Kozjanci se bojijo Strojanovih
Deseti dan iskanja Mlinarjeve
st. 69 ■ leto 62 - celje. 31.8. 2007 - cena 1,25 eur - 299.55 sit_'■i"""
Anton Šepetavc, novi ravnatelj I. gimnazije
Veronikina nagrada na dva dela
Maričevo šampionsko savinjska vino
I
DOGODKI
Pri gradnji OŠ Frana Kranjca na Polulah ne pričakujejo več neprijetnih presenečenj. Šolo naj bi končali v zimskih mesecih.
V novo polulsko šolo še to zimo?
Celjska občina je med letošnjimi počitnicami v šolah izvedla obnovitvena dela v vrednosti 330 tisoč evrov. V I. OŠ so zamenjali okna na dvoriščni strani, obnovili in preuredili hodnike ter dobili prostor za kabinete in garderobne omare. V m. OŠ so obnovili zunanje igrišče, v OŠ Lava pa poplavljeno jedilnico. Za vrtce je občina namenila malo več kot 182 tisoč evrov. Enoti Vrtca Anice Cernejeve v Čopovi ulici so zamenjali fasadne stene in stavbno pohištvo, enoti Vrtca Točke Čečeve na Hudinji so zamenjali nadstreške, enoti Gaberje pa cisterno za olje. V enoti Vrtca Zarja v Nušičevi ulici je bila odstranjena salonitna strešina, v zaključni fazi pa je postavitev montažnega prizidka k enoti Čira Čara v Škapinovi ulici, kjer bo prostor za eno skupino otrok. Že v septembru naj bi se začela dela na bazenskem kompleksu OŠ Glazija, ki bo dobila nov terapevtski bazen.
Počitniški čas občine običajno izkoristijo za večja in manjša popravila ter obnove šolskih in vrtčevskih objektov. Na Celjskem so se posamezne občine lotile tudi večjih investicijskih zalogajev, pri čemer pri zastavljenih ciljih časovno različno napredujejo.
Že ob začetku gradnje lani je tako postalo jasno, da nova osnovna šola na Polulah, vredna kar 6,2 milijona evrov, ne bo zgrajena do začetka šolskega leta 2007/ 2008. Ob začetku del se je namreč izkazalo, da gre za izjemno zahteven teren, pri čemer je bilo zaradi posebnih razmer treba prvotne načrte prilagoditi zemljini in geološkim pogojeni. Dela sicer tečejo, po napovedih Polone Ocvirk, vodje občinskega oddelka za družbene dejavnosti, pa naj bila končana še v tem koledarskem letu. Šolarji naj bi v klopi nove šole sedli nekje v zimskih mesecih. »Trenutno obnavljamo prizidek, ki ga nismo porušili, potekajo pa tudi spremljajoča gradbena dela na telovadnici. V septembru se bodo začela gradbe-no-obrtna ter strojna dela v samem objektu. Večjih za-
pletov ne pričakujemo več,« je povedala Ocvirkova. Učenci OŠ Frana Krajnca bodo tako kot že lani še nekaj mesecev gostovali v objektu nekdanje Kovinotehne. Za otroke, vpisane v vrtčevsko enoto Hribček na Polulah, bo do izgradnje šole organiziran dnevni prevoz na začasno lokacijo na Ljubljanski cesti.
Razseljeni učenci
V OŠ Braslovče, kjer se bo po katastrofalnem neurju pouk sicer začel 3. septembra, bo od 414 učencev v Ra-kovljah, na sedežu šole, ostalo le 60 otrok, medtem ko bodo 315 učencev v 14 oddelkih prestavili na različne lokacije. V podružničnih šolah v Letušu in na Gomilskem bo 46 oziroma 24 učencev, v veroučni učilnici na Gomilskem 44, prav toliko jih bo v občinski zgradbi v Braslovčah, 51 učencev bo pouk obiskovalo v prostorih Društva prijateljev mladine Braslovče, medtem ko bo 46 otrok začasne prostore našlo v dveh veroučnih učilnicah v Braslovčah. Za potrebe športne vzgoje bodo imeli otroci na voljo igrišča in objekte šport-
nega društva TVD Partizan. Zaradi poškodovanih igralnic v vrtcu v Braslovčah, ki ju je zalila voda, bosta dve skupini otrok gostovali v zbornici in večnamenskem prostoru.
Na Vranskem bodo prostorske težave šole rešili z od-prtjem nove večnamenske športne dvorane 21. septembra, ko bodo prostore v dvorani lahko uporabili za morebiten dodatni razred, če bo to potrebno.
Ponikva z novo šolo
Bodo pa v popolnoma novo šolo vstopili šolarji na Ponikvi, kjer je v pičlem letu zrasel nov objekt s telovadnico in z vrtcem, vsa zaključna dela so bila izpeljana v predvidenem roku. Na obnovo se pospešeno pripravlja KS Blagovna, tamkajšnja podružnična osnovna šola bo dobila nov prizidek, s katerim bodo rešili prostorsko stisko šole in vrtca, hkrati pa bodo uredili tudi zunanje igrišče. V Dobju se gradi večnamenski objekt, kjer bo prostor za vrtec in knjižnico.
OŠ Ob Dravinji brez telovadnice
Konjiška OŠ Ob Dravinji bo šolsko leto začela brez telovadnice. Julija so začeli obnavljati staro telovadnico in graditi novo majhno telovadnico in garderobe. Športna vzgoja v tem času ne bo trpela. Uporabili bodo zunanja šolska igrišča, šolsko avlo, nogometni štadion in tudi konjiško športno dvorano, če bo to mogoče. Poleg telovadnice bodo septembra začeh preurejati tudi kotlovnico, prihodnje leto pa bodo uredili atletski športni park, ki ga Slovenske Konjice še nimajo. Zanj je 90 tisoč evrov že zagotovljenih.
PM, MJ, MBP Foto: ALEKS ŠTERN
GOSTINSTVO HOCHKRAUT
Hoch kraut Daniel s.p. Globoko 1,3272 Rimske Toplice zaposli 2 delavki | za strežbo v gostinskem lokalu
__na železniški postaji v Celju in
I • fcuharja. hrfownacäja;041/639602
VODOVOD - KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o._
Uva 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
HI'H+lf-l-IJimTlli'HJI'HIH-CEI
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in _prijaznega okolja._
Ministrica s Celjskega?
Predsednik vlade Janez Janša je včeraj sprejel odstopne izjave ministra za zdravje Andreja Bručana, ministra za promet Janeza Božiča in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana.
Na prometnega ministra Božiča so v zadnjem času leteli očitki predvsem zaradi tragične nesreče na železniškem prehodu pri Cirkovcah. Za ministra za zdravje Bručana je bila v pripravi interpelacija, medtem ko je bil minister za visoko šolstvo Zupan tarča očitkov zaradi resolucije o visokem šolstvu.
Govori se že tudi o novih ministrskih imenih, med katerimi je tudi evropska poslanka Romana Jordan Cizelj. Jordanova, ki prihaja iz Latkove vasi pri Preboldu, naj bi zamenjala ministra Zupana. Kot novega ministra za promet najpogosteje omenjajo državnega sekretarja Petra Verliča, direktor Splošne bolnišnice Maribor Gregor Pivec pa naj bi nadomestil Bručana. U S
KRATKE-SLADKE
^flM Škoda ...
Dobrih 6.500 evrov bruto naj bila junijska plača medtem že upokojenega ravnatelj I. Gimnazije v Celju Jožeta Zupančiča. S tem se je uvrstil na tretje mesto najbolje plačanih direktorjev in ravnateljev javnih zavodov v Sloveniji, smo v petkovem Novem tedniku povzeli poročilo Ajpesa. »Škoda, da moja plača ni bila res takšna,« je pokomentiral podatek in pojasnil, da je šlo v tem primeru za odpravnino po dolgih desetletjih dela v šolstvu. Sicer pa podatek za letošnji maj pokaže, da je v resnici imel pol manjšo plačo in da se je z njo takrat znašel »komaj« na 625. mestu.
UVODNIK
Ves svet med ena in pet?
»Poljska buča šla je v šolo, mlada, majcena, zelena. Da bi kaj se naučila, a in b in enkrat ena. Dolgo v šolo je hodila, ni ji znanost šla nobena in še danes sredi polja ždi nevedna in rejena.«
Po vsej naučeni poeziji mije najbolj v spominu ostala ravno pesmica iz 1. b-razreda. Zdi se mi, da so nam z njo poskušali dopovedati, kako pomembna je izobrazba in da se je treba učiti. Tako je, vendar še bolj potencirano, pisalo tudi na mojem šolskem izkazu, ker je to povedal tisti tovariš, ki je premimi ravno v letu, ko sem se rodila, sicer pa nas je šolarčke pogledoval s fotografij na stenah učilnic. POLONA Kar kmalu so jih sneli, ker so rekli, MASTNAK da je to ideologija in daje to sporno in sploh ne spada na steno, ker je preveč očitno. A čeprav se ideologije ne da namazati na kruh, brez nje očitno ne gre, zato smo dobili novo. Samo da ne visi več tako očitno na stenah učilnic.
Tokrat ne govorim o že lani »opevanih« šolskih reformah, s katerimi sedanje ministrstvo tako radodarno zasipava šolski sistem, ne da bi razmišljalo o dolgoročnih posledicah. A nič hudega, kot da kdo še premore dolgoročni spomin u današnjem tempu življenja? Največji premiki so se vmes zgodili v glavah. Od takrat, ko smo prvič sedli v šolske klopi, se je spremenilo marsikaj. Seveda so nam tudi takrat v glavo vbijali, kako pomembno se je učiti. Na drugi strani pa je bilo jasno, da bo pridna Saša nekoč študirala,karkoli bo želela, da Rok živi za šport. Jure polni zvezke s karikaturami in jaz pač znam z besedami. Še zdaleč nismo bili vsi za vse, a smo zrasli v kar »fejst« mlade ljudi.
So nam pa vmes postopoma vprogramirali drugačno, uniformno mentaUteto. Pred maturo nas je tako polovica dijakov skoraj dobila čir na želodcu. Saj veste, odločilna življenjska prelomnica in vse to. Šolski uspeh je naenkrat postal edini kriterij uspešnosti, po katerem otroke presoja družbeno okolje. Čeprav se toliko poudarja podpora razvoju otrokovih individualnih sposobnosti ter kreativnosti, so pričakovanja neizprosno jasna. Vsi morajo doseä določene kriterije in jih po možnosti preseä! Da visokoletečim pričakovanjem niso vsi enako kos, že dolgo ni več samoumevno. O tem velja razmisliti, preden bomo v novem šolskem letu ponovno brali statistike o tem, kako se uvrščamo v svetovni vrh po samomorih najstnikov. Pa zaskrbljeno pisali o po šivih pokajočih gimnazijah ter izumiranju deficitarnih poklicev. Toda lestvica od ena do pet ni alfa in omega življenja, to si zapomnite, rumene rutice.

Sampionsko savinjsko vino
Letošnje ocenjevanje vin v okviru kmetijsko-živilske-ga sejma v Gornji Radgoni je pomenilo enega največjih uspehov za savinjske vinogradnike, saj je Silvester Ma-rič iz Petrovč za svoj char-donay izbor 2006 prejel laskavi naslov šampiona.
Z vinom je Silvo Marič zmagal že na tekmovanju savinjskih vinogradnikov, že takrat pa je komisija to vino ocenila z najvišjo oceno v zgodovini savinjskega vinogradništva. Marič je tudi predsednik Društva savinjskih vinogradnikov, ki iz leta v leto »pridelujejo« bolj kakovostna vina, skrbijo pa tu-
di za tako imenovani vinski Keuder v žalskem obrambnem stolpu. Na torkovo razglasitev rezultatov v Gornjo Radgono sta Mariča pospremila dva avtobusa navijačev, med njimi tudi župan Lojze Posedel. »Menda v zgodovini toliko navijačev, sploh pa takšnega vzdušja ob podelitvi še ni bilo. Sicer pa tudi šampiona v naših krajih še ni bilo,« se je smejal Silvo, ki ima svoj vinograd v Malih Dolah pri Vojniku.
Savinjski vinogradnik ima ravno toliko chardonaya, dobrih 100 litrov, da je izpolnjeval minimalno normo. Zdaj ga bodo polnili v manjše, 0,375-
litrske steklenice. »Vsekakor bodo te steklenice v žalskem Keudru, nekaj pa jih bomo porabili za promocijo,« obljublja Marič in dodaja, da je laskavi naslov zanj »krona vseh kron«. Na letošnje 33. odprto državno tekmovanje vin v Gornji Radgoni so vinogradniki poslali 656 vzorcev, tudi iz tujine, kar je 40 odstotkov več kot lani. Vzorce so ocenjevale tri strokovne komisije, ki so za vinarja leta ponovno razglasile Vinarstvo Čurin Pra-protnik s Koga, Maričevo vino pa je postalo eno od desetih, ki so jih v posameznih sortah razglasili za šampiona.
US
Minister za kmetijstvo Iztok Jare (v spremstvu vinske kraljice Slovenije Maje Benčina in direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca) je med podelitvijo laskavega naslova Silvu Mariču ugotovil, da v Savinjski dolini ne raste samo hmelj.
V celjskih šolah in vrtcih letos manj otrok
V	primerjavi z lanskim šolskim letom bo letos v šolske klopi sedlo manj šolarjev, čeprav se število oddelkov ne bo spremenilo. V več enotah celjskih vrtcev pa je še ostalo nekaj prostora.
V	devetih celjskih osnovnih šolah in šoli s prilagojenim programom v šolskem letu 2007/2008 pričakujejo skupno 3.635 učencev, od tega 390 prvošolcev. Šolarjev bo letos tako 61 manj kot lani. 96 odstotkov osnovnošolcev bo vključenih v devetletko, ostali pa v osemletni program.
V	celjske vrtce so starši do zdaj vpisali 1.598 otrok, kar je 14 manj kot lani. Prvič bo vrtčevski prag prestopilo 350 otrok (lani je bilo novincev 422), podobno število pričakujejo tudi v naslednjem letu. Otroci bodo razporejeni v 87 rednih oddelkih in enem razvojnem. Ker se je povečalo število vpisanih otrok v starosti od prvega do tretjega leta, bosta oblikovana dva oddelka več kot lani. V Vrtcu Anice Černejeve letos pričakujejo 451, Vrtcu Tončke Čečeve 568 in Vrtcu Zarja 579 Otrok. Ob tem je Ostalo skupno dvajset prostih mest. V enoti Luna na Ljubljanski cesti imajo še dve prosti mesti, v enoti Gaberje na Mariborski cesti šest,
v	enoti Center v Kocenovi ulici štiri, v enoti Iskrica v Puco-
vi	ulici eno mesto ter sedem prostih mest v enoti Ringaraja v Nušičevi ulici.
PM
V Gorenju zanikajo govorice
Uprava velenjskega Gorenja se je odzvala na namigovanja o dogovarjanjih glede lastniških deležev in o kapitalskem povezovanju družbe.
Kljub izjemno visoki rasti cene Gorenjeve delnice z oznako GRVG v upravi odločno zanikajo namigovanja ter netočne in nepreverjene informacije o dogovarjanjih vodstva družbe o trgovanju oziroma odkupu delnic Gorenja. Hkrati zavračajo namige, da naj bi se uprava ali družba Ingor, ki so jo za namen dokapitalizacije ustanovili menedžerji Gorenja, dogovarjala o odkupu deležev ali prodaji Gorenjevih delnic tretji osebi. V Gorenju zatrjujejo, da tovrstni dogovori ne potekajo niti z družbo KD niti s Kapitalsko družbo niti s komer koli drugim. Uprava tudi zanika, da bi se dogovarjala glede strateškega povezovanja s katerim koli potencialnim prevzemnikom iz panoge.
US
(Stalna povezava] (Visoke hitrosti) (Neomejen dostop'
w
t
TU R N S E K
! Hoter
Najvišja kakovost po najnižjih cenah!
GOURMET KÜCHE Sveži sendvif
različni okusi, iz hladilnika. 130 g
SWEET VALLEY Sadni sok
100% sadni sok
•	jabolčni ali
•	pomarančni ali
•	multivitaminski 6x0,21
PALAZZO
Choco Snack
keksi s čokoladnim oblivom, 8x2 kosa, 268 g
PR0X
Mueslidrink
sadni tekoči
z žitaricami
•	jagoda ali
•	jagodičevje Iz hladilnika, 500 g
• mlečne 150 g
7,43/kg
,07/7,08/kg
,36/kg
7,10/kg
s keksom in karamelo
7x58 g (406 g)
,92/kg
desert Topi
• jagoda iz hladilnika.
»Vsaj 15 kilometrov občinskih in krajevnih cest je treba nujno urediti. Najbolj pereča sta odseka Molk-Pirš in Pirš-Železinger,« ugotavlja Bojan Napotnik. Ceste so ozke, nepregledne in nevarne, še zlasti za otroke. Takšna je cesta v sami vasi Gabrovlje, še huje je s preobremenjeno cesto skozi Dobravo. Razbremenitve te ceste ne bo, dokler ne bo urejeno križišče pri Ulipiju, kjer se odcepi s ceste Celje-Slovenske Konjice cesta za Zreče. »To križišče je ozko grlo. Vključevanje na prednostno cesto iz zreške smeri je ob prometnih konicah domala nemogoče, zato vozniki pogosto uporabljajo poti, po katerih se križišču izognejo. Najbolj obremenjena je ravno cesta med Zrečami in Slovenskimi Konjicami skozi naselje Dobrava.To križišče bomo s semaforji rešili prihodnje leto. Projekti so že pripravljeni,« napoveduje Drago Šešerko.
V Dobrovljah, ki jih ni
Ob vstopu v krajevno skupnost nas pozdravijo napisi Dobrovlje. Dobrovelj pa nikjer.
Ime je skovanka za krajevno skupnost, ki je nastala s priključitvijo delov naselij Dobrava in Gabrovlje k zreški občini
Če bi pripisali Krajevni skupnosti Dobrovlje človeške lastnosti, bi lahko rekli, da se je rodila s hudimi bolečinami, porod pa je pustil dolgoletne posledice. Dobrovlje so namreč nastale leta 1991, ko se je del krajanov Krajevne skupnosti Do-brava-Gabrovlje z zbiranjem podpisov in referendumom odločil, da se odcepi od konjiške in priključi k zreški občini. Dogajanje je spremljalo veliko hude krvi, peticije so pisah tako privrženci nove ideje kot njeni nasprotniki (nekateri še dandanes ne govorijo drug z drugim).
Takrat je nastalo tudi ime krajevne skupnosti. Iz imen Dobrava in Gabrovlje so skovali besedo Dobrovlje. Dandanes vstop na območje krajevne skupnosti na vseh vpadnicah označuje napis Dobrovlje, čeprav kraja s tem imenom v resnici sploh ni. Da bi ločili zreški del Dobrave in Gabrovelj od konjiškega (v konjiški občini imajo še vedno KS Dobra-va-Gabrpvlje), sta to sedaj uhca Dobrava in uhca Gabrovlje (v KS Dobrovlje). Zanimiva rešitev, ni kaj.
Naselji Dobrava in Gabrovlje pa nista razdeljeni le na dve občini, tudi med njima je še vedno precej razlik. Geografsko ju ločuje reka Dravinja, sicer pa ima Dobrava bolj značilnosti primestnega naselja, Gabrovlje pa kmečkega.
Dvosmerni tok
Vodovodi, telefonske napeljave in vsa druga infrastruktura prihajajo v Dobrovlje iz Zreč. V obratno smer teče termalna voda iz
Športno igrišče že združuje, dom krajanov pa še bo.
mwm
t tam kraju
zajetja v Dobrovljah v terme Zreče. Tako kot vode so tudi ljudje razdeljeni. V službo hodijo tako v Zreče kot v Slovenske Konjice, od tega pa je tudi odvisno, kam hodijo v osnovno šolo njihovi otroci (pred leti so vsi hodili v Konjice). Občinske zadeve rešujejo v Zrečah, faro imajo v Slovenskih Konjicah ... Tako je pač v »obmejnih« krajih.
Bližina dveh občinskih središč ima zagotovo tudi svoje prednosti. Tudi zaradi ugodne lokacije je namreč v Dobrovljah veliko mladih prebivalcev. K temu največ prispevajo nova naselja na Dobravi in na Pasji gorci. Sicer pa statistika pove, da živi v krajevni skupnosti 379 prebivalcev. Večina hiš je
manjših kmetij, s katerih hodijo ljudje tudi v službe.
Pregrade padajo
Kako združiti, kako povezati prebivalce še ne polnoletne krajevne skupnosti, je vprašanje, s katerim se uk-. varjajo zlasti vodstva KS. Po Stanku Makovcu in Darinki Šešerko je sedaj predsednik Bojan Napotnik: »Že prvo vodstvo KS je začelo s prizadevanji za izgradnjo vaškega doma ah doma krajanov. Z gradnjo smo začeli pred petimi. Občina vsako leto iz proračuna zanj prispeva preko 20 tisoč evrov, z donacijami pomagajo podjetja, zlasti Unior, krajani pa s prostovoljnim delom.« Če bo šlo vse po načrtih, bodo prihodnje leto dom lahko odprli.
Že predlani so ob njem zgradili asfaltirano športno igrišče, ki so ga lani tudi osvetlili. Primerno je za mali nogomet in košarko. »Igrišče je dobro,
celo preveč dobro obiskano,« je zadovoljen Bojan Napotnik. »Na njem se zbirajo otroci, mladostniki in starejši, na njem redno vadijo člani dveh klubov malega nogometa. Športno igrišče je postalo kraj, ki združuje krajane Dobrave in Gabrovelj. To še v večji meri pričakujemo od bodočega vaškega doma.«
Ko bo dom zgrajen, v njem ne bo le sedež krajevne skupnosti. Zaenkrat v Dobrovljah nimajo nobenega društva, še gasilskega ne. »Najdlje so razmišljanja o ustanovitvi lastnega turističnega društva. Imamo lepo pokrajino ter dobro obiskane sprehajalne in kolesarske poti. V Gabrovljah imamo zanimiv, tiakovan vaški potok, ki so ga leta 1959 zgradili ruski delavci na nekdanji cesti. Da so včasih tod vozili s konji in kravami, priča ime potoka, Ulce. Sedaj se vanj stekajo meteorne vode, vsako pomlad pa ga z vaško delovno akcijo očistimo, ta-
V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Zibiko. Našega novinarja boste našli v tamkajšnjem gasilskem domu vponedeljek, 3. septembra, ob 19. uri, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ah pa predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite!
ko da se kamni kar bleščijo,« opisuje Bojan Napotnik, ki je doma v neposredni bližini potoka. Obiskovalcem pa bi radi ponudili še kaj več: »Pri Zajcu, kjer je imel stari oče kovačijo, urejajo muzejsko ko-vačnico. Vanjo bodo preselili vse, kar je ostalo v Šreklovi kovačnici v Zrečah.«
V	času, ko dom še gradijo, so v krajevni skupnosti našli druge oblike združevanja. Ob bodočem domu za 1. maj postavljajo mlaj, letos pa so ga tudi organizirano podirali. Na praznični dan počakajo godbo na pihala, potem pa se družno odpravijo na Stolpnik. Precej zanimanja je tudi za skupno kolesarjenje. »Zmenimo se, pa gremo. V nedeljo smo šli v Zičko kartuzijo...« Vse, kar krajane povezuje, je dobrodošlo. Tako se presegajo stare zamere in gradi nova, povezana skupnost.
Nevarne ceste
V	krajevni skupnosti Dobrovlje imajo že tri leta kabelsko TV, imajo dostop do interneta. Javno razsveüjavo tudi imajo, a zasilno, na starih telegrafnicah. Z njeno obnovo se ne mudi. Bolj pomembna sta vodovod in kanalizacija. »K sreči je Občina Zreče letos dobila dodatnih 500 tisoč evrov denarja
ačnico in uredili muzejsko zbirko.
iz sredstev za financiranje lokalnih skupnosti. Brez tega denarja bi tudi v Dobrovljah težko načrtovali kakršen koli razvoj, saj veliko proračunskega denarja porabimo za odplačilo preteklih naložb, kot so bile šola na Stranicah aU Center šolskih in obšol-skih dejavnosti na Gorenju. Dodaten denar smo porazdelili pretežno po krajevnih skupnostih,« pojasnjuje zreški podžupan, doma v KS Dobrovlje, Drago Šešerko.
V naselju Dobrava bodo tako prihodnji mesec lahko začeli z zamenjavo dotrajanih azbestnih vodovodnih cevi, kar jih bo stalo dobrih 35 tisoč evrov. Še letos bodo začeli tudi z gradnjo kanalizacije za novo naselje na Pasji gorci, ki so jo ocenili na 10 tisoč evrov. Kanalizacijo bo treba urediti tudi drugod.
MILENA B. POKLIČ
Bojan Napotnik
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
5
Kdo Je kriv za Podra.ži^e n„e
• WB	prinašajo me
podražitve? dobrega
Dvig cen prehrane dviguje veliko prahu. Sindikati so
Cena žita naj bi bila razlog za vse dvige cen izdelkov (in storitev) - Trgovci napo1vedau'da b°do zara,di,vi1sok1e i"flacije zah,evali p°
....	v - TT- - L , ., , j ,	pravke pn plačah. Na celjskih ulicah smo poizvedovali,
S previsokimi maržami - Kaj bo Storila vlada?	kaj o podražitvah živil menijo mimoidoči.
Povprečna (vanjo so vštete tudi plače menedžerjev in vodilnih delavcev) junijska neto plača po upravnih enotah (v evrih)
Vir: Statistični urad RS
»Pri nas podražitve še ni-so stopile v veljavo, smo jih pa že napovedali^ je povedal direktor Celjskih mesuin Izidor Krivec. »Zaradi dviga cen Živih živali in. cen »9 evropskem trgu je to edinà možna pot. Predvsem pa je dvig cen poslediča dražje hrane za prežvekovalce, koruza je s 25 tolarjev poskočila na 60 tolarjev (Že še «porabim staro valuto), ker sc-uporablja tudi kot ener-gept. l;Mi s&o drgnili manj, kot bi morali ria ceno osnovne surovine. Poleg tega se dvigujejo vsi ostali stroški.« ^ '
»Podražitve so posledica več dejavnikov. Eden glavnih so vremenske neprilike v zadnjih letih, takoj /j tem pa nepravična delitev osnov ustvarjene vrednosti od pridelovalca, predelovalca d» trgovine... pravi Srečko Čater. ..Kolač, ki si iza jo monopolno odrezala trgpvinà xn ga nato le še povečevala, je prišel do razmer, ko pri taki delitvi ni možno več proizvajati.«
družinskimi člani, partnerji, načenjajo pa tudi zdravje ljudi - duševno in telesno, pravi direktorica Centra za socialno delo Celje Janja Peter-man. »Pričakujemo, da se bo zdaj še več ljudi oglasilo pri nas s prošnjo za izredno denarno pomoč. Že tako se število prosilcev v dneh, ko se začenja šolsko leto, ko prihaja čas nakupa ozimnic in ogrevanja za zimo, močno poveča.«
Povišanje običajno, a
vendar pretirano
Kako je ravno zdaj prišlo do dviga cen živil? Po mnenju generalnega direktorja Skupine Tuš Aleksandra Svetelška gre poleg dviga osnovnih surovin malo tudi za
Že v soboto, a najkasneje na prvi šolski dan, nas bodo v živilskih trgovinah presenetile nove cene kruha in mleka. Presenečenje morda ni najbolj posrečeno izbrana beseda, saj mediji podražitve že lep čas napovedujemo in tako skorajda trgovcem delamo uslugo. Kdo je kriv za podražitve - trgovci, ki so zaradi podražitve surovin spretno cene zaokrožili na bolj evru prijazne številke, ali proizvajalci, ki že lep čas pri določanju cene živil nimajo niti malo manevrskega prostora? Vse več ljudi, ki živijo na pragu revščine, krivci sploh ne zanimajo, temveč se ubadajo le z vprašanjem, kako »priti do konca« meseca.
Janez Gojšek iz Bezenš-kovega Bukovja pri Franko-lovem na mesec prejme vsega 86 evrov. Od tega ne more pokriti niti vseh položnic, kaj šele, da bi si lahko kupil kaj za pod zob. »Denarja zmanjka, še preden ga dobim,« pravi. »Če mi ne bi pomagal brat, ne vem, kako bi bilo ...« Ker so z letošnjim letom ukinili tako imenovane družinske pomočnike, nepokretne matere ni mogel več negovati doma, zato je morala v dom. Zdaj bo dodatna položnica prišla še iz doma za ostarele ... »Na kmetiji ne morem nič pridelati, a mi katastrski dohodek vseeno zmanjšuje višino socialne pomoči. Da bi se rešil vsaj nekaterih dolgov, bom prodal del kmetije, potem pa ne vem.«
Podobnih zgodb je na območju celjske upraven enote še veliko. Vsaj dobrih pet tisoč, kolikor jih preko Centra za socialno delo Celje prejema denarno socialno pomoč. (Izjema so seveda tisti, ki hkrati ob prejemanju pomoči še delajo na črno.) Če brezposelni dohodkov sploh nimajo, prejmejo mesečno 205 evrov, če nekaj lastnih dohodkov sicer imajo, a so ti pod navedenim zneskom, prejmejo znesek v višini razlike med lastnimi dohodki in navedenimi zneski. Kako mesečno preživeti z dvesto evri, si je težko predstavljati, še manj, kakšne so stiske ljudi, ki se odražajo v odnosih med
Nina Čehaič iz Celja: »Cene rastejo, plače pa ostajajo iste. Najprej bodo podražili kruh, potem pa verjetno vsa živila. Mislim, da bo stopnja revščine narasla, državniki bi morah nekaj storiti, da se zadeva razreši.«
zapozneli učinek evra, po mnenju uradnih ustanov so razlogi skorajda običajni. »Za jesenske mesece (september, oktober) je značilno povišanje cen hrane, kar je običajen sezonski pojav. Poleg tega j e v prvi polovici leta prišlo do dodatne rasti cen hrane, tako na tujih kot slovenskem trgu,« so nam pojasnili v uradu za makroekonomske analize in razvoj, kjer so se sploh edini čutili dolžne, da nam vendarle odgovorijo (ministrstvi za finance ter gospodarstvo sé nista čutih dolžni pojasnjevati dviga cen). So pa dodali: »Kljub temu je pri napovedovanju,.katere cene hrane in za koliko se bodo povišale, potrebna previdnost. Razmere, ko so se cene hrane začele povečevati, so namreč nekateri proizvajalci/predelovalci izkoristili za napovedi povišanj, ki se ob upoštevanju strukture cene hrane gotovo zdijo pretirane.«
Dvigovali bodo vsi
Že jutri, a najkasneje v ponedeljek, se bodo zagotovo podražili kruh in pekovski izdelki, in sicer od 10 do 15 odstotkov. Za približno 10 odstotkov naj bi se podražili tudi mleko in mlečni izdelki ter za približno 15 odstotkov meso. »Izdelke dražijo dobavitelji,« se »opravičujejo« trgovci ter hkrati niti slučajno ne izdajo, koliko v ceni izdelka predstavljajo trgovske marže. »Konkurenca je ostra, mesnih izdelkov je na trgu veliko,« je začel direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. »Skoncentrirani trgovci imajo v rokah veliko moč, a vendar o njihovih maržah, ki so zelo različne, ne morem soditi.«
»Pri kruhu le 8 odstotkov končne cene predstavlja osnovna surovina, torej žito,« je bolj nazorno razmerja med zaslužki v reprodukcijskem procesu razložil predsednik
Janez na ve, kako bo denarno »zvozil« prihodnji mesec, saj je že zdaj sredstev zmanjkalo sredi meseca.
podražijo osnovne življenjske potrebščine, ne moremo storiti ničesar, jesti moramo ne glede na ceno. Najbolj bo na udaru delavski razred.«
Polona Kitak iz aciiLjui-
ja: »Če bodo cene kruha narasle, bo to problem predvsem za velike družine. Pri nas ga večkrat spečemo doma, ker je tako ceneje. Največja posledica podražitev bo slabši standard.«
Kmetje torej, z izjemo pridelovalcev žit, kjer so vsaj okvirno dosegli dogovor o odkupnih cenah, od dviga cen živil še nimajo kaj dosti, pravi direktor Kmetijske zadruge Celje Marjan Kovač. »Cene krmil so se zelo povečale, kot da je vsem mešalnicam v hipu zmanjkalo vseh zalog. Cene pitancev pa so višje le za deset centov. Cena za kilogram klase Al pri govedu je trenutno 2,85 evra, tega je sicer malo, pretežno je draga ali tretja klasa. A kljub podražitvam še nismo dosegli cene iz lanskega decembra, januarja.« »Ne, to ne drži, zdaj skoraj tedensko cena raste za deset centov, pri prašičih je v zadnjem mesecu zrasla skoraj za 20 odstotkov,« je Kovačevo izjavo zanikal Krivec.
