gospodarske » i m i zh ajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 3. septembra 1897. % tit ft.Atfwt^dfcíÉ^ € = Politiški oddelek. i* w Vseslovenski shod. Notranjepolitični položaj je prouzročil, da se iz naroda izprožila misel, naj se v odgovor na nečuvene nemške in italijanske provokacije in z ozirom na postopanje vlade napram Slovencem priredi kar mogoče sijajna manifestacija, katere naj se udeleže zastopniki vseh narodnih strank v dokaz, da smo Slovenci navzlic vsem obsto ječim nasprotstvom in navzlic razliki v mnenji in v sodbi glede mnogih političnih, gospodarskih in kulturelnih vprašanj, vender jedini in solidarni v narodnostnih vprašanjih, jedini in solidarni v boju za narodno ravnopravnost in samoupravo slovenskega življa. Slovenski in istrsko-hrvatski poslanci so se ideje oklenili in sklenili prirediti tak shod, čegar priredbo so pověřili posebnemu pripravljalnemu odboru, kateri je stopil v dogovor s prizadetimi strankami ter končno ukrenil kar treba za ta shod. Shod se bo vršil dne 14. septembra v Ljubljani, ob uri dopoldne in se bo končal najkasneje ob uri popoldne. Z ozirom na ta omejeni čas in ker so poroče-valci izbrani iz vseh slovenskih pokrajin in iz Istre, bode po sklepu poslanskega sestanka z dne 30. julija debata na tem shodu izključena in isto tako bode udeležba na vseslovenskem shodu omejena na vabljene osebe, ker shod ni nameravan kakor splošen ljudski shod, ampak kakor shod narodnih zaupnikov. Zaradi tega je pripravljalni odbor dogovorno o pododbori v posamičnih kronovinah in vsoglasju z interesovanimi slovenskimi strankami sestavil imenik zaupnikov in dobe zaupniki povabila pravočasno doposlana. Uvažuje z raznih stranij izrečene želje in nasvete slovenskemu shodu: 2. Jezikovno vprašanje. njem bode poroča državni poslanec dr. Andrej Ferjančič; . Primorske razmere in sicer specijelno isterske in tržaške razmere. Poročevalec je državni poslanec Ve-koslav Spinčič; ( Primorske razmere in sicer specijelno razmere na Goriškem. Poročal bode odvetnik v Gorici dr Alojzij Franko; teh bo poročal koroški . Koroške razmere. deželni poslanec Josip Grafe Štajersk m Poročevalcem določen štajerski deželni poslanec dr. Ivan Dečko. Narodna avtonomija in narodno gospodarski položaj slovenskega in istersko-hrvat-skega naroda. Poročevalec bo državni poslanec Fran Povše. Sklepanje v predlaganih resolucijah. priča, da se je pripravljalni odbor postavil na višje in širše stališče. Shod naj pojasni razmere slovenskega naroda v raznih kronovinah, poda naj Že dnevni red jasno sliko o vladajočih odnošajih in naj precizuje v prvi vrsti najaktuvelnejše narodne in gospodarske zahteve 9 katerih izpolnitev je za obstanek in napredek slovenskega naroda neizogibno potrebna, pove pa tudi, kateri so končni naši smotri za popolno zagotovitev obstanka in napredka namreč narodna avtonomija. Veseleč se od srca, da se obistini občna želja, da se vrši vseslovenski shod, in prepričani, da se ga udeleže rodoljubi iz vseh pokrajin, želimo, da bil shod kar mogoče sijajna manifestacija in da bi obrodil obilo sada. je pripravljalni odbor določil naslednji dnevni red vse- obiskal Faure na Ruskem. Ruski car Nikolaj je lani, ko je po smrti svojega očeta prevzel carsko žezlo, potoval po Evropi in seveda tudi središče Francije, sijajni Pariz. Ta obisk mu je te dne vrnil predsednik francoski republiki Feliks . Splošni politični položaj, o katerem bode Faure in ves svet je z najintenzivnejšim zanimanjen opa poročal državni poslanec dr. Ivan Šušteršič; zoval vse, kar se je zgodilo povodom Faureovega obiska ft 346 $ Že okolnost, da je avtokratični vladar Rusije, kateri se po vsi pravici smatra za prvega predstavitelja monarhizma, izkazal načelniku republičanske države vladarske časti, dasi ta predsednik že v nekaterih tednih lahko izgubi vso veljavo in ves upliv, dasi je ta načelnik izšel iz vrst meščanstva in izdeloval ter prodajal usnje, predno ga je francoski narod postavil na mesto predsednika republike, že ta okolnost sama je bila zadosten povod, da se je svet čudil, a še večjo pozornost so obu-dile druge dogodbe povodom tega obiska. Faure je bil sijajno vzprejet. Car ga je pogostil, kakor se spodobi pogostiti tako odličnega gosta, priredil je njemu na čast presijajne slavnosti in vojaške parade, kakor jih je priredil cesarju avstrijskemu in nemškemu cesarju, ljudstvo pa je Faurea pozdravljalo in poslavljalo presrčnejše, in sijajnejše kakor vsacega drugega gosta. Vse slavnosti so pričale, da hoče car pokazati, da mu mej vsemi gosti Faure najmilejše in hotel je to pokazati, ker je Francija zaveznica Rusije. Malo pred Faureovim odhodom, v Kronstadtu, na Francoski ladji „Pothiau", pa je bila izrečena beseda katera je po vsem svetu obudila največjo senzacijo. Car in Faure sta v svojih napitnicah izrekla da so je s tem obiskom ustvarila nova vez mej aliirano Francijo in Rusijo. Beseda „alijanca" je prepomembna. Ves svet je i vedel in videl, da hodita Rusija in Francija roko v roki, da obstoji mej njima zveza. To se je pokazalo že pri najrazličnejsih prilikah tekom zadnjih let, a jednega ni nihče vedel: je li ta zveza zasnovana samo na dogovor od slučaja do slučaja, ali pa obstoji pisana pogodba, ka-kršna obstoji na pr. mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Beseda alijanca se doslej ni bila nikdar izrekla, prvič se je izrekla v Kronstadtu. Zdaj pač ni nobenega dvoma več, da se je mej Rusijo in Francijo sklenila pismena pogodba in to je največjega pomena za vso zunanjo politiko evropskih držav, kajti taka pismena določba je gotovo jasno precizovaná in pove natančno, v katerih slučajih si morata zvezni državi pomagati. Prav, ker se vsebina pogodbe prikriva, ker se ne razglasi, kakor se je razglasilo tro-zvezna pogodba, prav iz tega se sklepa in to povse utemeljeno, da je njena ost naperjena proti Nemčiji, zato pa tudi jezi, katera je zavladala po vsi Nemčiji, čim se je izvedelo za vsebino napitnic. Iz teh napitnic pa se da tudi sklepati, da se je irancosko-ruska alijanca sklenila šele sedaj, da se je o priliki Faureovega obiska v Petrogradu razširila in precizovala že prej obstoječa ustna zveza ter se pri tej priliki podpisaía, kajti sicer bi niti car niti Faure ne imela uzroka govoriti o novi vezi, katera se o priliki Faureovega obiska bila narejena mej Rusijo in Francijo. Ta novo vez je ravno pisana alijančna pogodba. Evropskému miru more biti ta zveza, ta alijanca. samo na korist. Nemčija se zdaj ne more ganiti, zlasti ker je trozveza postala precej trhlena in ker se je.Avstrija sprijaznila z Rusijo. Nemčija je osamljena in ker je bila prav Nemčija največja nevarnost miru, se smemo francosko-ruske alijance od srca veseliti. Politični pregled. Državni zbor. — Parlamentarna komisija desnice se je sešla ta teden in se začela pogajati z vlado glede bodo-čega postopanja. Vladi je pred vsem na