Posvet videmske občine o fašističnih taboriščih Karlsruhe rešuje Trst Požar uničil dnevno sobo družine Gulič na Opčinah Primorski št. 22 (20.955) leto LXX. sledi nam na . 1 ___• _ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 ni več Rado Gruden Za Avstrijo nerešenih vprašanj v zvezi s slovensko manjšino ni več. Ko so leta 2011 predstavniki Slovencev v Avstriji podpisali politični kompromis o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na Južnem Koroškem in je nato avstrijski parlament sprejel še ustavni zakon, ki je urejal to vprašanje, je Dunaj manjšinsko vprašanje odstranil iz svoje agende. Dokazov za to je precej. Dovolj bo, če povemo, da nova avstrijska vlada v nastopni izjavi prvič doslej Slovencem ni namenila niti besedice, pa bo jasno, kolikšno pozornost je v programu namenila temu vprašanju. Prejšnje vlade so vedno v svojih programskih izjavah z večjim ali manjšim poudarkom omenjale tudi slovensko manjšino. Razlaga za to spremembo je verjetno prav v tem, da je Avstrija s sprejemom ustavnega zakona o dvojezični topografiji dokončno zaprla manjšinsko vprašanje in iz svojega pravnega reda dejansko odstranila 7. člen Avstrijske državne pogodbe, na katerega se manjšina zato ne more več sklicevati, pa čeprav je upravno sodišče ugotovilo, da je omenjeni zakon diskriminacijski, ker je na nekaterih področjih zmanjšal manjšinske pravice. Prav na to je vlado v parlamentarnem vprašanju opozorila slovenska poslanka Angelika Mlinar, ko je citirala razsodbo upravnega sodišča, da so se pravice slovenskih občanov v občinah Škoc-jan in Dobrla vas občutno zmanjšale, saj tam slovenščina od leta 2011 ni več uradni jezik, kot je bila vsa leta prej. Odgovor pristojnega ministra v avstrijski vladi Josefa Ostermayerja je bil jasen. Dejal je, da vlada ne vidi nobene diskriminacije, saj je sporna odločitev del političnega kompromisa o dvojezičnih krajevnih tablah, ki ga je podpisala tudi slovenska manjšina. To je res, toda v sporazumu je govor še o slovenskem glasbenem šolstvu, medijih, izobraževanju in drugem, od česar pa ni bilo uresničeno še nič. Podpis je bil zelo verjetno tudi posledica prepričanja, da bo zakon mogoče še popraviti. Kot se je kasneje pokazalo, to vsaj pred avstrijskimi sodišči ni mogoče. Mlinarjeva je že napovedala, da se z negativnim odgovorom ne bo sprijaznila in da bo s svojim bojem nadaljevala. Kaj bo storila manjšina, se še ne ve, toda za morebitno spremembo zakona ji ostaja samo še evropsko sodišče. Verjetno pa ne bi škodilo, če bi se ob tem kot za-ščitnica manjšine oglasila tudi Slovenija, za katero 7. člen Avstrijske državne pogodbe še vedno velja. dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu ČETRTEK, 30. JANUARJA 2014 1,20 € 9 , , i i t-, uuuuu , UPRAVE - Odločitev deželnega sveta Mesto Trst ne bo postalo metropolitanska občina Projekt dokončno pokopan po zaslugi SEL in Gibanja 5 zvezd DEŽELNI SVET - Danes odločitev Slovo od pokrajin TRST - Deželni svet (arhivski posnetek) se bo danes - razen presenečenj - opredelil za ukinitev sedanjih pokrajin ter za začasno uvedbo novih pokrajinskih enot. Pokrajine bodo črtali iz deželnega statuta, tako da bodo po novem v njem omenjene le občinske uprave. Sprememba statuta zahteva ustavni zakon, ki ga mora v dvojnem branju potrditi italijanski parlament, podobno kot se je zgodilo z zakonom, ki je zmanjšal število deželnih svetnikov. Ukinitev je sodila v volilni program tako Debore Ser-racchiani kot Renza Tonda, tako zastavljeni ustavni zakon v deželnem svetu podpirajo svetniki Demokratske stranke, SEL in levosredinske občanske liste, proti pa je Slovenska skupnost. Na 3. strani GORICA - Na gradu snemajo TV nadaljevanko Z Borgijci se bo Gorica predstavila celemu svetu 71 ŠPORT - Ob 18.30 Podelili bomo »Naše oskarje« TRST - V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bomo danes v partnerstvu z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji podelili Naše (športne) oskarje, namenjene slovenskim športnikom iz Italije, ki tekmujejo za naša društva. Začetek ob 18.30, neposredni TV prenos na našem spletu. Na 18. strani TRST - V Furlaniji-Julijski krajini ne bo t.i. metropolitanskih občin. Tako je sinoči sklenil deželni svet, ki je s tem najbrž dokončno »pokopal« tržaško metropolitansko (ali mestno) občino. Proti možnosti uvedbe metropolitanskih uprav v FJK so se množično opredelili deželni svetniki leve in desne sredine, za so glasovali le zastopniki Severne lige, medtem ko so se svetniki Serracchiani-jeve občanske liste vzdržali. Deželna vlada (na seji jo je zastopal odbornik Paolo Panontin) je v predlog ustavnega zakona, ki ukinja pokrajine, vključila tudi naslednji stavek: Dežela lahko ustanovi metropolitanske občine ter poskrbi za ukrepe za njihovo poslovanje. To bi pomenilo politično zeleno luč za tržaško metropolitansko občino, ki je nasprotno doživela rdečo luč. Največ zaslug za to nosi stranka SEL (Levica, ekologija, svoboda), posebno njen tržaški svetnik Giulio Lau-ri, ki je prvi predlagal črtanje metro-politanske občine iz predloga ustavnega zakona. Njegovo zahtevo je nato formalno podprlo Gibanje 5 zvezd, stališče pa je - kot rečeno - doživelo široko podporo. Lauri je izrazil prepričanje, da bi metropolitanska občina »požrla« vse občine tržaške pokrajine, seveda razen tržaške, ter prikrajšala okoliško prebivalstvo za »direktne referenčne enote«. Zastopnik SEL je upravičeno zadovoljen s sklepom deželnega sveta, nekoliko manj zadovoljen pa z zadržanjem Demokratske stranke, ki je po njegovem preveč sramežljivo obravnavala to važno vprašanje. Konec dober, vse dobro, pravi vsekakor Lauri. O tržaški metropolitanski občini se govori že desetletja. Nekoč je bila to zastava desnice, projekt je pred kratkim »iz naftaline« potegnil poslanec DS Et-tore Rosato. S.T. V Rimu o Electroluxu Na 2. strani Za požar na Opčinah verjetno kriv kamin Na 4. strani V dolinski občini najcenejše »škovace« Na 5. strani Naš intervju: Sergij Canciani o Ukrajini Na 11. strani V Gorici zaseženi psički čakajo na posvojitev Na 13. strani V Tržiču avto podrl žensko in dva otroka Na 13. strani RDEČI PROGRAM Gledališče Koper Aldo Nicolai režija: Jaka Ivane C' To . PAROLE, PAROLE ALI NI BILA PETA, BILA JE DEVETA danes, 30. januarja ob 20.30 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi OBVEZNA REZERVACIJA www.teaterssg.com Bi^SSBcMHiM^Blicinom, prijateljem in znancem za dolgoletno sodelovanje in vabm^Svoritev cvetličarne 1L BUCAJSJEV na OpcinanM Dunajska cesta 30/A, v soboto,1februarja, od 16. ure dalje. Prisrčna hvala! 9771124666007 2 0 Četrtek, 30. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / ELECTROLUX - Medtem ko so v Rimu potekala pogajanja, zaposleni v Porcii še naprej stavkali Za predsednike dežel korak naprej, minister in sindikati nezadovoljni Podjetje še naprej vztraja pri krčenju stroškov za delo, toda pogaja se o vseh štirih obratih RIM, PORCIA - Medtem ko so v Porcii zaposleni v tamkajšnjem obratu Electroluxa še naprej stavkali in blokirali dostope do tovarne, so bili včeraj v Rimu pogovori med vodstvom Electro-luxa za Italijo, sindikati, predsedniki štirih italijanskih dežel in ministrom za gospodarski razvoj o usodi štirih italijan- skih obratov Electroluxa, ki proizvajajo belo tehniko, in še posebej tovarni v Porcii, katere usoda in s tem več tisoč zaposlenih visi na nitki. Ocene rimskega srečanja so si nasprotujoče in gredo od zmernega zadovoljstva predsednikov dežel in dvomov, ki jih vodstvo Elec-troluxa ni razblinilo pri ministru Zano- Od leve podtajnik Claudio De Vincenti, Vasco Errani, Flavio Znnonato, Debora Serracchiani in Luca Zaia po včerajšnjem omizju o Electroluxu v Rimu ansa natu, do ocen sindikatov in tudi nekaterih politikov, za katere je predlog švedskega koncerta nesprejemljiv. Minister Flavio Zanonato je jasno povedal, da ga predlog Electroluxa, ki sloni izključno na zmanjšanju stroškov dela, ni prepričal. Skrbi ga, da Electro-lux včeraj za Porcio ni predstavil nobenega načrta. »Pričakovali smo, da bomo lahko govorili o industrijskem načrtu,« je dejal in dodal, da je bilo srečanje zelo zahtevno, na dan pa je po njegovem mnenju prišlo jasno do izraza, da bodo državne institucije storile vse, da se ohranijo vsi štirje obrati v Italiji. Napovedal je tudi srečanje s pre-mierjem Enricom Letto. Predsednica FJK Debora Serracc-hiani je dejala, da je bil storjen korak naprej in da je zdaj vsem jasno, da morajo pogajanja potekati za vse štiri obrate Electroluxa v Italiji. »To je najvažnejši dosežek tega omizja,« je še poudarila Serracchianijeva. To, da se pogaja o vseh štirih obratih so poudarili tudi predsednika Emilije-Romagne Vasco Errani in Veneta Luca Zaia ter odbornica za delo v Lombardiji, ki je zastopala predsednika Roberta Maronija. Ohranitev vseh štirih obratov zahtevajo tudi sindikati, pri čemer je deželni tajnik CISL FJK zadolžen za industrijo, Alberto Monticco, zahteval, da Elec-trolux predstavi verodostojen industrijski načrt brez postavljanja ultimatov v zvezi z drastičnim zmanjšanjem plač. Konfederalna tajnica CGIL Elena Lat-tuada pa je po srečanju dejala, da je predlog Electroluxa v obliki, kot so ga predstavili, nesprejemljiv. Kar zadeva vodstvo podjetja, pa to sicer izraža pripravljenost na pogajanja, vendar pa bo, kot je povedal pooblaščeni upravitelje Electroluxa za Italijo Ernesto Ferrario, »še naprej rešitev iskalo v zmanjšanju stroškov za delo«. DAN SPOMINA - Zgodovinski posvet v organizaciji videmske občine O fašističnih taboriščih, organiziranem odporu v njih, internacijah in o fašistični raznorodovalni politiki VIDEM - Fašistična koncentracijska taborišča, primeri organiziranega odporni-štva v njih, internacije, deportacije, fašistična raznarodovalna in asimilacijska politika so bile glavne teme včerajšnjega celodnevnega zgodovinskega simpozija, ki je sodil v okvir pobud, s katerimi je Občina Videm obeležila letošnji Dan spomina. Posvet, ki ga je vodila zgodovinarka Alessandra Ker-sevan, je organizirala založba Kappa Vu pod pokroviteljstvom združenja VZPI - ANPI iz Vidma, Fundacije Ferramonti di Tarsia in Furlanskega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja. Na splošno premalo poznano poglavje italijanske zgodovine je iz različnih zornih kotov analiziralo dvanajst predavateljev, številna publika, ki se je zbrala v dvorani Ajace Lionellove lože v središču Vidma, pa si je lahko popoldne ogledala tudi zanimiv dokumentarec. Občinski odbornik za kulturo Federico Pirone je v svojem uvodnem pozdravu povedal, da je želela videmska uprava s tem posvetom poudariti odgovornost italijanske države in fašizma, ki je prav v naši obmejni deželi pokazal svoj najbolj krut obraz s taboriščema v Gonarsu in Viscu in uničevanjem manjšin. Na vse to se pogosto pozablja, je dejal Pirone, in se vse najbolj temne plati pripisuje nacizmu. Piero Purini je v svojem predavanju predstavil zgodovino in značilnosti italijanskih taborišč ter povedal, da je pravzaprav Italija že dolgo pred fašizmom poznala internacijo. Omenil je utrdbo Fenestrel-le v Piemontu, v kateri so bili že malo po ze-dinjenju Italije zaprti vojaški in drugi nasprotniki Kraljevine Italije. Taborišča so poznali tudi med oziroma takoj po prvi svetovni vojni, pa tudi v obdobju italijanskih ko-lonizacijskih osvajanj. Kar zadeva Slovence in Hrvate, pa so na primer samo v letih 1918 in 1919 s Tržaškega, Goriškega in Istre deportirali od 500 do 1000 učiteljev, duhovnikov in drugih pomembnih figur takratne kulturne elite (med debato je nato slovenski zgodovinar Gorazd Bajc dodal, da naj bi bilo na podlagi njegovih raziskav teh de-portirancev približno 850). Carlo Spartaco Capogreco, ki je v Italiji prvi začel preučevati fašistična koncentracijska taborišča, je spregovoril tudi o pomanjkljivostih italijanskega zgodovinopisja in tem, kako so določena poglavja, kot je na primer internacija civilistov, še premalo raziskana, nekatera pa so bila dolgo name- Od leve Boris M. Gombač, Piero Purini, Federico Pirone, Carlo Spartaco Capogreco in Alessandra Kersevan nm noma neobravnavana. Poudaril je tudi protislovje med ustanavljanjem Dneva spomina in istočasnim zmanjševanjem učnih ur zgodovine, tako da se v italijanskih šolah sodobna zgodovina praktično sploh ne obravnava. Boris M. Gombač je povedal, kako je prišlo do razstave »Ko je umrl moj oče. Risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (19421943)«, zaustavil pa se je predvsem pri dogajanju v petih fašističnih preiskovalnih zaporih v Ljubljani, kjer so bile razmere po njegovi oceni mogoče celo slabše kot v koncentracijskih taboriščih. Posebno občuteno je bilo pričevanje Črnogorca Dragutina Draga V. Ivanoviča, ki je predstavil svojo izkušnjo interniranca, ki se je začela v Albaniji, zaključila pa v italijanskem Colfioritu. Povedal je, kako je njemu in njegovim tovarišem uspelo ustanoviti odporniško gibanje mladih komunistov in partizanov tudi v taboriščih, v Italiji organizirati celo trinajstdnevno stavko, v Colfioritu pa, od koder so nato tudi zbežali, povezati in razširiti vrednote partizanskega boja med vse internirance. Bivši de-portiranec je povedal tudi zanimivo zgodbo o kmetici v Abrucih, ki je postala njegova »italijanska mama« in o prvem stiku z njenim sinom, ki je bil italijanski vojak in torej v bistvu njegov nasprotnik. O organiziranem odporniškem gibanju v taborišču na Rabu pa je spregovoril tudi Sandi Volk, ki je uredil in v italijanščino prevedel knjigo Antona Vratuše o Rabski brigadi. To je sestavljalo pet bataljonov (eden je bil židovski), v njej je bilo približno 1700 ljudi, po osvoboditvi taborišča na Rabu pa je nekaj dni tudi sodelovala v osvobodilnem boju in je bila del 14. divizije. Profesor Ferruccio Tassin je spregovoril o dveh spominih internirancev iz Vis- ca, ki sta bila takrat stara 8 oziroma 9 let. Milan in Slavica sta doživela različni usodi. Milan se je vrnil v Slovenijo, Slavica pa je ostala v Furlaniji in si tam tudi ustvarila družino. (NM) Še danes in jutri čas za prošnje za prispevke iz Sklada za manjšino TRST - Služba za deželne rojake v tujini in manjšinske jezike Furla-nije-Julijske krajine obvešča, da 31. januarja 2014 zapade rok za predložitev prošenj za prispevke iz Sklada za podporo dejavnosti ustanov in organizacij slovenske jezikovne manjšine, v smislu 18. čl. dželnega zakona št. 26 iz leta 2007 (zaščita Slovencev). Na deželnem spletišču (www.regione.fvg.it -»in evidenza / v ospredju«) so na razpolago ustrezni obrazci za prošnje ter vse potrebne informacije. Antonella Grim skupna kandidatka za deželno tajnico DS TRST - Tržaška odbornica za šolstvo Antonella Grim je skupna kandidatka za deželno tajnico Demokratske stranke. Dogovor o skupni kandidaturi so dosegli v torek pozno zvečer v Tržiču, ko sta se ostala dva kandidata, Lorenzo Presot in Francesco Foti, odločila, da podpreta Grimovo, ki ima pri kandidaturi podporo predsednice FJK Debore Serracchiani. Kot je povedal sedanji deželni tajnik Ren-zo Travanut, so dogovor dosegli na osnovi volilnega programa. Kandidaturo Grimove bodo tako predlagali deželnemu kongresu, ki bo potekal po posameznih krožkih Demokratske stranke v Furlaniji-Julijski krajini. Grimova je v zvezi s svojo kandidaturo povedala, da so se dogovorili o programski vsebini kot tudi o potrebi, da se čim tesneje povežejo s krožki in člani, ki morajo imeti večjo vlogo pri odločitvah, prav tako pa tudi z volivci, ki so bili doslej vključeni samo ob primarnih volitvah. Na sejmu AA v Ljubljani jutri predstavitev Benečije LJUBLJANA - Na sejmu Alpe Adria Turizem in prosti čas 2014, ki do vključno sobote poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se na samostojni stojnici tudi letos predstavlja Beneška Slovenija z Rezijo (dvorana B2, preddverje Marmorne dvorane, stojnica 22). Benečijo pod naslovom Mi smo tu bodo v dvorani Povodni mož bodo predstavili jutri ob 15. uri. ZGODOVINA - Predlog predsednika SSO v spomin na žrtve Celotno območje taborišča v Viscu naj se ohrani kot kraj zbranosti TRST - Vprašanje o dokončni ureditvi fašističnega koncentracijskega taborišča v Viscu (današnje območje bivše vojašnice Sbaiz) se, vsaj tako upamo, bliža svojemu ugodnemu zaključku. Za to imata nedvomno zaslugo profesor Fer-ruccio Tassin in pisatelj Boris Pahor, ki je to vprašanje ponovno temeljito načel, se v pravem času obrnil na slovensko vlado in italijanske oblasti, na kar je stvar prišla na institucionalno vladno omizje na notranjem ministrstvu, kjer je vladna komisarka in tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garuffi prejela pooblastilo, da izvede konkretne korake v soglasju z županom in odborom občine Visco, deželnim zavodom za spomeniško varstvo ter dvema krovnima organizacijama Svetom slovenskih organizacij (SSO) in Slovensko kulturno-go-spodarsko zvezo (SKGZ). Kot v tiskovnem sporočilu navaja SSO, je omenjeni pripravljalni odbor je 15. januarja opravil ogled v Viscu in 28. januarja zasedal na tržaški prefekturi ter zavzel s tem v zvezi zelo pomembne sklepe. Poleg dvojezičnih napisov, vprašanja, ki ga je sprožil predstavnik SKGZ Marino Marsič, je bil še govor o vidnem zunanjem napisu, ki bi označil, da je to bilo fašistično taborišče. »Posebej pa je bil govor o ohranitvi celotnega območja kot mesta zbranosti, tihe spoštljivosti v spomin na žrtve, ki so umrle v taborišču. S tem v zvezi sta bila predsednik SSO Drago Štoka in deželni generalni ravnatelj spomeniškega varstva istega mnenja in predlagala, da se celotno območje primerno temu zgodovinskemu trenutku obeleži tako, kakor je treba, in sicer z gradnjo tudi tistih objektov v bližini taborišča, ki bi poudarjali njegov pomen, gre za gradnjo socialnih, kulturnih in zgodovinskih centrov in se je pri tem potrebno nujno ogniti gradnji kakih velikih stanovanjskih objektov, ki bi lahko škodili težnji, da se v celotnem območju ohrani dostojanstveno in spoštljivo držo v bližini in v notranjosti koncentracijskega taborišča. Celoten odbor pod vodstvom vladne komisarke in tržaške pre-fektinje je to stališče osvojil in sedaj je na vrsti pristojna občina, da o tem da dokončno mnenje in stvar roma ponovno v Rim na vladno omizje, ki mora o tej zadevi dokončno sklepati,« je še zapisano v tiskovnem sporočilu SSO. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 30. januarja 2014 3 DEŽELNI SVET - Debata o nedavnem odloku predsednice Debore Serracchiani » »Nič proti dvojezičnosti, ki pa je vseeno predraga« TRST - Deželna vlada je dolžna izvajati zaščitni zakon za slovensko manjšino, čeprav njeni ukrepi prihajajo z zamudo. Odbornica Mariagrazia Santoro je včeraj v deželnem svetu priznala, da je predsednica Dežele šele skoraj dvanajst let po odobritvi zaščitnega zakona izdala celovit ukrep o izvajanju t.i. vidne dvojezičnosti. Letno izvajanje ukrepa (deseti člen zaščite) stane približno 60 tisoč evrov, ki pa ne bremenijo deželnih blagajn, saj gre za državne prispevke. Zadevo je sprožil deželni svetnik Tondove občanske liste, bivši tržaški župan Roberto Di-piazza, ki se mu stroški za izvajanje omenjenega odloka glede na sedanjo splošno krizo v vsakem primeru zdijo previsoki. »Nikoli nisem bil proti pravicam Slovencev« Dipiazza je priznal, da ni prebral odloka predsednice Serracchianijeve, saj se je v svojem vprašanju skliceval na članek Piccola z dne 1.12.2013. Zbodla ga je vsota 60 tisoč evrov in časopisna novica (vsaj tako jo je on tolmačil), da bodo dvojezične avtocestne table namestili po vsej Furlaniji-Julij-ski krajini. In ne torej le v 32 občinah tržaške, goriške in videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci. S tega vidika je deželni svetnik »ekstenzivno« tolmačil odlok, češ da bi morali dvojezične table - če hočemo, da so res koristne - postaviti na celotnem avtocestnem omrežju FJK. To pa bi stalo preveč, je dejal Dipiazza. Da ne bi kdo mislil, da nasprotuje dvojezičnosti, se je zastopnik desne sredine pred kolegi pohvalil s tremi pobudami. Leta 2004 je zbral vse župane iz tržaške pokrajine in predsednika Pokrajine, da so s pohodom spomina počastili vsa zgodovinska obeležja, ki pričajo o tragedijah prejšnjega stoletja. V sklopu sprave in za pomiritev nacionalističnih strasti, ki so še doma na Tržaškem, je Dipiazza kot župan mesta dal pobudo za uprizoritev Nekropole Borisa Pahorja v Verdijevem gledališču. Končno je navedel še Koncert prijateljstva (poletje 2010) dirigenta Riccarda Mutija ob navzočnosti predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. »Skratka nihče mi ne more očitati, da sem proti Slovencem in njihovim pravicam,« je poudaril Dipiazza. Odbornica se je izognila politični polemiki Vprašanje zastopnika liste Avtonomija in odgovornost ni bilo pretirano polemično naravnano, zato se je politični polemiki izognila tudi od-bornica Santorova. Sklicevala se je na zaščiti zakon, odlok Serrachianijeve in na njegovo financiranje. Priznala je, kot rečeno, dvanajstletno zamudo pri izvajanju teh obvez iz zaščitnega zakona iz leta 2001 ter navedla časovno sosledico deželnih odlokov (Tondova uprava) o izvajanju dvojezičnosti. Poudarila je, da ti ukrepi veljajo na ozemlju 32 uradno priznanih narodnostno mešanih občin, čeprav - to dodajamo -kakšna dvojezična ali večjezična tabla na avtocesti ne bi škodila tudi izven tega območja. Končno je sledilo še pojasnilo o 60 tisoč evrih, ki jih Dežela itak dobi iz Rima. S.T. POJASNILO Deželni svetnik Roberto Dipiazza Deželni ukrep določa več dvojezičnosti tudi na avtocestah DEŽELNI SVET - Različna stališča Gabrovca in Ukmarja Slovo od pokrajin Lapornikova o kazenski ovadbi Koloinijeve Predsednica SSG Maja Lapornik nam je s prošnjo za objavo poslala naslednjo izjavo: »V zvezi z objavo novice o kazenski ovadbi, ki ste jo včeraj objavili na 3. strani Primorskega dnevnika, želim pojasniti sledeče: odločitvi o vložitvi ovadbe so botrovala številna pisma, ki jih je mag. Koloini naslovila na najrazličnejše naslovnike in ki vsebujejo številne hude žalitve do moje osebe ter neresnične obrekovalne navedbe. V takšno odločitev sem bila, glede na težo obrekovanj, prisiljena, zato da zaščitim svojo čast in dobro ime, do česar sem po zakonu upravičena kot vsak drugi državljan. O svoji odločitvi sem v preteklih mesecih obvestila Upravni svet SSG, predsednika obeh krovnih organizacij ter predsednika Društva Slovensko gledališče. Kritična stališča in soočanja o le-teh so vselej dobrodošla in potrebna, nekaj drugega pa so žalitve in obrekovanja. Gospe Koloi-nijevi sem - tudi v prisotnosti drugih članov US SSG - večkrat predlagala, da ovadbo umaknem, če pride do opravičila in preklica njenih obrekovalnih trditev, kar pa ni bilo sprejeto. Moja pripravljenost v tem smislu še vedno ostaja.