te je bilo Takrat si vedel, da ne j, tem s tabo, jaz pa sem bila pametna in sem jokala. .. ten kj mogei kjti konec, če fQ, 2rnerom tako hodila, roko v j. k m bi se ozirali ljudje za V(jma? Mate, nič več bi ne bilo tvoie življenje!” askelelo ga je v srcu, ni mo- gel odgovoriti naravnost. Položil bi ji roko okoli vratu, zaklical — “ne, Hanca, lažeš!” — a ni si upal. Pogledal ji je naravnost v oči in ječal je z neodločnim glasom. “Kolikokrat sem ti že povedal, Hanca, da se vrnem, da pridem pote, kadar bo čas ... Čemu bi zdaj govorila o tem, ko je še daleč tisti čas?” Takrat sta govorila — v čudovito prihodnjost so frfotale pisane sanje in obema je bilo praznično pri srcu, zakaj lepše so bile sanje, nego bi mogla biti kdaj resnica sama in nič nista premišljevala, če je še daleč dotlej, ali če je blizu. Razumela je pravi odgovor iz njegovega glasu in iz njegovih povešenih oči. “Pa če boš zunaj, Mate, in če se prav nikoli ne povrneš, jaz bom mislila nate ...” Bolj sključen nego prej je stopal poleg nje in Hanci se je zdel njegov zlovoljni obraz bolj suh in star nego pred trenotkom. In kakor slutnja se je zgenilo v njenem srcu. Tudi sama je povesila oči in tišji, globlji je bil .ijen glas. “Zgodi se morda kdaj, Mate, da se povrneš drugače ... morda se zgodi, da se ti potoži po meni ... tedaj te bom čakala ...” Roka se je doteknila roke in oilo je, kakor da se je v tistem trenotku preselila grenka, nerazumljiva slutnja v njegovo srce. “Jaz vem, Hanca ... bodi danes in bodi jutri kakor že hoče — za zmerom se ne bova poslovila nikoli... Zato me nič ne izprašuj, kdaj se povrnem!” “En sam trenotek je bil, ko se je narahlo zazibalo zagrinjalo pred prihodnjostjo in se je na-jasno. zasvetilo iz teme. Spogledala sta se in komaj sta se ujela pogleda, je izginila slutnja; besede, šele izgovorjene, so bile pozabljene ..., Zasvetil se je dan na hribu; nenadoma se je razlila žarka svetloba preko neba, v hipu so se razpršile megle brez sledu in ležale so samo še v globeli, leno belo jezero, ki je hrepenelo onemoglo navzgor. Zableščalo se jima je pred očmi, luč je bila dihnila v obraz in obraz se je nehote nasmehnil. Mate je pogledal na Hanco. Lica so ji bila zardela, oči so bile polzatisnjene in so gledale veselo v vriskajočo neizmerno svetlobo. V rahli jutranji sapi se je tresel koder na sencih, povi-hravala je odvezana ruta na vratu. Takrat se je Mateju zameglilo pred očmi od velike, nerazumljive radosti. Sklonil se je in jo je objel z desnico okoli vratu in jo je poljubil na ustnice. Hanca je strepetala, temna rdečica ji je zaplala v licih ... Od fare gor se je bližal koleselj; vozil je jadrno in oblak prahu se je dvigal za njim. Voznik je pokal z bičem, na vozu je nekdo prepeval. V strmi klanec se je pomikal voz bolj počasi, konja sta se penila, bila sta s kopiti ob kamen ter se priklanjala globoko in sunkoma z debelima glavama. Mate, ves še trepetajoč in zagorel, se je ozrl navzdol. Prijetno mu je bilo, da se je bližal voz in da je mogel izpregovoriti. “Glej, Tone, Amerikanee!” Na vozu je slonel udobno debel, rdeč fant. Malomarno je visela roka navzdol in je držala viržinko; zlat prstan se je svetil v soncu. Pri telovniku se je vila od desnega do levega žepa težka srebrna verižica. Obraz se je svetil kakor z mastjo namazan; gledal je veselo in bahato, mali brki so bili prešerno navihani. “Čigav pa je ta par?” je zaklical z voza. “Kaj nisi ti mež-narjeva?” (Dalje prihodnjič) Smrt pobira duhovnike Sredi decembra 1960 je nenadoma umrl zaradi gripe JOŽE MIHELIČ, župnijski upravitelj v Forstu, celovška škofija. Bil je star 60 let. Rajni je bil odličen pevec in iskan govornik, ki je znal pritegniti vernike; zlasti mladina ga je rada poslušala. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko vernikov in nad 40 duhovnikov. Prelat Aleš Zechner je zanj maševal in opisal njegovo življenje. Zaradi gripe je lani v decembru umrl tudi salezijanec LEOPOLD KAUČIČ, * župnijski u-pravitelj v Sevnici. Rodil se je 1. 1914 v Lomanošah pri Zg. Radgoni. Po opravljeni gostinski šoli se je odločil za duhovniški poklic. Gimnazijo je opravil v Veržeju, bogoslovje začel v Turinu, končal pa v Cordobi v Argentini, kjer je bil 1. 1948 posvečen v duhovnika. Deloval je najprej v južnoameriški državi Peru, ko pa se je vrnil v domovino, pa v Sevnici. K zadnjemu počitku ga je spremljalo 60 duhovnikov in veliko vernikov. Dne 22. dec. 1.1. je zatisnil na Golniku svoje zemske oči ANTON PETRIČ, župnik in dekan na Breznici na Gor., star 66 let. Rodil se je 1. 1903 v Podmilju, župnija Polšnik; maturiral na škofij, gimnaziji; nato študiral 2 leti pravo, nakar je stopil v bogoslovje ter bil 1. 1930 posvečen v duhovr/ika. Osem let je kapla-noval v Mirni peči, eno leto pa v Mengšu. Od 1. 1940 je bil župnik v Mirni peči. Po zadnji vojski je bil 8 let v zaporu. Ko je prišel iz zapora, je bil najprej pol leta služboval v Smledniku, jeseni 1. 1933 pa je prevzel župnijo Breznico. V lanskem de-gembru je zbolel za gripo, dobil še pljučnico, nato pa mu je odpovedalo še srce. Čeprav je bil njegov pogreb na dan pred Božičem, se je ob njegovem grobu zbralo 45 duhovnikov z nadškofom. Prav tisti dan kot dekan Petrič je v Domu onemoglih na Bokalcah umrl 77-letni JOŽEF KLEMENČIČ, skladatelj in župnik v pok. Rridil se je v Podgori, župnija Dol pri Lj. V duhovnika je bil posvečen 1. 1916. Ka-planoval je v gove skladbe, jih sicer ni veliko, spadajo v vrh slovenske cerkvene glasbe. Trdijo, da je njegova “Poglejte, duše, grob odprt!” naj lepša slovenska velikonočna pesem. Mnogo skladb je ostalo v rokopisu. Na Sveti dan lanskega leta popoldne ga je pokopal na ljubljanskih Žalah škof dr. Lenič. Še pred Božičem so zazvonili zvonovi pri ljubljanskih frančiškanih v poslednji pozdrav DR. VINKU MOČNIKU, profesorju cerkvenega prava na Teološki fakulteti v Lj. Rodil se je pred 81 leti v Cegetincih, župnija Sv. Anton v Slov. goricah. Gimnazijo je opravil v Mariboru, bogoslovje pa v Gradcu in Mariboru. Novo mašo je imel 1. 1919 v Mariboru. Kaplanoval je v Loki pri Zidanem mostu in na Vidmu pri Krškem. Za doktorja teologije je promoviral 1. 1923 v Zagrebu, za doktorja cerkvenega prava pa 1. 1927 v Rimu. Od leta 1822 je bil profesor bogoslovja v Mariboru, po zadnji vojski pa na Teološki fakulteti v Lj. Leta 1954 je bil upokojen, a je še naprej predaval. Zadnja leta je preživel v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. Bogoslovni vestnik je priobčil vrsto njegovih znanstvenih razprav s področja cerkvenega prava. Rajnega so pokopali 27. dec. 1.1. v njegovi rojstni župniji. Obrede in govor je opravil prodekan mariborskega dela Teološke fakultete škof dr. Grmič. Z rajnim profesorjem je legel v grob e-den najuglednejših sinov Slovenskih goric. Kako si predstavlja pomoč Kakšna naj bi bila pomoč razvitih držav nerazvitim, miloščina, ko človek ne vpraša veliko, kako jo bo obdarovani uporabil, ali kot načrtna pomoč, ko tisti, ki jo daje, hoče jamstvo, da bo pravilno uporabljena, to je vprašanje, ki razburja duhove v Jugoslaviji. V Sloveniji se jeze na podpiranje “južnih bratov”, ki V Sloveniji se upirajo podpiranju južnih republik z opozarjanjem na svoje lastne “nerazvite predele”, kot so Kozjansko, Bela in Suha krajina, del Krasa, pa tudi Prekmurje, od koder ljudje trumoma hodijo na delo preko meje v Avstrijo in še dalje v Nemčijo. Nasprotniki podpiranja “juga” se sklicujejo na samoupravljanje podjetij in na načelo delitve dobička po delu. Čemu naj slovenski delavec daje del svojega zaslužka Bosancu, Hercegovcu, Črnogorcu