tem, da se snide državni zbor, da voli člane delegacije, da odobri budgetni provizorij in da potrdi provizorno podaljšanje pogodbe z Ogrsko, zato bo vlada skušala, dogovoriti se s parlamentarno večino samo glede načina, kako udušiti nemško obukcijo, vsa druga vprašanja pa bo skušala odložiti ad calendas graecas — ako v to privoli desnica. Državni zbor se snide že tekom meseca septembra. Ako bi Nemci nadaljevali z obstrukcijo in in bi ne bilo možno jih ukrotiti, hoče vlada poslansko zbornico razpustiti in razpisati nove volitve, pri katerih se utegne obstrukcijonistom jako slabo goditi, v tem pa vladati s po-močjo cesarskih naredb. Rekonstrukcija ministerstva. — Z ozirom na obstoječo krizo se je raznesla govorica, da se zgode v ministerstvu razne premembe, zlasti da odstopijo nemškim liberalcem naklonjeni ministri Gleispach, Gantsch, Glanz in Guttenberg ter da pridejo na njih mesta parlamentarni većini naklonjeni možje. Ta govorica se dementuje. Gleispach odstopi gotovo, a šele kadar bo vpeljan novi civilnopravdni red; za tišti čas mu je tudi reservirana služba višjesodnega predsednika na Dunaji. Grantsch se je močno premenil in lahko je mogoče, da se vzdrži. Guttenberg postane domobranski minister mesto Welsersheimba, kateri pojde v pokoj, Glanz pa odleti. To se pa še ne zgodi zdaj, nego šele pozneje. Koj sedaj se utegne zgoditi samo to, da postane princ Schwarzenberg ali dr. Herold češki minister. Notranjepolitični položaj. — Nameravana sprava mej čehi in Nemci se je torej ponesrečila, vlada je morala odpovedati správné konference, ker so jih Nemci niso hoteli udeležiti in zdaj si ves svet beli glavo z vprašanj em : kaj se zgodi? Vse kaže, da seto ne zgodi, kar zahteva logika dejstve. Jedino logično bi bilo, da se grof Badeni oklene parlamentarne večine in da ž njeno pomočjo poskuâi udušiti obstrukcijo Grof Badeni misli tudi to storiti, ako ga bode večina brezpogojno podpirala in ne bo zahtevala, naj vodi drž. upravo po načelih desnice, Ako se to zgodi, bilo bi to kaj slabo zlasti za Slovence, kajti z ozirom na velikanski upliv, kateri imajo Nemci, je popolnoma gotovo, da ne dobimo ni mrvice, čim se Badeniju posreči, spraviti pod streho pogodbo z Ogersko. Badeni se je ta teden posvetoval z načelniki desnice, pri tej priliki se še ni pokazalo, v koliko hoče ugoditi zahtevom desnice glede narodne ravnopravnosti in avtonomije. Pričakovati je, da bo znala slovenska državnozborska delegacija varovati koristi slovenskega naroda in da se ne bo zadovoljila s samirni obljubami, katerih smo Slovenci že do grla siti. „Osservatore Triestino", — uradni list, tržaškega nemestništva, je priobčil te dni článek, v katerem je priporočal klubu italijanskih drž. poslancev, naj posredujejo mej vlado in mej nemškimi obstrukcijonisti, češ, s tem dobe v drž. zboru mogočen upliv. Z italijanskega stališča ni to napačna misel. Lahi so sicer- naj brutálnější živelj v državi, najnestrpnejši element, a ko bi se jim posredovanje posrečiio, bi si pridobili veliko veljavo. Toda Nemci se bore malo menijo za kopico laških poslancev in zato je tudi vzdih tržaškega uradnega lista prouzročil samo veselost. f 347 Češkem Katoliški shod v Kraljevem Gradci Tudi na se nekaj let sem začeto močno radikalnokatoliško € v 1: gibanje. Doslej še nima dosti upliva, ali katoliški shod v Kra Obrtnija. ljevem (jradci priča, stranke se boje, da bode Čehi. Hrvatski sabor. da gibanje raste. Takozvane „liberalne na škodo narodnostni ideji mej Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Madjaronska brezobzirnost je v hr-vatskem saboru slavila velik triumf Udarila je v obraz resnici in poteptala pravico, razveljavila je namreč volitev šestih opo- (Konec.) XIX. Zbornični svetnik Karol Luckmann ute- ziciionalcev, samo izvolitve dr. Derenčina se ni upala razve- meljuje sledeči kot nujno spoznani predlog : „ čas- ljaviti. da si je to namera^ala v dokaz, da Škot Strossmayer tita zbornica sporoči vis. c. kr. finančnemu minister-v Djakovu nema nič upliva. Zdaj se vrši v saboru adresna stvu o nedostatkih, ki zadevajo menični promet z razprava. Opozicija je predložila svoj posebni nacrt, kateri inozemstvom in prosi vzajemno z vsemi sestrskimi obsega 25 dobro podprtih točk, v katerih so obrazložene pri- zbornicami za blagohotno odpomoč eventualno na ta tožbe proti sedanjemu sistemu in formulované zahteve združene način, da bi se v krajih, kjer ni c. kr. davkarij, po- opozicije, katerih najpomerubnejša je pač zahteva naj se pri- oblastili poštni uradi, da smejo prepečatiti znamke klopijo Hrvatski Dalmacija, Bosna in slovenske dežele. V de- na inozemskih ćekih in menicah. bato o adresi so doslej posegli že razni govorniki, a najvažnejši je menia govor barona Pavla Raucha. Baron Rauch stoji na stališči nagode, torej na madjaronskem stališči, toda sistem sedaniega bana obsoja kar najostreje Rauchov govor je obudil veliko senzacijo in splošno se sodi, da postane Rauch naslednik sedanjega bana. Mejnarodni Pri inozemskih čekih in menicah, ki se v inozemstvu izplačujejo, se plačuje za vsakih 100 gld. menične svote pristojbina dveh krajcarjev. Po obstoječih predpisih mora imeti vsak, v inozemstvu izdan ček ali menica pod zadnjo inozemsko shod za varstvo delavcev v Cú- nahrbtnico potrebni kolek in mora c. kr. davkarija rihu, kateri zboruje zdaj že drugi teden in katerega s ude- uradno prepečatiti, predno sploh more imejitelj me- Ježujejo zastopniki vseh socijalnim premembam naklonjenih strank nice z isto razpolagati, inače zapade menica strogim skoro iz vseh držav, obuja mnogo pozornosti. Sklepi tega shoda se seveda ne bodo dali vsi izvršiti, ker segajo predaleč in so bili storjeni br^z obzira na položaj podjetnikov, jedino po željah delavcev, vender dobro, da se o stvari razpra- vljalo. zlasti ker je mej ^torjenimi sklepi tudi mnogo tacih, pristojbinskim kaznim in se v inozemstvu ne more prodati (negocirati). 