Ne glede na to, kdo ima prav in kdo ne, je dejstvo, da boste od jutri naprej za osnovna živila zapravili vsaj deset odstotkov več kot doslej. In to vsaj zaenkrat še ob enaki plači in enakih socialnih prejemkih.
ROZMAJRI PETEK
sindikata kmetijsko-živilske industrije Srečko Čater. »Delitev med trgovino in pekar- -no je 54 odstotkov v korist trgovine in ostalo v korist pekarne. V teh 46 odstotkih je zajeto vse - od primarne pridelave pšenice, vseh taks, stroškov vračila dan starega kruha in stroškov prevoza do polic trgovcev.«
Ivan Brečko iz Laškega:
»Problem j e to, daimaodpo-dražitve najmanj pridelovalec, največ pa trgovec. Marže so previsoke.«
Zupančičeva namesto Simončiča
Vlada je za novo direktorico žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije imenovala Martino Zupančič, nekdanjo direktorico podjetja Hmezad Export Import, trenutno pa vodjo Kmetijsko-svetovalne službe na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Zupančičevo je že pred enim tednom podprl tudi svet zavoda, medtem ko so zaposleni v inštitutu pozitivno mnenje izrekli sedanjemu direktorju Darku Simončiču. Poleg Zupančičeve in Simončiča, ki bo inštitut za hmeljarstvo vodil še do oktobra, se je na razpis za direktorja prijavil tudi Anton Cizej.	LJ
Zvone Leskovšek iz Šentjurja: »Podražitve so problem predvsem za nižje sloje. Kapitalski del ne razume več ljudi, ki so na robu življenjskega minimuma. Zdaj, ko smo se osamosvojili, bi morah za vse enako poskrbeti, ne pa, da en del ljudi razpravlja samo o dividendah, drugi del pa je v popolnoma drugem položaju.«
Pavle Kumer iz Celja:
»Nobena podražitev nam ni v korist. To povzroča socialne probleme, ki so stalnica. S tem ustvarjajo neko razpoloženje med potrošniki in proizvajalci.«	AT
6
IDARSTVO
O cetis
Trg nepremičnin še vedno v cvetju
Cene rabljenih stanovanj letijo v nebo - Ustavila bi jih le recesija
Povprečna mlada slovenska družina si dandanes le s težavo lahko kupi svoj domek. Ponavadi morajo k rešitvi stanovanjskega problema z najemanjem kreditov priskočiti še starši mladih staršev, medtem ko dobro situirani posamezniki stanovanja v idiličnih mestih kupujejo kar za »vikende«. Trg z izrazitim povpraševanjem je na področju nepremičnih očitno naredil svoje - dvignil je cene celo rabljenih nepremičnin.
Zadnji primer je rabljen objekt Vila Ostrožno, v obnovo katere je agencija Kapital Nepremičnine vložila 2,5 milijona evrov in za garsonjero v njej, veliko 24 kvadratnih metrov, iztržila 70 tisoč evrov. Predvidevanja, da so imeli s prodajo stanovanj višjega cenovnega razreda kakšne težave, so povsem zgrešena - prodali so jih v tednu dni. »Tudi sicer rabljena stanovanja na dobri lokaciji z lahkoto dosežejo do 1500 evrov za kvadratni meter,«
Povprečno so kupci stanovanj za kvadratni meter odšteli 1850 evrov, največje stanovanje, ki je pravzaprav hiša v hiši, saj ima lasten vhod, je bilo prodano za 225 tisoč evrov.
pravi direktor Kapitala Janko Parfant. Po logiki bi človek pričakoval, da bodo cene rabljenih stanovanj nižje od cene novih, vendar je zaradi drastičnega pomanjkanja starih stanovanj znova vmes posegel tržni mehanizem in cene starih stanovanj močno približal novim. »Raz-
Velik graditelj nepremičnin je tudi Vegrad. Trenutno je med njegovimi večjimi projekti stanovanjsko-poslovni objekt Drogerija v Ljubljani s 103 stanovanji in 13 lokali. Na nekdanjem območju ljubljanske Avtomontaže Vegrad gradi 821 stanovanj, vrednost projekta je dobrih dobrih 150 milijonov evrov. V Ljubljani gradi še poslovni objekt Rotonda, njegova prodajna vrednost bo po oceni dosegla 40 milijonov evrov. V Zagrebu Vegrad gradi 30 milijonov evrov vreden poslovno-stanovanjski objekt Kvaternikova plaza. Kot smo že poročali, v Savudriji za naročnika Rezidencijo Skiper gradi elitno hotelsko-apart-majsko naselje z 200 sobami in s 30 luksuznimi vilami z bazeni. Projekt bo predvidoma končan spomladi prihodnje leto.
lika med novimi in starimi stanovanji je le še za približno 20 odstotkov,« ocenjuje Parfant.
Ravno v visokih cenah starih stanovanj tiči razlog, zakaj je tako težko priti do svoje nepremičnine oziroma svojega novega stanovanja. »Vsi bi sicer radi imeli lepa, velika stanovanja, a jih vsi nismo zmožni plačati. Povpraševanje je sicer izredno veliko, le v naši bazi imamo približno tisoč strank, ki iščejo stanovanje, vendar obstaja limit, do katere cene še lahko pristopijo.« Le še navzgor
Ne samo cene hrane, tudi cene stanovanj bodo še naprej rasle, še ocenjuje Parfant. »Sploh v naslednjih treh letih. Da bi se vendarle obrnile navzdol, bi se moralo
Med višjimi cenami za kvadratni meter so stanovanja na Ljubljanski cesti v Celju nad novo trgovino Tuš. Zanje družba Posest, ki je v lasti Banke Celje, pričakuje tudi do 1900 evrov za kvadratni meter.
na trgu nekaj drastično spremeniti, le kakšna resna recesija bi jih trenutno lahko ustavila.« Parfant je opozoril še na en zanimiv podatek - še pred petimi leti so bile cene stanovanj v okolici Celja nižje, zdaj bistvenih razlik med njimi sploh ni več. Čez vse meje rastejo tudi nepremičnine na Primorskem ter Gorenjskem, kupci so znova posamezniki, ki si takšne lokacije privoščijo za oddih.
ROZMARI PETEK
Turnšek izbira le večje kupce
Čez slabih štirinajst dni bo prva trgovina novega ET	Sicer pa se investitorju Jan-	niki se sploh ne ukvarja, tem-
centra, nasproti Citycentra, odprla svoja vrata. Po pr-	kuTurnšku z vselitvijo in do-	več čaka večje kupce, ki so
vem dogovoru naj bi trgovina C&A vrata odprla že konec	končanjem objekta ne mudi	pripravljeni zasesti vsaj 300
meseca, a so se zaključna dela preveč zavlekla.	preveč. Z majhnimi najem-	kvadratnih metrov površin.
S prvim decembrom se od Citycentra poslavlja Baumax, ki trenutno že seli del prodajnega programa v nove prostore ob Kidričevi cesti. Kdo bo zasedel prostore, ki bodo do konca leta povsem izpraznjeni, še ni znano.
V polovici pritličja in prvega nadstropja bo tisoč kvadratnih metrov zasedla znana veriga trgovin C&A, ki bo prva odprla vrata novega centra, ostali del pritličja bodo dopolnile prav tako tuja veriga trgovin s čevlji Deichmann, otroška trgovina Pikapolonica in gostinski lokal. V drugem nadstropju bo del poslovnih prostorov odkupila nepremičninska agencija Kapital Nepremičnine, polovica celotnega objekta pa je Še nezasedena.
ROZMARI PETEK
Dokapitalizacija edina možnost razvoja zdravilišča
Potem ko največja lastnika Zdravilišča Laško Infond Holding in Občina Laško na junijski skupščini delničarjev nista podprla nadaljnje 50-odstotne dokapitali-zacije zdravilišča, se bodo delničarji po dvomesečnem premisleku danes, v petek, ponovno sestali.
Uprava zdravilišča bo na današnji skupščini predlagala sklep o povečanju osnovnega kapitala z odobrenim kapitalom za 705.000 novih delnic. Kot pravi direktor Zdravilišča Laško mag. Roman Matek, je ta dokapitalizacija nujno potrebna za zaključevanje finančne konstrukcije investicij v okviru projekta Term Laško: »Pričakujemo, da bodo vsi delničarji naš predlog o dokapitalizaciji soglasno podprli. To je namreč pogojinedina možnost nadaljnjega razvoja zdravilišča in finančnega pokritja že začetih investicij.« V primeru, da dokapitalizacija ne bi bila sprejeta, bo moralo laško zdravilišče ustaviti vse projekte, kajti »iti v investicije samo z dolžniškim kapitalom nikakor hi mogoče,« je prepričan Matek.	B A
Medved namesto Dervariča?
Po za nekatere precej presenetljivem odstopu dr. Evge-na Dervariča z mesta direktorja Premogovnika Velenje je nadzorni svet že v petek objavil razpis za novega direktorja.
Kandidati so morali prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložiti najpozneje do včeraj, poleg izpolnjevanja splošnih pogojev pa morajo imeti še visoko izobrazbo, izpit za vodenje metanske jame ter pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na vodilnih delovnih mestih. Poleg tega morajo znati slovenski in še en tuji jezik ter biti sposobni za uspešno gospodarjenje in organizacijo. Kot je znano, je dosedanji direktor Dervarič, ki so mu mandat podaljšali lani, odstopil na lastno željo in se odločil, da bo svojo kariero nadaljeval v akademski sferi. Kot najverjetnejšega Dervaričevega naslednika mnogi omenjajo dr. Milana Medveda, nekdanjega namestnika direktorja v Holdingu Slovenske elektrarne. Medved je še prej delal v poslovodstvu premogovnika, z vrha največje slovenske elektroenergetske družbe pa je odšel po imenovanju Damijana Koletnika za člana uprave.	US
V Cometu zadovoljni
Delničarji zreškega Cometa so se včeraj sestali na redni seji skupščine, kjer po predlogu novega lastnika, družbe Avtotehna, dobička niso delili.
Po predlogu uprave naj bi se del lanskega bilančnega dobička, ki je znašal 4,4 milijona evrov, namenil za izplačilo dividend v višini pol evra bruto na delnico, čemur je Avtotehna nasprotovala ter hkrati predlagala, naj celoten dobiček ostane nerazporejen. Glede na to, da je izdelovalec umetnih brusov od 8. avgusta v več kot 95-odstotni lasti Avtoteh-ne, je bil njen predlog tudi izglasovan.
Sicer pa je Comet tudi letošnje polletje zaključil dobro. Ustvarili so za 25,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje ter tako kar za 19 odstotkov presegli načrte. Skupaj z družbo Ecopack ter družbama v Avstriji in Nemčiji, v katerih ima Comet večinski lastniški delež, so v polletju za trikrat presegli čisti poslovni izid skupine - ta je znašal 2,1 milijona evrov.	RP
t
P0SL0 VN0-K0MERCIALNA ŠOLA CELJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Kosovelova 4,3000 Celje, tel. 03/428-54-50, faks 03 428-54-60 E-pošta: pks-visja.ce@guest.arnes.si Spletna stran: http://www.pksola.com
i'i.i'UMmrn
RAČUNOVODJA
v Celju in Rogaški Slatini.
Turnšku se z gradnjo centra vse do avgusta ni preveč mudilo, zdaj pa je v la nekaj dneh poskrbel za fasado in zunanjo ureditev centra.
fetüll parnem
(Ljjudje z veliko Eačetnico
Juha iz napadalnega petelina
POZOR, HUD PES
Sladko življenje
Včasih so sladke stvari precej bližje, kot si predstavljamo. Kot Celjan imam občutek, da moj notranji občutek obvladovanja prostora, okolice obsega področje nekje do Trojan, Konjic, Radeč, Rogatca, preostali del Slovenije se mi že nekako v podzavesti slika kot enodnevni družinski izlet. Sprehod skozi kraje, ki me obdajajo, se mi je vedno zdel, kot da je to neke vrste »vedno možen in ponovljiy ritual«. Glede na to, da pravzaprav potujem tedensko in na tako zelo različne konce in kraje, se je ta občutek obvladljivosti in majhnosti moje bližnje okolice še povečal. No, pa nie je presenetilo: okolje, v katerem živim, je veliko več kot to, kar sem si predstavljal.
Imel sem priložnost, da sem bil del odprave, ki so jO povabili vinogradniki iz Šmartnega ob Paki. Vedel sem, da je tam tudi vinogradniški konec, ampak vedno sem ga jemal bol) kot zadnje možno vinogradniško območje, ki bi me zanimalo. Zdelo se mi je, da njihova vina rastejo bolj za zabavo kot zato, da bi se kdo z njimi resno ukvarjal. Toda ti časi so minili in številni vinogradniki so svoj posel vzeli resno. Pravzaprav imamo prebivalci Savinjske doline resnično vrhunska vinogradniška vina in možnosti razvoja tovrstnih dejavnostih v navezi s turizmom je neskončno. Če sem si še nekaj let nazaj ta naš konec predstavljal zgolj kot hmeljsko-pivovarniški konec, sem ob obisku Malega Vrha nad Šmartnim to mnenje povsem spremenil, V omejenem obsegu območje naravnost kliče po vinski cesti, kakršne poznamo v preostalih koncih Slovenije. Pretiran kompleks do preostalih koncev Slovenije je pri: tem povsem odveč. Ob obisku Malega Vrha sem namreč, kolikor sem seveda sploh bil
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com zmožen, ves čas premišljeval o tem, da sem na nekakšnem popotovanju od Litije do Čateža, da me gostoljubni domačini prekašajo v humorju, svojih duhovitih pripovedovanjih, zmožnostih plastičnega pripovedovanja zgodb iz svojega vsakdanjika. Počutil sem se kot zelen mestni vajenec, razvajeno dete mestnih ulic.
Počitnic je konec. Vsakdo si je sevedanašel svoj kanček sveta, da je po svoje zadihal, in če se zazremo v turistično statistiko, smo seveda spet Slovenci tisti, ki se nahajamo med prvo trojico narodov, ki so obiskali sicer čudovito hrvaško morje. Toda na nek način se mi dozdeva, da našim koncem delamo nepopisno škodo. Sicer se radi hvalimo s tem, kako zelo je Slovenija lepa, jo ria nek način selektivno (Bled, Piran, Postojnska jama in še kaj) razkazujemo, : toda ob vsem tem pozabljamo na to, da za vso to razvpito Slovenijo počivajo speče princeske, spokojnost pramiru, ki ga človek le še redko najde. Vinogradniški konec nad Šmartnim ob Paki je nekaj, kar bi sam poimenoval speča princeska Slovenije, seveda ob dejstvu, da se najlepši konec Savinjske doline tàm Šele začenja. Ob dobrih zamislih v večjih regijskih središčih savinjskega konca je raj pod Goro Oljko zgolj pika na i, seveda ob dejstvu, da še vedno nihče ne sliši in sprevidi, kar vpije senator Kato, da je treba končno odpreti hmeijarsko-pivovarniški muzej. Projekt ima pripravljen!
ARETTA d.o.o. 1,'HHifVJJ
Ul. talcev 1a, 3310 Žalec objavlja prosto delovno mesto
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA -
trženje strešne kritine Pogoji:
-	5. ali 6. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
-	računalniška znanja
-	izkušnje na podobnih delih
-	samostojnost, motiviranost, komunikativnost
-	pasivno nemškega jezika
-	vozniški izpit B-kategorije
Kandidatu ponujamo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3- mesečnim poskusnim rokom. Obvezno pisno prijavo z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite na naslov podjetja.
Vloge sprejemamo do 7. 9. 2007, prednost pri izbiri imajo kandidati z izkušnjami.
vtfiiififii.Bioififediiik.com
ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA VPIS V NAŠE PROGRAME!
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
io&cfwifax.'tufi,ßudt,
Nagrajenec tega tedna je Sven Senica, Vrbno Ha, Šentjur, ki prejme našo hišno nagrado.
SREDNJE POKLICNO, SREDNJE STROKOVNO, P0KLICN0-TEHNIŠK0 IN SREDNJE SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE:
•	TRGOVEC
•	TRGOVEC prekvalifikacija
•	EKONOMSKI TEHNIK (ssi)
•	GOSTINSKI TEHNIK (ssi)
•	STROJNIŠTVO
•	ELEKTRIKAR energetik, elektronik
•	STROJNI TEHNIK (pti)
•	ELEKTROTEHNIK energetik, elektronik (pti)
•	EKONOMSKA GIMNAZIJA
•	MATURITETNI TEČAJ INFORMATIVNI DAN: 3. SEPTEMBER OB 17. URI
Pri odločitvi za izobraževanje vam svetujemo:
-	v Svetovalnem središču Žalec (e-pošta: lsio@upi.sl;
tel. 03 713-35-65)
-	na vstopnih točkah Centra VŽU Savinjske v Žalcu, Celju in Šmarju pri Jelšah (tel. 041 699-260)
informacije:
-	osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure;
-	telefon: 03 713-35-50;
-	e-pošta: lu-zalec@uoi.sl: spletna stran: www.upi.si. Pokličite za informacije ali obiščite našo spletno stran!
Tatjana se je ob obiskovanju ljudi naučila, da je higiena zelo raztegljiv pojem. Pravi, da sorodnikom naravnost pove, če je okolje neprimerno za bolnika. Na splošno se je treba približati tako bolniku kot sorodniku. Pravi, da je delo z ljudmi najbolj zanimivo, ampak tudi najtežje. »Treba je biti miren in prijazen, sama tudi kdaj >eksplo-diram<, ampak nikoh v službi. Takšne stvari lahko pustim ob strani.«
Prostega časa ima malo, zasedejo ga gospodinjska opravila, vrtnarjenje. Sprošča se ob prebiranju kriminalk, lahkotnega čtiva, ki odtehta strokovno literaturo, ki jo mora
obdelati. Rada hodi tudi v kino.
Dobrota je sirota
Tatjana pravi, da je največji problem današnjega časa, da ljudje nimajo časa drug za drugega, težko se ustavijo in si prisluhnejo, razdajanja skorajda ni več. »Posledice tega so, da svet ne deluje tako, kot bi moral.« Doda, da je to je posledica hitrega načina življenja, tu pripomore tudi osebnost posameznika, vzgoja, vse ostalo pa prinesejo okoliščine in čas. »Veliko pregovorov ne drži več, ampak da je dobrota sirota, pa še vedno drži kot pribito. Včasih želiš pomagati, nazaj pa dobiš neh-valežnost in očitanje.« Ta poklic jo je naučil, da se ne sme vživeti v paciente. Pravi, da je zelo pomembno razlikovati med službo in domom. »Veliko let sem hodila zamorjena domov, potem pa sem še naučila, da včasih ne moreš spremeniti situacije, ki je nastala, svoje razmišljanje pa lahko. Navadila sem se na misel, da je smrt pač sestavni del življenja.« Tatjana razloži, da je poklic patronažne sestre obrnil njeno življenjsko filozofijo. Nekatere stvari, kot so na primer pravilno zloženi čevlji, so ji bile včasih zelo pomembne, »ko pa si enkrat na drugi strani, vidiš, kaj so resnični problemi.« Pravi, da je smisel življenja preprosto živeti, ker sploh ne vemo, kaj imamo, dokler smo zdravi.
ALEKSANDRA TRUPEJ
Na lestvici se je Cvetka Operčkal nevarno približala Majdi Makovšek, nekaj pa je tudi novih predlogov (za Sonjo Mastnak iz Prožinske vasi), ki so vsekakor dobrodošli. Vrstni red tega tedna je naslednji:
1.	Majda Makovšek.............................,;.....99 glasov
2.	Cvetka Operčkal..................................................91
3.	Klavdija Brežnik................................................53
4.	Branko Koštomaj...............................................34
5.	Sabina Kolar....................................................... 29
6.	Dragica Turk......................................................................19
7.	Ivanka Tofant.....................................................12
8.	Brigita Muškotelc................................................. 7
9.	Tatjana Halužan..................................................6
10. Olga Židan ............................................................6
Tatjana Halužan je patro-nažna sestra Zdravstvene postaje Rogaška Slatina. Svoje delo opravlja z vednostjo, da nekateri bolniki poleg oskrbe potrebujejo tudi pogovor in lepo besedo. Ne mara laži, najbolj ceni odkrite ljudi. Pravi, da bi bilo veliko lepše, če bi se dalo kdaj pa kdaj čas ustaviti.
Pravi, da se ni nikoli videla nikjer drugje kot v medicini. Navdih je dobila od očeta zobozdravnika. To delo opravlja že osemnajst let. Pravi, da je najbolj pomembno ljudem prisluhniti, jim svetovati, pomagati in »omogočiti, da imajo normalno življenje, če ne vsaj dostojno«. Najbolj uživa pri delu z dojenčki, ker ji predstavljajo začetek nečesa novega in lepega. Pri starejših je malo teže, včasih je naporno, pride tudi do tega, ko bi rada pomagala, a ne more. Pri nekaterih ne najdejo svojcev, nekateri nimajo denarja za dom, med večjimi težavami je tudi osamljenost. Kot patro-nažna sestra obiskuje ljudi vseh starosti. Na dan ima od šest do štirinajst obiskov. S patronažnimi sestrami Zdravstvene postaje Rogaška Slatina si kraj in okolico razdelijo na ulice in zaselke, pri čemer je največja prednost, da jih ljudje že poznajo.
Težave pusti za vrati
Tatjana pove, da je treba biti pri delu iznajdljiv, pripravljen na vse. Včasih so ovira vremenske razmere ali neprivezani psi, pri čemer jo je nekoč napadel celo pete-
lin, naslednjič pa ji je lastnik ponudil juho... A včasih so nepredvidljive situacije veliko bolj resne. »Smo tudi svetovalna služba,« razloži Tatjana. Včasih pride do manjših ali večjih sporov med sorodniki, velikokrat jih Tatjana miri, posreduje. Ob hujših primerih se po pomoč obrne na center za socialno delo. Včasih pravi, da naleti tudi na neprijazne ljudi, vendar je verbalnemu nasilju kos. »Bolje prva zamera kot peta.« Na vprašanje, kaj stori, ko vstane z levo nogo, odgovori, da se ji to ne sme zgoditi. Če že ima težave, jih pusti za vrati pisarne. »Nikakor ne smeš nositi svojih težav k bolnemu človeku.«
Kolikor je ljudi, toliko je različnih osebnosti, načinov življenja.
8
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Živeti z mladostjo svojega časa
Mag. Anton Šepetavc o izzivih, ki jih z novim šolskim letom prinaša ravnateljevanje na I.
Gimnaziji v Celju
Mag. Anton Šepetavc se je pred 49 leti rodil v družini z osmimi otroki v Celju, kjer je obiskoval osnovno šolo in za tem gimnazijo. V času šolanja se je pokazal njegov talent za jezike, literarno ustvarjanje, pa tudi za šport Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz francoščine in slovenščine ter nato poučeval v velenjskem rudarskem centru in celjskem šolskem centru. Na gimnaziji je poučeval 22 let in sicer slovenščino, francoščino, latinščino in umetnostno zgodovino. Zadnjih devet let je treniral šolsko nogometno reprezentanco. Med drugim je ustanovil šolski časopis, šolski orkester ter bil mentor številnim krožkom in interesnim dejavnostim. Javnosti je znan tudi kot publicist, pesnik in esejist. Z ženo Dragico in hčerkama Ano in Laro živi v Celju.
Prvi šolski dan nas čaka v ponedeljek. Za nekatere bo še prav poseben. Javnost je pred časom z zanimanjem spremljala menjavo na čelu I. Gimnazije v Celju. Ravnateljsko funkcijo je z 18. julijem uradno prevzel magister Anton Šepetavc, dolgoletni gimnazijski profesor slovenskega in francoskega jezika, predvsem pa človek, ki utrip šole po 22 letih še kako dobro pozna.
Skozi gimnazijska vrata ste nekoč vstopali kot dijak, dolga leta kot profesor, zadnje dni stopate kot ravnatelj. Kakšni so občutki in pričakovanja?
Občutki so mešani, drugačni. Ko sem prvič prvič prestopil prag šole leta 1973, sem bil precej prestrašen, kot vsi »prvošolčki«. Leta 1985, ko sem se vračal kot profesor, sem bil že malo manj prestrašen, sedaj sem pa še malce prestrašen, ampak ne preveč (smeh), mislim, da bomo zmogli. Imam dobre sodelavce in odlične dijake, to je dovolj.
Ko ste že ravno omenili dijaška leta ...
Moja dijaška leta mi bodo ostala v večnem spominu, kolikor je spomin seveda lahko večen. Moj razrednik je bil legendarni profesor Slavko Deržek, profesor francoskega in angleškega jezika. Veliko nas je naučil, pa ne le o teh dveh lepih jezikih. Še posebej z veliko ljubeznijo je predaval francoščino in mi smo se posledično, ko smo se odločali za študij, kar samoumevno vpisovali na filozofsko fakulteto -seveda na francoščino, pa ne le jaz, ampak tudi kar nekaj sošolcev. Sicer pa so to bila pestra leta, pripravljali smo recitale, predstave, nastopali po vsej Sloveniji, sam sem bil še nogometaš pri nekdanjem Kladi vaijn in v šolski reprezentanci... Odpirali smo nova obzorja!
Z rodnim Celjem ste povezani vse življenje, tudi na poklicni poti. Najprej ste poučevali v Velenju, nato ste dobili zaposlitev v celjskem šolskem centru in končno na celjski gimnaziji. Naključje?
Seveda me je vleklo nazaj. Z dušo in s srcem sem Celjan, kar bom tudi ostal. Sem že razmišljal, da bi se morda kam preselil, a vedno znova ugotavljal, da sem tukaj pač doma. Pa čeprav sem videl kar nekaj Sveta, od Nove Zelandije do Brazilije. Celje je moje mesto v pravem pomenu besede. Tukaj so me čakali dom, moja družina, moja gimnazija. Edini razlog, da se nisem takoj vrnil v Celje, je zgolj to, da je bilo v času šolske reforme službo pač potrebno iskati kjerkoli. Je bila pa moja prva služba zelo poučna in nepozabna; na rudarskem šolskem centru sem denimo učil rudarje celotnega jugoslovanskega območja in verjemite, doživeli smo marsikaj.
Kaj pa odločitev za pedagoški poklic? Zgolj splet okoliščin?
Niti slučajno me nikoli ni vleklo v kakšne druge vode. V življenju
sem zmeraj vse počel instinktivno. Ko danes opažam, kako se naši dijaki odločajo za študij, kako jim vsi pomagajo, jim svetujejo, se spominjam svoje generacije. Mi smo se odločali sami; na eni strani smo bili bolj prepuščeni sami sebi, na drugi smo bili dosti bolj odrasli. Je pa odločitev za poklic tudi posledica izkušenj z odličnim razrednikom in ostalimi profesorji, pa tudi predavatelji na fakulteti. Zmeraj se mi je zdelo, da sem v tem poklicu doma. In to ni le poklic, je poslanstvo.
Vedno ste zaznavali tudi potrebo, da se na šoli dogaja še kaj drugega - od krožkov do nogometne lige, šolskega časopisa in šolskega orkestra. Torej ne le tistih nekaj ur rednega pouka ...
Če ne bi biló tako, tudi naše gimnazije ne bi bilo! Zmeraj je bila veliko več kot zgolj prostor, kjer se ljudje učijo. Tukaj se ljudje izoblikujejo v osebnosti. Trudil se bom, čeprav sedaj na drugem nivoju, da bo tako tudi ostalo. V šolstvu pa me je od nekdaj strah stereotipov. Temu se je mogoče izogniti na en način - da zmeraj najdeš nekaj novega.
Tudi spremembe šolskega sistema, ponovno vpeljevanje gimnazij in novega načina dela še zdaleč niso šle mimo vas.
Ta leta so bila izjemno zanimiva. Takrat je bil kolektiv zelo majhen, vsi, predvsem nekdanji ravnatelj Jože Zupančič, smo si za ta cilj močno prizadevali. To, kar je od začetka 90. let nastalo iz gimnazije, je zagotovo zgodba o uspehu.
Odločitev Jožeta Zupančiča, da odstopa od funkcije ravnatelja, je bila veliko presenečenje. Ste jo vi pričakovali?
Ne, tako kot nihče drug. Prepričan sem bil, da se bo upokojil, ko se mu izteče mandat. Ni bilo zgolj presenečenje, za marsikoga celo šok. Mnogi, predvsem mladi, so bili nanj zelo navezani in so njegovo odločitev sprejeli tako rekoč s solzami v očeh.
Kaj je botrovalo odločitvi, da boste kandidirali za mesto ravnatelja?
To je bilo instinktivno dejanje. Začutil sem, da je napočil čas, ko moram stopiti kakšno stopnico višje. V teh letih sem na naši lepi stari gimnaziji počel praktično vse, kar se da, pa še vse tisto, kar bi si človek težko zamislil. Čas je, da pokažem še druge sposobnosti.
Javnost je izbiro novega ravnatelja vzela pod drobnogled.
Postopek je bil dolgotrajen in zelo naporen, tako psihično kot fizično, vlekel se je od konca aprila do začetka julija. V marsikaterem pogledu si ne bi več želel takšne ponovitve. Vzel sem si sedem dni dopusta, preden sem uradno prevzel funkcijo. Od takrat sem v šoli vsak dan od šeste ure zjutraj. Še dobro, da sem jutranji človek, tako da že vsa leta v šolo prihajam prvi, da še alarm mimogrede izklopim, ali pa takoj za hišnikom.
Načrtov za petletno mandatno odbobje je verjetno veliko.
Ogromno. Bojim se, da v teh petih letih vsega, kar bi moral ali bi želel postoriti, ne bom mogel. Šola je stara, marsikaj bi bilo potrebno urediti v okolici. Da o stari zgodbi o telovadnici oziroma športni dvorani niti ne govorimo. Ta bi ob šoli, ki se že nekaj let ponaša z nazivom najboljša športna srednja šola v Sloveniji, vsekakor morala stati. Na eni strani torej praktične zadeve, ki so seveda povezane s finančnimi zmožnostmi, na drugi organizacija dela na šoli, saj veste, naveza dijaki-starši-pedagoški kader. Zadnjih nekaj let imamo več kot tisoč dijakov, smo največja gimnazija v Sloveniji, posledično je tudi kolektiv zmeraj večji. Dela je veliko, upam, da mi bo uspelo.
Ne glede na to, kakšna bodo vaša osebna prizadevanja, funkcija ravnatelja se na splošno močno spreminja.
Težko bi ocenil spremembe, dokler nisem dodobra spoznal svojega vodstvenega položaja. Dejs-
tvo pa je, da je ogromno birokratsko- administrativnega dela. Vedno več je pritiskov v smeri, da ravnatelj ne bi bil zgolj pedagoški vodja, pač pa neke vrste menedžer, ki mora skrbeti tudi za finančno plat. Zmeraj več mora človek znati. Nekaj že vem, marsičesa se bom pa moral še naučiti. Biti ravnatelj vsekakor ni lahko. Še zmeraj vlada stereotip, da funkcija ravnatelja pomeni gospoda, ki pride s kravato v šolo, prebere časopis, spije kavico in gre domov. Realnost je drugačna. Nenazadnje je treba reševati čisto človeške, vsakdanje stiske. Takrat se pokaže, ali je človek pedagog, ali zna pomagati.
Na šoli je prišlo tudi do nekaj kadrovskih sprememb.
Za najbližja pomočnika sem si izbral kolega, ki sta mi zelo blizu, tako značajsko kot v drugih pogledih, to sta mag. Alojz Robnik in mag. Mojca Alif. Želimo si napredka in dobrega sodelovanja. Sicer pa vseživljenjsko učenje zame ni zgolj neka floskula, ampak nu-
ja. Čas nam postavlja takšne zahteve.
Šola bo v naslednjem šolskem letu praznovala 200-letnico delovanja, pri pripravah aktivno sodelujete.
Že sedem let sepi dejansko vpet v organizacijo. Dogovorili smo se za tri osrednje dogodke; koncert Slovenske filharmonije, izdajo monografije s predstavitvijo, osrednja prireditev pa bo slavnostna akademija, na kateri se bodo predstavili sedanji gimnazijci, predvsem pa nekdanji uspešni dijaki, ki jih je res veliko. Naša gimnazija ni šola kar tako, ampak je tudi spomenik in branik slovenstva v Celju. Za to je konec koncev prejela tudi zlati grb.