ali Makedoncu, ko ta k njemu ni prav nič pripomogel z ničemur? Socialistična solidarnost? Na jugu o njej ne vedo nič, ko bi bilo njim treba kaj storiti, zahtevajo jo le od Slovencev, ki jih poleg tega še radi zmerjajo s “separatisti”. Portugalska vladina stranka se namerava reformirati LIZBONA, Port. — Portugaf-ska diktatura prizna edinole svojo stranko, znano pod imenom Narodno unijsko gibanje. Stranka ima monopol, zato pa nobene notranje svobode. Vse gibanje je pod nadzorom glavnega vodstva. Za februar je sklican njen izredni občni zbor, ki ga vsa portugalska javnost pričakuje z zanimanjem. Napovedano je, da se bo stranka preobrazila v navadno politično skupino, ki bo tako organizirana kot stranke v svobodni demokraciji. Spremenjen bo statut, Pravosodni tajnik John N. Mitchell je pozdravil odobritev zakonskega predloga v Senatu in pozval Predstavniški dom k “odločni” akciji. V predstavniškem domu je proti predlogu precej odpora. Načelnik pravosodnega odbora Doma E. Celler, demokrat iz New Yorka, je napovedal začetek razprav o predlogu za 18. februar. K predlogu samemu je pripomnil, da po njegovem krši nekatere osebne pravice. Na to so opozarjali tudi nekateri v razpravi v Senatu in stavili zadevna dopolnila, ki pa so bila zavrnjena. ------o------- lad Ošprom se zopet zllrajo politični oblaki NIKOZIJA, Ciper. — Na Cipru nastaja zopet nov političen položaj. Nadškof Makarij in njegovo gibanje ima še zmeraj večino med ciprskimi Grki in je za sedanje premirje s turško manjšino. Tudi turška manjšina ni proti premirju. Vse to bi moralo pomeniti, da bo premirje obstalo. Pa se je med ciprskimi Grki pojavila “Narodna fronta”, ki hoče za vsako ceno izsiliti zedinjenje z Grčijo. Fronta dobiva počasi o-bliko prave frontaške teroristične skupine, ki najrajše operira z atentati, bombami in podobnimi terorističnimi akti. 'Nadškof Makarij jo sedaj poskuša krotiti s silo. Predložil je zakon o ‘preventivnem priporu’. I Zakon mu bo omogočil, da pri- iz volj eno bo novo vod-!fre VSe Sum!iive frontaže' Proti stvo, celo diktator Salazar ne bo!temu Je turska manJsina- ki se več ostal predsednik. Ali je za to reorganizacijo le sedanji ministrski predsedik dr. Caetano ali še kdo drug, še ne vedo. Senat sprejel Emmv zakuski predlog za boi zločinstvu | boji, da bo grška večina zlorabila zakon proti njej. Radi tega je znova nastopilo precej napeto stanje med obema narodnima skupinama, kar razburja vse ciprsko prebivalstvo. D.C. — Se- V enem letu načrt za očiščenje jezera Erie TOLEDO, O. — Mednarodna petek izglasoval pred-jSAkupna„ komisija Kanadčanov in at:_________ _ Američanov je po zasliševanju pomoč uporabljajo za vse mo- končal, goče stvari, jo enostavno WASHINGTON nat je v log predsednika Nixona za boj, ,v , v . proti zločinstvu z 72:1 glasovi. Enc ° P° ozaJu jezera Erie v Nixon je poslal predlog Kongre-1 ^'e’ Pa” m tu’ naP°vedala, da su v obravnavo še lani, pa je1 ostal neobdelan. Senat ga je se-j daj i z g 1 a soval, Predstavniški! dom pa razpravo o njem še ni j metavajo, kot da ni nikomur nič raz- Predsednik Nixon je v poročilu o stanju Unije poseb- no poudaril potrebo boja za varnost na naših cestah. Predlog za mar. Bosanski poslanec v zvezni skupščini v Beogradu DugonjiA boj proti zločinstvu je dejansko Starem trgu pri'je v proračunski razpravi o tem stavil načelnik senatnega pra-Dobrovi pri| vprašanju zavzel nekako takole vosodnega odbora McClellan, - - I A 1 •_ 1 C* 4 O I 1 O /•> n • Tl /"\1 r7 VA VATA r-JTTT 4*1 r! 1 f-J rij 1 teku enega leta pripravila načrte za rešitev in očiščenje jezera Erie in te predložila vladama ZDA in Kanade. Zasliševanja, pričeta zadnji teden, se bodo nadaljevala v na-I slednjih tednih v Londonu, Ont, Buffalu, N.Y., Rochestru, N.Y., in