1 Vsled te določbe trpe vse firme, ki občujejo z inozemstvom ; skoro trdosrčno pa je ista za take se dado lahko uveljaviti, katerih uresničenje je odvisno samo od dobre volje. Grško-turški mir se le celo, firme, ki mnogokrat občujejo z inozemstvom in ni na njih bivališči nobene davkarije. Dotična tvrdka niti ne more razpolagati s čeki ali menicami, ki so še vedno ni dosegel in možno došle iz inozemstva, temveč jih mora poslati v pri- da se naposled izjalovi jo vsa dolgotrajna posve tovanja. Angleška se upira zahtevi, naj bi ostala turška poročenem pismu k mnogokrat več kilometrov odda-Ijeni davkariji in se zbog prepečatenja menice — ka- vojska toliko časa v Tesaliji, da Grška plača vojne troške, in tera mnogokrat zahteva le malo novcev za kolek naj se uvede kontrola grških financ, svoj odpor pa podpira z za pnporoceno pismo tja in nazaj mora potrošiti grožnjo, da izstopi iz koncerta evropskih velesil, ako se store 30 kr. poštnine. To še ni najhujše pri stvari, temveč rečeni sklepi. Zdaj je Angleška nasvetovala, naj velesile, Ru- mnogo neprijetnejše je, da pri takem prepečatenji sija, Francija in Angleška prevzamejo garancijo za posojilo, čeka ali menice po c. kr davkariji preteče tri dni, katero naj najame Grška, da placa vojne troške, zajedno pa predno menica ali ček prepečatena dospe zopet naj imajo kontrolo grških financ za toliko časa, da so vsi nazaj in se lehko z vrednostjo razpolaga. Nekoliko grški dolgo vi plaćani. Morda se doseže na ta način naposled vender le sporazumljenje. prej se dobi prepečateno menico ali ček, ako se pošlje uradnika z isto c. kr. davkariji, kar vse- V Spanska Novi ministerski predsednik general Azcar- raga je oaločen konservativec in hoče špansko politiko voditi načelih svojega prednika, umorjenega Canovasa. Na srečo po to Španski ne bo, kajti konservativna politika je spravila Špansko v sedanje brezupni položaj, iz katerega se država ne v • resi, ako ne da svoji politiki nove smeri. Uspehi konser- vativne politike se vidijo povsod Na Spanskem samem propada vse, Kuba v nevarnosti, bati se je celo vojne z Zjedinjenimi državami, povrh pa tudi na Filipinah ni možno udušiti revolucije. Ako propade Spanška, ako se razcepi na več manjših držav ne bo škoda zanjo, sicer pa se to še ne zgodi tako hitro, sistem mora popolnoma bankerotirati, šele potem se Kaj zgodi. kakor tudi zahteva mnogo več stroškov in časa. Pri kratkih menicah je mnogokrat vsled zakas-nitve nevarnost oškodbe, kar provzroči uradno pre-pečatenje, vedno je pa zelo neprijetno, ako se ne more takoj razpolagati z došlimi inozemskimi menicami. Na Gorenjskem je mnogo industrijskih krajev, kateri občujejo živahno z inozemstvom : Bela peč. Dovje, Kropa, Kamna gorica, Železniki, Javornik, sosebno Jesenice. Ti so zelo oddaljeni od c. kr. davkarije in ker ne morejo razpolagati z inozemskimi čeki in mnogo kazni menicami časa prej nego so prepečateni kar stane in truda zelo poleg tega so pa menične visoke ; vsled tega dopuščajo ta indu Ustanek v Indiji. Angleži niso imeli sreče v boji strijska podjetja proti rodu Afridov, kateri je ustal proti angleškem gospodstvu. računske zneske da pri nalagajo inozemski naročniki bankah v inozemstvu, vsled Afridi so Angleže na raznih mestih pobili in to je seveda pri- česar je oškodovan bančni promet poleg tega pa pomoglo, da se ustanek razširja. Vzlic temu ni misliti, da prouzroča to industrijcem mnogo več stroškov, ka pride do kake večje revolucije, katera bila Angleški ne- tere pa rajši trpe, kakor bi se pa izpostavljali sitno vama. Indiji. Angleška ima dovolj moči. da uduši vsak ustanek v stim domačega prepečatenja. Na podlagi teh izvajanj Revolucija v deželi bi prej mogla biti nevarna samo in jedino v slučaju mejnarodnih komplikacij. priporoča predlagatelj vsprejme predlog soglasno svoj predlog Zbornica * » 348 . Zbornični tajnik poroča, da je trgovinska in obrtna zbornica v Bočnu prosila za mnenje o rte ílsífc/tufe ítiífc «tid&á&iiá&á&ííidkžuí^ ífcíti rfc.i£ »% À obrtnem značaji m obsegu želez nega strugar st va » BioíŠSS Kmetijstvo. » ker so mnenja tamošnjih zadrug različna Zadruga ^■ i % W W WW V 0 za metalne obrti v Ljubljani je izjavila, da je prište vati železno strugarstvo rokodelskemu obrtu dočim se je od neke druge strani izjavilo, da je svoboden obrt. Odsek je mnenja, da spada železno strugarstvo ključavničarskemu obrtu in da vrši strugar za železo samo jeden del pravic ključavničarskih. Iz tega Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo. (Dalje.) Kar sta storili pruska kralja Friderik Viljem L in Friderik veliki, kar sta storila cesarica Marija Terezija in cesar Jožef, je preklicano malo zaleglo, ker osebnega razloga se mora izjaviti odsek za rokodelski značaj pravnega položaja kmetskega stanu ni skoro nič preme in to sosebno tudi radi tega, ker izvršujejo železno nilo in ni odstranilo svobodno izkoriščenje sveta zadržu fl i T^ i 1 « • â * A « « « 4 « <# strugarstvo na Kranjskem ključaničarji. Tedaj lehko izvršuje ključaničar železno strugarstvo kot samo-stojni rokodelski obrt. Odsek predlaga tedaj : Zbornica poročaj v tem smislu. Zbornični svetnik Josip Lenarčič smatra železno strugarstvo za svobodni obrt in ne za rokodelski. Nasprotno mnenje zastopa zbornični svetnik Josip Rebek, kateri ve iz svoje izkušnje, da je že- jočih ovih. Šele velika francoska revolucija je otela kmetski stan tistih groznih spon, v katere je bil okovan. Kmeta niso řešili niti cesarji niti kralji, rešili so ga francoski revolucijonarji v noči 4. avgusta 1789. 1., kateri dan naj bi pač pomnil vsak kmet. Francoska revolucija je raz- bila željezja a kar je še ostalo, je odstranila burja 1848., od tedaj je kmet svoboden i od tedaj je zopet lezno strugarstvo le del ključaničarskih pravic, tedaj člověk. vrši lehko ključaničar železno strugarstvo tudi kot samostojni obrt. Priporoča tedaj odsekov predlog, ka teri se vsprejme. XXI. Zbornični tajnik poroča v imenu odseka da se je obrnil mestni magistrat ljubljanski do zbornice z vprašanjem, če spada vezanje šolskih zvezkov v področje trgovcev s papirjem ali knjigovezov. Trgovci s papirjem imajo že od nekdaj pravico prodajati šolske in risalne zvezke, risalne bloke, mape, itd. morajo pa dati v tisek kakemu tiskarju, ako nimajo sami takega dopustila. Isto velja tudi o vezanji pi-salnih, računskih in risalnih zvezkov, ker ti brez-dvoma spadajo k izdelkom knjigovezov. Ako hoče tr- Zajedno s to znamenito pravno premembo položaja kmetskega stana, uplivala je pa še druga okolnost na povzdigo in razvoj kmetijstva, namreč znanost. Anglež Priestley zasledil je bil 1774. 1. kisik ter tako položil temelj moderni kemiji, kateri gre zasluga da je pojasnila pogoje rastlinskega in živalskega življenja * i 1776. pa izdal Adam Smith svoje veliko delo o narodnem gospodarstvu, v katerem so bili vse gospodarsko življenje urejajoči zakoni pojašnjeni in obrazloženi. S tem je bil ustvarjen temelj prirodoslovni in nacijonalnoeko nomični uredbi vsega kmetijstva, na katerem temelju so govec s papirjem tudi šolske zvezke in druge stvari potem zidali drugi, za kmetijstvo velezaslužni možje, kakor Artur Young, Sir John Sinclair, Albreht Thaer, J. Burger, Thiinen itd. Vsled prizadevanje teh in drugih mož se je tekom se je izdelovati in zato imeti posebne delavce, tedaj mora imeti pravico za knjigovestvo. To velja tudi za ta slučaj, kajti vsled poizvedovanja izdeljuje trgovec s s papirjem šolske zvezke s pomočjo nalašč za to na- jetih oseb, med katerimi je najmanj jeden knjigo- let kmetijstvo korenito predrugačilo. Premenilo veški pomočnik in se rabijo knjigoveška orodja in obdelovanje zemlje, zlasti se je opustila navada, da ostane stroji. Odsek predlaga zbog navedenega sledeči nasvet: Častita zbornica naj se izreče za to, da spada vezanje šolskih zvezkov v področje knjigovezov." Podpredsednik Anton Klein