V v •• I Zmagovalec na Azurni obali ! IPISMO HZ JA\)PON§1KIE Ceam U e že tako urejeno, da po-sameznik plačuje po ekonomskl zmogljivosti, dočim v menzaft še ni tako. Treba bo dosečif da bomo imeli dve ali tri menze, ki bodo čimbolj mehaniz>rane ter z večjim številom abonen-tov, kakor jih imajo nekatare menze sedaj. To je edina pot za zboljšanje sedanje situacije. Pri reševanju vseh teh pro-blemov bo treba še dosti dela in mislim, da bo treba posebno tu čim večjega in tesnejšega sodelovanja med profcsorji in študenti. L. A- Mariboriada 1953 Olimpiada, panamerikaniada, jem ?revilu, kot onemu za name- V namiznem tenisu pripravlj* balkaniada, ekonomiada.....za- ravani skupni sestanek! (Tam smo Pika vclik dvoboj med »Ljubljan- kaj torej ne bi organizirali še ma- bili namreč čisto sami). Predvsem čani« (pardon, lokalpatrioti) m riboriade? Tako nekako $o pre- pa mislimo na mariboriado pora- »ZagreWani«. miižljevali razni fizkulturniki Ma- biti mariborske srednješolce in riborskega akademskep kluba in mladinske kolektive mariborskih končno te svoje misli tudi pove- tovarn, da se na prav neprisiljen daii na sestanku MAK. Posebni način seznanimo s jvojimi bodoči- prevze- ^portni odbor je idejno pripravil mi kolegi in prav tako pomagamo Vendar smo vsc te .sklepe le ne- spraviii na papir, k« pa se ;e pričela debata o igrah, je far ni hotelo biti konec. Največ je $eveda gOvorilo o nogomettu ga vprašanja. Socialno-eJconom- male vsaj delorna tudi skrb za špOrtne igre in pretekli teden je to pri premagovanju razlike med de- Končno ie obvelialo Bocovo mne--,_!,_ __.^,---------------------------- **.^—*.i.--------- ;_ -.-------- de]o vp rodjlo prvi uspeh Formi- lavsko in intelektualno tnladino, : ¦ na; se odi ' t0{ja kvajj. skih problemov ne moremo re-ševati s študentsko Samopo-močjo, ki je za »edaj sicer še nujno potrebna. Mislim, da bo treba gledati probleme Studen-tov sploh drugače. Ceprav smo namreč v času šolanja nepro-duktivni element in živimo v breme skupnostif po končanem študiju s svojim delom v pro-dukciji te stroške pač z otorest-mi vrnemo. Da čimprej doštu-diramo, je torej v interesu skupnosti, zlasti Se danes ko študentske menze in domove. Realni stroški za vzdrževanje domov ter cena hrane so višji, kakor cene, ki jih plačujejo študientje (radi omejene eko-nomske zmogljivosti). Zato je bilo dosedaj nujno, da so men-ze in domovi dobivali subven-cije^ iz katerih go krili nastali primanjkljaj. Zastavlja ie tole vpraSanje: ali naj se tudi v bodoče daje^o subvencije celotni menzi ali domu bnez ozira na ekonomsko ral se je odbor mariboriade. 195) in posamezni fererenti so prevzeli svoje funkcije. Toda nc mislite, da je bil to le formalno admini-strativnf sestanek — daleč od tc- ki na žalost v Mariboru Šc ved- tetna tekma med MAK in no >e- Solci. Za MAK bodo igrali kar Gotovo pa vas zanima program znani igralci s Toplakom in Ziže-mariboriade! Takoj v začetku kom na čelu, toda srednješolci vam izdam, da bo zeio obsefen, bodo s FilipančiČem, Neuberger- jem, Pavlovičem, Pircem in dru- znatno razlikuje od sprejetega predloga. Zakaj pa pravzaprav maribo- Ra: vsi navzoči so prav burno po- nekako v vseh športnih discipli- ,_.,_____............„...... «... segali ¦ debato (kar proti navadi) n^h se rnislimo pomeriti, toda po- gimi resen nasprotnik. Ko smo pjt in prvotni osnutek se zato prav Klejmo si raje kar posamczne: t že mislili, da je debate konec, se dokončno lahkoatletiki smo pravzaprav naj- je oglasila Šaška Č. in dejala, da. šibke:ši. Vendar nam je znani ma- ji je že zadosti vedno samo na- riborski atlet Težak obljubil se- vijati, zato prcdlaga, da na ma- riada? Odgovor je kaj preprost: staviti ekipo, ki sicer ne bo mogla riboriadi nastopi tudi ženska eki- zato, ker mariborski študentje tudi konkurirati celjskim in ljubjjan- pa proti enaki ekipi srednjesolk vemo, da naše gospodarstvo zmogljivost posameznih ituden- T polctnih mesecih želimo ostati skim kolegom, bo pa presenetila z (pravi, da noben pravilnik ne pre- *...,; «^-««^ iv^A* ««« »a_ tov, ali pa naj bi se menzam in povezani. 2e nekako obligatni nekaterimi novimi imcni. poveduje ženskam igranje nogo- domovom, kot uutanovam s sa- »ek« je sicer prav prikladen v po- v plavanju smo že na boliletn. meta, sama pa misli igrati center- mostojnim finansiranjem, ker mladanskih in jesenskih mesecih, Brandner,- Jan^ič, Kancler, Sajko, fora vsaj tako dobro kot tisti od Furlan in drugi bodo kar trd oreh Branika — navija namreč za Od- za katero koli drugo moštvo. red)- Predlog je bil seveda sprejet V kegljanju bo Senica »estavil !n ,tako ^mo !eto» v Mariboni kar rcprezentančno vrsto, čeprav imeh ver)etno prvo iensko nogo- mi imen ni hotel izdati. V strelja- memo tekmo v drzavL trpi precejšnjo škodo prav radi pomanjkanja visoko kva-lificiranih kadrov. Ko bi »edaj komune ali po-iamezna večja influstrij»lca podjetja in centri v okviru komuh« skrbeli za &tudent« iz gvojega delokroga, bi dosegli med drugim naslednje: ne bi »e več dogajalo, da bi recimo študentje \x ene komun« žtu-dirali samo pravo ali kaj dru-gega, temveč bi študirali pred-vsem tiste panoge, ki so v ti-stetn okraju najbolj razvite, oz. Čemu in zakaj nov način študija j nju misli N. Vrabl izvesti prven-stvo MAK-a r streljanju j: voja-iSko po^ko, pravi pa, da $e mdi ne boji nobene mariborske strel-ake družine. — (?) Znani sahist Jeretin bo organi-liral šahovski moštveni brzotur-nir in meni, da bo s svojirni kole-gi Kosom, Horvatom in drugimi trd oreh za vsa mariborska moitva. Studij brez mJsJi je neploden. Misel brez študija Je nevarna. Konfucij Tovariš urednik! V zadnji številki »Tribune« je bil objavljen članek o novem na-čtnu študija na medicini. To po-zdravljam predvsem zato, ker je odprl javno diskusijo o vpraia-njih, ki so že zdavnaj prerastla konkretni primer šestih študer.