drugod. Nedržavljaiii pz®r! Vsi nedržavljani, ki se nahajajo trenutno v ZDA, z izjemo Ložu, Metliki, na ^ Lj., na Koroški Beli, v Dobu in stališče: Dolžnost razvitih je, da j demokrat iz Arkansasa, pa je Šmartnem pri Litiji. Nekaj me- dajejo, pravica nerazvitih je, da j vanj vključil večino predlogov diplomatskega osobja, se morajo secev je upravljal mengeško jemljejo, ne da bi se jim bilo za predsednika Nixona. Po izjavi tekom januarja na uradnih for-župnijo, nato pa Leše in Ko-Uo treba zahvaliti. Kaj nerazviti1 sen. McClellana bo novi zakon,1 mularjih javiti pravosodnemu privnik v Bohinju; nekaj časa J store z denarjem, se tiče le njih | če bo seveda to res postal, orno-(tajništvu. Prijavnice so na raz-tudi Kapelico pri Kropi. Čeprav samih. Vsako vmešavanje ali1 gočil uspešen boj proti organizi- polago na Naturalization and samouk, se je dokopal do zavid- kakršen koli pogoj bi pomenil ranemu zločinstvu in vrivanju,Immigration uradih in na po- Ijivega glasbenega znanja. Nje- kratenje pravic in svobode. j tgga v zakonite posle. 1 štah. NA MEHKEM — Neki njujorški krznar je v svojem domu postavil v krogu s premerom 16 čevljev z usnjem prevlečene klopi. Sredino je izpolnil s kožuhi islandskih ovca pritrjenih na mreži. Komur se ljubi, lahko s klopi zdrsne v kožuhovino, kot je to storilo dekle na sliki. Kupovanje “na edinko” se le počasi uveljavlja WASHINGTON, D.C. — V naši deželi smo se vse preveč navadili na kupovanje po komadih (zavitkih, steklenicah, omotih itd.), nihče se pa ne briga, koliko je v resnici blaga v “edinici”. Seveda lahko pri tem trpi veliko škodo, kajti v zavitkih je velikokrat manj blaga, kot bi ga moralo biti. Zato skušajo javne uprave, ki morajo skrbeti za interese kupcev, uveljaviti načelo, da mora biti na vsakem zavitk-ku, steklenici itd. napisana tudi točna teža in pri tem povedana cena zanjo. Tako ima vsak potrošnik priliko, da kontrolira, katero blago je dražje in katero cenejše. Pozvedovanja so žal u-gotovila, da je le malo kupcev, posebno gospodinj, ki bi to priliko izrabile v svojo korist. -----o—---- U.S. Steel Corp. podražila jeklo za 4.6% NEW YORK, N.Y. — Naše naj večje jeklarsko podjetje U.S. Steel Corp. je povišalo za večino svojih izdelkov cene za povprečno 4.6%. To je industrija pričakovala, kajti nekatere manjše jeklarne so povišale cene že pred par tedni. Povišanje pomeni tudi višje cene za vse jeklene izdelke. Povišanje je značilno radi tega. ker v javnosti večkrat slišimo mnenje, da se bo dviganje cen kmalu zaustavilo. Ta napoved pa najbrže ne bo držala. ----—o------- Knjiga zdravil Po petih letih dela so v Strasbourgu pripravili prvi zvezek evropske knjige zdravil. Novost naj bi postopno nadomestila tovrstne knjige v posameznih deželah, tako da bi se sčasoma uveljavila priprava zdravil po enakih temeljnih načelih. Drugi zvezek še pripravljajo. Male Help Wanted STOSSFFEfi S FOODS You want the best for yourself and your family. It comes' thru good wages, job security, and personal satisfaction. Join the Stouffer family, enjoy clean working conditions, advancement opportunity, excellent fringe benefits: (incl.: Meals, Uniforms, & Insurance), fair treatment and a company where you want to come to work. Apply now! Must be able to work 1st or 2nd shift factory openings We Will Train. INTERVIEWS: 1-3 p.m. MANDAY thru FRIDAY CALL 248-0700 for APPOINTMENT STOUFFER’S FOODS Division Of Litton Industries 5750 Harper Road Solon, Ohio 44139 An equal opportunity employer. JScsrtf-ke dobijo delo Iščemo ženske za pomoč v kuhinji samo v petek. Vprašajte pri FRITZ’S TAVERN 531-2239 (18) MALJ OGLASI Prijatel’s Pharntac? IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Zc RAČUN POMOČI DRŽAVE Oho j ZA OSTARELE MD FOR AGED PRESCRIPTIONS rini.- '-p can-.