priporoča odsekov predlog, kateri se tudi vsprejme. vsega sveta povse neobiielan, upe- » vsako leto tretji del ljalo se je iz Angleške novo orodje, s katerim se je omo-gočilo temeljitejše obdelovanje zemlje, jelo se je skrbnejše ravnati z gnojem, upeljale so se nove in boljše živinske pasme i jelo se skrbeti za zadostno dobro krmo kar prej ni bilo, iz kratka, kmetijstvo se je povzdignilo, postalo nekaka umetnost, z katera zahteva, da je tudi kmetski Obrtnijske raznoterosti. stan bolj omikan kakor prej. In priznati se mora, da kmetski stan tekom sedanjega stoletja duševno neizmerno Kongres za trgovino in industrijo. C. kr. tr- napredoval j tako kakor noben drugi sloj. Kmet je dan govinsko ministerstvo naznanja zbornicam, da bo v Bruselji trgovinskim in obrtniškim ganes člověk, pred sto leti je bil živina v človeški obliki. povodom razstave mejnarodni za vprašanja trgovine in industrije od do 11. kongres septembra t. 1. Kongres bo sestojai iz petih odsekov : obrtna lastnina (iznajdbeni patenti, obrtni vzorci in obrazci), tr- govinsko pravo, narodno gospodarstvo, obrtniško delo (za- varovanje onemoglih, bolniško zavarovanje, nedeljsko otroško delo, minimalna mezda, razsodišča delodajalcev in in delavcev), mejnarodna razmerja in transportna vprašanja. Oglase in sploh vsa poročila vsprejema Mr. Spinnael, pre- sident de T Union syndicale, Palais de Bruselj. Bourse d e Comerce, Ta napredek je seveda posebno viđen na Angleškem na Francoskem, na Norveškem in Češkem ter deloma Nemškem, Slovenci smo pa še vedno precej nazaj. na Leta 1840. je izšia znamenita knjiga, katera je da mogočno uplivala na vse kmetijstvo. Dotično knjigo spisal veliki kemik Justus Liebig ter v njej dokazal, bodo morali narodi lakotě pomreti, če bodo nadaljevali dotedanji način kmetovanje, kateri način je Liebig krstil za ropanje. Do tedaj se je namreč mislilo, da se vse rastline 349 žive z organičnimi substancami zemlje, s prstjo, kar Feodoziji in Bahčisaraji kot svojega rojaka. sodeč po Liebig ovrgel in dokazal, da so redilne snovi vseh rastlin znanji dotičnih jezikov. neorganične mineralne substance. Z dotedanjim načinom kmetovanja pa se je zemlji vedno več mineralnih substanc odvzelo, ne da bi se bili zadostno nadomestili, vsled cesar je postajala zemlja vedno manj rodovitna in bi bila tekom stoletij izgubila vso rodovitnost. Liebig je zahteval, naj se gnoji tako, da se zemlji vrnejo vzete jej redilne snovi a kdor ve, kako se dandanes gnoji, tisti spozna, da se gnoji po Liebigovih naukih. Malo mi je konečno bilo na tem ležeče, od kod je bil, vesel sem bil, da sem ga sploh poznal. Pribiižala sva se takoj drug drugemu, ni bilo to prav za prav no-beno prijateljstvo, ki naju je vezalo, bila je to prej ne-kaka alijanca, katero sva molče sklenila proti oklepajoči naju družbi Čutila sva ) da sva si sorodna vsaj v jedni řeči, nama namreč v strastni ljubezni do potepanja. Oběma bilo neprijetno sredi teh stánovitnih, več ali Liebig pa ni samo znamenito uplival na kmetijstvo manj krepostnih in treznih ljudij, ki so vsi imeli dolžnosti, ampak tudi na živinorejo, in sicer s knjigo, katera je poklic in cilj življenja. Nama oběma je manjkalo smisla 1842. in s katero je Liebig položil temelj dvema za te lepe in važne reči, bila sva tako topa, da nisva novima znanostima, agrikulturni kemiji in agrikulturni uměla vznešenosti teh ran v igralčevih ulogah onih prav po občansko mislečih meščanov. Vračali so nama z zani-čevanjem. Toda kaj na tem! Govorili so tudi, da jim za-vidava realna njihova tla pod nogami in imeli so morebiti bolj prav, kakor so si domišljevali. Kako bogata nagrada bila mi je družba Umbrianija za te mnoge bo- fizijologiii, katerih upliv na živinorejo je velikansk. kulturnih državah je vsled tega kmetijstvo močno napredovalo. Žal > da so poklicani iaktorji skrbeli za povzdigo kmetijske produkcije, da so se zanimali samo za zboljšanje pasem in obdelovanje sveta, da pa se niso nič měnili za organizacijo kmetijstva. Mislili so, da se mora kmetu dobro goditi, če je dober strokovnjak i da je njegovo blagostanje odvisno samo od dobrih letin in za to vsa druga vprašanja prezirali in vsled tega dandanes kmetski stan navzlic mogočnemu strokovnemu napredku vender zopet v jako težavnem položaju iz katerega ga je rešiti čim prej in za vsako ceno, sicer za-pade proletarizaciji. (Dalje sledi.) ^ífc.^^.^^A^^íftá&ítiđJ A Žfcđ» áfcáfcáfcíl» čfeft,^ ...........m.................................................................................................. $ m \ml Poučni in zabavni del. : urn : & lečine ! Takih pustolovin, kakor on, še ni bil doživel nikdo na svetu, in nikdo ni znal s tako silo pripovedo- vati o njih, kakor on. Celó jeden njegovih nasprotnikov trdil je nekdaj slišal namreč Umbrijanija, ko pripovedoval o razbitji ladije na sicilském bregu, kjer bi bil skoro utonil da je bil neizrečeno ginen; da, za- stajala mu je celó sapa in čutil je bajé, kakor se mu je zdelo, tako živo duh morske vode, da se mu je spreme- nila hruška, katero je : ravno pri desertu jedel, v ustih v ostrigo. Naj pa kedo trdi, da filister nema fantazije! In kako je znal očarati Umbrijani, ko je pripovedoval na primer svoje življenje v Carigradu, kjer je bajé bival za svoje mladosti kot paže pri dvoru padišaha ! Kako je znal Sreča. (Čarobna pripovedka. Češki spisal Julij Zeyer.) očarati î ko zapel arijo iz opere » Aide" 1 v kateri ja bajé sodeloval pozneje na odeškem gledišči kot tenor in kako sem večkrat bledel zavisti, ko je fantaziral o pro- Umbrijani bil je jeden najzanimivejših in najzabav- žitih slastih pri nogah raznih eksotičnih princezinj, z očmi nejših ljudij, kar sem jih poznal. Zavzemal je pozornost v kojih je na prvi pogled in čaral je s svojo konverzacijo, katera se je iskrila, kakor karfunkelj, in godila, kakor godba. Bil je kakor plesalk baje črnih n belo" bilo kakor iz safirov in ženica baje potomec stare rimske rodovine in skrival se iz nekih neznanih vzrokov pod psevdonimom. Njegovi drimi lasmi privezavale iz črnih plamenov; ko je omenjal onih sirskih ki so ga ljubile in ga baje koprneče kot go-lobice in sanjarske kot Sulamita z dolgimi svojimi mo- sebi da so zaspale, da ]im sovražniki trdili so, da vse to le izmišljeno, da sploh ne ušel niti Italijan ni. Ne vem kaj bila resnica. Nečem s tem Kaj je vse znal Umbrijani! Kod povsodi se klatil trditi, da je mordà legal Umbrijani. Bil je jeden izmej Bil je na Nilu, na Dunavu, na Janktsekijangu, na Volgi onih, kateri vedno odkritosrčno verujejo všemu, kar pri" in kaj jaz vem kje še! Umbrijani je bil vse in nič. povedujejo. Vsaj po tipu svoje krasne glave bil je Umbri- Simferopolu, kjer sem da spoznal, prodajal je zjutraj jani nedvomno Latinec in razun tega govoril je z onim mleko, podučeval na gimnaziji telovadbo pel ruski ka sonornim, čistim rimskim naglasom, ki nadkriljuje po- tedrali pri maši, bil