Si upate napovedati, koliko prostega časa bo ob vseh obveznostih ostalo?
Za dušo seveda mora zmeraj kaj ostati. Navsezadnje sem v vseh letih na šoli že deial marsikaj, kar mi ne bi bilo treba. Vsekakor se bom trudil izkoristiti štiriindvajset ur, ki jih ima dan. Vem, da se samo enkrat živi.
Kako pa so prevzem nove funkcije sprejeli domači?
Doma so bili zelo veseli, še posebej moja soproga, moja najboljša prijateljica in največja podpornica, s katero sva bila že od začetka trdno odločena, da bova dosegla ta cilj. Pa tudi obe hčerki, seveda. Postati ravnatelj I. Gimnazije v Celju ni kar tako!
Kaj boste novopečenim srednješolcem v ponedeljek položili na srce?
Ne morem iz svoje kože. Vedno znova jim povem, da je to šola, ki ima svojo tradicijo, svojo kakovost, duha, klimo, in da je dobro, da vse to ohranjamo. Skozi gimnazijo je v njenih skoraj 200 letih šlo na tisoče in tisoče ljudi, ki so naredili fantastične kariere in se zapisali v zgodovino. Dijakom pravim, naj jim poskušajo biti podobni, naj poskušajo narediti tudi oni kaj iz svojih življenj in najbolj bomo veseli, ko bomo slišali, da jim je uspelo.
Kateri napis oziroma moto bo z velikimi črkami zapisan v ravnateljski pisarni?
Že iz mojih gimnazijskih let je moj moto: Il faut vivre avec la jeu-nesse de son temps, et non pas avec le temps de sa jeunesse - treba je živeti z mladostjo svojega časa, ne s časom svoje mladosti.
POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN
NOV;
Ìli
objavi res lahko verjel v soglasje Kozjan-cev.
In zakaj Kozjance morebitna naselitev Stro-janovih moti? »Absolutno nasprotujemo. Strojanovi niso tu nikoli živeli, bili so na drugi lokaciji. Če je njihova naselitev povsod sporna, zakaj bi jih ravno pri nas morah mirno sprejeti. In še v turistični občini smo,« je dodal Reberšak, s katerim se strinjajo skoraj vsi krajani.
Franc Cukjati, ki izvira iz okolice Zagorja ob Savi ter je pripravljen podariti parcelo Strojanovim, pojasnjuje: »Parcele sem najprej želel podariti sorodnikom za vikende, kar so posamezniki na občini ter nekateri sosedje hoteli preprečiti. Nato sem rekel: bom pač Romom dal, da bodo oni to imeli!« In zakaj se je odločil ravno za Strojanove: »Zato ker jih najbolj preganjajo in so reveži. Ker so ena najbolj poštenih slovenskih romskih družin s kupom otrok, zato sploh ne Vem, zakaj naj bi jih ljudje preganjali.« Krajani na meji občin Podčetrtek in Kozje, ki spremljajo vse mogoče medije, menijo drugače kot Cukjati, o Strojanovih so prebrali tudi takšne stvari, zaradi katerih se njihovega sosedstva bojijo.
Kot se govori, naj bi Cukjati že pred leti nameraval svojo domačijo zamenjati z Romi iz okolice Krškega, kjer živijo v tako urejenih domovih, da se od okoliških sploh ne ločijo. Nato naj bi prišlo do ugotovitve, da je romska hiša črna gradnja.
Pri darovalcu
V okolici Peclja smo obiskali tako Cuk-jatijeve sosede kot tudi morebitnega darovalca. Nekateri sosedi so o Francu Cukjati-ju, starejšem vljudnem gospodu, povedali, da je dobričina, drugi so poudarjali njegove različne težave. »Žandarjem, lovcem in ovaduhom vstop.prepovedan,« najprej pozdravi prišleka ogromen napis na Cukjatije-vi skromni domačiji. Kot nam je tudi sam povedal ter pokazal različne listine, je imel v življenju vsaj dve prelomnici. Prva je bilo trpljenje v gulagu Golega otoka, kjer je bil kot prvi mladoletnik, nato je bil po prodaji hiše v okolici Ljubljane ob veliko denarja, zaradi česar se neuspešno pravda. T\idi o različnih zdravstvenih težavah, ki ga mučijo zaradi vsega tega, ni molčal. Poleg tega je v sporu z nekaterimi občani iz bližnje in širše soseščine, ki jih na različnih naslovih obtožuje, da mu celo strežejo pO življenju.
Nekateri sosedi verjamejo, da bi do Cukja-tijeve podaritve gradbene parcele Strojanovim res lahko prišlo, drugi njegovo napoved razumejo kot kljubovanje. Tudi Mirko Strojan je javno povedal, da takšne ponudbe že ne bi zavrnili. Kljub vsemu je malo verjetno, da bi se na meji občin Podčetrtek in Kozje Strojanovi šotori res pojavih. »Pa saj je še veliko drugih slovenskih Romov, ki so potrebni pomoči,« odgovarja dvomljivcem Franc Cukjati.
BRANE JERANKO
Bodo na tej parceli Strojanovi šotori in pozneje njihova hiša? Franc Cukjati iz okolice Podčetrtka je pokazal, kje je pripravljen romski družini podariti gradbeno parcelo.
Jutri brez izgovorov!
Ste si že pripravili pohodniško obutev in usposobili svoja kolesa za jutrišnji množični pohod in kolesarski vzpon na Šmohor? Da boste ravno jutri dobili obiske, pravite? Nič hudega, povabite jih s seboj na 787 metrov visok hrib nad Laškim, pa še sosedom in ostalim znancem povejte. Ker ... saj veste: množični pohod in kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor je le enkrat v letu.
Poti na Šmohor niso zahtevne - primerne so tako za hribolazce z malo več kondicije kot tudi za tiste, ki se v hribe ne odpravite prav pogosto. Če
se vam bo pot na Šmohor zdela prekratka, pa lahko svoj pohod ali kolesarjenje nadaljujete naprej na Gozd-nik, MaliČ, Kal, Mrzlico, najbolj vztrajni pa jo lahko mahnete po rečiških poteh.
Lokostrelski klub Žalec je sodelovanje na prireditvi žal odpovedal.
Sicer bo na Šmohorju pri planinskem domu cel dan zabavno in veselo, kot že dolgo ne, za kar bodo poskrbeli tudi člani Planinskega društva Laško, ki bodo jutri praznovali 80-letnico delovanja društva, ter ansambla Modrijani in Golte. Da bodo organizatorji prireditve obljube o pestrem in zanimivem dogajanju tudi uresničili, lahko potrdijo lanskoletni zadovoljni udeleženci množičnega pohoda na Šmohor. Ti niso prišli le iz Laškega in bližnje okolice, temveč s celega celjskega območja. Po-hodnikom, ki so jo peš ali s kolesi ucvrli proti Šmohorju, je na cilju ostalo še dovolj moči za razne športne in zabavne igre. Teh tudi letos ne bo
manjkalo. Lani so imeli največ navijačev korenjaki, ki so se med seboj pomerili v vlečenju vrvi, ljubitelje žoge pa je k streljanju na gol skozi različne odprtine privabila izjava našega športnega novinarja, da »tu ni tako kot doma. Tu si lahko sami izberete luknjo.« Upamo, da pohodnike in kolesarje, ki jih bodo zasrbele pete, ne bo motilo, če plesišče ne bo povsem ravno in gladko ...
Na Šmohor se bodo pohodniki lahko podali po štirih označenih poteh -iz Laškega, Tremerja, Liboj in Zabu-kovice. Štart bo od 7.30 do 10. ure. Organiziran bo tudi kolesarski vzpon na Šmohor, pri katerem bodo merili čas. Kolesarski vzpon se bo začel ob 10. uri na odcepu ceste na Šmohor v Rečici pri Laškem (prijave na štartu do 9.30).
Imate morebiti še kakšen pomislek, da jutri ne bi prišli na Šmohor? Tako pomembnega dogodka se res ne spodo-
Kozjanct se
bojijo Strojanovih
Franc Cukjati pravi, da je romski družini pripravljen podariti gradbeno parcelo
'	se bo romska družina Strojan po dolgo-
trajnem romanju ustalila na Kozjanskem? Franc Cukjati iz širše okolice Podčetrtka je slovenski javnosti sporočil, da želi omenjeni družini podariti gradbeno parcelo na svoji domačiji v Peclju, na meji občin Podčetrtek in Kozje.
V rumenem dnevnem časopisu se je novica pojavila zjutraj, zvečer se je šestdeset krajanov Peclja in Bučke Gorce že zbralo na protestnem zboru in podpisovalo protestno izjavo. »Predvsem nas moti Cukjati-
---jeva neresnična navedba v časopisu, da je
»Predvsem nas moti Cukjatijeva neresnična naved- dobil od krajanov pisno soglasje za njiho-ba v časopisu, da je dobil od krajanov pisno snglasje vo naselitev,« je pojasnil Jože Reberšak iz za naselitev družine Strojan.« Tako pojasnjuje v ime- Peclja. Kot so povedali tudi drugi krajani, nu krajanov, ki so pohiteli s podpisovanjem pro bi kdo od pristojnih za rešitev problema testne izjave, Jože Reberšak.	Strojanovih v Ljubljani po takšni časopisni
domačiji.
CELJE
STORE
Kmalu še ena majhna plinska elektrarna
Na celjskem odlagališču v Bukov/Jaku Javne naprave gradijo že drugo majhno plinsko elektrarno. Ta bo tako kot prva za ener-gent uporabljala odpadni plin, ki nastane pri razkroju odloženih odpadkov.
V zadnjih desetih letih so na odlagališču uredili dober sistem odvajanja plina, zato je količina tega že presegla zmogljivosti prve 675-kilovatne plinske elektrarne, ki na odlagališču deluje zadnja štiri leta. Novo elektrarno z močjo enega megava-ta bodo poskusno pognali prihodnji mesec. Milka Lesko-šek, vodja razvoja pri Javnih napravah, pravi, da so se za gradnjo odločili pravočasno in to ne glede na to, da bo že kmalu začel delovati center za ravnanje z odpadki in takrat v odloženih odpadkih ne bo več depo nijskega plina. Po njenih besedah se bo ta iz doslej odloženih odpadkov sproščal še naslednjih 10 do 15 let, v tem času pa bo naprava, vredna mili- di z ekološkega vidika, saj je matske spremembe pa ima krbovali vse objekte n t deponijski plin, v kate-
Zaključna dela pri novi mali plinski elektrarni.
jon evrov, amortizirana.
Postavitev majhnih plinskih elektrarn je smiselna tu-.
kar 56-krat večji učinek kot grajenega centra za ravnanje
rem je več kot polovica me- ogljikov dioksid. S tako pri- z odpadki, tana, hitro vnetljiv, na kli- dobljeno energijo bodo os-
ANDREJ KRAJNC
Na Svetini zaključek
Na Svetini nad Štorami bodo jutri, v soboto, obeležili krajevni praznik ter zaključek obnove ostrešja in zamenjave kritine na znameniti cerkvi sv. Marije Snežne. Ob 15. uri bodo začeli z zahvalno mašo ter se javno zahvalili dobrotnikom, po maši pa bodo v šotoru nadaljevali praznovanja z govori gostov in podelitvijo pisnih zahval največjim dona-torjem. Zaključili bodo z družabnim srečanjem.
BJ
Preložen obisk Danila Türka
Za ta teden napovedano srečanje s predsedniškim kandidatom dr. Danilom Tiirkom, ki ga pripravlja Združenje prijateljev slepih Slovenije in nekateri drugi zainteresirani nosilci invalidske aktivnosti, so zaradi sprememb v urniku obiskov predsedniškega kandidata preložili na sredo, 5. septembra. Začelo se bo ob 11.30 v stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Na njem bodo izmenjali poglede na invalidsko problematiko.	MBP
50 let bazena
V	soboto, 1. septembra, bo Letno kopališče Celje priredilo zabavo ob 50- letnici svojega obstoja. Od 14. ure bodo ob bazenu igre in glasba, vstop na prireditev pa bo ves dan prost.
Letno kopališče Celje so začeli graditi leta 1956. Pri gradnji je sodelovalo skoraj 3800 ljudi, pri čemer je vse projek-. te pripravil inženir Stanko Bloudek. Uradno so kopališče odprli 31. avgusta 1957. Prva prireditev, ki so jo tam izvedli, je bila tekma vaterpola za veliko nagrado Celja. Takrat je bila podoba kopališča seveda popolnoma drugačna. Edino, kar je ostalo skoraj nespremenjeno, je 50-metrski bazen.
Ob 50-letnici še obeta velika zabava. Začela se bo z animacijami za otroke, ki se bodo lahko pomerili v odbojki in mini vaterpolu ter nadaljevala z nastopom glasbenih skupin Atomik Harmonik in Divji veter. Izbrali bodo mis letnega kopališča 2007 in priredili modno revijo. Nastopila bo tudi skupina bruhalcev ognja Magic fire. KŠ
Nevarno na varno
V	ponedeljek bodo Javne naprave začele tradicionalno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. V premičnem zabojniku bo strokovno usposobljena ekipa do 26. oktobra v 12 občinah na celjskem območju sprejemala baterije, akumulatorje, zdravila, različna olja, računalniško opremo, barve, lake, lepila in ostale nevarne odpadke.
V	Javnih napravah poudarjajo, da omenjenih odpadkov ne smemo odlagati med običajne komunalne, saj so le-ti težko razgradljivi in zato onesnažujejo okolje. Akcija se sicer odvija enkrat letno, količina zbranih odpadkov pa se z leti le minimalno povečuje ali celo zmanjšuje. Lani so tako zbrali dobrih 29 ton, kar je dve toni manj kot leto prej. Leon Gregore iz Javnih naprav pojasnjuje, da ljudje vse večkrat koristijo možnost štirikrat letnega brezplačnega odlaganja odpadkov na odlagališču v Bukovžlaku, prav tako pa lahko določene odpadke, kot so na primer izrabljene baterije in gospodinjski aparati, vrnemo v trgovino, kjer smo izdelke kupili.
Akcija je sicer nekoč potekala dvakrat letno, a so se zaradi manjših stroškov in boljšega odziva ljudi, odločili le za jesenski termin. So jo pa tudi letos, tako kot lani, obogatili z nagradno igro. Vsak, ki bo do zabojnika prinesel nevarne odpadke, bo prejel nagradni kupon. Glavna nagrada je letos kolo, med nagradami pa so še posode za zbiranje bioloških odpadkov, biorazgradljive vrečke in pobiralci smeti.
Kdaj bo zabojnik v posameznem kraju, lahko izveste na spletni strani Javnih naprav, te pa bodo uporabnike njihovih storitev obvestile tudi z letaki.
ANDREJ KRAJNC
Razstava pajkov in
kač v Citycentru
Celje
V nakupovalnem Središču Citycenter Celje bo do 8. septembra na ogled preko 60 vrst eksotičnih pajkov in kač, katerih naravna okolja so sicer Afrika, Azija, Severna*-Srednja in Južna Amerika. Organizator razstave in lastnik razstavljenih živali je nemški pustolovec Jürgen Hergert, ki je v kletki s 24 strupenimi kačami preživel 100 dni jn se s tem podvigom vpisal v Guinessovo knjigo rekordov.
V. Citycentru Célje so živali nameščene v posebni afriški hiši, v kateri so teraffji dobro varovanimi in oskrbovani. Tako je za varnost obiskovalcev in razstavljenih živali maksimalno poskrbljeno.
Cilj razstave je obiskovalcem približati te nenavadne in tudi Strali vzbujajoče živali, spoznati naravno okolje teh živali in ljudem pomagati, da se znebijo strahu pred pajkovci in plazilci. Ogled razstave je brezplačen. Organizirana pa so tudi predavanja Jürgena Hergerta in sicer vsak delavnik ob 11. : in ÌZj.ttri, ob. sobotah ob 11., 17., in 18. uri.
ŠOŠTANJ BRASLOVČE VELENJE

V vročih poletnih dneh so mnogi z obžalovanjem pogledovali proti bazenu v Šoštanju, ki je kljub vročini ostajal trdno zaklenjen. Po več kot 40 letih je namreč šoštanjski bazen letos nehal obratovati, kar je med domačini vzbudilo tudi nemalo negodovanja.
»Odločitev za zaprtje ni bila lahka niti hitra, saj je bazen dolga leta veljal kot priljubljeno kopališče tako med krajani kot tudi med obiskovalci sosednjih občin,« pojasnjujejo v šoštanjski občini in dodajajo, da je bil bazen v resnici pomemben prepoznaven znak mesta, v poletnih dneh pa so se ob njem družile in zbirale vse generacije. Vzroka za zaprtje sta predvsem nerentabilnost in slab
obisk. Vseeno so še letos, pred začetkom sezone, v občini poskušali bazen spet usposobiti za kopalce. Vendarle so podroben pregled bazena in prodanih vstopnic ter upoštevanje strokovnega mnenja, poskus o ponovnem odprtju že v kali zatrli.
»Razpoke na stenah in talnih ploščah, ki so po mnenju strokovnjakov nastale kmalu po izgradnji zaradi krčenja betona, slabo tesnjenje školjke, zaradi katerega je med obratovanjem prihajalo do velike izgube vode, in posedanje konstrukcije so resno ogrožale stabilnost in varnost celotnega objekta,« pojasnjuje župan Darko Menih. Samo obnova bazenske školjke, med katero bi odpravili vzroke in posledice
posedanja, bi po zadnjih strokovnih ocenah veljala več kot 140 tisoč evrov. Ta znesek bi občina sicer lahko pokrila, vendarle pa so poslovne knjige in predvsem preslab obisk v preteklih letih govorili v prid zaprtju.
Vse od leta 2002 so bili stroški obratovanja dvakrat, v zadnjem letu pa celo petkrat višji od prihodkov. »Teh dejstev v občini preprosto ne moremo spregledati, zato je bilo zaprtje bazenskega kompleksa edina preudarna odločitev, ki je zorela kar nekaj časa in so jo potrdili tudi svetniki,« pravi Menih. Kakor kaže sedaj, naj bi šoštanjski bazen odstranili, na njegovem mestu pa bo zrasel nakupovalni center.
US
Delavno v Grajski vasi
Septembra naj bi v Grajski vasi v Braslovčah zaključili z deli na cesti in pločniku, medtem ko je gradnja kanalizacije že zaključena. Do takrat pa jih čaka še asfaltiranje ceste z odvodnjavanjem voda, javna razsvetljava, elektrificiranje oziroma prestavitev električnih vodov v zemljo ter tlakovanje pločnika skozi vas.	MJ
Z OBČINSKIH SVETOV
Tudi rokometaši za večjo varnost na cestah
la društva 1© sedem svetnikov
BRASLOVČE - Na majski seji je izjave v zvezi s pobudo za odpoved ene sejnine v korist kulturnih društev Braslovče, Letuš in Go-milsko podpisalo vseh 15 svetnikov, med-
tem ko je na seji čez mesec dni te vrnilo le sedem. Nekateri so namigovali, da je razlog v povišanju sejnine, saj se je ta v tem času iz nekaj več kot 50 evrov povišala na 107 evrov neto. Sejnina sedmih svetnikov tako znaša slabih 750 evrov, do 10. septembra pa jo bodo razdelili med tri društva. - MJ
V Velenju že nekaj let negujejo navado, da pred začetkom šolskega leta ravnatelji šol, vrtca, glasbene šole ter Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje na novinarski konferenci podrobneje spregovorijo o vpisu, načrtovanih in opravljenih investicijah ter vsebinskih novostih.
Po besedah župana Srečka Meha je velenjska občina za investicije in vzdrževanje šolskih objektov in vrtcev letos namenila 417 tisoč evrov, prihodnje leto pa bo znesek še .višji. Med najpomembnejšimi naložbami je vodja urada za negospodarske javne službe Darko Lih-teneker izpostavil zamenjavo salonitne kritine na OŠ Ša-lek. V velenjskem vrtcu, kjer je v 59 oddelkih vpisanih 1049 otrok, bodo v sodelovanju z glasbeno šolo vsem otrokom ponudili možnost obiskovanja »male glasbene šole«. Ravnatelji osnovnih šol so predvsem omenjali program dela v 6. razredu de-vetletke, ponekod se odločajo za programe podjetništva,
spet drngod pa negujejo eko status oziroma odločajo za drugačne vsebine.
Na novinarski konferenci so posebej spregovorili o aktivnostih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Kakor je povedal podpredsednik Kari Drago Seme, so v preteklih letih našli skupen jezik z vsemi šolami. Tudi letos bodo otroci dobili rutice, kresničke, zgibanko Prvi koraki v prometu... V mestu so obnovili oznake varnih poti in pregledah signalizacijo. Ob začetku šole bodo člani ZŠAM, policisti in člani Ro-	. _ s kometnega kluba Gorenje pomagali šolarjem pri prečkanju prehodov za pešce, voz- , ' ' nike pa bodo opozarjali na previdno vožnjo. US - Št. 69 - 31. avgust 2007
LJUDSKA
CELJE
VABIMO K VPISU:
Ker je več znanja danes več uspeha jutri:
www.lu-ceije.si
Informacije: 03 428 67 50, e-mall: lnfo@lu-celJe.sl ali osebno v vpisni pisarni Ljudske univerze Celje.
Kanta in gozdovi
Sončno nedeljsko popoldne je znova ustreglo organizatorjem, ki so pripravili osmi koncert v Blatah pri Rečici ob Savinji, a je kljub temu minulo deževje poskrbelo, da obiskovalci niso pozabili na blato.
Tudi letos so se Kulturno-umetniškemu društvu Utrip pridružili rečiški gasilci in lovci, v goste pa so tokrat povabiti Zračni kvartet Kanta. Gre za štiri akademsko izobražene glasbenike iz različ-
nih slovenskih krajev, ki ustvarjajo dinamično, iskrivo in predvsem drugačno glasbo. V njihovem repertoarju najdemo različne zvrsti, zato tudi ime Kanta.
Kot ponavadi so tudi letos glasbeno obarvano popoldne organizatorji izkoristili za zbliževanje z naravo. Obiskovalcem je Damjan Jevšnik iz nazarske krajevne enote zavoda za gozdove predstavil nekatere probleme. Ob letošnjem tednu gozdov so nazar-
ski gozdarji izpostavili pretirano nabiralništvo in vožnjo izven cest, ki v gozd vnašata hrup in motita naravo. Jevšnik je še poudaril, da v zgornjesavinjskih gozdovih glede na prirast lastniki premalo sekajo ter tudi na takšen način povzročajo škodo. O pomenu gozda, predvsem pa druženja, je ljubiteljem narave, nedeljskih sprehodov in glasbe spregovoril še rečiški župan Vinko Jeraj.
US
Šoštanjski bazen čaka na odstranitev
Trgovina namesto bazena
Vsi bi radi na delavnice
Razvojna agencija Kozjansko začenja s praktičnimi delavnicami za podeželsko prebivalstvo in mala podjetja
Skupni projekt Razvojne agencije Kozjansko s sedežem v Šentjurju in hrvaške Zagorske razvojne agencije daje prve konkretne rezultate. Po dolgotrajnem zbiranju podatkov o tem, kako čim bolje na obeh straneh izkoristiti človeške vire, so se že začele prve delavnice, glavnina sledi septembra. Zanimanje manjših podjetnikov ter kmetov presega vsa pričakovanja.
»Odziv je izjemen,« je povedala direktorica kozjanske razvojne agencije, mag. Zlata Ploštajner. Včeraj so v Šentjurju podelili certifikate udeležencem, ki so uspešno zaključili prve praktične delavnice usposabljanja za pridobitev poklicne kvalifikacije izdelovalcev kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način. »Smo pa v fazi pospešenega zbiranja prijav za delavnice, ki se bodo začele v septembru. Ponekod bomo morali delati celo selekcijo, saj so nekatera podjetja prijavila več delavcev, kot jih lahko sprejmemo,« dodaja Ploštajnerjeva.
V mednarodni projekt se na slovenski strani vključuje območje subregij Obsotelja, Kozjanskega in Dravinjskega ter občin Dobrna in Oplotnica, na hrvaški strani pa območje Krapinsko -Zagorske županije s 25 občinami. Do sedaj, kot sta na torkovi novinarski konferenci povedala Ploštajnerjeva ter direktor zagorske razvojne agencije mag. Siniša Hajdaš Dončič, je bilo izvedenih že kar nekaj aktivnosti. Med dru-
Zlata Ploštajner
gim so izdelali strateško analizo razvoja človeških virov (za razvoj podjetništva in podeželja), izdali pa so tudi slovensko hrvaško publikacijo na to temo. Prav tako so že izdelali načrte in programe usposabljanj in izobraževanja za podjetja ter podeželsko prebivalstvo.
Kot je pokazala analiza na omenjenih vključenih območjih, je opaziti negativni naravni prirast in posledično se
V Planinski vasi rdeča luč za inšpektorja
Napovedi, kaj se bo najverjetneje zgodilo z najnovejšo odločbo glede rušenja asfaltne baze v Planinski vasi, nam je potrdil še republiški inšpektorat za okolje in prostor.
Spomnimo, da je bila inšpekcijskemu zavezancu Asfalt Kovač že maja vročena prva inšpekcijska odločba, s katero je bila ustavljena gradnja asfaltne baze, dan rok za odstranitev itd. Odločba je postala izvršljiva z vročitvijo, vendar je bila zoper njo s strani odvetnice investitorja vložena pritožba, ki je bila odstopljena na ministrstvo za okolje in prostor. Kljub temu pa je konec julija gradbeni inšpektor izdal novo odločbo in v njej izrekel enak ukrep kot v prvi. Ponovno nas je zanimalo, kdaj lahko pričakujemo konkretne ukrepe in že prejšnji teden pravilno ugibali, da se zna s pritožbo na izdano odločbo celotna zgodba ponoviti. Kar se je tudi zgodilo.
Na republiškem inšpektoratu so bili dokaj skopi s. pojasnili: »Zoper odločbo gradbenega inšpektorja z dne 24. 7. 2007 je investitor vložil pritožbo, spis gradbene inšpekcije je v zvezi z reševanjem pritožbe na ministrstvu za okolje in prostor. Nadaljevanje postopka gradbenega inšpektorja je določeno v predpisih. Gradbeni inšpektor bo, če bodo za to izpolnjeni pogoji, pričel izvršilni postopek za izpolnitev obveznosti, navedenih v inšpekcijski odločbi. V zvezi z uporabo objekta je to prisiljevanje investitorja k prenehanju uporabe z izrekanjem denarnih kazni.« In kdaj naj bi se to zgodilo? »Datumov izdaje bodočih ukrepov gradbenega inšpektorja vnaprej ni mogoče napovedati,« so nam še povedali.
POLONA MASTNAK
Kino še naprej le želja
že kaže pomanjkanje delovne sile. »Seveda pa nas skrbijo tudi nizka izobrazbena struktura prebivalstva, nezanima-nje za deficitarne poklice in odliv mladih kadrov, povezan tudi z nizkim življenjskim standardom, tako na slovenski kot na hrvaški strani. Mesečne plače na slovenski strani so, denimo, kar za 18 odstotkov nižje od državnega povprečja,« nakazuje Ploštajnerjeva. Ko so anketirali podjetja na čezmejnem področju, so ugotovili, da si želijo predvsem usposabljanj na področju menedž-menta, marketinga, prodaje, tujih jezikov, informatike in tehnično tehnoloških znanj. Kmetovalci se prav tako zavedajo, da razvoja kmetij ne bo brez novih znanj, povprašujejo po usposabljanjih s področja trženja, računovodstva, urejanja okolice kmetij, raznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter eko-turizma. Vsaj del tega jim bodo ponudile delavnice.
POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ
Doslej so izvedli šest delavnic na temo dopolnilnih dejavnosti na kmetijah; od predelave sadja, zelenjave, mleka in mesa, do turizma in zeliš-čarstva. Z udeležbo so zadovoljni, saj se je delavnic udeležilo kar 83 predstavnikov kmečkih gospodarstev občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče.
Ob osmih kinodvoranah v Celju želja Laščanov, da bi spet imeli svoj kino, še vedno živi. Pri čemer so tako na Občini Laško kot v Centru za šport, turizem, informiranje in kulturo (Stik) prepričani, da se ta naložba zaradi velike konkurence v Celju ne bi splačala.
Potem ko je leta 1991 kino v Laškem zaprl svoja vrata, organizira od leta 2003 društvo Smoci med poletnimi počitnicami letni kito, ki je glede na to,daganeobiščevečkotdvajset ljudi, neke vrste pokazatelj, da kino v Laškem najverjetneje ne bi posloval z dobičkom. »V Sloveniji je kino zasebna inštitu-čija, ki se ravna po tržnih merilih in zato nikakor ne vidimo smisla, da bi Občina kot javna ustanova investirala v kinematograf. Za tiste kinematografe, ki imajo pomembnejši kulturni značaj, kot je na primer Kinoteka v Ljubljani, pa pomaga skrbeti država oziroma ministrstvo za kulturo. Občina Laško lahko morebitnemu zasebnemu investitorju na podlagi predpisane zakonodaje le pomaga pri investiciji, iskanju lo-
kacije in podobnem, tako kot vsem ostalim investitorjem v gospodarskih dejavnostih. Vko-likor bi se pojavila ideja o kinu, kjer bi bila podlaga javno-zasebno partnerstvo, lahko potrdimo načelno zainteresiranost za takšno idejo,« pravi laški podžupan Klemen Grešak. Načrtov za ponoven zagon kina v Laškem nima niti Stik, saj, kot jepovedala direktorica Andreja Križnik, za to nimajo po-
Letni kino v Laškem vabi nocoj, v petek, še na zadnjo letošnjo predstavo. Na občinskem dvorišču bodo ob 21.30 predvajali dokumentarni film Goli v sedlu, razjarjeni biki (Easy Ridere, Rading Bulls). Vstopnina je 2 evra.
Prvi kino so v Laškem dobili leta 1927. Po drugi svetovni vojni pa je kino začel obratovati tudi v zdravilišču v Rimskih Toplicah. Po odhodu jugoslovanske armade leta 1991 je tudi ta zaprl svoja vrata, kar pomeni, da so v občini Laško v enem letu ostali brez obeh kinodvo-
NA KRATKO
Romantika z Anžejem
ŠENTJUR - Prireditve v okviru Šentjurskega poletja, ki jih pripravlja območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, se počasi zaključujejo. Nocoj pa se obeta eden od osrednih dogodkov. Na vrtu Ipavčeve hiše v šentjurskem zgornjem trgu bo ob 20.30 uri nastopil domačin An-žej Dežan. Predstavil se bo z nizom ljubezenskih pesmi, zapel pa bo v slovenščini, hrvaščini, francoščini, španščini in angleščini. Kot gostja večera bo nastopila še Maja Slatin-šek, za klavirsko spremljavo pa bo skrbel Miran Juvan.
Nedelja na Planini
PLANINA PRI SEVNICI - V nedeljo bo ves dan živahno. Klub mladih in tamkajšnje turistično društvo namreč pripravljata jubilejno, 30. tradicionalno turistično prireditev, ko bodo pokazali, kaj vse kraj premore. Od 14. ure dalje pripravljajo dan odprtih razstav. Obiskovalci si bodo na Gradu Planina lahko ogledali razstavo slik Toma Vojnoviča, ob poti na grad pa bodo na ogled fotografije Matjaža Krivica. V prostorih krajevne skupnosti pripravljajo še razstavo muzejske zbirke, v gasilskem domu pa bosta gostovala gobarsko in čebelarsko društvo. Živahno bo tudi v Semišah, kjer se bo ob
16.	uri začel prikaz starega običaja vasovanja, za kar bodo poskrbeli člani Mešanega pevskega zbora Zarja Šentvid. Ob
17.	uri se bo predstavilo še Folklorno društvo Šentjur, sledila pa bosta ples in zabava ob zvokih ansambla Štajerskih 7.
www.radiocelje.com
Mlada kobilica še nima imena, vseeno pa se že rada igra z drugimi konji in domačim psom.
Nova članica v družini mini ponijev
Pisali smo že o Andreji Jazbec, ki živi pod vrhom Rif-nika in ima veliko nenavadnih »mini« ljubljenčkov. Sedaj pa je njena živalska družina dobila še enega člana.