-tov tratjega letnika. Reševanje tega problema je namreč že kina-lu knenilo v slepo, to je zgolj ad-ministrativno pot, tako da se je ves živi problem zdravniške eti-ke za zaprtimi vrati izprevrgel v formalno — juridično vpraša-nje. Na vzgojo medicinca naj bi začeli bistveno vplivati celo po-samezniki, ki pozneje niso odgo-vorni za kvalileto zdravnika irj njegovo delo. Clovek se nehote »pomni Preiernovih časov: »Le čevlje sodi naj Kopitar!« Da bo stvar jasnejša, bi najprej ;— bolj v obliki tez — povedal, zakaj in čemu nov načio itudija na medicini. Stevilne interfakultetne korJe« rence medicinskih fakultet naše države so soglasno ugotovile, da dosedanji način Studija ne ustreza potrebam po samostojno mislečem strokovnjaku, ki bo ko« nalogam na terenu. Temeljne na-pake starega načina: preveč pr«-davanj ex cathedra, premalo praktikufmov, to je seminarskih in drugih vaj. Posledice takega načina vzgoje smo vse predrago plačevali v saniteti NOB in vse predrago jih plačujemo še danes. Da se razumemo: tisti, ki plačuje, je packnt. Za novi način študija naj bi bilo značilno zinanjšarij« predavanj, poudarek na praktič-nem delu, ki naj po priporočilu zadnje interfakultetne konferen-ce po številu ur za 100 odstotkov presega število predavanj, pred-vsem sevcda na račun apeciaji-»tičnih elementov. Temu je pri-tegnila tudi Medicinska fakulteta v Ljubljani. Gornji predlog ubija kar v«<5 muh na en mah: š«le s »talnim stikom pri vajah se učitelj itu-dentu spet približa, ko z njim razpravlia o strokovnih in često še o drugih vprašanjih. Tako do-sežemo tudi največjo vsebira ZSJ, ki je pred ne-darvnkn vmiJ« obiak tfnškim *bu-Maribor dentcm, se je te dhj vnnila v domovino. "V deteigaciji 30 bili poleti r>a sonce malo prevež pri- predistarvniiki beograjske, zaigireb- peka, da bi se lahko tam vriilo vse izživljanje mariborskih itu- dentov. Torej je kaj lahko razum- Ijivo, da bomo raje odšli na ki so bili izred&io lepo sj>rejeti, športna igrišča in tam porabili so obiskali So!um, Ate70 din dnevno Cs popu-stom!). Planinsko dru^tvo beo-grajske TV3 orgaaizira tabor- Budvi ter za manjše skupine v Gorskem Kotarju, Durmitorju in Zelen gori. Vsak študent, k.i se bo udeležil tega enomeseč-n«ga taborjenja, bo plačal 1500.— din, ostalo pa bo krilo planinsko društvo. Razen tega bo 100 študentov l«tovalo brez-plačno na račun planinskega dn^tva- Tudi orfanizacija Po-čitniške zveze Mediciijske vi-soke šole organizira za svpje člane tabora na KopaoniJru in v Makarski. Vsi beograj«ki *tu-cteati, U *9 čiaai Pc«itniike zvez«, bodo lahbo prežireli po-cithice v taborih, ki Jih orga-nimra naestni odbor te orgaai- ; i Sporočilo o tneseč* nih in teden&kih voznih kartah Glede na novi tarifoi prar vikiik JD2, ki je stotpii v ve-Ijavo 1. majti letos, so predvi-d«ie mese^nc in tedensice vazr n« karte samo za tiste, ki star nujejo največ 50 fcm izven cen-tra. CentraltM odlbor Zveze *tt>* dsntoiv Jugoslavije nam je spo ročll, da nao š-tudenti, ki »tanur jejo v krajiih, ki so dalj kot 50 km . od uTiiverzitetnega ceor tra, izfeoristijo možmost, ki jo daje ffl. 30 tega pravilnika na t* ia poedtnci n«ipiravijt na merodaine železni-s'ke u»tc©we v svojih krajih, ki bodo rešile prošjijg v h tnuirt •TIIBONA« lf 103 absolventi JHl Afroftomi amo «c ni konferanei »dput«njt p«m*ai]3 © mirtiim, kae j« vaJn« rt naa. K©r.f»rene« «o H udtl^fcli tudi tov. d«kaa ia 6rtl|i tovanii prof«*»rji. Pr«d\n«m te ttvari bh t**ijo: !. «tudij»ki aačrt, ki naa j« peitaril prad dejatva, da itname lOt »bMlvMit*. Od ttto »o po •a«m l«tu diftlomirali 1« 4. 3. Samo trhHMeiaa praviea 4© ^rajamaaja ©tr©tkih deklad po •©•©lutdriju. Taka «© m zpaili tudi aajiMdjii ItudMtj«, ki •« >rv*i diplotmrtli, v sagati. Vrniti 3« trtbt I« p©rabli««t ©troakc čaklftde xa § ali €>»ld t mneMf S. V«lBki odttotftk km«ek« mla-dina, ki «i«ni atr©.ikih d©klad ni> tj Hiptndiij« (6* m©r«roo vtoto M0~lfr00 ditt tploh invenovtti Itip^ndijo). V r.aien itudijskem naftrtu j« ttarukaj aapak, za kat«r« žt yt-mo, n*kaj pa jih t« •lutimo. Ni* kier ni tako perae pfoblant pr»-traa. ki jt nujaa. Po t«danj*m utatm aairtu razbija Itudij in v*rj«tad ftnt pr*©ejj«j rj&liv aa ta, da te itudij t«rl«*# ta po> vprt^ncfa ttudenta (kajti • tcmi }« trtfoa raiuntti) b» 8 j«t. prra ia druga |*n«racijs MimHJiIi« htnUIJ« MlMMMtvDHI a»l«» } i» p# p goj«. ttudiraia j* na navo u»tt-tt©?lj«ni fakulteti UM7) v aaj* Uliirt lctih. Im«ia j* ©praviti • «•!© rrgto ae?#«4»©«ti: »»urejen Srudijski oačrt, p©man.ikaflje ©ftfrbja, mat#riala. Ve*ma je ie raed rednatt imdijam pr*«egla «tar©»tn© m«j« 84 t«t- PreŽiVIiajo as vsftk po «v©Ja, va^Hiia t last-»imi rolcami. Z ©»ram na te po- ii dll aaj bi r©ki sa opravlianje III. z^*«3 dal» skro-darilo v znak priznanja. Čemu in zakaj nov način študija? Bela krajina Po oblaku šldviatov m profeaorjem dr. Slodnjakom Pozdravl jena, Bela krajina IZ SA&IB PA NE O HRA\t! Sveje vrst« t*Mvt 8© tudi i)ru> pinski državai diplomski izpnti. K« toliko irpiti sami, kohker rar* vr*tit«v pocluiaaja reh pr«dmt> tov i« dejmvske mofea©*ti ojwav-ljanja i*p.tov. Kcr so itu» itkrer.