vrtnar, pel večernice v armenskej nosno i toskanščino. Seveda so trdili tudi Atenjani, katere cerkvi in dajal na večer plesne ure. Razun tega tesal sem poznal v Odesi, da govori Umbrijani, kakor njihov krajan, in ubogi ribiči na krimskem pobrežji bil i v ladije, dělal velocipede in slikal podobě. Shajala sva se običajno pri meni, enkrat pa sem ga obiskal v malinje- katerih sredo je mene z Umbrijanijem zagnal veter, po- govi hišici v tatarském oddelku; stanovanje njegovo zdelo zdravljali so ga isto tako kakor rojaka; tako izvrstno se mi je naravnost krasno. Bilo je nasproti stare, polo-razgovarjal se je z njimi v njihovem čudnem narečji, ka- razpadle mošeje, zaraščeno do oken v velikim osatom tero so oni držali za jedino možno grščino. Razun tega Mogla sva slišati z njegovega divana, kako je klical mullah prisvojevali so si ga še Tatarji in Turki v bazarjih v z minareta vernika k molitvi. Soba je bila ozka, hladna r 350 in popolnem prazna, razun malega divana, kjer sva sedela in starega spineta, ki je zašel Bog vé po kakem naključji na Erim in katerega je kupil Umbrijani za nekoliko rublov. Umbrijani takrat ni bil sam, imel obisk neki plesalec tudi v patalogijskem smislu besede. Trpel je na fiksnej ideji najbolj čudne sedaju. vrste in morebiti trpi na njej do (Dalje sledi.) na vrvi, ki je ravno skozi mesto šel, tudi Vlah, přišel je k njemu kot rojaku, izposodit si denarja. Umbriani. Poučni in zabavni drobiž. dal, kar imel, ni bilo ravno mnogo. Oba naju je Ministri v Avstriji. Od pričetka vladanja našega pre- pogostil z kavo, pripravljeno po turški. Přinesla nama svetlega cešarja je bilo v Avstriji vseh ministrov 170. in jo mala i tolsta nelepa ženska, po obleki seljanka iz sicer: 9 vnanjih ministrov, 11 vojnih ministrov, 19 ministerskih kurske gubernije. » Moja žena", predstavi jo nama Umbrijani. Bil sem predsednikov, 5 drž. finančnih ministrov, 19 pravosodnih, 17 finančnih, 17 trgovinskih, 17 notranjih, 18 naučnih, lOpolje- delskih, policijskih ministrov za dež. brambo, 12 mi- tako presenečen, da sem skoraj spustil čašo, ki sem jo nistrov brez portfelja in 1 žel. minister. Od teh 170 ministrov imel v roki, na tla. Bal sem se za trenutek, da bode žena Umbrijanova razžaljena po tem presenečenji, bilo je jih bilo 17 neplemenitašev. 1848 je bilo 26 ministrov. namree za nj o to malo laskavo, toda videl sem brzo i da je bila topa in neumna in da ni zapazila ničesar. Novice. Umbrijani povedal le nama med razgovorom, dane umeje njegova žena in čitati ni pisati. Na tem bilo Osebne vesti. Notarski kandidat v Badovljici seveda malo ležeča, ali v njej ni bilo niti iskre duha, na njej ni sledu lepote. Kaj ga je neki vezalo nanjo? gospod Jos. Smodej je imenovan notarjem v Velikih Laščah. Višjemu inženerju Antonu Schwabu v Postojni cesar Njega, krasnega, duhovitega, njega, ki ni le znal na pamet munske krone. dovolil, da sme nositi podeljeni mu viteški križec reda ru- Pristav finančně prokurature ljubljanske dr. Dante-ja in Platona, temveč ki je bil dna duše z njima Viktor Pessiak, je imenovan tajnikom iste prokurature. napolnjen in ki je preživel in presanjal z njima vse, kar Drž. poslanca Fr. Š u k 1 j e j a je cesar imenoval pravim dvorním sta ona z zlatim dletom bila vrezala v neminljivo kovino svoje večne slave! In ravno isti Umbriani, ki je ljubil svetnikom. Davčni nadzornik v Radovljici Jordan, je Kanonično Astazijo in molil k Beatrici, mogel je živeti s to žensko premeščen v Rohrbach na Gorenjem Avstrijskem. vmeščeni so bili te dni g. Janez Cebašek na župnijo Črni i vrh pri Polhovem gradcu, g. Rudolf Grregorič na župnijo isti Umbrijani, ki se je bil napil iz čarobnoga studenca Lozice in g. Anton Ant on či č na župnijo Planina pri Vipavi. ljubezni pod palmami in granati! Umbriani, kije speljaj špansko markizo. katera je šla v samostan, po tem kojo Umrl je 29. avgusta g. Martin Drčar, župnik v Preski. Vseslovenski shod. Dne 14. septembra vršil se je zapustil! Umbriani ki bil obožavan od angležke na pesnikinje, katera je nanj napisala prej dithyrambe in bo v Ljubljani vseslovenski shod, o katerem govorimo drugem mestu. Shodu, na kateri pride tudi odposlanec mlado- češke stranke, sledil bo ob uri popoldne banket, Kdor se pozneje iz osvete sramotilno knjigo ! Ne, to ni bilo možno ! hoče banketa udeležiti, naj to najkasneje do 10 septembra Bil sem od podobnih misli tako raztresen, da sam odšel naznani tajniku pripravljalnega odbora drž. poslanců dr. raje domov. Žitni ku. Drugi dan bil sem na sprehodu za mestom v družbi nekeda starega profesorja, Švicarj ki tudi poznal višjega Podaljšanje uradnih ur Predsedstvo graškega sodišca premenilo uradne ure pn podrejenih mu Umbrianija, ali se ni štel k njegovim prijateljem. Šla sodiščih Za konceptne uradnike so dolocene uradne ure od 1 in 4 za manipulacijske uradnike od 1 in od sva starim nasipom, obraščenim sedaj z travo » ki so bajé branili nekdaj tabor Mitridatov. Nekaj časa govorila sva seveda o nesrečnem kralji, brzo pa se obrnil pogovor na Umbrijanija, kateri me*je konečno zanimal bolj. Vprašal sem Švicarja, ali morda pozno njegovo ženo. Ženo !" vzkliknil je. „Prepričan sem, da to ni nje- Nemška provokacija. Poroča se, da se je usta novilo provokatorično nemško „Sudmátkischer Sángerbund", pevsko društvo pod imenom kateremu društvu pristopijo vsa nemška pevska društva na Kranjskem riškem in v Trstu na Gro » le, gova žena. Ta zakon je laž kakor vse, kar pripoveduje ta italijanski komedijant." «Čudim v Istri. To društvo, katerega jedini namen pak razburjati Slovane na jugu naše države in provocirati, napravi svojo ustanovno slavnost v Ljubljani, v središču slovenske domovine. Listi svare provokaterje, naj si dobro pre-mislijo, predno se odloČijo za ta korak v srcu naše domovine, jaz mu verujem vse", odgovoril sem. se j kako mogel vzeti to topo žensko za ženo". ker v umostno času tako splošnega narodnega razburj nastopanje nagajivih Nemcev ni prav prav nič v sredi Prvič to ni njegova žena, kakor vam pravim", dejal naše domovine Ali si Grermani še res domišljajo, da je nemški Švicar, Molière : ves vesoljni svet. Pazijo naj da prevara ne n drugič delà Umbriani kakor nekdaj veliki nego si v svoji nadutosti misliti morejo zadene britkeje f prend son bien, où trouve*), in tretjič Deželni odbor kranjski oddajal bo meseca sep bi bila ta stvar njemu slednjič popolnem slična. Zakaj? teinbra t. 1. bike plemenjake belansko-pincgavske pasme najprej No, zató, ker bila ta blazna dvojica. In vaš občudo- občinam potem pa tudi drugim živinorejcem pod navadnimi vani Umbriani ni i kar se navadno imenuje i na pol pogoji. Prošnje naj se pošljejo do 25, septembra t. 1. dežel nemu odboru. blažen, ampak bil je pred nekaj leti bajé resnično blažen i * On vzame svojo srečo, kjer jo najde. društvu Tombola. Finančno ministerstvo je dovolilo gasilnemu Čroern vrhu da priredi tekom letošnjega leta v društvene namene efektno tombolo 351 — Izlet v Idrijo priredila sta ljubljanski in posto jinski Sokol dne 29. avgusta. Izlet se je jako dobro obnesel. — Poljedelski minister grof Ledebur obišče tekom meseca septembra Idrijo, od koder pojde v Gorico. — Frančiškanski samostan na Brezjah. V nedeljo, 29. avgusta, je bilo slovesno vlaganje temeljnega kamna za ondotni frančiškanski samostan. Z zidanjem samostana se je pričelo že pred več tedni. — Tabor bode dne 5. septembra popoldne po blagoslovu v Loškem potoku. Razpravljalo se bode zgolj o gospodarskih fitvareh. — Prepovedan^[shod. Vlada je na minolo nedeljo fiklicani shodjpri sv. Martinu na Paki prepovedala iz ozirov na javni red. 0, ti štajerski okr. glavarjipazijo dobro na red! — Volilni shod v Radečah pri Zidanem mostu se je vršil v nedeljo 22. avgusta. Govorili so drž, posl. dr. Šuš-teršič o političnem položaju, drž. posl. Povše o gospodarskih razmerah kmetskega ljudstva, drž. posl. dr. Krek o položaju delavskih stanov, osobito obrtniškega in delavskega. Deželni poslanci dr. Papež, dr. Žitnik in Fr. Košak so poročali o delovanju dež. zbora kranjskega. — Zalaganje lesa. V ponedeljek 13. septembra 1897. ob 10. uri dopoldne bo pri c. in hr. vojaškem oskrbovališči v Zadiu ponudbena razprava rad: dobave 5800 kub. metrov trdih drv. Pogoji in ponudbeni imrec so razvidni tudi v pisarni trgovinske in obrise zbornice v Ljnbljani. Prepisi ponudbe se dobe po 4 kr. tiskovna pola pri c. in kr. vojaškem oskrbovališči v Ljubljani. — Fonograf. Trgovci, ki tržijo s predmeti fonogra-fične stroke, naj se oglasijo v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice, predno stopijo v kupcijsko zvezo s tvrdko „Anglo — Continental Phonograf Co." v Londonu. — IV. glavna skupščina osrednje zaveze fužin za kose, srpe in slamorezne nože v Avstriji bo 6. septembra 1897. v Ljubnem (Leobenj na Štajerskem. — Gostilniško preskrbovanje bolnikov, postrežni-škega osobja s hrano, zalaganje mesa, viktualij, pijače i. dr. zbog pripravljanja hrane v svoji upravi potom pogodbe za bolnike, postrežniško osobje in osebe, ki imajo pravico dobivati hrano v vojaških bolnicah, pri c. m kr. garnizijskih bol-nicah v Gradcu in Ljubljani, potem pri c in kr. vojni bolnici v Gorici se javnim potem alternativno oddaja Javna ponudbena razprava bo v uradu korn'e intendance v Gradcu in sicer 23. septembra 1897 za bolnico v Ljubljani in 8. oktobra za bolnico v Gorici,; vsakikrat ob 10 uri dopoldne in sicer za dobo od 1. januvarija do 31. decembra 1898, pri ugodnih ponudbah tudi za tri leta. Ponudbeni vzorci se dobe po 5 kr. v imenovanih bolnicah. JNatančni razglas je na razpolago v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice. — Obsojeni slovenski delavci. V Trstu je bilo 20. avgusta po tridnevni obravnavi obsojenih 21 slovenskih de-lavcov v jeČo 4 — 9 mesecev, radi velike rabuke, katere je bila 5. junija t. 1. mej slovenskimi in laškimi delavci v Škednju. Rabuka je bila nastala, ker so laški delavci raztreljevali ska-lovja, a niso dali običajnega znamenja, ker so hoteli, da bi ponesrečilo nekaj slovenskih delavcev. Lahi so jo koj po rabuki odkurili v Italijo. N — Vipavska železnica. Kakor poroča „Soča," je svota 50.000 gld. že vplačana. Dne 18. t. m. pričeli so in-ženerji izdelavati nadrobni načrt od postaje južne železnice proti Bukovici. V nekaterih mesecih bode načrt izdelan in na to se vrši politični obhod. Goriško mesto pa, ki ni dalo niti vinarja, delà še sitnosti proti železnici. Tako je goriški magistrat razpisal natečaj radi zgradbe za smodnik v Dol. Vrtojbi na prostoru, ki je le 100 metrov oddaljen od nameravanega železničnega tira. Županstvo v Vrtojbi, katero ni bilo niti ob-veščeno, se pritoži proti temu samovoljnemu postopanju. — Iustitia fundamentum regnorum. Na sv. Reš-njega Telesa dan je upokojeni vojaški župnik gosp. Ivan Vraz nad svojo hišo v Radgoni razobesil slovensko trobojnico. Župan jo je dal silonia sneti, Češ, da je to provokacija Nemcev. Ker se je g. Vraz usta vij al in baje jednega redarja sunil od sebe, je bil radi hudodelstva javnega nasilstva obsojen na 14 dnij zapora. Gosp. Vraz je star 76 let ! Ker se je hotel pred sodiščem slovenski zagovarjati, zavrnil ga je sodnik oštro, češ, da je graško sodišče nemško Ker je slovenščina v celi štajerski deželi pripoznana kot deželni jezik, je jasno, da je sodnik postopal nekorektno ! — Celjsko sodišče ima zdaj opraviti z raznimi nem-škimi junaki, kateri so se odlikovali na svoj način za Časa celjskih slavnostij. Obsodilo je že več teh poštenjakov na pri-merne kazni, proti mnogim pa teče še preiskava. — Žalujoča iredenta. V soboto 28. avgusta so vsi tržaški Lalioni nosili velike Črne ovratnicee, da tako pokažejo svoja čutila za sosedno Italijo, katera je tisti dan pokopala jednega „slavnih" svojih generalov, ki je bil ubit v Abesiniji. Ker je žalovala Italija, žalovali so seveda tudi tržaški iredento vci V — Potovalni učitelj za Štajersko. Deželni odbor za Štajersko je nastavil kot potovalnega učitelja za spodnje in srednje Štajersko g. Martina Jelovška s sedežem v Grotten-hofu pri Gradcu Predaval bo o živinoreji in mlekarstvu. Prošnje za predavauja ulagati so .14 dnij prej pii dež. odboru. — Prepovedana pesem Citalnica v Vrtojbi je dne 22. t. m. napravila veselico, za katero je morala vse točke vsporeda predložiti goriškemu okr. glavarstvu. Mej pevskim tockami je bila Volaričeva „ K višku bratje" in dve hrvatski pesmi. Okrajno glavarstvo pa je prepovedalo slovensko pesem, akoravno se je pela pri raznih priložnosti. — Državni funkcijonarji in slovensko učiteljstvo. Zaveza slovenskih učiteljskih društev je letos zborovalo v Celji. Zbralo se je nad 300 slovenskih učiteljev k skupneinu delu na eminentno kulturnem poljí, a ni jili pozdravil okrajni glavar pista jih pozdravila niti okrajni šolski nadzornik za celjsko okolico, Pavel Leitgeb, niti okrajni šoiski nadzornik za breški okraj, Gustav Vodušek, slednji je celo ta dan skli-cal uradno konference, tako da se učiteljstvo njegovega okraja ni moglo udeležiti zborovanje. Tako ravnanje je skrajno žaljivo za slovensko učiteljstvo in zasluži, da se ožigosa v drž. zboru. — Razstava grozdja za breški okraj se vrši 19., 20. in 21. septembra na Bizeljskem. — Laška demonstracija. Goriški list „Sentinella" z dne 18. avgusta ni niti z jedno besedo omenil cesarjevega rojstnega dne, pac pa priobčil uvodni članek, kateremu je za nadpis postavil geslo laškega kralja „Sempře avanti Savoia," in pa pesem, v kateri tolaži v „krut parem" uklenjene Lahe, da pride dan rešitve. To je pr»č skrajna nesramnost. — Obsojeni Lahončiči. Neki pisar pri nekem laškem odvetniku je bil obsojen na pet dni zapora, ker je kričal, v predvečer cesarjevega rojstnega dana „Viva Y Italija". Drug Lahončič je bil obsojen na 48 ur. Dobro jima teknilo! — Garrotovanje morilca Angiolitta. Za