« TRST - Deželni svet se bo danes -razen presenečenj - opredelil za ukinitev pokrajin. Slednje bodo črtali iz deželnega statuta, tako da bodo po novem v njem omenjene le občinske uprave. Sprememba statuta zahteva ustavni zakon, ki ga mora v dvojnem branju potrditi italijanski parlament, podobno kot se je zgodilo z zakonom, ki je zmanjšal število deželnih svetnikov. Ukinitev je sodila v volilni program tako Debore Ser-racchiani kot Renza Tonda, tako zastavljeni ustavni zakon v deželnem svetu podpirajo svetniki Demokratske stranke, SEL in levosredinske občanske liste. Ukinitvi pokrajin odločno nasprotuje Slovenska skupnost. Njen predstavnik Igor Gabrovec je prepričan, da bi ukinitev teh upravnih enot močno prizadela slovensko narodno skupnost, zaradi katere je FJK dežela s posebnim statutom. Slovenci bomo prizadeti, ker Igor Gabrovec (Slovenska skupnost) bomo izgubili »referenčno« krajevno upravo in obenem upravno-politično enoto, ki nam je jamčila predstavništvo in torej aktivno vlogo na narodnostno mešanem ozemlju. Podpredsednik deželnega sveta je prepričan, da ukinitev pokrajin prizadene ustavno načelo zaščite Slovencev, ki bodo s tem doživeli diskriminacijo. Gre tudi za kršenje mednarodnega pra- Stefano Ukmar (Demokratska stranka) va, meni Gabrovec, po katerem brez pokrajin vstopamo v veliko praznino. Iz lojalnosti do leve sredine se zastopnik SSk vsekakor ne bo udeležil glasovanja o ukinitvi pokrajin, upa pa, da bo Rim zavrnil usmeritev deželnega sveta. Popolnoma drugače razmišlja demokrat Stefano Ukmar. »V volilni kam-paniji smo se obvezali, da bomo ukinili pokrajine, in sicer z zakonom, ki je se- daj v obravnavi. S tem izvajamo le program, ki so ga podpisale vse levosre-dinske sile. Sedaj pa slišimo, da bi bila ukinitev pokrajin usodna za slovensko manjšino. Tega ljudje ne razumejo. Če politika hoče spet pridobiti na verodostojnosti, mora pač izvajati, kar je rekla in podpisala,« je včeraj poudaril Ukmar. »V zaščitnem zakonu ni specifične besede, ki obvezuje pokrajine v zvezi s zaščito slovenske manjšine. V njem najdemo le določbe, ki obvezujejo občine, deželo in državo. Ne vidim, kako bi ukinitev pokrajin prizadela zaščito slovenske manjšine. Lotili smo se zahtevne reforme, ki zadeva modernizacijo upravnega ustroja, kar predvideva vizijo bodočnosti, ne pa neplodno in neaktualno obrambo domačih vrtičkov. Obramba, ki ne vodi nikamor,« je prepričan slovenski svetnik DS. S.T. KOROŠKA - Slovenščina kot uradni jezik v Škocjanu in Dobrli vasi Zvezna vlada ne vidi potrebe po odpravi diskriminacije v zakonu CELOVEC - Za avstrijsko zvezno vlado je vprašanje slovenščine kot uradnega jezika v občinah Škocjan in Dobrla vas, kjer je z zakonodajo leta 2011 prišlo do poslabšanja zaščite slovenske manjšine, očitno zaključeno. Novi pristojni minister v vladi kanclerja Faymanna, Josef Ostermayer, je namreč na parlamentarno vprašanje poslanke Angelike Mlinar-jeve (stranka Neos) odgovoril, da vlada »trenutno« ne vidi nobene potrebe po popravku ustavnega zakona, saj je (sporna) zakonska ureditev za obe občini sestavni del političnega kompromisa o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem. Na ta kompromis pa da so pristali vse tri politične organizacije koroških Slovencev ... Mlinarjeva je v parlamentarnem vprašanju opozorila, da je upravno sodišče na Dunaju ugotovilo poslabšanje manjšinskih pravic in je zato novi (ustavni) zakon označilo za di-skriminatornega. Poudarila je, da je v Angelika Mlinar odločitvi upravnega sodišča navedeno, da so do leta 2011 imeli vsi občani dvojezičnih občin Škocjan in tudi Dobrle vasi (okraj Velikovec) pravico do uporabe slovenščine kot uradnega jezika, po političnem kompromisu o dvojezičnih napisih in sprejetju novega ustavnega zakona o dvojezični topografiji leta 2011 pa imajo pravico do uporabe slovenščine v občinskem uradu le še tisti, ki živijo v krajih z dvojezično tablo. Mlinarjeva je zato zah- Josef Ostermayer tevala, da vlada popravi zakon, ne nazadnje tudi zaradi mednarodne obveze Avstrije, da mora po določilih dveh evropskih konvencij, t.i. Okvirne konvencije za zaščito manjšinskih pravic in Karte o pravicah manjšinskih in manj razširjenih jezikov, ostati ohranjen obstoječi standard manjšinske zaščite, oziroma da ne sme priti do poslabšanja položaja. Oba dokumenta je ratificirala tudi Avstrija. Že ob vložitvi parlamentarnega vprašanja je Mlinarjeva napovedala, da se bo v slučaju negativnega odgovora obrnila tudi na manjšinske govornike v ostalih strankah, vprašanje uradnega jezika pa bo vsekakor tematizirala tudi v parlamentarnem pododboru za manjšinska vprašanja. To je medtem tudi storila, predsednik Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju Marjan Pipp pa je od vlade zahteval takojšnjo razveljavitev vseh diskriminacij v spornem zakonu. Obenem je dejal, da stališče vlade oz. Ostermayerja ni v skladu z demokratično pravno državo. Slovenski odvetnik Rudi Vouk, ki tudi zastopa interese slovenskih občanov v Škocjanu in Dobrli vasi, je prav tako pozval vlado, naj čim prej odpravi diskriminacije pripadnikov manjšine. Pri tem je opozoril, da imajo v obeh omenjenih občinah vsi občani Evropske unije pravico do uporabe slovenščine, lastni slovenski občani pa ne! (il) 4 Četrtek, 30. januarja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Dve osebi, ki so ju zaradi zastru pitve z dimom odpeljali v bolnišnico, uničena dnevna soba, zakajeni hišni prostori, velik preplah: to je obračun požara, ki se je včeraj okrog desete ure vnel na openskem domu družine Gu-lič. Skoraj dvajset gasilcev, ki je na kraj nesreče pridrvelo iz tržaške centrale in openske gasilske postaje, je bilo dobri dve uri na delu, preden je pogasilo požar in spraznilo dnevno sobo: ob njihovem odhodu je na vrtu ležal kup ožganih predmetov in spominov. Zakaj je včeraj dopoldne v hiši v Bazoviški ulici 27/1, nedaleč od open-ske karabinjerske postaje, izbruhnil požar, gasilci niso znali pojasniti. Izključili so možnost okvare na električni napeljavi in pojasnili, da je požar najverjetneje zanetil kamin v dnevni sobi. Ta je bil sicer opremljen s steklenimi vrati, ki so bila ob prihodu gasilcev zaprta: kot so nam pojasnili, se je morda pregrel, ali pa je med odpiranjem zastekljenih vratc iz kamina ušel kak žareč delček, ki je nato zanetil požar. Vzroke bo skušala ugotoviti preiskava. Gasilce in reševalce službe 118 je včeraj okrog 10.10 poklical Massimi-liano Pizzulin. S svojim skuterjem je bil namenjen k znancu, ki živi nedaleč od hiše družine Gulič: popraviti mu je moral računalnik. Ko je pripeljal mimo hišne številke 27/1, je zagledal gospo srednjih let, ki je, ovita v odejo, zbegano tekala po cesti v iskanju pomoči. Vpila je, da je v hiši moški, ki se ne more premakniti; njen oče Vasja se je domov vrnil ravno pred nekaj dnevi, saj je zaradi zlomljenega kolka zadnje mesece ležal v bolnišnici. Ko je Pizzu-lin videl, da iz hišnega okna uhajajo plameni, je razumel, da je situacija huda. Odtipkal je številki 115 in 118 ter se po nekaj stopnicah povzpel v hišo »V stanovanju je bil gost dim, hodil sem po kolenih. V spalnici je ležal starejši gospod. Dvignil sem ga iz postelje, ven pa nisem zmogel, zato sem ga pustil v bližini okna in stekel na cesto,« nam je pojasnil Pizzulin. »Pozvonil sem pri sosedih, a se žal ni nihče oglasil, očitno so bili vsi v službi. Na pomoč mi je priskočil znanec, h kateremu sem bil namenjen: moškega sva s pomočjo vozička odnesla na prosto, kmalu nato so prišli gasilci in rešilec.« Gospoda Vasjo in njegovo hčerko Andro so reševalci odpeljali v bolnišnico: opeklin k sreči nista dobila, zastrupila sta se z dimom, njuno zdravstveno stanje je dobro. Hiša pa ostaja s svoji- mi počrnelimi prostori, uničenimi okni in pohištvom neuporabna. Vnuk in vnukinja gospoda Vasje sta jih včeraj dopoldne lahko le nemočno opazovala ... Poljanka Dolhar INDUSTRIJA Wartsila ■ v v odpušča Vodstvo družbe Wartsila Italia je včeraj sporočilo sindikalnim predstavnikom organizacij FIM, FIOM in UILM iz Trsta, Genove in Neaplja, da bo finski koncern začel s postopkom splošne reorganizacije, v okviru katere naj bi bilo na svetovni ravni tisoč odvečnih delovnih mest. Učinki bodo hudi tudi v Italiji, kjer je na prepihu deset odstotkov zaposlenih. Vodstvo italijanske hčerinske družbe je pojasnilo, da gre v tem primeru za odločitev vrhov koncerna, ki ni povezana z dopolnilno blagajno in drugimi zadevami v Italiji, temveč z ocenami o stanju na mednarodnih trgih. V Italiji naj bi bilo v nevarnosti 150 od 1500 delovnih mest, po poročanju deželne televizije RAI pa naj bi bilo kar 130 delovnih mest na prepihu ravno v Furlaniji-Julijski krajini. Tovarna motorjev v dolinski občini je največja tovarna Wartsile v Italiji. Sindikati, ki so za danes napovedali tiskovno konferenco, menijo, da multinacionalka hoče ohraniti visoke dobičke in hkrati prihraniti 60 milijonov evrov na leto z zmanjšanjem delovne sile. Vodstvo Wartsile zagotavlja, da so dejavnosti v Italiji ključnega pomena, je načrt po ocenah sindikatov nesprejemljiv. »Wartsila ni v krizi, saj beleži odlične rezultate in obsežen promet, to pa na koži delavcev,« opozarjajo sindikati. Družbo pozivajo, naj na tozadevnem omizju takoj obravnava omenjeni načrt s sindikalnimi organizacijami, da bi namesto odpustov prišel na dnevni red resen industrijski načrt. Za Wartsilo naj bi se medtem zanimala skupina Rolls-Royce, ki naj bi ponujala 10 milijard evrov za prevzem koncerna. Dogovor o železarni Tržaški župan Roberto Cosoli-ni je za danes ob 8. uri sklical sejo občinskega odbora, ki mora sprejeti besedilo programskega dogovora za zavarovanje, očiščenje in industrijski razvoj na območju škedenjske železarne. Župan bo nato odpotoval v Rim, kjer bo popoldne na sporedu podpis dogovora z ministrstvi za gospodarski razvoj, infrastrukturo in okolje ter krajevnimi institucijami. GOSPODARSTVO - Uspešno poslovanje naftnega terminala SIOT Karlsruhe rešuje Trst Tržaško pristanišče ostaja še naprej največje naftno pristanišče v Sredozemlju. To je včeraj povedala Ulrike Andres, predsednica čezmejnega konzorcija TAL, ki upravlja čezalpski naftovod, katerega član je družba SIOT. Andresova, ki je tudi pooblaščena upraviteljica SIOT, je spodbudne novice za mesto in njegovo pristanišče posredovala na novinarski konferenci skupaj s predsednico pristaniške oblasti Marino Monassi. V preteklem letu so s terminalov SIOT po naftovodu »poslali« v Nemčijo 41,3 milijona ton surovega petroleja, ki so ga raztovorili iz 502 ladij. V primerjavi z letom 2012 porast znaša skoraj sedem milijonov ton (v Trst je predlanskim priplulo 409 tankerjev). Od leta 1967 do danes je v pristaniš- če priplulo 17.461 tankerjev, družba SIOT trenutno zaposluje 114 uslužbencev (15 odst. več kot v letu 2012), za pristaniške pristojbine je v letu 2012 plačala 5,5 milijona evrov. Andresova je pojasnila, da je porast naftnega pretovora treba pripisati naraščajočemu povpraševanju rafinerije v nemškem Karlsruheju, ki sodi med največje tovrstne obrate v državi in ki se poslužuje izključno »tržaške« nafte. Povpraševanje po nafti narašča tudi v Češki republiki, potem ko je tamkajšnja državna naftna družba Mero pristopila v konzorcij TAL. Čehi se vse bolj naslanjajo in ozirajo na Trst, ker se hočejo s tem nekoliko otresti velike odvisnosti od Rusije, ki sicer ostaja glavni češki dobavitelj nafte. Predsednica pristaniške uprave Monassi je pojasnila, da je tukajšnje pristanišče »zdravo in v stalnem razvoju«, kot pričajo zadnji zelo spodbudni podatki o splošnem poslovanju oziroma pretovorih. V obdobju 20102013 je kontejnerski pretovor narasel za kar 63 odst. (od 281.643 na 458 teu), v zadnjem letu za 11 odst. Skoraj 50 odst. več je bilo potnikov, v Trst pa je v preteklem letu v primerjavi z letom 2012 priplulo oziroma odplulo 5,6 odst. ladij. V pristaniški upravi si veliko nadejajo od tržaškega vrha med Vla-dimirjem Putinom in Enricom Letto. S tem v zvezi se je delegacija pristanišča pred kratkim mudila v Moskvi, kjer je imela vrsto delovnih srečanj s tamkajšnjimi gospodarstveniki in investitorji. Delavca na delu na tržaškem naftnem terminalu SIOT foto damj@n / TRST Četrtek, 30. januarja 2014 5 POGOVOR - Dolinska županja Fulvia Premolin »Metropolitanska občina W| Vt| V Vf- • I kršila zaščitni zakon« Pogovor z dolinsko županjo Fulvio Premolin o možni ustanovitvi metropoli-tanske občine, ki bi pometla z okoliškimi občinami, je potekal opoldne na dolinskem županstvu. Županja je iznesla mnogo pomislekov o tej upravni nameri in tudi nekatere konkretne primere dobrega delovanja sedanjih občin, ki bi z nastankom velike občine zamrlo. Vprašanje je bilo takrat aktualno, nekaj ur pozneje pa... »Vprašanje metropolitanske občine postaja vedno znova aktualno, čeprav je še zlasti za upravitelje manjših občin nepriljubljeno.« Zakaj nepriljubljeno? »Taka upravna struktura bi kršila mednarodne pogodbe in zaščitni zakon, ki prepovedujejo, da bi kar tako spreminjali upravne meje. Ker pa sem praktična ženska, vidim še v eni zadevi svoje nasprotovanje taki obliki upravljanja.« Prosim. »Ustroj sedanjih upravnih organov tržaške občine je tako usmerjen, da bi slednji težko sprejeli nove, širše ozemeljske okvire. Metropolitanska občina bi sicer lahko bila tudi izziv, ker je Evropa tista, ki v času globalizacije ponuja recept večjih, širokih upravnih enot. To bi veljalo predvsem za področje prostorskega načrtovanja. V resnici pa bi mi naleteli na veliko negativno noto za naše podeželje.« Katera naj bi bila ta negativna nota? »V občinah, kjer živi slovenska manjšina, ne bi bili kos tej novi obliki upravljanja, saj bi bil slovenski jezik gotovo zapostavljen, prav tako pa bi bilo zapostavljeno tudi vse, čemur sedanje majhne občinske uprave posvečajo svojo pozornost.« Ali imate v tej zvezi že kake izkušnje? »Zelo konkretne. V naselju Franko-vec že leta zahtevamo, naj tržaška občina zariše prehod za pešce na ozemlju, ki ji v tem kraju pripada. Na naši strani, tisti, ki pripada dolinski občini, smo to že dvakrat storili, na ozemlju tržaške občine niti enkrat.« Kaj to pomeni? »Preprosto: tržaško občino zanima predvsem, kar se dogaja v središču mesta. Temu predelu posveti svojo pozornost, pozablja pa na predmestne predele. Bojim se, da bi bilo tako tudi z metropoli-tansko občino. Manjše občine in njihovo ozemlje bi nastradalo.« Ali bi z uvedbo metropolitanske občine kaj prihranili? »Po mojem ne. Teritorialna optimalna področja so lahko v tej zvezi dragocen pokazatelj. Mi smo vključeni v teritorialno optimalno območje za vodovodno omrežje, kanalizacijo in čistilne naprave. Naši občani plačujejo sedaj več od tega, kar so plačevali, ko je naša občina samostojno upravljala to službo. Pa tudi usluga ni boljša. Ko je občina sama upravljala to službo, so naši zaposleni kljub skromnim sredstvom in omejenim številom osebja, hitro posegli, če je, na primer, nekje puščala voda, ali je bila potreba po novem priključku. Danes birokracija zaustavlja prošnje in postopke, tako se je že zgodilo, da so ostala nekatera gospodinjstva kar nekaj dni brez dobave vode.« Zakaj pa ste pristopili k temu nesrečnemu Teritorialnemu ne-optimal-nemu področju? »V to smo bili prisiljeni. Državni in deželni zakon sta to zahtevala. Tako imamo sedaj slabše usluge in višje stroške.« Kaj pa bi bilo z davki v metropo-litanski občini: bi poskočili, ali pa se znižali? »To je težko predvidevati. Vse pa kaže, da bi se povišali, saj so usluge v trža- Fulvia Premolin arhiv ški občini povprečno dražje od naših uslug. Ustanovitev metropolitanske občine pa bi v danih pogojih predstavljala paradoks.« Zakaj paradoks? »Ali ni paradoks ustanoviti metro-politansko občino prav v času, ko se ukinja pokrajine? Slednje so imele res širo- koobmočne storitve, kot so javni prevozi, ceste, kmetijstvo. Po mojem mnenju bi morala pokrajine prevzeti vlogo vmesnih organov, kot so teritorialna optimalna območja. Jih pa sedaj ukinjajo.« Pravijo, da bi z ukinitvijo pokrajin nekaj prihranili. »Pokrajine stanejo vsakega državljana po par evrov letno. Kakšen prihranek bi to bil? In kdo bo prevzel njihove pristojnosti? Ob tem naj opozorim še na pomembno posledico morebitne ukinitve majhnih občin.« Katero? »Izgubili bi neposreden stik javnih uprav z ljudmi. Zupani majhnih občin smo na roko občanov, poznamo jih, srečujemo se z njimi. Smo jim na razpolago. Vse to bi z metropolitansko občino zamrlo.« Vse tisto, o čemer je govorila županja Premolin, ne bo zamrlo. Pozno popoldne je bilo vprašanje metropolitanske občine Trst na deželi postavljeno ad acta. M.K. Štivanska papirnica: odločitev 4. februarja? Na sedežu tržaške pokrajine bi moralo biti včeraj »odločilno srečanje« o sindikalnem sporu v štivanski papirnici Burgo (na prepihu je več kot 60 delovnih mest). Zasedanje omizja pa je bilo preloženo, ker so se lastništvo in sindikalne organizacije odločile, da bodo poskusili poiskati za obe strani zadovoljivo rešitev na dodatnem skupnem srečanju. Po nekaterih novicah naj bi slednje potekalo v ponedeljek, 3. februarja v Vicenzi. Pokrajinska odbornica za delo Adele Pino, ki sledi zadevi, je sinoči potrdila, da sta obe strani zaprosili za podaljšanje roka za pogajanja, uradno pa se bodo spet sestali na sedežu pokrajine v torek, 4. februarja. Srečanje z Borisom Pahorjem in Tatjano Rojc v Nabrežini V kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini bo danes ob 18. uri na pobudo sekcije Lions kluba za Devin in Na-brežino, v sodelovanju s slovenskim kulturnim društvom Igo Gruden, predstavitev italijanske izdaje monografije »Cosi ho vissuto. Il secolo di Boris Pahor«, ki je izšla pri založb Bompiani. Skupaj z Borisom Pahorjem bo na večeru sodelovala avtorica, literarna zgodovinarka in poznavalka njegovega dela Tatjana Rojc. Tudi Gassman in Ovadia OBČINA DOLINA - V primerjavi z občinami Trst, Milje Devin-Nabrežina o gledališki in glasbeni kritiki Najcenejše »škovace« Ko je dolinska občinska uprava 19. junija 2007 na javnem sestanku v prostorih društva Fran Venturini pri Dom-ju predstavila nov način zbiranja odpadkov, zbiranje na domu, se je na prisotne upravitelje, županjo Fulvio Premolin in odbornika za javna dela Ivana Tula, usul plaz kritik. Prišlo je do vpadanja v besedo, do kričanja, Odbornik Tul je bil tarča osebnih napadov, oglasile so se psovke in žalitve. Slišati je bilo očitke, da bodo odpadki zasmradili stanovanja, da bodo nastale težave pri odvozih odpadkov. Številni pa so protestirali, ker naj bi z novim načinom zbiranja odpadkov plačali več. Občinski upravitelji se niso zbali kritik, protestov in žalitev. Nadaljevali so po začrtani poti, 2. julija je bilo uvedeno ločeno zbiranje odpadkov na domu. Prišlo je sicer do nekaterih težav, kar je za novost popolnoma razumljivo. Tudi spreminjanje norm (davki Tarsu, Tia, Tares ...) je prispevalo svoje. Po šestih letih in pol pa je vendarle mogoče potegniti črto pod zbiranje odpadkov v dolinski občini in opraviti primerjavo o plačevanju davka Tares z drugimi občinami, tistimi največjimi, v tržaški pokrajini. In primerjava z občinami Trst, Milje in Devin-Nabre-žina je za Dolino nadvse laskava: davek na odpadke Tares je v dolinski občini nižji kot v ostalih treh občinah. Primerjava je vzela v poštev tričlanske družine s 100 kvadratnih metrov obsežnim stanovanjem. Rezultat je bil sledeč: Občina Davek Tares Dolina Trst Milje Devin-Nabrežina 200,76 € 280,06 € 214,32 € 206,18 € Zupanja Fulvia Premolin je bila ob takem otipljivem dosežku vidno zadovoljna. Njena uprava se je prva v tržaški pokrajini lotila ločenega zbiranja odpadkov na domu, v prepričanju, da bo nov način pripomogel k znižanju stroška. To se je - v brk žalitvam in psovkam izpred šestih let in pol - tudi zgodilo. Tako imajo v Dolini ... najcenejše »škovace«. M.K. Alessandro Gassman in Moni Ovadia bosta danes ob 17.30 v veliki dvorani Trgovinske zbornice na Borznem trgu med protagonisti okrogle mize o gledališki in glasbeni kritiki v času družbenih omrežij. Z njima se bodo pogovarjali tržaški kulturniki Antonio Calenda, Cristna Benussi, Rossana Palia-ga, Roberto Canzani, Erica Culiat in drugi. Izhodiščno vprašanje bo: Zakaj je kritika izginila s časopisnih strani, kot če bi športni časopisi napovedali tekme, potem pa ne bi poročali o njihovem poteku in končnem izidu. V kavarni San Marco pogovor o urbanističnem načrtu Odbor Trieste viva vabi drevi ob 19.30 v kavarno San Marco na prvo od srečanj novega niza Dialogi z županom. Govor bo o občinskem urbanističnem načrtu in bodočnosti Trsta, kot si jo zamišlja Cosolinijeva uprava, ki jo bo na srečanju z občani zastopala odborni-ca za urbanistiko Elena Marchigiani. OBČINA TRST - Resolucija Iztoka Furlaniča in Igorja Švaba Piščanci in Lajnarji naj dobijo ime! Zahteva po namestitvi dvojezičnih tabel ob vhodih zaselkov - Trg v Lajnarjih naj bo poimenovan po monsinjorju Stanku Zorku Tržaška občina naj namesti dvojezične napise ob vhodu v Piščance in naj poimenuje trg, na katerem se nahaja kapelica Device Marije, po monsinjorju Stanku Zorku. Ti dve zahtevi sta postavila predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič in občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab v resoluciji, ki sta jo vložila včeraj v občinskem svetu. V dokumentu je uvodoma zapisano, da naselji Piščanci in Lajnarji nad Rojanom nimata ob vhodu in izhodu tabel z imenom naselja. To območje je Tržačanom dobro znano zaradi vinskega pridelka. Furlanič in Švab sta spomnila, da je bilo sredi preteklega stoletja v obeh zaselkih odprtih kar 18 osmic. Kljub temu pa občani ne vedo za ime območja prav zaradi pomanjkanja tabel z napisom imen. Občinska svetnika sta nadalje spomnila, da bo letos poteklo 60 let od gradnje kapelice Device Marije na mestu, kjer se Ul. Moreri v Lajnar-jih razširi. Kapelica je bila zgrajena po dolgoletnih prizadevanjih in hotenju takratnega tamkajšnje- Stanko Zorko arhiv ga kaplana Stanka Zorka. Njega so v Ro-janu, v Piščancih in v Lajnarjih dobro poznali. Priljubljen je bil tako med slovenskimi kot med italijanskimi verniki in drugimi žu-pljani. Njim je posvetil več kot pol stoletja svojega pastirskega poslanstva. Prav zato sta Furlanič in Švab pozvala tržaškega župana in občinski odbor, naj namesti ob vhodih v Piščance in v Lajnarje table z dvojezičnimi napisi (ali kvečjemu tako imenovane »turistične table« rjave barve, a vedno dvojezične). Obenem sta zahtevala, naj občina poimenuje trg, na katerem se nahaja kapelica Device Marije po monsinjorju Stanku Zorku v spomin na njegovo dolgoletno dušnopastirsko delovanje v tistih krajih. M.K. Kapelica v Lajnarjih leta 2004 ob 50-letnici arhiv 6 0 Četrtek, 30. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / TRŽAŠKA KNJIGARNA - Zanimivo srečanje s skupino tržaških klasikov Strastni bralci knjig, ki odpirajo pot v svet Odrasli o mladih večkrat govorijo in pišejo kot o nedefinirani in vseobsegajoči masi: mladi mislijo to, mladih ono ne zanima ... Seveda pa so si tudi mladi zelo različni. In čeprav ne moremo zapisati, da so vsi slovenski dijaki strastni bralci, smo (odrasli) udeleženci včerajšnje Kave s knjigo zapustili Tržaško knjigarno s prijetnim občutkom: med našimi dijaki je, tehnološkemu napredku navkljub, veliko takih, ki se v prostem času zelo radi zatekajo med knjižne liste, ki z veseljem segajo po knjigah in se o njih radi pogovarjajo. Belinda, Caterina, Ester, Ivana in Thomas, ki obiskujejo 2. klasični licej Franceta Prešerna, so nedvomno med temi, priznali pa so, da je med njihovimi prijatelji tudi veliko takih, ki jih debelo pogledajo, ko se na avtobusu »utopijo« v roman. V prijetnem pogovoru s profesorico Majdo Artač so dijaki spregovorili o svojem odnosu do knjige. Nekateri si knjige najraje kupijo; ker so italijanske knjige cenejše, se pogosteje odločajo za italijanske avtorje oziroma prevode. Poleg tega se nekaterim italijanski prevodi zdijo I. '■4 SLI Dijaki liceja Prešeren s prof. Majdo Artač med včerajšnjim pogovorom v knjigarni foto dajm@n bolj tekoči. Morda tudi zato, je zanimalo profesorico Artač, ker jim je italijanščina bolj domača in niso dovolj dobro oprem- ■ mt *j£ Mr S m - OPČINE - Študija raziskovalke Neže Hribar Vesela pomlad in njen pedagoški pristop Način dela in predvsem glasbenega opismenjevanja pevcev, ki ga je gospod Franc Pohajač uvedel z ustanovitvijo zborov Vesela pomlad na Opčinah, je postal snov znanstvene obravnave kot edinstveni pedagoški pristop v slovenskem prostoru. Na ljubljanski Pedagoški fakulteti je raziskovalka Neža Hribar napisala študijo, ki je izšla pred kratkim pri založbi Didakta, v kateri kodificira in predstavlja to metodo kot zanimiv vzor učinkovitega delovanja z mladimi pevci in jo primerja z metodami zelo znanih pedagogov v svetovnem merilu. Avtorica bo predstavila svojo knjigo drevi ob 20. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Op-činah. Srečanje, ki ga bo obogatilo tudi pevsko presenečenje, prireja društvo Vesela pomlad ob 35-letnici delovanja. Pogovor bo priložnost za spoznavanje dolgoletne pevske tradicije openskega društva iz pedagoškega zornega kota. Analiza izstopajočega dosežka je presegla znanstveni okvir, kot je priznala Hribarjeva: »K Veseli pomladi in gospodu Francu Pohajaču me je usmeril profesor Ivan Florjanc. Sprva me je pritegnil predvsem Pohajačev sistem glasbenega opismenjevanja, sčasoma pa sem začela spoznavati, da je to le kapljica v morje. Vesela pomlad je svoje pevce učila živeti z glasbo.« (ROP) ljeni s slovenskim besediščem? Najbrž res, je menil dijak, morda pa tudi zato, ker dosežejo italijanske knjige večjo popularnost. Omenjena skupina dijakov ima raje tradicionalne, papirnate knjige: ena dijakinja ima sicer e-bralnik, ki ga svetuje predvsem tistim, ki radi potujejo, in bralcem tujejezičnih knjig, saj je opremljen tudi s slovarji. Ona pa kljub temu raje obrača papirnate strani in si knjige ogleduje v domači knjižnici. Prijeten pogovor se je dotaknil tudi branja časopisov in revij. Nekateri so menili, da jih tehnologija oddaljuje od tiskanih medijev, saj na spletu najdejo vse, kar jih zanima. Drugi pozabljajo, da imajo časopisi in revije tudi svoje spletne strani. Po Novem glasu in Primorskem dnevniku resnici na ljubo ne segajo pogosto, po italijanskih medijih prav tako ne. Ker v njih ne najdejo primernih vsebin? Delno tudi: nekateri iščejo predvsem kulturne vsebine, druge bi rade brale podlistke in kuhinjske recepte, tretje pogrešajo »glas mladih«. Mediji so po njihovem mnenju prepolni politike in katastrofalnih novic, zato raje segajo po knjigah ... »katerih kolih, važno je, da ti odprejo pot v svet«. In da ti omogočijo, da »ohraniš stik s samim seboj«. (pd) prefektura - Novoletni sprejem Konzularna predstavništva bogastvo za Trst in vso deželo 1 m m ^^^vr mURM ® C ¿?L i ^ iiiftoyylfi f ■Rl r fl [SI (■ ■ k r JB. J' E Ji J fl^Kr^BEj V nil BBBMB HB inra si Diplomatsko-konzularni zbor, ki je akreditiran v Furlaniji-Julijski krajini foto damj@n Prefektinja Francesca Garufi, ki je tudi vladna ko-misarka za Furlanijo-Julijsko krajino, je včeraj na tradicionalnem novoletnem sprejemu gostila poklicne in častne konzule, ki so akreditirani v FJK. Poleg izmenjave novoletnih voščil je sprejem nudil priložnost za izmenjavo mnenj in stališč o dejavnosti diplomatsko-konzu-larnih predstavnikov ter o odnosih med Italijo in njihovimi državami. Maran in Ichino (SC) o zaposlitvenih krizah Senatorja sredinske stranke Scel-ta Civica Alessandro Maran in Pietro Ichino bosta danes v Trstu predstavila svoje poglede na problematiko zaposlitvene krize v zdajšnjem gospodarskem okolju. Srečanje bo ob 17. uri v dvorani Saturnia na Pomorski postaji. Ic-hino, sicer profesor prava na Univerzi v Milanu, se zavzema za poenostavljanje procedur pri obravnavi kriznih žarišč. Na srečanje so povabili tudi deželno odbornico za delo Loredano Panariti in raziskovalca z deželne opazovalnice za tržišče dela Carlosa Corvina. Proti zasužnjevanju Združenje Ross@Trieste vabi danes ob 18. uri v Ul. Fabio Severo 14/B na predvajanje dokumentarca o tem, kako so se gospodarske krize obravnavale nekoč in kako se danes. Združenje je zelo kritično do prevladujoče liberi-stične usmeritve v Evropi in navaja primer Electrolux kot poskus »zasužnjevanja« delavskega razreda. Nasploh pa naj bi vodilni razredi pod pretvezo, da »to zahteva Evropa«, naskakovali v teku več generacij pridobljene družbene, sindikalne in ustavne pravice. Prevrnjen avtomobil Na Miramarskem drevoredu je bil promet včeraj popoldne upočasnjen, potem ko se je avtomobil po trčenju prevrnil. Okrog 15. ure je skoraj 80 let stari voznik avta opel vectra, ki se je peljal proti Trstu, pri piceriji Raffaele v Barkovljah iz neznanih vzrokov zapeljal levo. Na nasprotnem vozišču je podr-sal parkirano mazdo in trčil v prav tako parkiran fiat punto, slednji pa je trčil v drevo. Vectra se je prevrnila, voznik se je udaril v prsni koš. Iz avta je prišel še pred prihodom gasilcev, moškega so z re-šilcem odpeljali v katinarsko bolnišnico. Poškodbe menda niso hude, ponesrečenec je med drugim razlagal mestnim redarjem razlagal, kako je prišlo do nesre- Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 30. januarja 2014 MARTINA Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 17.08 - Dolžina dneva 9.40 - Luna vzide ob 6.39 in zatone ob 17.02. Jutri, PETEK, 31. januarja 2014 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,8 stopinje C, zračni tlak 1003,5 mb raste, vlaga 54-odstotna, veter 18 km na uro vzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 27. januarja, do sobote, 1. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 4 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabreži-na - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 15. marca, na izlet v Vicenzo z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Mone-tu«, ki je osredotočena na raziskovanju krajinskega upodabljanja. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snami , aplikacijo ^ s spletne ^ trgovine □ Available on the App Store / TRST Četrtek, 30. januarja 2014 7 H Čestitke Danes DAMIANA 50. rojstni dan slaviš, a vsak dan lepša se nam zdiš. Tople so tvoje roke, srce polno dobrote je, lepo se imej, veliko se smej, naj zdravje te nikdar ne zapusti, to ti iz srca želijo Irina, Alenka, Robi, Adriana in Ivan, Eda in Dinči. Na Opčinah pupa DAMJANA okroglo obletnico slavi. Pri Brdini ji odborniki in prijatelji voščimo vse, kar si želi. Naš odbornik Marino in žena Anica sta postala nonota. Z njima se veselimo, mami Tanji in očku Robertu čestitamo, mali LARI pa želimo vse najboljše v življenju. Odborniki KRD Dom Briščiki. Z neba se je v naročje mamici Tanji spustila zvezdica LARA. Srečnega prihoda se z nonoti veselimo Gaetanovi. Vse naokrog se govori, da jih naša nona ANICA 80 slavi. Da bi še mnogo let srečno preživela v krogu najdražjih, ji želimo vnuki/nje in vsi, ki jo imamo radi. Danes v Ricmanjih slavi rojstni dan gospa MERI. Obilo zdravja ji želita prijateljici Marica in Romana. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 18.30, 21.40 »The Wolf of Wall Street«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.30 »La mia classe«; 18.30 »Vedo rosso«; 20.00 »Dal profondo«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il capitale umano«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »I segreti di Osage County«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dallas Buyers Club«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00, 22.00 »Nebraska«; 16.20, 20.00 »Tutto sua madre«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 20.45 »Agent Ryan«; 18.00, 20.15 »Ameriške prevare«; 15.20, 20.40 »Herkul: Začetek 3D«; 18.40 »Herkul: Začetek«; 16.00 »Jaz, Frankenstein«; 17.50 »Ledeno kraljestvo«; 21.10 »Ona«; 16.00, 17.20 »Purana na begu 3D«; 16.40 »Purana na begu«; 16.50, 20.00 »Volk iz Wall Street«; 16.45, 19.30 »Zoran, moj nečak idiot«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.45, 20.00 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La gente che sta bene«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«; 16.45 »A spasso con i di-nosauri«; Dvorana 3: 16.15, 22.15 »Il segnato«; 20.30 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 4: 18.05, 20.10, 22.20 »Tutta colpa di Freud«; 16.45, 18.30 »Belle & Sebastien«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 20.00, 21.00 »The Wolf of Wall Street«; 16.20, 18.25 »Belle & Sebastien«; 16.40 »A spasso con i dinosauri«; 19.00 »The Counselor - Il procuratore«; 21.40 »I, Frankenstein«; 16.30, 19.05, 21.40 »Tut-ta colpa di Freud«; 16.30, 19.00 »I segreti di Osage County«; 16.30, 19.00, 21.30 »La gente che sta bene«; 16.30, 18.50, 21.30 »Hercules - La leggenda ha inizio«; 20.30, 22.15 »Il segnato«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »La gente che sta bene«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »The Wolf of Wall Street«; 19.50, 22.00 »Dallas Buyers Club«; 16.30, 18.10 »Hercules -La leggenda ha inizio«; Dvorana 3: 20.20, 22.15 »I, Frankenstein«; Dvorana 4: 17.15, 19.50, 22.10 »I segreti di Osage County«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »Tutta colpa di Freud«; 16.15 »A spasso con i dinosauri«. 9 Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formandum bo danes, 30. januarja, od 14. do 18. ure na sedežu gostinske šole na Fernetičih. Info na tel. 040566360 ali ts@adformandum.org. NA DTZ ŽIGE ZOISA v Ul. Weiss 15, je na ogled fotografska razstava podob Palestine - »Tu ostanemo«. Urnik: vsak delovni dan zjutraj od 8. do 14. ure, popoldne pa danes, 30. in 31. januarja ter 3. in 7. februarja od 16. do 19. ure. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski OV v Šempolaju za š.l. 2014/15. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini do petka, 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v OV. Info na tel.: 040-2017370. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) do petka, 14. februarja. Vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) od ponedeljka, 3., do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v februarju, od 10. do 11. ure in jasli Colibri do petka, 24. februarja, od 16.00 do 17.30. Informacije in vpisni obrazci na www.san-dorligo-dolina.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec: Mavrica v Miljah 3. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi na predavanje »Zdravo odraščanje - motnje prehranjevanja in zasvojenosti«, ki bo v torek, 4. februarja, ob 17. uri v prostorih osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah. Predavala bo Fani Čeh (Višja svetovalka za zdravstveno vzgojo - Zavod RS za šolstvo). DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD J. STEFANA vabi v soboto, 15. februarja, od 8.30 do 11.30 na dan odprtih vrat. Nudili vam bomo vse informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole in predstavili delovanje ke-mijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. □ Obvestila ACQUAFITNESS - SC Melinie Klein obvešča, di se začenja nov tečaj acquafit-nessi, ki bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih od 19.45 do 20.30 na Pesku. Vadba v vodi sprošča, izboljša prekr-vavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, pon. 15.00-19.00 in sre. 14.00-18.00 ali www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na 14. video foto natečaj Ota Hrovatin, ki se bo vršil marca meseca. Pravilnik na www.trst80.com. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 30. januarja, ob 20. uri na svojem sedežu. RAI 3/BIS: v petek, 31. januarja, ob 21.10 bo na sporedu »Osebnost Primorske 2013«, v organizaciji Radia in Tv Koper ter Primorskih novic. Slav-nost je bila posneta v portoroškem Avditoriju v petek, 17. januarja. Nastopila sta tudi harmonikar Aleksander Ipavec in pevka Martina Feri, med no-miniranci pa je bila Donatella Ruttar. Vodenje prireditve je bilo zaupano Nataši Benčič ob pomoči Nataše Ralijan, televizijske Anelize. SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE: Center otrok in odraslih Harmonija prireja tečaj slovenščine za otroke in odrasle. Prvo informativno brezplačno srečanje bo potekalo v petek, 31. januarja, ob 17. uri v Ul. Canova 15. Dodatne informacije na center.harmonija@gmail.com. TELOVADBA S PLESNO AEROBIKO poteka vsak ponedeljek, ob 19.15 v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vabi SKD Prešeren. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na predstavitev dvojezične pravljice »Sinjerdeča - Rossoazzurra« avtorice Maše Ogrizek. Predstavitev bo popestrila likovna delavnica, ki jo bo vodila ilustratorka Dunja Jogan. Pričakujemo vas v soboto, 1. februarja, ob 11. uri v knjigarni Lovat. ZUMBA - SKD Drago Bojan nadaljuje s tečajem ob četrtkih, od 18.20 do 19.20 v prostorih Dom Briščiki, v Bri-ščikih 77. Vabljeni na brezplačno, poskusno lekcijo. Info na tel.: 3480633569 (Katia). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 2. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in rezervacije na tel.: 335-5476663 (Vanja). PUSTNA SKUPINA LUNA PUHNA s Padrič in iz Gropade bo tudi letos nastopila na pustnih povorkah. Prijave in vpis pri Guštinu na Padričah, od 17. do 21. ure (ne ob torkih). V nekdanjem begunskem taborišču na Padričah, kjer potekajo priprave na pust, pa se lahko prijavite ob delavnikih, od 21. ure dalje. Vpis do nedelje, 2. februarja. Info na tel.: 329-4020471, 329-0695001 ali 340-2762765. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Prvi bo v nedeljo, 2. februarja, naslednji pa v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej ne-smučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na laurave-nier@tiscali.it. Toplo vabljeni! KMEČKA ZVEZA vabi člane glavnega sveta na sejo, ki bo v ponedeljek, 3. februarja, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. TEČAJ LEPE GOVORICE IN ODRSKEGA NASTOPANJA za najmlajše se bo začel v februarju in trajal tri mesece. Radijski oder vabi starše, ki se zanimajo zanj, da kličejo najkasneje do torka, 4. februarja, na tel.: 340-1209192 (Lučka). TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 4. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi svoje člane in slovenske filateliste na redni občni zbor, ki bo v sredo, 5. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. Po predsedniškem, tajniškem, blagajniškem poročilu in razpravi bodo sledile volitve novega odbora. KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe na temo »Audio mixing in mastering diy«. Tečaj bo vodil Damjan Križmančič. Informativno srečanje bo v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri na društvenem sedežu, Dom-jo 227 (za banko). Informacije na tel. 347-9534644 ali na damjan.krizman-cic@gmail.com. Toplo vabljeni! ELIC-SINTESI: umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« za otroke od 6. do 12. leta, pod mentorstvom umetnika Leonarda Calva v soboto, 8. februarja, od 16. do 17. ure na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info na tel. 333-4784293, 040-2602395. S3 Prireditve MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja danes, 30. januarja, ob 17.30 »Bralni krožek«, t.j. interaktivno srečanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo: Znanost in religija. Moderator dr. Guido Marotta, knjigarna Centro Bor-satti, Ul. Ponchielli 3, Trst. PUST V NAŠEM SPOMINU - razstavo fotografij o pustu v Boljuncu bodo danes, 30. januarja, ob 20. uri odprli v društvenem baru n' G'rici, v priredbi Skupine 35-55 in SKD F. Prešeren. Vabljeni. SOMPD Vesela pomlad vabi na praznovanje 35-letnice delovanja v dvorano Finžgarjevega doma na Opčinah: danes, 30. januarja, ob 20.00 pogovor o pedagoškem pristopu ustanovitelja Vesele pomladi Franca Pohajača z avtorico knjige »Note brez pomote« Nežo Hribar. V nedeljo, 2. februarja, ob 16.00 uprizoritev mladinske spevoigre Kresniček Radovana Gobca v izvedbi OPZ in MlVS Vesela pomlad. KMEČKA ZVEZA IN ZDRUŽENJE KRAŠKIH VINOGRADNIKOV vabita na strokovno srečanje »Rez vinske trte«, ki bo v petek, 31. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Na temo bo predaval strokovnjak Alessandro Zanutta. Sledila bo degu-stacija kraških vin. PRAZNOVANJE SV. JANEZA BOSKA -Župnija sv. Jerneja ap.- Opčine, MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej ter Društvo Fin-žgarjev dom vabijo na praznovanje v petek, 31. januarja, v župnijski cerkvi na Opčinah: ob 19. uri bo slovesno sv. mašo oblikoval CPZ SV. Florijan od Banov pod vodstvom Melite Vidau Danieli, ob 20. uri bo koncert okteta Vrtnica iz Nove Gorice. SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«, ki bo v petek, 31. januarja, ob 18. uri v veži Stadiona 1. Maj. Svoj poseg bosta na predstavitvi imela mag. Metka Gombac in dr. Mattiussi. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 1. februarja, ob 19.30 v Kulturni dom na Co-lu, na ogled komedije v tržaškem narečju »El magiordomo in giallo«, v izvedbi dramske skupine Proposte tea-trali. PRVI KONCERT 20. revije kraških pihalnih godb bo v nedeljo, 2. februarja, ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopajo GD Prosek (dir. Ivo Bašič), PO Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovič in Simon Tomažič), Kraška pihalna godba Sežana (dir. Ivo Bašič), gost večera Vrhovska vaška godba (dir. Leander Pegan). SKD VESNA vabi v nedeljo, 2. februarja, ob 18.30 v Ljudski dom v Križ na ogled predstave »Ona-On« v izvedbi Patrici-je Jurinčič in Lovra Finžgarja. SKD VIGRED vabi, ob 8. februarju - dnevu Slovenske kulture, v nedeljo, 2. februarja, ob 18.30 v Stalco v Šempolaju, na uprizoritev »Tri male račke«, v izvedbi MTKB in sorodniki. Igra je primerna za vse, otroke in odrasle. Ob tej priliki bo tudi mogoče poravnati društveno članarino za 2014. DSI vabi v ponedeljek, 3. februarja, na večer z Jožetom Dežmanom, ki bo predstavil slovenski zgodovinski magazin »SLO-časi-kraji-ljudje« ter ob tem govoril na temo: Tabuji padajo, učimo se dialoga! Začetek ob 20.30. SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 4. februarja, predstavitev italijanskega prevoda prvega dela trilogije »Prišleki« Lojzeta Kovačiča (I nuovi arrivati. La scuola dell'esilio). O delu bosta spregovorila prof. Miran Košuta in Massimi-liano Schiozzi, ki bo vodil tudi krajši pogovor s prevajalko Darjo Betocchi. Nekaj odlomkov iz romana bo prebral Matija Kralj. Predstavitev spada v niz dogodkov, ki jih ob dnevu slovenske kulture, v sodelovanju z raznimi ustanovami in društvi, promovira Slovenski klub in so namenjeni tudi italijanskemu občinstvu. Vabljeni ob 18. 30 v kavarno San Marco! SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine vabi v sredo, 5. februarja, ob 20. uri na potopisno predavanje Bruna Križmana »No hay falta de cobre en Chile (V Či-lu nam ne manjka bakra)«. KRIŽ - Slomškovo društvo in župnijska skupnost vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu (Križ 739) v soboto, 8. februarja, ob 20. uri v organizaciji Mladinske skupine. Nastopajo: MePZ Mačkolje in člani Mladinske skupine. Slavnostni govor bo imela prof. Majda Artač Sturman. SKGZ IN S SO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. S Poslovni oglasi V ZGONIKU oddam v najem pisarno. Mobitel +393351474621 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot pomočnica ostarelim osebam ali kot hišna pomočnica. Možnost premikanja z lastnim prevoznim sredstvom. Tel.: 333-4970923. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. DAJEM V NAJEM skladišče na Opčinah, 150 kv.m., primerno tudi za prikolice ter prodajam polžaste stopnice. Tel.: 040-212095. DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu. Dve sobi, sprejemna soba s kuhinjo in kopalnico. Cena 420,00 evrov mesečno. Tel.: 040-576116. DAJEM na razpolago zemljišče, na sončni strani v Podlonjerju, za obdelavo zelenjave in 400 trt, v zameno za 28 l črnega vina. Tel.: 040-576116. GOSPO s Padrič, ki se je lani pozanimala za nošo (bluza), bi rada kontaktira-la. Tel. št.: 040-299820. PRODAM 4 ZIMSKE GUME, 195 65 15 v odličnem stanju. Cena: 100,00 evrov. Tel.: 338-4312449. PRODAM avto audi 100, temno zelene barve, prevoženih 156.000 km, letnik 1994, edini lastnik, v dobrem stanju za 2.000,00 evrov. Tel. št.: 040-213519. PRODAM lesene polizdelke - podesti in elemente za ograjo za izdelavo stopnic raznih lesnih vrst; tel. 0481-882329 in 393-2989700. PRODAM viličarja (sollevatore) znamke detas, dvigne 2.000 kilogramov. Tel.: 346-1899522. PRODAMO avto, škoda felicia iz leta 1998, v dobrem stanju, edini lastnik, 100.000 prevoženih km, za 700,00 evrov. Tel. št.: 340-5706725. Darujte za sklad 3' o Prispevki V spomin na očeta Ivota Grilanca darujeta sinova 50,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke. V spomin na Irmo Purič daruje Lojzka Grilanc 30,00 evrov za KD Kraški dom. V spomin na Ivota Grilanca in Giovannija Ussaija darujejo Dolenčevi iz Devinšči-ne 40,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Marico Rebula daruje Olga Guštin 30,00 evrov za šempolajsko cerkev. V spomin na Irmo Guštin por. Purič daruje Majda z družino 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu. V spomin na Ivana Bana daruje Xeni-ja Ukmar z družino 25,00 evrov za VZPI-ANPI Prosek Kontovel - Anton Ukmar Miro. Iskreno sožalje naši Edes ob izgubi dragega očeta DUŠANA FIGELJA. Učno in neučno osebje OŠ A. Gradnika, OV A. Fakina in Združenje staršev na Repentabru 8 0 Četrtek, 30. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / ZANIMIVO SREČANJE - Na pobudo DSI in Centra za kalabrijske študije Lepa zgodba o prijateljstvu med Kalabrijcem in Slovencem Z leve: Ivo Jevnikar, Lida Turk, Carlo Spartaco Capogreco foto damj@n Ena od besed, ki jih je bilo na torkovem srečanju v krožku Generali pogosteje slišati, je bila beseda prijateljstvo. Kajti povod zanj so bile ravno prijateljske vezi: tiste, ki so se pod fašizmom spletle med kalabrijskim študentom in bodočim pisateljem Mariom La Cavo ter tržaškim pravnikom Slavojem Slavikom. Tiste, ki so v sodobnejših časih vzcvetele med tržaškim novinarjem Ivom Jevnikar-jem in kalabrijskim zgodovinarjem Carlom Spartacom Capogrecom. In ne nazadnje prijateljstvo, ki se rojeva med Društvom slovenskih izobražencev in Centrom za kalabrijske študije Furlanije-Julijske krajine. Vsa ta pozitivna energija je dala povod za prijetno srečanje, na katerem je lepo število ljudi spoznalo lika Maria La Cave in Slavoja Slavika. Med njimi so bili tudi nekateri prijatelji (!) njunih družin. BARKOVLJE - Na prireditvi ob dnevu slovenske kulture Jezik pod drobnogledom Dr. Peter Weiss o novem slovenskem pravopisu, ki bo bolj odprt do narečij in pogovornega jezika Dr. Peter Weiss na prireditvi v Barkovljah, v ozadju pevke ženske pevske skupine, ki so z ubranim petjem obogatile večer foto damj@n Pravi povod za torkovo srečanje sta bila gledališki monolog in knjižica La storia di Slavoj Slavik, ki sta nastali na podlagi romana Una stagio-ne a Siena. Kot je pojasnil Rocco La Cava, Mariov sin, so v Kalabriji čutili potrebo osvetliti življenjsko figuro tega tržaškega Slovenca, nedolžne žrtve fašizma in nacizma. Tako je razmišljal že njegov oče, saj je v romanu, v katerem je obnovil svoja študijska leta v tem toskanskem mestu, eno od vodilnih vlog dodelil ravno prijatelju Slavoju Slaviku. Tržaški Slovenec se je mudil v Sieni, ker mu italijanska fašistična oblast ni hotela priznati diplome, ki jo je zagovarjal v Zagrebu. La Cava je občudoval njegovo pokončnost, redkobesednost in razmišljujočo držo. Po vojni se je, v iskanju novic o Slavojevi družini, obrnil na pisatelja Claudia Magrisa, ta pa ga je naslovil na knjižničarja in neutrudnega raziskovalca Stelia Crise-ja: nekatera Crisejeva pisma, v katerih je zbral veliko informacij o Slavikovih, so objavljena tudi v knjižici. Kajti Slavoj Slavik je medtem žal končal svojo življenjsko pot v zloglasnem nacističnem taborišču Mauthausen, v Trstu je živela njegova vdova Ljubica. In tista hčerka Seka, ki je očeta zadnjič videla leta 1944, ko so ga nacisti odvedli iz koronejskih zaporov na železniško postajo, od tam pa v nemško taborišče. Še prej je bil Slavoj, tako kot številni tržaški Slovenci, obsojen na Drugem tržaškem procesu in zaprt v zaporih v Fassanu in San Gimignanu. S temi in številnimi drugimi biografskimi podatki je postregla Lida Turk, odlična poznavalka 2. tržaškega procesa in njegovih protagonistov. Medtem ko se je Capogreco, sicer najbrž največji raziskovalec italijanskih fašističnih taborišč, v svojem posegu spomnil Maria La Cave, radovednega in miroljubnega intelektualca, ki je vse življenje ohranil upanje, da bo človek nekega dne boljši. (pd) Posvet o perspektivah občinske socialne politike V dvorani Generali na sedežu MIB (Trg Nasiriya 1) bo danes od 8.45 dalje posvet o socialnih politikah in upravljanju welfare služb, ki ga prireja Tržaška občina. Uvedel bo predsednik SWG Maurizio Pessato, osrednje poročilo o družbenem in demografskem razvoju Trsta bo imel prof. Francesco Longo z univerze Bocconi. V nadaljevanju bo predsednik deželne novinarske zbornice Cristiano Degano vodil okroglo mizo s predstavniki javnih ustanov in družbenih sil. Film o preganjanju Judov Filmski krožek Charlie Chaplin in mi-rovniški odbor Danilo Dolci vabita nocoj ob 20.30 v Multicultura center v Ul. Valdirivo 30 na filmski večer niza »Per non dimenticare«. Predvajali bodo film Gillesa Paquet-Brennerja »La chiave di Sara«, ki obravnava racije pariških Judov med nacistično zasedbo julija 1942. Fotografije in razprava o vojašnici v Ul. Rossetti V galeriji DoubleRoom v Ul. Canova 9 bo danes ob 18. uri debatno in obenem umetniško srečanje na temo zapuščenih oz. zanemarjenih javnih površin in objektov v Trstu. Govor bo še posebej o opuščeni vojašnici v Ul. Rossetti, ki že več let razpada in je bila decembra prizorišče simbolične okupacije, s katero so razna mladinska združenja opozorila na potrebo po dodelitvi novi namembnosti. Na srečanju bodo tudi predstavili fotografije natečaja »Scatta al Tesoro«, ki so ga izvedli na območju vojašnice konec novembra. Mladi evropski umetniki V Studiu Tommaseo bodo danes ob 19. uri gostje Johanna Binder ter Abel, Carlo in Max Korinsky, dobitniki nagrade za mlade perspektivne evrospke umetnike Trieste Contemporanea 2013. Avstrijske in tije nemški umetniki bodo predstavili svoje ustvarjalne poglede. Razstava Patrizie Delbello V občinski likovni galeriji na Velikem trgu 4 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo tržaške umetnice Patrizie Del-bello »Altro da qui«. Njena dela iz 20-letnega ustvarjalnega obdobja bodo na ogled do 19. februarja. Je že tradicija, da Barkovlje odpirajo serijo prireditev, ki se v februarju odvijajo po tržaškem teritoriju ob slovenskem dnevu kulture. V nedeljo, 26. januarja, je bil v tamkajšnjem društvu govor o knjižnem jeziku, o narečjih in o novem pravopisu, ki je sedaj v pripravi in v katerega bodo prvič polnopravno vstopili tudi izrazi in besede, ki do sedaj niso imeli pravice do bivanja v slovenskem knjižnem jeziku. Nova navodila bodo upoštevala tudi pogovorni jezik in narečne različice. »Brez teh novih prišlecev, je poudaril dr. Peter Weiss - jezikoslovec Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in slavnostni govornik - bi tvegali, da bi v pogovoru med osebama, ki živita, recimo, ena v osrednji Sloveniji, druga pa na Primorskem, lahko prišlo do nesporazumov«. »Narečja so dragocena, je nadaljeval, ker mnogokrat predstavljajo pogovorni jezik, mnogi pa jih tudi pišejo ali zato, ker se jim zdi tako bolj od srca, ali pa zato, ker niso hodili v slovenske šole, so pa Slovenci in se želijo izražati po slovensko. Vse to skupaj, in še marsikaj sploh zgodovinskega, je velika gradnja, ki se ji pravi slovenski jezik. Zaradi nje smo Slovenci, zaradi nje smo samozavestni, druži nas in v tem jeziku se počutimo varne, ker nas povezuje z drugimi enako čutečimi in dobro misleči-mi«.Slavnostnemu govorniku je sledil živahen in posebno posrečen program, ki so ga v celoti oblikovali člani domačega društva. Beseda je stekla ob recitacijah v knjižnem jeziku, toda levji del večera je bil posvečen pristni barko-vljanščini, kot jo odlično obvlada domači pesnik Aleksander Furlan - Šan-drin. Ob neukrotljivem smehu navzočih je presunil tudi lik Mičeta Cikorje, izmišljenega - čeprav ne preveč - povprečnega domačina prepričanega, da perfektno obvlada slovenščino, izraža se pa v tisti narečno-slovenski-tržaško-italijanski spakedranki, ki jo je že Ma-tejka Grgič ožigosala v slovenskih medijih kot neodpustljivo »italvenščino«. Dobro razpoloženo publiko je navdušila tudi recitacija pesmi Dohtar, najprej kot jo je napisal Prešeren sam, potem pa še prevedeno v pristno in nekontaminira-no barkovljanščino. Večer je prijetno obarvalo tudi petje ženske pevske skupine, ki jo vodi Aleksandra Pertot. Solistične točke je pri klavirju spremljala Beatrice Zonta. Ladi Vodopivec, ki je poskrbel za zamisel celotnega večera in za povezovanje, je poudaril, da je slovenski dan kulture prilika, da se spomnimo od kod prihajamo, da se vprašamo kaj se čutimo danes in kaj bi bili radi tudi v bodoče. Odgovor na to vprašanje je samo eden: danes smo tu, ker bi radi tudi jutri še bili Slovenci in še skrbeli za slovenski jezik. Vrednost in pomen slovenskega dneva kulture je tudi to. (lr) SSG - V mali dvorani Gledališče Koper z igro Parole, parole Komedija o nenavadnih menjavah sovraštva in ljubezni Toni komedije in obče znanih popevk bodo obarvali prvo predstavo rdečega abonmajskega sklopa v mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča, kjer bo nocoj na sporedu uprizoritev Gledališča Koper Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta Alda Nicolaja v režiji Jake Ivanca. Parole, parole je komedija o nenavadnih premenah sovraštva in ljubezni, v kateri si samoljubna in nesrečno poročena tovarnarjeva žena Eva prizadeva vzpostaviti ljubezensko zvezo z Brunom, ki ga po naključnem srečanju potisne najprej v ječo in nato v norišnico le zato, da sama sebi reši kožo. Delo komediografa Alda Nicolaja v izvirniku nosi naslov Ni bila peta, bila je deveta. Številki označujeta Beethovnovi simfoniji, ki naj bi po avtorjevem mnenju ves čas odzvanjali v ozadju, komične zaplete podlagali z resnobnimi toni, hkrati pa napovedovali kar pretresljiv konec. Toda, ker je tokratna uprizoritev postavljena v milje zlate dobe italijanske po- pevke, ker je glavna junakinja ljubezenskega trikotnika ženska, ki ogromno govori, in ker sta njena soigralca prav tako nagnjena k intenzivnemu trošenju besed, ker se v uprizoritvi veliko poje ... potem je jasno, da je Parole, parole, velik hit pevke Mine, več kot primeren naslov. Zgodba o ljubezenskem trikotniku, polna nepričakovanih dogodkov, strasti, želja, tudi solz in smeha, predvsem pa presenetljivih obratov bo zabavala tržaško publiko na enkratni ponovitvi, za katero je rezervacija zaradi omejenega števila sedežev obvezna. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 30. januarja 2014 9 GLOSA Pot miru bi morali začeti v Bazovici Jo2e Pirjevec Prijatelj Branko Marušič mi piše: »Zadnje čase me vznemirja Pot miru, meddržavna pobuda med Italijo in Slovenijo (Napolitano-Pa-hor). Pot aludira na dogajanja prve svetovne vojne, poteka pa po bojiščih soške fronte. Zdi se, kot da je ta vojna prinesla mir v kraje ob meji. Mir je pravzaprav prinesla druga svetovna vojna. O tej vojni, kot sem doslej uspel razbrati, pa Pot miru ne govori. Le trasa poteka mimo stražarskega stolpa na vrtojbenskem polju, očitno kot spomin na »železno zaveso«. Zdi se, kot da je vse skupaj voda na italijanski mlin, in na mlin tistih, ki dvomijo v partizanski boj ... « Branko ima prav, ko pravi, da je zaskrbljen. Ker poznam nerazčiščeni odnos Italijanov do lastne zgodovine, se bojim, da bo Pot miru še ena prilika za apologijo prve svetovne vojne, kakor jo vidi italijanska retorika: kot sklepno poglavje Risorgimenta in kot upravičeni boj za odrešitev podjarmljenih bratov. V resnici je imela odločitev rimske vlade, da se po Londonskem paktu pridruži Antanti v spopadu z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, izrazito imperialistične poteze in je bila izpeljana na povsem nedemokratičen način. Londonski pakt, sklenjen aprila 1915 z Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo, je bil tajen do te mere, da o njem ni bil obveščen niti italijanski parlament. V bistvu so se v imenu italijanskega naroda odločili za vstop v vojno Viktor Emanuel III., prvi minister Antonio Salandra in zunanji minister Sidney Sonnino, ter s tem prevzeli veliko odgovornost. Svoj narod so namreč pahnili v pravo mesarsko klanje, ki je po zmagi povzročilo strašno krizo, katere posledica je bil fašizem. Mussolini je nato lahkomiselno stopil še v drugo svetovno vojno in povzročil Italiji novo gorje. Po mojem ni pretirano reči, da so porazne razmere, v primežu katerih je še danes ta drža- va, daljna posledica omenjenih dogodkov. Razlogov za poveličevanje prve svetovne vojne torej ni, do nje pa bo vendarle prišlo, ker je DAnnunzio še vedno v krvi številnih Italijanov. Ali je primerno, da dajemo Slovenci temu poveličevanju potuho? Kakor pravilno pravi Branko Marušič, je bila prva svetovna vojna za nas strašna katastrofa, saj je fronta globoko zarezala v naš etnični prostor, meja, ki je bila rezultat italijanske zmage, pa še bolj. Šele druga svetovna vojna, v kateri nam je uspelo z ogromnimi žrtvami popraviti krivico, ki nam je bila prizadejana, je ustvarila pogoje za miroljubno sožitje med obema narodoma. Kako travmatičen je bil ta proces tudi po letu 1945, pa ni treba posebej poudarjati. Pot miru bo opravičevala svoje ime samo če bo opominjala tako na grozote prve kot druge svetovne vojne in bo znala pravilno ožigosati tiste, ki so ju povzročili. V nasprotnem primeru se bo spremenila v še eno retorično potezo, primerno za lepo-rečje ob srečanjih predsednikov Republik. Kajti, kako je mogoče označiti projekt o Poti miru kot vzoren primer sodelovanja na področju kulture, kot je bilo rečeno ob lanskem srečanju Pahorja in Napolitana, če ne pride do poštene ocene vzrokov, poteka in posledic prve svetovne vojne? Če ne prevlada zavest, da zgodovinskih dogodkov ni mogoče izolirati v eno samo epizodo, kakor tej ali oni strani najbolj paše, in jih izrabljati za podžiganje sovražnih čustev? Ko sem pred dnevi zapeljal iz garaže pred sodno palačo v Trstu, sem zagledal na zidu, ki podpira ulico Romagna, ogromen plakat z naspisom FOIBE. Bliža se 10. februar in z njim vsakoletna interpretacija zgodovine, ki jo je uzakonil italijanski parlament. Kaj če bi Pot miru začeli v Bazovici? Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu VREME OB KONCU TEDNA Ponekod izrazita odjuga, v gorah močno sneženje Darko Bradassi_ Vremenska slika bo ta koecu tedna zelo pestra in raznolika ter občutno različna med našim območjem in notranjostjo Slovenije. V Sloveniji bo povečini prava zima in bo večkrat snežilo, ponekod občasno tudi močno, naše kraje pa bo zajela izrazita odjuga, zato se bodo temperature pri nas bistveno zvišale in bo pogosto deževalo. Pravzaprav bo odjuga zajela tudi Slovenijo, vendar bo v notranjosti države mrzla blazinica prizemnega zraka povečini uspela zdržati pritisk jugovzhodnih vetrov. Jugo bo pri nas hitro odpihnil mrzel zrak, nad Slovenijo pa bo zaradi njene orografije obrnil od vzhoda ali severovzhoda in bo občutno šibkejši, zato bo mrzel zrak zdržal več časa. Nastaja pa zelo zanimiva slika, v kateri se bo lahko dogajalo marsikaj. V notranjosti Slovenije bo namreč danes povsod snežilo, medtem ko se bo jutri, ko bo v višinah pritekal še toplejši zrak, ponekod pojavljal dež, ki bo ob dotiku tal zmrzoval, ali kasneje, ko bodo tudi prizemne temperature nad ničlo, povečini le navaden dež. V soboto, ko se bo ozračje postopno spet nekoliko ohlajalo, se bo od večernih ur dež marsikje spet spremenil v sneg, v nedeljo pa bo nad osrednjimi predeli Slovenije v glavnem snežilo. V višjih severnih predelih severozahodne Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, kjer bo vse te dni snežilo, pa bodo zaradi južnih vetrov padavine zelo močne ali ponekod tudi obilne. Pričakovati je več decimetrov novoza-padlega povečini težkega in mokrega snega, ki bi lahko povzročal tudi težave. Pri nas bo slika občutno bolj monotona. Samo danes zgodaj zjutraj, ko bo prihajajoča fronta naletela na še razmeroma hladen prizemni zrak, bi lahko ponekod prehodno za krajši čas snežilo do nižjih predelov, že od dopoldanskih ur pa se bo ozračje zaradi toplega okrepljenega jugovzhodnega ve- tra segrevalo in se bo morebitno sneženje - če bo do tega sploh prišlo - spremenilo v dež. Od danes do vključno nedelje pa bo prevladovalo oblačno vreme s pogostim dežjem, vmes bo lahko kakšen premor s spremenljivim vremenom, zaradi jugovzhodnega vetra je možno, da se bo ob morju tudi prikazal kakšen sončni žarek. Temperature bodo spet višje. Na vreme pri nas bo vplivalo ciklonsko območje s sredozemskim zrakom. Višinska dolina se je poglabljala nad zahodnim Sredozemljem in sega do severnoafriških predelov, v naši bližini pa bo vztrajala več dni. Naši kraji se bodo znašli na njenem vzhodnem robu, kjer bodo prevladovali okrepljeni južni vetrovi. Od nedelje pa se bo proti Sredozemlju spuščal spet nekoliko hladnejši severnoatlantski zrak in bodo vetrovi obrnili od severovzhoda. Zapihala bo burja, ozračje se bo spet nekoliko ohladilo. Kljub nižjim temperaturam pa bo pri nas v nižinah in na Kraški planoti deževalo. Kot kaže, bo v začetku prihodnjega tedna še prevladovalo podobno vreme, medtem ko naj bi se sredi prihodnjega tedna okrepil anticiklon z občutno toplejšim zrakom. Vsaj do konca prve tretjine meseca, verjetno pa tudi dlje, ne kaže na kakšno posebno ohladitev. Na sliki: sinoči se je našim krajem bližalo ciklonsko območje z vremensko fronto FACEBOOK - Skupina »Si zamejc, če ...« šteje že skoraj 3000 članov: tu je naš izbor, Marko Feri razmišlja o knjigi Zamejci so že zasvojeni • •• TRST - Slovenski zamejski uporabniki socialnega omrežja Facebook se od nedelje soočajo s fenomenom »Si zamejc, če...«, to je s skupino, ki je v prvih 24 urah združila več kot tisoč Slovencev v Italiji, do včeraj popoldne pa skoraj tri tisoč. Na tej strani se kot na tekočem traku vrstijo anekdote, šale, trditve, predvsem pa vrline in slabosti, ki (praviloma v narečju) učinkovito opisujejo zamejski mikro kozmos. Spletni uporabniki so enostavno navdušeni in skoraj že zasvojeni s stranjo, ki si jo je zamislil glasbenik Marko Feri. Svojo zamisel je predstavil tako: »Ob 30-letnici enotne manifestacije na Travniku v Gorici (in dokler še obstajamo) si priznajmo svoje značilnosti, spoznajmo svoje navade, vrline in slabosti ...« Včeraj je povedal, da takega odziva ni pričakoval: »Podobne skupine sem opazil v italijanskih krogih, razmišljal sem o primernem naslovu in očitno je bil pravi. Vprašali smo ga, ali bo na koncu izdal knjigo, kot se je svoj čas zgodilo s Cosolinijevo »rdečo knjigo«: »Da, to je že v programu, saj je gradiva ogromno. Tudi zanimivih komentarjev je veliko.« Za brskanje po zapisih smo porabili veliko časa, a še zdaleč nismo mogli prebrati vsega. V nadaljevanju sledi izbor, ki smo ga sestavili delno na osnovi števila všečkov in delno po osebnem okusu. *Opomba: izjemoma objavljamo vse zapise v izvorni obliki - večinoma v narečju in v spletnem slogu, ker bi se v prevodu marsikaj izgubilo (jezikoslovce prosimo za razumevanje). Torej: si zamejec, če ... Zgodovina ... če si mitiziral Jugoslavijo, a se ti sploh ni sanjalo, da bi šel tja živet! (Marko) ... če lahko rečeš: moj oče je bil partizan (na žalost ga ni več že 27 let) in je neposredno tudi hvala njemu če si danes pravmo kaku je lepu bt zamejc in govort slovensko. (Tanja) ... če si hodu okuli z dinarji, tolarji, lirami, euri in kšn krt tudi z markami (Roman) ... če si imel račun v TKB (Albert) Pravice ... če imaš zaščito (Elena) ... če si stauku kdr su zprli Samota Pahorja! (Maja) ... ko ti napišejo priimek vedno brez strešice (Erika) ... če zahtevaš slovenski obrazec in potem si pomagaš z italijanskim originalom, ker ne razumeš slabega slovenskega prevoda (Staška) Identiteta ... če te vprašajo »od kod prihajaš?« okoli po svetu, in ni vedno tako enostavno odgovorit (Marco) ... če v Italiji ti rečejo Slavo in v Sloveniji T'ljan! (Andrej) ... če zakopaš vsak tip avtokritike in misliš da za vse naše probleme so krivi T'ljani! (Jernej) ... če razumeš ta vic: črnc hodi po Vijale in bere Primorski. Pride eden od Fronte in mu reče: »Čo ma non te basta esser nero?« (Miha) ... če te ni sram govort slovensko z drugim Slovencem, tudi če okuli tebe so taljani (Mo Ska) Jezik ... če z Italijanom govoriš talijansko in s slovencem slovensko in s zamejcem zamejsko (Roman) ... če si (ponosno) Andrej in ne Andrej (Andrej) ... če si v Ljubljani in rečeš samo »dober dan« in uni ti ogovori »Kaj ste s Primorske???« (Marco) ... če misliš, da najbolj zbit zamejc zna vsaj dva jezika (Ester) ... če graš na murje u puart na mul (Kaču Plavi) ... če uporabljaš »ma« namesto ampak! (Elena) ... če ne rečš »sem zgrešil«, ma rečš »sm mona«! (Ja-noš) ... če rečeš u Ljubljani sošolcm: »ne vidim ure da bo konc«. In te gledjo čudno da kku ne vidš ure. (Maja) ... če rečes »mi ne pride« in te vsi pogledajo postrani, čeprav si hotel povedat samo da se ne moreš spomnit (Jasna) Šege in navade ... če toj nono prave de šnopc je t bulša medežija! (Eleonora) ... če vsi znajo več o tebi kot tvoja mati (Marko) ... če se ne fidjrš in misleš da ta grupo so ga nardili tljani fašiste za prštet krko nas je... (Kaču Plavi) Kultura ... če si vsaj enkrat vidu Kobalovo Afriko ali na svo- ji zemlji! (Katja) ... če si v pokoju in nimaš cajta, ker imaš dvanajst društvenih izkaznic, tri abonmaje in pet naročnin (Aldo) ... če imaš doma knjigo Iz morja v ponev in Je več dnevou ku klobas (Martina/Ilija) ... če si jmu Galebov šolski dnevnik (Iztok) ... če brez društva si ku riba uen z uode (Marcus) Zabava ... če ku mulka se rjakla t' starem »grj'm na Uopče-ne pšlušt božične koncert«, ma inveze se šla s klapo fajf't na skrito in pit bjro u Liverpool. (Sara) ... če si hodu na Bled za zadnji dan leta u bar Aško! (Roberto) ... če znaš po kateri pesmi Heppy Day nardijo pau-zo na šagri (Valentina) ... če si bil kdaj trd ku škalin, p'jan ku wasu...in si jh fasu ku bertoldo (Martina) ... če za pust zgbiš vse partide! (Daniela) Zemljepis ... če veš, kje so Ricmanje (Klara) ... če znaš, ki je Pik'lc (Marko) Osebnosti ... če se sprašavaš, kdu ti bo povedou 'današnjo misel' zdej, ke Marij Čuk je šou u penzijo... (Fulvijo) ... če si poslušu Malalana na Radio Opčine (David) ... če znaš kdu je Efa (Marjetica) Krajevne znamenitosti ... kadar grjš po Balkanu in rečeš, da živiš na Uop-čenah in uani ti odgovorijo: Ah, Gigi!!! (Luca) Zaključek ... če ta zid je ratu ku ena droga!;) (Sara) ... pa še Martinina sociološka ugotovitev: »Dragi kolegi fejstbukovci, ta "uol"- wall je absolutno za objavo! Velja več kot naročene raziskave raznoraznim inštitutom... Etno-psiho-socio-jezikovno pa še kaj...bravo Marko!« Aljoša Fonda 10 0 Četrtek, 30. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / GLASBA - Prvi abonmajski koncert v Kulturnem domu v Novi Gorici v novem letu Nastopili so ambasadorji dunajske godalne šole Z godalnim orkestrom Academia Allegro Vivo mojstrsko igral tudi pianist Petar Milic Kulturni dom Nova Gorica je za prvi abonmajski koncert v novem letu priredil večer v znamenju godal. Na goriškem koncertnem odru se je na svoji evropski turneji ustavil godalni orkester Academia Allegro Vivo iz Avstrije. Umetniški vodja in ustanovitelj orkestra Academia Allegro Vivo Bijan Khadem-Missagh je bil rojen v Teheranu, odraščal pa na Dunaju. Izvrsten violinist je ustvaril velik izobraževalno -koncertni aparat, ki pod imenom Allegro Vivo združuje poletno orkestrsko akademijo in Mednarodni festival komorne glasbe Avstrija. Godalni orkester Academia Allegro Vivo od začetka delovanja festivala, ki beleži petintrideset let uspešnega udej-stvovanja, nastopa v vlogi rezidenčnega ansambla. V tem času je Bijan Khadem-Mis-sagh ime orkestra, šole in festivala mednarodno utrdil. Danes sodi med cenjene institucije, ki ponosno branijo sloves 'tradicionalne dunajske godalne šole'. V Novi Gorici je Academia Allegro Vivo program uravnotežila z deli avstrijskih glasbenih snovalcev iz klasicizma Mozarta in Haydna. Prepoznavna dela za godalni orkester kot je Serenada Petra Iljiča Čaj-kovskega ter polke in valčki članov družine Strauss so dopolnjevala drugi del. Izvedba Mozartovega Divertimenta v F-duru je uvodoma pokazala celosten pristop glasbenikov k podajanju interpretacije temelječe na skupnem zavzemanju k enotnem glasbenem estetskem izrazu. Če bi si poskušali zamisliti kako so Mozartov Dirigent je Bijan Khadem-Missagh in pianist Petar Milic s člani godalnega orkestra Academia Allegro Vivo matej vidmar Divertimento izvajali v času nastanka skladbe, bi si najbrž zamislili tako kot ga podaja Academia Allegro Vivo. Vendar pa je orkester novodobna komorna zasedba, ki muzicira na sodoben način, kar se kaže v hitrih tempih in kontrastni dinamični gradnji glasbenih fraz. Vse pa poda v brezhibni tehniki. Haydnov Koncert za klavir sta opredeljevali prodornost in bistrina zvoka, ki se je lahkotno ujemal z igro pianista Petarja Milica. Petar Milic je glasbeni ustvarjalec, ki je pokazal, da se na področju klasicistične glasbe uvršča med najboljše interprete v Sloveniji. Z orkestrom sta ustvarila glasbeno pripoved optimizma in jasnine. V drugem počasnem stavku smo prisluhni- li mojstrski igri Petarja Milica, v katerem je z zvočnim niansiranjem izrazil najnež-nejše glasbene misli v vsej svoji zvočni bo-hotnosti. Serenada Petra Iljiča Čajkovskega se je v današnjem času zakoreninila v repertoar godalnih orkestrov. Strastna melodi-ka Serenade izvira iz ruskega jezika in se od prvega stavka z značilno temo preliva skozi številna razpoloženjska stanja. V skladbi, kjer je melodija prepojena z odtenki bolečine, trpljenja, rahle resignacije in malodušja do veličastnega radostnega zaključka, je orkester začrtal prvovrstno dramatičnost izvirajočo iz izvajalske per-fekcije. Temo iz prvega stavka so podali s toplino, ki z žarom prepojila njen ponovni nastop čisto pred koncem četrtega stavka. Umetniški vodja Bijan Khadem-Mis-sagh je v prvi vrsti interpret zazrt v sodobnost, ki združuje v svoje orkestrsko telo izvrstne godalce. Orkestraše zmore čvrsto držati v zbranosti. S karizmatično prepričljivostjo iz njih izvleče očarljivo izvajanje prežeto bodisi z milino (Mozartov Divertimento in posamezni stavki Hayd-novega Koncerta) bodisi z elegantno ljubkostjo (čustvena Elegija) ali z bleščečo vrtoglavo razigranostjo (Valček Čajkovskega). Zagotovo je bil koncert Academie Allegro Vivo eden izmed vrhuncev abonmajske ponudbe Kulturnega doma Nova Gorica zadnjih sezon. Metka Sulic SEŽANA - Jutri Groza sveta v pesmi in glasbi S. Makarovič in Z. Kaučič V Ljubljani v Kinu Siška je decembra 2013 in januarja 2014 glas-beno-literarni dogodek, HORROR MUNDI/ GROZA SVETA, bil celo dvakrat razprodan. Zaradi tega jutri, s pričetkom ob 20. uri, prihaja tudi v Kosovelov dom Sežana, znana in priznana slovenska pesnica Svetlana Makarovič (na sliki), ki podpisuje tudi režijo projekta, v zasedbi z znanim in ustvarjalnim jazz glasbenikom Zlatkom Kaučičem, dobitnikom nagrade Prešernovega sklada in enem najboljših slovenskih džezovskih tol-kalcev, ki se ukvarja tudi s prepletanjem poezije in glasbe. Na večeru Horror Mundi/Gro-za sveta bo Svetlana Makarovič interpretirala svoje najbolj grozljive pesmi, Zlatko Kaučič pa bo njeno grozljivo poezijo s svojo virtuoznostjo povezal z glasbo, ki jo bo, kot vedno, odigral v živo. Več informacij za nakup listkov na tel. št. 00386 5 731 2010 ali pa na www.kosovelovdom.si. SEŽANA - Literarni večer v Kosovelovi knjižnici ■ v« v I •• I Jelinac o svojih knjigah Pogovor o romanu Nocoj bom ubil Chomskega in celotnem opusu - Danes predstavitev knjige Skrito povelje filmi@primorski.eu GREMO V KINO O najnovejšem romanu Nocoj bom ubil Chomskega, ki je lani izšel izpod peresa tržaškega pisatelja, novinarja in alpinista Dušana Jelinčiča in ga je izdala založba Sanje, je tekla beseda na nedavnem srečanju v Kosovelovi knjižnici v Sežani, kjer bo prav danes ob 18. uri Jelinčič spregovoril s pisateljico Drago Potočnjak o njeni najnovejši knjigi Skrito povelje. Z Jelinčičem, ki večkrat zahaja v sežansko knjižnico in bi lahko dejali, da je že domač, se je pogovarjala njena direktorica mag. Magdalena Svetina Terčon. Jelinčičevo plodno ustvarjanje posega na področje proze, ese-jistike, dramatike, razprav, literarne in gledališke kritike tako za slovenski kot tudi za italijanski