« \n itvarn© izr«kali svojt misli, 5« tov. dfekan poiHltril pripravlje-uoit sodelovanja. Po2va) na« je, da irbcremo po 1«tnikih pred-»tavnik«, ki bodo »kupaj • »tu-dijsk© komisijfl ftfcuitet« t*mtlji-to pr#reietal) itudijski aaftrt. Skuiah ga bodo arHifci tak«, da b© dai prakti dobr« ^groaomt. Tudj dejitv©, da tma *tud*nt agt©a©Rii)e pravico do otroilcih doklad 1« 9 meteee po končanem V tistth Unh nekoi- ko to s« bile iivtlskt nakaxnvcr m te ctlo* dnevn* k*stu (zajf^, kosile in veierf*) ftala 30 dm, $9 nm>ih *o%o}ih kčt* trdno vgnrzdila. To fd )r ti\> 40, 90 ali 168 din*r]ev, d* te drf.im ittrniez* In tahai, l\ub\ moj, ?.*-kiff Ne vtm. Število ab^ntntov H dntvno menjuje in odpovtdati Naipotfli smo se vat«, d«želico na jugu naše slovenske zemlje, da te v»i.j k>e^n,) spoan-ami,, te. b« iti tvoj.j IjudMvn. Spremljal nas je dež in preprefeno nebo ni a*iO, i t* t»ii videli oolito t ioncem. tebe, »sončno d«želo«. Nič zato. Sonca gi nam dala la-ma, ti nam ga dala v »vojih ljiicteh. In to j« največ. Pozdravljen, pri>aaji Crno-m«lj, me*tec« raJBpotegnjemo, z Ijubkim vixloinetom i« gimna. zi.io, ki bi 30 itnel za vilo kakega ra«koin©ža! Prizadftvtii in po-žrtvovakii ravtiAtelj pa na« va. bi v rarrede — n« le za t^krat. Ce bomo potreb.ni — prišli bo. mo! MaJo \t mesta — in tu j« Bel-sad z ustrcžljivim upra*/nikoTn, ki nam oiivlja tm^arno in niam pr«{.ir .sto govori 0 tem, kakft d«l>i(jo in kakc teiaVe imajn, pa ka*« mtpehe. Kdo bi naitt za-nrn»ri'. #• smo 1* Vmn^u vmoIi tudi sladke pokušnje likerjevT 8«ls kra.ii««! Avtomobila dr. vita p>d v«*6o in varno n>ko ioferjev preko klamctv in n«-itetih ravinkov, ki n»m od«ri. njajo podobo deželt — lepoto za lepoto. Fodobo, kj bo poslej Jiv«la v na« vseh. 2mpani*i**»va Vinica rm<9 zadr-Ži, da »i ogledamo petnikov roj-atni dom — muzej, nato odbrzi-ma dal.i«. 2e nas pozdravlja oiaroljsna Preloka na vzpetini 1 vedrimi fanti in dekleiti, p« z godtoo ip petjem in j>l«ii. In pe^eni janj-ci — pa vinct — p« dobra volja. In tu bo A-tkimi pi«anirarr>) \n orehi — in s<»v©da »p«l- vlBcem, saj tu jt trta doma. In Podzetn«lj, kjer a« nam pi-sateij Lojze Zupamc, ki se j« zra»tel in se 5« zra«ča • tem pr«pro«tiiT> ljudstvom, sfkromno predstavi kot navaden podežel, ski iomošter, pa nam končno le raakrije ko*6«k svoje nežn« lirske duš« in nara »ež« globo-ko v trce. In napoaled — zadnja naša pocc^ja v goAtoljubni Beli kta. jini, kultimiih ¦pomefnikov bo. gata M*tlika, %"«a stisnjen* ka^ kor kopica preplašenih piščet, pa bkrati v&a prijazna ;« vab«. ea. Prijazina in vabeča predvspm ie z»ršidi lH«Ji, kaVrri«n fa kot profesor tu službujoči pisatelj Jože Du »r, ki na« vzam« v var-»tvo in naro raifltaaiuje zname- Nadaljftvanj« a X. atra-ni fiziologije, ne pa ix kirurfij« ia-tnc. S t*m tr tvtti )t a«v«da v»ra-ianje, ki ga aačenja <*lan«k v zadnji *t«vilki »Triteun«t: ali jt prcdavatelj viij«ga lttnika upra-viien, da oc«njuj« tnanje mi prejšitjih l^tnifcov? (&• a« trenu-tek vživimo v atvar, j« janno, da tukaj probletna »ploh ni. Ne «a«io sm«, ampak hoče* nožeš mora tako postopati: iioveka, kfn» zna šteti, n« moremo izpraievati «nn mi: kandidat na praktičn«« izjji-tu iz patološke anatomij« ogl*du-j.e bolno ledvico in jo mirno pro-•flasi — za srce!' Taki prim*ri so iteer izjemni, ¦vendar jih ni tako malo, ker j« itevilo m«dici ncev precej visoko. Trdim, da študenta s tako hudim flMnaniem rob«no pritrdilo e opravljenem i»pitu i» anatomije nt opravifuje, da posluila iriter-no medicino, kirursfi.io itd.. ker od t«?» itudiia zopet ne mort ©d-n»»«ti ve^. ko.t *oto potrdilo. da je konča! naslednji t^tnik. Tako '#-to j» sattio »dminittraiivBo ori-dobljeno, de facto pa irgublj-?«©. Ve« trud « takim Ihidentom i» eatnan. ?^r«v «tar« skuipnosf toliko kot povor«^?n Hti-t. ki »novi 1s»hkd gl#di, HkraM «0 t*ki ifud*ntie živ d^k*r, lesko tx»zanfrs!jivo j* nreverjanj«« xna-ni« na i«t>'tih. Ttki Stud«nt<# bt bili kii+tor\i* držiivlianor. W ©d •iruU Sfprsjem, zavseveliko razumevanje in ve. liki trud. Pcsebna 2ahvala Okraj. odibnru Crao. mel.)«k«Tiii ^irnnazijskemu ra-wu»te!ru tov. Petiru. Kako naj »e vam ©ddolžimo? Vsaj »kromno- povračilo naj varn bo zave*t, da st« na*n <%. gre!j srca za va*o z«mljo in Iju-di, za ys«. Poze v njej. Vtstt kajf P&vabim vse, da st tem {imprej pridruiimo U mif To bo pa NAŠE mastevanj* ... Nsročite u na ..Besedo" 2G. mrt.i t9*%8 nPEHO 660 raEHATA BECHJIATHO TiE JIETOBATH hUZ f« p m toograjskih kolegov ita tem podrocju In W M»li, d» IM tucfi naš« fllaiilo lahko pHobčilo člatrak • takSm »li poctotoni m itaslovom Kaš korektor je vaekakor dober atrelec.. • B1I0 je jeieni I. 1938, že p« ©kupaciji Arstrije. Fakultetoo TOditto strokornftfa kluba ^tod^oiof mrdieine j« $kli- etio if»unek t«eh itudentor, v itexi «bližajočioai •« tolitva. rai. Tedaj aas j« bilo komaj toiiko, da ino napolnili mal<' aemfio dtorano, tik ob klub tki »oHi. Žitahnt in o«tra di-akusija je rešft-ala pr*dT§etn rprašanje. ali sm« kiub pose- gfati tndi t polittčn* proble-me ali oaj tkrbi izkljorno xa stroko^ao rpraiasje «tn-denta. V imenn večioe j« dt-akntiral RoeV. GoTorila pa «ta ¦ndi i« Praper in Dnh. Ostro ata rajf^Tarjala te«o apolitič-nosti in popoine^a «aupanja JRZiki Tladi. katero j* l proslnli dr. KoroJer