Andreja Jazbec in njen fant Marko Završek imata na kmetiji mini ponije, mini koze in mini kokoši. Poleg tega pri njiju živijo tudi velika športna kobila, purani, divji fazani, race in pasji mladiček. Pred dvema tednoma pa je na njuni kmetiji luč sveta prvič ugledala tudi rjava mini kobilica. Ko bo zrasla, bo kot njena mama, velika približno 70 centimetrov. Že zdaj je kobilica, ki še čaka, da bo dobila ime, postala ljubljenka ostalih živali. Z njo se najraje poigra domači kuža, ki jo še prekaša po velikosti. Vseeno pa se mora kuža potruditi, kadar si zaželi igre, saj malega konjičj ka mama še vedno skrbno skriva.	KŠ
MOOT flHil
Sodelovanje za več mladih v obrti
Območna obrtna zbornica Šmarje pri Jelšah (OOZ Šmarje pri Jelšah) je predstavila rezultate projekta Izobraževanje za ohranjanje obrtniških poklicev, ki so ga izvajali skupaj z obrtno zbornico iz Krapine. Zbornici sta podpisali tudi tri sporazume o nadaljnjem sodelovanju.
Za omenjeni projekt, ki je trajal od oktobra 2005, sta se obrtni zbornici odločili, ker je študija, izdelana v obdobju priprav projekta, pokazala, da se število obrtnikov zaradi modernizacije trga in vstopa tujih podjetij nà trge obeh držav manjša. Na obeh straneh meje se za obrtniške poklice ne zanimajo mladi, večina obrtnikov je starejših, ki ne vlagaj o v svoje izo-
braževanje in izobraževanje zaposlenih. V študiji so tudi ugotovili, da si obrtniki želijo učenja, nove tehnologije ter poslovnega povezovanja z ostalimi gospodarskimi subjekti sosednjih občin in držav.
Vodja projekta Radojka Petek je povedala, da bila vrednost projekta 114 tisoč evrov. 75 odstotkov sredstev so zagotovili iz evropskih sredstev Interreg III A. V okviru projekta je OOZ Šmarje pri Jelšah za izobraževanja kupila računalniško opremo. Izvedli so več kot 30 izobraževanj za obrtnike, podjetnike in njihove zaposlene. Seminarjev za gostince, frizerje, kovinarje in cvetličarje so se udeležili tudi obrtniki in njihovi zaposleni iz Krapine. V osnovnih šolah so promovirali defici-
tarne poklice in zainteresirane učence povabili v devet obrtniških delavnic. Promocijo obrti in možnosti zaposlovanja v njej so predstavili tudi v srednjih šolah iz mariborske in celjske regije. Med dijaki Srednje šole Štore in Poklicne in tehniške gradbene šole Celje so pripravili tekmovanje za najboljši obrtniški izdelek. Med gradbeniki je zmagal Taulant Asllanaj in med kovinarji Matjaž Krajne. Oba bosta prejela enoletno štipendijo v višini 840 evrov.
Da projekt daje rezultate, kaže tudi podatek, da so v Upravni enoti Šmarje pri Jelšah letos zabeležili šti-riodstotni porast učencev, ki so se vpisali v srednje poklicno in strokovno izobraževanje.
TINA VENGUST
Magistralno cesto bodo v teh dneh preplastili in ob njej uredili nove pločnike.
urejen center
Rogatec praznuje
V Rogatcu se od konca prejšnjega tedna vrstijo prireditve občinskega praznika. Osrednja prireditev bo jutri, v soboto. Na slavnostni seji občinskega sveta bodo podelili letošnja občinska priznanja, z najvišjim za Jožeta Polajžarja iz Dobovca.
Vsestranski Polajžar bo prejel plaketo občine za delo med gasilci, v občinskem svetu, med čebelarji, vinogradniki, za petje v cerkvenem pevskem zboru ter za delo porotnika in cerkvenega ključarja. Priznanje ob-
čine bodo izročili Margareti Krivec, članici večih društev ter upraviteljici Vaško-gasil-skega doma Donačka Gora, podeliti pa bodo še dve denarni nagradi. Prejela jih bosta gasilsko društvo Rogatec ter Tenis klub Rogatec.
Med praznovanjem občinskega praznika so v začetku tedna med drugim otvorili nove prostore za društva v kulturnem domu v Rogatcu ter prevzeti novo gasilsko vozilo rogaških gasilcev, včeraj so predali namenu tudi vodovod Donačka Gora.
Na jutrišnji, osrednji dan praznovanja bo od 10. ure med drugim igranje ulične košarke ter paint-balla na travniku pri rogaški železniški postaji, ob 16. uri pa bo družabno srečanje za občane v dvorcu Strmol, kjer je zaključena naložba v rekonstrukcijo stropnih štu-katur v dveh nadstropjih. Tam si bo mogoče ogledati nekatere odmevne razstave. V nedeljo bo sledilo med drugim mednarodno srečanje upokojencev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
BRANE JERANKO
V Šmarju pri Jelšah urejajo center kraja. Glavna magistralna cesta od zdravstvenega doma do banke bo dobila nov asfalt, ob njej pa so že uredili nove pločnike, saj so bili stari popolnoma uničeni in na določenih delih skoraj zravnani s cesto.
Hkrati bo novo podobo dobila Rakeževa cesta od pošte do doma upokojencev, ki jo bodo razširili, ob njej pa označili 12 parkirišč. Prav slednja v Šmarju zelo potrebujejo. Tisti, ki so se odpravili na pošto ali v knjižnico in kulturni dom, so namreč velikokrat zaradi pomanjkanja parkirišč vozila puščali kar na pločniku.
Ureditvi območja se je pridružila tudi pošta, ki bo ob tamkajšnji enoti uredila oko-
lico in s tem omogočila lažjo dostavo poštnih pošiljk, za svoje stranke pa zagotovila še štiri dodatna parkirna mesta. Območje bodo z izgradnjo kanalizacijskih vodov priključili na zbirni kolektor pri Šmarskem potoku in posledično na čistilno napravo.
Naložbe so skupaj vredne okoli 450 tisoč evrov, občina bo iz proračuna prispevala 250 tisoč. Pri projektih sodelujeta tudi Direkcija RŠ za ceste
in krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah. Glavno cesto bodo dokončah v teh dneh, ko jo bodo preplastili in uredili cestno signalizacijo, vsa ostala dela pa bodo predvidoma zaključili sredi septembra.
ANDREJ KRAJNC
S strešniki Donav 1/1 v opečno rdeči ali črni barvi lahko vašo streho od 1. julija do 30. septembra 2007 prekrijete 15 % ceneje. S strešniki Donav bo vaša streha trdnejša, lepša in bolj samozavestna. Brezplačna telefonska številka: 080 20 30, www.bramac.si
RECI STREHI PREPROSTO flslsHBEM
k KRATKO
S Hrvati na mostu
PODČETRTEK - Tretjo obletnico ustanovitve Turistične cone Sotla - dolina izvirov zdravja bodo v občini obeležili s srečanjem sosedov na mostu čez Sotlo, ki bo v nedeljo, 2. septembra. „Srečanje na mostu, kjer je maloobmejni prehod pripravljata sosednji prijateljski občini Podčetrtek in hrvaška Zagorska Sela. Med prireditvijo, kjer že drugo leto pričakujejo občane obeh občin ter goste, se bosta na mostu uradno srečala in pozdravila župana Peter Mišja in Željko Kodrnja. Kulturni program pripravljajo tako slovenski kot hrvaški sosedi, v zabavnejšem delu pa bodo sledile različne družabne igre, med njimi vlečenje vrvi ter nogomet. Začetek prireditve bo ob 14. uri. Kljub vzpostavljanju schengen-ske meje s pridobivanjem dovoljenj niso imeli težav. Upajo, da bo tako tudi prihodnje leto.
Gasilci slavijo
SVETI ŠTEFAN - V tej KS občine Šmarje pri Jelšah začenja gasilsko društvo danes, v petek, z dvodnevnim praznovanjem v počastitev svoje 70-letnice. Tako bo zvečer slavnostna seja s podelitvijo odlikovanj in priznanj, kjer bodo republiška odlikovanja I. stopnje podelili Martinu Slatenšku, II. stopnje Ivanu Pinterju, Jakobu Romihu in gasilskemu društvu ter III. stopnje Borisu Čavšu in Jožetu Žaberlu. Jutri ob 16.45 bo sledila parada gasilcev in vozil, po kateri bodo nadaljevati s proslavo ter družabnim srečanjem.
Nova knjižnica
KOZJE - V kraju urejajo novo javno knjižnico, ki bo v doslej neizkoriščenih kletnih prostorih zdravstvene postaje. Dosedanji prostori v gasilskem domu so premajhni, prav tako ne ustrezajo predpisanim državnim merilom. Z deli so začeli pred mesecem dni, zaključili bodo jeseni. Vrednost naložbe znaša 160 tisoč evrov, od česar prispeva država 60 odstotkov, ostalo pa mora občina. V novih, večjih prostorih bodo občanom na voljo tudi nekatere druge novosti, med drugim načrtujejo javno uporabo svetovnega spleta ter ure pravljic. Doslej je bila knjižnica v Kozjem odprta trikrat na teden, po novem pa naj bi bila petkrat. Knjižnica v Kozjem deluje kot enota Knjižnice Šmarje pri Jelšah.	BJ
TOC
SL. KONJICE« VOJNIK	DOBRNA
Toča klestila dvakrat
Velik del konjiške občine je ta mesec že dvakrat prizadela toča. Prva toča 17. avgusta je najbolj uničevala v Konjiški vasi in na Tolstem Vrhu, 28. avgusta je zajela še širši pas. Segel je spet od Konjiške vasi in Tolstega Vrha, preko Škednja, Kraberka in Klokočovnika do Loč in Li-poglava.
Največ škode je v trajnih nasadih jablan in vinske trte. Po oceni članice občinske komisijg, kmetijske sve-
tovalke Ivice Podkrajšek, je škoda v vinogradih od 10- do 40-odstotna. Precejšnja je tudi v intenzivnih nasadih jablan, kjer ne bo jabolk prve kvalitete. Med bolj prizadetimi je nasad jablan v Ločah, ki ga je toča letos prizadela že štirikrat.
Kolikšna bo škoda na koruzi, je še težko oceniti. Listna masa je na prizadetem območju scefrana, stroki pa so še ostali, vendar jim grozi gniloba. Podobno je z grozdjem. Ker se bo trgatev najbolj raz-
širjenih srednjepoznih sort pričela čez 14 dni, je prepozno za škropljenje. »Ob hujših napadih gnilobe je edina rešitev spodbiranje napadenih grozdov,« svetuje Ivica Podkrajšek.
Neurja so poškodovala tudi številne lokalne ceste. Največ škode so povzročili močni nalivi 20. avgusta, ki so odplavili bankine in poškodovali makadamske ceste predvsem na strmih pobočjih Konjiške gore. Komaj so popravili najbolj poškodovane ce-
ste, že jih je 28. avgusta prizadelo nove neurje s točo in obilnim dežjem. Za sabo je pustilo poškodovane ceste na Tolstem Vrhu, Kamni Gori, Zbelovski Gori, v Lipoglavu, Suhadolu in Kraberku.
Kot je povedal višji svetovalec za komunalo in ceste v konjiški občini Branko Sovič, so ceste sicer prevozne, vendar je potrebna previdnost. Ceste postopoma urejajo, Škodo pa bodo ocenili do konca tedna.
MBP
NOVI TEDNIK
Preplastitev obljubljena tudi v Crešnjicah
V vojniški občini so se z državnim denarjem, ki so ga pridobili na razpisih, lotili tudi obnove ceste med Socko in Frankolovim. Zdaj se nadejajo, da bodo enako uspešni tudi pri pridobitvi sredstev za obnovo ceste do Čreš-njic.
Sicer asfaltirana cesta je namreč že dolgo v zelo slabem stanju. »Brez pretiravanja lahko rečem, da gre za najbolj problematično povezovalno cesto v občini,« je povedal župan Beno Podergajs. »Letos bomo začeli pripravljati projekte, in če bo vse po sreči, bomo prihodnje leto iz službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pridobili denar, ki ga bomo, če se bo tako strinjal tudi občinski svet, namenih za obnovo ceste v Črešnjice.«	RP
Po novi črni prevleki
Regionalna cesta Stranice-Višnja vas bo po več letih le v celoti obnovljena. V prihodnjem letu bo država prepostila še cesto Nova Cerkev-Socka-Vitanje.
Leta 2003 je Direkcija Republike Slovenije za ceste na novo preplastila kilometer dolg odsek na relaciji Stranice-Višnja vas, nato se je lotila še malce daljšega, letos pa končujejo še zadnji, 800 metrov dolg odsek. Preplastitev je sicer že narejena, pri čemer bo treba urediti še odvodnjavanje in prometno signalizacijo. Vrednost zgolj letošnje investicije znaša približno petsto tisoč evrov.
Na direkciji je že izdelan projekt tudi za obnovo dobrih deset kilometrov dolgega odseka regionalne ceste Nova Cerkev-Socka-Vitanje. V letošnjem letu so začeli obnavljati kilometer in pol dolg odsek ceste in preplastitev tristo metrov dolgega odseka ceste skozi naselje Vitanje. Dela na teh dveh odsekih bodo končana predvidoma do konca oktobra prihodnje leto, pri čemer vrednost del znaša približno milijon evrov.	RP
Čakajo na svetovalno službo
Prostori nad novim poslovno-trgovskim kompleksom v Vojniku, ki sta ga lani jeseni odprla Tuš in Kmetijska zadruga Celje, so še vedno skorajda prazni.
»Čakamo na odločitev celjske kmetijskosvetovalne službe,« je povedal Marjan Kovač, direktor Kmetijske zadruge Celje, ki je glavni investitor objekta. »Finančno konstrukcijo objekta smo dobro pripravili, zato lahko na njihovo odločitev še mirne duše počakamo. Dali smo jim sicer izredno dobro ponudbo, sami pa se morajo odločiti, ali jo bodo tudi sprejeli.«
Če se bo za selitev odločila svetovalna služba, bo svoje prostore v Vojnik prenesla tudi Kmetijska zadruga Celje.	RP
Zivžav
na Dobrni
Po dvodnevnem rajanju Noči pod kostanji so v nedeljo na svoj račun prišli najmlajši.
Tako deklice kot dečki so se s prostovoljkami Medobčinskega društva prijateljev mladine Celje z veseljem lotili izdelovanja ogrlic, le da so jih fantki izdelovali za svoje mamice, punčke pa zase. Izdelali so tudi sliko velikanko in nato rajali s skupino Malibu.
RP
Prvi bencinski	Ob obletnici
servis na Stranicah
Bencinski servis na Stranicah, ki je bil od odprtja leta 2003 namenjen samo za tovorna vozila, je zdaj odprt za vse.
Servis so posodobili in razširili ponudbo, v kateri je tudi bio dizel. Podjetje Mini Marketing s sedmimi zaposlenimi, na čelu z Nikom Ratejem, se ukvarja tudi z razvozom kurilnega olja in dizelskega goriva. Bencinski servis na Stranicah je šele drugi v zreški občini.
'	MBP
darilo za otroke
Hipermarket Spar v Slovenskih Konjicah, ki zaposluje 26 ljudi, je v petek praznoval svojo peto obletnico.
Za vse obiskovalce so na parkirišču pred trgovino pripravili pester zabavni program, na prireditvi pa so slovesno podelili predstavnikom Vrtca Slovenske Konjice novo glasbilo - električne klaviature Yamaha. Zajček Sparky je otroke in vzgojiteljice v Vrtcu obiskal že sredi meseca, ko jim je prinesel igrala in didaktične pripomočke.
Letos so v Spar Slovenija slovenskim otrokom že podarili pripomočke za učenje v vrednosti 8 tisoč evrov. MBP - Št. 69-31. avgust 2007 -
Vijugasta cesta do Vitanja že več let čaka na obnovo
m
i lift
15
Nagrade sta se letos veselila tako Taja Kramberger kot Tone Pavček. Edina smola pri tem je, da sta si morala denarno nagrado v višini 4.000 evrov, ki jima jo je ob listini Mestne občine Celje izročil celjski podžupan Stane Rozman, deliti.
Tone Pavček je rad obkrožen z ženskami. Najprej se je veselil Veronike, po prireditvi pa sta mu družbo delali Mojca Krajne (levo) in voditeljica prireditve Bernarda Zam.
Vsak Je zase svet
11. Veronikine nagrade sta se veselila Taja Kramberger in Tone Pavček
Ne enemu, kar dvema izbrancema je Veronika letos izkazala svojo naklonjenost. Težka je bila njena odločitev, katerega od izbranih pesnikov nagraditi, saj ji je vsak ponujal svoj svet. Miklavž Komelj jo je vabil na hipodrom, prostor samo zanjo ji je obljubljal Peter Semolič, v pokrajine s senco jo je vabil Marjan Strojan, a nič je ni mikalo bolj kot vsakdanji pogovori s Tajo Kramberger ter »ujedanje, špikanje in pikanje« Toneta Pavčka.
Takšna je letošnja zgodba o Veronikini nagradi, ki
Vr	
vsemogočni evan	
95 min., (Evan Almighty!, komedija
Režija: Tom Shadyac Igrajo: Steve Carell, Morgan Freeman, tauren Graham,
John Goodman, Wanda Sykes, Johnny Simmons, Graham Phillips, Jimmy Bennett
Že v Planetu Tuš!
jo že enajst let organizira podjetje Fit media, podeljuje pa Mestna občina Celje. O nagrajencu so tokrat odločali žiranti Iztok Osojnik, Peter Kuhar in Samo Rugelj, ki je na literarnem večeru Vsak človek je zase svet (verz Toneta Pavčka) tudi razglasil lavreata. Letošnja pesniška žetev je bila precej bogata, saj je morala žirija presejati več kot dvesto zbirk, ki so izšle v zadnjem letu, in med njimi izbrati pet najboljših. Še težje delo pa jo je čakalo, ko je morala med petimi izvrstnimi nagraditi tisto, ki je še posebej izstopala po svoji kakovosti. »Če bi izbrali samo enega nagrajenca, bi tehtnico pesniške poetike nagnili preveč v eno smer,« je dejal predsednik žirije Samo Rugelj, »zato smo se na koncu odločili, da bomo-nagradili dva pola pesniških poetik, na eni strani klasično poezijo Toneta Pavčka ter na drugi neka nova pesniška iskanja Taje Kramberger.« Žirija je odločitev za Pavčkove Ujedanke pospremila z besedami, da je Pavček v tej zbirki izrazito nov, a ves in cel, kakor ga poznamo tudi iz prejšnji zbirk. »Pavčkove Ujedanke se zdijo in so kakor nekakšna enciklopedija ljudi, značajev, poklicev, lastnosti, umnosti (in ne-umnosti), zvezdnih višav in globokih prepadov današnjega sveta, njegovega duha, žitja in bitja,« meni žirija in dodaja, da Ujedanke nosijo s seboj neko celovitost, zgrnjenost vsega dosedanjega, kar je Tone Pavček napisal.
Šele četrtič
Tone Pavček je bil za Ve-ronikino nagrado nominiran
»Tajini Vsakdanji pogovori so,« tako strokovna žirija, »heterogena, med seboj iz več sklopov sestavljena zbirka, ki ni zavezana enotnemu loku, saj se ti med seboj križajo, prepletajo in tvorijo povezave, ki pokažejo na pozorno obdelavo in notranje, podrobno cizeliranje posamičnih elementov, slik, stavkov.« Žirija se je tudi strinjala, da Taja Kramberger uspešno eksperimentira in odkriva nove vsebine, nove predmete ter nove pesniške postopke ali načine konfiguracije tako na ravni jezika kot na ravni zavedanja. Ne le v krogu osebnega ustvarjanja, ampak poezije na sploh. Gre za no-
že štirikrat, pri čemer mu je šele v četrto s svojimi verzi uspelo omrežiti Veroniko. Kar se mu morda zdi malce čudno, glede na to, da so bile po njegovem mnenju prejšnje tri nominirane zbirke boljše od Ujedank: »Razlog, da so nagradili ravno Ujedanke, je verjetno ta, da sem eden redkih pesnikov, ki se pri teh »kasnih« letih (29. septembra jih bo dopolnil 79, op. p.) še ukvarja s humorjem, satiro in s poezijo, ki ni več v modi.« Da je Pavčkov smisel za humor, ironijo, satiro in kdaj tudi za sarkazem v Ujedan-kah izjemen, je v obrazložitvi nagrade potrdila tudi strokovna žirija.
Pavček je lani že slavil v Celju, ko mu je podjetje Fit media za njegovo življenjsko delo podelilo zlatnik poezije. A pesnika bolj kot zlatnik in Veronikina nagrada veseli, da je poezija še vedno njegova zvesta spremljevalka, da še vedno hodi z njim, »da j e radodarna in včasih še radobesedna in da je imenitna tudi takrat, kadar molči.« Na pesniškem nebu prostora še za mnogo zvezd
Povsem drugačne od Pavčkove poezije pa so pesmi Taje Kramberger, mlajše pesnice, ki doslej v Sloveniji, čeprav je »na sceni« že dvanajst let, še ni dobila javnega priznanja, tako da je Veronikina nagrada »v tem smislu lep premik.« Lep premik pa je tudi zato, ker so Veronikino nagrado končno spet podelili ženski. Ob Krambergerjevi jo je namreč doslej prejela le Erika Vouk.
vosti, ki tej poeziji udarijo pečat svetovne aktualnosti. Vsakdanji pogovori tako niso samo univerzalni, ampak tudi planetarni.
Literarni večer so z izbranimi verzi poleg nominiran-cev začinili tudi povabljeni pesniki Veno Taufer, Ace Mermolja in Gregor Podlo-gar. Poseben pečat prireditvi je z umetnostjo pantomime dodal Andres Valdes. Podpredsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregi pa je vse poete, ki so tokrat ostali brez nagrade, potolažil, da je na pesniškem nebu prostora še za mnogo zvezd.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN
Mojster pantomime Andres Valdes se je celjskemu občinstvu predstavil v vlogi pesnika, slikaija in ribiča.
Tiii
M ^ VISOKA
KOMERCIALNA
sola CELJE
www.vks-celje.si
Izpopolnite svoja znanja in pridobite diplomo visoke strokovne šole
študijski program
KOMERCIALA
I. STOPNJA
Strokovni naslov: DIPLOMIRANI EKONOMIST / -KA (VS)
Informacije
Zagotavljamo vam kakovosten, praktično usmerjen program in dobre študijske pogoje.
	ENOTE			
CEUE	LJUBLJANA	MARIBOR	NOVA GORICA I	MURSKA SOBOTA
VKŠ CELJE Lava 7, Celje		- !ig17t) Maribor J	ou.ntarjev'4, N; fioiica	STROKOVNA ŠOLA
03/428-55-44 (46) ieferal@vks4elje.si www.vkscelje.si				
				J I
mm
16	REPORTAŽA	NOVI TEDNIK
- Št. 69-31. avgust 2007
TOC
voljna, ko sem morala z očetom v gozd, sedaj se mi pa zdi, da se vse, kar znaš, enkrat obrestuje,« je pripovedovala Marta, za katero je prihod v Spodnje Grušovlje pomenil tudi spoznavanje novega dela, povezanega s hmeljem. »Sploh spomladi, ko smo napeljevali >špago<, je bilo vse novo. Ali potem, ko se je hmelj začel sušiti: vsi so hodili po dvorišču in vohali, meni pa je bil ta vonj v začetku precej čuden.«
Seveda se je Marta v teh letih navadila na »špage« pa na vonj in sploh na življenje v Spodnjih Grušovljah. V teh dneh je v ospredju hmelj, seveda pa letošnje obiranje ne mine brez pogovora o dogajanju v Braslovčah. Žalskim hmeljiščem je vreme bolj prizaneslo. Rojnikovim na hmeljiščih pomaga skupina iz Zagorja, ki na domačijo prihaja že več let. Gospodinja Marta je v tem času zadolžena predvsem za kuho, občasno pa ji v kuhinji pomaga gospa Mira. Lani so na primer pri Roj-nikovih obirali 24 dni, letos pa bo zaradi novega stroja čas obiranja nekoliko krajši. »Res, v tem obdobju je največ dela, vendar velja, da je to praznik, zato si zaslužimo nekaj boljšega.«
Pri Rojnikovih imajo 60 hektarjev skupnih zemljišč, od tega kar 28 hektarjev hmeljišč, resda večino v najemu, v hlevu pa 60 glav živine, od tega 22 molznic. Septembra bodo imeli 12 novih teličkov. »Zadnje čase je tako, da še kravam >pedenamo<,« se je prešerno nasmejala Marta in mimogrede izdala še skrivnost: »Na tekmovanju so me vprašali, kako je z make-upom. Povedala sem, da zjutraj in zvečer zanj poskrbi katera od krav z repom, čez dan pa že uporabim kakšno ličilo.« Tako Marta zjutraj in zvečer v hlevu preživi po poldrugo uro, čeprav je molža menda precej rutinska stvar.
Drobne radosti
Poleg kmetije je v ospredju skrb za tri otroke, šolarja 14-letnega Luko in 12-letno Teo, najmlajša, štiriletna Hana Marija pa je v vrtcu, kot je ponosno povedala in se stisnila v mamino naročje. »Trudim se, da bi otroke vzgojila v poštene, pridne in prijazne ljudi. Vesela bom, če bom pri tem uspela.« Sicer so tudi otroci poleg šole in pomoči na kmetiji še dodamo zaposleni. Luka igra harmoniko. Tea pleše v plesni šoli, kmalu se ji bo pridružila še Hana, »mami pa je taksi služba.«
Da zaradi dela in obveznosti včasih tudi »pojamra«, priznava Marta. »Sploh v nedeljo zvečer, ko je kje kakšna zabava, jaz pa moram v hlev. Zelo rada namreč plešem. Mož Loj z sicer tega ne počne rad, vendar se mi prilagodi. No, v petek sem se v gostišču Rimljan v Šempetru na sprejemu res naplesala,« je povedala naj kmetica in se hkrati zahvalila žalskemu županu Lojzetu Posedelu ter Aleksandru Žolnirju iz občinske uprave za sprejem, vsem »puncam« iz društva pa za spodbudo.
Rojnikova družina pred novim strojem, ki bo olajšal letošnje delo pri obiranju hmelja.
Seveda si pri Rojnikovih privoščijo tudi dopust. »Na morje smo hodili v nedeljo zjutraj ob 8-ih, zvečer ob šestih pa smo bili doma. No, sedaj nam na pomoč večkrat priskoči sosed Jernej, tako da lahko dopust malce podaljšamo. Veste, tiste tri dni je vredno več kot komu drugemu teden ali še več morja,« je omenila Marta, najmlajša Hana pa je pokimala in dodala, da se ob vikendih večkrat odločijo tudi za kakšno kopanje.
Vmes je Tea na mizo prinesla pivo. Malce drugačnega okusa kot tisto iz Laškega. Rojnikovi imajo zaradi domačega hmelja domače pivo, iz njihovega zelenega zlata ga delajo v okolici Maribora. »Doma v glavnem pijemo pivo, čeprav si rada privoščim tudi kozarček sladkega vina. Vendar seveda pri ničemer ne pretiravamo, saj ne moreš delati pa piti,« je praktična gospodinja- iz Spodnjih Grušovelj, ki je med drugim tudi članica Društva ljubiteljev orhidej v Ljubljani. Orhideje res krasijo skoraj celo notranjost hiše, njeno ljubezen do rož pa se da opaziti tudi iz bohotno okrašenih zunanjih
okenskih polic in okolice doma, ki dobesedno cveti. »Letos je veter, kolikor je imel časa, premetaval te uboge >kište<, samo štiri niso bile na tleh. Z nasveti si pomagam iz knjig Ruth Pod-gornik,« je povedala Marta in izdala še eno razvedrilo: »S prijateljicami si pozimi rade privoščimo obisk savne - za to bi kar umrla.« Simpatična Marta je natrosila še več utrinkov iz vsakdanjega življenja, med drugim tudi delo z računalnikom, kjer ji, če je to potrebno, na pomoč priskoči sin Luka.
Na vprašanje o odnosu do kmetov Marta pravi: »Sama sem bila tako zatreskana, da sploh nisem razmišljala, kam grem. Veliko jih poznam, ki so se zaradi ljubezni oženile na grunt. Tako je pač, da brez ljubezni ne gre, ker v življenju pridejo valovi in orkani, treba je sprejemati težke odločitve ... Moraš imeti tudi nekaj delovnih navad, potem pa gre.« Tudi to je mogoče eno od razmišljanj, daje Marta Rojnik osvojila letošnji laskavi naslov ... Videti je, da ga bo ponosno in samozavestno nosila.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČER
»Vsi otroci so se radi stiskali. Hana pa še najbolj,« se je smejala Marta.
Z žalskimi puncami do
zmage
Marta Rojnik iz Spodnjih Grušovelj je Mlada kmetica 2007 - Pri Rojnikovih kmetujejo na 60 hektarjih
Pri Rojnikovih v Spodnjih Grušovljah so se v soboto pripravljah na ta teden, ko so na hmeljiščih v žalski občini začeli obirati hmelj. Petkovo večerno dogajanje na Ravnah na Koroškem, ko so mlado gospodinjo Marto v akciji časopisa Kmečki glas proglasil za Mlado kmetico leta 2007, je bilo že skoraj pozabljeno.
Seveda pa so ostali izjemno lepi spomini in občutki. »V Šempetru so mi pripravili sprejem, pa smo malo >lum-pali<,« se je smejala simpatična in zgovorna Marta ter opisala vsa prizadevanja svojih navijačic, članic Društva podeželskih žena občine Žalec, da bi prikrile presenečenje, ki so ga pripravljale. Že prej, med izborom na Ravnah, so bile prijateljice iz društva, oblečene v majice z napisom »vesele hmeljarke«, med najglasnejšimi. »>Babe< so bile vse vražje, čisto so padle noter. Res se je >ful< dogajalo, po razglasitvi pa je moj telefon >zaštekal< od prejetih sporočil. V resnici nisem žal, da sem privolila. Čeprav tva absolventov kmetijske Soniti pomislila, da tisti trenu- sem se, ko sem videla, da ne le v Šentjurju, z Atlasom Slo-tek misli name toliko ljudi.« bom uspela predelati vsega venije iskal po Zavodnjah ...
Seveda so nanjo mislile čla- gradiva, večkrat vprašala, kaj »Ko sedaj pridem domov, mi nice društva, ki so jo predla- mi je bilo treba tega.«	rečejo >kaj je Savinjčanka, nič
gale za tekmovanje. »Izpol-	Šaleška	več ne znaš §ovoriti P° na"
njevalasempogoje.pasome	. . . ,	še<. Doma smo imeli bolj hri-
kar prijavile. Dobila sem ne- Savinjčanka bovito kmetijo, na kateri smo kaj gradiva, tekmovanje pa Marta je v »bogato« Savinj- se ukvarjali predvsem z živi-je v bistvu potekalo kot neke sko dolino prišla iz Zavodenj norejo in gozdarstvom. Ta-vrste kviz. Poleg tega smo se nad Šoštanjem. Menda jo je ko mi ni tuje delo v gozdu pomerile v spretnostnih igrah bodoči mož, s katerim se je ali žaganje z motorno žago ... Lušten dan je bil in ni mi spoznala na srečanju Druš- ... Kolikokrat sem bila neje-
Naj mlada kmetica se mora seveda zavrteti tudi v kuhinji.
Meter »špricerja«, nato »lomljenje rok«
»Dajmo,« so gledalci spodbujali svoje favorite. Navijale so tudi mišice.
Organizatorica izbora Irena: »Fant----------
je, si boste morda upali naslednje V velikem finalu sta se pomerila Boštjan in Igor Klemen iz Smartnega v leto?«	Tuhinju (desno), ki je odnesel zmago.
Ostali brez mistra
Še vedno pod vtisom prvega izbora za mis Kozjanskega pred nekaj meseci se je naša ekipa polna pričakovanj podala v Sveti Štefan, kjer naj bi v petek izbrali še mistra. Le kakšni mladci bodo sprejeli izziv in svoje vizualne atribute na ogled postavili občinstvu ter komisiji?
Pa je bilo ob prihodu na idilično prizorišče pod kozolcem videti, da so kozjanski »pobje« preveč sramežljivi. Oder je sameval, čeprav je nekaj upanja zbujala zasedba okoli točilnega pulta v bližnji gostilni. Ko pa smo klene mladce povprašali, ali bomo ta večer deležni njiho-. ve predstavitve v izboru za najbolj atraktivnega, so se brez besed še globlje zazrli vsak v svoj kozarec.
»Zanimanja je bilo sicer veliko, fantje so kar dosti povpraševali, vendar nihče ni hotel biti prvi, ki bi se prijavil. Žal smo letos ostali brez prijav,« nam je povedala organizatorica izbora Irena Kostanj šek iz Društva Sonček Šentjur. Kaj pa zdaj? »Nič, improvizirali bomo,« je zavzdihnil povezovalec prireditve Miran Ozimič. Ni nam preostalo drugega, kot da se zložno namestimo na gasilske klopi in čakamo, kaj bo prinesla noč. Ni bilo videti obetavno. Iz noči so se vsake toliko prikradle gručice domačinov, ampak dogajanje sramežljivo spremljale bolj od daleč in se na hitro spet izgubile v temo. »Hja, zdaj pa imaš. Ti si pa mislila, kako boš ves večer občudovala bicepse in tangice,« je ne brez kančka zlobe v glasu pripomnil fotograf, kajti za petkovo
Kozjanskega - Raje so se pomerili v moških disciplinah
Kozjanske mišice
ga vzdušja. Pri tem so uspešno razgibali dogajanje; z bučnimi aplavzi so namreč pospremili vsak mimohod natakaric in pevski nastop na odru. Za nameček so poskrbeli za plesne vložke in na
Povezovalec prireditve Miran z dekleti, ki so z zvonkimi glasovi ves večer skrbele za glasbeno podlago.
reportažno misijo sem menda celo preveč navdušeno lobirala.
Ljubljančani osvajali Kozjansko
Ko pa sva vendarle dovolj dolgo vztrajala (v bolj priljudni Časovni kategoriji povedano toliko časa, da človek v miru popije kakšno pivo, kajti s fotografom sva optimistično gojila upanje, da bo fante kozarček več le opogumil) , je prišlo do usodne prelomnice. Iz minibusa se je naenkrat vsulo kakšnih deset nadebudnih mladcev, menda nekje iz okolice Ljubljane. Kot smo izvedeli, so fantje ribiči, ki so več dni kampirali ob Slivniškem jezeru in si zvečer zaželeli nekoliko pristnega kozjanske-
Takole sta moči pomerila brata Silvo in Srečko. Precej dolgo je ostalo neodločeno... Št. 69 -31. august 2007 -
plesišče meni nič tebi nič odpeljati kar kozjanske mišice, ki jim je bila sicer pripisana vloga članic komisije za izbor. Po nekajkratnih medklicih »še eno rundo« je povezovalec napovedal dve tekmovalni kategoriji, ki naj bi končno pokazati, iz kakšnega testa so fantje.
No, takrat so se končno opogumiti tudi domačini. Sledil je ljubljansko-kozjanski derbi v polaganju rok, ki je pritegnil kar nekaj zagretih kandidatov. Ob bučnem spodbujanju občinstva so se napenjale mišice, izstopile žile na obrazu in po nekaj vroče krvi zaradi nečastnega zvijanja rok smo končno dobili zmagovalca. Ne ravno mistra.
a kaj hočemo, človek ne more imeti vsega. S fotografom sva se zatem enoglasno odločila za premik, kajti pitje »špricerjev na meter« se nama je zdela preveč vsakdanja panoga. In zbrano druščino zapustila v veselem vzdušju. O kakšnih incidentih zaradi nepričakovane intervencije Ljubljančanov ni bilo slišati, sva se pa strinjala, da bi veljalo domačinom položiti na srce, naj naslednje leto, prireditev naj bi namreč postala tradicionalna, ubranijo sloves Kozjancev kot veseljakov brez primere, fino bi bilo pa tudi, če bi si kdo vendarle upal stopiti na oder.
POLONA MASTNAK
Foto: ALEKS ŠTERN
Odlična celjska predstava po obupnem polfinalu
u


MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI
Konec počitnic
Po poletnem premoru se bodo v ponedeljek na Skalni kleti nadaljevala tekmovanja v ligah Novega tednika.
Pari 1. lige, 3. septembra: Marinerò - Mik Celje (18.00), Tristar - Flamengo (18.50), Container - Škvadra (19.40), B&G avtomobili - Maček tisk (20.30), Diskoteka Down town - Si-mer (21.20). V torek se bodo pomerili drugoligaši: Etol - Triglav (18.00), KMN Kompole - Engrotuš (18.50), Banka Celje - Novem Champions pub (19.40), Merkur - Sintal (20.30), Ti02 Cinkarna - Amaterji (21.20). V četrtek bodo sledile še tekme veteranov: Črički - Veflon (18.00), Santana - Sipro-Cetis (18.50), Splošna bolnišnica Celje - Azzuri (19.40), Kla-teži-Taverna - SD Cinkarna (20.30).
Puc v Celju
Celjski nogometni prvoligaš MIK CM Celje ima novega napadalca.
Enoletno pogodbo je podpisal Blaž Puc. 29-letni napadalec, bivši član ljubljanske Olim-pije, je nazadnje igral na Kitajskem. Pred prvenstvenim odmorom zaradi nastopov reprezentance bodo Celjani v nedeljo gostovah v Ivančni Gorici. Novinec v ligi Livar je še brez točk, ima razliko v zadetkih 4:19, a je bil nekajkrat tudi zelo nespreten in ni izkoristil velikih možnosti za zmago oziroma za vsaj osvojitev točke. Enkrat se mu bo »odprlo«, trener Celja Pavel Pinni pričakuje, da še ne v nedeljo ...
DŠ
Izida zaostalega, 1. kroga Štajerske lige, Simer Šampion - Šoštanj 3:2; Kožar (6, 37, 66); Jahič (17, 11-m), Rajkovič (79). Rogaška - Zreče 2:4; Podgrajšek (avt., 23), Mikše (44); Džaferovič (56, 59, 82, 90). Vrstni red: Simer Šampion 9, Podvinci 7, Rogaška, Ormož 6, Šoštanj, Möns Claudius, Bistrica 4, Gerečja vas, Peca, Šentilj, Partizan Fram, Zreče, Železničar 3, Oplotnica 0. (KM)
MED GOLI
Sobota, 1. 9.
3. SL - vzhod, 4. krog: Dra-vinja - Paloma, Šmarje - Ma-lečnik, Dravograd - Šentjur (vse 17).
Štajerska liga, 4. krog: Partizan Fram - Möns Claudius, Bistrica - Simer Šampion, Zreče -Peca, Rogaška-Podvinci (vse 17).
Nedelja. 2. 9.
1.	SL, 7. krog, Ivančna Gorica: Livar - MIK CM Celje (17).
2.	SL, 4. krog, Kranj: Triglav Gorenjska-Rudar Velenje (17).
3.	SL - vzhod, 4. krog: Odranci - Kovinar Štore, Šmartno - Roma (vse 17).
Štajerska liga, 4. krog: Železničar - Šoštanj (17).
Celjski rokometaši so zmagovalci prve izvedbe slovenskega superpokala. Do zmage so v drugem polčasu finala prišli zelo prepričljivo, saj je zdesetkano Gorenje močno popustilo.
Polfinalni obračun s Hrpelj-ci pa Celjanom prav gotovo ne more biti v ponos, saj so se v finale uvrstili skozi šivanki-no uho.
Četverica med smetano
V najboljšo sedmerko superpokala so izbrali kar štiri člane Celja Pivovarne Laško, vratarja Aljošo Rezarja, krožnega napadalca Renata Suliča, desnega zunanjega napadalca Aleksandra Sto-janovića ter organizatorja igre, najboljšega igralca turnirja Davida Špilerja: »Presrečen sem, ker smo zmagali navkljub vsem spremembam po zadnji sezoni. Očitno je prevladala naša fizična moč. Imamo najkvalitetnejši kader, nekaj manj poškodb, obenem pa nas je v zadnjih dneh doletela smola. Še
so prisotna nihanja v naši igri. To ni zgolj detajl, temveč pomembna negativna lastnost. Formo moramo ne le obdržati, temveč jo še dvigniti. Povečana konkurenca bo na tribune privabljala še več gledalcev.« Najboljši strelec superpokala je bil Gore-njev Drago Vukovič. Celoten turnir je bil zelo izenačen in je nakazal, da bo državno prvenstvo izjemno zanimivo. Celjani bodo konec tedna sodelovali na turnirju v Grenoblu. Harbok testiral Gummersbach
Medtem je prvo tekmo nemškega prvenstva odigral tekmec Celjanov v ligi prvakov Gummersbach in doma doživel pravo katastrofo proti novemu klubu Sergeja Har-boka Rhein-Neckar Löwenu (prej Kronau), ki je slavil z 32:23. Bivši član celjskega kluba je dosegel 6 golov. Pri Gum-mersbachu je Celjan Roman Pungartnik zadel enkrat, Si-gurdsson sedemkrat, Ilič šestkrat. Po tem sodeč so Celjani
Celjski mislec David Špiler je »letel po igrišču«.
ni proti gostiteljem poved-li že s šestimi goli prednosti, potem pa krepko popustili. Podoben potek je imela tudi druga tekma. Celjani so sprva zaostajali, potem pa pod Špilerjevo taktirko po-vedli z 12:8. Tedaj pa so, misleč da je tekmec zlomljen, silno padli in Gold Club je dobil polčas z 19:16 (neupravičeno mu je bil razveljavljen 20. gol). V nadaljevanju hrpeljsko desno krilo Lelič ni popuščalo, srčna predstava pa je končno uspela Aleksandru Stojano-viču. Celjani so imeli pri izenačenju na 30 zadnji napad, Kokšarov je sprva izsilil devetmetovko - lahko bi bilo tudi povsem drugače -, nato pa Sulič sedemmem-trovko in po izteku časa jo je izkoristil Srdjan Trivun-dža. Bilo je uspešno, a mučno. Finale je prineslo veselje, tudi obeh Šrotov, Boš-ka in Bojana, ki sta si ogledala obe celjski tekmi.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Finale slovenskega superpokala
Gorenje - Celje Pivovarna Laško 23:30 (13:14)
VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 1500, sodnika Nenad Krstič in Peter Ljubič (Kozina). GORENJE: Seier (1 obramba). Skok (11), Prošt (3); Tamše 1, J. Dobelšek 3 (1), Kavaš 5, Vukovič 6, Oštir 2, Sirk 1, Luka Dobelšek 4 (1), Mlakar, Blaževič 1, Škerlak, Golčar. Trener Ivica Obrvan.
CELJE: Čudič, Škof (1 obramba), Rezar (20); Muhovec, Sulič 2, Anderluh, Gregore 2, Drugovič, Špiler 7, Trivundža, Koziina, Furlan 2, Stojanovič 6, Terzič 8, Kokšarov 1, Kos 2. Trener Kasim Kamenica. Sedemmetrovke: Gorenje 3 (2), Celje 3 (0). Izključitve: Gorenje 10, Celje 6 minut.
Bistveni potek rezultata: 0:1, 2:1, 3:6, 8:8, 11:10, 12:11, 12:14, 14:17, 15:19, 17:19, 17:24, 18:26, 20:30, 23:30.
Za 3. mesto: Gold Club - Koper 32:31. Polfinale: Celje Pivovarna Laško - Gold Club 31:30 (16:19); Kokšarov, Sulič, Stojanovič 5, Špiler, Trivundža, Terzič 4. Gorenje - Koper 28:25 (12:15); Vukovič 8, J. Dobelšek 6, Kavaš 4.
vendarle favoriti svoje skupine v LP.
Hrpeljci skoraj do
sedemmetrovk
Celjani so bili v finalu boljši že v 1. polčasu, a so zapravili tri sedemmetrovke, domači vratar Matevž Skok pa je nanizal 11 obramb, potem pa ni več stopil na parket. V nadaljevanju je celjska vrata zaklenil Aljoša Rezar; dvema obrambama iz 1. dela jih je dodal še 18! Odprlo se je bombarderjem, celjsko moštvo, edino pod pritiskom na turnirju, se je sprostilo in navdušilo. Precej ne-nadejana sta bila poteka pol-finalnih obračunov v Rdeči Za Aca Stojanoviča, v prejšnji sezoni »izgubljenega dolgina«, bo poslej dvorani. Najprej so Koprča-	vse drugače.
NOVI HBHIK
19 -
Želja: obstanek v ligi
Hopsi s Polzele, ki bodo ponovno nastopili v 1. A slovenski košarkarski ligi, so se 23. avgusta začeli pripravljati na novo sezono.
Pod vodstvom trenerja Boštjana Kuharja trenirajo šestkrat na teden, večino priprav bodo opravili na Polzeli in bližnji okolici, odigrah pa bodo najmanj deset prijateljskih tekem. Novinci so Rajko Rituper (202 cm), ki je prišel iz Zagorja, Klemen Breže (198 cm, Nova Gorica), Klemen Lorbek (198 cm, Postojna) in Lovro Hren (202 cm), ki je bil nazadnje član mlade ekipe Uniona Olimpi-je, pri čemer v minuli sezoni
Boštjan Kuhar
Kompletova do 2010
Matej
dobil zadnji poljub od bivšega trenerja Dragomirja Bukviča. Celjanke so namreč kasneje ostale brez lovorike v državnem prvenstvu.
zaradi poškodbe kolena ni igral. V klubu ostaja Jasmin Catovič, ki je pogodbo podaljšal za eno leto, zapustila pa sta ga Sašo Tajnik in Gianppolo Zore. Kuhar lahko računa še na Vladimirja Rizmana, Petra Jovanoviča, Jerneja Kobaleta, Nejca Vo-dovnika. Bena Pungartnika, Boštjana Štravsa, Uroša God-lerja, Roka Vašla ter mladince Danesa Stojanoviča, Miho Vašla in Andreja Jezernika. Zaradi poškodbe kolena manjka Danijel Vujasinovič. Predsednik kluba Janko Vaši je dejal, da je edina želja obstanek v ligi.
TONE TAVČAR
Ena od nosilk igre celjskega košarkarskega kluba Merkur, 20-letna Eva Komplet, je podaljšala pogodbo do leta 2010.
»Eva je otrok našega kluba, zato je bila takšna odločitev z obeh strani dokaj logična. Zdaj imamo z vsemi obetavnimi igralkami pogodbe in dolgoročne dogovore, kar pomeni, da bomo v naslednjih prestopnih rokih lahko bolj mimi, pri čemer nam v primeru ugodnih ponudb iz tujine dolgoročne pogodbe zagotavljajo vsaj delno vrnitev sredstev, ki jih vlagamo v razvoj mladih igralk,« je dejal direktor celjskega kluba Matej Polutnik. Na EP-ju v Italiji ne bo nastopila 26-letna Hrvatica Milijana Maganjič, zato se je pridružila Merkurjevim treningom.
DŠ, foto: GREGOR KATIČ
V ponedeljek spet odpira vrata Celjska rokometna šola, ki deluje že šestnajsto leto. Iz nje so zrasli številni znani celjski igralci in igralke.
Lani jo je obiskovalo več kot 60 dečkov in 40 deklic, najbolj talentirani so se uvrstili v vrste obeh celjskih rokometnih klubov. Šola je namènjena vsem otrokom, starim od 7 do 11 let (letniki 1996 do 2000), v njej pa razvijajo splošne telesne spretnosti in sposobnosti; Vpis bo v telovadnici srednje strokovne in poklicne šole (Ljubljanska cesta 17), kjer bo tudi vadba. Strokovni vodja šole je prof. Tone Goršič (041 675 5819), dodatne informacije oziroma urnik vadbe lahko poiščete na www.celjskarokometnasola.com.
Petič za naslove
v Laškem
Jutri in v nedeljo bo v Laškem državno prvenstvo v športnem plezanju, in sicer v disciplini balvaniranje.
Na tekmovanju, ki bo na graščinskem dvorišču, bo nastopilo približno 160 tekmovalcev. V soboto bo na sporedu tekmovanje za ženske in moške ter starejše deklice in dečke. V nedeljo bodo na sporedu cicibani, mlajše deklice in dečki ter kadetinje in kadeti. Finale v absolutni kategoriji, ko bodo finalisti razdeljeni v dve skupim po pet tekmovalcev oziroma po štiri tekmovalke, se bo jutri začelo ob 18. uri. Državno prvenstvo PK Laško pripravlja že petič.
MOJCA KNEZ
Slovenci danes
ponovno s Hrvati
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v sredo v Zagrebu v sklopu priprav na evropsko prvenstvo odigrala prijateljsko srečanje s Hrvaško, danes pa jo ponovno čaka srečanje z izbrano hrvaško vrsto.
Izbranci Iztoka Kšele se na EP, ki se bo začelo prihodnji teden v Rusiji, pripravljajo v Preboldu. V sredo so. v Zagrebu osvojili en niz, izgubili pa so jih štiri. Vodstvi reprezentanc sta se dogovorih, da so odbojkarji odigrali še peti niz. Čeprav rezultat ni bil v ospredju, saj so pripravljalne tekme namenjene občutenju tekmovalnega ritma, bodo imeli Slovenci priložnost' za maščevanje že danes ob 18. uri v dvorani OŠ Šempeter, kjer so se včeraj pomerili s Salonitom iz Kanala.
MOJCA KNEZ _
Celjski kajakaš ponovno na stopničkah
Na reki Soči v Solkanu je bilo državno prvenstvo za mlajše in starejše dečke in deklice v kajakaškem slalomu.
Na progi, kjer je lansko leto potekalo svetovno prvenstvo za mladince, so tekmovali tudi veslači KKK Nivo iz Celja. V kategoriji mlajših dečkov, kjer je nastopilo 41 tekmovalcev, je 11-letni Martin Srabot-nik osvojil tretje mesto v kajaku. Martin Grešak je bil 13., Nejc Konda 19. in Teo Karner 32. V starejši kategoriji je bil Simon Brus 6., Eva Sajovic pa 7. Člane KKK Nivo čakajo letos še tri tekme za slovenski pokal, v Hrastniku, Ljubljani in Čatežu.
MOJCA KNEZ
llar za »klasični Hattrick«
Za pohod od Celja do Logarske doline, ki bo jutri, je prijavljenih več kot 500 tekačev in pohodnikov, 60 iz tujine.
Prijavil se je tudi zmagovalec zadnjih dveh let, Novomeščan Stane llar. Predsednik Društva pohodnikov in maratoncev Celje Odon Simonič in podpredsednik Ivan Žaberl sta že pretekla 75-kilometrsko progo in obenem tudi preverila razmere na njej. Vsi tisti, ki boste štartali v Celju ob 6. uri, boste tekli do Čopove ulice preko mostu za Lisce in nato nazaj do prvega mostu ter pri spomeniku Splavarja zavili levo. Ta dodatek je potreben, kajti tek šteje za Evropski pokal, proga pa mora bih dolga natančno 75 km. Na celotni trasi bo skupno 15 okrepčevalnic, dežurali bosta dve zdravniški ekipi z rešilnima avtomobiloma, masaže bodo poklicni maserji nudili že na Ljubnem in v Lučah, seveda pa tudi v cilju v Logarski dolini pri Penzionu Na razpotju.
DŠ
Zgodaj je treba začeti
Celjski rokometni strokovnjak Tone Goršič (drugi z desne) s svojo rokometno generacijo, ki se bo spet »reaktivirala« konec oktobra na večnem derbiju z Ljubljančani.
Št. 69-31.,»BUS« 2007 -—
20
r-KRONIKA
TEDNIK
Deseti dan iskanja
Mlinarjeire
Pogrešano 86-letno Marijo Mlinar bodo naprej iskali jutri, ko bodo še enkrat preiskali celoten teren od Luč do lučke Bele
Iskanje 86-letne Marije Mlinar iz Podvolovljeka se je tudi v sredo po več kot tednu dni izkazalo za neuspešno. V iskalni akciji je sodelovalo približno 120 policistov, gasilcev, vojakov, lovcev, domačinov in prostovoljcev, od tega 50 vodnikov reševalnih psov, zbranih na 14. tradicionalnem taboru v Varpolju, v občini Rečica ob Savinji. Jutri bodo iskanje na težko prehodnem območju ponovili, nato bo znana nadaljnja odločitev glede iskanja pogrešane.
Iskalno akcijo za pogrešano Marijo Mlinar bodo nadaljevali v soboto, ko bodo še enkrat prečesali celotno območje, kamor je v torek popoldne odšla z namenom, da bo nabirala gobe, slab kilometer stran od domačije svojega sina Antona v kraju Pod-veža, 1100 metrov visoko sredi lučkih gozdov. Do odcepa za gozdno cesto jo je zapeljal drugi sin Alojz, s katerim je Mli-narjeva živela v Podvolovlje-ku. Mlinarjeva, oblečena v črne hlače in rdečo pleteno jopo, obuta v črne gumijaste škornje, s sivo-zelenim nahrbtnikom na rami ter pleteno košaro in daljšo leseno palico v roki, je Alojzu celo obljubila, da se bo kmalu vrnila, saj je izgledalo, da bo kmalu začelo deževati. Pred dnevi sta se javila tudi gobarja, katerih avtomobila so domačini v torek opazili v bližini
odpravijo tudi po istem območju, domačini in njeni domači, ki jo iščejo že deseti dan, so v bližini hiše pregledah že skoraj sleherni grm, a veijamejo, da ni mogla iti daleč, čeprav jim negotovost z vsakim neuspešnim dnem jemlje več upanja.
MATEJA JAZBEC
Marijo pogrešajo domači že deseti dan. V bližini hiše v Podveži vsak dan pregledajo sleherni grm, verjamejo, da ni mogla iti daleč. A jim negotovost z vsakim neuspešnim dnem jemlje upanje.
gozda, kamor je odšla Mlinarjeva, vendar nanjo, kot sta dejala, nista naletela.
Jutri, ko naj bi območje še enkrat preletel helikopter in ko se bo v iskanje ponovno podalo približno sto ljudi, bo znana nadaljnja odločitev glede iskanja pogrešane. Poveljnik lučkih gasilcev Vinko Mo-ličnik upa, da bo v soboto vreme bolj naklonjeno, saj je napovedano nekaj sonca, kljub dežju pa so v sredo preiskali vse od Kraljeve doline v Podveži do koče na Grohatu. Mli-narjevo iščejo na območju, kjer gre za težko dostopen gozdnat teren, poln jam in brezen ter pečin, za okoli 20 kilometrov veliko območje od Luč do lučke Bele. Večkrat se
ŽRK Celje Celjske mesnine: Hanna Stsiapanava
Je edina tujka v ekipi Celja Celjskih mesnin, rojena 31. 12. 1984 v Moskvi.
Z rokometom se je srečala že v osnovni šoli v Minsku, kjer jo je za ta šport navdušil takratni učitelj telovadbe. Z desetimi leti se je tako vpisala v rokometni klub BNTU-Minsk, kjer je z osemnajstimi leti zaigrala za člansko ekipo. Njen največji dosežek v matičnem klubu je bilo igranje za evropsko ligo. Pri devetnajstih letih je pri tem klubu staknila poškodbo ramena, vendar se je po operaciji hitro vrnila na rokometna igrišča in pri 21 letih kot zelo perspektivna mlada igralka okrepila vrste ŽRK Celje Celjske mesnine.
V novem klubu si je v zelo kratkem času priigrala mesto v prvi postavi in je trenutno ena izmed ključnih igralk. S celjskim klubom je do sedaj osvojila 3. mesto v državnem prvenstvu ter eno drugo in eno tretje mesto v pokalnem tekmovanju. V Celju se, kot sama pravi, dobro počuti in je velika verjetnost, da bo v Sloveniji oziroma v Celju, na katerega jo veže pogodba do leta 2009, mlada reprezentantka Belorusije tudi ostala.
^desete
celjske mesnine
Laščan sadil konopljo
Laški policisti so v sodelovanju s kriminalisti v četrtek opravili hišno preiskavo stanovanjske hiše na območju Laškega. Pri tem so v bližini hiše našli in zasegli skupno 2054 sadik konoplje v velikosti od 0,30 do 3 metrov. Posamezni deli rastlin so bili košati in skrbno negovani ter pripravljeni za posek in sušenje ter nadaljnjo prodajo. Zasežena konoplja predstavlja do sedaj največji zaseg tovrstne prepovedane droge na območju celjske policijske uprave v zadnjih desetih letih. Zoper osumljenca, starega 50 let, sledi kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Celju zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.	50-letni Laščan je posadil 2054 sadik konoplje in poskrbel za največji
MJ	policijski zaseg na našem območju v zadnjih letih.
lovanju z NK Möns Claudius in tudi NK Rogaška. S predsednikom Möns Claudisa Fre-dijem Ferčecem in Zdovcem, ki opravlja delo direktorja in koordinatoija, smo načrtovali termine, kajti kar nekaj igralcev igra tako za ene kot druge.
Kako je s financiranjem kluba?
Uspeli smo sanirati dolgove. Imamo nekaj večjih sponzorjev ter številne male podpornike kluba. Seveda nam pomaga tudi občina Rogatec. Bistveno je, da smo rešili dolgove iz preteklosti. Lani je proračun kluba znašal 20.000 evrov, takšen bo okvirno tudi letos.
Se v prvi ligi malega nogometa kaj spreminja glede tekmovanja?
Ne, sistem ostaja enak. Igra deset ekip, liga se nato deli na dva dela, za prvaka in obstanek. V uvodu gremo k novincu v Ribnico. Precej bo prekinitev med sezono zaradi reprezentančnih nastopov, tako da se bo liga zavlekla globoko v pomlad.
Želje?
Ciljamo na ligo za prvaka, torej nekako med 4. in 6. mestom. Ne želimo namreč ponovno doživljati stresov kot v prejšnji sezoni, ko smo se reševali šele v dodatnih kvalifikacijah. Želimo ponoven vzpon v zgornji del. Težko bo sicer ponoviti rezultat izpred dveh sezon, ko smo bili tik pod vrhom. V teh načrtih smo si enotni prav vsi v klubu in prepričan sem, da jih lahko dosežemo. Imamo namreč mešanico izkušenj in mladosti, nekaj nadarjenih igralcev, kot so brata Rok in Alen Mordej ter Damir Repine. Prepričan sem, da je pred nami dobra sezona. Smo med najmanjšimi in najskrom-nejšimi v Sloveniji, imamo pa dve stvari, ki nas krasita. To so goreči navijači in naša nepopustljivost oziroma veliko srce. Omenjeno nam je vedno prineslo dober rezultat, upam, da nam bo spet.
JANEZ TERBOVC
»Izogniti se stresni
sezoni!««
Pogovor s predsednikom KMN Dobovec Vladom Močnikom
Priprave za novo sezono v prvi državni ligi malega nogometa za ekipo Dobovca trajajo že mesec dni, pri čemer so precej spremenili način dela pred prvenstvom, ki se bo začelo Z septembra.
Novi trener Drago Adamič je vodstvo kluba in igralce prepričal, da je treba trenirati trikrat tedensko na zunanjem igrišču v Dobovcu, pri čemer je bila udeležba na treningih kljub dopustom zelo dobra. To je razlog za optimizem vodstva. kluba, ki ga bo še naprej kot predsednik vodil Vlado Močnik. Najprej je spregovoril o menjavi trenerja.
»Zaradi zasedenosti je Sancii Zdovc izrazil željo, da se poslovi od nas. Dogovorili smo se z našim igralcem Adamičem, da prevzame krmilo. Tako kot Zdovcu mu bo pomagal Marko Gotlin, ki se po poškodbi počasi tudi vrača na parket kot vratar.«
In ostale spremembe?
Vrnili so se Peter Stres, ki je bil posojen Zagorju, Gašper Hrovatič iz Živexa in Cveto Ko-sernik ki mu je potekla kazen. Novinci so Vladislav Brečko in njegov sin Klemen, Uroš Mik-ša in Edi Boršič. Pridobili smo širino, ki nam je manjkala v prejšnji sezoni. Konkurenca med 15 igralci je prinesla precej več resnosti na treningih. Vsem nam je bilo jasno, da ne more biti več tako kot prej, ko smo se zbrali teden ali dva pred sezono. Če želimo v prvi ligi igrati pomembno vlogo, moramo povečati vadbo, predvsem priprave pred sezono, kar nam je uspelo.
In kje ste vadili?
Vlado Močnik
20. avgusta smo se preselili v dvorano. Dvakrat na teden bomo vadili v Rogatcu in enkrat v dvorani II. OŠ v Rogaški Slatini, kjer bomo igrali tudi tekme. Tam na žalost ne moremo dobiti več terminov, saj je dvorana zelo zasedena. Telovadnica v Rogatcu pa je le izhod v sili, saj česa posebnega ne moremo narediti v njej, lahko le vzdržujemo fizično moč.
Imeli boste posebnost v ekipi, očeta in sina Brečka!
Vladislav oziroma Slavko je pred leti že bil član našega kluba. Njegov sin je zelo nadarjen. Na Slavka resno računamo že v tej sezoni, medtem ko se bo Klemen še kalil v mlajši ekipi, a bo zraven tudi že pri prvem moštvu.
Večkrat omenjate mlajše ekipe. Za kaj gre?
Imeti moramo selekciji U-17 in U-21, v naslednji pa še U-15. Imamo kar nekaj težav s kadrom. Popolnjena je ekipa U-21, mlajša pa še ne. Upamo, da bomo to rešili v sode-
NOVI TEDNIK
KRONIKA
Tako so hitrostno oviro z zamikom osi ceste naredili celjski prometni strokovnjaki.
Takole je prometno ureditev predlagal naš sogovornik in dober poznavalec prometa Roman Krajne.
Poklicali smo tudi na celjsko policijo in vprašali, kakšno je njihovo mnenje o varnosti na Cesti na Ostrožno, ki je torej tudi šolska pot. Dokončnega odgovora na vprašanje do zaključka redakcije nismo dobili.
Nevarna Cesta na Ostrožno?
Zakaj ni znaka »otroci na cesti«, saj gre za šolsko pot, zakaj ni hitrostna ovira označena vidneje ...
V času gradnje bodo vse rešili
V teh dneh je povsod slišati, kako ustrezne službe preverjajo varnost na šolskih poteh, da bodo malčki čim bolj varni na poti v šolo. Preverili smo, kaj se dogaja na Cestì na Ostrožno, ki je sicer še vedno v fazi obnove, a je del ceste že obnovljen, tam je urejena tudi prometna signalizacija. O tem, da je urejena, pa se ne strinjajo vsi. Medtem ko bodo po cesti že v ponedeljek korakali šolarji in tudi prvošolčki, saj je v bližini Osnovna šola Lava, na tem delu še vedno ni osnovnega prometnega znaka »otroci na cesti«. To je prvi minus za celjske »prometne projektante«, ki bi na to morali pomisliti, saj gre za varnost najmlajših.
»Pravilnik o prometni signalizaciji predvideva za območja večje gostote otrok dopolnilno prometno tablo »o-troci na cesti«, ki se doda znaku »prehod za pešce«. Tega znaka ni. Bi pa seveda moral biti,« je za naš medij del ceste, kjer se nahaja označen prehod za pešce, komentiral strokovnjak na področju prometa in profesor prometne tehnologije na Srednji strokovni in poklicni šoli Celje Roman Krajne. Prosili smo ga, naj skupaj z nami opravi pregled omenjene ceste. »Vgraditi bi bilo treba portalni prometni znak »prehod za pešce* z dodano utripajočo rumeno lučjo in ustrezno osvetlitvijo prehoda,« še dodaja in ob prehodu za pešce predlaga tudi prečne pasove tlakovcev s primerno oddaljenostjo pred prehodom. Na cesti bo v prvih šolskih dneh resda opaziti trikotnike, ki opozarjajo na šolsko pot, a te znake, ki so odstranljivi, bo postavila Osnovna šola Lava. Nesrečna »šikana«!
Na obnovljenem delu Ceste na Ostrožno pa v oči najbolj bode hitrost-
na ovira z zamikom osi ceste (t.i. »šikana«) I »Le-ta je dobra za umirjanje prometa, vendar bi morala biti ustrezno označena. Mislim, da bi morati dodati prometni znak »zamik vozišča*, robne črte in pobarvati robnike,« razlaga Roman Krajne. Ničesar od tega ni! Postavljena sta sicer prometna znaka za označitev prometnega obtoka in obvezno smer, a vprašanje je, če je to dovolj ! Hitrostno oviro vozniki vidijo tako, kot da enostavno pol pločnika »štrli« na cesto, sledi na robniku pa kažejo, da je nekdo z vozilom nanj že naletel. Zanimivo bi bilo vedeti, če bi voznik, ki bi na tak način poškodoval svoje vozilo, lahko zahteval kakšno odškodnino v primeru, da je bila res kriva pomanjkljiva prometna signalizacija.
Zanimivo je še nekaj. Pred obnovo ceste je pogled v smeri Lopate zaradi zelenih (travnatih) pasov ob cesti deloval na voznika tako, da je upočasnil svoje vozilo, danes je ob vzdolžnem pogledu videti le sivino, kar je varljivo. Bo kakšen voznik zdaj kljub t.i. »šikani« bolj pritisnil na plin?
Krajne je s tem v zvezi na omenjeni cesti opazil še eno stvar. »Križišče Cesta na Ostrožno-Cesta II. Gru- . pe odredov (pri gasilskem domu) je podobno kot križišče na Lavi pri avtobusnem postajališču. Tako oblikovano križišče pa se glede varnosti prometa ni izkazalo za najprimernejše. Na primer, prečkanje ceste je za pešce kljub prehodu nevarno, saj so hitrosti vozil večkrat prevelike. Dobili smo sicer lepo rekonstruirano cesto, vendar bo varnost udeležencev kočljiva.«
SIMONA ŠOLINIČ
Poklicali smo tudi na Mestno občino Celje in vodji referata za promet Miranu Gaberšku postavili nekaj ključih vprašanj. Odgovore smo dobili še isti dan, na dve vprašanji pa ni bilo odgovora s pojasnilom, da se bo »na tista vprašanja, kjer ni odgovora, situacija razrešila v času gradnje. Vedeti je namreč treba, da je vsa cesta v tem trenutku v fazi rekonstrukcije oziroma v gradnji.«
Občane je do zdaj najbolj zmotila t.i. »šikana«, ki je s stališča umirjanja prometa pozitivna, a naj ne bi bila ustrezno označena. Ali boste na tem delu postavljali še kakršnokoli signalizacijo oziroma na tleh še kaj začrtali?
Horizontalna hitrostna ovira, kot se strokovno imenuje ukrep za umirjanje prometa na Ostrož-nem, je označena v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Tudi po mnenju stroke je več kot dovolj vidna, težava je pač v tem, da naši vozniki niso vajeni takšnih ukrepov, zato bi želeti še dodatno obeležbo. Za večjo varnost bomo v prvih mesecih oviro dodatno označili s prometno signalizacijo, kasneje pa bo ostala signalizacija enaka kot danes, kajti takšnih ovir bo v Celju še več.
Ali je prav, da je kolesarska steza urejena le na eni strani ceste, v smeri Lopate?
Kolesarska steza je urejena na obeh straneh vozišča. (V smeri Celja je urejena kolesarska steza, ne pa tudi steza za pešce, op. avtorja.)
Glede na to, da je to tudi šolska pot, zakaj do zdaj, saj se začenja novo šolsko leto, ni postavljenega osnovnega prometnega znaka, ki bi to nakazoval?
Dodatne označbe za šolsko pot postavljajo šole same in bodo to storile pred začetkom pouka. Material za označbe jim je že bil dostavljen s strani referata za promet in varstvo okolja na MOC.
Ob prehodih za pešce tudi ni za to urejenega prometnega znaka.
Še vedno gre za cesto v gradnji, zato obstaja možnost, da kakšen znak manjka, sicer pa stremimo k temu, da so vsi posamezni sklopi gradnje
zaključeni v celoti, torej tudi prometna signalizacija. Preverimo; in če res manjka, zadevo uredimo še ta teden.
Če smo prejšnjo ureditev ceste opazovali iz daljave v smeri Lopate, je bilo opaziti tudi zeleni stranski pas, ki je Voznika upočasnil, zdaj je na cesti sivina. Ali menite, da bo ti vplivalo na voznike, ki bodo vizualno zdaj domnevali, da lahko vozijo hitreje?
Brez odgovora
Prej sta bili pri nekdanjem gostišču Irmanč-nik dve avtobusni postajališči, sedaj je le eno, v smeri Lopate. Boste z nadaljnjo rekonstrukcijo to še uredili?
Brez odgovora
Bil
Miran Gaberšek
V obnovljen Kocbekov dom na Korošici
PROMOCIJSKA PONUDBA V SEPTEMBRU P01ETNA NEGA SOTHTS
Tel.: 03 7345 166
V spomin na pionirja savinjskega planinstva Frana Kocbeka bodo jutri na Korošici otvorili obnovljen dom
Obnovljen Kocbekov dom na 1808 metrov visoki Korošici nad Robanovim kotom bodo slovesno otvorili jutri ob 11. uri. Na ta način se bodo v Planinskem društvu Celje - Matica oddolžili pionirju savinjskega planinstva Franu Kocbeku (1863 -1930), kot ustanovitelju in prvemu načelniku Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, katerega nasledniki so celjski planinci.
V Planinskem društvu Celje - Matica so pred štirimi leti sprejeli odločitev, da kot v uvod v planinsko sezono or-
ganizirajo vsakoletni spominski Kocbekov pohod na Korošico, kot najvišje priznanje za delo in zasluge v društvu podeljujejo tudi Kocbekovo plaketo. Številnim planincem je poznana tudi Kocbekova pot na Ojstrico po grebenu med Korošico in Robanovim kotom.
Mejniki
Prva Kocbekova koča je bila zgrajena leta 1894 na bližnji Molički peči, ki pa jo je po I. svetovni vojni Slovensko planinsko društvo opustilo in leta 1912 prevzelo od Nemškega in avstrijskega
ffflMh ; «
Prenovljena koča
Helikoptersko oskrbovanje postojanke
. ^BCDtlGDDBfe^ IZLETNIKOVA TUKJĆ>TIĆNA AĆ^LNOJA
Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: "ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si
GARDALAND - 8.9. ZADNJI NOČNI LETOS !!!!!! JESENSKA PONUDBA IZLETOV
GR©SS«L©CK«ER|1.9.) • SARAJEV04H0STAR (28,30.9. in 19.-21.10.) •	(22.-23.9. in 27.-28.10.)
• SC&aKOW-VA&SÄVÄ (26.10,2.11.) - BRUSELJ-SENT (27.9.-1.10. in 26,30.10.) • PLITVICE (15.9. in 6.10.) • GRADOVI JUŽNE ČEŠKE (27.-28.10.) • OKTOBER FEST (29.9. in 6.10.)
•	BERLIK (11.-14.10.) • CINQUE TERRE (19.-21.10.) • ČUDOVITA BUDHHPSŠ ■ (22,23.9. in 27,28.10.) • BAVARSKI GRADOVI (29.-30.9. in 27.-28.10.) • NAKUPOVANJE V	(BiH) (20.10.)
•	NtARCHENWALD (15.9. in 27.10.) • PARK DINOZAVROV -
BAD.GLEieišfiSžSgR© (22.9. in 27.10.) POSEBNA PONUDBA ZA ZAKLJUČENE SKUPINE! MORJE ŠE VEDNO VABI!!!!
alpskega združenja dom na Korošici, kočo zidano iz avtohtonega kamna. Zaradi dobrega obiska se je kmalu pokazala potreba po razširitvi. Leta 1929 so jo prvič razširili in leto kasneje poimenovali po takrat že pokojnemu Franu Kocbeku, prejšnjo pa prodali. Ker je kmalu spet postala pretesna, so jo nekaj let zatem ponovno dogradili in jo vseskozi posodabljali. Je bila pa zgradba Kocbekovega doma, predvsem kamniti del, zaradi neugodnih vremenskih vplivov precej načeta. Zaradi zahtevne obnove, lokacije, težav s prevozom ter potrebnih sredstev, se je investicija prelagala iz leta v leto, ko so k projektu prenove končno pristopih leta 2004.
V nov dom
Obnova je bila velik zalogaj ne le z gradbenega vidika,
Dom je odprt od 15. junija do 15. oktobra. Za nočitev na skupnih ležiščih boste odšteli 10 evrov,v sobah z manj posteljami pa od 20 do 16,70 evrov. Člani Planinske zveze Slovenije imajo na vse cene 50-odstotni popust.
V kulturnem programu bodo sodelovali Manja Rajh, predsednica Planinskega društva Celje - Matica, člani mladinskega odseka omenjenega društva, Habrovi fantje. Lučki pevci in ansambel Ojstrica ter Magda Šalamon, planinsko postojanko bo blagoslovil Viki Košec, lučki kaplan.
temveč tudi zaradi oddaljenosti. Najkrajša pot, ki jo je treba prehoditi peš, traja približno dve uri s planine Pod-vežak. Prav to je odvrnilo izvajalce del, saj jim v društvu niso mogli zagotoviti helikopterskih prevozov. Te so nato izvajali s pomočjo Slovenske vojske, z njihovim 15. helikopterskim bataljonom z Br-
nika in prostovoljnim delom članov društva. Vrednost celotne investicije je 140 tisoč evrov, vanjo pa ni všteta vrednost helikopterskih prevozov, ki jo ocenjujejo na okoli 45 tisoč evrov, niti okoh 2500 prostovoljnih ur dela. Več kot polovico potrebnih sredstev
je zagotovilo društvo, delno tudi z najemom dolgoročnega posojila, pri čemer so za 36 odstotkov celotne investicije pridobili nepovratna sredstva na razpisih Fundacije za šport, 7 odstotkov pa od različnih donatorjev.
MJ
Poživljajoča in sveža nega z vitamini melone in mete. Nega, ki mehča, koži daje ugodje, jo osveži in hladi.
30 % POPUST
DARILO: MiLONIN SORBET Sorbet mehča, pomirja, osveži, deluje proti prostim radikalom, izboljša odpornost proti sončnim žarkom. Cena s popustom: 35 EUR
riOVl TEDNIK	PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEV
Motoristi 2.
Gospod Pratnekar, veseli me, da ste se oglasili! Vidim, da ste pameten mož, da ste del tistih motoristov, ki jim moje pisanje ni bilo namenjeno, s spoštovanjem! Predvsem mi je všeč vaša prva misel, ki ste jo zapisali v svojem pismu, da se strinjate z mojim pisanjem v zvezi z vratolomno vožnjo skozi naselja določenega dela motoristov. Saj ste pazljivo prebrali, kajne, ves čas pišem o NORMALNIH in tistih, ki ne vedo, kaj je to. Kajne, saj se razumeva? Škoda se mi le zdi, da ste po tem obetavnem začetku zapisali, da pišete vimenu vseh celjskih motoristov. Precej pogumno, moram reči! Težko breme sprejemate nase, na nek način odrešeniš-ka drža, ki pa jo seveda predsedniki zvez dostikrat morajo sprejemati nase, čeprav se jim tu in tam na prsih zarodi kakšna kača. Toda, ker ste pameten mož, sem prepričan, da vam je to jasno, želim le, da bi vedeli, da je tudi meni
jasno. Pravzaprav sem že v naslednji kolumni pojasnil svoja stališča, ker so me pač po elektronski pošti okara-li, mi celo pojasnili, da se lahko pa zdaj namenoma, poudarjam namenoma, vozijo mimo naših vogalov na način, ki meni nikakor ne ustreza. Naj še enkrat in tokrat zadnjič zapišem bistvo tega kar sem želel, da nimam nič proti motociklistom, proti temu, čemur vi pravite istomi-sleči prijatelji, kje pa, lepo vas prosim. Še podprem vas, če si enkrat letno zaželite imeti dirke na naši obvoznici, prisežem! Mi ne verjamete? Prisežem! ! ! Imam pa kaj proti omenjenim, pardon, oslom, ki drvijo mimo našega bloka s hitrostjo 200 na uro! Tiste vaše evfemizme v zvezi z »Loud pipes save lifes« lahko prodajate komu drugemu. Če ne verjamete, vas z veseljem povabim k nam, da se bova skupaj prijateljsko pogovorila, kdo ima prav.
Glede na vse akcije, ki ste jih našteli, nekatere sicer z občutno prestarim datumom za tip pisanja, ki ste ga izbrali (leto 2001?), bi vas prosil, če nam pomagate pri jav-
ni pobudi za postavitev protihrupne ograje za več kot 200 stanovanj ob sami obvoznici, ki bo približno takšna, kakršno ima krog izbrancev na Jenkovi. Pa čeprav so od motečega hrupa oddaljeni bistveno dlje kot mi, pa še železnica je vmes, tako, da se ob potencialni smoli kakšnega motorista le stežka znajdejo kot žrtve. Neka deklica, motoristica, ki me je »na-zijala« po elektronski pošti, je izjavila celo takšno abot-nost, da sem »fovš tipsonom« iz Jenkove. Lepo vas prosim! Narobe, privoščim jim mir, ki ga uživajo ob obvoznici, želim si le, da bi naš del ceste, kjer nas živi bistveno več, bil človeku prijaznejši in varnejši za naše otroke, ki se igrajo na dvorišču, kjer so doma. A razumete? Ih so doma in ne mislim jih voziti drugam, kar mi predlaga že omenjena gospodična.
Naj pojasnim še to, da se motite, ko mislite, da me je zmotilo kaj drugega. Ne, ni me, moti me to, da divjajo mimo z 200 km na uro! TO me moti. NIČ drugega, se razumeva? Očitno pa je, da sem z načinom mojega pisanja uspel, da se skupaj lotimo tega. Da se ta težava odpravi, ker očitno vaše akcije v zvezi z navodili EU ne pomagajo povsem, se nam pridružite pri iskanju rešitve za postavitev protihrupne ograje, ki bi nas ščitila pred hrupom nevestnega dela motoristov in preprečila potencialno nesrečo, v kateri bi poleg nevestnega motorista bila še
ZASTOPANJE KREDITI In ODŠKODNINE
zelo ugodno-KREDITI
(hipotekami in potrošniški) -tUdI v AVSTRIJI
htto://www.kredM.oul si/ Lamentale, Luka Tašner s.p., Maistrova 8. MarBaor ;
kakšna žrtev. Recimo otrok, ki se igra na dvorišču pred svojim domom. Kot rečeno, vabljeni in s spoštovanjem! Morda najdem tudi tistega, ki mi je bojda, medtem ko sem bral knjige, speljal deklico, he, he! Srečno vožnjo!
MOHOR HUDEJ, ljubitelj normalnih motoristov
PREJELI SMO
Krematorij v Celju - da in ne?
V zadnjem času so aktualne razprave okoli krematorija v Celju. Krematorij - sežigalnica trupel, je okoljsko primernejša glede na klasični pokop le v primeru, da je tehnologija sodobna in nadzorovana ter da se pri upe-pelitvah uporabljajo ustrezni materiali. Takšno je stališče tudi naše krovne organizacije ZEG - Zveze ekoloških gibanj Slovenije.
Je pa v Celju drug problem, ki je večji od okoljskih razsežnosti. To pa je problem zaupanja. Zaupanja v izjave vodilnih, da bodo naredili resnično vse, da do prekomernega onesnaženja ne bo prihajalo. Zato so pavšalne izjave, da so narejene številne študije, tako zavajajoče, da kar boli. Še posebej je zavajajoča trditev dr. Eržena, ki pravi, da se pri sežigu sproščajo »same naravne snovi«, ki so sestavina zraka ...
To je tako posplošeno naivno, da mu lahko oporeka vsak osnovnošolec, ki je enkrat samkrat kliknil na gumb »sežigalnice«. Iz vsake sežigalnice izhajajo strupeni plini. Pri sežigu trupel se uplinja-jo tudi vsi v telesu odloženi strupi in težke kovine, ostanki zdravil ipd. In ni ga filtra na svetu, ki bi uspel vse te snovi zadržati - gre za množico različnih spojin, ki pa vse še niso raziskane - sploh pa ni raziskan vpliv le-teh na naravo in človeka. Samo za primer - dioksini, furoni, PCB-ji..., ki so zelo nevarni in obstojni strupi v naravi, nastajajo prav pri sežigalnicah.
Merijo se koncentracije samo nekaterih spojin - predvsem žveplove in dušikove ter C02, ki pa so res naravne sestavine ozračja, ter prašni delci, saje ipd. Pa tudi koncentracije le-teh so odvisne od kvalitete »filtrov«, tehnologije čiščenja, pogostosti menjave ipd. Verjeti »uradnim« meritvam, sploh če gre za zasebno investicijo, je zelo naivno.
Zato bi po moje bilo potrebno pred samo izvedbo sežigalnice pobudnika za gradnjo in lastnika »zavezati«, da bo jamčil najmanjši možni avgust 2007 ---
negativni vpliv na okolje. To pa nikakor ni mogoče doseči le in zgolj s pavšalnimi ocenami, da so bile narejene neke študije vpliva na okolje (brez navedbe, kdaj in kdo jih je izdelal, kdo jih je re-cenziral, kje so na vpogled, objavljene ...). Jamči pa se lahko s premoženjem ali živ-ljenjem - nič drugega ne more biti jamstvo. Potem ko bo vse zgrajeno, bodo pa rekli »tožite« in pokličite »inšpekcijo«, zadeve pa lahko trajajo desetletje, medtem bodo pa leteli dobički v privatne žepe.
Zainteresiranim krajanom zato predlagam, da z investitorjem pred izdajo soglasja za obratovanje sežigalnice sklenejo sporazum, ki ga bo kot overjeno izjavo podal notarju:
»Podpisani ... zastavljam svoje dobro ime, ugled in čast ter premoženje v vrednosti ... EUR, da bom spoštoval vse okoljske predpise in standarde ter najnovejše izsledke z namenom najmanjših možnih negativnih vplivov na oko-
23
lje. Meritve emisij bo zato izvajala zunanja nepovezana akreditirana organizacija, ki jo boste izbrali zainteresirani krajani. Nenapovedane meritve bom priznal kot uradne in bodo zame zavezujoče in jih bom dovolil javno objaviti. Za plačilo storitev bom nevladni okoljski organizaciji, ki jo bodo izbrali zainteresirani krajani, vsako leto vnaprej izdal žeton v vrednosti ... EUR. Izbrana okoljska organizacija bo imela pravico vpogleda v tehnološki proces in spremljati odstranjevanje nevarnih odpadkov, vzdrževanje tehnologije sežiga. V primeru prekoračitev skupno določenih mejnih emisij bom takoj prenehal z obratovanjem sežigalnice.«
Priloga sporazuma je tehnološki list ravnanja z odpadki in mejnih vrednosti emisij, ki pa morajo biti bistveno nižje od najvišje dovoljenih izpustov.
ALBIN APOTEKAR, predsednik CED - Celjskega ekološkega društva
S; EHF
C H AMPIOINSPIRO PHY Pokal amagouslceu 500?
' ' ' " "	Celje, SlooenUa, 20. - 2110200?
PREDPRODAJA na spletni strani www.ehfchampionstrophy-celje.si
do 15. septembra še po nižji ceni M
* Največji klubski spektakel v Sloveniji.
Do 15. oktobra samo paketna prodaja! Cena vstopnice že od 10 €/ tekmo.
Del izkupička od vstopnine bo namenjen za humanitarno akcijo. Program:
-	četrtek, 18. oktober: tekma zvezd, tekma veteranov ter tekma novinarjev -sobota, 20. oktober: polfinalni tekmi,zabavni program
-	nedelja, 21. oktober: tekma za tretje mesto in finale
Obiščite spletno stran za še več informacij. Nakup vstopnic je možen tudi na www.esiti.com in njihovih prodajnih mestih, v RK Celje Pivovarna Laško ter v vseh MIK-ovih salonih po Sloveniji.
THW Kiet - zmagovalec EHF Lige prvakov 2007
HSV Hamburg - zmagovalec EHF Pokala pokalnih zmagovalcev 2007
SC Magdeburg - zmagovalec Pokala EHF 2007
RK Celje Pivovarna Laško - udeleženec s posebnim povabilom EHF
f/hspi
PVC OKNA
mam
V SPOMIN
Ladislav Grdina
Ladislav Grdina, častni meščan mesta Šentjur, ki je vidno prispeval k razvoju rodnega kraja, se je rodil 31. 3. 1934 v Jakobu pri Šentjurju. Zavedno slovensko družino so leta 1941 Nemci izselili v Slavonijo, kjer so ostali do konca vojne, od osmih otrok se jih je v Slovenijo vrnilo le šest.
Poklicno pot je Grdina leta 1955 kot strojni tehnik začel v Poljestroju, sedanjem Alposu. Kot perspektivni kader je delavec v proizvodnji dobil štipendijo za študij na strojni fakulteti, diplomiral in se v Alpos vrnil 1963. v času gospodarske krize. Z novo strategijo je pripomogel, da so premostili najhujše težave in se preusmerili v cevni program, kar je za podjetje pomenilo velik preobrat. Leta 1977je sprejel službo, tehničnega direktorja v celjskem Emu in pripomogel h gradnji tovarne kotlov v Šentjurju. Za čas enega mandata je služboval v velenjskem Gorenju kot direktor programa gospodinjskih aparatov, v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se je v Šentjur vrnil kot predsednik izvršnega sveta občine. Pri tem je pokazal vso svojo ustvarjalno moč, izkušnje in potrebno vizijo nadaljnjega razvoja Šentjurja, ki je po njegovi za-slugipostal bogatejši za plinifikacijo, šoli v Hruševcu in Dobju, obvoznico vzhod - zahod in še marsikatero drugo pridobitev. Naklonjen je bil društvom, katerih delovanje je podpiral, tudi sam je vrsto let prepeval v Moškem pevskem
zboru skladateljev Ipavcev, ki mu je tudi predsedoval.
Aktivno vključevanje v politiko Grdine ni zanimalo, saj je zmeraj kot osnovo za svoje delovanje jemal svoj poklic. Politične spletke so bile namreč tudi vzrok, da kot že habilitirani profesor službe na mariborski strojni fakulteti ni mogel sprejeti.
Ladislav Grdina je tudi kot upokojenec ostal izjemno aktiven. Skrbel je za svoje zdravje in fizično pripravljenost, za svežino misli pa z branjem, pisanjem in slikanjem. Svojo moč je ves čas črpal pri svoji družini, ženi Lidiji in sinu Igorju, uglednem zgodovinarju, na katerega je bil še posebej ponosen. Čeprav ugledna, karizmatična in vidna osebnost, ki je močno zaznamovala Šentjur, pa se Grdina nikoli ni želel postavljati v ospredje, še posebej ne po upokojitvi. Zato gaje še toliko bolj presenetila podelitev najvišjega priznanja mesta Šentjur. Naziv častnega meščana so mu podelili ob njegovi 70-letnici. »S svojim delom je vseskozi dokazoval, da je predvsem Šentjurčan,« so v obrazložitvi zapisali o Gr-dini, ki je preminil po hudi bolezni v 74. letu starosti.
PM
24
RADIO, Kl GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA.1. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Na morju s policijskim čolnom (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.10 Maraton glasbenih želja, 12.00 Novice, 13.00Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 kviz Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Sora)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - mag. Anton Šepetavc, novi ravnatelj I. Gimnazije v Celju, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Andrejem Krajncem, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
Nazaj v planinski raj! BiMiM
PONEDELJEK. 3. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.0Ö Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30100 medvedkov za 100 nasmehov-nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - Znanci pred mikrofonom - mag. Anton Šepetavc, novi ravnatelj I. Gimnazije v Celju - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - Narečna popevka, Janja Brleč in Šentviška slavčka, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Po-stanekvčasu, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP {Koroški radio)
5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.20 Portret tedna, 13.20 MaliO-pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Koroški radio)
Priljubljena oddaja Zeleni val na Radiu Celje z Matejo Podjed se po počitnicah, med katerimi ste, upamo, nabirali in spoznavali rožice po »zelenih nasvetih«, vrača na radijske valove 5. septembra med 11. in 12. uro.
Ponovno ste vabljeni k poslušanju in sodelovanju, saj s svojimi nasveti, predlogi, vprašanji in z znanjem soustvarjate oddajo, ki bo z novo sezono vstopila v najstniška leta. Zato bomo morali še bolj bdeti nad vsebino, potepi in obiski Zelenega vala, ki bo v goste znova vabil priznane us-taljene in nove sodelavce, med katerimi zagotovo ne boste pogrešali zehščarke Fa-nike Burjan, prim. Janeza Ta-siča, farmacevta Borisa Jago-diča in drugih znancev z zelenih okenc naše oddaje. V lepih dneh bomo, kolikor nam bodo dopuščale tehnične in kadrovske zmogljivosti, obiskali katerega od znanih zeliščnih vrtov in društev in se morda podali pod visoke planine k teti Pehti, ki jo
ČETRTEK. 6. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00_0dmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poletje v mestu, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žol-gar, 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
i.ir.+r-rs
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6,15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice/ 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Festivaljada, 19.00Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
je Mateja Podjed srečala poleti in se z njo posvetovala o skrivnostnih in zdravilnih zeliščih, ki rastejo pod slovenskimi gorami v Kekčevi deželi.
Vabimo vas, da ostanete naši zvesti prijatelji in poslušalci, za katere bomo tudi v novi sezoni v naši medijski hiši poskrbeli z vrsto nagrad in seveda zdaj že tradicionalnim izletom z Zelenim valom. Ve-
seli bomo tudi vseh vaših predlogov, vprašanj v zvezi z zdravilnimi zelišči in njihovo strokovno uporabo. Saj veste - za vsako bolezen raste rož'ca...
Z jesenjo prihaja tudi čas nabiranja in sušenja zdravilnih koreninic. Vas zanima katerih? Prisluhnite oddaji Zeleni val, ki bo 12. septembra in jo bomò pripravili na trav-nildh in obronkih gozdov s Faniko Burjan.
Robi med parfumi
Tonski mojster Robert Tornar (skrajno desno) se je vrnil z dopusta in z novo energijo, ki jo je nabral v Egiptu, že premika gumbke v studiu Radia Celje. Radijski škrat-ki se ga bojijo in mu prav nič ne nagajajo, sodelavkam pa zelo ustreza njegov novi parfum, ki ga je po dolgem barantanju kupil v Hurghadi.
(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
TODAYTHE SUNS ON US-SOPHIE ELUSBEXTOR INCONSOLABLE - BACKSTREET BOYS
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
IGRA LJUDI- ULTRA
NAJ TE SANJAM-DA PHENOMENA
Nagrajenca:
Luka Prižnik, Aškerčeva 67b, Celje Ivo Medlin, Ljubljanska 33, Velenje
Nagrajenca dvigneta album, ki ga podarja ZKPKTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vračih lahko poslušate vsako soboto ob 22. uri.
i1,.»i
•j-, i ILI aJiZB»
Andrej po čokolado v Švico
Sodelavci Radia Celje so poletne dni izkoristili tudi za dopustniška doživetja. Ene najkrajših počitnic, dolge le štiri dni, si je privoščil Andrej Krajne, ki je pred nekaj dnevi obiskal Švico. Med drugim si je ogledal muzej in tovarno čokolade Alprose v Calsanu, blizu Lugana. Ta deluje zadnjih petdeset let, v njej pa letno proizvedejo osem tisoč ton različnih čokolad. V sklopu tovarne je tudi trgovina, v kateri se Andrej ni mogel upreti nakupu čokolad, s katerimi smo se po njegovi vrnitvi v knežje mesto posladkali tudi sodelavci Radia Celje.
i		!
	Wygm	
		
		
J ENA - MODRI VAL( 5 )
(3)
ANS.JERNEJAK0LARJA 3. OTROŠKI ODMEVI-
ANS. PRIMOŽA KElfNCA t. KADAR NAM DUŠA ZAPOJE -ANS. ROKA ŽUN0I
12)
-ANS.KAVNIK (1)
Miha Fra. Jerihova 23. Šoštanj Marjana Dolenc, Pod lipami 45b, Celje
Polet z balonom - da ali ne? ..
Od ponedeljka do petka vam bomo vsak dan zastavili nagradno vprašanje, povezano z Radiem Celje. Poslušalci lahko večkrat pokličete na telefonsko številko 090 93-61-70, s tem boste seveda imeli več možnosti, da boste izžrebani. Vprašanja bodo enostavna, odgovarjali pa boste le z da ali ne. Vsak naslednji dan zjutraj bo-
Zadnji rok z ,
Boštjanom Dermolom
mo objavili izžrebanca. Vendar to še ne pomeni, da bo dobil nagrado. Štirje izžrebanci se bodo 19. septembra, na rojstni dan Radia Celje, zbrali v studiu, kjer jih bo čakala še dodatna naloga. Zmagovalec in drugouvrščeni bosta prejela glavno nagrado - polet z balonom, ostali pa tola-žilno nagrado.
www.radiocelje.com ___

★
j ASTROLOSKA ^ NAPOVED
'Oimjdjdt
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05
ATKA
Z hmùikMu, nekaj prihranite
Atka Prima d.0.0
Petek, 31. avgust: Zadnji dan v mesecu boste ponovno pod ugodnim okriljem zvezd. Po nekaj napornih dnevih vas čaka dan, v katerem bo kar več pozitivnih as-pektov planetov. Luna bo v trigonu z Jupitrom in Venero ter sekstilu z Marsom in Neptunom. Pripadniki ognjenih in zračnih znamenj se boste počutili naravnost odlično. Vsako delovanje, dajanje pobud in aktivnosti se vam bo obrestovalo. To je ponovno čas napredka, zato ne čakajte. Pogum in drznost se vam bosta obrestovala. In nikar ne pozabite na ljubezen.
Sobota, 1. september: Kar dva ugodna položaja Lune, ki bo že v jutranjih urah prestopila v znamenje Bika, kažeta, da lahko naredite veliko koristnega. Naj vam ne bo žal prostega časa, ne iščite izgovorov, da ste delali ves teden, saj ste lahko pri dogovarjanju in urejanju materialnih ter poslovnih zadev zelo uspešni. Dan bo še posebej naklonjen vsem bikom, devicam in kozorogom.
Nedelja, 2. september: Dopoldanske ure vam bodo lahko prinesle več nemira, mogoče tudi spremembo načrtov. Biki, škorpijoni, levi in vodnarji boste močneje občutili omejevalen vpliv, ki ga prinaša kvadrat Lune z Venero, ki je na svoji poti tudi retrogradna. Bodite previdni v medsebojnih odnosih. Preže-nite nezadovoljstvo in si ne ustvarjajte problemov, ki jih ni. Tudi popoldanski kvadrat Lune z Neptunom ne bo prinesel jasne presoje. Ker bo obstajala povečana nevarnost napačnih odločitev, jih enostavno ne sprejemajte. Prav tako bodite previdni pri denarju.
Ponedeljek, 3. september: Začetek novega tedna bo pod nekoliko težjimi astralnimi vplivi. Luna bo v kvadratu s Saturnom in bo prestopila v dopoldanskem Času v zname-nje Dvojčka. Poskušajte misliti pozitivno in se ne pomi-lujte. Kvadrat Merkurja s Plutonom bo priklical na plan stare rane, blokade in temne misli, s katerimi še niste opravili v celoti. Dan ni najboljši za analize. Aspekt Marsa z Uranom, v večernih urah bosta v medsebojnem kvadratu, je položaj, ki prinaša povečano konfliktno energijo in nas sili v izbruhe, s katerimi se umirijo notranje nape-
tosti. Zagotovo to ni prava pot za rešitev odprtih ali motečih vprašanj. Umirite se, bodite previdnejši in raje zadržani kot preveč aktivni. Saturn bo po dveh letih in pol zapustil znak Leva in prestopil v znamenje Device.
Torek, 4. september: Že v nočnih urah bo nastopil zadnji lunin krajec v znamenju Dvojčkov. Pripadniki dvojčkov, strelcev, rib in devic boste ta položaj občutili močneje, zato se prilagajajte in bodite potrpežljivi. Energija Lune in njen kvadrat z Uranom bosta prinesla povečano živčno energijo, zato poskrbite za sprostitev. Popoldanske urice bodo lahko prav prijetne. Izogibajte se družbe ljudi, s katerimi se ne razumete. Ker bo Luna tudi v konjukciji z Marsom, ste lahko pri nekaterih aktivnostih celo prehitri.
Sreda, 5. september: V dopoldanskih urah bo prisotna nemirna energija, zato se skušajte zaposliti z rutinskimi deli. Bolje je, da ne iščete družbe in ne razrešujete spornih situacij. Malo po 13. uri bo Luna prestopila v znamenje Raka in bo tudi v sekstilu s Saturnom. To vas bo umirilo, bolj boste tudi odprti za nasvete ljudi. V popoldanskih urah bo Merkur prestopil v znamenje Tehtnice in prinesel v prihodnjem obdobju bistveno več harmonije v medsebojnih odnosih.
Četrtek, 6. september: Rake, ribe in škorpijoni čaka prijeten in umirjen dan. Intuicija bo povečana, lažje bomo razumeli druge, znali bomo prisluhniti, pomagati, sočustvovati. Tokrat ne bomo izhajali izključno iz lastnih potreb, ampak bomo sposobni slediti skupnim interesom. Dom in družina bosta v ospredju.
ASTROLOGIN JA GORDANA
gsm 041 404 935 090 14 24 43
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@sioi.net www.gordana.si ASTROLOGICA DOLORES 090 43 61 090142827 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrotoginja@dotores.si www.dolores.si
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKUUSTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE. Leveč 38 _Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83
Moda za v novi razred
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
be in logotipe, vse skupaj pa znova začini - seveda, z džin-som! Temno modrim ali spranim skoraj do belega!
Brez pletenin tudi ne bo nove hladne sezone, tokrat se bo nad debel pulover ali celo plašček povabil udoben pleten pončo, pa jopice s igrivimi volnenimi cofki ...
Je kdo sploh pomislil, da bi lahko bila nova otroška moda, ki bo hodila z našimi otroci v šolo, dolgočasna?
V ponedeljek se bo 17.710 prvošolčkov po Sloveniji prvič odpravilo v šolo! Th-di odrasli moramo poskrbeti, da bodo varni na cesti in se tako tudi počutili, potem bo pri pouku še bolj zabavno. Kaj pa videz naših na-debudnežev? Da se ne bi ponavljali - vendar, če je otrok sebi všečno in modno oblečen, bo še bolj zadovoljen, razigran. Ste jim že kupili nova jesenska ob-lačilca?
No, če se smemo nadejati kakšnemu indijanskemu po-daljšku poletja, ne bo treba že kar jutri teči po toplo vetrovko in podložene hlače. Ampak, hlače, ki jih je naš mah učenjak nosil še zadnji šolski dan ah zadnji dan v vrtcu, so se čez poletje »skrčile« do neprepoznavnosti. Dolgi rokavi in majčke se sprehajajo nekje med zapestji in
komolci.. .Vam je zgodba znana?
Ni kaj, treba bo razmisliti o tej in oni novi cunjici in vsaj malo prisluhniti, kaj pra-
vi letošnja jesensko-zimska moda za otroke. Smeje se ji do ušes, saj nam pripoveduje same prikupne, igrive, nagajive in predvsem barvite zgodbe!
Novi hipiji in hipijevke so ena izmed najbolj razigranih modnih smernic, ki smelo druži pletene in kvačkane obleke, kot bi jih sešili iz babi-činega pregrinjala za gugal-nik!
Nostalgična vzdušjase prepletajo tudi na kipankah, vendar v kombinaciji z večno sodobnim džinsom in pisanimi nogavicami Pike Nogavičke. Močna tendenca je tudi college stil, zagotovo zaradi nadaljevanja svetovne knjižne in filmske uspešnice o Harryju Potterju. Obožuje namreč doma pletene puloverje, tople šale, črtaste kravate nad strogimi srajčnimi bluzami, dodaja embleme, gr-
26
ILI!
LI OGLASI
ini irr
Septembra novi M3
Nemški BMW vse svoje športne modele označuje s črko M. Sedaj na cestah vozi že četrta generacija M3, pri čemer je to varianta, ki jo prvič poganja bencinski osemvaljnik.
Novi M3 je postavljen na podvozje kupejevske izvedenke serije 3, vendar ima z njo, pravijo v tovarni, skupnih le kakšnih 20 odstotkov sestavnih delov. Navzven je razlika seveda dovolj očitna - štiri izpušne cevi, velike odprtine za hladilni zrak, razmeroma diskreten spojler na zadku, velika, kar 18-palč-na lita platišča...
Seveda se veliko fali največ) vrti okoli motoija. Osemvaljnik ima gibno prostornino 4,0 litra in 309 kW ali 420 KM ter 400 Nm navora. Motor tehta vsega 202 kilograma, zavrti se do 8.400 vrtljajev, najvišja hitrost je omejena na 250 km/
h, do 100 km/h pospeši v 4,8 sekunde. Kot kažejo številke, ima vsaka konjska moč na skrbi le 3,8 kilograma avtomobila. Zadnji diferencial ima
BMWM3
možnost prenosa do 100 odstotkov moči na kolo, ki ponuja boljši oprijem, za dodaten denar prodajo blažilnike s tremi nastavitvami delovanja.
Vse kaže, da se bo novi M3 pri nas pojavil septembra, pri čemer naj bi bila nj egova maloprodajna cena nekako 72 tisoč evrov.
Lexus v Sloveniji
Po dolgem odlašanju se je japonski Lexus le pojavil tudi v Sloveniji. V Ljubljani so namreč odprli salon z avtomobili te japonske znamke.
Lexus je v lasti Toyote, ustanovili pa so ga predvsem zato, da bi se uveljavili na izjemno pomembnem (tedaj) ameriškem trgu. Tam se je pojavil leta 1989, šele čez deset let pa se je pojavil v Veliki Britaniji, pred časom so začeli prodajati doma, sedaj torej tudi v Sloveniji. Računajo, da bodo letos ali v polnem letu prodali v Sloveniji kakšnih 130 lexusov, pri čemer v ospredje postavljajo zadovoljstvo kupcev. Najbolj računajo na limuzino IS (ki je na voljo za dobrih 30 tisoč evrov), sledi model GS, pa terenec RX, povsem v vrhu pa je limuzina LS, ki bo od prihodnjega leta na voljo tudi v hibridni izvedenki LS 600.
BMW in Smart bosta ukrepala
Na frankfurtskem avtomobilskem salonu bodo na ogled tudi avtomobili kar številnih kitajskih avtomobilskih tovarn. Znano pa je, da so prav te v zadnjega pol leta predstavile vrsto avtomobilov, ki so dokaj očitne kopije nekaterih znanih evropskih vozil. Prav zaradi tega sta se BMW in Smart odločila, da bosta ukrepala, pri čemer ni povsem jasno, kaj lahko storita. Gre vsekakor za dolgotrajen proces, saj bo treba dokazati, da gre za kopije.
C5 tudi kot kupe-kabriolet?
Na že tolikokrat omenjenem frankfurtskem avtomobilskem salonu bo francoski Citroen pokazal tudi študijo velikega kupe-kabrioleta z oznako C5 airscape. Kaj več o tem avtomobilu niso povedali, je pa očitno, da bo imel kovinsko zložljivo streho, dodah bodo nekaj posebnosti, ki naj bi vozniku in sopotnikom olajšali življenje. Povsem verjetno je, da ga bodo poganjali enaki motorji kot limuzinski C5.
Novi prius leta 2009
Čeprav ni izjemen tržni uspešnež, pri japonski Toyoti vendarle že pripravljajo tretjo generacijo hibridnega priusa.
Avto poganja bencinski oziroma električni motor, ta zasnova pa je pri japonski avtomobilski hiši očitno tista, ki naj bi jo razvijali tudi v prihodnje. Po sedanjih načrtih naj bi novega priusa predstavili konec leta 2008, prodajati pa naj bi ga začeli v letu 2009. Med drugim naj bi za shranjevanje energije in pogon uporabljali ion-litijeve baterije. Prvi prius je na trge pripeljal leta 1997, in sicer najprej na Japonskem, postopoma pa so ga začeli ponujati tudi na drugih trgih.
r\ ,
äfFCDEll RSSÜSIÜ!
V?
Maribor,ko 86, Celje tel.: 1031 428-62-70
www.tfvtodgJifegnemef.si
MERILCI PRETOKA ZRAK s VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI KATALIZATOR UNIVERZAMI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TlitfflffBMPRESORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE
www.radiocelje.com
Chrysler iz Avstrije v Kanado
Ameriški Chrysler je vse doslej v avstrijskem Gradcu izdeloval kar nekaj modelov oziroma avtomobilov.
Po novem bodo proizvodnjo iz Avstrije preselili v kanadsko mesto Brampton. Tam bodo izdelovali vse Chryslerjeve modele, namenjene evropskemu trgu. Avstrijsko podjetje je tako izgubilo izdelavo kakšnih 30 tisoč avtomobilov letno, medtem ko bo Chrysler v tovarno v Kanadi vložil kakšnih 850 milijonov evrov.
Peugeoti 307 na izredni pregled
Francoski Peugeot je, zdi se tako, začel jesensko sezono izrednih vpoklicev avtomobilov zaradi morebitnih serijskih napak. Tako je francoska avtomobilska hiša sporočila, da bo na pregled poklicala kar 240 tisoč peugeotov 307 v izvedbi s petimi vrati. Gre za avtomobile, izdelane v času od leta 2003 do 2006. Kot so sporočili, bi lahko prišlo do napake na servo volanu oziroma zavorah, kar bi lahko povzročilo kratek stik.
--iisifitednik--
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - male oglase v Novem tedniku do TO besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novegi
PRODAM
G01FII, letnik 1987, prodam. Telefon 041 579-358.	Š589
FIAT punto, 1.1997, reg. do 6.8., prevoženih 126.000 km, 5 vrat, modro-zelen, prodam za 1.400 EUR. Telefon 031812-168.	4428
znnnzsxmn
KREPITI
DO 8 LET za vse zap. ter jpokojence do 50 % obremenitv doh., stare obveznosti niso ovira Krediti tudi na osnovi vozila
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560
OBRAČALNIK id Tomo Vinkavič, na štiri vijoke, dobro ohranjen, prodam. Tele-too |03) 5738-165,041 988-706.
TRAKTOR Inn 565, vadliinemilonjn,1.86, ler manjša traktorsko prikahto, prodam. Telelon 041 289-500- <396 MOČI trak, dalg 8 m, io spravilo sena oli bts 127, s Sip, prodam. Telefon 04L 261-676. 4439 SAMAKlAOAUffl Sipin pnholnikTnjlai, i motorjem, prodam. Telelon 051 263-857.	4439
»LIN i» graidje in stisknlniro 1001, predam. Teleton54IH99,041763-219.
4467
TRAKTOR llz,55 k.rn.,4-4,1.94,430 d.o.,
dam. Telefon 041 233-973. TRAKTOR Imi 549,1988, 1.600 lastnik i. vitel Krpao, 5 ion, predam. Telefon 041770-970. 4490 CISTERNO za gnojevko Craina, 22001, prodom.Telelon 031 614-254. 4460 MlIK za sadje, nov, z motorjem ali brez, prodam. Telelon 041 818-899, pepel
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
GOTOVINSKA POSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine in vašega vozila
zamumum;
IZPLAČILO TAKOJI 03/ 490 03 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
ASK0, bližino zdravilišiz, oove šole, amimi va Matijo. Hišo, Id se naboja oasamostof oi pomeli, 560 m1, z vrtom, dve vetji garaži, vseljiva takoj, prodam. Telefon 10315731-875,031318-315. Lass
■»al*1 ......r.
www.pgp-nepremìcnlne.i
NEPREMIČNINE
368-625
NEPREMIČNINO, hišo no Hrvaškem, pri Kle-novici, parcela 600 mmožnost treh lastnikov, prodam. Telefon 031 343-913.	Ž 258
PODČETRTEK, prodamo pritličje enostono-vanjske hiše, 134 m2 stanovanjske površine, 120 m! dvorišča, zgrajeno 1850, obnovljeno 1934, za 65.000,00 EUR oz. 15.576.000,00 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, http://svetovanje.gajba.net. n LAŠKO, Spodnja Rečica, prodomo stanovanjsko hišo z dvoriščem: stavbišče 122 m!, dvorišče 514 m2, tea 200 m' stanovanjskih površin, zgrajeno 2002, vseljeno 2005, za 179.435,82 EUR oz. 43.000.000,00 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, ht1p://svetovanje.gajba.net. n
TLAKOVCI PODLESNIK

NOVI TEDNI:
■Ä
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
Tehnos d.o.o. Žalec. Cesta ob železnici 1. SI-3310 Žalec
Zaradi razširitve poslovanja objavljamo razpis za dodatna delovna mesta:
-	brusilci na ploskovnih in profilnih brusilnih strojih
-	obdelovalci kovin - operaterji na programskih CNC rezkalnih strojih in stružnicah, erozijah ...
-	varilci in operaterji na varilnih robotih
-	ključavničarji in orodjarji za samostojne projekte
-	posluževalci strojev za gumo
-	vodja proizvodnje ali planiranja
Zaželene so delovne izkušnje s področja kovin, strojegradnje, mehanske obdelave ali orodjarstva s 5.. 6. ali 7. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, sposobnost dela z ljudmi, aktivno obvladovanje nemškega ali angleškega jezika in znanje računalništva.
K sodelovanju vabimo tudi mlade ljudi različne izobrazbe 4. ali 5. stopnje z znanjem računalništva, ki so se pripravljeni priučiti za delo na CNC strojih za kovino.
VOJNIK, prodamo opremljeno stanovanjsko hišo, cca 200 m7, stanovanjskih površin, zgrajeno 1985, vseljeno 1995, za 209.000,00 EUR oz. 50.084.760,00 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, http://svetova-nje.gajba.net.	n
NA relaciji Rače-Kidričevo prodam večje njive. Telefon 041 604-308. 4381 ZAZIDALNO parcelo prodam. Telefon 051 321-925.
PLANINA pri Sevnici, prodamo poslovno gostinski objekt v obratovanju, na lepi lokaciji, klet 169 m2, pritličje 169 m!, mansarda 169 m', dvorišče 389 m', zgrajeno 1992, prenovljeno 2000, za 473.143,04 EUR oz. 113.384.000,00 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, (elje, http://svetova-nje.gajba.net.	n
POSLOVNI prostor v Celju, objekt Rimljan-ka pri mestni tržnici, 1. nadstropje, v izmeri 22,50 m2, primeren za trgovsko ali drugo poslovno dejavnost, prodamo za 16.988 EUR. Telefon 051 370-666; www.maksimilijan.si; Maksimilijan d.o.o., Ljubljanska c. 5, Celje.
ZAZIDLJIVO parcelo in še ne zazidljivo parcelo v Galiciji pri Žalcu, prodam. Telefon 040165-265.	P
KUPIM
VIKEND, stanovanje ali hišo, do 25 km iz Celja, lahko tudi zazidljivo parcelo oz. zemljišče za nadomestno gradnjo, kupim. Resen kupec, plačilo v gotovini. Telefon 041 397-211.	4112
PARCELO v Celju ali okolici kupim. Telefon 031 321-946.	4394
HIŠO v Celju ali okolici, lahko potrebno obnove, nujno kupim. Telefon 041727-330.	4394
MANJŠO hišo, v Celju ali bližnji okolici Celja ali polovico hiše oziroma stanovanje v privatni hiši, kupim. Telefon 031 844-917.	4273
V	Celju z okolico kupim starejšo hiša, lahko je
velika. Sem resen kupec, plačilo takoj. Telefon 041 866-933. 4493 GRADBENO parcelov Celju kupim za gotovino, nujno, brez posrednika. Telefon 041 866-933.	4493
ODDAM
V	SREDIŠČU Celja oddamo v najem pisarne v
2. nadstropju, približno 225 m2. Telefon 031 343-913.	ž 258
PISARNE v 5. nadstropju objekta Maksimilijan na Ljubljanski c 5 v Cel ju, v skupni izmeri 79,77 m2 (28 ♦ 24,35 +27,42 m2), skupaj
jemnino 13,40 EUR/m^.Telefon 051370-666; www.maksimilijan.si; Maksimilijan d.o.o., ljubljansko c. 5, Cel je. POSLOVNO stanovanjski objekt, 3 km iz centra Celja (Ostrožno), skupne velikosti 300 m2, od tega 150 m2 proizvod nih oz.
kih oz. bivalnih prostorov, oddam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 040708-138.	p
PRODAM
VEČJE stanovanje v centru mesta, 4. nadstropje, dvigalo, parkirišče, skupna kvo-dralura 93 m2, prodam. Informacije po telefonu 041 684-842,041 733-265.

3001 Celje
..p. 1045
031 342118 In 031 360072
PROMETZNEPREMKNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE
'OLZELA - center, štiri Qradbene Darcele veli ) 7BO m1, nar
CELIE, Hudinja, mirna lokacija, dvosobno stanovanje z balkonom, 41,33 m2, prodam za 63.000 EUR. Telefon 4931-201, 041 661-194.	4431
CEUE, prodamo no novo opremljeno garsonjero s kletjo, v individualni stanovanjski hiši, cca 30 m2 površin, prenovljeno 2006, za 37.500,00 EUR oz. 8.986.500 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, http://svetova-nje.gajba.net.	n
CELJE -center, prodamo stanovanjskoiival-ne prostore z balkonom in kletjo v šliri-stanovanjski hiši, pritličje, cca 60 m2 bivalnih površin, garažo v hiši 13 m2, pripadajoče zunanje funkcionalno zemljišče, s skupnimi prostori v mansar-di in na stopnišču, zgrajeno 1965, prenovljeno, za 95.000,00 EUR, oz. 22.765.800 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, htfp:// svetovanje.gajba.net.	n
TRISOBNO stanovanje v centru Celja, 65 m!, prodam.Telefon 031 464-626. Š593 ENOINPOLSOBNO stanovanje na Lavi, prazno in renovirano, prodam.Telefon 041 604-031.	4435
KUPIM
GARSONJERO, enosobno ali dvosobno stanovanje kupi par srednjih let. Gotovina takoj. Telefon 041 515-447. Š548 MANJŠE stanovanjev Celju ali okolici, lahko potrebno obnove, nujno kupim. Telefon 041672-374.	4394
VEČJE stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 352-267. 4394 CEUE - okolica - do 15 km, kupim stanovanje do 50 m2 ali manjšo bivalno hiško -vikend. Telefon 041 455-732,040458 381.	4398
NA Oloku v Celju kupim stanovanje. Nudim pošteno plačilo, brez posrednika. Telefon 041866-933.	4493
MENJAM
DVOSOBNO neprofitno stanovanje, 54 m2, menjam za manjše. Telefon 041 986-869.	44290
ODDAM
SOBE in apartmaje v Puli, le 7 minut do plaže, ugodno oddom. Telefon 00385 52391-235; e-mail: tanja.stupar-@pu.t-com.hr.	4267
CEUE - Šmiklavž, oddamo trisobno stanovanje v hiši, z lastnim vhodom in priključki. Telefon 041 320-110. 4406 V Ljubljani - Šiška oddam sobo s souporabo kopalnice in kuhinje dijaku ali študentu. Telefon (01 ) 5077-366, (03) 5484-129.	4425
ŠT1RIS0BN0 stanovanje s kuhinjo in kletnim prostorom, možna tudi garaža, 2 sobi sla primerni za pisarniško ali drugo čisto dejavnost, oddam. Telefon 040
OPREMUENO stanovanje, 47 m2, v pritličju, s teraso- Celje, Nova vas, oddam. Telefon 051 357-074.	4472
STANOVANJE v Celju, Ljubljanska c, 5 b, 3. nadstropje, v izmeri 68,67 m2, delno opremljeno, vseljivo s 1.9., oddamo za mesečno najemnino 400,00 EUR. Telefon 051 370-666; www.mabimilijan.si; Maksimilijan d.o.o., ljubljanska L 5, Celje.
PRODAM
KUHINJO, štedilnik 2+2 še vgaranaji, korito, pomivalni stroj in stole, prodam. Telefon 041 852-404.	Š591
ENOSED (ležišče) drap, 100 an, radiator W, Emo, s 27 členi, 200 an, vgradni štedilnik s pečico, 60 cm, vgradni hladilnik Gorenje, 60 cm, zamrzovalno skrinjo cca 2501, Gorenje, 110"66 cm, samostojeći umivalnik, zelen, 60 cm ter barvni televizor Gorenje, ekran 71, prodam. Telefon (03) 4270-263,031 680-367. 4422 ZAMRZOVALNIK, spalnico, regal, mizo, stole, pralni stroj, prodam. Telefon 051 424-303.	3507
KUPIM
IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko, gospodinjskimi aparati? Pokličite 041415412. 4507
UPI
PRODAM
DRVA, mešana, kratko žagana ter dolga v hlodih in smrekove krajnike, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p
SUHA mešana drva, razžagano, prodam po 45 EUR/m3. Telefon 03Ì 462-261.
4372
DRVA, bukova, mešana, brezplačna dostava no dom - 7 km, prodam. Telefon 041 222-256.	4389
DRVA, bukova, mešana, hrastova in mehka, prodam. Telefon 051 321-925.
4391
DRVA bukova ali mešana, suha, prodam. Telefon 041 870-113.	4433
DESKE 2 cm, suhe, prodam. Ceno 130 EUR/ m3. Telefon 031 616-154. 4484
KUPIM
SMREKOV les - hlode ali žagan, rabljen, debeline 30 mm, kupim. Telefon (03) 5772-124,041 743-750. 4486
Simer, d.o.o., zaposli!
Zaradi povečanega obsega del zaposlimo
delavca (m)
za določen čas z možnostjo redne zaposlitve za nedoločen čas za delo v SKLADIŠČU PVC obrata. Pričakujemo III. ali višjo stopnjo izobrazbe. Delo poteka dvoizmensko. Od kandidata pričakujemo resnost, delavnost, poštenost. Zaželen je izpit za viličarja, ni pa pogoj.
Pisne prijave pošljite na naslov Simer, d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje, s pripisom PVC obrat, ali pokličite na 03 42-55-800.
PRODAM
VEČ prašičev, od 25 do 120 kg, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 041 263-627.	2545
PRAŠIČE, težke od 25 do 90 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 509-061.
4286
TELICO simentalko, težko 170 kg, prodom.
Telefon (03) 5738-165. 4373 KOBILO, staro 7 let, primerno za ježo za otroke ali začetnike in žrebca, starega 5 let, ujahanega, prodam. Telefon 031 587-736.	4446
TELIČKO simentalko, težko 180 kg, primerno za pleme, prodam. Telefon 031 422-338.	4450
KRAVO, brejo 2. teleta, prodam ali menjam zo jalovo kravo. Prodam tudi dve teleti: bikca sivca in križano teličko šarole. Telefon (03) 5885-921, 031 428-650.	4434
TEUČK0 simentalko, 150 kg in bika firzijca, 400 kg, prodam. Telefon 051 262-339, 5743-920.	Š592
KRAVO simentalko, brejo 4 mesece, prodam.
Telefon 5793-630.	4447
TEUC0 simentalko, težko 250 kg, prodam.
Telefon 041 661-767.	4424
PRAŠIČE od 130 do 170 kg prodam. Cena po dogovoru, možna dostava. Telefon 031 743-351.	4462
BIKCE in teličke simentalce prodam. Telefon 041794-301.	4465
BURSKEGA samca, starega 2 leti, poceni prodam. Telefon (03) 5472-082.4466 PRAŠIČE, 60 - 100 kg, prodamo. Možna dostova na dom. Dobrave, Zgornje Roje 22, Šempeter. Telefon 031 617-892.
4469
NA Farmi Roje pri Šempetru bodo od 10. septembra naprej v prodaji jarkice pred nesnostjo - rjave, črne, grahaste, sive ter beli susex. Sprejemamo naročilo za enodnevne bele piščance in piščance za dopitanje. Telefon 7001-446. 4469 MLADO jalovo kravo prodam ali menjam za brejo. Telefon 5777-453. 4474 PRAŠIČE, težke od 40 do 90 kg, vzrejene na domači kmetiji, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 806-148. 4492 PUJSKE, težke 20 do 30 kg, prodam. Žlen-der Marija, Vinski vrh 18,3240 Šmarje pri Jelšah. Telefon 031 614-254. 4480 BIKCA - mama je frizijka, oče simentalec, težkega 150 kg, prodam za 450 EUR. Telefon 031616-154.	4483
BIKCA simentalca, težkega 250 kg, ekološka reja, prodam za 680 EUR. Telefon 031 553-567.	Š601
PRAŠIČE, mesnate pasme, 25 do 70 kg,
DVE dvomesečni psički mešanki - novof und-landki, podarimo. Telefon 031 762-274.
4460
VINO, laški rizling in chardonay, prodam. Telefon 5821-627,051 822-360.
4301
GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, z dostava, prodam. Telefon 040 21I-346.	p
VEČJO količino slivza žganje ali ostalo uporabo prodamo. Telefon 5718-794.
ž 259
SLAMO v kockah prodam. Telefon 041663-137.	4380
MEŠANO domače grozdje prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 211-470. 4387 VINO, belo in rdeče, kakovostno, prodam.
Telefon 051 321-925. 4390 BELO in črno grozdje na Tinskem prodam.
Telefon 041 879-868. 4445 GROZDJE, šmamico in jurko, ugodno prodam. Telefon 5794-148. Š595 GROZDJE belo, lahko tudi črnina, okolica sv. Vid-Podčetrtek, prodam. Telefon 5823-404.	4448
TRGATEV-šmarnico, prodam. Telefon 041 767-543.	44524453
HITRO NAROČITE
EMEM3
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
IJ'W'];» tudi Ietnik2007 <2TQ7Q| s prilogo TV-OKNO! ^ ^ 4 * d ' m
Vsak petek 48 barvnih strani teievizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
D Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
m _
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Spoštovani ljubitelji zborovskega petja!
Mešani pevski zbor Cetis Celje vabi k sodelovanju pevke In pevce vseh glasovnih skupin. 1 rednimi vajami pričnemo prvi ponedeljek v septembru ob 19. uri v prostorih družbe CETIS d.d.. Čopova ul. 24.
Informacije po tel. 041 675-653
TRAKTOR, kmetijske stroje, molokultivator, tovorno manjše ali kombi vozilo, kupim. Telefon 041 407-130. 4oes
MEŠANO belo grozdje, v okolici Dramelj, prodam. Telefon 5798-076. 44si
4454
GROZDJE naTinskem, beli pino, laški rizling, souvignon, mešano belo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 520-030,041 365-750.	Š595
VEČ vrst grozdja - frankinjo, rizling, šmarni-co in izabelo, prodam. Telefon 5743-064,041749-856.	4459
KORUZO za silažo ali v strokih prodam. .
Telefon 041 557-618.	4471
KROMPIR krmni prodam. Telefon 041 663-137,(03)5778-182.	4475
VINO rdeče ter grozd je- modra frankinja in modri pino, prodam. Cena 0,90 EUR. Telefon 031 806-148. 4492 GROZDJE, šmamico in cepljeno, mešano belo, prodam po ugodni ceni. Telefon 5794-504,031 517-586. 4491
KUPIM
ČEŠPUE, domače, vinogradniške breskve ter grozdje, jurka ter oslole bele in črne sorte, kupim. Telefon 041 833-366.
4377
PRODAM
PRESO na sleme, v zelo dobrem stan ju, koš je pravokoten, vredno ogleda, prodam. Prodam tudi večjo količino slivovega žganja.Telefon 031 594-821. Š594 PASTIRJA Guliver 5 prodam. Telefon (03) 5733-075.	4449
BUKOVA drva in silažne bale prodam. Telefon 040 524-780.	4444 PREŠO 380 1, mlin električni za grozdje, cisterno 3001, kotel za žganjekuho 100 I, kad leseno 4001, kad plastično, krožno žago, zamrzovalno skrinjo 2301 in hladilnik 1701, prodam. Telefon (03) 5416-578,041 907-565. 4441 HRASTOVE sode in starinsko prešo na kamen prodam. Telefon (03) 5738-223.
GROZDJE v vinogradu v Dramljah, 2 centralni peči, cca 25.000 kalorijske, nove, prodam. Telefon 051 204-911, 031 518-139,041 610-096. šsgo HRUŠKE - vinske mošnice z drevesa in gajbi-ce za krompir in jabolka, prodam, telefon 5461-764.	4432 STAREJŠI kozolec, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 791-314. 4464 TRAKTORSKI viličar, točilo za med in piro pšenico, ekološko pridelano, prodam. Telefon 031552-057. 4369 250 KOCK sena in klavirsko harmoniko, 80-basno, Melodija, izpravno, prodam ali menjam za živino. Telefon 031 574-872. 4463. SUHA brezova divo in Golf sdi, letnik 2004, 40.000 km, z vso opremo, prodam. Telefon 031 786-622. 4494 TRI telice simentalke, breje in slamo, prodam. Telefon 041951-092. 4438 MOBILNI telefon Nokia 6310i, primeren za avtoinstalacijo, zelo vzdržljiva baterija, rabljen, deluje na vse sim kartice, prodam za 120 EUR. Telefon 051 864-354.
4479
OSEBNI računalnik, monitor, tipkovnica in miška, rabljen, primeren za domačo rabo, kot za pisarno, prodam za 170 EUR, komplet s programi. Telefon 051 864-354.	4479
TEUCO brejo, po izbiri, dva prašiča, težka 100 kg ter drva 12 m, suha, prodam. Telefon 041 770-970. 4489
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505-495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold.	n
MARJAN FEGUŠ
Celje, Prešernova 23 a
vabi k sodelovanju
univ. dipl. pravnika i opravljenim pravniškim državnim izpitom
kreni fantje iščejo preprosta, zv a dekleta. Mnogo jih je, zato pu i, pozabite na razočaranja ter jih br stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov odvetniške pisarne. Informacije po telefonu
(03)490-1200
IŠČEM sorodno dušo, ki bi mi pomagala pregnati osamljenost. Sem zelo dobrega srca, ne kadim, sem nealkoholik, imam dobro službo. Bodi stara od 45 do 55 let, iz okolice Celja. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro: NE BOM VEČ SAM.	4362
V CEUSKI enoti nudimo terensko delo, možnost honorarne ali redne zaposlitve. Telefon 041 747-126. Torro, Selo 7, Velenje.	3213 PIZZERUA Verdi Verdi, Tomaž Jonkovič, s. p., Griže 125,3302 Griže zaposli kuhorja ali fanta za delo v kuhinji in natakarja z izkušnjami ali brez. Telefon 041 602-493. 4375
30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev je bilo v preteklem letu sklenjenih z našo pomočjo. Letos kaže, da jih bo še več. Ženilna posredovalnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 836 378
ZEUM spoznati žensko od 40 do 45 let za trajno zvezo. Sem dobro situiran, še aktiven obrtnik pri 60 letih. Ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro: SREČA.
4487
Zaposlimo NATAKARJA IN ŠOFERJA ZA RAZVOZ
PIC v pizzenji Bonita v Žalcu. Delo v prijetnem delovnem okolju in kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD, d.o.o., Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije v dopoldanskem času na tel. št.: 03/703-39-02, GSM: 041/393-002.
Bazama i s
Zaposlimo
PRODAJALKE/-CE v novi prodajalni kruha v Celju. Delo v prijetnem delovnem okolju in kolektivu. Delo je dvoizmensko. Začetek dela 1.10.2007. Prošnje pošljite na naslov SPD, d.o.o., Podlog 59,3311 Šempeter najkasneje do 20. 9. 2007. Informacije v dopoldanskem času na tel. št.: 03/703-39-02, GSM: 041 /393-002.
Zaposlimo kuharje, natakarje in čistilko
za dela na bazenskem kompleksu AQUA ROMA v Rimskih Toplicah. AG M NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56-48-841 GSM: 041 322-889
AVTO ŠKORJANEC
www.avto-skorjanec.si Telefon: 03 426 08 70
I CZ H re "V S LE R I
L^ Jeep J
Smo zastopnik za več znamk in trgovec z avtodeli za vse vrste vozil ZAPOSLIMO:
-	avtomehanika
-	avtomehanika
začetnika
-	voznika B, C, E
-	prodajalca vozil
Želene izkušnje in ustrezna izobrazba. Vloge poslati na naslov ali
osebno do zasedbe! ŠKORJANEC, PE Celje, Mariborska 115
031 677-707
Zaposlimo
receptorko
z znanjem tujih jezikov na bazenskem kompleksu AQUA ROMA v Rimskih Toplicah.
IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.
IZPOSOJEVALNICA Sam, UL bratov Dobrotinš-kov 13, Hudinja, Celje, telefon 5414-311, 041 629-444 vam nudi specialne stroje za rezanje in rezkanje betona, asfalta in tlakovcev, talno nabijalne in vibracijske ter razne brusilne stroje za stene (žirafa) in paiket, za rezanje okenskih in vratnih okvirjev, razna rušilna kladiva, vrtalniki in obdelovalniki zemlje, višinomer in še mnogo drugih.	n
IŠČEM korepefdorja za pouk klasičnega bolela (znanje SGŠ). Telefon 031 348-801.	4059
IŠČEM žensko za pomoč pri negi obolele osebe. Telefon (03) 5799-094,041 313-774.	4427
KVALITETNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad d.o.o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	4468
lodno, z dostavo, tudi v kosih (ksilft).Telefon 041 279-187, Prevozništvo Vladimir Pemek, s.p., Sedelšek
PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna s.p., Leveč 40, Petrovče, zaposli žensko za pomoč v kuhinji. Nedelje prosto. Telefon 031714-990.