nizke zločince in tudi za anarhiste so uvedla španska sodišča način mučilnih usmrtitev, kakoršne so se rabile že za časa inkvizicije. Taka usmrtitev je tudi tako zvano „garrotovanje", katero je zadelo tudi Angiolitta. Obsojenca privežejo na steber in krvnik mu z železnim obročem, kateri mu denejo okol % 352 v vratu, zlomi . tilnik. To je ostudná, nečloveška in za Spanij naravnost sramotna smrt. anarhisti Anarhisti in njih matere. Mislilo se, da so uprizarjajo poboje in kažejo s tem svojo duševno Smrt ne vrabci vrabcem smrt! Dolgo so se prepirali propalost, otroci starišev so tuli propali duševno in mo učenjaki. da-li napravi vrabec več škode ali ™lno. Temu pa ni vsikdar tako. To se je pokazalo često že koristi. Dolgo let sta dva učenjaka parala vrabce, preiskovala P1"* anarhistih so v zadnjem trenotku prejemali pozdra njih drobje, srce in možgane in nabirala informacije se- svojih starišev in sorodnikov V spominu nam je še, kako veda ne na policiji o vedenju vrabcev, no in zaključek g1D1 pismo je prejel pred smrtjo od svoje matere morilec tem dolgoletnim preiskovanjem je ta da vrabec zasluži smrt, francoskega predsednika Oarnota, Ca In morilec Canovasa brezpogojno smrt ! Kajti vrabec ni samo škodljiva zver za Angiolitto prejel je od svoje matere v Foggiji, pismo mu pridelke našega polja in vrta, marveč on odganja od nas v zadnjem hipu še stavi razna vprašanja da česa potřebuje ptiče, lastavice so nam koristni, se žive od mrčesov, n. pr sv°je domovine, in kako milo ga pozdravlja ona in vsi nje priheja iz Antil v južni Amerik,. in druge Torej je vrabec obsoje na smrt in to stoprav sedaj po dveh nemških učenjakih, doČimga je obsodil na smrt že davno naš slovenski kmet. ■A Nosni duhan za papeža. Papež Lev XIII, kakor znano, rad noslja duhan. Rimski časniki pripovedujejo, da se za sv. očeta prireja poseben tobak v neki tovarni v Balti-moru v Ameriki. Tobak, se potem napaja še posebej v rožni esenci, ker Lev XIII jako ljubi ta duh. Kosti ogrskih kraljev so izginile iz hiše Arpadov, kjer so bile pokopane v žrhih Govori se, da so si študentje izposodili kraljevske lobanje in kosti za svoje medicinske študije, a da niso ničesar vrnili. Proti varuhom žrhov se je pri-čela stroga preiskava. govi Razvidno je torej da 80 ti ljudje po večini zavedeni elementi ki so zašli v družbo propalih bitij in se izneverili Človeskim čutilom. Da pa je baš italijanska kri tako plodn; za seme anarhizma, to prihaja seveda iz fantastične in strastuo sanjarske naravi tega ljudstva, ki vedno hrepeni po nekih idejalih mu ostaj n nedosežni Sicer pomilovanj vredni rod, vreden še rešitve s treznimi in razumnimi sredstvi. General Weyler, vojaški načelnik na Kubi, se je pojavil zopet z izbornim činom svoje moči in dostojanstva. Obsodil je namreč hčerko predsednika republičanov na Kubi, Cisnerosa, na 201etno ječo ker je bila obtožena udeležbe na ustaji. No, stvar pa je baje drugačne 201etna na 201etno ječo ob-sojena gospodična Cisneros je jako krasno dekle in se ni kar nič udeležila ustaje na Kubi, marveč zavrnila je ljubezensko Umrl je dne 13 t. m. na svojem posestvu blizu nadležnost generalnega adjutanta maščevanja jo je le-ta spravil v zatožbo in general jo je obsodil na 20 let v ječo na Centi. Ta slučaj pa je silno rázburil vse kroge v Ameriki in dvignil umerlega se je pravcati vihar proti generalu Weylerju. Vdova predsednika Davisa je brzojavno Moskve slavni ruski akademik Teodor Buslajev. star 80 let Bil je prvi ruski poznavalec svojega jezika, ruskega pesništva in staroruske umetnosti NapisaljeveČ učenih knjig; prvo nje govo delo je bilo: „Vpliv krščanstva na slovanski jezik". Stoletnico zjedinjenja z Avstrijo praznovala je tudi Boka. Tem povodom piše „Glas Crnogorca", da je v črno posredoval pri španjski vladi za nedolžno obsojeno. Amerikanski prosila španjsko kraljico, da osvobodi gospico Cisneros in amerikanska pišate ljica Julija Ward se je obrnila celó do sv. Očeta, da on gorskem državnem Arhivu pismo ruskega carja Aleksandra iz generalni konzul Leepau je osebno zahteval od Weylerja, da 1814 iz Pariza tedanjemu črnogorskemu metropolitu, Car umakne svojo obsodbo in doseglo se je, da gospodičina Cisneros v pismu priporoča metropolitu, naj se radi obče koristi prebi- še ni šla v zapor. Ako pa bi španjska vlada vender le vztra- valci v Boki brez upora ukloni jo želji zaveznih drža; in Čr- jala pri kazni, tedaj nastopi Amerika zoper njo Imenitna nogorci naj ne ovirajo avstrijske okupacijske armade. Ruski car zagotavlja metropolita, da bode Bokelji uživali stare svoje pravice in privilegije. je pa res ta kubanska devojka! Samomor na materinem grobu. V Petrovem, v Albánském komitatu, se je dogodil jako tragičen slučaj Moderni stariši. Rusinski list „Rusljar aslednjo najbrže amerikansko dogodbico : .No Lucij mož svojo ženko kaj sedaj delala bila sem sporoca vpraša ivnokar hčerki imovitega kmetovalca Dve Tarka oběsili sti se na gomili jako prevzeta, gospod nam je razkladal o arhitekturi zbo čenega mesta na Marsu; želela bi bila, da si to predavanje slišal tudi ti. Nato nam je drugi profesor razkladal o tropičnih razmerah srednje Afrike Malo pozneje je bila seja teozo fičnega kluba, kateremu sem seveda tudi morala prisostovati, in naposled sem do 12 ure čitala v svojem listu jako zanimivo modroslovno razpravo. Popoldne bila sem povabljena pri go- njiju matere. Uzrok samomoru je bil, da se je oče oženil z mlado deklico, katera je grdo ravnala z hčerama prve žene. Obe hceri, jedna v 17. in druga v 18. letu, ste sklenili v obupu, da se. usmrtiti in sti izvršili svoj sklep Šli sti in se oběsili na drevesu. stoječem ob gomili matere Deset zapovedij delodajalcem. 1 Delodajalec se mora nasproti svojim po iložnim vedno tako vesti, da vedo pri čem so. To doseže pa z vedno jednakim nastopanjem z delavci 2. Podložni morajo znati, da vsaka beseda mora po- spodu odkoder sem morala k gledališki poskušnji. Ko sem stati dejanje, kar pa je seveda teddj, ako se vzdržujemo tako proti večeru počasi šla domov, srečala sem blizu našega besed, katere bi morda morali preklicati zopet. Pri ukazi h stanovanj da sem to dete igrajoče se na cesti, ljubeznivo detice, tako dete morala poljubiti in ukorih je trebá biti vedno resen in miren in se je vzdržati Ko jaz vedela u 11 Ali dete imelo rumenkaste lase čegavo vpraša jo mož nebo". Da prav take In sinje oči n In pisano krilo na sebi » Jaz vem čegavo je to dete čeg Da ,Da sinje kakor prav tako !" vsacega razburjenja 4. Nepotrebno je osorno vedenje, nepotrebno, v jednomer kazati nezadovoljnost, istotako nepotrebno je hva- lititi v jednomer in vse. Kaži se tacega, kakoršen ne rnoreŠ biti in je nasprotno tvoji naravi n Naše / Kraljevski lobanji ukradeni. V Stolnem Belgradu na Ogerskem je nekdo iz kripte tamošnj stolne cerkve odnesel lobanji kralja Ljudevita Vel. in Matije Korvina Varuj se skrbno, kazati preg podložnimi kak » slabost svoga značaja, ali kak nedostatek v tvoji obrtni vedi in vedi se nasproti delavcem istotaLo, kakor v kaki dobri družbi, t j. vzdržuj se 7. Ne vedi se zaupljivo, bodi prijazen, a ne kaži prijateljstva 8. Podložne je navaditi, da brez prigovora ubogajo in ni dopuščati godrnjanja ali opo- Turška Amaconka. Iz Soluna se poroča, da je rekanja in zahrbtnega zabavljanja. Seveda je upoštevati istotako v tamošnji bolnici neki vojak je bil teško ranjen v bitki dobre misli ali opominjanja od strani podložnih pri Domo8ku Zdravniku sc že ve5} časa čuduo zdelo, da ta Gledati na nravnsot in vzgledno vedenje in varčnost, 10. Preprečiti vojak nima brk. Konečno se je prepričal, da je ta ranjenec je vse, kar ponižuje - delodajalca v očeh delavca, nasproti pa ženska, vernikom." šla v boj za Mohameda proti krščanskim „ne- paziti, da se tudi poslednjemu ne godi krivica v nobenem oziru. 353 Konj vzrok oslabljenju krvi. Neki zdravnik na Ogerskem je našel, da mnogo ljudi, ki jezdijo konje ali ki íive v tesni zvezi s to živalijo, bolnih vsled nekega Črva, ki se zaredi v koši konjskega telesa. Temu se pravi „Aukylos- tomun duodenale" in je tako majhen, da se vidi le pod po-vekšalnim steklom. Ta čr? prihaja iz konjskega v človeško truplo in kri jame slabeti. Ako je temu tako, treba bode biti opreznim vsem. se pečajo mnogo s konji. Loterijske srečke. V Linču dne 28. avgusta t. 12, 40, 64, 39, 22 V Trstu dne 28. avgusta t. 1.: 26, 23, 12, 44, 30. V Pragi dne septembra t. 1. : 89, 16, 80, 35, 49 ječ tata Dežela brez tatov je Islandija. kjer nimajo niti Koristna v vsakem gospodinjstvu je raba prave niti policije. V 1000 letih sta bila na otoku samo dva sladne kave, bodi-si v zdravstvenem, kakor v denarstvenem Jeden je ukradel ovco iz lakotě. Radi tega je bil oziru. Tvrdki Kathreiner gré zasluga, da je med svet spravila povsod pod imenom »Kneippova kava« dobro znano pristno sladno kavo. katera ima okus prave kave in se je prav za to zeló čredo ovac. Drugi pa je iz lakomnosti vdomačila. Marsikdo jo pije kar čisto, navadno pa kot dodatek k pravi kavi. Naj se ne pomišlja nobena gospodinja, katera še ne rabi te kave, ter naj začne rabiti toliko zdravo in okusno pristno oproščen, in domačini so mu še dali majhno hišo, obleke, po-ljedelskoga orodja in ukradel 18 ovac. Kar pa je bil tujec, so ga nemudoma iz-gnali v domovino. 5oletnico mošnjička za novce praznujemo lahko letos, L, 1847. ie namreč nemški knjigovez Karol Hous v Ameriki napravil prvi mošnjiČek. Prej so nosili denar v pa- sovih, v vrt čicah ali v nogovicah. Karol našel eleganten mošnjiČek iz usnja z záporo. MošnjiČke delajo sedaj že iz najrazličnejših kož, celo iz krokodilske in kože. Kneippovo kavo. Svarimo pa tudi pred ponarejeno in slabejšo kavo tega imena, ki jo nekateri ponujajo. Ta seveda ne podá onega, kar se pričakuje od prave Kneipove sladne kave. Treba torej paziti pri nakupovanji ter tirjati pristno Kathreinerjevo Kneipovo sladno kavo v za vitkih s podobo župnika Kneippa in z imenom Kathreiner. Hous pa je iz- Drugače zavito ali celó nezavito blago naj se ne sprejme. Hudo- voljno nekateri razširjajo vest, da se po smrti Kneippovi sladna kava ne izdeluje več, ampak mesto nje nek drug fabrikat. To je popolnoma neresnično, kajti tvrdka Kathreiner je od rajnega kačje Tržne cene. g. prelata Kneippa dobila za vse čase pravico, njegovo ime in njegovo podobo rabiti kot varstveno znamko, in izdeluje pa prodaja kakor dosedaj edino pristno Kneippovo kavo. V Ljubljani dne 28. julija 1897. Pšenica gld. 10 rž gld 7 50 kr., ječmen gld ajda gld. 8*50 kr., proso gld. leča gld. 11 kr., grah gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr kr. oves gld. 6 80 kr kr., turšica gld. 5 30 kr., kr., fižol gld. kr « Jedino pravi je: Redilna stupa za tatino edino koristna za kokoši, purane, race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. 1 zavoj z navodilom 25 kr. 5 zavojev samo 1 gld. Redilna stupa za prasice. Najboljše varstveno in dijetetično redilno sredstvo za prašiče. 1 zavoj z rabilnim navodilom 25 kr., 5 zavojev samo 1 gld. j Redilna stupa za živino za konje, rogato živino in f ovce i. t. d. Skoro vže 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako živina ne mara jesti, dalje zboljšuje mleko. Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld. Vsa ta našteta sredstva se dobij o (50 7 vapoteki Trnkócz-ya v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. (4' U \1 • ti .v (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtičnih pre- paratov DIE A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti činstva Rogatec-Slatini nic- Preskušen vrednimi nosim ponareja- sedaj potrjen oblastev zdravstvenih nadalje to-le oblast veno registrováno varstveno znamko Najstareje, najpristneje. najoe-neje ljudsko domaće zdravilo, uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica ebrno kapic katero vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an gelju varhu". Vsak balzam, leno tiskane varstvene znamke nosi zgoraj stoječe ze- odkloni nejo tem natančno rejalce ednejo ponaredbo Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona posnemovalGe svojega jedino pravega balzama kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona varstvenih znamkah nahaja zaloga mojega balzama naroči direktno slovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja Pregradi pri Rogatec-Slatini malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje krone Bosno Hercegovino malih dvojnih steklenic 4 krone dvojnih steklenic vinarjev Manj majhnih predplačilu pošilja. Razpošilja se samo proti poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica.« ADOLF THIERRY, lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. Najbolji, n a j z d r a v ej i glasoviteji svetu bemu želodcu itd. Kdor si hoče ohraniti zdrav že-jodec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Yariijte se ponarejanj in zahtevajte vedno pravi Ylahov iz Zadra, katerega je dobiti v vsaki trgovini in kavarni. (7) Odlikovanja: Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda?Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni Član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Moji in Odlikovan na sledečih razstavah Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1883 84. Velika s vetinj a. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma. Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. W 1 izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, Nemčiji, Angliji, Rusiji, Švediji in Norvegiji, švici, i * f. Danski, 1 Turčiji, Grški, Španiji, Portugaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, V Crnigori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih Braziliji, Meksiki, Argentinji, Indiji, Kitajski, Japonski, . Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk inzaložba: J. Blasnikoyi nasledniki.