Pod pritiskom rečtne, z vae-aplcinim smfthom it> ostritn zoadanjem »ta aa kraiv pora-7ena ofomolknila. Napredni itudentjc na mrdicini pa %<> iedaj prvič ja»n»> spffrjrledali »Tojejra razredneea »ovražni-ka v potaftjSi boroi. To )e bi! kl^rofaiizeoi. Pc*l«j «0 Tom Eiihi i •tano rbirali <>k*ot; tebe ftiisti*nt sknpiBie* tn jib to diii. pndprtr t iirokitni ayita cij«kimi «red«tti in policijo. t kArbo proti oapr«dn?m ituri>ali, 4a a« bo ktrdidat merda le «¦ kako popravil. Z dru-g« strani pa takega kandidata ne bi nikdar poiskal za zdravr.iški nasvef, niti xa priporo^al svojim priiateljem. Š kakSno pravieo pa pcrtem po<(irja niim ti«te ljudi in njihove otroke, ki ntmajo mo^no-iti isbft"« zdravnika? T5w!flma Medieinske fakultet<» je namr*5 do«*ž'na. ko opravi kandidat vtj« izpit# po vrsti. Tako je v*ak eksafninator ©og»bftj moralno so-odgovoren za Vva1i r>% »flirn« csradi padiih na Kor«ii? V«#+ t* mm ©fl«a; i*]#, ko irv«flf»o. d* hi bit ta ?n ta no- »li b©'nilc prar Uhko nvm m^dicin«. 1« na samo no jim dopnveds+i, da .i« tdina tiji- i k©t . tmpak . kajtt ## i« xa ftj«, d* hr»it trudn »j m©g©**> do* •#*i di«loiT(«. v#Ha to z« ednv-nika. T>a tkl#n«fn kroer H trud pa 5« t>rii»t#n \n u*p***n samo, #• J« *a njitn vtaj ««Jt»J tir#«» rt« Tiimafiii >!• avfti« »trftko. TH'm. da »mo b ««nmar»kim v«*ini itud^ntor pokazaM ki io »*l©v<»k eb«t*ti. ko »« v r»r-fovftru tlctivno dokof»1,1*m© do n©vih n«wn»n.f: talra in iih bo nft»1l *trok«vvm"tk vs« >©* svoio 1a»t. ki fmi je ne mort>, vr»ti. S# r©i».. ppi t*m?ili. k»k« «i bo v borlo^* «am pomagai x litrrattiro !n »tvari pr*»«oi'ati t#r »» riih tfr*tf » rtritjjimi •tro-kovnjaki. Dosti v*i itudcniu is n*kega predm«ta ni mogo^« v enem l*m dati. Da tmo pri tem iehajali iz tr«tj»ga letnika kakri«n' je, pa kaŽ«. j>r«pro«ta itevilka: naš« r«t >t?M>§ <>d 137! Nob#n Itu-dent, ki j« bi! atab v na**m prad* tn«tu ni bil pri i«cniharikih vajah alabo ©c«t)^n in j« podpis dobil — «aj j« to pr«a za kanj# porabil za to, da sem študen-tom razloiil, kako si bomo skusa-Ii usvajati novo snov. (V duhu prieujočega *lanka). Hkrati aem jih prosil za prtpdmbe ali predr loge k novemu nacinu itudija, ustno ali piameno, takoj ali pa v teku semestra, ko bi imeli bt n*kaj izkuienj. Ceprav je bil© prisotnih 130 študentov, nisem prej«l noben« pripomb«. Morda je to tudi posledica teorije, da to, kar prof*sor objavlja pri preda-vanju, »nj uradna objava«. Velika uganka j« zatn« tole: od kod v«ra v magično moi mojega podpisa? TovariS uradnik, v«rj«» mite, da bi itud«ntom podpi« ta-koj dal, 6e bi z njim re« pridobili l«to. 2al pa se da leto pridobiti »afno 1 lastntm trudom, nikdar j>a z administratjvnim podpi«om. Ce» lo ve* trdim: ti Wud*ntje bi ¦ p©dpiaom ©dlli v čttrti l«tnik m »pričo «vojega tlabega osnovneg« zaanja d« facto izgubili ie č«trtd letaik. Pnmtr, kako teiko j« iz-tr*biti birokratske utvare i* člo-Vftikih flav. Ceprav »e j« teh l«st itud»atov odlodilo, da ob*ujejo t men»J pr«ko najfttega advokata (!), jn» v t«ml« ©dprt«tn pbsTnu i« enkrat t©variško ivtttijem: Vaia rešit#v j# v priznar^u nujnosti, da br«t minimalnega znanja in zanima-nja sicer v#rjetno desežet« prej ali glej doktorat iz v«ega »dravil« *tva, nikdar pa n» bost« vestni zdravniki. Ko bo v Vag dozor«l »klep 0 nujnosti, da ti usvojit« o»nove medicin«. ki va«i iri*n.i-kajo ti prejšnjih letr ae bost« sattii odpovedali nemožatemu !<>• vu za podpisom. Tu*i, 6e bi bila mrtva 6rka nek*j?a predpisa r.a vafc; strani — duh fakana in zdravniika «tjka *ta ppoti Vam. i« n« b«t> dal podipiia, dofcl«f odgovaren za kat*dro pato-loške fizielogij« in s tem »eodgo» y©ren za kval.teto naiega rdrav« aik« in njegovega dela. Aadrej O. 2«saaeu (aknlteta Dopisujte v TRIBUNO Samopomoii za mai MV8 AJcademijt Uaiverza TVg hrana 11300 9.739 denar 4.000 1.00O 45100 85.550 1SO.460 78.300 akupaj 22.300 10.720 111.M0 63.750 208.700 §tev. podpir. 12 9 53 31 103 Povprečna vredn©»t t* enega itud«ata snaia din. Opmorllo: V dos*danjih po- ročilih j« »ieta med izdatke tu. di vrsdnoit ©brekov prestih m«t v m«nzah, ki s© na raz,-polago odboru atudtnukt Sa-mopomoči. Odbor Jelo in so se združili ˇ proti-vomunistični blok. s proslulim dkiklom, Duhom io Praperjeiu 1» čelu. Vendar jim tudi ta pretno izvajani manever ni ispel. Vsi prari demokrati o resnicoljubni študeptje «(> lodprli listo naprednih stu-lentov in tako tetneljitp pri-jravljeno in že v naprej 1 ^mago ovenčano kriminalnu >odjetjc razdejali pod adar em zavesti in resnice. Pri )omniti je treba, da so imeli pdaj, to je bilo na jesen 1940, na razpolago prav vsn (gitacijska sredstva: letake asopise in za dan volitev celt ivto, t katerim so svoje pri taše vozili na volišče, ki je >ilo t sedanji Anatomski pre lavalnici. Znano je bilo tudi la so prav tisto leio iz dveh rdnjav črue reakcije, Škofo ih zarodov in Klasičn* gimaa-'.ije t Ljubljani, namenonio •oSiljalt Jtudente na Medioin ko fakulteto. kj*r $0 ostalt pisani sanio do volitev po em pa so odšii na druge fa \iiltete id v semenišfa. Ko bočemo pregledati bor >o fitndeulov oaše medicinske "akultete ob koncu dobe rned •beztia vujaatna, j« potrebti(< uidi pregledati vse ti«te fini <°!je, ki so bili neposrfdn* z njo t zvesi in ki »0 do neke mere tudi specifični. Slovenska tnedicinska fa-kulteta je zrasia tik po prvi svetovpi vojtii kot plod iz-rcdnega napora številnih za-lu/nih zdravnikov. iz težnjt