ZARADI povečanega obsega dela redno zaposlimo fasaderje in slikopleskarje. M3Grad d.o.o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 4468
IŠČEMO sodelavce na področju komerciale in marketinga. Telefon (03) 4242-156, Sedmi izdelek d.o.o., Kidričeva ulica 38, 3000 Celje.	n
IŠČEMO vestnega, pridnega in odgovornega voznika C- in E- kategorije, za razvoz pa Celju in okolici. Prednost imajo kandidati z opravljenim ADR izpitom. Ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: Naftna družba Horizont d.o.o., Vodovodna 30 c, 2000 Maribor.	n
KRCNE	ŽILE.
ODPRTE	RAME?
Tel.: 05 6.	o oz 33
	
PREI
IZVAJAMO posek, spravilo in odkup lesa, možen tudi odkup lesa na panju. Sima-Les, Majda Beve, s. p., Zagorje 31,3261 Lesično, telefon 040 211-346. p
rojstva
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
21.	8.: Maja PERC MAJ-HENŠEK iz Celja - dečka.
22.	8.: Terezija TEŽAK iz Podčetrtka - deklico, Urška KROPF iz Štor - dečka, Tatjana FELDIN iz Petrovč -dečka, Nataša MAČEK iz Pristave - deklico, Klavdija KNEZ iz Celja - dečka, Valentina GARTNER iz Rimskih Toplic - deklico.
23.	8.: Bernarda ŽOHAR s Frankolovega - dečka, Natalija ČREMOŽNIK iz Žalca -dečka.
24.	8.: Eva KRAŠOVEC iz Rogaške Slatine - dečka, Elizabeta POGLADIČ iz Celja -deklico, Lidija ČURIĆ iz Šmarja pri Jelšah - deklico. Romana STRMČNIK iz Celja - dečka, Aleksandra ZALOKAR iz Šentjurja - dečka, Jasmina PALISLAMOVIĆ iz Celja - dečka, Saša ŠPEGELJ iz Slovenskih Konjic - dečka.
25.	8.: Tadeja MRAVUAK JEGRIŠN1K s Polzele - deklico, Andrejka ŠOSTER iz Grobelnega - deklico, Tina PA-PLER iz Štor - dečka, Karmen MOČNIK iz Šentjurja - dečka, Špela KLINC z Gomilske-ga - dečka, Vesna ZALAŠČEN iz Celja - deklico.
_ 26. 8.: Urška HERLAH iz Šmartnega ob Paki - deklico, Magda HORJAK iz Planine - deklico, Nataša GOTER iz Celja - dečka, Saša JEZERNIK iz Celja - dečka, Andreja KOŽELJ iz Nove Cerkve - deklico, Petra KNAFELC GRIL iz Celja - deklico, Mateja KUKOVIČ iz Ljubečne - dečka.
27.	8.: Katarina OBREZA iz Šentjurja pri Celju - dečka, Magdalena ROŠER iz Vitanja - dečka, Branka DEBELEC iz Gorice pri Slivnici - deklico, Simona BREČ-KO iz Velenja - dečka, Irena PRAH iz Šmarja pri Jelšah -dečka, Darja HOSTNIK iz Celja - deklico.
28.	8.: Sanela ALIBAŠIČ iz Celja - deklico, Katja ŠAJNOVIĆ iz Vojnika - de-
t
ZAHVALA
V 81. letu je odšla k večnemu počitku draga mama, babica in prababica
KAROLINA JOŠT
iz Vrpet 14, Frankolovo (13.5.1927-10.8.2007)
Ob izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo, za pomoč na domu, dr. Alenki Rak in sestri Alenici. Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala za izrečena sožalja, za izkazano pozornost ob njenem slovesu ter za darovane svete maše in sveče. Hvala g. patru Branku za opravljen obred, hvala cerkvenim pevcem za peto mašo, hvala pevcem PD A. Bezenšek za pete pesmi ob slovesu, hvala ge. Albini za poslovilne besede. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki molite zanjo in ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči otroci: Naci, Mojca in Božo z družinami
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage stare mame, prababice, sestre in tete
ANGELE RAMŠAK
iz Lokovine 12 na Dobrni
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za darovane svete maše. Zahvaljujem se pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba in gospodu župniku za lepo
opravljen cerkveni obred. Posebej iskrena hvala ge. Mihaeli Hren za ves trud in oporo ter vso pomoč v teh težkih trenutkih.
Žalujoča vnukinja Lučka z družino
klico, Alenka CIMPRIČ iz Laškega - dečka, Nataša KOŠTOMAJ iz Vojnika - dečka, Brigita GRIL iz Celja - deklico, Nataša CVERLIN iz Rogaške Slatine - dečka, Danijela DJAKOVIĆ iz Celja -dečka.
poroke
Celje
Poročili so se: Stanislav FERENČAK in Natalija PAVIČ, oba iz Štor, Jure FERLEŽ in Alenka KIRN, oba iz Celja.
Šentjur
Poročila sta se: Marko PINTAR in Mateja MRIL, oba iz Jelc, Franc SALOBIR in Metka PUŠNIK, oba iz Dobja pri Planini.
Velenje
Poročili so se: Andrej VUZEM iz Šmartnega ob Paki in Danijela HRIBERŠEK iz Pake pri Velenju, Branko STVARNIK in Lidija KAJZER, oba iz Laz, Leopold ČMAK in Brigita ŠPOLJAR, oba iz Velenja.
■smrti
Šentjur
Umrli so: Jurij ŽAVSKI iz Šentjurja, 33 let, Ljudmila ZUPANC iz Šentjurja, 78 let, Anton VRHOVŠEK iz Šentjurja, 80 let, Danica KRIŽNIK s Planine pri Sevnici, 48 let, Adolf TANŠEK iz Voduc, 66 let, Suvada ŠKOBERNE iz Slatine pri Dobju, 49 let, Janez ZUPANC iz Šentjurja, 87 let, Ivan POLŠAK iz Šentjurja, 68 let, Ema RAVNAK iz Zagaja pri Ponikvi, 83 let, Ana KUPEC iz Podlešja, 88 let.
Velenje
Umrli so: Ludvik SADEK iz Velenja, 50 let, Cirila Metoda PUNGARTNIK iz Velenja, 80 let, Anton ŠKRUBA iz Topolšice, 64 let, Antonija ROČNIK iz Ljubna ob Savinji, 87 let, Ladislav OMERZU iz Šentjurja pri Celju, 78 let, Marija AJNIK iz Luč, 80 let, Marija MATKO iz Dobrovelj pri Mozirju, 85 let, Peter ŠVENT iz Velenja, 39 let.
NOVI
Sili
IJE
29
Oziramo se tja na tvoj hišni prag, kjer tvojih prijaznih besed deležen bil je vsak. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči.
Dom je prazen in otožen, ker te več
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedija, strica in svaka
IVANA PALIRJA
(20.5.1929-17.8.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala sosedom in mojim sorodnikom za pomoč in molitev na domu. Hvala g. župniku patru Marjanu in skavtom za lepo opravljen obred, govorniku g. Janiju Sivki za lep govor slovesa. Zahvalo želimo izreči tudi osebni zdravnici dr. Manici Žerjav za dolgoletno zdravljenje, revmatološkemu oddelku celjske bolnišnice ter društvu MDDI Celje. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Veking, pevcem za lepo odpete žalostinke in za odigrano Tišino.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Čas neusmiljeno beži, izgublja se v daljavi, le na pretekle dni ostajajo spomini.
V SPOMIN
21. avgusta je minilo 15 let, kar nas je zapustil
BOŽIDAR GRAFENAUER
iz Grobelnega
Ostal boš za vedno v naših srcih in mislih. Vsi njegovi
V SPOMIN
9. septembra 2007 bosta minili 2 leti, kar nas je v prometni nesreči, v sedemnajstem letu. nenadoma zapustil ljubljeni in edini sin
DARKO BLAGOJEVIC
Zahvaljujemo se vsem, ki prinašate cvetje in sveče in našega sina ohranjate v lepem spominu. Z bolečino v srcih ati in mamica
Kje si, ljubi oče, kje tvoje so roke, kje tvoj sladki je nasmeh? Zakaj usoda ga je vzela,
ki skrbel jeza nas? Ko se zaveš, je prepozno, da bi lahko še rekel: »Hvala, dragi starši, za vse.«
V SPOMIN
30. avgusta so minila štiri leta, kar nas je zapustil
ANTON OBREZ
iz Lipnega Dola 1, Jurklošter
Hvala vsem.
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati in ko spomini, ki ostanejo, dajejo moč in luč za prihodnost.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
FRANCA VERDELA
iz Pristove 27 na Dobrni (17.6.1923-18.8.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili
na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter za izražena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu župniku Niku Krajncu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala gospodu Antonu Moguju za izrečene besede slovesa ob odprtem grobu, pevcem KUD Dobrna in pogrebni službi Usar. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala tudi Zdravstveni postaji Dobrna, dr. Panteliji Pantošu, sestri Darji in celotni patronažni službi Vojnik, za pomoč in nego v času njegove bolezni.
Žalujoči vsi njegovi: žena Micka ter otroci Branko, Pepi, Milena in Majda z družinami
Rad si imel ljudi okoli sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni več tvojih besed, ni več stiska tvojih rok, ostal je nate spomin, a ob spominu bolečina.
V SPOMIN
RAJKU RAVNIKARJU
iz Strmce pri Laškem (10.2.1948-29.8.2002)
29. avgusta je minilo pet let neizmerne žalosti, kar se je ustavilo tvoje plemenito in zlato srce. Odšel si, toda vedno si z nami dragi, ljubljeni mož, ate, tast in ata.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke.
TVoji: žena Marjana, sin Boštjan, snaha Ana, vnukinja Tjaša in vmikec Gašper
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje, in pogosto vračaj se nàm v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, atija, dedka in tasta
RAFAELA TRATNIKA
iz Vranskega 146 b (21.10.1927-12.8.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu nesebično
pomagali ob bolezni. Hvala za vso pomoč ob njegovem slovesu, za darovano cvetje, sveče ter za pisna in ustna sožalja.
Žalujoči: žena Julka, hčerka Nada, vnuka Matej in Tomaž in zet Franci
Z ničemer se ne da zapolniti praznine,
kije nastala, ko si nas ti zapustil.
V SPOMIN
Mineva pet let žalosti in samote, kar je prenehalo biti ljubeče srce ljubemu možu, atiju in dediju
IVANU POREDOŠU
iz Celja (30.5.1943-29.8.2007)
Oblak na nebu, kot da bi se ustavä, ptice, kot da bi ne znale peti, rože, kot da bi ne mogle oveteti.
V SPOMIN
Mineva pusto leto žalostnih in samotnih dni brez tebe, draga in ljubljena mama
MARTA VREČAR
(29.7.1923-2.9.2006)
Živiš v našem spominu, pesmih, ki smo jih prepevali, rožah, ki si jih negovala, naših srcih, ki te pogrešajo, ter svečkah, ki ti jih prižigamo v upanju na snidenje.
V SPOMIN
4. septembra bo minilo leto dni, kar nas je zapustil dragi mož
MIHAEL VENGAR
iz Lož pri Rimskih Toplicah
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoča žena Anica s hčerko Tanjo z družino
V naših srcih vedno še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mimo spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini, z žalostjo in lepimi spomini.
V SPOMIN
30. avgusta je minilo 5 let, kar je prenehalo biti zlato srce dragemu možu, očetu, dediju, bratu in stricu
MIRKU KUMPIČU
iz Spodnje Rečice v Laškem
Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, obiskujete njegov grob in mu v spomin prižigate svečke, iskrena hvala.
Njegovi najdražji
_ 30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
20.00 Titov trg Velenje
KI (Kreativnaintervencija): Aru-ša: Neka srce bude kao sunce
Kinematografi si pridržujejo pravica da
ovi, sinhroniziran
11.3D. 16.40 Napumpana
13.00. 16.00.18.35,21.15.23.59 Umri pokončno 4 2100. 23.40 Transformed
11.20. 14.20, 1730. 20.30,23.30
20.20.22.40 Ratatouille
11.00.13.20.15.40,16.20.18.00.18.40
10.50. 12.50.15.00. 17.00 Lak za lasa 18.50, 21.211 23.50 Smrtno varen 19.00. 21.40 Vsemogočni Evan
12.10.14.10.16.10,18.10.20.20,22.10 Proste sobe
ia 17.20,19.20,21.10,23.00 LEGENDA:
PETEK, SOBOTA, NEDELJA 19.00 Ratatouille 21.00 Zajtrk na Plutonu SREDA
21.00 Veter, ki trese ječmen
»HMijj.'Mmn.mm
21.00 Šola za barabe
NEDELJA 20.00 Moja slavna indij!
PRIREDITVE
16.00 Novo Celje_
Začetni tečaj restavriranja 16.00 Titov trg Velenje_
Binho Carvalho trio
8.00 do 12.00 Središče Gotovelj__
Kmečka tržnica pod lipami
10.00 Cankarjeva ulica Velenje_
Z odra na ulico 15.00 Gasilski dom Ljubečna - ploščad
pred Gasilskim domom__
27. Zlata harmonika Ljubečne finalna prireditev 16.00 Otroško mestno igrišče Velenje Ta veseli dan otroški živžav
21.00 Grad Planina, Planina pri Sevnici Večer šansonov: Jana Kvas s spremljevalno skupino NEDELJA, 2.9.
10.00 Velenjski grad - atrij
Aida (Tomaž Lapajne)
gledališka predstava 18.00 Stari trg Slovenske Konjice Luminodoche in Modrijani slovo od glasbenega poletja
20.00 Titov trg Velenje _
Modna revija z licitacijo 20.00 GradPodsreda
Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Kaj ti je, deklica? gledališka predstava 20.30 Ipavčev vrt v Zgornjem trgu v
Šentjurju __
Čez tisoč let, ko naju več ne bo koncert najlepših Ijubezenskihpe-
Lutke in maske iz afriške zbirke Františka Foita
izvirna lutkovna predstava
14.00 dalje Planina pri Sevnici
30. tradicionalna turistična prireditev
dan odprtih vrat, prikaz vasova-
. "fa
ga društva ter ples in zabava ob zvokih Štajerskih 7 19.00 Velenjski grad
Večer z Iztokom Mlakarjem
23. poletne kulturne prireditve
\ /	
PoletleK	1 v Celju
knezieIYI	1 mestu
Pod okriljem Mestne občine Celje	
PETEK, 31.8.	
21.30 Atrij celjskega mladinskega	
Akustični koncert: Foltin, Ma-	
kedonija	
Pk Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
Richard Bean: EVROFILIJA
Režiser Boris Kobal, prevajalka Tina Mahkota Jon Fosse: PUNCA NA ZOFI Režiserka Tijana Zinajić, prevajalec
Darko Čuden Avtorski projekt Željka Vukmirice in igralcev SLG Celje: BORZA SLOVENSKIH KARAKTERJEV Režiser Željko Vukmirica Eugene Ionesco: STOLI Režiser Miha Golob, prevajalka Alja Tkačeva ODERPODODROM John Steinbeck: LJUDJE IN MIŠI Režiser SamoM. Strelec, prevajalka Tina Mahkota In za otroke Kajetan Kovič: MAČEK MURI Avtorica dramatizacije Romana Ercegovič, režiser Matjaž Latin, skladatelj Jerko Novak
RAZSTAVE
Galerija sodobne umetnosti Celje: Praznine: Iz stalne zbirke. Dela umetnikov celjske regije, do 25.9.
Galerija sodobne umetnosti Celje Galerija Hodnik: razstava izdelkov, ki so nastali na poletnih počitniških delavnicah za otroke, do 21.9.
Hotel Štorman Celje - razstavni prostor, razstava likovnih del slike (akril na platnu - krajine in tihožitja) Vlada Geršaka, do 31.10.
Internet kavarna Stane: razstava likovnih delEue Šuster, Urše Ženko, Gašperja Antauerjain Mateje Cerovšek, do 4. 9.
Likovni salon Celje Nika Autor, več-medijska postavitev / multimedia exhibition, do 31.8.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: Pozabljena železnica, razstava starih dokumentov in načrtov o železniški progi Sedraž-Rimske Toplice, do 10. 9., ter razstava ö prvih pobudah za gradnjo Aljaževega stolpa na Triglavu in o vlogi Jakoba Aljaža, do 30.9.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava žička kartuzija v rokopisih in listinah zgodovinskega arhiva, avtorica Nataša Golob, do 30.9.
Galerija Volk: prodajna razstava IX. poletnega slikarskega ex-tempora z naslovom Celje skozi čas, do 29,9.
Galerija Račka: razstava Vstop prost 8 (Seks vmestu) Društva likovnih umetnikov Celje z gosti iz tujine in Slovenije, do 31.8.
Galerija likovnih del mladih Celje: razstava nagrajenih likovnih del 12. mednarodnega razpisa revije Likovni svet na temo Kdo sem jaz avtorjev do 20. leta iz 46 držav vseh kontinentov, do 31.8.
Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otrqci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Galerija Mozaik: stalne umetniške
Pokrajinski muzej Celje - lapidarij: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja, do septembra 2007, ter V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtorica razstave je muzejska svetovalka TatjanaBadovinac, do oktobra.
Pokrajinski muzej Celje: mavrični svet Schiitzovih glazur, avtorica razstave Rolanda Fugger Germadnik, do oktobra.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava, mavrični svet Schiitzovih glazur.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Knjižnica Gimnazije Celje-Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bqmo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in Glavna poŠta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski
www.raiocelie.coni

Iščemo nove prostovoljce za mladinske delavnice v šolskem letu 2007/ 2008. Rok za prijavo 15. september, na ivana.ristic@mc-celje.si in na 490-87-40.
MLADINSKA IZMENJAVA Smo partner v mednarodni izmenjavi na Češkem BAND TOGETHER. Iščemo šest udeležencev, ki bi se udeležili te izmenjave. Tema: Glasbain multimedija. Čas trajanja izmenjave: 31. 10.-7.11.2007. Kraj izmenjave: De-čin. Češka. Povprečna starost udeležencev: 21 let. Opis projekta: Teme izmenjave so različne aktivnosti, povezane z glasbo. Delavnice bodo vsebovale: glasbene vaje, snemanje v studiu, multimedijo, koncerte in druženje. Ciljna skupina so mladi glasbeniki, ki jih zanima glasba na kakršenkoli način.
Več informacij na international@mc-celje.si, 040/756-009,03/490-87-40. V okviru Evropskega leta enakih možnosti 2007 na nacionalni ravni objavljamo Natečaje pravični družbi naproti (nagradni sklad 3.000 evrov) v treh kategorijah: fotografski natečaj za najboljšo digitalno fotografijo, natečaj za najboljše literarno delo in natečaj za literarno, likovno in drugo umetnost.
Tematika natečajev so motivi, povezani s pravično družbo, ter pojmi, kot sta enakost, nediskriminacija. Pogoji za udeležbo in ostale informacije na www.mc-celie.si. Program delno financirata Evropska unija in.ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek;
KUD Superstar - ples: torek ob 15.30. VodiCvetana;
breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi;
KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro;' VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
Petek, 31. 8., P2 ob 20. uri
Multi DJ vol. 3. Bodi najboljši izbira-lec in interpret. Glasbe! Prijave do 20.00. Glasbeni žanr ni omejen. Izvede se žreb in potem ima vsakdo na voljo 10 minut, da fascinira publiko in žirijo. V skupni oceni se upošteva domiselnost izvedbe. Najboljša trojica se pomeri v velikem finalu. Info: 051 274-395 (Zoe) Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure.
Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski: vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17. do 19. ure, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur.
PSšmoui
Izobraževanje: ŠMOCL in Microsoft Unlimited Potential ponujata mobilno učilnico za računalniško opismenjevanje. Izvajajo 10- in 20-urne brezplačne tečaje za osnove, urejevalnik besedil Word, podatkovne baze Excel, rabo interneta in Outlooka, predstavitveni program PowerPoint. Prijave na 03/733-87-44, 051/425-953 in na info@smocl.com (s pripisom »za UP«),
Po novem lahko v ŠMOCL-u preko prodajnega sistema EVENTIM, kupite vstopnice za najrazličnejše prireditve v Sloveniji in Evropi. Spored prireditev si lahko ogledate na spletni strani www.eventim.si. V okviru Mladinskega centra ŠMOCL iščemo prostovoljce (ženski ali moški spol) za delo pri dveh projektih (Mladinske delavnice in Prijateljski nasveti), ki ju nameravamo izvesti v šolskem letu 2007/08. Projekta se bosta izvajala v osnovnih šolah znotraj celjske regije. Poskrbeli bomo tudi za strokovno usposabljanje prostovoljcev, v kolikor bo to potrebno. Petek, 31.8. ob 21.30 Letni kino (občinsko dvorišče Laško) Goli v sedlu, Razjarjeni biki Sobota in nedelja (1.8. in 2.8.2007) Državno prvenstvo v športnem plezanju (balvaniranje) - občinsko dvorišče Laško.
www.novitedmk.com
P PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 2. septembra, na Krničko goro (2061 m). S postajališča pred parkirno stavbo na Glaziji se z naročenim avtobusom odpeljemo ob 6.00. Prijave za izlet sprejemamo v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail:
DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03
492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor. Srečko Srot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,63 EUR (150,97 SIT) petkovega pa 1,25 EUR (299,55 SIT). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). Številka transakcijskegaračuna: 06000
0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič.
Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
lievi'
«m
Nagradna križanka
	I I	V"	1				Bi	MORANTE	übt			m			
	j		: <1				■								
l	*					w		11					•-5 «ff.	k, » f.	
						►		ir	■i				S K v V '•<* li		
SVOMSS!PSEV ! "vwiS"			S								■s;	min	"BS"	NEUMEN	NIŠČENA ČILA
							UMETNIŠKA DELAVNICA	■S"		■		21	13		
AMERIŠKA						BJSMIK									
NOBELU			'SK-	22				Z6		i	FRANCIJE ZEMELJSKI				
"ET				(VANESSA)				S',		tis		PREDMETA	"SE		6
"(EVA)"			is	V fpANUl ŽP.VMH1K					s						
mROKsm	4	5		16		1	25		EK	s- Kp				NEDELJO V	Tsf
IRANSKA DENARNA					"žsr				iS?					3	
I NEKDANJI			24				AMERIŠKI			§	"s			20	
"SE"			KRATEK			MAK. PRO- SVEtnEU	AMERIŠKI N0BEL0VEC (LARS)			Étl-		2		15	=
JAPONSKA		7					=			* *		SPRINTER BOLDON	KIKWDIH.		8
AKROMA-					12			UGREZANJE			14		17		
PLofčEK			KS»		J_					"IT.	s				
	■j?	"*' 4	V	N		L					i '			TONETA	
			•a	k								ESTONSKI (GEORGI))			
0	n	\	1	iÜ	m	ANGL£ŠKA			10			GOBICE SLUZNICI			
f	i i			.jet		ZAVADLAV			E			MLEČNO	JSS»	9	
POMOČ: ALKALIJA-lu
a, ANTANTA-nekdanja a
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za dve klasični veliki pici v gostišča Hochkraut Tremerje in za nakup v trgovini Modetex Laško v vrednosti 10 evrov
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 16 evrov za nakup v trgovinah in lokalih Romana Brgleza z Vranskega
3.-5.	nagrada: vstopnica za bazen na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 6. septembra 2007.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 24. avgusta 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 67
Vodoravno: PSE, OPS, JOK, AZ, BIVAK, SAMOPOZABA, PREDAJA, ALF, LADA, ABI, EROS, ABAK, NEMOŽATOST, VIR, ŠLEP, NT, LU, AJ, STRAN, CAPIN, RAZILO, OBOK, IKA, AMATI, OPANKAR, POMOČ, KOLONA, RA, OČENAŠ, BERGLA, TER, NADA, ALINEA, OVAL, LIDO, EVANS, Čl, ANTE, ČIR, NIT, ENERGETIKA, RACA, KAVA, RAČAN, OSAT.
Geslo: Župana občin Celje in Maribor Izid žrebanja
1.	nagrado - darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v optiki Salobir, prejme: Majda Rom, Ogorevc 25,3220 Štore.
2.	nagrado - monografijo Savinja in darilni bon v vrednosti 8 evrov za nakup v trgovinah in lokalih Romana Brgleza
Ime in priimek: . Naslov: _
Ona: Zaradi nekoga boste presneto zadovoljni, dosegli pa boste tudi tisto, kar si že dalj časa prav vroče želite. In bolj ko se bo teden nagibal h koncu, bolje se boste počutili. Seveda v družbi s pravo osebo...
On: Ko boste trdno prepričani, da ste odpravili vse težave, na katere ste naleteli, se bo izkazalo, da ste se cele zadeve lotili na povsem napačnem kraju. Prihodnjič raje dobro premislite, preden ukrepate!
_31
OP
irH'tlffvl
Ona: Naredili boste malo premora in si privoščili vikend zase in za partnerja. Podali se boste na prijeten sprehod v naravo in obnovili svoje življenjske moči. Srečali boste nekoga iz preteklosti.
On: Opravljanje službenih dolžnosti vam preveč uničuje živce. Vsako nadaljnjo besedo prizadeti osebi dobro premislite, saj jo boste le Še bolj prizadeli. To vam v nobenem primeru ne more koristiti.
rm
«N, ■ ŠKORPIJON
Ona: Teden se bo začel sicer malo nerodno, vendar se bodo stvari kaj hitro temeljito izboljšale. V ljubezni si boste privoščili manjšo avanturo, ki vas bo ponovno spomnila na slast prepovedane ljubezni.
On: Nasprotniki bodo ob vaših uspehih povsem obupani in zgubljeni, prijatelji pa vas bodo poskušali posnemati. Sploh ste na ruijboljši poti, da si za dalj Časa zagotovite mirno spanje in veliko lepih trenutkov.
DVOJČKA
Ona: Človek potrebuje svoje skrivnosti, zato se preveč ne vtikajte u prijateljeve zasebne zadeve, sicer boste zašli v velike težave. Star pregovor pravi, da je najprej trebapomestipred lastnim pragom!
On: Srečo imate, da seje vse končalo tako hitro, saj bi se lahko kaj hitro znašli v nevarnosti, da bi se vam čustva preveč pomešala poslovnim življenjem. Toda vseeno je ostal grenak priokus ...
v, JEK-odmev, eho, RORATE-naziv za četrto nedeljo v adventu, YORUBA-pokrajina v Nigeriji
z Vranskega, prejme: Ivan Kačičnik, Na zelenici 7, 3000 Celje.
3.-5. nagrado - vstopnico za bazen s savno na Rogaški rivieri, prejmejo: Martin Šalej, Pod kostanji 18, 3000 Celje, David Jakopič, Šmihel 9, 3270 Laško in Vojko Tepež, Zadobrova 71 a, 3211 Škof ja vas.
Vsem nagrajencem Čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
Ona: Povsem nepričakovano se bo ponudila priložnost, da pridobite naklonjenost znanca, ki se vam je doslej vztrajno izmikal. Ježe res, da se bo treba pošteno potruditi, vendar bo nagrada več kot prijetna.
On: Ne razlagajte problemov tistim, ki misUjo, da jih nimate. Pomoč boste našU povsem po naključju, a ne bo zato nič manj dobrodošla. Konec tedna se vam obeta prijeten dogodek, ki vam bo ostal i> spominu.
STRELEC j*
Oruv Doživeli boste precej prijetno presenečenje s strani partnerja, kar vam bo v veliki meri popestrilo sicer dolgočasen vsakdanjik. Proti koncu tedna se boste odpravili na obisk, ki ga že
Ona: Mislili ste, da ste nenavadno prebrisani, a boste naleteli na nepredvidene težave, ki vas bodo spustile na realna tla. Ne bodite tako domišljavi, saj na sveta Obstajajo še pametnejši ljudje, kot ste vi!
Oru Zabredli boste v težave in le s pomočjo prijatelja vam bo uspelo vsaj za silo urediti razmere. Zato se nikar preveč ne izpostavljajte, ampak raje poskrbite za primerno nje svojih interesov.
«v m
Ona: Nikar se v ljubezni ne obdajte z debelim zidom nepri-stopnosti, saj boste tako odgnali nekoga, ki vam je precej pri srca. Vse je še pred vami in le prijazen nasmeh in ponujena roka vam lahko prinese uspeh.
On: Uspelo vam bo prepričati partnerko, da so njena sumni-čenja splet okolišđn. Tokrat vam bo uspelo, toda kako bo drugič ... Dobro bi bilo, če bi se zamislili nad svojimi dejanji, ki so povsem na meji dopustnega.
DEVICA >i
Ona: Doslej ste živeU iz dneva v dan, zdaj je skrajni čas, da se odločite, kaj sploh pričakujete od življenja, saj sami vidite, da tako ne gre več. Dobro premislite, potem pa začnite z novim načinom življenja.
On: Če se želite naužiti veselja in radosti v ljubezni, se čimprej odpravite v družbo, kjer vas že prav težko pričakujejo. Še zlasti neka prijateljica, kiste jo nekoč že zavrnili, a kljub temu ni izgubila upanja.
On: Partnerka vam bo uresničila željo, ki vam že dolgo ne da mirnega spanca, vi pa morate to tudi do popolnosti izkoristiti. Vsekakor je to vaš trenutek, na katerega ste dolgo čakali, a ga tudi dočakali.
KOZOROG
Ona: Čas boste večinoma posvetili svojemu srčnemu izvoljencu, ki bo nad to odločitvijo več kot navdušen. Povedala si bosta stvari, ki so bile doslej neizrečene in si tako oba olajšala dušo.
On: Čeprav je trenutno obdobje več kot pozitivno, se lahko razmere drastično poslabšajo, zato delajte, dokler je še čas. S partnerko se boste domenili za prijetno zabavo s prijatelji, ki jih že kar dolgo zanemarjate.
Ona: Sprejeli boste povabilo na zabavo, od katere si že nekaj časa precej obetate. Poskrbite, da bo tam tudi oseba, ki vam pomeni več, kot priznavate ljudem okoli sebe. Odkritost se vam bo izplačala.
On: Čeprav ste v precej nestabilnem obdobju, se boste morali odločiti, kaj sploh hočete od življenja, drugače boste ostali popolnoma sami. Ne izzivajte usode, maščevalo se vam bo še tam, kjer res ne pričakuje-
Ona: Ne skušajte se slepiti s praznimi obljubami. Poiščite starega prijatelja in ga prosite za nasvet. Videli boste, da vam bo rad pomagal. Srečen je lahko človek, ki ima takšne prijatelje, zapomnite si to!
On: Preveč se bojite, da bi odločilno posegli v dogajanje. Včasih zadostuje že kanček poguma, da se spremeni celo življenje. Več kot nerodni ste. Če ne boste uspeli izkoristiti priložnosti, ki se vam ponuja.
Osem lepotičk se ja v sobota v kreacijah Diane Kotnik Lavtižar predstavila množici radovednežev.
Smaragdni lepotici s Celjskega
Pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu so v soboto zvečer že šestič izbirali smaragdno kraljico.
Izbor, ki sodi tudi v sklop prireditev ob žalskem občinskem prazniku, je ponovno pripravilo Turistično-kulturno društvo Leveč pod vodstvom Milene Kotnik v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. Na razpis se je prijavilo 11 kandidatk, v treh finalnih izhodih pa se je predstavilo 8 lepotic. Kandidatke so se predstavile v dnevnih oblekah, kopalkah in večernih toaletah, ki jih je skreirala Diana Kotnik Lavtižar. Osemčlanska žirija je za smaragdno kraljico razglasilo Ines Turk iz Šmarja pri Jelšah, za prvo spremljevalko Živo Topole iz Celja, za drugo spremljevalko pa Moneto Brčina iz Ljubljane.
«« Prireditev so popestrile mažoretke iz Levca in tolkalna skupina Šus, ogledalo pa si jo je več sto Savinjčanov.
Foto: GREGOR KATIČ
Lepotica Ines Turk je navdušila občinstvo, še posebej žalske občinarje.
PLESKARSTVO FASADERSTVO
MUGLER
! imela letos težka nalogo pri izboru smaragdne kraljice.
NAVA
pe celje, Ljubljanska cesta 20
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
BREZPLAČNA QQQ 13 14
Tolkalna skupina Šus je poletni večer še bolj popestrila.
Žalski župan Lojze Posedel je imel dvojno veselje. Zmagala je njegova favo-ritka, ob polneči pa je nazdravil, saj je imel rojstni dan.
Zmagovalke večera. Na sredini smaragdna kraljica 2007 Ines Turk. Na njeni desni je prva spremljevalka Živa Topole (tudi hčerka celjskega ravnatelja Igorja Topoleta), na levi pa druga spremljevalka Moneta Brčina.
Sin Enej v naročju kreativnih staršev, Silva in Diane, ki sta nepogrešljiv člen pri organizaciji izbora za smaragdno kraljico.