tisk, radio in televizijo. Ustvarja tudi tematsko raznolik opus, pa naj si gre za alpinistično, fan-tastično-mistično, kriminalno-psiho-loško kot tudi popotniško, ljubezensko, eksistencialno ali pa spominsko, zgodovinsko in pravljično vsebino. »Pri knjigi je pomembno, da pusti določen tip občutkov. Zagovarjam, da je literatura je mnogo bolj široka od tega, kar mi sanjamo in da nam prinese več kot mi pričakujemo. Literatura je to, da nekaj napišem, kar se spreminja in kar je privlačno. To pa je edi-nole človeška duša in njeno potovanje,« je o svojem pisateljevanju pričel gost večera in povedal, kako so nastajali njegovi romani, še posebej alpinistični. Med njimi moramo še posebej omeniti roman Zvezdnate noči, za katerega je prejel nagrade Vstajenje, ITAS - Srebrni osat za planinsko literaturo v okviru gorniškega festivala v Trentu, nagrado Bancarella Sport, posebno nagrado italijanskega olim- Dušan Jelinčič in Magdalena Svetina Terčon olga knez pijskega odbora CONI in mednarodno nagrado Giuseppe Acerbi. Številne romaneskne žanre (razvojnega, pustolovskega, socialnega in ljubezenskega) je uporabil tudi v najnovejšem romanu Nocoj bom ubil Chom-skega, ki je zelo kompleksen, saj se dogaja na dveh celinah, v štirih državah. »Več časa sem se poglabljal v takratne razmere, ko v romanu obravnavam študentsko in vojaško življenje, bivanje v džungli in v bolnišnicah, v misijonih, v afriških savanah, vaseh ter še marsikje drugje. To, da sem prebral štiri tisoč knjig, tudi vpliva name in na moje pisanje,« je poudaril Jelinčič, katerega literatura obsega večplastnost, druga lastnost pa so tudi moški protagonisti. »Nekateri pisatelji pišejo vedno eno in isto knjigo, jaz pa skušam biti večplasten in vedno drugačen. Zagovarjam življenjsko literaturo. Izha- jal sem iz svojega pristopa, občutil socialno gibanje, ki je tudi v meni vrelo v 70.letih, ko so se nekateri pridni študentje odločili iti v rdeče brigade ali v tujsko legijo,« pravi Jelinčič v romanu, v katerem je naslov povzel po ameriškem jezikoslovcu in političnem aktivistu Avramu Noamu Chomskyju, ki je objavil več kot 80 knjig in mnogo razprav s področja jezikoslovja, filozofije, politike in psihiatrije ter mu je ljubljanska univerza leta 2005 podelila naziv častnega doktorja. Ob koncu pa je gost spregovoril tudi o Kosovelu, saj prav letos praznujemo 110-letnico njegovega rojstva. Jelinčič je dober poznavalec Kosovelovega življenja, saj je bila Fanica Obid prva žena Jelinčičevega očeta in tako je Jelinčič s Kosovelom tudi družinsko tesno povezan. Olga Knez I segreti di Osage county ZDA 2014 Režija: John Wells Igrajo: Meryl Streep, Julia Roberts, Juliette Lewis, Julianne Nicholson, Ewan McGregor Scenarij: Tracy Letts Ocena: ★★★★ Razlog za ponovno snidenje družine Weston je najprej izginotje in potem smrt, točneje samomor očeta Beverlyja. K materi Violet v Pawhusko v Okla-homi se tako vrnejo vse tri hčerke z moži in otroki ter Violetina sestra Mat-tie Fae. Ponovna združitev številne družine je seveda začetek velike zgodbe, ki ob pripovedovanju preteklosti in sedanjosti predstavi igralcu izsek neverjetne družine. Film se tako osredotoča na družinsko srečanje, na katerem dominira Meryl Streep kot steber in vodja družine, ki brez dlake na jeziku komentira življenja svojih hčera Barbare, Ivy in Karen in razkriva nekatere družinske skrivnosti, medtem ko ostali člani objokujejo smrt očeta. Zgodba o absolutno disfunkcionalnih sorodstvenih vezeh, ki pri ponovnem srečanju kot vulkan izbruhnejo na dan in ne prizanesejo nobeni od treh hčera, ne njihovim možem in niti hudobni in egoistični, čeprav bolni mami. Film je povzet po gledališkem delu Tracyja Lettsa, ki si je pred šestimi leti zagotovil Pulitzerjevo nagrado in v vlogi scenarista sodeluje tudi pri Well-sovem delu. Enkratna mešanica komedije in dobre drame, odrsko atmosfero z lahkoto spremeni v filmsko dogajanje. Dobri dialogi in hiter tempo pa storijo ostalo, kljub dokaj odsotni roki režiserja Wellsa, ki mogoče tudi zaradi neverjetne zasedbe prepusti prosto pot igralcem. Po mnenju kritike, absolutno eden najboljših filmov lanskega leta in po mnenju mnogih tudi film, ki bo še enkrat zagotovil oskarjevo nagrado Meryl Streep in mogoče tudi stranski vlogi Julie Roberts. / ITALIJA, SVET Četrtek, 30. januarja 2014 1 1 RIM - Včeraj v komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice Kjub pomislekom dogovor o reformi volilnega sistema Nagrada pri 37%, vstopni prag na 4,5%, klavzula v korist Severne lige RIM - Po dveh dneh mrzličnih pogajanj je bil včeraj dosežen dogovor-kompro-mis o reformi volilnega zakona med Mat-teom Renzijem in Silviom Berlusconijem, ki sta vsak iz svoje sredine doživljala zahteve po spremembah prvotnega osnutka. Dogovor predvideva volilno nagrado za tisto stranko, ki bo dosegla 37 odstotkov glasov, najvišji možen plafon za vsako koalicijo pa je 55 odstotkov. To naj bi onemogočalo, da se sprememb ustave lahko loti ena sama politična sila. Nadalje je določen vstopni prag 4,5 odstotkov za sile, ki se bodo predstavile v okviru ene izmed koalicij. Predvidena pa je tudi tako imenovana klavzula v korist Lige, ki zagotavlja vstop v parlament silam, ki v vsaj treh deželah dosežejo kvoto 9 odstotkov glasov. To je v kratki sintezi rezultat dogovora, ki sta da odobrili tudi Alfanova Nova de- PREDLOG Snowdnu Nobelovo nagrado? OSLO - Nekdanji norveški minister Baard Vegar Solhjell je ameriškega žvižgača Edwarda Snowdna nominiral za Nobelovo nagrado za mir. Nekdanji minister, ki prihaja iz socialistične Leve stranke, je ob tem povedal, da je Snowden prispeval k razkritju skrajne ravni nadzora držav nad drugimi državami in državljani. Snowden je prispeval k temu, da ljudje vedo, kaj se je zgodilo, in sprožil javno razpravo o zaupanju v vlade, kar je po mnenju Solhjella ena izmed temeljnih zahtev za mir, navaja francoska tiskovna agencija AFP. V pismu norveškemu odboru za Nobelovo nagrado je Solhjell skupaj s strankarskim kolegom Snorejem Valenom zapisal, da ne odobravata ali podpirata nujno vseh Snowdnovih razkritij, a ga hvalita zaradi razkritja narave in tehnološke zmožnosti sodobnega nadzora. »Raven prefinjenosti in globine nadzora, ki so mu podvrženi državljani po vsem svetu, nas je osupnila in sprožila razpravo,« sta še zapisala v pismu. Dodala sta, da so Snowdnova dejanja privedla do tega, da se je zaupanje in transparentnost znova postavilo za glavni načeli globalnih varnostnih politik. Snowden je lani objavil dokumente ameriške Nacionalne varnostne agencije in razkril množično razširjen nadzor nad posamezniki in ustanovami v ZDA in po svetu. Glede na podatke portala Wikileaks je Snowden, ki trenutno biva v Rusiji, zaprosil za azil v več državah, tudi na Norveškem. Solhjell, minister za okolje v levo usmerjeni norveški vladi, ki je lani izgubila volitve, je za AFP povedal, da ve za Snowdnovo prošnjo za azil, in menil, da bi jo morali obravnavati v skladu z običajnimi postopki. »To ni vplivalo na odločitev, da sem ga no-miniral za nagrado za mir,« je dejal. Rok za vložitev nominacij za Nobelovo nagrado za leto 2014 mir poteče 1. februarja. Nominacije lahko vlagajo politiki, odvetniki in univerzitetni profesorji določenih znanosti. Švedski profesor sociologije Stefan Svallfors je Snowdna že julija 2013 nominiral za Nobelovo nagrado. sna sredina in Montijeva Državljanska izbira. Novost je tudi pooblastilo vladi, ki bo morala določiti volilna okrožja v roku 45 dni od izglasovanja zakona. Sekretar Demokratske stranke Mat-teo Renzi je včeraj izrazil zadovoljstvo nad doseženim rezultatom, ki ga je označil za velik korak naprej. Renzi je tudi dejal, da se ne boji tajnega glasovanja v avli, kajti zdi se mu nemogoče, da bi se tisti, ki do danes niso uspeli ureničiti nikakršne volilne reforme, skrili za tajno glasovanje. Vsekakor je dejstvo, da doseženi kompromis ne prepriča dela Demokratske stranke (posebej Bersanijevih pristašev, ki se spotikajo ob blokirane liste in vstopni prag. Po njihovi oceni je zakon preveč nagnjen k interesom Berlusconija in njegove Forza Italia. Na drugi strani je tudi veliko Berlusconijevih pristašev, ki se s kompro- Matteo Renzi ansa misom ne strinjajo. Skeptična ostaja tudi Državljanska izbira, Vendolova Sel pa bo v zbornici sprožila prejudicialo o ustavnosti zakona. V igri ostaja tudi še veliko amandmajev, Forza Italia pa skozi Renata Brunet- to še naprej ostro napada Lettovo vlado, ne-glede na kompromis z DS glede volilnega zakona. Medtem se je včeraj v poslanski zbornici prvič zgodilo, da je predsednica Laura Boldrini uporabila teko imenovano metodo »giljotine«, ko je ustavila obstrukcijo Gibanja 5 zvezd s tem, da je dala na glasovanje zakonski osnutek, po katerem ne bo treba plačati drugega obroka davka Imu na prvo bivališče. Če tega ne bi storila pred polnočjo, bi morali drugi obrok davka plačati. Tako je bil osnutek odobren, skupaj z novimi normami glede centralne banke. Glasovanje je povzročilo divjo reakcijo Gibanja 5 zvezd, katerega poslanci so s prerivanjem in kričanjem skušali zasesti vladne klopi v poslanski zbornici. Reditelji parlamenta so imeli kar nelahko nalogo, preden so zaustavili divjo kontestacijo Grillovih pristašev. Gigant FCA (Fiat Chrysler Automobiles) RIM - Fiat je januarja dokončal prevzem Chryslerja, skupno podjetje pa se bo preimenovalo v Fiat Chrysler Automobiles, njegove delnice pa bodo kotirale na borzah v New Yorku in Milanu. Prodaja je lani narasla za tri odstotke na 4,35 milijarde prodanih vozil, poročajo tuje tiskovne agencije. Družba pričakuje, da bo letos ustvarila med 0,6 in 0,8 milijarde evrov dobička, medtem ko stroške prevzema in združitve ocenjujejo na 2,7 milijarde evrov. Poslovni rezultati Fiata za lansko leto pa so razočarali vlagatelje. Fiat je sam lani ustvaril 931 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko so analitiki napovedovali 1,5 milijarde. Fiat je nekaj več kot 41-odstotni delež v Chryslerju odkupil od pokojninskega sklada VEBA, ki sodi pod okrilje ameriškega sindikata United Auto Workers (UAW). V partnerstvo s Chryslerjem je vstopil že leta 2009, ko je v njem pridobil 20-odstotni lastniški delež, nato pa ga je postopno povečeval. Zdaj je nastal nov globalni avtomobilski velikan - Fiat in Chrysler skupaj tvorita sedmo največjo avtomobilsko skupino na svetu. UKRAJINA - Parlament razpravljal o amnestiji za priprte protestnike Predstavnica EU Ashtonova na obisku v Kijevu pozvala h končanju nasilja NAŠ INTERVJU - Nekdanji dopisnik RAI Sergij Canciani V Ukrajini se bo težko ponovil jugoslovanski sindrom Protest na ulicah Kijeva ansa KIJEV - Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je v Kijevu pozvala h končanju nasilja in zastraševanja v Ukrajini. Izpostavila je potrebo po resničnem dialogu med vlado in opozicijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.»Nasilje in zastraševanje, od koder koli prihaja, mora biti ustavljeno,« je novinarjem po srečanju z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem dejala Ashtonova. »Dialog, ki se je občasno zgodil med opozicijo in oblastmi, mora biti resničen dialog,« je dodala. Ashtonova je bila na obisku v Ukrajini kljub opozorilom ruskega predsednika Vladimirja Putina Zahodu, da naj se ne vmešava v ukrajinske notranje zadeve. Po torkovem odstopu ukrajinskega premiera Mikole Azarova in razveljavitvi sporne zakonodaje, uperjene proti protestnikom, je ukrajinski parlament včeraj razpravljal o amnestiji za priprte protestnike. Opozicijski voditelj Vitalij Kličko je sicer v torek dejal, da si bodo prizadevali za popolno spremembo oblasti in predčasne predsedniške volitve. O amnestiji sta se pred dnevi dogovorila ukrajinski predsednik Viktor Ja-nukovič in opozicija, a pod pogojem, da aktivisti zapustijo vladne stavbe, ki so jih zasedli v minulih dneh, ter da umaknejo barikade z ulic. S tem so se na včerajšnji izredni seji strinjali tudi vladni poslanci ukrajinskega parlamenta, ki sicer ne želijo odobriti amnestije za protestnike, ki so storili težja kazniva dejanja. Opozicija pa zahteva, da se iz tega pogoja med drugim izvzame Trg neodvisnosti v Kijevu, ki velja za središče protestov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA) TRST - Sergij Canciani je bil celih štirinajst let dopisnik RAI iz Moskve, poročalje o dogajanju v vseh republikah nekdanje Sovjetske zveze. Upokojeni novinar v Trstu še naprej redno spremlja tamkajšnje premike, iz italijanskih in tujih medijev črpa tačas predvsem informacije o nemirni Ukrajini. Ukrajina je razklana med pro-zahodnim in proruskim taborom. Ali je ta delitev odraz dveh jezikovnih skupin, ukrajinsko in rusko govorečih prebivalcev? Ta razdelitev izhaja iz zgodovine. Zahodna Ukrajina je bila v teku zgodovine del poljskega kraljestva in av-stro-ogrske monarhije. V tem delu države prevladuje katoliška vera, in sicer tudi z vzhodno bizantinsko varianto uniatstva, ki priznava rimskega papeža. Na zahodu pa govorijo jezik, ki se uradno imenuje ukrajinščina in je rahlo različen od ruskega. Le-ta pa prevladuje seveda v predelih, ki so blizu meje s Rusko federacijo in na Krimskem polotoku, ki ga je Hruščov podaril ukrajinski republiki v začetku 60. let. To je storil v zahvalo za pomoč, ki so jo Ukrajinci nudili Rdeči armadi med drugo svetovno vojno. »Ruski« del Ukrajine je pravoslaven in zvest ruskemu patriarhatu. Razlike pa niso samo jezikovne in verske narave, zadevajo tudi gospodarski razvoj. Zahodni del je precej hribovit in usmerjen v poljedelstvo, torej zaostaja za industrijskim razvojem. Vzhodni del države pa je industrializiran, tam so bogati rudniki (zlasti premoga) in težka industrija. Ta je nekoliko zastarela, vendar predstavlja zelo bogat vir gospodarske stabilnosti. Tudi v gospodarstvu so razlike torej velike in ni naključje, da sta tekmeca iz časov oranžne revolucije (2004) predstavljala vsak svoj tabor: Viktor Janukovič (z naglasom na črki »o«, je potrdil Canciani, op. nov.) je zastopal prorusko stran, Viktor Juščen-ko pa prozahodno. Sergij Canciani arhiv Del rusko govorečih prebivalcev pa je menda naklonjen Zahodu, tako da ni vse tako enostavno ... To je normalno, vsak posameznik je nastrojen po svoje. Potem je še vprašanje, kaj pomeni biti naklonjen Zahodu in kaj pomeni biti naklonjen Evropi. To sta dva različna pojma. Mnogi gledajo predvsem na ZDA in Atlantski pakt, medtem ko drugi trdijo, da je Ukrajina z zgodovinskega, kulturnega, verskega in etičnega vidika del Evrope. To ni isto. Predsednik Janukovič je v kočljivem položaju in išče kompromise. Menite, da je na robu poraza? Ne, pot bo verjetno še dolga. Predsednik ima še vedno glavnino moči na svoji strani; s tem mislim na gospodarske organizacije, vojsko, policijo in tako imenovano tajno policijo. Ta območja oblasti so zaenkrat še na Januko-vičevi strani. Seveda pa se lahko še vse sprevrže, če se bo izkazalo, da je predsednik res tako politično osamljen, da ga ni mogoče zaščititi. V tem primeru bi lahko prišlo do prevrata. Poglejmo še opozicijo. Kdo so politiki, ki se pogajajo z Janukovičem? Ali so to nacionalisti? To je zanimivo vprašanje. Zlasti anglosaški tisk piše na splošno o »evro-peistični opoziciji«. V resnici smo na ulicah videli zelo močno prisotnost nacionalističnih sil, ki jih vodi bivši boksar Vi-talij Kličko. Njegovi stranki je ime Udar: ta beseda ima v ukrajinščini točno isti pomen kot v slovenščini. Te nacionalistične sile prihajajo nekako iz podzemlja zgodovine. Upoštevati moramo dejstvo, da je med nacistično okupacijo nemalo Ukrajincev prestopilo na nemško stran in delovalo v sklopu kolaboracio-nističnih sil, in sicer v protisovjetski funkciji. Ideološko so te sile še prisotne in zdaj so izkoristile trenutek, da so se politično in organizirano spet pojavile na ulicah. Te skupine pa nimajo nobenega opravka z evropskimi ideali. Ali imajo te sile vodilno vlogo v opoziciji oziroma v protestnem gibanju? Vodilne ravno ne, a imajo zelo močno vlogo. Kakšno vlogo pa odigravajo ruski in ukrajinski oligarhi? Tako v Ukrajini kot v Rusiji se oli-garhi ukvarjajo predvsem z denarjem. Oni bodo podprli zmagovalca. Ko bodo ugotovili, katera stran bo prevladala, bodo potegnili z njo. Tako so naredili s Putinom v Rusiji: ko je na šahovnici postalo jasno, da je on močnejši igralec, so ga podprli. To ni politika, to je business. Nekateri opazovalci že dalj časa napovedujejo, da se bo Ukrajina na koncu razbila na dva dela. Ali je ta scenarij mogoč? To bi bilo zelo komplicirano. V Ukrajini bi se težko ponovil balkanski oziroma jugoslovanski sindrom. Proti temu ne bo nastopila samo Moskva, ampak tudi zahodne velesile. Do razkosanja ne bo prišlo, ker bi bilo za vse akterje prenevarno. Geopolitično je ukrajinska masa tako velika in močna, da potres na robu evropskega varnostnega območja ne bi koristil nikomur. Aljoša Fonda Če bi bili obveljali napovedani časovni roki, bi bil slovenski šolski center v Ul. Capitello v Romjanu že operativen in bi pouk lahko že potekal, vendar je vmes prišel pakt stabilnosti in čeprav Občina Ronke razpolaga s potrebnim denarjem, le-tega zaradi določil pakta ni mogoče koristiti za gradnjo centra. Lansko jesen je občinska uprava kljub omejitvam pakta stabilnosti lahko še uporabila 270.000 evrov za ureditev strehe, zdaj pa je delo ponovno ustavljeno, tako da bo tudi v prihodnjem šolskem letu 2014/2015 okoli dvesto učencev in njihovo osebje zahajalo k pouku v razne druge stavbe in celo v podzemne prostore cerkve v Ul. Garibaldi, ki jih je dala na razpolago župnija. Nadaljuje se torej kalvarija gradnje šolskega centra, na katero so ob priložnosti njenega torkovega obiska v Tržiču predstavniki tamkajšnje slovenske narodne skupnosti opozorili tudi ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Tino Komel. Denar je, a ga ni mogoče uporabiti. Ronški občinski odbor je v prejšnjih dneh le sprejel sklep, da se izplača del vsote načrtovalcu, arhitektu Giorgiu Calligarisu, v višini 19.814,85 evra za fakture, ki so bile izdane v lanskem novembru. Pri tem velja omeniti, da sta načrt gradnje novega šolskega centra pripravila arhitekta Calligaris in Rudi Zonch, ki sta izstavila račun v višini 180.339,67 evra, del te vsote pa je Občina že izplačala. Zakup del si je zagotovilo podjetje Karst iz Zgonika, ki je na licitaciji zmagalo z najugodnejšo ponudbo za izvedbo del: ponudilo je namreč milijon in 137.847 evrov vključno z bremeni za zagotovitev varnosti in brez davka na dodano vrednost, kar je predstavljalo kar dvanajst odstotkov manj od izklicne cene. Za izvedbo del pa je občinska uprava najela posojilo pri državni depozitno-posojilni blagajni (Cassa Depositi e Pre-stiti) v višini 1.344.320,50 evra, izplačilo katerega jamčijo letni prispevek Pokrajine Gorica v višini 140.000 evrov za deset let, deželni prispevek v višini 360.000 evrov in prispevek združenja Aster v višini 40.000 evrov, medtem ko bo preostalih 123.092,34 evra dala na voljo Občina Ronke iz svojega proračuna. Notranjost šolskega središča bonaventura Nedokončana streha bonaventura TRZIC Resolucija občinskega sveta Soglasno za ohranitev bolnišniških dejavnosti Preden se Dežela Furlanija Julijska krajina loti krčenja osnovnih bol-nišniških dejavnosti za akutne bolnike (npr. kirurgije, urgence, intenzivne nege in medicine), naj na širšem območju načrtuje vse posege v zvezi z upravljanjem, storitvami in specialističnimi dejavnostmi, katerih bazen presega tistega, ki ga pokriva krajevno zdravstveno podjetje. To od dežele zahteva tržiški občinski svet, ki je na svoji torkovi seji soglasno izglasoval resolucijo o tem vprašanju, ki jo je predložila predsednica občinske komisije za zdravje Marina Turazza iz vrst Demokratske stranke, dopolnili pa so jo tudi z doprinosom predstavnice liste Objettivo Monfalcone Anne Cisint in predstavnikov Severne Lige Federica Razzinija in Sergia Pacorja. Z omenjeno resolucijo so občinski svetniki podprli županjo Silvio Altran in osvojili vsebino pisma, ki ga je Altranova skupaj z županoma iz Ronk in Štarancana, Roberta Fonta-nota in Lorenza Presota, pisala predsednici deželne vlade Debori Ser-racchiani, prav tako so tudi osvojili vsebino resolucije, ki sta jo novembra lani predložila svetnika liste Cambia-mo Monfalcone Gianpiero Fasola in Luigi Blasig. Tržiški občinski svet tako opozarja deželno upravo, da je goriško zdravstveno podjetje tisto z najbolj urejenimi računi, krepko krčenje, ki ga bo doživelo in ki bo večje od tistega, ki bo prizadelo ostala zdravstvena podjetja, pa bo močno oškodovalo prebivalstvo. Zato naj Dežela pri dodeljevanju dodatnih sredstev, ki bodo na voljo spričo proračunskih sprememb, upošteva razlike pri začetnem krčenju fi- Tržiška bolnišnica bonaventura nančnih sredstev za tri širša območja. Da se omogoči pravilna porazdelitev sredstev med goriškim in tržaškim območjem, naj se ohrani tudi proračunska avtonomija posameznih bolnišnic, kot to predvideva tudi deželni zakon, piše še v resoluciji. GORICA - V soboto, 1. februarja Demokratska stranka se pripravlja na kongres Med kandidati za tajnika tudi nekdanji občinski odbornik Bruno Crocetti V Kulturnem domu v Gorici bo v soboto, 1. februarja, kongres goriško-števerjanskega krožka Demokratske stranke (DS). Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri; najprej bodo opravili formalnosti, vezane na imenovanje vodstva skupščine in zbiranje list, zatem bodo na vrsti predstavitve kandidatov. Opoldne se bodo začele volitve, ki se bodo nato zaključile ob 19. uri. Volilno pravico imajo člani krožka, ki so se v DS vpisali do lanskega 31. decembra. Svojo kandidaturo za tajniško mesto je že napovedal inženir Bruno Crocetti, bivši občinski odbornik za časa župana Vittoria Brancatija, ki se tako po nekaj letih vrača na politično sceno. »Je res. V sedanjem času, ko vsi zahtevajo prenovo, moja kandidatura ne predstavlja novosti. Je pa tudi res, da tisti, ki so z mano doživeli ustanavljanje Demokratske stranke in sploh ki so bili v politiki aktivni tudi prej, dobro poznajo moje vrline in hibe. Vsi dobro vedo, da ne bom pripadal tej ali oni struji, da si bom v pri- Bruno Crocetti bumbaca meru izvolitve za tajnika prizadeval za poenotenje stranke in za preseganje zamer, ki zaznamujejo tudi goriški krožek,« poudarja Crocetti in napoveduje, da je treba na vrh prioritet postaviti zdravstvo, okolje in socialo, pri čemer je po njegovem mnenju za Gorico zelo pomembna tudi krepitev čezmejnega sodelovanja v okviru EZTS. Za tajniško mesto naj bi poleg Crocettija kandidiral še dosedanji tajnik Enzo Dall'Osto, morebitni drugi kandidati pa bodo lahko svojo kandidaturo vložili med sobotnim kongresom. GORICA - Po odklonilnem odgovoru je zahteval sto evrov Moški v ženskih oblačilih ponujal spolni odnos šoferju Mladi moški v ženskih oblačilih je najprej ponudil spolni odnos šoferju avtobusa, nato mu je zagrozil in zahteval, naj mu izroči sto evrov. Dogodek se je pripetil v torek dopoldne na avtobusu goriškega pokrajinskega prevoznega podjetja APT, ki je bil na poti proti Trstu. Ko so z avtobusa izstopili vsi potniki, je na enem sedežu ostala »ženska«, vsaj tako je mislil šofer avtobusa. »Ženska« je naenkrat vstala in šoferju ponudila spolni odnos; šofer je odklonil, takoj zatem pa je razumel, da pred njim ni stala ženska, temveč mladi moški v ženskih oblačilih. Po odklonilnem odgovoru se je mladi moški razburil in začel šoferju avtobusa groziti. »Če mi ne takoj daš sto evrov, pokličem svoje prijatelje, ki te bodo natepli,« je zakričal mladi moški v ženskih oblačilih šoferju, ki se je prestrašil in se odločil, da bo ugodil zahtevi mladeniča; takoj je vzel iz žepa denarnico in izročil sto evrov mlademu moškemu, ki je nato odšel neznano kam. Ko se je šofer z avtobusom vrnil v Gorico, se je takoj odpravil na goriško pokrajinsko karabinjersko poveljstvo. »Nemudoma smo sprožili iskalno akcijo in kmalu zatem v Trstu izsledili 20-letnega romunskega državljana G.G. brez stalnega bivališča, ki smo ga v preteklosti že obravnavali zaradi podobnih dogodkov,« pojasnjuje poveljnik goriških karabinjerjev Lorenzo Pella in poudarja, da so mladeniča takoj po prijetju karabinjerji prijavili sodišču. Avtobus podjetja APT bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 30. januarja 2014 13 GORICA - Na goriškem gradu snemajo prizore iz serije Borgijci Gorico bo videl ves svet Ameriškega producenta Richa McCalluma je lokacija očarala tako kot italijanska renesansa Snemanje prizorov televizijske serije Borgijci, ki se bo danes zaključilo na goriškem gradu, bo Gorici prineslo izredno vidljivost po vsem svetu in tudi ekonomsko korist, snemanje svetovno znanih produkcij v naših krajih pa kaže na to, da Fur-lanija Julijska krajina postaja filmu prijazna dežela. To prepričanje je prišlo do izraza na včerajšnjem popoldanskem srečanju novinarjev s producentom serije, Američanom Richom McCallumom, ki ga najdemo tudi med producenti kultne filmske serije Zvezdne vojne. Srečanje je potekalo v vinoteki hotela Entourage, ob vznožju griča, na katerem stoji goriški grad, ob prisotnosti goriškega župana Et-toreja Romolija in predstavnika filmske komisije FJK Guida Cassana. Na gradu v teh dneh snemajo prizore v okviru tretje in zadnje sezone priljubljene francosko-nemško-češke koprodukci-je, ki je tudi najdražja tovrstna evropska produkcija (snemanje vsake epizode stane namreč okoli dva milijona evrov), o znameniti rodbini, ki je odigrala pomembno vlogo v italijanski zgodovini na prehodu iz 15. v 16. stoletje. Lucrezia Borgia je osrednja protagonistka tretje sezone, ki šteje štirinajst epizod in si jo bo mogoče ogledati od letošnjega septembra dalje na kanalu Sky, pri njeni pripravi pa sodeluje okoli 350 ljudi, od katerih okoli 300 statistov, med katerimi so številni Italijani z značilnimi so-matskimi potezami, ki so bili izbrani za to, da bi bila serija čim bolj realistična. Iz istega razloga so izdelavo renesančnih kostumov poverili italijanskim mojstrom. McCalluma je namreč očarala zgodovina rodbine Borgijcev in renesančnega obdobja, ki ga je zaznamovalo preple- tanje vere, politike, oblasti, denarja in spolnosti. Prav tako je ameriškega producenta očaral goriški grad (v seriji predstavlja grad v Ferrari), ki si ga je ogledal na slikah, ki mu jih je dala na voljo filmska komisija FJK, tako da je bil izbran za eno od dveh lokacij snemanj serije v FJK (druga lokacija je Villalta v Furlaniji). Prizori se odvijajo večinoma znotraj gradu oz. na notranjem vrtu, vse to pa ob sodelovanju filmske komisije FJK in Občine Gorica, ki je dala na razpolago grad. Šlo je za zelo lepo izkušnjo, je poudaril McCallum, ki pa se kot že rečeno končuje: s tretjo sezono se serija Borgijci namreč zaključi, saj smrt doleti vse protagoniste, vendar ameriški producent že razmišlja, da bi posvetil novo serijo drugi znameniti italijanski rodbini - Medičejcem. (iž) več fotografij na www.primorski.eu Prizorišče snemanja na goriškem gradu bumbaca TRŽIČ - Nesreča med potjo v šolo Avto na prehodu za pešce podrl žensko in dva otroka Med včerajšnjo jutranjo prometno konico se je v Tržiču pripetila nesreča, ki je popolnoma ohromila promet v mestnem središču. Pred osnovno šolo Duca DAosta v Tržiču je nekaj minut pred 8. uro avtomobil podrl žensko in dva otroka, ki so cesto prečkali na prehodu za pešce. 32-letna ženska je v šolo spremljala svojega devetletnega sina in še desetletno deklico. Skupaj so prečkali Ulico Duca D'Aosta pri baru Pellegrin, kjer je na prehodu za pešce vanje trčil in jih vrgel na tla avtomobil tipa Renaul Twingo, ki je bil namenjen iz Ulice Fratelli Rosselli proti križišču pri Anconetti. Voznik - 29-letni P.A. iz Trsta - je nemudoma izstopil iz svojega avtomobila, da bi nudil prvo pomoč ponesrečencem, le nekaj trenutkov zatem sta na kraj prihiteli še izvidnica karabinjerjev in policistov, ki sta se nahajali v bližini. Na prizorišče nesreče so prispeli tudi reševalci službe 118, ki so ponesrečence prepeljali v bolnišnico San Polo. Ženska in deklica sta utrpeli le nekaj lažjih poškodb, deček pa si je zlomil roko. Karabinjerji in policisti vodijo preiskavo o vzrokih nesreče, včeraj dopoldne pa so imeli kar nekaj dela tudi z urejanjem prometa; po nesreči je prišlo v središču Tržiča do pravega prometnega kolapsa, saj so reševalci zasedli večji del cestišča ene izmed glavnih mestnih prometnic, ki vodijo iz središča Tržiča proti Ronkam. www.primorski.eu1 Prizorišče nesreče v Tržiču OTOK CONA - Zadruga Rogos Svetovni dan mokrišč v družbi gosi in ptic V nedeljo prirejajo voden ogled rezervata Pred štiridesetimi leti je bil 2. februar proglašen za Svetovni dan mokrišč. Družba Rogos bo letos v naravnem rezervatu ob izlivu Soče obeležila ta pomembni datum. Tema letošnjega dne je »Mokrišča in kmetijstvo«, kar se odlično odraža na otoku Cona: tu prisotne kmetijske površine so bile v zadnjih dvajsetih letih temeljito preurejene. Danes jih nadomeščajo močvirja, pašniki in obrežni gozdovi, ki privabljajo na tisoče ptičjih vrst. Preko kmetijskih posegov kot sta pašnja in košnja pa ohranjajo ogrožene habitate evropskega pomena. V nedeljo, 2. februarja, bo tako ob 15. uri startal vodeni ogled rezervata. Glavne protagonist-ke bodo ptice, ki so prišle prezimovat na otok Cona: sive gosi, žli-čarke, kreheljci in še marsikaj. Vodeni ogled bo v italijanščini. Svetujejo primerno obutev. Obvezna je prijava preko telefona (3334056800) ali e-maila inforogos@gmail.com. Število mest je omejeno. Cena vstopnine vključno z vodenim ogledom je 8 evrov, otroci do 12. leta starosti imajo pravico do 50-odstotnega popusta. GORICA - Moškemu iz Trevisa zasegli triintrideset psičkov Čakajo na posvojitev Dokler ne bodo dobili novih gospodarjev, bodo zanje skrbeli v pesjaku v kraju Ponzano Veneto Zaseženi psički foto karabinjerji Goriški karabinjerji in gozdni stražarji so prijavili 48-letnega moškega iz Trevisa, ki je na nezakonit način iz Slovaške uvozil 33 pasjih mladičev. Do zasega psičkov je prišlo 17. decembra; karabinjerji so takrat na ločniškem viaduktu sredi noči ustavili za pregled kombi, ki ga je upravljal 48-letni M.B. iz Trevisa. Z dokumenti je bilo vse v redu, vendar je bilo iz kom-bija slišati nekam čudno oglašanje. Ko so odprli vrata, so zagledali 33 psičkov, ki so bili zaprti v kletke, povezane med sabo z vrvjo. Karabinjer-ji so psičke zasegli in jih v sodelovanju z gozdno stražo prepeljali v Treviso, kjer so jih zaupali zatočišču za pse. Takoj je steklo preverjanje, ob zaključku katerega so včeraj na goriškem sodišču potrdili zaseg psov in prijavili moškega iz Trevisa. Izkazalo se je, da so bili doku- menti, s katerimi je moški uvozil pse iz Slovaške ponarejeni. Za zasežene pse - med njimi so labrador-ci, čivave, pudlji, malamuti, akite, kokerji, mal-težani, Yorkshire terieri in huskyji - zdaj iščejo lastnike. Obrazec za vložitev prošnje za »posvojitev« je objavljen na spletni strani deželnega poveljstva gozdne straže (spletno povezavo smo objavili na naši spletni strani). Dokler ne bodo izbrali novih lastnikov, bodo za pse skrbeli v pesjaku v kraju Ponzano Veneto pri Trevisu. Do zasegov psičkov je v goriški pokrajini prišlo že nekajkrat, nazadnje oktobra leta 2012. Takrat so policisti zasegli 52 psičkov raznih pasem; takoj zatem so na kvesturi prejeli preko dvesto prošenj za njihovo posvojitev. Kužke so bili takrat pripravljeni posvojiti celo na Sardiniji. 478 0 Četrtek, 30. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI GORICA - Judovsko pokopališče v objektivu Joška Prinčiča Kamni spomina Dan spomina na holokavst so v goriškem Kulturnem domu počastili s fotografsko razstavo. Kot je v uvodnem nagovoru povedal ravnatelj doma Igor Komel, se je tudi slovenski kulturni hram vključil v niz pobud, ki jih prirejajo z namenom, da bi se na omikan način spomnili na grozote, ki sta jih povzročila fašizem in nacizem. Lani je ob tej priložnosti nastopil madžarski kantavtor judovskega rodu Janos Ha-sur, letos pa je v domu našla mesto pomenljiva fotografska razstava o opuščenem judovskem pokopališču v Rožni dolini. Komel je tudi poudaril, da se moramo ob tej priložnosti spomniti tudi na Rome in politične prega-njance, ki so preživljali grozote nacističnih taborišč. Izrazil je tudi solidarnost, ki naj jo kot Slovenci v Italiji izrečemo ob pojavu nekulturnih izpadov in sramotnih napisov na nekaterih judovskih objektih v Rimu. O sami razstavi pa je še povedal, da jo Kulturni dom prireja v sodelovanju s fo-toklubom Skupina75, SKGZ, združenjem Amici di Israele iz Gorice, judovsko skupnostjo iz Trsta in goriškim kulturnim Forumom. Avtorja razstave Joška Prinčiča, kulturnega, športnega in družbenopolitičnega delavca, ki je tudi med ustanovitelji fotokluba Skupina75, je predstavil umetniški zgodovinar Saša Quinzi. Predstavil ga je kot foto umetnika, ki je z judovskim pokopališčem v Rožni dolini navezal romarski odnos, saj ga je zelo pogosto obiskoval v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu. Tako je nastala serija štiridesetih pomenljivih posnetkov, ki se ne omejujejo na izpostavitev tega ali onega nagrobnega kamna, ampak želijo zajeti ta zgodovinski in nekoliko skrivnosten kraj v njegovi celoti. Nastale fotografije so nekako izvzete iz časa in posnete z nizkim obzorjem, tako da na posnetkih ni mogoče zaznati cest in drugih objektov, med katere je to judovsko pokopališče naravnost ukleščeno. O Prinčiču je tudi povedal, da je med fotografskimi obiski pokopališča v svoj objektiv uspel ujeti brstenje po- mladi, ki že nosi klice usihanja, pa čas, ko je poletje manj žarko, jesen otož-nejša in zima tišja. Nekaj priložnostnih misli je izrekel tudi predstavnik goriškega združenja Amici di Israele Lorenzo Dras-cek, ki se je zahvalil avtorju fotografij in Kulturnemu domu za uresničitev pobude, saj bo tudi ta dogodek pomagal k poznavanju krajevne zgodovine. Veliko Goričanov namreč sploh ne ve, da je nekoč v mestu živela kar velika judovska skupnost, o kateri pričata sinagoga v Ulici Ascoli in pokopališče v Rožni dolini. Razkril je tudi malo poznano dejstvo, da nagrobnikov umrlih Judje ne popravljajo in ne vzdržujejo. Če nagrobnik pade, ga tako tudi pustijo. Na koncu je izrazil željo, da bi razstavo prenesli tudi v center judovske kulture v Trstu. Avtor razstave Joško Prinčič se je na koncu zahvalil za pomoč pri postavitvi ob želji, da bodo razstavljeni posnetki v pomoč pri ohranjanju zgodovinskega spomina. (vip) Ena izmed razstavljenih fotografij Joška Prinčiča Pokopališče v Rožni dolini rešil pred uničenjem Titov sodelavec V zvezi z judovskim pokopališčem v Rožni dolini je zanimiva zgodba, ki sega v prva leta po razmejitvi in po začetku gradnje Nove Gorice. Meja je bila tako zakoličena, da med nastajajočo Novo Gorico, Rožno dolino in Šempetrom skoraj ni bilo cestnih povezav. Zato so začeli graditi predor pod Panovcem in začrtati traso ceste, ki naj bi prečkala opuščeno judovsko pokopališče in se preko manjše dolinice na grebenu Markovega griča prebila do Šempetra. Sestavili so že ekipo, ki bi bila morala začeti z delom, vendar je zadnji trenutek prišlo povelje iz Beograda, ki je preprečilo gradnjo ceste čez pokopališče. Ukaz je podpisal visoki član Tito in Moša Pijade državnega vrha, dr. Moša Pijade, ki je bil v vrhovnem Titovem štabu skozi vsa vojna leta in je bil tudi po vojni tesen predsednikov sodelavec. Moša Pi-jade je bil judovskega rodu, njegovi uvidevnosti pa gre zahvala, da se prvotna namera načrtovalcev ni uresničila. Cesto so potem speljali mimo pokopališča in po prednjem pobočju griča nedaleč od železniške proge, kjer z manjšimi spremembami stoji še danes. Ta zgodba je skoraj neznana in sem jo pred leti slišal od nekaterih delavcev na takratni trasi, ki so morali na vrat na nos povesiti že dvignjene krampe. (vip) NOVA GORICA - Poslovanje podjetij na Severnem Primorskem »Kriza v Italiji se pozna« Že drugo leto zapored največ izvozijo v Nemčijo - Predvidevanja za letošnje leto so optimistična 1 E5E51 Čeprav se negativni učinki gospodarske krize v Italiji še kako poznajo, so predvidevanja o poslovanju podjetij na severnem Primorskem v letošnjem letu zmerno optimistična, pravi Mirjam Božič, direktorica novogoriške območne Gospodarske zbornice Slovenije. Večjih pretresov zaradi stečajev ni na vidiku. Po podatkih, ki so jih pridobili do lanskega oktobra, se je v letu 2013 v Goriški statistični regiji izvoz povečal za tri, uvoz pa zmanjšal za štiri odstotke. Regija dosega tretjino prihodkov s prodajo na tujih trgih in dve tretjini na domačem trgu. »Celotna regija je vpeta v svetovni globalni trg, izvaža v vse možne države sveta. Tu vlada zmerni optimizem. Manj optimizma je na domačem trgu, potrošnja pada: na eni strani zaradi krize, vedno manj je prihrankov, po drugi strani je pa poznati tudi vpliv višje stopnje DDV-ja,« pojasnjuje Božičeva. Podjetnike motita tudi prepočasna sanacija bank in prodaja državnega premoženja in posledično zagon novih investicij. Prepočasi poteka črpanje evropskih sredstev, opozarja direktorica - največkrat se zalomi pri lastni udeležbi, se pravi pri udeležbi Slovenije. »Prepočasi pripravljamo nove programske dokumente za novo finančno perspektivo. Morda se na slovenskem nivoju ne znamo dogovoriti o tem, kaj bi sploh pospeševali?« se o vzrokih za to sprašuje Božičeva in opozarja: »Če ne bo- Novogoriški Gostol mo vseh programskih dokumentov, ki so potrebni za novo perspektivo, pripravili v roku, to pomeni zakasnitev vseh razpisov in tudi črpanja sredstev z vseh razpisov in s tem tudi črpanja v naslednji finančni perspektivi!« Preteklo leto - podatki so do konca oktobra - so podjetja na Goriškem v primerjavi z letom 2012 v dosegla 3 odstotke rasti izvoza. »Kar je razlog za zmeren optimizem,« dodaja direktorica. Med paradnimi konji v regiji so predvsem posoška podjetja: Gostol TST, TKK Srpenica in tolminski Me-talflex. Goriška podjetja že drugo leto zapored največ izvozijo v Nemčijo, sledita Italija in Francija. »Zanimivo, še posebej, ker je bila več kot dvajset let na prvem mestu Italija. Kriza v Italiji se pozna tudi v poslih z italijanskimi partnerji,« pristavlja Mirjam Božič. Po pričakovanjih naj bi izvoz konec leta znašal 1,1 milijarde evrov, uvoz pa 777 milijonov evrov. Poslovne priložnosti pa tudi goriška podjetja iščejo v t.i. državah BRIK - Braziliji, Rusiji, Indiji, in na Kitajskem. Brezposelnost je v regiji še vedno pod slovenskim povprečjem. Konec lanskega leta je znašala 11,8 odstotka. Precej se je povečala na območju Bovca zaradi stečaja ATC Kanin in likvidacije družbe Hit Bovec, malenkost se je povečala tudi na območju Idrije. (km) fotok.m. V knjižnici o pravičniku V Goriški knjižnici Franceta Bevka bo zgodovinar Renato Podbersič danes ob 18. uri osvetlil življenjsko zgodbo Sol-kanca Andreja Vendramina, rojenega v Šmavru, zaenkrat še nepriznanega pravičnika med narodi. Trenutno potekajo priprave na proces priznanja njegovega statusa reševalca Judov med holokavstom. Vendramin je med drugo svetovno vojno skupaj z duhovnikom don Beccarijem in zdravnikom Morealijem pred nacističnim preganjanjem rešil več kot 70 mladih judov. Dogodek prirejajo v okviru dneva spomina na žrtve holokavsta. (km) Danes bodo brez vode V občini Foljan-Redipulja bodo danes ob 13. ure do predvidoma 17. ure brez pitne vode zaradi obnovitvenih del na vodovodu, ki jih bo opravilo podjetje Irisacqua. Večer z Grisancichem V knjigarni Ubik na Korzu Verdi v Gorici bo danes ob 18. uri Claudio Gri-sancich predstavil svojo pesniško zbirko Album. Rak in prevencija V astronomskem observatoriju v Fa-ri bo danes ob 20.30 Fabio Gerin s Tržaške univerze spregovoril o rakastih obolenjih in njihovi prevenciji. / NOVA GORICA 120 igralcev in deset velemojstrov V Hitovi Perli se jutri začenja 19. mednarodni šahovski turnir Hit Open 2014. Organizatorji pričakujejo 120 udeležencev, med njimi letos kar deset velemojstrov iz različnih držav. Udeležbo na turnirju je že potrdil tudi lanskoletni zmagovalec turnirja, velemojster Oleg Korneev (FIDE rating 2643), ki nastopa za Španijo in sodi med sto najboljših aktivnih evropskih igralcev. Turnir je edini v Sloveniji, ki neprekinjeno poteka že 19. leto. »Da ne obupamo, nas spodbuja misel na bližajočo se 20. obletnico. Sicer pa je v teh časih težko organizirati tovrsten turnir, saj na podporo iz gospodarstva težko računamo,« pravi predstavnik organizatorjev turnirja, predsednik novogori-škega šahovskega kluba Stojan Karer, ki klubu šteje v poseben uspeh, da mu je v sodelovanju s slovensko šahovsko zvezo in ob podpori novogoriškega Hita letos uspelo organizirati takšen turnir. Mimogrede: letošnji nagradni fond znaša 6.000 evrov, medtem ko je bil leta 1996 še enkrat višji. »A kljub temu naš nagradni fond ni tako slab: med 48 mednarodnimi turnirji je naš na 12. mestu,« optimistično pristavlja Štefan Krapše, član upravnega odbora novogori-škega šahovskega kluba, kjer so turnir pred devetnajstimi leti začeli organizirati predvsem z namenom, da popularizirajo igranje šaha v lokalnem okolju, pa tudi zato, da so svojim mladim šahistom ponudili priložnost, da se kalijo na resnih turnirjih. Še posebej so ponosni na dejstvo, da so v klubu doslej vzgojili tri šahovske velemojstre: Jureta Bo-riška, Jano Krivec in Ano Sre-brnič. Turnir pa se je prijel tudi pri tujih tekmovalcih in je že vrsto let uvrščen na koledar dogodkov mednarodne šahovske zveze FIDE. Rekordno udeležbo igralcev so na turnirju zabeležili leta 2012: prišlo jih je kar 137. Tudi letos jih bo, še posebej v primerjavi z lani, veliko, doslej se jih je prijavilo 120, prijave pa zbirajo še jutri do 15.30. Številčno bodo najbolj prisotni slovenski igralci, med njimi je tudi 30 članov omenjenega novo-goriškega kluba. Med prijavljenimi so tudi velemojstri iz Rusije in Izraela, med slovenskimi igralci pa tudi Miran Rusjan in Dejan Miletič, ki že dolgo nista igrala na turnirjih. »Obeta se lep spekter tekmovalcev in zanimiv turnir,« se nadeja Karer, novogoriški župan Matej Arčon pa se veseli promocije za mesto, ki jo prinaša takšen mednarodni dogodek. Igra bo potekala v devetih krogih, po švicarskem sistemu (90 minut + 30 sekund na potezo), v dveh zaporednih turnirjih. Na turnirju A se bodo pomerili igralci z ratingom višjim od 1.600 točk, posebno pozornost organizatorji tudi tokrat posvečajo mladim, in sicer z organizacijo B turnirja, kjer bodo lahko igrali mlajši od 15 let, z ra-tingom nižjim od 1.600 točk. Turnir Hit Open 2014, ki se bo zaključil 6. februarja, letos hkrati velja kot kvalifikacijski turnir za žensko državno člansko prvenstvo. (km) / GORISKI PROSTOR Četrtek, 30 . januarja 2014 1 5 gorica - Prejšnjo soboto v gledališču Verdi Kot v berlinskem kabaretu Kvintet Berlin Comedian Harmonists popeljal gledalce v trideseta leta prejšnjega stoletja Razglednica iz prejšnjega stoletja je v soboto prispela na oder goriškega mestnega gledališča Verdi. Koncert nemškega vokalnega kvinteta Berlin Comedian Harmonists je namreč potovanje nazaj v čas, točneje v dvajseta in trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je skupina Comedian Harmonists osvajala nemške in tuje varietejske in koncertne dvorane. Današnja skupina je nastala pred desetimi leti kot »tribute group«, saj se berlinski pevci dejansko istovetijo s člani nekdanje uspešne skupine, pojejo v fraku in z briljantino v laseh, so prevzeli repertoar svojih vzornikov kot tudi način nastopanja. »Veronika, der Lenz ist da« je naslov enega izvirnih hitov in hkrati koncertnega večera, ki je v določenem smislu vizitka skupine. Skladbe na programu povezuje namreč »pripoved« ustanovitelja Harryja Frommermanna, ki se začne pri avdicijah (z razpisom v čas- niku) in se razvija skozi začetne poraze in naslednje, zmagoslavne uspehe, vse do razpustitve leta 1934 vsled nacističnega vzpona. Koncertni poklon tej skupini se je tako neposredno povezal s počastitvijo dneva spomina, saj so tudi to zgodbo zmlela kolesa tankov: trije člani skupine so bili namreč judovskega izvora in režim je dejansko določil ukinitev delovanja ljubljencev nemške publike, saj je tudi to lahkotno zabavo označil kot degenerirano umetnost. V to »degenerirano« dejavnost so spadale poljudne pesmi, večkrat z dvoumnimi besedili v kabaretnem slogu, takratni hiti ter popevke iz nemške in mednarodne literature. S takim programom nastopajo tudi nasledniki skupine, ki ostajajo zvesti zabavnemu okviru in va-rietejski lahkotnosti s preprostimi aranžmaji in nepretenciozno vokalnostjo, ki zrcali želje in pričakovanja takratne cilj- ne publike. S pevskega vidika ni v skupini izstopajočih solistov, saj so tudi skladbe napisane bolj z mislijo na dobro počutje poslušalca kot na vrednotenje vokalnih sposobnosti in bravuroznosti pevcev. Zato je največja in nujna lastnost skupine ubranost celote, saj mora kvintet delovati kot enoten pevski organizem, kar pevcem zelo dobro uspeva, vključno z ustvarjanjem filološke patine. Da bi publika lahko postavila pretežno nemška besedila pesmi v razumljiv kontekst, so pevci in pianist podali vezni tekst v italijanščini in se pošalili, da bodo poslušalcem predstavili zgodbo prvega »boy-benda« na svetu. Publika goriškega gledališča je z zanimanjem in odobravanjem sprejela posebno doživetje tega »dokumentarnega« koncerta, ki je oživel duh časa s kontrastom med radoživostjo glasbe in zgodovinskim ozadjem. (rop) m f fr ( fr i * « Q # Kvintet Berlin Comedian Harmonists v goriškem Verdiju bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 2: 17.15 »Belle & Sebastien«; 19.50 - 22.00 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 3: 17.45 »A spasso con i di-nosauri«; 19.50 - 22.00 »Tutta colpa di Freud«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »La gente che sta bene«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 3: 16.30 - 18.10 »Hercules -La leggenda ha inizio«; 19.50 - 22.00 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »I segreti di Osage County«. Dvorana 5: 16.15 »A spasso con i di-nosauri«; 17.50 - 20.00 - 22.10 »Tut-ta colpa di Freud«. Mali oglasi DARUJEMO železne knjižne police; tel. 0481-531733. POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo v dopoldanskem času kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok in kot hišna pomočnica; tel. 003864-0272290. PRODAM drva za kurjavo; tel. 335293409. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ■ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici iskrivi s Meh, na ustih vseh Nedelja, 2. februarja 2014, ob 17. uri Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Max Real - Peter Militarov TRIJE VAŠKI SVETNIKI Režija: Jože Hrovat Četrtek, 6. februarja 2014, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje Nastop Mladinske gledališke skupine 0'Klapa z lutkovno predstavo ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE Avtor besedila:Miroslav Košuta Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Pikapolonica v Pevmi danes, 30. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: OŠ Župančič v Gorici danes, 30. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v OŠ Župančič v Ul. Brolo v Gorici v petek, 31. januarja, od 8.30 do 10.00. Izleti SPDG prireja v nedeljo, 9. februarja, nezahtevno zimsko turo na Blegoš (1562 m), skupne hoje je za približno 5 ur. Obvezna prijava do četrtka, 6. februarja, in prisotnost na sestanku istega dne ob 20. uri na društvenem sedežu; nformacije in prijave na an-drej@spdg.eu in po tel. 320-1423712 (Andrej). PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). Obvestila KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki bi radi sodelovali na sovodenj-ski povorki, naj se prijavijo najkasneje do sobote, 15. februarja: odrasli po tel. 329-0913340 (Maja), otroci po tel. 340-3985280 (Ivana). DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE sklicuje redni občni zbor na društvenem 51 □ gorica - Uspeh na tekmovanju Conoscere la Borsa Dijaki zavoda Zois najboljši v FJK in trinajsti v vsedržavnem merilu Dijaki tehničnega zavoda Žige Zoisa so se izkazali kot dobri poznavalci borze in njenih zakonitosti, saj so na lanskem tekmovanju Conoscere la Borsa zasedli prvih sedem mest v deželnem merilu, prav tako so sestavljali kar štirinajst ekip od skupno 26, kar jih je tekmovalo v Furlaniji Julijski krajini. Tekmovanje Conos-cere la Borsa prirejajo evropske hranilnice in njihove fundacije (v Gorici je bila to Fundacija Goriške hranilnice) in poteka v številnih evropskih državah (tokrat je steklo v Franciji, Nemčiji, Italiji, Luksemburgu in na Švedskem), namenjeno pa je dijakom višjih srednjih šol in univerzitetnim študentom, ki imajo s tem možnost s spletnim kupovanjem in prodajanjem delnic in obveznic na borzi povečati začetni namišljeni kapital, pri čemer imajo na spletu na voljo najnovejše podatke. V Italiji je tekmovalo kakih sedemsto ekip, od katerih 26 v FJK, med katerimi je bilo kot že rečeno kar štirinajst ekip, ki so jih sestavljali dijaki iz vseh razredov zavoda Zois pod mentorstvom prof. Mare Petaros. Začetni kapital, ki so ga morali poskusiti povečati, je znašal 50.000 evrov, dijaki pa so imeli dnevno na voljo najnovejše informacije in podatke o tečajih in stanju podjetij, s katerih delnicami so operirali na virtualni borzi. V sedemdesetih dneh tekmovanja, ki se je začelo 1. oktobra in končalo 10. decembra lani, je najboljši skupini zavoda Zois, ki je zasedla prvo mesto v deželnem merilu, uspelo povečati začetni kapital za pet tisoč evrov, tako da je na koncu zbrala 55.000 evrov. S tem se je tudi uvrstila na trinajsto mesto v vsedržavnem merilu, saj je v Italiji zmagala ekipa, ki je zbrala dobrih 58.000 evrov. Nagrajevanje bo jutri ob 13. uri na zavodu Fermi-Pacassi v Ul. Puccini 22 v Gorici, s tem pa se na zavodu Zois ne zaključujejo zanimive pobude, saj bodo dijaki že v ponedeljek odšli na večdnevni izlet v Strasbourg, Bruselj in Luksemburg, kjer bodo skupaj s slovenskimi maturanti z avstrijske Koroške spoznavali evropske institucije v okviru projekta Slomejci, ki ga prirejajo slovenski evropski poslanci. Z le-temi se bodo dijaki tudi srečali, prav tako bodo spoznali evropski parlament in Svet Evrope ter se srečali z evropskim komisarjem Janezom Potočnikom, našli pa bodo tudi čas za spoznavanje tamkajšnjih krajev, ob poti pa se bodo ustavili tudi v Salzburgu, Ulmu, Heidelbergu in Munchnu. (iž) sedežu na Palkišču v soboto, 1. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. Priložnost bo za poravnavo članarin, dobrodošli bodo predlogi za nove dejavnosti in pobude. Občni zbor se bo zaključil ob prigrizku s klobasami in zeljem. 12. POHOD PO TRIM STEZI ŠEMPETER prireja športno društvo Mark Šempeter v nedeljo, 2. februarja, s startom s Trga Ivana Roba v Šempetru od 9.30 do 10.30. Možna izbira dolžine trase in sicer 6, 10 ali 15 kilometrov. 13 Prireditve »SIJAJ, SIJAJ SONČECE« - ljudska pesem v besedi in glasbi. KD Danica vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture v soboto, 1. februarja, ob 20. uri v centru Danica na Vrhu. Nastopili bodo ŽVS Danica, otroci OŠ Vrh in MPZ Miren. Priložnostno besedo bosta imela Blaž Pucihar, avtor zbirke »Pojdi z menoj, s pesmijo po Sloveniji« in Irma Toman za založbo Oka. Ob priložnosti bo potekalo društveno včlanjevanje. ZDRUŽENJE AMICI DELLARTE FELICE vabi ob razstavi akvarelov Jožeta Ceja z naslovom »Svetlobni utrinki narave«, ki je na ogled v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici do 7. februarja, na srečanje z geologom Robertom Ferrarijem z naslovom »Nel cuore del Carso. Il fenomeno del carsismo attraverso gli occhi del naturalista« v petek, 31. januarja, ob 18.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo danes, 30. januarja, ob 18. uri v Tu-movi dvorani KB centra na Korzu Verdi 51 v Gorici predavala psihologinja Ester Ferletič o anksioznosti; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). KC LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici danes, 30. januarja, ob 20. uri na srečanje »Pod lipami«. Ob Dnevu spomina bo gost večera profesor in zgodovinar Ferruccio Tassin, večer bo vodil Peter Černic. KULTURNO DRUŠTVO STANKO VUK Miren-Orehovlje vabi na potopisno predavanje Igorja Vuka z naslovom »Skozi Yellowstone čez Skalno gorovje do Vancouvra« danes, 30. januarja, ob 19. uri v OŠ Miren. V DVORANI BERGAMAS v Gradišču bo v soboto, 1. februarja, ob 21. uri gledališko-plesna predstava z naslovom »Le mie lettere d'amore«; informacije na info@actistrieste.org (tel. 040-3480225) ali na a.Arti-stiAssociati-CircuitoCinema (tel. 0481-532317). MALA PREŠERNOVA PROSLAVA bo potekala v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri. Vabljeni učenci osnovne in srednje šole; informacije po tel. 0481533495. AŠKD KREMENJAK vabi na »Dan slovenske kulture« v večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 8. februarja, ob 20. uri. Nastopili bosta čistilki na klepetu Rita, ki je že vsega sita (Ta-tiana Turco) in Helena, ki ima vsa »z'nuc'na« kolena (Valentina Strain). Večer bodo obogatili društveni har-monikaši. DIJAŠKI DOM GORICA prireja v torek, 11. februarja, ob 17.30 v Dijaškem domu v Svetogorski ulici (Ul. Monte-santo) 84 v Gorici srečanje za starše z naslovom »Slovenska šola in učenje oz. znanje slovenskega jezika. Nasveti in navodila za starše«. Sodelovali bosta Suzana Pertot, psihologinja, ki raziskuje in objavlja na temo večjezi-čnosti in Matejka Grgič, jezikoslovka, znanstvena direktorica SLOVIKa. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Luciana Pi-ciulin por. Favero iz kapele glavnega pokopališča v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev. DANILO NANUT - BLAŽONOV Hvala ti za prijateljstvo in predanost petju. Družini in sorodnikom občuteno sožalje. KD Oton Župančič-Štandrež 1 6 Četrtek, 30. januarja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Mania izločen iz državnega pokala TRENTO - Pot Casa Modene Števerjanca Lorisa Maniaja v državnem odbojkarskem pokalu se je končala v četrtfinalu. S 3:1 (21:25, 25:13, 25:20, 25:23)j jo je premagal Trentino Volley. Modena je osvojila uvodni set, slabo odigrala naslednja dva, v četrtem pa se pustila prehiteti šele v končnici (22:23). Sokolov (22) za Trento in Bart-man (18) za Modeno sta dosegla največ točk. Ostali izidi: Mace-rata - Cuneo 3:0 (25:20, 25:21, 20:23), Perugia - Verona 3:0 (25:19, 26:24, 25:19), Piacenza - Vibo Valentia 3:0 (25:16, 25:23, 25:18) SOČI 2013 - Med ZOI se razmerje velesil spremeni Malesani trener Kurtica SASSUOLO - Pri prvoligašu Sassuolu so hitro našli zamenjavo za Eusebia Di Francesca, ki so ga v torek odpustili s trenerskega mesta. Ekipo, katere član je tudi slovenski reprezentant Jasmin Kur-tic, bo odslej vodil Alberto Malesani. Sassuolo ima le 17 točk na 21 tekmah, za zdaj pa je na mestih, ki ne zagotavljajo obstanka. Za njim sta zgolj Livorno in Catania. Malesani je pri zadnjem delodajalcu, Palermu v prejšnji sezoni, zdržal le tri tekme, od takrat pa ni imel trenerskega dela. Norveška na zemljevidu LJUBLJANA Podelili Bloudkova priznanja LJUBLJANA - Najvišja državna priznanja za šport, Bloudkove nagrade, so za leto 2013 prejeli nekdanji hokejist Rudi Hiti za izjemni prispevek k razvoju športa, deskar Rok Marguč in nekdanji košarkar Peter Vilfan za vrhunski mednarodni športni dosežek ter Srečko Remih za življenjsko delo v športu na področju Občine Podčetrtek .Podelitev, 49. po vrsti, je bila v Unionski dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani. Poleg štirih nagrad, dve za vrhunski mednarodni športni dosežek, eno za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa in eno za življenjsko delo v športu, je odbor podelil tudi deset plaket, od tega tri za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa, šest za pomemben mednarodni športni dosežek in eno za življenjsko delo v športu. Med prejemniki plaket je tudi dr. Branka Vajngerl, ki ima velike za- Branka Vajngerl fotodamj@n sluge tudi za razvoj ritmične gimnastike pri Športnem združenju Bor, pri katerem sodeluje že vse od nastanka gimnastičnega odseka. Plaketo je prejela tudi gorska kolesarka Tanja Žakelj, sicer zmagovalka letošnjega čezmejnega nagrajevanja Naš športnik 2013. Druge plakete so prejeli Vlora Bedeti, Ivan Božidar Bohak, Darko Burič, Jože Horvat - Didi, Mateja Ko-sovelj, Matej Mohorič, Rado Pišot, in Franček Gorazd Tiršek. Do razpisanega roka, 13. decembra lani, je odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj prejel 82 predlogov, predlaganih pa je bilo 56 posameznikov. Od tega je bilo osem žensk, 43 moških in pet ekip. Za Bloudkovo nagrado je bilo predlaganih 28 posameznikov in za plaketo prav tako 28 posameznikov. V preteklih letih je bilo nagrajenih tudi več slovenskih športnikov in športnih delavcev iz zamejstva. OSLO - Norveška ne po velikosti države ne po številu prebivalcev ne sodi med svetovne velesile. Toda vsaka štiri leta, ko so na sporedu zimske olimpijske igre, se ta status spremeni: skandinavska država takrat postane ena najmočnejših na svetu in tudi na bližnjih igrah v Sočiju Norvežani upravičeno računajo na uspešne nastope, začinjene z medaljami. Država, ki je tradicionalno močna v nordijskem smučanju in biatlonu, je zadnja leta ali desetletja tudi alpska velesila. Eden najmočnejših adutov bo Aksel Lund Svin-dal, zmagovalec zadnjega olimpijskega superveleslaloma v Vancouvru, ki bi rad olimpijsko smukaško srebro izpred štirih let v Rusiji nadgradil z zlatom. »Pred nami so vznemirljivi časi. Odlično se počutim, sem v superformi in komaj čakam, da se zabava začne,« pričakovanja olimpijskih tekem pojasnil norveški smučarski zvezdnik. Če Svin-dal pri 31 letih velja za izkušenega mačka, pa bo komaj 19-letni Henrik Kri-stoffersen dobil priložnost, da se po uspehih na tekmah svetovnega pokala v slalomu dokaže še v Sočiju. Pri smučarskem teku, kjer je norveška velesila in kjer so se medalje vselej kar lepile na športnike iz te države, bo seveda glavni adut Marit Bjoergen. Izkušena 33-letna tekačica je v Van-couvru pobrala pet medalj, od tega tri zlate; v letošnji sezoni je zaradi zdravstvenih težav sicer izpustila Tour de Ski, a je zdaj nared za nove bitke. Močno konkurenco pa bo imela kar v lastni ekipi. Therese Johaug je sveža zmagovalka turneje Tour de Ski, ki je zastrašujoče dobro formo obdržala tudi konec januarja, saj je na državnem prvenstvu na desetkilometrski preizkušnji kar za minuto ugnala Heidi Weng. Pri moških bo najmočnejše orožje Norvežanov Martin Johnsrud Sundby, Petter Northug pa bi rad dokazal, da še ni rekel zadnje. Dobitnik dveh zlatih medalj v Vancouvru je sezono sicer začel slabo, toda forma je vse boljša ob pravem času pred igrami v Rusiji. V biatlonu bi lahko Norvežani postavili nove mejnike na zimskih olimpijskih igrah; 39-letni veteran Ole Einar Bjoerndalen ima v svoji bogati zbirki tudi šest zlatih olimpijskih medalj. Če bo tekmovalec, ki je na ZOI prvič nastopil v domačem Lilleham-merju leta 1994, dobil še dve, bo postal najuspešnejši olimpijec na zimskih izvedbah tekmovanj pod petimi krogi. Pa izkušeni Bjoerndalen ni edini norveški adut - vsaj še Emil Hegle Svend-sen in Tora Berger imata realne možnosti, da Soči zapustita z več kot eno medaljo okrog vratu. Pa tudi curling: čeprav nekoliko v senci športov na smučeh, Norvežani tudi v tej panogi pričakujejo veliko. Thomas Ulsrud in njegova ekipa so v Vancouvru končali na drugem mestu, pozornost pa so zbujali ne le z uspehi na ledu, temveč tudi z zanimivimi oblačili. Njihove pisane hlače so takrat so postale pravi hit med navijači po vsem svetu. (STA) Norveški slalomist Henrik Kristoffersen ni mogel verjeti, da je na nočnem slalomu v Schladmingu premagal vse tekmece. Za 19-letnika je bila to prva zmaga v karieri ansa HALO SOCI Vonnova gre v Soči Slovita ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn bo bo vendarle odpotovala v Soči in nastopila kot strokovna komentatorka ameriške televizijske hiše NBC. Smučarka, ki bo zaradi rehabilitacije križnih vezi izpustila tekmovanja, bo aktivno sodelovala v oddaji Today Show. »Preslab« za nastop Edini predstavnik Južnoafriške republike na ZOI ne bo smel nastopiti, ker je »preslab«. Kot so pojasnili pri Južnoafriški športni zvezi in olimpijskem komiteju (SASCOC), 18-letni Sive Spe-elman iz njihove države na igrah ni dobrodošel, saj je šele 2290. smučar na ja-kostni lestvici Mednarodne smučarske zveze. Na kvalifikacijskih tekmah v Evropi ni uspelo izpolniti norme, saj je po tradicionalnem obrednem obrezovanju, ki ga je pred nekaj tedni opravil tudi sam, življenje izgubil njegov prijatelj, Speelman pa je zaradi tega doživel šok. Pravila za uporabo facebooka in twitterja Športniki na ZOI bodo morali previdno uporabljati socialna omrežja. V izjavah bodo morali uporabljali prvo osebo ednine, pri tem pa ne smejo kršiti strogih reklamnih prepovedi Moka. Zaljive in diskriminatorne izjave o konkurentih so prepovedane. Video in tonskih posnetkov s tekmovanj in iz olimpijske vasi pa ni dovoljeno objavljati. Prav tako ni dovoljeno objavljanje olimpijskih krogov. Sankcije ob kršitvah predvidevajo takojšnji odvzem akredi-tacije. Indijca dobila smuči! V krovni indijski športni organizaciji so že resno razmišljali, da bi se od- povedali nastopom alpskega smučarja Himanshuja Thakurja in tekača Nadee-ma Iqbala. Preprosto zato, ker nista imela opreme, ne smuči, ne čevljev, ne športnih oblačil za zimske razmere. Oba bosta na igrah nastopila prvič. Športno ministrstvo je zdaj olimpijski ekipi namenilo milijon rupij oziroma nekaj več kot 16.000 dolarjev izključno za nakup opreme. Nikar si ne čistite nosu V Rusiji so nekatera pravila obnašanja drugačna kot v zahodnih delih Evrope. Tako se v Rusiji rokujejo zgolj moški, ki zmeraj pomagajo ženski sleči ali obleči plašč, za izjemno nevljudno velja čiščenje nosu z robčkom v javnosti. Moški so na splošno »kavalirji«, a pazite, da ne boste vsiljivi. V Sloveniji Lipko, v Rusiji pa tri maskote Gledalci so med devetimi kandidati že pred letom dni izbrali uradne maskote za zimske olimpijske igre v ruskem Sočiju. To so leopard na snežni deski, zajček umetnostni drsalec in severni medved. JUTRI V TRSTU Predstavitev etape in nagrada Tanji Romano Tržaška etapa Gira d'ltalia in najbolj reprezentativni tržaški športniki bodo protagonisti jutrišnjega večera v dvorani Tripcovich. Uradno bodo predstavili zaključno 21. etapo, ki bo kolesarsko karavano privedla od Gu-mina na tržaški Veliki trg v nedeljo, 1. junija, priložnost bodo izkoristili tudi za podelitev priznanj športnikom, ki so daleč v svet ponesli ime Trsta. Med devetimi nagrajenci bo tudi večkratna svetovna prvakinja v umetnostnem kotalkanju Tanja Romano, spominsko plaketo bodo prejeli še strelka in dobitnica olimpijske kolajne Valentina Turisini, jadralka Giovanna Micol, atlet Stefano Lippi, duša rokometa v Trstu Giuseppe Lo Duca, hitrohodec Abdon Pamich, košarkar Gianfranco Pieri, boksar Nino Benvenuti, nogometni trener Cesare Maldini, Giovanni Cottur bo priznanje dvignil v imenu preminulega očeta Giordana. Dveur-ni program, ki ga bodo dopolnjevali posnetki in intervjuji z nagrajenci, bo vodil Andre Merku.' Večer »Trieste onora i suoi campioni ricordando Giordano Cottur« (Trst se poklanja šampionom in se spominja na G. Cot-turja) se bo začel ob 20.00. Vodstvo ZSŠDI s Furlaničem Vodstvo ZSŠDI se je v Trstu srečalo s predsednikom tržaškega občinskega sveta Iztokom Furlaničem. Kot piše v tiskovnem sporočilu ZSŠDI je v vsebinskem bogatem in izčrpnem pogovoru prišlo do izraza dejstvo, da je Furlanič velik ljubitelj športa, da do potankosti pozna širino in življenjskost pa tudi vse dileme našega slovenskega športa. V razgovoru s predsednikom ZSŠDI Peterlinom sta se dotaknila tudi perečih aspektov, ki so povezani s športno specifiko tržaške občine in s tem v zvezi z vadbenimi prostori in igrišči nasploh, ki so v lasti in v upravljanju Občine same in so velikokrat predmet nezadovoljstva prav na strani slovenskih društev. KOŠARKA - Evropski pokal: Banvit Bandirma - Union Olimpija 81:65 (23:11, 43:34, 63:55). KOLESARSTVO - Gorazd Štangelj je novi selektor slovenske kolesarske reprezentance. NOGOMET - Nogometna zveza je izključila Nocerino iz prvenstva Lega Pro. NOGOMET 2 - Četrtfinale pokala: Napoli - Lazio 1:0. (Higuain v 82. min.) NOGOMET 3 - Dvoransko EP: Slovenija - Italija 3:2 (1:0). ODBOJKA - 1. slovenska ženska liga: Go Volley - Braslovče 0:3 (16, -15, -19 JADRANJE - Svetovni pokal v Miamiju Sivitz Košuta in Farneti zdrknila še mesto niže V morju pred Miamijem so drugi dan regate za svetovni pokal dokončali samo en plov. Zaradi brezvetrja so morali jadralci olimpijskih in parolimpijskih razredov dolgo čakati na start regate, nato pa jadrali v zelo rahlem vetru (5 vozlov). Med 29 nastopajočimi v olimpijskem razredu 470 ni prišlo do bistvenih razlik: Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta spet jadrala na repu flote in dokončala edino regato na 26. mestu, tako da sta na skupni razvrstitvi zdrknila še mesto niže (zdaj sta 26.). Po treh plovih vodita Francoza Bouvet/Miorn pred Hrvatoma Fantelo in Mareničem. / NOGOMET Četrtek, 30. januarja 2014 17 ELITNA LIGA - Kras je v derbiju kroga v gosteh premagal Fontanafreddo Prvič sami na vrhu Fontanafredda - Kras 0:1 (0:0) Strelec: Giordano v 58. min. Kras: Calligaro, Simeoni (od 79. Maio), Tawgui, Giordano, Arčaba, Božič, Spetič, Gru-jič, Kneževič (od 89. Capalbo), Žlogar, Cor-vaglia (od 90. Carli). Kras je včeraj popoldne v Fontanafred-di odigral eno boljših tekem. V obrambi so bili zbrani, v zvezni liniji čvrsti in natančni, v napadu pa borbeni in požrtvovalni. Zmaga varovancev trenerja Branka Zupana je bila povsem zaslužena. Rdeče-beli so tako prvič v letošnji sezoni prehiteli na lestvici furlansko ekipo in so tako po 18. krogih sami na vrhu. Do konca rednega dela prvenstva je sicer še 12 tekem (na razpolago je še 36 točk). V uvodnih dvajsetih minutah so igrali bolje gostitelji, ki so nekajkrat resneje zaposlili vratarja Calligara. Številka ena Krasa je moral posredovati v 9. in v 17. minuti. V 20. minuti se je prvič resneje približal vratom Milan Grujič, ki pa ni streljal, ampak podal. Odtlej se je Krasu »odprlo«. Zupanovi fantje so prevzeli pobudo v svoje roke in stopnjevali napade. V napadu je bil včeraj še posebno razpoložen Corvaglia, ki je povzročil veliko preglavic domači obrambni vrsti. Napadalec Krasa je bil v začetku drugega polčasa najbolj zaslužen, da je po njegovi solo akciji Giordano potisnil žogo v mrežo. To se je zgodilo v 58. minuti, ko je Corvaglia (skupaj z Luko Spe-tičem je bil najboljši na igrišču) na desni strani igrišča preigral tri nasprotnikove igralce in podal v sredino. Po golu so rdeče-beli še naprej igrali zbrano, čeprav so domači igralci dvignili ritem igre in na vse načine poskusili izenačiti. Najlepšo priložnost za nov zadetek pa je imel znova Kras. V sodnikovem petminut-nem dodatku je Maio, ki je zamenjal Simeo-nija, sam pred vratarjem zgrešil stoodstotno priložnost. Še dobro, da huda napaka, ni vplivala na končni izid. Po trikratnem sodnikovem žvižgu so se v taboru repenskega kluba oddahnili. »Zmaga je zaslužena. Igrali smo eno boljših tekem. Vsi so se potrudili. Veseli smo, da smo prvi na lestvici. Toda ne smemo si dovoliti padca koncentracije. Že v nedeljo nas čaka težka tekma proti Virtusu Corno,« je pohvalil in opozoril spremljevalec Krasa Paolo Sarazin. Izidi 17. kroga: Azzanese - Cjarlins 0:0, Gemonese - Manzanese 0:0, San Daniele - San Luigi 1:3 (prejšnji teden), Ism - Muggia 0:1. PROMOCIJSKA LIGA - V Žavljah Juventina Šov Vesne Zaule - Juventina 0:2 (0:1) Strelec: Giolo v 30. in 94. min. Juventina: Sorci, Racca, Beltrame, Ghirardo, Sellan (Iansig), Manfreda (Jarc), Stabile, Zorzut, Giolo, Markič, Palermo (Bečirevič). Trener: Murra. Rdeč karton: Zorzut v Za pravi podvig je včeraj popoldne poskrbela štandreška Juventina, ki je doslej vodilni ekipi iz Žavelj zadala drugi prvenstveni poraz. Juventina je predvsem v prvem polčasu igrala brezhibno. Murrovi fantje so se odlično pripravili na včerajšnje srečanje. Pred številnim občinstvom (v Žavljah je bilo precej tudi navijačev Juventine) so gostje zasluženo povedli okrog 30. minute, ko je »bomber« Giolo izkoristil nepazljivost žaveljske obrambe in zatresel mrežo. Reakcija gostiteljev je bila ostra. Predvsem v drugem polčasu so se na vse kri-plje borili in skušali izenačiti. Kmalu bi jim uspelo, toda vratar Sorci se je kar nekajkrat izkazal. Juventina je večkrat poskusila drugi gol doseči v protinapadu. Uspelo ji je šele v 94. minuti, znova z Giolom, ki je izkoristil napako vratarja Stefana Furlana (ex Kras in Pri-morje). Treba je še dodati, da je sodnik trikrat potegnil iz žepa rdeči karton. Izključil je dva domača nogometaša in Zorzuta. V taboru Juventine so bili po tekmi zelo zadovoljni: »Igrali smo dobro in zasluženo zmagali. Dokazali smo, da se lahko borimo za sam vrh,« je dejal predsednik Juventine Marko Kerpan. (jng) Vesna - Pro Cervignano Muscoli 6:2 (1:2) Strelci: Dragosavljevič v 30. min.; Venturini v 50. min., Božičič v 60. in 75. min., Avdič v 71. min., Muiesan v 90. ugnala vodilnega! v drugem polčasu! Vratar Juventine Luca Sorci, Slovenec doma iz Gradišča, je imel včeraj v Žavljah precej dela fotodamj@n Vesna: Carli, A. Goran, Rssone (Rebula), Božič, Avdič, Škrbina, Dragosavljevič (Pin), Božičič (Vitali), Ven-turini, Muiesan, Gianneo, trener Za-nuttig. Po prvem polčasu nihče v Vesninem taboru ni pričakoval tako ugodnega razpleta, saj je domače moštvo izgubljalo z 1:2, čeprav ni igralo slabo. Pa vendar: v drugem polčasu je prišlo do popolnega preobrata. Kriško moštvo je doseglo kar pet zadetkov, zasluženo in visoko zmagalo ter ob porazu ekipe Zaule doma proti Juventini prevzelo vodstvo na lestvici. Tekma pa se ni začela najbolje za gostitelje, ki so prejeli prvi zadetek v 15. minuti. Vratar Edvin Carli je sicer ubranil enajstmetrovko, žogo pa je le odbil do igralca Pro Crvignana, ki jo je potisnil v mrežo. Pet minut pozneje so gostje iz protinapada izid podvojili. Kriško moštvo je reagiralo in v 30. minuti zmanjšalo zaostanek na 1:2 z Drago-savljevičem. Malo pred iztekom polčasa so gostje ostali v desetih (izključen igralec). V drugem polčasu je Venturini že v 5. minuti stanje izenačil in tedaj se je začel pravi šov domačih igralcev, ki so dosegli še štiri zadetke, dva z Božičičem, po enega pa sta dala Avdič in Muiesan. In "teniška zmaga" je bila tu. (lako) 2. AMATERSKA LIGA Zarja zmlela tržaške »zvončke« Campanelle - Zarja 0:1 (0:1) Strelec: Ferro v 20. min. Zarja: Rossoni, Ferro, Markovič, Diviccaro, Roviglio, Degrassi, Ruggie-ro (od 85. Colasuonno), Aiello, Berno-bi, Romich (od 75. Pipan), Cermelj (od 70. Borelli). Zarja je večji del tekme gospodarila na igrišču. »Nasprotniku smo prepustili le slabih deset minut. Večji del tekme so jih pritisnili na njihovo polovico igrišča in ustvarili ter zgrešili vsaj štiri zelo zrele priložnosti za gol. Dobro je, da si nismo privoščili običajne napake v obrambi in prejeli zadetka,« je po tekmi dejal športni vodja Zarje Robert Kalc. Odločilni gol je v prvem polčasu dosegel Ferro. Pri bazovski Zarji zdaj upajo, da bodo že v nedeljo podaljšali pozitivno serijo. Na domačem igrišču bodo namreč gostili Alabardo. Ostali izid: Aurisina - Sistiana 0:3 (Kočič 2, Črgan). DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Vodili, nato pa izgubili Kras Repen - Cometazzurra 2:3 (1:0) Strelca: Selakovič in Košuta. Kras: Gregori, Jurc, Carlassara (Nabergoj), Košuta, Žerjal, Jankovič, Zolt, Selakovič (Procacci), Kocman, Mi-loševič, Taglialatela. Trener: Pahor. Deželna ekipa naraščajnikov je na domači Rouni izgubila proti solidni furlanski ekipi. Varovanci trenerja Andreja Pahorja so v prvem polčasu igrali dobro in vodili. »V prvem delu smo popolnoma onesposobili nasprotnika. Nato pa smo popustili. Škoda, saj bi si zaslužili vsaj točko,« je po tekmi dejal trener Andrej Pahor. V drugem delu so gostje vodili s 3:1. Pet minut pred koncem pa je Kras dosegel še gol. Bilo pa je prepozno. □ Obvestila ŠK KONTOVEL sporoča, da bo redni letni občni v četrtek, 30. januarja ob 20.30 v dvorani na Kontovelu. 