ijudstva, da ustvari in orao ^oci tudi SloTenCem razrija-iije lastne medfetnske zna-nosti, ki so jo dotlej hodili «kat na rae mogoče tujc iniverze. — No, monarhi >tično-buržoazna državoa ure-litev 1 begemonijo »rbskf buržoazije pa nažega nacio-naloega /astoja ni niti hotela niti tnogla preprečcvati. Ve ike sanje so bile ostTarjene 'e 1 delnim, okrnjenim za 'netkom nepopolne, 4 semestrf »bsegajoče fakultete. Vendar >a se je ta zametek pokaza! /redno trdožir, Neštetokrai >o jera ukinjali, odvzernali mn krcdite. dotacije, izbrisati p* ;& ni bi!o več rnojrofe. Se ref' v>dno bolj je postajal t grcif taSih IJHdi. po«ebno zdravni oizku9 iikridacije naletel np al ogorfehfga odpora, pro R«ta ?n tptnu na ^ctu so bil '•e od nekdaj napredni Itu Ifntfe V sklopu borbe naro Jor jugoslavije, pod roditvom ;iaSe Partije »zpod oblasti krajno amoralnih izkoriŠče-valceT, je predstavljala tudi a borba napredaih Itttdentov rj aaprednin zdravnikor do-očen odienek te pisane in nnogolike celote. Z zmago fašizma * Nemčiji. ' ŽirkoviČeTo, JertičeTO, Sto-adioovičevo dikthturo ia bes-lim terorjem nad rsem, kar >e bilo naprednega, regnico-jubnega. člorečanskega, pa se j« tudi zoačaj borbe na iaši faknlteti spremiojal. Ra-;el je po obsegu in rsebini r konsolidacijo Partije, pod vodstvom tor. Tita, s širokitM /vajanjem programa interna-ionale, r zvezi a faSističim levarnostjo, pa je bil poftav-'jen tudi čvrst temelj delu laprednib Stndentoir na na&i "akuiteti. Tedaj so preTzftli odstvo t faknltHni 6Tgani-•ariji dosledni komanisti. «jM imi naj ottienim padleg* RKk tili iroki antifaJistični Stud*fitsk; vezi. kljuborali najb**nej :im napadom klerofašis+ižn^ n Ijotifevske rftakrtje, prfga vianjem in rzgojili r irojih r^tah itprilof, Odlo^n* Itt >kih oblastniko? » Korošcem na čelu, rendar je bila Tse- ko nudi gostoljubje 500 gostom hkrati. Cm bi i»č»l opisovati eti, U *lov«k težko verjel, d* gleda maio iz nižjih, »odaJao 4U>kejilh krogov, Pa Je tako, kaj-ti »movi bogataSev s« tudi v i nu n« hranijo po menzah. Studentje *i tu sami servlraj« hrano — vendar pa hraoo, ki oe bi delala sratnote nobenccnu na-lemu hotelu. Prav tako tudt &• jedilr.i pribor in potodije. K«r te> ko ni treba »trežnega os©bja, »« močno skrčijo reiijski atn^kJ n^en««. Zniža jih tudi satna kapa-citeta menze, ki lahko pri^ravi dvakrat dnevno do 3000 obrokovl Zajtrk (pecivo, mailo, marmela-da, kava) plaCajo itudentj« 50 pf«nigov. Kotilo in ve*«rja pa $ta p9 eno marko. Studen-tj« p!a-čajo tako le polovleo, kar »tan« hrana. Ostalo polovico plača dr-iava preko univ«rx«. V udo-bnih stranakih prostorih menz« se je vedno razvil prisrčeo rtzgovor x nemlkiml ltud«ati. Vsaj prv« dni smo jih vedno vpraš«vali, kako je s politično oprsdeljenostjo in aktivno«tjo med kolnskimi itudenti. Vedno pa so nam odgovorili, da je to paž privatna stvar vsakega študenta, da ©a na \iniverzi ni n6benih pa-litičnih organizacij. Obstoje sicer razne študenlsk« orgamizacije, ki pa s« ferudijo, da bi imele nad-strankarski značaj. Med študenti pa, so nam pravili, da ni ndbene posebne politi^ne aktivno«ti. Ml tega nisano mo^H razumeti in gmo zato prve dni vedno in povtod vpraževali: iZa kat«ro itranko pa »impatizjra najvsd itudentov?« Vpraiani n«miki itud«nt pa •« je navadmo obrnil po pomot h ka* ketnu svojemu tovariiu s vpra-šanj«m: »W*i gibt d«m fUr Pai»-teien bei uos?« No, odgovor je bil po navadi L«ti, namreč. da ni no-benih prav posebnih aitmpatij... Se marsikaj bi lahko napiaali o Sivljenju i« o delu kolnskih it\i» dentov. Stvari posploševati pa j« tetko in tudi n« vadno na mettu. Student iz višjih krogov na pri-mer, ki »e pripelje na oredavanja s svojo krasno litnuzmo — in ta-kih itudentov je v K&Lnu-na «to-tine, treba *e je tarno oireti na nnnoiic« avtomobilov in lambrett, ki čakajo pred tmivers* — tak Huident živi vtekakor druga^« Ln f i «Mljih N & tttsdnvtskih »t«v. V ofcviru t**ia bod* anaai »tr nefcattrih »ixbat» zatdapj« v broturi. kj«r bo gotevo «6 priile na •vwiH*o. »a kr«** pri programaki oblifai bot roladin« do in Mudentake »ta- R«. bodo dbjavili izdelani v atali*6e en« deijtov, ki tubedtulojmih štu- biw!« aprejeti v at. Stockholtna hodu li ft i«v«n Rlnga — ii-rok«ga mestnega bulvara — ki v v«S kiJoflnetrov dolg«m polkrogu obdaja naj»tar«jii m«»tnl predtl « Eaamemto gotako katedralo i< 12. »to)*tja. Univ«^iit«tno po* alopjt so gradili v l«tih 1921 do 1WJ. Idejr.« osnutke ca to stav-bo je napravi] danalnji predicd-nik iahodnon«nik» vlade dr. Konrad Adenautr, k) jc bU ta- pohiitvo in opremo, bi nehot« *a» lel v hvaliganj«. Moram pa na-pisati, da je v»e, kar smo tu vide-li, napravljeno i velikim 6utom ;a lepoto, hkrati pa udobno, amfl^ trno in «>lidno. C«pram jt na vi* dew raRkošno, je v bUtvu »krom-no ii preprosto. So6et po obldcah t*h ltud*n» tov, zlasti pa po njih portd jt Md«j tltiti: ofaovna |ola traja 6 l«t, nifcj* »rcdnja |6U 8 in viija prav tako tri; itudij na Uriversl pa ket prl va« 4 ltt« (itudij m«dicint pi $ l«t). Na natih univtrzah J« navada, da so predavanja nmo doppldr«, popoldnt pa !• vajt in ieminarji. Va» to vzame itu-dentu n%}v*i 6—8 ur «aia dn«v-©o (r collegih), m«dtem ko s« v prottem čaau poleg itudija vediaa itudentov uckjatvujt v najra»li«n«jiih klubih io kroi-kih, ki Jih jt na aMi urvivtrzi, vklju*no »portne, »krog 60. Ti kroiki akrb« twli za kini iahko kupi » teh 6000 Jenov? Polovicot« vftot«. rad ali nerad, porabi za hrano. Za knjig« in drugo »So-ttlektuftlno hrano« lahko da m«-f««no samo 800. morda r.«kat»fi oflo 1000 jenov. Ia potem *a ita> novanjt, prevoz, os«bne potra-bc, da » oblftki nt govorimo.,. navadno ztnanjka deivtrja «• hraoo! Mnogo Itudentov j« za-potlenlh v honorarnih »lulbah, veodar jc d«lo Y«dno tcd)« do-biti Napravili smo nnkete o t«m vpraiaaju; odgovori ao bili »1«- bujt peitraniki zailužek ia tu» di deh: leta 1950 27%, lata 1951 pa 16%. Potrebuj» postrantki zaslužek, a ga r.« mort najti: leta l»90 44%, a let« 1951 kar t&%. Mnofi itudenti n* morajo dokončatl itudija prav zaradi t*> (a, ker }im v sadnjih letih na-vadno tmanjka denarja. V »ad-njih letih •« j« zelo raziirila n-ivada predaiati kri, kar pt kljub viemu n« da dovolj ar»d-ttev, da o zdravitvatiem »tacju nt govorimo. Priitojbin« to Mlo visokt te •amo 32% itudfntov J« bilo oproitenih plačila, ker n« roo-rejo pl»čati! Uta 1»51 •• }« ta od«totek zviia] na M%. Pristoj-bina za eno itudijsko leio snaia okrog 3600 J*nov, a za novince 6000 jenov. V letu 1952 10 N pristojbin* i« poveiale. Pred-vsem «o drage privatnt univer« ze, medtem ko Jtgomji podatk) v^ljajo n drfavnc, ki ao i« rtt> meroma »poeeni«. Stipendij« licer ototajaje, t t«lo r«vni ItudMiti dobivajo drlavno itiper.dijo, ei. poaojile, ker morajo dioir vračtti po diplomi. N« Cuti potr»b« z« poitran-ikim caslužkom: v letu 1960 30%, staajt Mtd aallml itudcntl }• utf]t> ao mnenjt, da kport ln dobra htana najbolj obvaruieta člov«. km pra4 bolacnijo. Prav zate w ber 1051) *a nmnertitmv študeutav y* bii ta* v Urad m da 80» • v»»h delno poj^teom« aamoftojivo »krbi avoj lavlj«o^*l obetoj. (An* ki j« bfla izvede«« pmi na neka<«rih fakultetah, j« j« 45—50"» »ud«iw tf*v s otpoikimi doflriadauit, 6^—7 na« v Fnnciji, na Niscr JM*w*«t» ia v gvici. V BelfijJ »9 m ti«dK sociahje uirtanov« ta-i L. O. P. 1. (UratJ w ˇ Brur nnu Od> L 7 uacih. ki a« vwlriu}«}o eanri.) Anleeta, feaiko upora-bi po> vvrcičn« čved&ki ttud«nt rroj *•». kaf# n»a*!e*ije (Stevilke, veljavne za de.k<.«^a, ao v Mudij 58*/* (49), Wl* (35), n goapn* K.) Bb »Urad za prflofeoatnai fttudenti tolma«, kot tsjjcev, psvvajaid, Mjbo^ te r potfo 8*/* (19), pofirtnic« 8*/* (4), vojaftft aluib« 9% (0), toteoen 0 (3), ra«e 0 (1). (GaudNrma, Stockholm) Po&itnice — tmtlušeU UalvBnai ManchMter >e irvedp \» med 218 iludenti a»k«to o po* ftitoicah. 8 od 10 itud«ntov med poSetnieami pia* 87«/. t«h porabi ur New Delhl IZ INDIJE K4J ^fOJRE STORITI SEDANJA MLAVA GEyERACIJA,DABl DVIGNILA LJEXJSKO RAVEN 350 IKDMCEV? Avvtrljfk« •Hlfl *vrm>». Komi*« r« tudH t«k*i», ki jo J Nacioaaln* unij« (BMUS) rae4 3896 atudenti r»r-Btti eoH^t« po Veliki Brita.i«^L S4*/t Jih d*l* med podknicamL 04 teh >e peiovtca «}avjl*, da to vpte«U pr«*tn 500.000 žtudentov. K«r pr»d»vi. dev» na«M c« prihodtoja leto »a-me IM.000 iMvincev, je po»talo goalavijo. Zadnji dan bivanja r pr«at»lmci ao nam prirtddli v«čer narodnib plecov ia p«mi. Tudi oftalo prebivalatvo nam jt bilo z«lo naklonjsiwj, aaj je med nji-mi nvnogo ljudi, ki ao bivali v BoaDi ali Makedoniji. Težko je bilo alovo od znancev tn prijate-ljcv, ki amo »i jih pridobili v čaau naiega obitka. Odpotovali •mb t Istaobul, kjer emo ae za-driaH dva dni. To j« velemetto, aaj ima okrog 1,400.000 prebival-cev. Promet j« z«lo Juvah«n in tnodftrno ureien. Ogledali imo ai Hagijo Zofijo, Sulemanijo, aul-tanovo palaio, univerzitetno ire* diš«« itd. Onoenil hj Se rad nekaj bwedi o turiki mladmski organizaciji. Ta obstaja sarno na lelah (uni-verza — »rednja teh. itd.). Njeni cilji ao študijski, iportni, eko-nomski in dmžabni problemi — povsod pa poudarjajo, da orgaroi-caeija ni politična. Zadnje čase se ustanovili študer.tsfci turi»ti6* ni urad, dobili so več hotelov itd., 0 ft«m«r bl bilo dobro tudd pri naa malo pramiiliti. Indija ima na avojih univer-zah približno 5 milijonov štu-d*r.tov. Vsak student mora odgo-voriti na lledeč.* vpraianja, pre-den napravi avoj zadnji izpit: 1. Kaj bi bilo treba storiti, da se od itirih novorojenčkov eden obraoi prt živijenju? 2. Kako te boriti protl mala-riji? 3. Kakina sredstva so aa raz. poLago za zmsnjianj« lakote ia aatozljivih bolezni? 4. Kako fc izračuoa razmcrj« vltainiaov v rlžu? 5. Kateri elementl k> vahil za tfober donoi iodljskega poljedcl-atva? 360.000 iftn nagrad za uclefežetice majskega festivala Letoinji majski festival b«o-grajakih'Studentdv ' je bil "Ižred-" nb uspela kulturno-umetmška prireditev \h UO študentov beograjske univerze je na enem ivojih zadnjih sestankov skle-nil podeliti sledeče nagrade: Združenju itudentov madlcln-fke fakultete 150.000 din, Uni-verzitetni organizaciji Ljudske tehnike 130.000 din, Univerzi. ¦•tnt organieaciji plamncev 60.000 din in Strelski družini TVS 20.000 din. Posamezniki, ki so sodelovali na festivalu, pa bodo prejeli diplome, med-tern ko bo kult. umet. društvo »Braako Krsmanovič« tudi pre-Jelo primerno priznanje za u»pe*no turnejo v Izrael. (Narodni student) tov 1800 našega stalnega pered«. Stip*ndiie po n» mesec, katere do- ionadini itipendij^ki fond, prejcroa 1* okrog 62000 *tudentov. Te dajatve morajo *ttwjentje ˇ tefcu 25 l«t bree- povmiti. Koncem leta okrog 135.000 itu<*entov udaje. Od t«h )&h 20»/« n«» Stw*ij na dn-ugih t*K, 6Q % jih ka*«rih zaieteki dohodfki p« n>aj oatan« (WUT Japtm, Pofled aa Iitiobul KemSki itudenti raje študiraio v velikih mestih (Od našega WUr*burga) Števito itudentov v malih univertitetnih centrih je »natno padlo zaradi visokih pristojbin, pontattjk anja stanovanj vedno tnanjie tna&nosti »aposlitve diplonti Iraa vsa ta leta po vojni pribliino enik pritok študentov, raedtcm ko se je število ^tudcntov na gospo-darski fakulteti celo nekoliko dvignilo, to pa predvsem zato, ker je študij tam nekoliko krajši (6 se- 6. KaJ more storltl «ed»nj« mlada generaclja, da bi dvignila življenjfiko raveo 350 mllijonov Indijccv? Da bi indijska mladina mogla odgovarjati na vsa ta življenjako važn.» vprašanja, bi morala raz-polagati \rsaj z najnujnejšimi znanstvenimi pripomočki, labo-ratoriji ln predavalnicami, v katerih aajbi s* vzgajal znan-stveni kader, ki bo odgovoren za fekonomski in aocialni razvoj države. ' Pomoč UNESCA bo omogo^ila opremiti nekater« od teh labora-torijev. Oddelek m«dr.arodna pomoči UNESCO je seativil se-znam osnutkov, ki omogoča daro-valcetn različnih držav aodslo-vanje s pomočjo bonov pri opremljanju laboratorijev indij-skih univerz in tako tudi tesno povezavo med indijskimi znao-stver.iki in bodočimi inžemirji. ' Do sedrfj 80-bile zbrane proš-hje' ^aičih^iSO^znansitv^nih klu-bpy, ki delujejo v državah Bom-bay, Madhya Prad-rgh, Madra«, Orissa, Punjab, Utter Prade«h in Rajasthan. Klubi prosijo z% mikroskope in drug$ pripo. močke. Potrebe Indije *o ogromne. Razlaga za to je zdo preprosta: mlada generaci.H pozna težav« države ir. je odlo^ena, da }ih t«-ši sama. Minilo je komaj-20 let, ko je imel mlsdi indijski šo-lar-ček o zainosti $¦? zelo nejasno sliko. Danes se Indija navdušuje za petletni plan modernizacije in otroci že od prvih gimr.azij-skih let naprej obiakujejo znan-itvene tečaje. 2elja po izobrazbi je tako ve lika, da se aamoiniciativno usta-navliajo tnajhn} manatveni klu-bi, ki se sami vzdržujejo. Oine-jujejo se n.i sestavljanje zbirk rastiin, miitwralov, lesa, žuželk in prirejajo poučne ekskurzije. Kljuib vsem težavam je delav-nott teh klubov zelo velika. (Informacije UNE^CO) DUDE — to ni kar ¦f . • ¦, tako Na Skz ta prekleti pcsimizem, tnogoč« ga je hotei premagati, vsao na estetsk} osivjvi, toda to mu ni uspelo. I>k> je čutiti kot i&kren diailog arvtorja t samkn «eboj, d&alog o sadbbni druiibi ki njesii tnorali (v tem prime-ru o pralrtični tnaiiotine&hmski rncHpaili). Avtor ni imei nao6i (m morda je bil tudi pneveč obri-ren), da bi bii v tem dialogu donteden, da bi ga privedel do konca. Dialog o drufel je v tej drami iele načet, v«a vpn-adanja in v»i probl«mi, ki so zastaiv-Ijeni, so ostali neredeni fai braz odgoivora. N« vem zaikaj me tajk« im ptr doboa dela privedejo k raarmj-Ijanju o madanneščamstvtk spdoh, kot koleiktivnem p*iholo*kem fe-nomeou, kot dTužfoer»i atmosfe-ri itd. (jaano je namreč, da ta Bcnrova drama v osnovi oibdeli*-j« prarv ta problem). Za/vedati s« tnoratno, da j« to roalorae-ščainstvo v vsera svojetn zgodo-viiwk©m trajanju Ln životarje-nou v življeiaju ln umetnosti veel«j težilo, d5a bi s s človefeom na sploh (malorae- ščamaka morala — splofoa ljurt-ska moratla, — malome&6a«T«ko »trpijenje« — obde čiovešfco trp-ljenje). To ni ušlo tudi sijajne-mu kritičnemu oče«u Gorkega, ki v svojem eseju o malome-ijčamstvu zelo pretehtano po-udferja, da malomeščan misll, dte je svet zamij ustvarjen, da je cem,-t«r sveta on »am in v njecn on, ma»li bnitalmi diktator, sacnozar dovaljavo ifteri vse po svoj«t> Tn&rOhi. To Je bilo na začet&u toga »toletja, Mhpge »fcvarj 10 PISMOIZ J APONSKE (N*d*lj« mag»ti vsem ,v Radostni meri. Studentov odgovorilo z »r.pou<5evati zemljo, iz katere eo pognale travice, ob-laJke, iz katerih j« padal dež na travice, čmrlje, ki so oplojevali txavice, v»e, kaor j« Jmelo ziveao s travfco. To je zelo dolgo tira-jailo. Ov6ice »o rckle, zakaj ni vse to zaipisano, da bi prebrale im hitreje apoznal« travico, ob-lake, mnJjo 5« čmrlje^ Pismo-ufei pa niso boteli ničesar zaipi-sati. I« sosedaiih paJniflcor so kli-eall ovfiice, saj so bile ie davolj ttrokwno ostrižen«. Tod« t** man, brez vol)e plsmoukov n« pade dlaka od •včice na douge pasniik«. Ovčice «o postale nestrpn©. Poelale to «voj*ga zastopnika na drage pafeilce. A gorje! Pi" gmo.uk i so se zgrozili nad pre* grešnostjo ov^ic! Ovčicam «o znrasll rogcwi tn pričel« so bosti ter klicati na pomod druige painike. M«t jim ni več lepo? . -. Tu pa s« zapdski iz te dobe koračajo in ne ve «e, kaj je sle-dilo. Le kdo je uspel? Upajmo, da ne pismoukil Aportol iralveTSitatia ex Ronelulu. s« »premenil«, todb n« r tenuveč v Akodo malomeščatnov. Malega bnitalnega diktatorja, ki te je v življenju počtitil varner* ga io suverenega, j« zamenj«! čl(W«k, ki bož; n.ad samun seboj, nad svojo brezpomembno pir©-telolostjo, človek, kl «e je pri*el lo-tevati problemov zavesti. In v taiki situaciji bi bilo brez dvo-ma zanimivo brati e»ej, podkr ben eseju GoTfciega, ki bl g» n*-pisai prav taflco kritičen in tncr čan diuh, esej o današniih ster-beh mailomeščanistva, o tem« ka. fco danes pravzafprav s tem psi-hološkim fenomenoin je, kakšien je dteme« obseg njegmve diktatu-re v družbi in na kakfen naim se ta diktatUT* kaža. G. M. Dopolnilo V NsbAiu »Prri fl««beni fe-gtival...«, ki smo g» objavili v eadhji jtevittri, )t pomotom* izrt»t*l »ledeči »tav^k: »Veliko smisla ra umetmiiJko poustvarja-nje, t«nvp«!rament m\ sifumos-t je pokaza-l mtaidii z-agr©b*ki diri-gent Igor GJadiiov pri oblikova-nju Be«thovnove I. Bimfonije.« Zaradi dejstev je treba pojasni-ti, da js' Vilb v ptx4n.a»!'>v'ii 4n člasiku pirctr^alo potftiartpino, dji »o bilj itudenti ljubljansk« Aka-demije dejaMko najboljii. Dopisujte v naš list SCovenija avto UUBUANA UVOZNO 1N TBGOVSKO POD3ET3E , za motorna vozila vseh vrst, rezenme dele za motorna vozila, avto sumein elektromaterlal, avtomobilsko orodje in pribor, dvokolesa In rezervne dele za dvokolesa m POSLOVALNICE: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, Krškem, Solkanu, Postojnf, Kopru. KONSIGNAaJSKA SKLAPIŠtA: za General Motors, OM-Kalija, Bankes&Lovdace, London, Bosch, Stuttgart, Hazet-^ntlja, Michelin-FrancUa, Pirelli-»aNia. kako iznajdljivo so jo tu pre-ganjali. Domači gasilci so se uini-formirali kot bi gorela vsaj že-lezniška postaja, privlekli na dan vse motorne črpalke in vne-to brizgali vodo.po divaških vr-tovih, cestah in nasadih — in vpralali sFocke-Wulf« prof. dr. Kurt Tank je nam-reč leta 1944 konstruiral leta-lo, ki je imelo tedaj oznako >Ta 183«. Načrte za to letalo so leta 1945 doblle v Berlinu sovjetske čete, prof. Tank pa je prodal svoje me^vojno de-v lo Peronovi Argentini. Student (&m«hljaje): Kaj bi to, Frecfe, pojdi z nami drugimi vred na senik, bcJ videl, da ne bo na-pačr.o! Asistent Frecft (onemi; ko se osviesti, se zdrzme, mahoma vzpne v vsejsvoji dolgosti in s iolmo-Strsko dvignjenim kazalcem z«če): Sttudent, tiho! Šabovski problem Sestavil A. Seuft u O C (l V I ma JLA pomerili v m-mizn?m tenisu študentje elektro-fakultete TVS. Ce.prav nekateri tekmovalci že precej časa riso igrali, so pokazali precej bor-beno in enakovredno igro. Prvo mesto je osvojil in si 8 tem priboril lično izdelan lopar za r.amizni tenis Vurnik. Za njim so se uvrstili Sarič, Stiglic, Laco, Pleško in Spasojevič. Pejsaž francoske Riviere V torek smo ponovno obiskali Monaco in Nico. Pestrast barv, intenziven color panorame so trajni spomini z azurne obale. Težko je opisati množico vtisov i.z teh krajev, kjer .prihajajo v kontakt vsi kontinenti, petičniki vseh narodnosti, ekscentrični bo-gataši, skromrti turisti, kaj šele problematika obale, ki živi 1« en mesec na leto. Brezposelnost v ostalih 74 praznih hotelih v Men-tonu z 10.000 prebivalci je dfuga plat zvor.a. ITALO, vendar gostje niso do- speli, ker nitso dobili italijan-akih viz. Kot naspirotnik ASK se Je pojarvilo na igrišftu mo-Stvo Bi.K, ki se je vračalo s turneje Po Italiji. Ljiubljainčani so odtlično zat5>eli. Z i^redino živaihno igro in pTe-ciznimi meti na kaš, so že v prvih minutaih povedli svoje n\(y-štvo v vodtjtvo z 10 koši raz" \ike. Po prvih aikcijah je petor^ ka ASK precej popiustila in do- ..T R I B D N A GLASILO LJUBLJANSKIH STUDENTOV Odgovornl uredntk: Borti Mikol, abs. teha. Urednlk: Primož Kozik, abt. fiL Kttiturno rubriko ureja: Marinia Golouh, stud. A>kud za Lgr. umet. Mednarodoo rubriko ureja: Stanka Kranjc, atud med. Sportno rubrlko areja: Viado Zlajpah, *tud. ftl. Tebntčnt urednU: Orago Kral), »tud. fiL Upravnlk: Karel Kuhar, stud. ekon. Nastov aredniStva tn aprave: Ljubljana, Trg revolucije št. lKi, teiefon 21-571 — l.etna naročnina 200 din, pol-letna H)5 dm, četrtletna 55 dm — lzhaja 3 in 18 v mesecu — Tisk Tiskarne Slovenskega poročevalca — Rokopisov ne vračamo — Naročnino nakazujte na tek. račun KB 606-T-841 Clanki, ohjarljenf v listn, labko uolapajo mnenje, fc] nl lden* tiftno t italiifenj Lfti« itudeotoi AGROTEHNIKA UUBUANA Miklošiceva cesta 6 Telefonl: 20-547, 21-446 21-778 UNIMOG STEY IMPORT EKSPORT nudi našim kmetovalcem najmo-dernejše in najkvalitetneiše vsa-kovrstne kmetiiske stroje: vse vrste trakiorjev, škropilnice, mo-torne in vprežne kosilnice, nama-kafne naprave z Diesel motorji do 45 KS, ki v 100 delovnih urah namoč.jo do 50 ha površine, vse Našim odjemalcem nudimo v vsakem iasu našo dobro organizirano servsno sužbo Izvažsmo vse vrste izvoznih kvalitet tera, vse končne produkte lesne proizvodnje, vse vrste živine in proizvodov industrije mesnih izdelkov vrste bran, strojeza trošenje hlev- skega in umefnesa snoja, kletar- ske stroje, stroje in opremo za mehanizaciio kmečkih dvorišč, puhalnike, potrebščine za mle- karstvo — skrafka vse. kar pride v poštev za mehanizacijo kmetijstva I $nana Hovatna oduttfe PREJ (Pete Tržič '0-LETNICO SVOJEGA OBSTOJA 11 Kot je bila ob usfanovifvi lefa prva slovenslca tovarna čevljev, toko je tudi v letu II ^r C? 4jr še vedno ostala avatgarda moderne čev-larske industrije v držav'. Prepriča te se o visolci kvatifetl naših modnih izdeikov in soHdnosti našth tovarniikih cen v 80 lastnih podružnicah širom države Tovarna obufve, JRIGLAV" (prej Peko) Tržič Izdelujemo vse vrste surove. beljenein bar- vane tkanine od širine 70 cm do 200 cm Bombažno prejo od št. 10 do 50, kmečko predivo surovo, belje-no in barvano in su-kano prejo vseh vrst Delovni kolekiiu lesno industt ijskega podjttja GA Skof |a loka želi ustu ,Tribuna" čimvečuspe-ha pn vzgojnem delu med študenti i «saHasasasz5*wmra*m^^ TRIGLAV FILM PRIPRAVLJA! META GABRIJELČtCEVA v naslovni vlogi novega sloven- skega fihna VESNA Podrobnosti o snemanju si prebe- rlte v najnovejšl številki ,,FILMA" RIAIMIPE PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA ZAGREB PRAŽAKOVA 13 TELEFON 22-233 PREOBRAŽENSKA 4 TELEFON 32-651 ZASTOPA V JUGOSLAVIJI: BEOGRAD BRANKOVA 14 TELEFON 23-116 GENERAL MOTORS OM - BRESCIA M.A.N.- NURNBERG BOSCH- STUTTGART