1. AMATERSKA LIGA Breg osvojil vse tri točke Sovodnje: alarmni zvonec Primorec iztrgal točko v gosteh Sovodnje - Costalunga 2:4 (1:2) Strelca: Panič v 6., Trampus v 65. min. Sovodnje: Devetak, Trampus, Stergulz, Galliussi, Tomsič, Bernardis, Ščurek (Biasiol), Flocco, Devetti (Černe), Panič, Bajec (Mau-rencig). Položaj Sovodenj v lestvici je vedno bolj zaskrbljujoč, saj so varovanci trenerja Sarija v novem letu trikrat izgubili na treh tekmah, na katerih so prejeli kar deset zadetkov. Tudi tokrat so domači prikazali lepo igro, naivne napake v obrambi pa so bile usodne. Po silovitem začetku Costalunge je Sovodnje popeljal v vodstvo Panič po lepem predložku Devettija. Veselje domačih pa je trajalo zgolj pol minute, saj so gostje takoj izenačili in nato povedli v 35. minuti. Panič bi lahko nato pred iztekom polčasa izenačil, a je branilec odbil žogo, ko je bila ta na črti. Costalunga je v 52. minuti dosegla tretji zadetek, Trampusu pa je takoj uspelo znižati razliko. Ponovno pa je slab poseg domače obrambe po samih štirih minutah bil usoden za končni 2:4. (av) Pro Gorizia - Breg 0:1 (0:0) Strelec: 55. Moscolin Breg: Daris, Suttora, Sovič, Cok, Latin (Labella), Omari (Coppola), Vianello, Bertocc-hi, Moscolin (Maresca), Rushiti, Nigris. Breg je po dveh zaporednih neodločenih izidih ujel prvo zmago v novem letu. Zmaga ni bila povsem zaslužena. Srečanje so boljše začeli gostitelji, katerim je sodnik po komaj šestih minutah razveljavil gol zaradi dvomljivega prekrška v napadu. Štiri minute kasneje je Daris izvrstno ubranil udarec z glavo nasprotnikovega napadalca. V 24. minuti pa je sodnik, po sporni situaciji v kazenskem prostoru Brega, pokazal drugi rumeni karton nasprotnikovemu igralcu in tako je Pro Gorizia morala nadaljevati tekmo z možem manj. V drugem polčasu je Breg povedel z Moscolinom, ki je izkoristil predložek Nigrisa. Sledila je dolgočasna igra, v kateri je moral sodnik velikokrat segati po rumenih kartonih. V 79. minuti je Moscolin zapravil dobro priložnost za drugi zadetek. (M.F.) Mariano - Primorec 1:1 (0:0) Strelec: Ruzzier v 60. min. Primorec: Sorrentino, A. Cappai, Tuberoso, Lauro, Licciulli, D. Lodi, Mascarin, Skol-nik, N. Cappai (T. Lodi), DAvanzo (R. Castril-lon), Ruzzier (Di Gregorio). Na težkem igrišču v Marianu je Primorec odščipnil točko neugodnemu nasprotniku, ki je v prvem polčasu imel več od igre. Ni mogel pa prebiti Primorčeve obrambe, ki je bila vedno na mestu. Gostje so v 15. minuti drugega polčasa prešli v vodstvo z lepim udarcem zunaj kazenskega prostora Ruzzierja in so nato branili tesno vodstvo skoraj do zadnje minute srečanja. Prav v eni izmed poslednjih akcij so gostitelji stanje izenačili. (lako) Ostali izid: Domio - Cormonese 0:1. PLANINSKI SVET Pohod v spomin na Marjana Štoko Marjana Štoke s Proseka, ki so ga pred sedemdeseti leti Nemci obesili na drog in ga ustrelili, so se letos spomnili tudi s spominskim pohodom, ki je povezal Prosek in Štorje, kjer je bil petnajstletni fant kruto ubit. Pohod je bil v bistvu uvod v osrednjo spominsko svečanost, ki je v Štorjah stekla v nedeljo, 19. januarja. Kljub slabim vremenskim napovedim se je pred spominkom padlim na Proseku v nedeljo zjutraj zbralo kar štirideset pohodnikov s Proseka (na fotografiji foto Damj@n), Kontovela, Goriške in tudi iz obmejnih vasi, med katerimi je bilo tudi veliko mladih obrazov. Mimo spomenika pri Proseški postaji so pohodniki nadaljevali pot preko Brišč-kov, Repna, Cola do Vogelj vse do To- majskega Križa, nato pa dalje do Grahovega Brda. Tam so se na kmetiji Mah-nič okrepčali z golažem in polento, ki sta jo častila Občina Sežana in vaška skupnost Štorje. Pohodniki so nato krenili še do Štorij, kjer jih je pričakala Godba na Pihala s Proseka. Ob njeni spremljavi so položili venec na spomenik, sledila pa je zelo dobro obiskana spominska slovesnost. Do Štorij je naposled prikorakalo približno šestdeset pohodnikov, saj so se nekateri, tudi z družinami, pridružili pohodu pri To-majskem Križu in v Grahovem Brdu. Vreme je bilo naposledpohodnikom naklonjeno, saj do poznega popoldneva o dežju ni bilo ne duha ne sluha. Organizatorji si nadejajo, da bodo pohod ponovili vsako leto. Preimenovali ga bodo v Pohod treh spomenikov, saj trasa pohoda povezuje proseški spomenikpad- lim v NOB, spomenik talcem na Prose-ški postaji in spomenik v Štorjah v spomin na Marjana Štoko. Pri pohodu so sodelovale vaške organizacije s Proseka in Kontovela, ŠD Kontovel in SPDTsta vsem pohodnikom dala na razpolago tudi kombi za vrnitev iz Štorij, gospa Tamara pa je ponudila prostore bara Makadam na Pro-seku, kjer so zjutraj zbirali prijave. (V.S.) 482 0 Četrtek, 30. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / Ç Naši oskarji 2013 T 0 i Zs&t DANES OB 18.30 SLOVESNO PODELJEVANJE NA OPČINAH Noč (naših) oskarjev Dvanajstič bomo skupno in tretjič v partnerstvu z ZSŠDI imenovali najboljše športnike v ekipnih panogah in podelili tudi šest posebnih priznanj Naši oskarji 2013 Zrêff v C 1 Pridite, ne bo vam žal! Dvanajstič skupno in tretjič v partnerstvu z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji bomo danes ob 18.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah slovesno podelili Naše oskarje za slovenske športnike iz Italije, ki branijo barve naših društev. Ideja o tej nagradi se nam je v uredništvu Primorskega dnevnika porodila v začetku prejšnjega desetletja na podlagi ugotovitve, da športniki, ki nastopajo v ekipnih panogah, kljub svoji nesporni popularnosti v zamejstvu, skoraj nikoli ne pridejo v poštev za prireditev Naš športnik, ki je že po svoji naravi bolj namenjena športnikom in športnicam, ki tekmujejo v individualnih športnih disciplinah, velikokrat tudi ne v okviru slovenskih društev. Idejo smo povzeli po zamisli Andreja Vremca (o tem smo v zadnji torkovi športni prilogi nekaj napisali tudi v rubriki Ali ste vedeli?), ki je leta 1999 v Trstu zelo uspešno organiziral košarkarske oskarje, mi pa smo oskarje razširili še na druge najbolj razširjene ekipne panoge pri nas. Odkar je naš partner Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, podeljevanje oskarjev ni več le simbolično, temveč poteka v okviru prireditve Naši oskarji. Za razliko od dosedanjih izvedb, bo letošnja v znamenju »večje napetosti«, saj bomo imena zmagovalcev v članskih in mladinskih kategorijah razkrili šele na sami prireditvi. Prvič bomo letos imenovali tudi najboljšo člansko in mladinsko ekipo. Letošnja novost so tudi posebne nagrade, ki jih podeljujemo prvič v štirih različnih kategorijah. Zanje smo se odločili tudi zaradi za naše športnike tudi nekoliko »manj dostopnega« formata čezmejnega nagrajevanja Naš športnik, ki pa seveda ostaja pri nas športno priznanje »številka ena«. Tako bomo v okviru današnje prireditve imenovali najboljšega trenerja, podelili bomo priznanje našemu športniku, ki se je izkazal na mednarodni ravni in tri priznanja »naši upi«, namenjene mladim športnikom slovenskih društev, rojenim med letoma 1995 in 1998. Nagrada »brez meja« pa je namenjena slovenskemu športniku iz Slovenije ali itali- primorski_sport facebook 4 arhiv jansko ali drugače govorečemu športniku, ki s posebnih uspehom brani barve enega od slovenskih društev v Italiji. Na ta način počasi širimo »oskarje« tudi na druge športne panoge. Letos še brez nominacij, prihodnje leto pa bo morda že drugače ... ZSŠDI Reklamni spotza naš šport Podeljevanje oskarjev našim "najboljšim", je verjetno eden najlepših in najuspešnejših reklamnih spotov, ki bi si jih lahko sploh izmislili, da pri naših ljudeh na zelo lep način izrišemo podobo našega športa. Je pa to tudi trenutek, ko se lahko na skromen, a dovolj originalen način zahvalimo tudi na javni prireditvi vsem, ki soustvarjajo naš športni vsakdan in tako tudi s to dejavnostjo potrjujejo svojo narodnostno pripadnost in predanost vsakodnevnemu boju za naš še nadaljnji obstanek na teh tleh. Čudovita je ta zamisel športnega uredništva Primorskega dnevnika, ki jo pri ZSŠDI podpiramo z obema rokama in ponosni smo na to, da smo enakopravni partner pri uresničitvi slovesnosti, na katero iskreno vabim vse naše športnike. Ivan Peterlin predsednik ZSŠDI I Nagrajevanje tudi neposredno po www.primorski.eu Slovesno podelitev Naših oskarjev 2013 bomo prvič neposredno predvajali v »streamingu« preko naše spletne strani www.primorski.eu. Kdorkoli si to želi, si bo lahko celotno prireditev ogledal tudi pred domačim računalnikom. Upamo, da bo kakovost prenosa dovolj dobra, za kar že vnaprej prosimo tiste, ki bodo v dvorani, da za časa prireditev ugasnejo svoje mobilne telefone. I Posredno pa na valovih Radia Trst A Prireditev Naši oskarji 2013 bo tudi letos v celoti posnel slovenski program deželnega sporeda RAI. Radijski prenos boste lahko poslušali v nedeljo, 23. februarja od 17.30 dalje. Na voljo tudi parkirišče Tiste, ki se nam bodo danes pridružili na Opčinah, obveščamo, da bo možno osebne avtomobile parkiriati tudi v parkirišču Zadružne kraške banke ob dvorani, v kateri se bo odvijala prireditev. Nominiranci 2013 NAJBOLJŠI ODBOJKAR Vasilij Kante Filip Hlede Ambrož Peterlin Simon Plesničar Jernej Terpin NAJBOLJŠI KOŠARKAR Daniel Batich Matija Batich Borut Ban Peter Franco Saša Malalan Christian Slavec NAJBOLJŠA ODBOJKARICA Tanja Babudri Vera Balzano Sabrina Bukavec Karin Crissani Jessica Stoka NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ Edvin Carli Luca Carli Daniel Franco Niko Jevnikar Jar Martini Matteo Pipan NAJBOLJŠI MLADI NOGOMETAŠ NAJBOLJŠA MLADA Erik Rebula Alessio Caselli Albert Kerpan Stefano Simeoni Andrej Žerjal NAJBOLJŠI MLADI ODBOJKAR Danjel Antoni Sandi Persoglia Samuel Princi Jernej Terpin Peter Vogric ODBOJKARICA Petra Grgič Nika Klobas Maja Kojanec Sara Preprost Janika Škerl NAJBOLJŠI MLADI KOŠARKAR Simon Cettolo Luca Gelleni Ilja Kocijančič Martin Ridolfi Samuel Zidarič NAJBOLJŠA ČLANSKA EKIPA Breg, nogomet 2. amaterska liga Jadran, košarka državna C-liga Olympia, moška odbojka, deželna C-liga Sloga Tabor, moška odbojka, državna B2-liga Vesna, nogomet, promocijska liga. NAJBOLJŠA MLADINSKA EKIPA Kras, nogomet naraščajniki Jadran, košarka under 19 Olympia, moška odbojka, under 17 Zalet, ženska odbojka, under 18. Posebni oskarji NAJBOLJŠI TRENER BREZ MEJA ODMEVEN MEDNARODNI USPEH MLADI UPI Priznanja ZSSDI Kdo lahko prejme oskarja? Tradicionalne Naše oskarje v ekipnih panogah vsako leto, skupno že dvanajstič, podeljujemo slovensko govorečim športnikom v Italiji, ki so vsaj pol prejšnje sezone (letos v sončnem letu 2013) branili barve enega od slovenskih društev v Italiji, včlanjenih v ZSŠDI. Za mladinske oskarje velja starostni razpon med letnikoma 1995 in 1998. Tukaj smo letos naredili izjemo za dva košarkarja, ki na podlagi dogovora o sodelovanju Jadrana s Team 98 (Pallaca-nestro Trieste) koz izposojena igralca (in ne torej po lastni izbiri) branita barve italijanskega kluba. Oskarje podeljujemo na podlagi individualnega glasovanja strokovnih komisij. Letos bomo prvič podelili še nekaj drugih priznanj, za katere veljajo ista pravila kot za oskarje v ekipnih panogah (za mlade upe je torej spodnja starostna meja letnik 1998). PRIREDITEV NA OPČINAH - Voditelja Evgen Ban in Marko Sancin pripravljata šov »Notar« bo Marij Čuk Kolumnist torkove priloge v posebni vlogi - Nagrajevanje bo v znamenju glasbe, petja, humorja in različnih prizorov Prireditev Naši oskraji 2013 bo vodil že prekaljeni radijskih duo Evgen Ban in Marko Sancin. Soletnika (letos bosta dopolnila 40 let - najprej Marko, nato še Evgen) sta v bistvu skoraj neločljiv binom. Od oktobra se oglašata na valovih Radia Trsta A v jutranji oddaji Radio aktivni val, po izkušnji na Oskarjih pa bosta vodila tudi letošnjo pustno po-vorko na Opčinah: »Ko so me iz ZSŠDIpro-sili za sodelovanje, sem hitro sprejel, ob tem pa povabil v akcijo še Marka. To se mi je zdelo čisto naravno,« je pojasnil Ban. Za današnjo prireditev sta pripravila scenarij, ki pričakovano vključuje veliko glasbe, petja, humorja, prizorov, da bo dogajanje na odru čim bolj dinamično. »Uradni pečat« bo v vlogi, ki je še ne gre razkriti, dal prireditvi Marij Čuk, upokojeni novinar Rai in kolumnist naše torkove priloge. »Seveda si želimo, da bi občinstvo sodelovalo, in ne le poslušalo,« je še dejal Ban. Da bo prireditev prav gotovo usklajena, je skoraj zagotovljeno. Evgen in Marko sta sodelovala že med šolskimi klopmi, ko sta sku- paj nastopala na božičnicah (Ban je končal klasični licej, Sancin pa znanstvenega), bila sta ustanovitelja glasbene skupine Status symbol, kjer je Marko igral za klaviaturami, Evgen pa na bobne in je pel. Na radijskih valovih sta sodelovala pri oddaji Zu fus, ki je bila v bistvu za Marka prvo radijsko sodelovanje, zdaj - odkar se je Ban vrnil z Milana, kjer je vodil televizijske oddaje - sedita skupaj spet pred mikrofonom. Športnik je bil samo Ban, ki je igral košarko pri Kontovelu, Sancin zelo rad plava, sicer pa se je popolnoma predal glasbi. Oba sta zaključila študij na filozofski fakulteti v Trstu, Sancin je diplomiral tudi iz klavirja, zdaj pa se še dodatno izobražuje in med drugim vodi zbor Jacubus Gallus. Voditelja prireditve naši Oskarji sta pripravila tudi napovednik, ki si ga lahko ogledate na naši spletni strani www.primorski.eu in po katerem vse bralce spletne strani vabita na ogled današnje prireditve na Opčinah ob 18.30 v prostorih Zadružne kraške banke. (V.S.) Izsek videonapovednika, ki sta ga pripravila voditelja Evgen Ban in Marko Sancin / RADIO IN TV SPORED Četrtek, Bö. januarja 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx dok.: Proti miru, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Po-meriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Don Matteo 23.30 Aktualno: Porta a porta 6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Serija: Le nuove avventure di Flipper 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nad.: Pasion prohibida 14.50 Detto fatto 17.00 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.50 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 22.45 Serija: Blue Bloods 23.45 Il grande cocomero 21.10 FiIm: Faccio un saIto aII'Avana (kom., It.) 23.20 X-Style O Italia 1 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento -Spaziolibero 10.15 Reportaža: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S., Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.40 Nan.: How I met your mother 17.30 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Mistero 0.30 Show: Le Iene La 7 LA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico ^ Tele 4 Slovenija 1 21.05 FiIm: II sapore deIIa vittoria 23.05 Gazebo U Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.20 Serija: Hunter 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.50 Film: Asso 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Sfida tra i ghiac-ci 23.25 Serija: The Chase 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Kviz: Male sive celice 11.25 Odpeti pesniki 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Globus 14.05 Dok. serija: Village folk 14.15 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.4518.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.05 Tarča 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Kviz: Male sive celice 8.45 Infodrom 8.50 Otroški kanal 10.00 Zabavni kanal 10.30 Dobra ura 11.45 Dobro jutro 14.35 19.00 Točka 15.30 Evropski magazin 15.45 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 16.20 Mostovi - Hidak 16.50 Dok. serija: Človeški planet 17.50 Točka preloma 18.20 Dok. serija: Village folk 18.30 Turbulenca 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Dok. film: Pred Sočijem, 2. del 20.50 Film: Samo enkrat živiš 22.25 Nan.: Miranda 22.55 Nad.: Usodna leta Slovenija 3 6.0021.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 Poročila 9.00 Redna seja Državnega zbora: 21. redna seja DZ, prenos 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Folkest 2013 15.15 Avtomobilizem 15.30 Le parole piu belle 16.00 City folk 16.30 K2 17.00 Slovenski magazin 17.30 Pogovor z... 18.00 23.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.45 Ora musica 19.55 Serija: Al bed and breakfast 20.30 Film: Ad-dio, vecchio west 22.15 Avtomobilizem 22.30 Lynx magazin 23.20 Med valovi Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Evropski večer Lojzeta Peterleta 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Ločevanje odpadkov - Komunala Nova Gorica 21.30 Preverjamo kakovost - Od vil do vilic 21.50 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.15 16.50 Nad.: Vihar 8.1015.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 9.0510.20, 11.25 Tv prodaja 9.2010.35 Nad.: Ko listje pada 11.40 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.35 Serija: Tv dober dan 13.35 Serija: Svingerji 14.00 22.20 Serija: Gasilci v Chicagu 14.55 Serija: Razočarane gospodinje 18.55 24UR - vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: Osvoji ljubezen! 23.15 Serija: Dvojnica Kanal A 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Il Museo storico navale di Venezia 12.40 Ro-tocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.2016.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Pun-tozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik 6.50 Risanke in otroške serije 8.10 Epizode 8.45 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.10 12.55 Serija: Alarm za Kobro 1110.05 17.05 Nad.: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.2019.30 Serija: Zmeda v zraku 14.50 Film: Kraljica šunda 16.3018.00, 19.55 Svet 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 20.05 Film: 12 preizkušenj 22.05 Nad.: Igra prestolov 23.05 Film: Brez izhoda RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby - 3. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Fil-mofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta- ims Četrtek, BD. januarja Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Segreti ZDA 1997 Režija: Jocelyn Moorhouse Igrajo: Michelle Pfeiffer, Jessica Lange, Jason Robards in Jennifer Jason Leigh Moorhouse se je tokrat posvetil pripovedi družinske zgodbe, ki je pred tem prejela nagrado Pulitzer. V Midwestu živijo oče in njegove tri hčerke. Veleposestnik nekega dne odloči, da bo svoje posestvo razdelil med dediče, pri čemer pa izpusti najmlajšo hčerko. Stvar seveda privede do hudega trenja in se še dodatneje zaplete, ko najstarejša sestra Rose, spregovori mlajši Ginny o spolnem nasilju, ki ga je nad njo v preteklosti izvajal pijani oče. Kljub zelo dobri igralski zasedbi filmska predelava knjižne uspešnice je precej razočarala. menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Četrtek, 30. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 1010 1020 Izrazita hladna atlantska fronta bo v četrtek pripomogla k nastanku ciklonskega območja, ki bo v naslednjih dneh povzročil dotok zelo vlažnih južnih tokov proti severni Italiji. Po vsej deželi bo oblačno vreme. Zjutraj bo v nižinskem pasu in ob morju zmerno deževalo; v hribih bo zmerno snežilo do dna dolin. Sprva bo v gričevnatem pasu lahko še snežilo, na Kraški planoti pa bo ponekod nevarnost žleda in poledice. Od popoldneva bo močno do obilno deževalo, v hribih pa močno snežilo. Ob morju bo pihal okrepljen vzhodnik. Med Gradežem in Lignanom bo plimovanje lahko povišano. Ponoči bo pretežno oblačno, v drugem delu noči se bodo od jugozahoda začele pojavljati padavine, ki se bodo zjutraj razširile nad osrednjo Slovenijo, popoldne pa postopno še bolj proti vzhodu. Na Primorskem bo deževalo, drugod snežilo. Zvečer bo od juga sneg začel prehajati v dež in ponekod bo možna poledica. Ob morju bo zapihal jugo. Povsod po deželi bo oblačno vreme. Po nižinah in ob morju bo močno deževalo. Več padavin bo sicer na zahodnem pasu. VTrstu bodo padavine zmernejše. V hribih bo na zahodu obilno snežilo, na vzhodu pa močno. Zjutraj bo v Alpah in po kotlinah meja sneženja nad 600m, v predalpskem pasu pa nad 1200m. Čez dan se bo v Alpah dvignila na 800m, v Predalpah pa na 1500m. Ob morju bo pihal okrepljen vzhodni veter. Jutri bo oblačno. Občasno bodo še padavine, ki bodo pogostejše in izrazitejše v zahodnih krajih. Na severozahodu države bo snežilo, drugod pa večinoma deževalo. Ob morju bo pihal jugo. £ Sonce vzide ob 7.28 in zatone g ob 17.08 Dolžina dneva 9.40 Luna vzide ob 6.39 in zatone ob 17.02 Vremensko pogojene težave bodo sprva imeli le najbolj občutljivi, čez dan se bo vremenska obremenitev krepila in težave bodo v drugi polovici dneva pogostejše. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo dosledno upoštevanje morebitnih predpisanih diet in odmerkov zdravil ter večjo previdnost. Danes: ob 3.07 najnižje -24 cm, ob 8.55 naj-_ višje 54 cm, ob 15.36 najnižje -70 Q cm, ob 22.10 najvišje 45 cm. S Jutri: ob 3.50 najnižje -28 cm, ob 9.36 najvišje 54 cm, ob 16.08 najnižje -70 cm, ob 22.46 najvišje 48 cm. LU če Morje je rahlo § razgibano, tem- peratura morja 11,8 stopinje C. _ Kanin - Na Zlebeh . . .390 *H!j| Vogel ................170 g Kranjska Gora.........50 cc Krvavec...............90 Cerkno........ne obratuje Rogla..................70 REKA 8/12 JUTRI Piancavallo . . . . '.'". . . . .170 Forni di Sopra .......180 Zoncolan............180 Trbiž .................150 Osojščica ............120 Mokrine .............270 298 palestinskih parov skupaj dahnilo usodni »da« JERIHO - Na območju Gaze in Zahodnega brega sta v torek potekali množični poroki, na katerih je usodni »da« dahnilo skupaj 298 palestinskih parov. Poročne obrede so finančno podprle palestinske oblasti, ki so za dogodek namenile okoli milijon evrov, od tega po okoli 2900 evrov za darilo vsakemu izmed novo poročenih parov, piše britanski BBC.Ena od dveh porok je potekala v mestu Jeriho na Zahodnem bregu, 218 parov pa je v zakonski stan pospremil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas. Na drugi poroki v Gazi je sodelovalo 80 parov. Predstavnik palestinskih oblasti Džamal Lafi je ob dogodku pojasnil, da so z množično poroko, ki so jo v celoti financirali, mladim želeli pomagati, da se poročijo kljub težki gospodarski situaciji. Snežno neurje v Atlanti povzročilo prometni infarkt ATLANTA - Snežno neurje, ki je v torek zajelo jug ZDA, je povzročilo številne težave, terjalo je tudi smrtne žrtve. V pričakovanju neurja, ki je seglo vse do obale Mehiškega zaliva, so v Atlanti skrajšali delovni in šolski dan, kar je povzročilo prometni infarkt. Promet so za silo usmerjali tudi vratarji stolpnic in zasebni varnostniki. »Grozno. Težko je bilo voziti, ker cest sploh niso očistili ali posolili. Hvala bogu, da sem iz Slovenije in vem kako voziti po zasneženi cesti in sem pred kratkim zamenjala gume,« je povedala Cvetka Vidmar-Casar, ki živi v predmestju Atlante. Ljudje enostavno ne prilagodijo vožnje snegu, ki ga niso vajeni. a// / 100 odtenkov vsakdana /T/ Ne zamudite zadnjih dni. Še je čas, da postanete naročniki Primorskega dnevnika. naročniška akcija 2014 Celoletna naročnina: 230 €, to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost vplačila naročnine v dveh obrokih (2 x120€) - za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko. Celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov. APrimorski r dnevnik Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. info: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu