Danes bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili POLETNI VOZNI R AVTOBUSOV podjetja Trieste Trasporti Z Lojzetom Abramom na zadnjem aperitivu v TK Primorski dnevnik NEDELJA, 12. JUNIJA 2011_ Št. 139 (20.154) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Zakaj danes spet na volišča Dušan Udovič Podatki govorijo o tem, da se od leta 1995 ni zgodilo, da bi kateri od številnih referendumov, na katerih smo glasovali, dosegel kvorum 50+1. Za današnje in jutrišnje referendume je srčno upati, da bodo uspeli, da bodo ljudje razumeli, o kako pomembnih vprašanjih se je treba tokrat opredeliti. Gre, kot je bilo v teh dneh neštetokrat povedano, za vodo, ki kot temeljna pravica vsakogar ne sme postati predmet špekulacij; za jedrsko energijo, glede katere nimamo zadostnih zagotovil o varnosti, kar je potrdila nedavna nesreča na Japonskem; in gre za pravice v sodstvu, ki morajo biti enake za vse državljane, brez izjem, kot si očitno predstavljajo nekateri. Te dni smo bili priče številnim pozivom. Naj za vse spomnim le na dva, ki sta nadvse zgovorna: Prvega je dal predsednik republike, ki je pozval k udeležbi in doslednemu koriščenju državljanske pravice, ki jo predstavlja ljudsko glasovanje. Drugega je dal predsednik vlade, ki poziva k abstinenci in si odkrito želi, da bi referendum propadel. Ta dva poziva, ki prihajata z dveh najvišjih državnih institucij, sta rezultat dveh globoko različnih meril odnosa do italijanske družbe. Ali, drugače povedano, bomo z udeležbo na referendumu dali k reševanju problemov svoj aktiven doprinos, ali bomo z abstinenco pustili, da na naši koži o življenjsko pomembnih vprašanjih odločajo maloštevilni oligar-hi. Mislim, da je odgovor na takšno dilemo jasen, zato moramo danes spet množično na volišča. VOLILNA PREIZKUŠNJA - Dva tedna po drugem krogu upravnih volitev V Italiji danes in jutri referendumsko glasovanje Referendumi o vodi, jedrskih elektrarnah in t.i. upravičeni zadržanosti GORICA-NOVA GORICA - Praznik na skupnem trgu odlično uspel Sosednji mesti povezani s čezmejno krvodajalsko akcijo GORICA, NOVA GORICA -Včeraj je na skupnem trgu pred Severno postajo potekala prva čezmejna krvodajalska akcija, ki sta jo priredila novogoriški Rdeči križ in združenje krvodajalcev iz Gorice s podporo gori- ške občinske uprave in občine Nova Gorica. Prazniku, pri katerem je sodelovalo trideset društev z obeh strani meje, je visoko pokroviteljstvo podelil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Že v jutranjih urah je na Trgu Evrope začela delovati krvodajalska postaja, med darovalci pa so bili tudi predsednik dežele FJK Renzo Tondo, novogoriški župan Matej Arčon ter poslanca Carlo Monai in Roberto Menia. Na 8. strani RIM - Dva tedna po balotažnem glasovanju bodo danes in jutri v Italiji volišča spet odprta za štiri ljudske referendume. Na volišču bomo prejeli štiri glasovnice različne barve za štiri referendume. Prvi zadeva vprašanje vode, točneje navzočnost in vpliv zasebnikov in privatnega kapitala pri upravljanju in vodenju vodnih ter vodovodnih servisnih podjetij, drugi se tudi tiče vprašanja vode, točneje zaračunavanje profita na ceni pitne vode, tretji referendum zadeva jedrsko energijo. Četrto glasovanje se nanaša na t.i. upravičeno zadržanost predsednika vlade ter posameznih ministrov. Na 3. strani Trst: politični dogovor o rajonskih svetih Na 2. strani Nabrežina: stranke iščejo novega župana Na 2. strani V Trstu neuspešen rop in policijska akcija Na 2. strani V Gorici aretirali preprodajalca drog Na 8. strani Trije najstniki trčili z »izposojenim« avtom Na 8. strani Ljubljanski sejem vabi Goričane Na 10. strani TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona 15, ul.Travnik,10 Tel. 040/8990110 semenarna ■ 040/8990100 rezervni deli KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice, motokultivatorji, spaccalegna - cepilci, AKCIJA traktorji FERRARI) BUKOVA DRVAZA KURJAVO PO UGODNI CENI Ekstra-deviško olivno olje Sadike,cvetje in semena Sadna drevesa Velika izbira umetnih in organskih gnojil Zaščitita sredstva Razna krmila za živali K0MP0STER Za iztrebitev organskih odpadkov 2 Nedelja, 12. junija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA OBČINA - Predsednika na Vzhodnem in Zahodnem Krasu Rajonski sveti, dogovor: Milkovič in Cattaruzza V torek prve rajonske seje, prihodnji ponedeljek pokrajinski in občinski svet Po dogovorih, ki so privedli do imenovanja novega pokrajinskega in občinskega odbora, morajo zmagovite stranke leve sredine pred prvo pokrajinsko in občinsko sejo rešiti še nekaj odprtih upravno-političnih vprašanj. Časa je dovolj, saj bosta obe seji prihodnji ponedeljek, 20. januarja: pokrajinska dopoldne (ob 9.30), občinska na podvečer (ob 19.30). Vse kaže, da sta mesti predsednika pokrajinske in občinske skupščine, že oddani. Prvo Slovenski skupnosti, drugo Zvezi levice. Tako naj bi predsednik pokrajinskega sveta postal edini predstavnik Močnikove stranke v pokrajinski skupščini, repentabrski svetnik Mau-rizio Vidali, ki bo na predsedniškem mestu nasledil Borisa Pangerca. Predsednik tržaškega občinskega sveta pa naj bi bil Iztok Furlanič, pokrajinski tajnik Stranke komunistične prenove. Tako bi postal prvi Slovenec na čelu tržaške občinske skupščine, kar naj bi bilo veliko institucionalno priznanje za slovensko manjšino. Tržaški italijanski tisk je sicer včeraj pisal, da naj bi mesto predsednika skupščine pripadalo nosilcu liste Zveze levice na občinskih volitvah Marinu Andolini, na petkovi tiskovni konferenci pa je tajnica Stranke italijanskih in slovenskih komunistov Giuliana Zagabria zelo jasno poudarila, da se je Zveza levice odločila za Furlaniča. Predsedniški kandidat se je včeraj srečal z županom Robertom Cosolini-jem. Ta ga je obvestil o novosti, ki jo bo uvedel v svojem odboru: na odborove seje bo povabil tudi predsednika mestne skupščine. Tako naj bi sejam (in torej sprejemanju odločitev)prisostvoval tudi predstavnik levice (in Slovenec). Na prvi občinski seji bo - poleg županove zaprisege in izvolitve predsednika občinskega sveta - na dnevnem redu tudi izvolitev podpredsednika občinskega sveta. V prejšnjem mandatu je desnosredinska večina obdržala zase obe mesti: od predsedniku Sergiu Pa-corju je postal podpredsednik svetnik Forze Italia Fabio Dominicini. Na ta način je desna sredina prelomila nenapisano pravilo o dodelitvi podpredsedniškega mesta opoziciji (kot je to storila leva sredina v prejšnji pokrajinski upravi, ko je po izvolitvi Pangerca za predsednika, dovolila desnosredinski opoziciji, da je izvolila svetnico Forze Ita- Roberto Cattaruzza lia Viviano Carboni za podpredsednico). Že ta teden bodo na vrsti prve seje novoizvoljenih rajonskih svetov. Vse bodo v torek zvečer. Stranke leve sredine so se prejšnje dni dogovarjale tudi o izbiri in izvolitvi novih predsednikov rajonskih svetov. Na Vzhodnem Krasu si je dosedanji predsednik Marko Milkovič s 532 preferencami zagotovil nadaljevanje predsedniškega mandata. Na Zahodnem Krasu je bilo - po odhodu dosedanjega predsednika Bru- Marko Milkovič na Rupla - vprašanje novega predsednika odprto. Na volitvah je prejel največ preferenc svetnik Slovenske skupnosti Ivo Starc (75). Drugi je bil dosedanji podpredsednik, predstavnik SKP Roberto Cattaruzza (66), glavni kandidat demokratske stranke za predsedniško mesto Jure Zeriali pa je bil s 44 preferencami šele četrti. Dogovor o predsedniku je potekal na pokrajinski ravni strank. Starčeva kandidatura za predsednika je propadla, ker si je lipova stranka že zagotovila predsedniško mesto na Vzhodnem Krasu z Milkovičem. SKP je na Zahodnem Krasu zabeležila najboljši rezultat na občinski ravni (15 odstotkov), zato je pričakovala predsedniško mesto. Njeni svetniki bodo odločilni za izvolitev predsednikov levosredinske koalicije (Demokratske stranke in Italije vrednot) v številnih mestnih rajonih. V zameno za podporo v mestu je SKP zahtevala mesto predsednika na Zahodnem Krasu. Levosredinska koalicija je v to privolila, tako bo Roberto Cattaruzza postal predsednik na Zahodnem Krasu. Cattaruzza je že predstavil svoj program (kot to predvideva pravilnik). Prvotno je za mesto podpredsednika predlagal Iva Starca, da bi tako upoštevali voljo zahodnokraških volivcev, ki so mu dodelili največ preferenčnih glasov, po posegu Demokratske stranke (beri: občinski svetnik Stefano Ukmar) pa je ime Iva Starca izviselo in na »njegovo« podpredsedniško mesto se je povzpel svetnik Demokratske stranke Jure Ze-riali (šele četrti po preferencah). M.K. POLITIKA - »Povolilna« nelagodja v krajevni Demokratski stranki Nabrežina: leva in desna sredina iščeta županskega kandidata V devinsko-nabrežinski občini so se začele priprave na občinske volitve, ki bodo prihodnjo pomlad. Župan Giorgio Ret po dveh zaporednih mandatih ne more več kandidirati, zato des-nosredinska koalicija išče novega kandidata oziroma kandidatko. Naravni kandidat, če ga lahko tako imenujemo, za Retovo nasledstvo bi bil aktualni podžupan Massimo Romita, v krogih županove občanske liste pa si utira pot tudi možna kandidatura Tjaše Švara. Če v desni sredini tako ali drugače že krožita imeni Romite in Švare, pa je leva sredina ubrala pot notranjega pro-gramsko-političnega soočenja. Nabre-žinska Demokratska stranka (njeni zastopniki so se predsinočnjim sestali s pokrajinskim tajnikom Francescom Rus-som) bo v naslednjih dneh sklicala sejo vseh krajevnih levosredinskih strank in komponent. To bo začetek širšega pred- Massimo Romita volilnega soočanja in ni izključeno, da bo sedanja občinska koalicija svojega županskega kandidata izbrala na primarnih volitvah. Za kroniko naj zapišemo, da je nekdanji župan Trsta Roberto Di-piazza v nekem intervjuju omenil Bojana Brezigarja kot možnega županskega kandidata leve sredine. V nabrežinski Demokratski stranki niso ravno zadovoljni s pokrajinskimi Tjaša Švara volitvami. Ne toliko zaradi izidov, kot zaradi kandidatur. V prejšnjem mandatu so Devin-Nabrežino v pokrajinskem svetu zastopali kar štirje demokrati (Mariza Škerk, Paolo Salucci, Michele Moro in Massimo Veronese), sedaj pa je DS ostala brez svojih nabrežinskih pokrajinskih predstavnikov. Levosredinsko koalicijo iz Nabrežine na Pokrajini zastopa edino Elena Legiša (SKP-Zveza levice). SV. JAKOB - Spodletel rop v supermarketu In's v Ulici Ponzanino Z nožem k blagajni Upravnik in stranke zapodili zakrinkana roparja, policija takoj prijela enega izmed storilcev Pri Svetem Jakobu se je včeraj pri belem dnevu pripetil razburljiv dogodek, ko sta roparja stopila k blagajni supermarketa verige In's v Ulici Ponzanino, prav blizu sedeža Primorskega dnevnika. Rop je bil k sreči neuspešen in policija je kmalu zatem prijela enega izmed storilcev. »Ob 12.30 sta v trgovino stopila zakrinkana moška, na glavah sta imela motoristični čeladi. Pri blagajni je eden od zadaj prijel uslužbenko za vrat, drugi pa ji je spredaj grozil s kuhinjskim nožem,« je pripovedoval upravnik supermarketa Marco Pasqual. Pristavil je, da sta roparja vpila v italijanskem jeziku brez posebnega naglasa. Med burnim dogajanjem je še sam stopil v bližino blagajne, roparja je začel obmetavati s kokakolami, oran-žadami in drugimi plastenkami. Uslužbenka je bila tako prestrašena, da ni mogla tipkati po blagajniški tipkovnici, uprle so se še nekatere stranke. Roparja sta kmalu uvidela, da iz te moke ne bo kru- Trgovina je bila po ropu odprta kroma ha. Spustila sta mlado uslužbenko in praznih rok (oziroma samo z nožem) pobegnila. Pasqual in še ena oseba sta stekla na ulico. Zagledala sta dvojico, ki se je oddaljila na rdečem skuterju. Žensko so za- radi šoka in lahkih površinskih poškodb odpeljali v bolnišnico. Trgovec je obvestil policijo in pri priči je stekla akcija. O rdečem skuterju so bili hitro obveščeni vsi oddelki in patrulje, v pičlih nekaj minutah ga je osebje oddelka Digos in letečega oddelka zagledalo na Stari istrski cesti, dobre tri kilometre daleč od prizorišča ropa. Med slikovitim zasledovanjem je skuter trčil ob zid in eden izmed storilcev, tisti z nožem, je padel na tla, pri čemer si je zlomil desno stopalo. Drugi ropar je z vozilom pobegnil. Kmalu zatem so policisti našli še zapuščeno motorno kolo, ubežnika pa so na širšem mestnem območju vneto iskali do večera. Prijeti storilec je 42-letni italijanski državljan C. M., ki je po rodu iz Kampanije, že več let pa živi v Trstu. V preteklosti je bil zaradi podobnih dejanj že kdaj obsojen. Policija je sinoči vedela, koga išče, drugi ropar je prav tako iz Kam-panije. (af) BARKOVLJE - Prijetje Vinjeni tatovi Trije mlajši moški so v petek ob 13. uri kradli razno blago v nekem supermarketu na Miramarskem drevoredu, v bližini barko-vljanskega borovega gozdiča. Opazila jih je hči upravnice trgovine, ki je poklicala starše. Oče je po telefonu nemudoma obvestil policijo, medtem pa sledil trojici malopridnežev, ki jo je po tatvini naglo ubrala peš proti borovemu gozdiču. Policisti so brez večjih težav našli in prijeli vse tri storilce, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Eden izmed njih se je na barko-vljanskem nabrežju slekel do golega. Na kve-sturo so odvedli 35-letnega državljana Slovenije M. S., 31-letnega državljana Romunije C. G. in 25-letnega državljana Bosne in Hercegovine P. T. Pot na kvesturo pa je romunskega državljana tako razburila, da je na cilju s pestmi in brcami napadel policiste. Enemu je z uniforme odtrgal epoleto, na koncu so ga odvedli v zapor. Ostala dva je doletela prijava zaradi sodelovanja v tatvini, slovenskega državljana tudi zaradi nespodobnih dejanj. ŽUPAN COSOLINI Spet ne plinskemu terminalu v Žavljah »Zame kopenski plinski terminal v Žavljah sploh ne obstaja,« pravi tržaški župan Roberto Cosolini. Problem upli-njevalnika se za novo mestno upravo torej sploh ne postavlja, je na Facebooku še zapisal župan v odgovor nekemu občanu, ki ga je prosil za mnenje o upli-njevalniku. Občan se je pri tem skliceval na petkovo tržaško izjavo italijanskega zunanjega ministra Franca Fratti-nija, ki je ponovil, da rimska vlada podpira uplinjevalnik španske družbe Gas Natural. Rim je, poleg Dežele FJK, edini podpornik kopenskega upli-njevalnika, medtem ko se več sploh ne govori o plinskem terminalu v Tržaškem zalivu, ki ga predlaga nemška energetskega družba E.On. Knjiga Trst 1859-61 v Novinarskem krožku Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v sodelovanju z dnevnikom Il Piccolo in Novinarskim krožkom vabi v torek, 14. junija, ob 18. uri v prostore Novinarskega krožka na Korzu na predstavitev publikacij Trieste 1859-61 - Lo sguar-do della fedelissima sull'unita d'Italia. Za govorniško mizo bodo sedeli predsednik krožka Roberto Weber, odgovorni urednik Il Piccola Paolo Possamai, zgodovinar Fulvio Salimbeni in urednik publikacij Luciano San-tin. Srečanje o Uskokih jutri v Muzeju morja V Muzeju morja (Ul. Campo Marzio 5) bo jutri na sporedu še zadnje srečanje pred poletnim premorom. Ob 18. uri bodo predstavili knjigo Stevke Smi-tran, esejistke, pesnice, prevajalke in docentke na Univerzi v Te-ramu Gli uscocchi - Pirati, ribel-li, guerrieri tra gli imperi otto-mano e asburgico e la repubbli-ca di Venezia. O avtorici in njenem delu bosta spregovorila zgodovinarja in docenta na ljubljanski oz. tržaški univerzi Jože Pir-jevec in Marina Rossi. Uskoki so bili živinorejci iz Bosne in Srbije, ki so se naselili v Vojni krajni. V zameno za vojaško službo in obrambo habsburške posesti pred Turki so si hoteli zagotoviti podobne privilegije, kot so jih imeli pod turško nadoblastjo. Številni danes označujejo s samostalnikom Uskoki pribežnike, upornike, bojevnike ali dezerterje na primer. Vstop je prost. Izpolnjevanje obrazca 730 pri centrih CAF Center za davčno pomoč (CAF) sporoča, da je do 20. junija na voljo vsem prebivalcem, ki potrebujejo pomoč pri izpolnjevanju davčnih obrazcev 730, obrazec RED ali INVCIV, in sicer od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Za obrazce DSU - ISE/ISEE pa ob sobotah od 10. do 12. ure. / TRST Nedelja, 12. junija 2011 VOLILNA PREIZKUŠNJA - Glasovanje o vodi, jedrskih centralah in t.i. upravičeni zadržanosti Danes in jutri do 15. ure volitve za štiri referendume Na volišče z osebnim dokumentom in volilno izkaznico- Bistvena je udeležba Dva tedna po balotažnem glasovanju bodo danes in jutri volišča spet odprta za štiri ljudske referendume. Na volišče pridemo z veljavnim osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima, jo je izgubil ali je že »izčrpal« vse volilne žige, lahko novo izkaznico dvigne na občinskem volilnem uradu, ki bo odprt sočasno z volišči. Torej danes od 8. do 22. ure, jutri pa do 15. ure. Na razpolago so dvojezične volilne izkaznice. Način glasovanja je zelo enostaven. Volivec, ki hoče odpravo določenega zakona glasuje DA, kdor pa hoče ohranitev zakonskega besedila, ki je predmet referenduma, glasuje NE. Glasovnice različne barve Na volišču bomo prejeli štiri glasovnice različne barve. RDEČA GLASOVNICA zadeva vprašanje vode, točneje navzočnost in vpliv zasebnikov in privatnega kapitala pri upravljanju in vodenju vodnih ter vodovodnih servisnih podjetij. Tudi RUMENA GLASOVNICA zadeva vprašanje vode, točneje zaračunavanje profita na ceni pitne vode. SIVA GLASOVNICA se tiče jedrske energije. Kdor glasuje DA nasprotuje gradnji jedrskih nukleark v Italiji, kdor glasuje NE nasprotno soglaša z gradnjo le-teh. ZELENA GLASOVNICA zadeva t.i. upravičeno zadržanost. Kdor prečrta znak DA nasprotuje temu, da se ministrski predsednik in ministri lahko izognejo sodnim obravnavam, v katere so vpleteni. Kdor glasuje NE soglaša z državnim zakonom, ki na tem področju ščiti premierja ter njegove ministre. Mirna volilna kampanja Na lokalni ravni je bila volilna kampanja zelo mirna in brez polemičnih poudarkov, tudi zato, ker se usoda referendumov igra na t.i. kvorumu oziroma njihovi sklepčnosti. Na Tržaškem sta bili v središču pozornosti problematiki vode in jedrske energije, referendum o t.z. upravičeni zadržanosti pa je bil precej v ozadju. V zvezi z vodo in nuklearkami so bili aktivni in glasni predvsem pristaši DA, v Trstu pa je bil še kar aktiven odbor, ki podpira gradnjo jedrskih elektrarn in ki torej poziva ljudi, da na tem referendumu volijo NE. OBČINA MILJE Evropska sredstva za kanalizacijo in geotermijo S pomočjo evropskih skladov namerava Občina Milje urediti kanalizacijo in cesto v okolici nekdanjega mejnega prehoda Cerej v Miljskih hribih. Občinska uprava sodeluje namreč v In-terreg projektu Tradomo, katerega namen je izboljšati mobilnost in trajno-stni dostop do ozemlja, nosilec projekta pa je Mestna občina Koper. Za posege v Cereju je miljska občinska uprava zaprosila za slab milijon evrov (točneje 934 tisoč evrov) evropskih sredstev. V sklopu drugega evropskega projekta, imenovanega Seaenergy, pa je Občina Milje zaprosila za prispevek v višini 250 tisoč evrov, ki bi omogočil študijo o izvedljivosti geotermične elektrarne. S študijo naj bi proučili možnost koriščenja omenjenega alternativnega vira energije v morju. Projekt, katerega nosilec je Občina Piran, predvideva uresničitev načrta, po katerem naj bi s toploto izpod morske vode segrevali in hladili občinsko stavbo centra Olimpia na Trgu Republike v Miljah. LJUDSKI REFERENDUM ST. 1 Načini poverjanja in upravljanja javnih krajevnih ter ekonomsko pomembnih služb Razveljavitev "Ali hočete, da se razveljavi 23.-bis člen (Javne krajevne ekonomsko pomembne službe) zakonskega odloka št. 112 z dne 25. junija 2008 "Nujna določila za gospodarski razvoj, poenostavitev, konkurenčnost, stabilizacijo I javnih financ in davčno izenačenje", spremenjen, s spremembami, v zakon št. 133 z dne 6. avgusta 2008, koti spremenjen s 26. odst. 30. člena zakona št. 99 z dne 23. julija 2009, ki vsebuje "Določila za razvoj ter I internacionalizacijo podjetij, kot tudi na področju energije", ter s 15. čl. zakonskega odloka št. 135 z dne 25. septembra 2009 ki vsebuje "Nujna določila za izvršitev dolžnosti, ki jih nalaga Evropska skupnost, ter razsodb sodišča evropskih skupnosti", spremenjen, s spremembami, v zakon št. 166 z dne 20. novembra 2009, razvidni | I v besedilu po razsodbi Ustavnega sodišča št. 325 iz leta 2010?" DA NE LJUDSKI REFERENDUM ST. 2 Določitev tarife dopolnilne vodne službe na podlagi ustrezne donosnosti vloženega kapitala Delna razveljavitev norme "Ali hočete, da se razveljavi 1. odst. 154. člena (Tarifa dopolnilne vodne službe) Zakonodajnega odloka št. 152 z dne 3. aprila 2006 "Pravila na področju okolja" z omejitvijo samo na sledeči del: "o ustreznosti donosa vloženega kapitala"? DA NE LJUDSKI REFERENDUM ST. 3 Razveljavitev novih norm, ki dopuščajo proizvodnjo jedrske električne energije na državnem teritoriju Ali hočete, da se razveljavita 1. in 8. odstavek 5. člena z.o. št. 34 z dne 31.03.2011, ki je bil spremenjen s spremembami v zakon št. 75 z dne 26.05.2011? 3 DA NE LJUDSKI REFERENDUM ŠT. 4 Razveljavitev zakona št. 51 z dne 7. aprila 2010 o začasni imuniteti Predsednika Ministrskega sveta in Ministrov v zvezi z njihovo navzočnostjo med kazensko obravnavo po razsodbi št. 23 iz leta 2011 Ustavnega sodišča "Ali hočete, da se razveljavijo 1., 2., 3., 5. in 6. odst. 1. člena ter 2. člen zakona št. 51 z dne 7. aprila 2010, ki urejuje "Določila glede navzočnosti med sodno obravnavo"? DA Ob sv. Antonu slovenska maša Praznik sv. Antona bodo počastili tudi slovenski verniki. Jutri, 13. junija, bo namreč v cerkvi sv. Antona novega slovenska maša, ki se bo začela ob 16. uri. Na njej bo maševal g. Janez Oberstar. Po pesnikovih sledeh Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju z miramarskim morskim rezervatom vabi danes dopoldne na vodeni sprehod Po pesnikovih sledeh. Gre za sledi Rainerja Marie Ril-keja (1875-1926), po katerem je poimenovana tudi devinska pešpot. Udeležba je prosta, za informacije je na voljo tel. 333/9339060 (Giovanna). Nori na cvetje V botaničnem vrtu v Ul. Marc-hesetti pri Sv. Alojziju bo današnji dan minil v znamenju drugega sejma vrtnarstva - Invasati, tutti pazzi per i fiori. Na pobudo tržaškega občinskega odborništva za kulturo in mestnih znanstvenih muzejev bo zaživel sejem namenjen zasebnikom in neprofitnim združenjem: to bo trenutek druženja, soočanja in izmenjave nasvetov med ljubitelji cvetja in rastlin. Od 10. ure bodo namreč udeleženci pri svojih stendih ponujali oz. prodajali rastline, čebulice in semena, posebno zemljo, vaze in vse pripomočke pa tudi knjige in vodnike za vrtnarstvo. Ob samem sejmu bo več spremljevalnih dogodkov, med drugim velja omeniti koncert ob 16.30 dua Stefano Bembi (harmonika) in Alessandro Simonetto (violina). Sejem bo na sporedu vsako drugo nedeljo v mesecu do novembra. I have a drum V gledališkem muzeju Schmidl v Ulici Rossini bo danes ob 10.30 zaživela pobuda za mlade od 10. do 13. leta poimenovana I have a drum. Gre za zaključno dejanje v sklopu pobude Muzej je živ, ki jo prirrejajo mestni muzeji zgodovine in umetnosti v sodelovanju z Domom glasbe in li-cejem Carducci. I have a drum je pravzaprav vesela igra, ki se bo zaključila z glasbenim koncertom. Terrafest v Boljuncu V Boljuncu se tudi danes nadaljuje sejem Terrafest. Od 10. do 20. ure bodo na sončni njivi pri hribu Čelo (orto del sole monte Celo) razno-razne stojnice ponujale hrano, zelenjavo in sadje ter obrtniške izdelke, ob tem pa bo poskrbljeno za delavnice za otroke. NE BOLEČA VEST Štivan: umrl je Sergio Ghersetti Sergio Ghersetti V devinsko-nabrežinski občini je boleče odjeknila vest o smrti Sergia Ghersettija, političnega delavca in aktvista na področju prostovoljstva. Ghersetti (64 let) je prebival v Štivanu, svojo politično delo je začel v KPI, sedaj pa je bil član vodstva nabre-žinske Demokratske stranke. Bil je med ustanovitelji Združenja prostovoljcev iz Devina-Nabreži-ne in Križa. Pogreb bo v sredo ob 10. uri v devinski cerkvi. 4 Nedelja, 12. junija 2011 TRST / NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVANA CANKARJA - Zaključna šolska prireditev Z ritmičnim bobnanjem slovo od šolskih klopi Šentjakobski dijaki poskrbeli za daljšo prireditev z glasbenim nastopom, recitacijo in petjem V Kettejevi dvorani na pri Sv. Jakobu je bil četrtek za dijake nižje srednje šole Ivana Cankarja pravi dan D. V večernih urah jih je namreč čakala vsakoletna zaključna šolska prireditev, na kateri so zbranim sorodnikom in prijateljem pokazali, kaj vsega so se v tem šolskem letu naučili. No, če moramo soditi šolsko leto po tem, kar smo v četrtek videli, potem lahko ugotavljamo, da so dijaki nižje srednje šole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu (in njihovi profesorji seveda) res široko razgledani in aktivni. Najprej so se namreč dijaki izkazali kot navdušeni izvajalci brazilske glasbe. Skozi šolsko leto so nekateri obiskovali delavnico tolkal s tržaško glasbeno skupino Berimbau in se še sami preizkusili v ritmičnem udarjanju po bobnih. Ob samem nastopu pa so občinstvu predstavili tudi brazilsko glasbo in posamezna glasbila. Seveda pa se mladi dijaki spoznajo tudi na nekoliko bolj resno glasbo. Povsem drugačna je namreč zadonela takoj zatem. Nekateri srednješolci so namreč sodelovali s kriško Operno akademijo Aleksandra Šva-ba in se pod vodstvom Gorana Ruz-zierja naučili Mozartove Figarove svatbe - z arijo so postregli tudi zbranemu občinstvu. Tudi recitacijo imajo šentjakobski srednješolci v mezincu. Na priložnostnem odru so z igrivimi prizori iz šolskih klopi, z razmišljanji o koncu pouka, o maturi, o počitnicah in o novih šolskih dogodivščinah, ki so jih spajali s hudomušnimi prizori iz Genijev v kratkih hlačah Slavka Pre-gla, Glavnih oseb na potepu Pavleta Zidarja, Tajnega društva PGC Antona Ingoliča in Autobiografije Brani-slava Nušica. Njihova kreativna in igralska žilica pa je prišla na dan tudi v posnetem kratkometražnem filmu v italijanščini, ki so ga uresničili v sklopu filmske delavnice. Sestavili so namreč originalen sestavek Oggi facciamo epica, kjer so z ironijo in prepričljivim podajanjem segli od antične Grčije, se poglobili v Iliado in Odi-sejo, in segli vse do današnjih dni. Pred samim zaključkom so na velikem platnu zaživeli še simpatični utrinki s šolskih ekskurzij in izletov, naposled pa so se dijaki s pesmijo še zadnjič poslovili od letošnjega šolskega leta. (sas) KULTURNI DOM Muce -Cats v priredbi Art Tečajniki gledališke šole Studio Art iz Trsta vabijo na premiero predstave Muce (alias Cats), ki bo v torek ob 20.30 na velikem odru Kulturnega doma v Trstu. Po motivih uspešnega muzikala, ki je navdušil različne generacije gledalcev širom po svetu, so pri Studiu Art poskrbeli za odrsko priredbo, v katero so vključili prizore iz vsakdanjega življenja v tržaški gledališki šoli in same priprave na »mačji« odrski nastop. Režijo predstave, v kateri nastopajo sedanji tečajniki in nekateri diplomanti gledališke šole, podpisujejo Jaša Jamnik, Jernej Kobal in Sergej Verč. Koreografije so delo Uršule Teržan, lektor je bil Tomaž Gu-benšek, kostume pa je podpisala Marija Škobrne. Večer bo obenem priložnost za predstavitev publikacije o dosedanjem petletnem uspešnem delovanju gledališke šole. Sledilo bo slavnostno podeljevanje diplom letošnjim diplomantom. Brazilska glasba je odmevala v Ulici Frausin pri Sv. Jakobu kroma DSI - Jutri Srečanje o izidih volitev na Tržaškem Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri, 13. junija, v Peterlino-vo dvorano (Donizettijeva ulica 3) na tradicionalni ponedeljkov večer. Tokrat bo beseda tekla o izidih upravnih volitev na Tržaškem in o politiki manjšine, o vsem tem pa se bodo pogovarjali Peter Močnik, Igor gabrovec in Maurizio Vidali. Začetek ob 20.30. Pupkin Kabarett danes na Kriškem tednu Kriški teden bo drevi ob 21. uri v Ljudskem domu hudomušno otvo-rila tržaška kabaretna skupina Pupkin Kabarett s serijo prizorov Essere o be-nessere? Z resnimi in manj resnimi besednimi igrami bodo igralci uprizorili najnovejše prizore in ironične ske-če, absurdne monologe in vsakdanje drame vezane na življenje v paru. Nastop bo spremljala glasba ansambla Niente Band. Klepet z Lojzetom Abramom na dvorišču Tržaške knjigarne kroma TRŽAŠKA KNJIGARNA - Zadnji aperitiv s časnikarjem Lojzetom Abramom O gorah - svetu, kjer ima narava svojo dušo in posameznik spozna svoje meje Zadnji aperitiv v Tržaški knjigarni je minil v znamenju planinstva in zgodovine; okrog teh dveh tem se je vrtel pogovor s časnikarjem in vsestranskim kulturnim delavcem Lojzetom Abramom, ki je na dobro obiskanem srečanju povedal veliko zanimivih podrobnosti iz svojega življenja. Kot iztočnico za svoj poseg si je gost četrtkovega aperitiva izbral knjigo Vladimirja Habjana Čez rob, v kateri njen avtor opisuje lepote gorskega sveta. Lojze Abram je prebral odlomek iz knjige in nam zaupal, da je tudi sam začel izzivati gore, ki so ga izzvale. Avanturistični duh me je ponesel v svet, kjer ima narava svojo dušo in kjer posameznik spozna, kje so njegove meje, je dejal gost, ki nam je zaupal, da se je še kot mladenič popolnoma zaljubil v gorski svet. Najprej se je začelo s Slovensko planinsko potjo od Maribora do Ankarana. Po tej prvi izkušnji je Abram želel iti vedno višje, spoznati je želel tudi gorski svet v tujini. Vpisal se je v planinski krožek, ki ga je tudi vodil 12 let, pod okriljem planinskega krožka pa so organizirali tudi pohod, ki je pohodnike popeljal do Anapurne v Himalaji. Izvedeli smo, da hoja v gore nikakor ni enostavna, poleg fizične pripravljenosti morajo pohodniki razpolagati tudi z dobro psihično pripravljenostjo, je ocenil govornik, ki je še povedal, da ga je v vseh teh letih pot zanesla tudi v Ande, Avstralijo in na Novo Zelandijo. Na teh pohodniških avanturah pa si je Lojze Abram vedno vzel tudi čas za spoznavanje lokalnih ljudi, njihove kulture, navad in zgodovine. Prav zgodovina je Abramov drugi ho-bi, vse ekspedicije pa so mu, kot je povedal četrtkov gost, omogočile duhovno rast. V svojem življenju sem prebral ogromno zgodovinskih knjig, nam je še zaupal Abram in dodal, da ga je že od nekdaj najbolj privlačila zgodovina naših krajev. Ob koncu posega je Lojze Abram pozval udeležence aperitiva, naj mu postavijo kakšno vprašanje. Potem, ko je gost potešil radovednost obiskovalcev, je sledila še družabnost, na kateri je bilo mogoče okušati vino in kolače. Naj ob koncu še povemo, da je bilo četrtkovo srečanje zadnje v tej sezoni, vendar pa si podobne literarne seanse lahko obetamo tudi jeseni, ko bodo Tržaško knjigarno obiskali še številni drugi zanimivi gostje. (sč) BRIŠČIKI - Danes v okviru prireditve Karsolina Regata in Global Kryner Sinoči zaradi bolezni izostala italijanska skupina Giuliano Palma & The Bluebeaters Po sinočnjem uvodnem koncertu, na katerem je v Briščikih nastopila skupina Makako Jump, medtem ko skupine Giuliano Palma & The Bluebeaters zaradi bolezni v ansamblu ni bilo, sta danes v okviru prireditve Karsolina na sporedu kraška »regata« in večerni koncert (ob 20. uri) skupine Global Kryner. Global Kryner (na stila) so samosvoj pojav na sodobni glasbeni sceni. Gre za avstrijske glasbenike izpod Karavank, ki na podlagi pristne »oberkrainer« glasbe gradijo zanimivo fuzijo jazza, popularne glasbe in kvalitetno odigrane Avsenikove »štime«. Njihova izvirna zmes različnih žanrov bo sklenila dvodnevni praznik Karsoline. Tudi ta koncert bo s prostim vstopom, prireja ga društvo DrugaMuzika s podporo Dežele FJK. Preden se bo nedeljski večer prelil v glasbeno zabavo, bosta Andro Merku in Tjaša Ruz-zier podelila nagrade sodelujočim »posad- kam« regate, ki bodo od jutra do večera odkrivale kraške lepote in okuse, od Briškov-ske jame do Kraške hiše in Galerije Škrk ter kraških kmetij. / TRST Nedelja, 12. junija 2011 5 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Mavhinje bodo ponovno zaživele v gledališkem utripu V Mavhinjah potekajo priprave na 9. izvedbo priljubljenega Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin, s katerim bo Športno kulturno društvo Mavhinje ponovno prikazalo sadove dela, truda, idej in emocij, ki so v zadnjih dveh letih krepili ustvarjalno žilico slovenskih dramskih skupin izven meja slovenske države. Prijavilo se je 23 skupin, med katerimi bodo ob tržaških ansamblih tudi dramski ustvarjalci iz Gorice, Benečije, Madžarske in Avstrije. Poletnih večerov za gledališke navdušence bo na pretek. Festival se bo odvijal od 21. junija do 3. julija vsak večer razen ob ponedeljkih. Dve razstavi domačih obrtnikov bosta kot običajno tvorili spremni program. Uvodno dobrodošlico vsem nastopajočim, članom žirije in zvestemu občinstvu bodo organizatorji izrekli ob otvoritvi dvotedenskega gledališkega maratona v torek, 21. junija, ob 20.30. Čast prvega nastopa letošnje izvedbe bo doletela domačo, novonastalo otroško dramsko skupino ŠKD Cerovlje-Mavhi-nje s praizvedbo predstave Zrcalce. Mladi bodo imeli glavno besedo ne samo na otvoritvenem večeru, saj bo celotna izvedba letošnjega festivala obarvana z otroško in mladinsko noto, tudi z nastopom šolskih skupin. Prvi festivalski teden bodo popestrili skupina Tamara Petaros, Slovenski oder, Katinarska nižja srednja šola, Mladinska dramska skupina SKD Igo Gruden, Dramska skupina F.B.Sedej. Barvana klapa Sklada Mitja Čuk je nepogrešljiv gost festivala, letos z Mjuziklom Miš Maš, na sporedu v petek, 24. junija, ko bosta nastopili tudi otroška sku- pina SDD Jaka Štoka in Lupus in fabula. Prvi konec tedna se bo pričel v znamenju produkcije prvih mednarodnih gostov, to so Veseli pajdaši z Madžarske, in komedijskega vzdušja predstave PD Štandrež-Brezmejno gledališče vržot, ki bo nekaj dni kasneje ponovno prisotno s svojimi Mladimi vržotini. Dramska skupina SKD Tabor bo odprla nedeljski večer, ki se bo nadaljeval z Višješolsko skupino SDD Jaka Štoka. Od torka, 28. junija do sobote, 2. julija bodo na dveh mavhinjskih odrih nastopili še dramska skupina Nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, Otroška skupina Breg, ZMTKB & Nomos Ensemble, dejavno Beneško gledališče, Lutkarice iz Devina in okolice, Zmaga in Vitorio (izven tekmovanja), Gledališka skupina SKK in Teater Šentjanž iz Avstrije, ki bo s svojim gostovanjem sklenil krog predstav tekmovalnega programa. V nedeljo, 3. julija bo žirija potegnila črto in bo nato nastopil čas zaključnega, slavnostnega večera z nagrajevanjem in zabavnim programom. Festival bo potekal pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina, s sodelovanjem Pokrajine Trst, Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti, Slovenske prosvete iz Trsta, Zveze slovenskih kulturnih društev, Slovenskega stalnega gledališča in Primorskega dnevnika, ki bo kot vsako leto zvesto sledil festivalskemu dogajanju z rednim poročanjem. Izvedbo bodo omogočili tudi vsi sponzorji s svojo dragoceno podporo, člani in vaš-čani pa s prostovoljnim delom, s katerim bo vas ponovno zaživela v gledališkem utripu. Rossana Paliaga KD F. Venturini Šagra na Krmenki 10.-11.-12.-13. junija Dobro založeni kioski s pijačo in jedačo (mesne, ribje, zelenjavne jedi) Vabljeni! oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,2 stopinje C. OKLICI: Piero Canzoniero in Misgina Selamawit, Davide Lukarich in Luisa Quargnali, Massimiliano Curet in Oua-faa Belmouden, Claudio Moro in Michaela Zollia, Giovanni Tedeschi in Marinella Bura, Fabio Maitzen in Daniela Czerny, Alessandro Paturzo in Giorgia Turk, Massimiliano Urdih in Alessia Freno, Denis Mariani in Claudia Adelina Conea, Alessandro Baricolo in Barbara Spanedda, Fabio Wollrap in Rediana Stema, Sergio Vever in Elisa Mo-linari, Lorenzo Palma in Francoise Ag-bedjro, Daniele Riavini in Gheorghita Nedelca, Richard Patrick Wilson in Alessandra Ravida, Francesco Palese in Daniela Sarcinella, Edgar Maurille Zedong in Diane Marie Kifack, Roberto Denicoloi in Chiara Aglieco, Federico Moscheni in Antonella Amenta, Marco Vargiu in Jenny Bua. [I] Lekarne Včeraj danes Danes, NEDELJA, 12. junija 2011 JANEZ, BINKOŠTI Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 17.22 in zatone ob 2.24 Jutri, PONEDELJEK, 13. junija 2011 ANTON VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,3 stopinje C, zračni tlak 1013,1 mb raste, vlaga 46-odstotna, veter 8 km na uro jugo-vzhodnik, nebo spremenljivo Nedelja, 12. junija 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul.Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. junija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabaso 1, Kor-zo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/A. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ŠPORTNI CENTER GAJA PADRICE ŠPORTNI PRAZNIK nedelja, 12. junija ŠPORT (MOUNTAIN BIKE) in GLASBA V ŽIVO Dobro založeni kioski - specialitete na žaru Vabljenji GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »London Boulevard«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »Habemus Papam«; 18.15, 22.00 »Red«. KOPER - KOLOSEJ - 14.20, 16.40, 19.00, 21.20 »Boljši svet«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Rdeča kapica«. KOPER - PLANET TUŠ 13.40, 20.50, 21.50 »Pirati s Karibov 4 - 3D«; 12.00, 15.10, 18.10, 21.00 »Pirati s Ka-ribov 4«; 12.05, 14.25, 16.45, 19.05, 21.25 »Prekrokana noč 2«; 11.50, 16.00, 18.45, 21.20 »Možje X: Prvi razred«; 11.00, 11.30, 13.10, 15.20, 16.30, 17.30, 18.40, 19.40 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; 11.45, 13.55, 16.05, 18.15, 20.25 »Kung Fu Panda 2 (sinh.)«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »X-Men - L'inizio«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare 3D«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Una notte da leoni 2«; Dvorana 4: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Paul«. SUPER - 15.30 »Rio«; 17.00, 19.15, 21.45 »Pirati dei Caraibi - Oltre i con-fini del mare«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.45, 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ol-tre il confine del mare«; Dvorana 2: 20.10, 22.10 »Una notte da leoni 2 (dig.)«; 16.00, 17.30 »Garfield il su-pergatto«; Dvorana 3: 15.10, 17.30, 20.00, 22.20 »X-Men - L'inizio«; Dvorana 4: 18.00 »Paul«; 16.00, 20.15, 22.15 »Senza arte ne parte«; Dvorana 5: 17.20, 19.50, 22.15 »The tree of life«. S Izleti KLUB PRIJATELJSTVA prireja v torek, 21. junija, izlet na Rakovnik in v Polhov Gradec z ogledom krajevnih zanimivosti. Informacije in vpisovanje na tel. št.: 040-225468. Vljudno vabljeni. ROMANJE NA SV. VIŠARJE organiziramo v soboto 25. junija. Za vpis in vse ostale informacije pokličite (čim prej !!) na telefonsko številko 3479322123. Avtobus bo odpeljal z Op-čin ob 6.40, s trga Oberdan ob 7.00, s Proseka ob 7.20, iz Križa ob 7.25, iz Nabrežine ob 7.30, iz Sesljana ob 7.35 in iz Štivana ob 7.40. H Čestitke NEVIA in FRANKO slavita danes okroglo obletnico skupnega življenja. SKD Barkovlje jima čestita, želi še veliko lepih potovanj po svetu in družinskega veselja. HI Osmice AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »X-Men - L'inizio«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Le donne del 6. piano«. CINECITY - 15.15, 16.20, 18.00, 19.05, 20.45, 21.50 »X-Men - L'inizio«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.05 »London Boulevard«; 20.05, 22.05 »Esp - Fenomeni paranormali«; 15.30, 17.00, 18.30 »Garfield - Il supergatto«; 15.35, 17.45, 20.00, 22.10 »Paul«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Una notte da leoni 2«; 15.30, 18.30, 21.30 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«. FELLINI - 15.30, 16.45 »Garfield il supergatto«; 18.00, 20.00, 22.00 »ESP -Fenomeni paranormali«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'albero della vita«. BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino sva odprla osmico pri Nad-liškovih na Katinari. Tel. št. 3356067594. Vabljeni! DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. KMETIJA PERTOT (Špj'lni) je odprla osmico v Nabrežini, Stara vas št. 10. Vabljeni! NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Dolini pri Mari-ju Žerjalu. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO smo odprli pri Cesarjevih, Sa-lež 24. Toplo vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel. št.: 0402296058. PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica. Tel. št.: 040-208166. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451. V LONJERJU je odprla osmico druži- Prisrčno se želiva ZAHVALITI VSEM, ki ste se spomnili najine zlate poroke Marija in Silvan Žagar na Coretti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3403814906. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782. V REPNU »na Orešju« je odprta osmi-ca. Tel. št. 040-327157. Vljudno vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. 040-229293. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 11. junija 201- Bari 35 29 63 48 12 Cagliari 54 24 73 59 43 Firence 90 82 23 51 80 Genova 6 59 82 89 60 Milan 80 59 20 68 16 Neapelj 45 30 69 32 25 Palermo 71 75 77 45 26 Rim 18 12 26 69 15 Turin 81 32 24 36 46 Benetke 71 53 1 76 43 Nazionale 59 16 57 38 72 Super Enalotto Št. 70 11 29 39 41 43 55 jolly 83 Nagradni sklad 3.350.723,02 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 30.196.226,18 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 20 dobitnikov s 5 točkami 25.130,43 € 1.660 dobitnikov s 4 točkami 302,77 € 61.853 dobitnikov s 3 točkami 16,25 € Superstar 22 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 30.277,00 € 286 dobitnikov s 3 točkami 1.625,00 € 4.571 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.779 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 61.978 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 6 Sobota, 11. junija 2011 TRST / na ce&vecemi ficncezi SLOVENSKEGA OKTETA v soboto, 18. junija 2011 ob 20.30 v gledališču »San Giovanni« 1 (ul. San Cilino, 99/1) Koncert omogoča ■ lhime* Ü3 O^AR^^tila KMEČKA ZVEZA prireja za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentino) za nakup in uporabo zelo toksičnih, toksičnih in škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Vse dodatne informacije dobite na Kmečki zvezi, tel. 040-362941. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. ŠAGRA NA KRMENKI v organizaciji s KD F. Venturini: danes, 12. junija, ob 18. uri koncert godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, sledi ples z ansamblom Mi; ponedeljek, 13. junija, ples z Maniax Rock Cover Band. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni. AŠD SOKOL IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp »Igrajmo odbojko« (letnik 2000-01-02-03-04) od ponedeljka, 13. do petka, 17. junija, od 8.30 do 12.30 v na-brežinski občinski telovadnici. Info: 3488850427 (Lajris), 335-5313253 (Cirila). DELAVNICE SLOVENŠČINE ZA OTROKE od 9. do 12. leta v okviru projekta Jezik-Lingua: v slovenščini o glasbi, filmih, računalništvu, o mladinskih revijah, o slovenski pop in rock pevcih, o hrani, o oblačilih, predmetih in o drugem, kar je mladim všeč in o šoli v neformalni slovenščini. V prostorih Slovenskega dijaškega doma S. Kosovela, Ul. Ginnastica 72, Trst, vsak torek in četrtek od 9.30 do 11.30 od 13. junija do 1. julija. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 13. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje o izidih upravnih volitev na Tržaškem in O politiki manjšine. Sodelujejo: Peter Močnik, Igor Gabrovec in Maurizio Vidali. Začetek ob 20.30. ELIC - Proste šole otrokovega raziskovanja vabi na konferenco »Vzgoja otroka za talent in mir - predstavitev 6. Svetovnega Kongresa Otrokovega Talenta«, ki bo v ponedeljek, 13. junija, ob 18.30 - Ul. Mazzini 30, 3. nad- stropje, na sedežu CCYJ (Centro Cul- turale Yoga Jnanakanda). Informacije: 040-2602395, 320-0488202. ELIC - Proste šole otrokovega raziskova- nja vabi na otroško delavnico »Astronomija in precesija enakonočja« v ponedeljek, 13. junija, ob 16.45 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Vodila jo bosta glavna mednarodno odgovorna fundacije - predsednica in ustanoviteljica Inž. Maria Nilda Cerf Arbulu in podpredsednik dr. Jose Miguel Esbor-ronda Andrade. Informacije: 0402602395, 320-0488202. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PE-TERLIN v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete se začne v ponedeljek, 13. junija, ob 9. uri v prostorih Finžgarjevega doma oz. Marijanišča. Vpisovanje prijavljenih in sprejetih gojencev od 8. ure dalje. Otroci naj prinesejo s sabo malico. Zaključek delavnice ob 16. uri. PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja v mesecu juniju za otroke od 4. leta do 5. razreda OŠ v bazenih na Judovcu (Altura) v Trstu. Tečaj se bo začel 13. junija (Altura). Informacije in vpis: tel. št. 040-51377 (od 16. do 18. ure ob delavnikih) ali osebno na Stadionu 1. maja v Trstu. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskem letu 2009/2010 diplomira-li/magistrirali/doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je 13. junij. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL organizira od 4. julija do 5. avgusta poletni center za otroke, ki obiskujejo jasli in vrtec. Od 13. junija do 5. avgusta pa bo Poletni center namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Uradi so na razpolago za prijave in informacije od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, na tel. št. 040-573141. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Datumi tečaja »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. 1. tečaj: od 13. do 24. junija; 2. tečaj: od 27. junija do 8. julija; 3. tečaj: od 11. do 22. julija. Datum tečaja »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 11. do 22. julija. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040-422696, fax: 040-4529907, info@tpkcntsirena.it. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 14. junija, ob 20.00 v svojem sedežu (Prosek št. 159). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v torek, 14. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 14. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v nedeljo, 19. junija, ob 17. uri na proslavi na Velikem Polju pri Vrabčah. TRŽAŠKA SEKCIJA SLOW FOODA prireja v Centru za promocijo, pokušnjo in prodajo krajevnih proizvodov na Dolgi Kroni v Dolini v torek, 14. junija, ob 18. uri predstavitev vodnika Ek-stra deviškega oljčnega olja, ki zaobjema recenzije boljših in kvalitetnejših olj na italijanskem državnem ozemlju. Obenem bo predstavljen manifest Slow Fooda v bran italijanskega oljkarstva. Sledili bosta še »delavnica okusa« in vodena degustacija kvalitetnih oljčnih olj. Prost vstop. BRANJE SVETEGA PISMA: (Nova zaveza), poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu v sredo, 15. junija, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! B Í11K-1 vnooi UL San Lazzaro-6 ■TRST «I J1111" * '"Sft1 tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00-sob: 9.00-12.30 Leti ¡2 Trsta na KOS in SAMOSl Vsako soboto, od 25/6 do 3/9 Leti iz Ljubljane na Rodos, Kreto, Karpathos, Tasos, Lefkas, Zakintos, Rdeče morje, v Turčijo in Tunizijo KLAGENFURT H0CH0STERWITZ16/7 SAURIS PRAZNIK PRŠUTA 16/7 BLED IN BOHINJ 21/7 ARENA V VERONI "IL NABUCCO" 23/7 PAD0VA IN PRAGLIA 24/7 ZAGREB 24/7 V SRCU ALP (Berninska proga) 19/6-23/6 "LA BOHEME" Festival Pucciniano v TORRE DEL LAGO 30/7-31/7 MEL IN GRAD ZUMELLE 30/7 VALDOBBIADENE IN F0LLINA 25/6 PRAGA mesto stotih stolpov 12/8-15/8 BRIJONI IN PULA 26/6 BEOGRAD IN SRBSKI SAMOSTANI 12/8-16/8 VILLACH (Beljak) IN LANDSKR0N 9/7 ROMANTISCHE STRASSE IN GRAD NEUSCHWANSTEIN 24/8 - 28/8 EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6. do 12. leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene matice Trst in v sodelovanju s Skladom M. Čuk, v sklopu 13. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 20. do 24. junija (z urnikom 8-14) v novem središču Sklada M. Čuk (Repentabrska 66, Opčine). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vabljeni k vpisu do srede, 15. junija! Informacije: www.festivalkras.com, info@festivalkras.com, tel. 347-2576505. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v sredo, 15. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski tradicionalni poletni center, ki se bo odvijal od 4. do 29. julija pri Domju, potekala v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 15. do 17. ure) vse do srede, 15. junija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju so na razpolago na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. Za dodatne informacije se je mogoče obrniti na Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329 240/281 ali po e-pošti na naslov elektronske pošte: scuole-sol-stvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. OBČINA DOLINA sporoča, da je še nekaj razpoložljivih mest tako v slovenski kot v italijanski sekciji poletnega centra občinskih otroških jasli v Dolini, ki se bo odvijal od ponedeljka do petka od 4. julija do 26. avgusta. Za dodatne informacije glede vpisovanja, urnikov in šolnine, se je mogoče obrniti na Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 0408329 240/281 ali po e-pošti na: scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI vabijo vse »osmičarje«, ki nameravajo sodelovati na letošnji prireditvi na informativni sestanek v sredo, 15. junija, ob 20. uri v Bubničev dom v Repnu. TRŽAŠKA SEKCIJA SLOW FOODA prireja v Centru za promocijo, pokušnjo in prodajo krajevnih proizvodov na Dolgi Kroni v Dolini v sredo, 15. junija, od 17. do 21. ure »5. izvedbo Trieste Golosa«. Srečanje je posvečeno de-gustacijam in spoznavanju odličnosti tržaških obrtnikov okusa. Obiskovalci bodo lahko pokušali vina, sladolede, mesne izdelke, sire, kruh, olja, sladice, žgane pijače in druge tržaške dobrote. Člani Slow Fooda imajo prost vstop, za vse ostale pa znaša 8 evrov. FC PRIMORJE vabi vse svoje člane, vaš-čane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 16. junija ob 20.30 v sedežu ob Kulturnem domu na Proseku. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 5. do 12. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Anagrafskem uradu od četrtka, 16., do srede, 29. junija, s sledečim urnikom: od torka do petka od 8.30 do 12.15, ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti kopijo davčnih dohodkov za leto 2010 (730/2011 ali UNICO/2011 ali CUD/2011) ter izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. SC MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 16. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu na sedežu v Ul. Cicerone 8. AMATERSKO ŠPORTNO DRUŠTVO AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ul. 109, 16. redni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; izvolitev organov zbora; poročilo predsednika, tajnika, blagajnika; poročilo nadzornega odbora; odobritev bilance za leto 2010 in proračuna za leto 2011; ra-zrešnica staremu odboru; pozdrav gostov; razno; izvolitev novega odbora. Vabljeni! KD SLOVAN s Padrič organizira v petek, 17. junija, 11. nočni orientacijski pohod Po sledeh Mr.jascev, ki spada v sklop prireditev Kresovanje 2011. Štart bo ob 22. uri. Zbirališče ob 21.45 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Vpisovanje: kdslovan@gmail.com. Informacije: 349-7386823 (v večernih urah). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 17. junija, ob 18.00, obisk vinske kleti Valpanera -Villa Vicentina. Va- bljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, na tel. št.: 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). AŠD PRIMOREC prireja 18. in 19. ter 25. in 26. junija športni praznik ob nogometnem igrišču na »Griži« v Trebčah. Delovali bodo dobro založeni kioski z glasbo v živo. FOTOVIDEO TRST 80 prireja za ljubitelje snemanja in fotografije Work shop »Uporaba bliskavice in luči«. Tečaj bo vodil mojster fotografije Zare Grmek iz Ljubljane v soboto, 18. in nedeljo, 19. junija, v Trstu in okolici. Informacije na spletni strani www.trst80.it in tel. št.: 0039-329-4128363 (Civardi M.). Vsebina predavanja: Teorija: vrste svetlobe mehka luč, trda luč, barvne temperatura luči, vrste žarnic, merjenje svetlobe s svetlomerjem itd. Praktični del: Načini osvetlitve modela za portretno fotografijo, uporaba modelirne luči - Modeling light, slikanje na terenu (v starem hotelu) itd. Vabljeni! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno do 18. junija. Informacije: www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. TABORNIKI RMV prirejajo dvodnevni tabor, ki bo v soboto, 18. in v nedeljo, 19. junija, v Gabrjah. Zbirališče ob 9.30 nasproti gostilne Tommaso, zaključek v nedeljo ob 16.30 na tabornem prostoru. V nedeljo ob 15.30 bo sestanek s starši za dvotedensko taborjenje. ZNOVA SLAŠČIČARSKI TEČAJ - Sladice v čašah v organizaciji društva SKD Tabor. Vodil ga bo priznani francoski slaščičar Naser Gashi. Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opčinah, v soboto, 18. junija, od 8.30 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). METAMORPHOSIS socialna zadruga z waldorfsko pedagogiko, organizira poletni center od 20. junija do 29. julija za otroke od 3 do 10 let v Zgoniku št. 44 (sedež zadruge). Informacije: tel. št. 040229474 ali 366-9300300. POLETNE DELAVNICE TREBČE 2011 -SKD Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom - Srenjo Trebče in AŠD Primorec, organizira »Poletne delavnice Treb-če 2011« za otroke iz vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah od 20. junija do 29. julija. Vezna nit delavnic bo spoznavanje zgodovine na igriv način: »Muca Mica potuje skozi čas«. Na sporedu bodo športne, likovne, glasbene, kuharske, gledališke delavnice, zabava, igre, kopanje v bazenčkih, prenočevanje v šotorih in še in še ... Za informacije in vpis pokličite čimprej na št. 347-8386109 (Biserka). Vabljeni! SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 20. junija, ob 19.30 v Štalco v Šempolaju na predavanje »Zdravje je naša odločitev« z Marijo Merljak (njene prehrambene nasvete lahko poslušamo večkrat po radiu in televiziji. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: Ad formandum v Trstu sprejema vpise na tečaj, ki traja 100 ur in ki se bo odvijal ob ponedeljkih in četrtkih od 19.00 do 22.00. Predvideni začetek: ponedeljek, 20. junija. Za prijave: tel. 040-566360, ts@adformandum.eu. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL IN ZSŠDI organizirata košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah: 1. izmena od ponedeljka, 20. junija, do petka, 24. junija, 2. izmena od ponedeljka, 27. junija do petka, 1. julija. Kamp je namenjen otrokom letnika 1998 in mlajšim. Otrokom bodo sledili izkušeni vzgojitelji in trenerji. Info: Andrej Vre-mec 338-5889958, e-mail: marinan-drej@alice.it. SKD VIGRED vabi v četrtek, 23. junija, na »šempolajski kal« od 21. ure dalje na tradicionalno kresovanje. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. ORATORIJ 2011V MARIJANIŠČU NA OPČINAH Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi animatorji tudi letos organizira počitniške dneve za otroke iz osnovne šole in to od ponedeljka, 4., do petka, 8. julija. Program obsega poleg treh dni v Marijanišču, še en dan kopanja na morju ter celodnevni izlet. Možno pripeljati otroke tudi poprej po dogovoru. Vpisovanje do 25. junija na telefonsko tajnico 040-211113 ali 3358186940 oziroma do zapolnitve mest. Ostale podrobnosti ob vpisu. SLOVENSKA PROSVETA IN DSI sporočata, da bo ob 100-letnici rojstva in 35. obletnici smrti Jožeta Peterlina sv. maša v njegovem rojstnem kraju na Vinjem vrhu pri Beli Cerkvi na Dolenjskem v nedeljo, 26. junija, ob 11. uri. Vse, ki bi se radi udeležili te slovesnosti, vabimo, da se prijavijo v uradih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846 od 9. do 13. ure. FC PRIMORJE vabi vse deklice in dečke rojene od leta 2000 dalje na »nogometni kamp« od ponedeljka, 27. junija, do petka, 1. julija, na igrišču Er-vatti pri Briščikih, od 8 ure do 17. Za prijave 340-8480808 (Sergij) in 3296022707 (Robert). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi svoje učence k potrditvi vpisa do ponedeljka, 27. junija ter nove učence k vpisu za šolsko leto 2011-12. Urnik tajništva: vsak dan razen sobote med 9.00 in 12.00 uro. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE -ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mai-lu trst@zskd.org. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. ŠZ BOR s pokroviteljstvom ZSSDI obvešča, da do 30. junija 2011 sprejema prijave za Športi teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in v primeru zadostnega povpraševanja od 29. avgusta do 2. septembra. Prijave sprejemamo na tel. št. 040-51377 od ponedeljka do petka od 15.00 do 18.00 ali po mailu (naslovurad.bor@gmail.com). Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. ARTEDEN/11 - Skd Lonjer-Katinara in Društvo za umetnost Kons prirejata od ponedeljka, 4. do petka, 8. julija, v Lo-njerju, likovno delavnico za osnovnošolske otroke, ki jo bo vodila umetnica Luisa Tomasetig. Informacije in prijave na naslov jana@arteden.org ali pa na tel. št. 333-5062494 (proti večeru). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 8. do 12. leta »Poletje v glasbi« (petje, igranje, ples, glasbena pravljica... ) od 4. do 8. julija, v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Informacije na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure. ASD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti, ki bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Informacije in vpisovanje: info@cheer-dancemillenium.com ali 349-7597763. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Združene mešane pevske zbore bo letos vodila zborovodja Cin-zia Sancin. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. San Francesco 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. Za skupne vaje bomo naknadno obvestili soudeležene zbore. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00, tel. 040-635629, e-mail bibslo@spin.it). / TRST Nedelja, 12. junija 2011 7 Skgz SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v torek, 14. junija 2011, ob 18.30 ob prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II) STUDIO ART vabi ob svojem 5. rojstnem dnevu na premiero predstave MUCE (alias in predstavitev publikacije o petletnem delovanju šole v TOREK, 14.6.2011, ob 20.30 v Veliko dvorano Kulturnega doma v Trstu DRUŠTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT« organizira 17., 18. in 19. ter 22. junija 2011 37. VAŠKO ŠAGRO V PRAPROTU na matica GLASBENA MATICA ŠOLA "M. KOGOJ" v sodelovanju s SKD BARKOVLJE vabi na DIPLOMSKI KONCERT Sara Bembi - flavta iz razreda prof. Erike Slama klavirska spremljava ClaudiaSedmach v soboto, 18. junija, ob 20.00 v dvorani SKD Barkovlje, ul. Bonafata 6 H Mali oglasi DAJEM V NAJEM na Opčinah lepo, sončno stanovanje, 80 kv.m., dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, velika terasa in garaža. Tel. št.: 040415785. IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših oseb. Tel. št.: 329-6055490. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 6.000 evrov. Tel. 335-5387249. S Poslovni oglasi KMETIJSKEGA TEHNIKA z zadolžitvami za prodajo in razvoj mreže klientov, profesionalcev in hobistov, iščemo. Pogoji: dobro poznanje informatike in vozniško dovoljenje B kat.. Dobrodošla delovna izkušnja na področju kmetijstva in vrtnarstva. Poslati curriculum v italijanščini: lella@semar.it MULTINACIONALKA - vodilno svetovno podjetje za poučevanje angleškega jezika išče dvojezičnega (italijansko-slovenskega) AGENTA-PRODAJALCA za lansi-ranje nove dejavnosti onstran meje, v okolici Trsta. Pogoji: izkušnje na področju prodaje, samostojnost pri organizaciji lastnega dela in predispozici-ja za dosego ciljev, lastno prevozno sredstvo. Poslati c.v. na sales@wallstreet-ts.it SLAŠČIČARNA SAINT HONORÉ išče 2 osebi za trgovini na Opčinah in v Trstu. Pogoji: resnost, znanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika. Urnik po dogovoru. Tel.040-213055 Pihalni orkester Ricmanje vabi na koncert narodnozabavne glasbe Slovenija moj dom četrtek, 16. junija, ob 20.30 v prireditvenem parku v Prebenegu Gosta: Erik Kofol in Aljoša Saksida y KŠD Rojanski Krpan in SKS Planika ob podpori SP, ZKB in ZSKD vabita na 10. pisarje pojejo Koncert bodo oblikovali kvartet V Črnicah, okteti Škofije, Vrtnica in Barski oktet ter skupina Opice band-Doganirs V nedeljo, 19. junija, ob 13. uri v cerkvici na Višarjah PRODAM hišo v Boljuncu v strogi četrti, potrebno popravil. Cena po dogovoru. Tel. št.: 328-6958659 (od 20. do 21. ure). PRODAM SKUTER honda PS 125, prevoženih 7.000 km, modre barve, vedno v garaži, po ugodni ceni. Tel. 3343539564. PRODAM nissan pick up, bele barve, letnik 2000, edini lastnik, prevoženih 230.000 km, v odličnem stanju, cena 7.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. št. 347-4323531. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče delo kot varuška. Tel. 347-3328816. H Šolske vesti POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) -POMOČ PRI UČENJU: latinščina in matematika, grščina in fizika. Termini: od 4. do 15. julija; od 18. do 29. julija; od 16. do 26. avgusta. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72 (TS), 040-566360, ts@adformandum.eu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat vrtcev tega ravnateljstva potekali s sledečim urnikom: v ponedeljek, 20. junija, vrtec Devin od 11. do 12. ure; vrtca Gabrovec in Mavhinje od 10.30 do 11.30; v sredo, 22. junija, vrtec Nabrežina od 10.30 do 11.30. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CI- RILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer: za tabor, »Krpanova kobila« oz. »Mizica, pogrni se!« od 26. do 1. ju- lija, »Čarobni napoj« od 3. do 8. julija, »Morska zvezda« od 10. do 15. ju- lija in delavnico »Časovni stroj« od 18. do 22. julija. Prijave sprejemamo do 20. junija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« , šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička« pa sprejemamo vpise do 15. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: zscirilmetod@gmail.com URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo šolniki, ki so se izpopolnjevali na univerzah v Republiki Sloveniji, predstavili rezultate svojega akademskega študija. Srečanje bo v torek, 21. junija, ob 9.30, v dvorani Večnamenskega kulturnega centra AŠKD Kremenjak, v Jamljah. Vljudno vabljeni! POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) - JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina (A2, B1); nemščina (A1, A2). Termini: od 4. do 15. julija; od 18. do 29. julija; od Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na srečanje o izidih upravnih volitev na Tržaškem in o politiki manjšine Sodelujejo: Peter Močnik, Igor Gabrovec in Maurizio Vidali Začetek ob 20.30 16. do 26. avgusta. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72 (TS), 040-566360, ts@ad-formandum.eu. 0 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Slovenci v Bosni in Hercegovini v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik: torek 10-12, petek 17-19. MLADINSKI DOM BOLJUNEC s pokroviteljstvom občine Dolina obvešča, da bo razstava »Orožna pot naših Gradišč« na ogled v Sprejemnem centru doline Glinščice v Boljuncu danes, 12. junija ter v soboto, 18. in v nedeljo, 19. junija po ustaljenih urnikih Sprejemnega centra. Lepo vabljeni. SKD VESNA v sodelovanju z ZSOD, iajonskim svetom za zahodni oras, Združenjem za Križ vabi na Kriški teden 2011: danes, 12. junija, Ljudski dom ob 21.00 (vstopnina) otvoritev Kriškega tedna, Pupkin Oabarett: Es-sere e benessere; 14. junija, dom Alberta Sirka ob 20.00 lutkovna predstava, Olgica in Mavrica; 18. junija, Ljudski dom ob 21.00 večer srbskih ljudskih plesov, Kulturno i sportsko udruženje Srba Vuk S. Oaradžic, Trst; 21. junija, dom Alberta Sirka ob 20.30 pokušnja vin kriških vinogradnikov, MoPZ Vesna, nagrajevanje najboljših »fanclov z dušu«; 23. junija, pri Procesji ob 21.00 Glasba pod zvezdami, glasbena skupina I Benan-danti, sledi »Svetoivanski kres«. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Kulturnega doma A. Sirka. STUDIO ART vabi ob svojem 5. rojstnem dnevu na premiero predstave »Muce« (alias Cats) v režiji Jaše Jam-nika, Jerneja Oobala in Sergeja Verča ter na predstavitev publikacije o petletnem delovanju gledališke šole v torek, 14. junija, ob 20.30 v Veliko dvorano Kulturnega doma v Trstu. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v četrtek, 16. junija, ob 20.30 k štirni v Briščike na koncert »Godbenega društva Prosek«. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vljudno vabi na narodnozabavni koncert »Slovenija moj dom«, ki bo potekal v parku prireditvenega prostora kulturnega društva Jože iapotec v Prebenegu v četrtek, 16. junija, ob 20.30. Med gosti tudi harmonikaš Erik Oofol in kitarist Aljoša Saksida. DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 37. Šagro v Prapro-tu. V petek, 17. junija, koncert Rock skupin Alter Ego in Coloured Sweat, tekma v žaganju hloda. V soboto, 18. junija, tekma v briškoli, ex-tempore, ples z ansamblom Kraški Muzikanti; v nedeljo, 19. junija, tekma v skrlah za »14 memorial Doljak Radovan«, tekma v košnji, nastop plesnih skupin SKD Vigred in SKD Škamperle, ples z ansamblom Happy day. V sredo, 22. junija, od 18. ure dalje na prireditvenem prostoru v Praprotu koncert za Emergency; sodelujejo razne plesne skupine, in ansambli: Domači Zvoki, Kraški muzikanti, Grešni kozli, Alter ego, Tiresia's folk bunch, The bifolc In Freak Waves. Delovali bodo dobro založeni kioski. Za eventualne informacije Doljak Edi, tel. št. 3403335487. KD IVAN GRBEC vabi v petek, 17. junija, ob 20. uri na koncert pod zvezdami »Dragi Škedenj, nocoj s prijatelji zapojmo«. Nastopajo ŽPS Ivan Grbec, MPS Hrušiški fantje in MPZ Rdeča zvezda. SKD IGO GRUDEN vabi na zaključni koncert nabrežinskih zborov: Otroške pevske skupine, DPZ Kraški slavček in MePZ Igo Gruden v petek, 17. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, ob praznovanju farnega zavetnika sv. Ivana, vabi na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo v soboto, 18. junija, ob 20.30 v gledališču »San Giovanni«, Ul. San Cilino, 99/1. GLASBENA MATICA ŠOLA M.KOGOJ V SODELOVANJU S SKD BARKO-VLJE vabi na Diplomski koncert - Sara Bembi, flavta, razred prof. Erika Slama, klavirska spremljava prof. Claudia Sedmach, v soboto, 18. junija, ob 20.uri v dvorani SKD Barkovlje, ul. Bonafata 6. Vljudno vabljeni! URESNIČENA SANJA - SAMOSTOJNA SLOVENIJA Zveza cerkvenih pevskih zborov in Društvo slovenskih izobražencev vabita na jubilejno proslavo ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije z naslovom »Uresničena sanja« (večer domovinskih pesmi in državotvornih spisov Franca Jeze ter drugih avtorjev), ki bo v torek, 21. junija, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti, 3 v Trstu. SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo sezone »Trebče pod zvezdami« z muzikalom »Ljubim te - spremeni se!« (režija in priredba Gašper Tič, izvajajo Danijel Malalan, Marjan Bunič, Romana Krajnčan, Simona Vodopivec Franko), ki bo v petek, 8. julija, (9. julija v primeru slabega vremena) ob 21. uri na Športnem igrišču v Trebčah. Predprodaja vstopnic 15., 22., 29. junija, in 6. julija ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. t Zapustila nas je naša draga Silva Pregarz Za njo žalujejo brat, sestrične in bratranci z družinami Sv. maša bo v ponedeljek, 13. junija, ob 19.00 v Škednju. Trst, 12. junija 2011 Pogrebno podjetje SantAnna Za drago Silvo žalujeta Franka in Miranda ZAHVALA Mariano Bacchi (Danilo) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste našega dragega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala naj gre župniku g. Žarkotu. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Pierina Giuliani Zahvaljujemo se župniku Žužku za cerkveni obred, cerkvenim pevkam ter pevovodkinji Mariji za poslovilne besede, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Mariza z družino Trebče, Ricmanje, 12. junija 2011 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Hvala vsem, ki ste nam bili ob strani, ko nas je zapustil naš dragi Walter Berginc Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Pohajaču in moškemu pevskemu zboru Tabor. Svojci Opčine, 12. junija 2011 Pogrebno podjetje Alabarda t Preminila je Mara Luxa Žalostno vest sporočajo življenjski sopotnik Tullio, sin Dario in vsi sorodniki Pogreb z žaro bo v petek, 17. junija, ob 14.15 v cerkvi na Proseku, sledi pokop na domačem pokopališču. t Predčasno nas je zapustil Sergio Ghersetti Žalostno vest sporočajo mama Zita, žena Angela, brat Dario z Eli, teta Zora in vsi ostali bratranci, vnuki in nečaki Pogreb bo v sredo, 15. junija, ob 10. uri v cerkvi Sv. Ivana v Devinu. Od 8. ure dalje ga bomo pozdravili v mrtvaški vežici bolnice v Tržiču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Pogrebno podjetje San Giusto Tržič t Zapustila nas je naša draga mama in sestra Silvana Marcusa vd. Di Marcantonio Žalostno vest sporočajo sin Paolo z ženo Alenko, hči Laura, vnuka Matej in Luka ter brat duhovnik Jože Pokojnica bo ležala v ponedeljek, 13. junija, od 9.30 do 11.00 ure v mrtvašnici v ulici Costalunga. Ob 12.30 bo sledila sv. maša v Nabrežini. Nabrežina, 12. junija 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna Nabrežina Za drago Silvo žaluje družina Devetak-Gruden Draga Laura, ob težki izgubi mame Silvane smo ti ob strani dolinske kolegice zadruge La Quercia Ob izgubi drage sestre Silve izrekata g. župniku Jožetu Markuži in sorodnikom iskreno sožalje mavhinjski cerkveni pevski zbor in župnija 8 Nedelja, 12. junija 2011 / O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu GORICA-NOVA GORICA - Na skupnem trgu prva čezmejna krvodajalska akcija Sosednji mesti povezani tudi v krvodajalstvu Kri so darovali tudi predsednik dežele Tondo, novogoriški župan Arčon ter poslanca Monai in Menia Predsednik dežele Renzo Tondo daruje kri (levo); praznična tržnica ob skupnem trgu (desno); v krvodajalski postaja so se skupaj znašli novogoriški župan Matej Arčon ter poslanca Carlo Monai in Roberto Menia (spodaj) BUMBACA, MONTENERO Gorica in Nova Gorica sta se povezali tudi v dobrosrčnosti in prostovoljstvu. Včeraj je na skupnem trgu pred Severno postajo potekala prva čezmejna krvodajalska akcija, ki sta jo priredila novogoriški Rdeči križ in združenje krvodajalcev iz Gorice Remo Uria Mulloni s podporo goriške občinske uprave in občine Nova Gorica. Pobudi, pri kateri je sodelovalo trideset društev z obeh strani meje, je visoko pokroviteljstvo podelil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, kar je bilo organizatorjem v čast in spodbudo. Že v jutranjih urah je na Trgu Evrope začela delovati krvodajalska postaja, kjer je kri doniralo 39 italijanskih in slovenskih darovalcev. Med njimi so bili predsednik dežele FJK Renzo Tondo, novogoriški župan Matej Arčon, direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, goriški občinski odbornik Stefano Ceretta, pokrajinska odbor-nica Bianca Della Pietra, predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Rodolfo Ziberna ter poslanca Carlo Monai in Roberto Menia. Prisotni so bili tudi predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, strokovni direktor šempetrske bolnišnice Igor Pavlin, pre-fektinja Maria Augusta Marrosu, nadškof Di-no De Antoni in župan občine Gorica Etto-re Romoli, ki je poudaril, da je velika udeležba prostovoljcev na prazniku dokaz, da so vrednote krvodajalstva na Goriškem še vedno zelo občutene. »Dogodek je bil tudi dodatna priložnost za utrditev odnosov med Gorico in Novo Gorico,« je povedal Romoli, Arčon pa je dejal: »Veseli me, da mesti sodelujeta tudi na področju krvodajalstva, ki spada med najbolj humana dejanja. Pobuda je bila signal za ljudi, ki jih vabimo k darovanju krvi.« Tondo, za katerega je bilo včerajšnje že enainpetdeseto darovanje, je dogodek ocenil kot simbol čezmejnega sodelovanja na zdravstvenem področju, ki se bo v bodočnosti še razvilo. »Tudi reforma deželnega zdravstva, ki smo jo začeli snovati, bo morala upoštevati čezmejne odnose. Razmišljati moramo širše,« je povedal Tondo, Cortiula pa je izpostavil: »Pobuda je v sozvočju s prizadevanji goriškega zdravstvenega podjetja, ki že nekaj let sodeluje s slovenskimi ustanovami na nekaterih področjih, kot so nefrologija, transfuzijska medicina in teritorialna oskrba. Sodelovanje bomo konkretizirali s študijami izvedljivosti, ki jih bomo opravili letos v pričakovanju na udejanjanje evropske direktive o prostem premikanju bolnikov.« Nad uspehom prireditve, ki se je nadaljevala s simpozijem in koncerti, je bil zadovoljen tudi predsednik združenja goriških krvodajalcev Marco Fonzar. »Ob tem, da smo pridobili tri nove darovalke, smo navezali čezmejne stike med goriškim in šempetrskim transfuzijskim centrom,« je povedal Fonzar, ki se je veselil tudi množične udeležbe predstavnikov oblasti. (Ale) GORICA - Karabinjerji aretirali 23-letnega preprodajalca drog Mladenič v zaporu Preiskovalno delo je trajalo šest mesecev - Med hišno preiskavo zasegli kokain, hašiš in 630 evrov TRŽIČ - Vodovod Po obnovitvenih delih manj vodnih izgub Po obnovitvenih delih na vodovodnem omrežju se je v Tržiču znižala količina vodnih izgub. Od leta 2009 do lanskega leta se je količina vode, ki jo iz črpališča namenjajo Tržiču, znižala z 4.680.000 kubičnih metrov na 4.158.000 kubičnih metrov, kar pomeni, da je bil upad vodnih izgub kar 12,5 odstoten. Podjetje Irisacqua se je lani lotilo postavljanja novih cevi in obnavljanja vodovoda v Tržiču, na podlagi prvih rezultatov pa so se dosedanje naložbe obrestovale. Da bi razumeli, kje so obnovitveni posegi najbolj potrebni, so mesto razdelili na štiri območja, in sicer na mestno središče, rajon San Polo, Pancan in rajon Romana. V vsakem območju so preverili delovanje črpalk in cevi, ponekod pa so znižali tlak, s katerim črpajo vodo do gospodinjstev, kar je prispevalo k znižanju vodnih izgub. Tehniki podjetja Iri-sacqua so nato pregledali vseh 110 kilometrov tržiških vodovodnih cevi in pri tem ugotovili 65 mest, kjer je voda zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja pronicala v tla. Doslej so tehniki popravili 45 mest, kjer je prišlo do puščanja vodovoda; v kratkem bodo poskrbeli za popravilo dodatnih deset mest, potem pa se bodo lotili še zadnjih deset. Po popravilih se je količina izgubljene vode v trži-škem mestnem okrožju znižala za pet odstotkov; zdaj v tla pronica okrog 41 odstotkov vode, pred prenovitvenimi deli pa se je izgubilo okrog 46 odstotkov vode. Pri podjetju Irisacqua bodo še dodatno preverili, kje se voda izgubi, tako da bodo posebno pozornost namenili vodi, ki jo uporabljajo za namakanje in za gašenje požarov. Ugotoviti bodo skušali tudi, ali je kako gospodinjstvo priključeno na vodovod na nezakonit način. Nigerijec za zapahi Karabinjerjem, ki so ga hoteli odpeljati na poveljstvo, je odgovoril z grožnjami, brcami in klofutami, zato se je znašel za zapahi. Karabinjerji goriškega poveljstva so v noči med petkom in soboto v svetogorski četrti aretirali 31-letnega Nigerijca U.E., ki so ga zaradi napada na javno osebo prepeljali v goriški zapor v Ulici Barzellini. Sile javnega reda je poklical njegov 31-letni sodržavljan S.O., ki ima bivališče v Gorici in ga je gostil v svojem stanovanju. Moška sta se skregala, ker je S.O. opazil, da mu je iz denarnice zmanjkalo nekaj denarja. Ko so karabinjerji prišli na njegov dom, so ugotovili, da U.E. ni imel veljavnega dovoljenja za bivanje v Italiji. Nigerijca so nameravali pospremiti na poveljstvo, moški pa je pobesnel in se je znesel nad karabinjerji z brcami in klofutami. Naposled so moškega, ki je bil pod vplivom alkohola, karabinjerji ustavili in odvedli v zapor. Včeraj je sodnik potrdil pripor. Goriški karabinjerji so v petek zaradi posedovanja in preprodaje mamil aretirali mladega Goričana. J.D.B., ki je star 23 let, je na svojem domu preprodajal različne vrste prepovedanih drog, ki so mu jih sile javnega reda po zaključku šestmesečne preiskave zasegle skupaj z večjo vsoto gotovine in dvema tehtnicama, ki ju je uporabljal pri tehtanju mamil. Preiskovalno delo, ki se je zaključilo v petek zvečer s hišno preiskavo in aretacijo, je startalo že decembra 2010, ko so goriški karabinjerji mobilnega oddelka opazili, da stanovanje mladega Gori-čana pogosto obiskujejo številni uživalci drog. Karabinjerji so mladeničevo stanovanje nadzirali do maja, medtem pa so njegovim strankam šestkrat zasegli manjše količine kokaina in marihuane. Na podlagi preiskovalnega dela karabinjerjev je goriško državno tožilstvo odredilo hišno preiskavo, ki so ga izvedli v petek v večernih urah. V stanovanju so karabinjerji našli okrog šest gramov kokaina, dva zavojčka s skupno 74 grami substance, ki je po vsej verjetnosti hašiš, dve tehtnici, ki ju je 23-letnik uporabljal za merjenje količine mamil in 630 evrov gotovine. Karabinjerji so mladeniča najprej odvedli na sedež pokrajinskega poveljstva, nato pa so ga pospremili v goriški zapor v Ulici Barzellini, kjer čaka na odločitev sodnika za predhodne preiskave. (Ale) GORICA - Trije mladoletniki so se ponesrečili v Svetogorski ulici Nevarna najstniška igra se je končala v bolnišnici Nevarna najstniška igra se je končala v bolnišnici, k sreči pa ni imela hujših posledic. Trije mladoletni Goričani so se včeraj dopoldne ponesrečili na zasebnem parkirišču v Svetogorski ulici, kjer so si - po vsej verjetnosti brez dovoljenja -, »izposodili« avtomobil in se zabavali z nekoliko predrzno vožnjo. Nesreča se je zgodila okrog poldne na ploščadi delavnice, ki ima sedež v stranski ulici v svetogorski mestni četrti. Trije prijatelji, ki naj bi bili po včerajšnjih informacijah stari med 13 in 14 let, so preskočili zaklenjeno ograjo, nato pa so sedli v avtomobil, ki je bil parkiran pri delavnici, ga prižgali in preizkusili svoje vozniške sposobnosti. Med vožnjo je eden izmed treh izgubil nadzor nad vozilom, ki je trčilo v zid in se prevrnilo. Na kraju so posredovali goriški policisti in gasilci, prišla pa je tudi rešilna služba 118, ki je dva mladeniča prepeljala v bolnišnico. Eden izmed njiju je zadobil telesne poškodbe, njegovo zdravstveno stanje pa naj ne bi bilo zaskrbljujoče. (Ale) Ponesrečenega najstnika so peljali v bolnišnico z rešilnim avtom BUMBACA / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. junija 2011 9 VOLITVE - Privatizacija vodne oskrbe, jedrski program in zakon o upravičeni zadržanosti V Gorici poleg štirih državnih tudi trije občinski referendumi obnovljene i Volišča odprta danes do 22. ure in jutri med 7. in 15. uro - Goriško občinsko posvetovanje le danes do 20. ure samostojnosti SOVODNJE Praznujejo 60-letnico Italijanski državljani se bodo danes in jutri izrekli o štirih referendumskih vprašanjih, ki zadevajo privatizacijo oz. udejanjanje profitne vodne oskrbe, jedrski program na italijanskem ozemlju in zakon o upravičeni zadržanosti. Volišča bodo odprta danes od 8. do 20. in jutri med 7. in 15. uro. Na volišče pridemo z veljavnim osebnim dokumentom in volilno izkaznico; če je nimamo, smo jo izgubili ali izčrpali prostor za žige, lahko novo volilno izkaznico dvignemo v volilnih uradih posameznih občin, ki so danes in jutri odprta ves čas glasovanja. Ob državnih referendumih se bodo Goričani samo danes med 8. in 20. uro izrekli še o treh občinskih posvetovalnih referendumih, katerih pobudniki so združenje Verdi del giorno in združenje radikalcev Trasparenza e partecipazione. Goričani bodo odgovarjali na tri referendumska vprašanja. Na glasovnici rožnate barve bo vprašanje: Ali se strinjate, da bi bil med ljudske posvetovalne organe, ki jih predvideva statut občine Gorica, vključen tudi sklep o ljudski iniciativi? Na glasovnici modre barve bo vprašanje: Ali se strinjate, da bi bil posvetovalni referendum - 77. člen statuta občine Gorica - veljaven ne Priprava volišča v Gorici BUMBACA glede na število volivcev, ki bi se ga udeležilo? Na glasovnici oranžne barve pa bo vprašanje: Ali se strinjate, da bi odbor garantov sestavljal en predstavnik občine, en predstavnik refe- rendumskega odbora in pravobranilec s predsedniško funkcijo? Preštevanje glasov občinskih referendumov se bo začelo drevi takoj po zaprtju volišč. Goričani bodo za občinske referendume volili v istih poslopjih kot za državne, vendar v različnih prostorih, ki bodo označeni z letaki rumene barve. Na voliščih v Ločniku, na osnovnih šolah Rismondo in Fran Erjavec v Štan-drežu so naleteli na nekatere arhitektonske ovire, zato bodo združenja prostovoljcev nudila pomoč volivcem z gibalnimi težavami. Odbor garantov, ki je skrbel za pripravo občinskega referenduma, zagotavlja, da ne bo težav z žigi na volilnih izkaznicah. Kdor ima na volilni izkaznici na voljo prostor le za en žig, se lahko mirne duše odpravi na volišče, saj bodo predsednik volišča občinskega referenduma dali žig na hrbtno stran dokumenta. Pobudniki občinskega referenduma pozivajo Goričane, naj gredo množično glasovat in naj bodo potrpežljivi, če bo treba počakati nekaj minut v vrsti. Goriška občina obvešča, da bo zaradi referendumov matični urad jutri odprt le med 8.45 in 12. uro, popoldne pa bo zaprt. GORICA - Projekt dijakov 2. razreda zavoda Žiga Zois Vrt na šolskem dvorišču Aprila so posadili razno spomladansko zelenjavo, ki je maja bogato obrodila Dijaki 2. razreda Žige Zoisa ob svojem vrtu FOTON.N. REFERENDUM Poziv k udeležbi »Četrt ure časa moramo posvetiti svoji prihodnosti. Z referendumi imamo možnost, da neposredno soodločamo o nekaterih pomembnih državnih in tudi krajevnih vprašanjih.« Tako poudarja pokrajinski koordinator Slovencev v Demokratski stranki Aleš Waltritsch, ki poziva vse volivce, naj se referendumov udeležijo. »Pomembno je doseči kvo-rum, da se odločitve ljudi uveljavijo in upoštevajo. Zato je bistvenega pomena, da gre čim več državljanov na volišča že v jutranjih urah, kar bo spodbudilo tudi manj prepričane volivce, da se odpravijo volit,« poudarja Waltritsch in opozarja, da bodo poleg štirih vsedržavnih referendumov Goričani prvič volili tudi za tri občinske referendume. »Za občinske referendume bo mogoče glasovati samo do 20. ure, in sicer v istih poslopjih kot za državne referendume, a v drugih voliščih, ki bodo označena z rumeno barvo. Za tovrstno razlikovanje se moramo zahvaliti občinski upravi, ki ni želela, da bi se občinski referendumi izvajali vzporedno z državnimi,« pojasnjuje Waltritsch in opozarja, da je udeležba na občinskih referendumih zelo pomembna. »Goričani bomo dobili tri glasovnice, in sicer o ukinitvi kvo-ruma za občinske referendume, o možnosti, da občani sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov, in o spremembi odbora garantov, ki bi ga po novem lahko sestavljali en predstavnik občine, en član referendumskega odbora in pravobranilec,« pojasnjuje Waltritsch in opozarja, da je podobne predloge opozicija že predstavila občinskemu svetu, desnosredinska večina pa jim je odločno nasprotovala in preprečila njihovo uresničitev. V Sovodnjah se intenzivno pripravljajo na Občinski praznik, ki bo letos še posebej slovesen, saj poteka 60-letnica ponovne upravne samostojnosti. Prvi občinski svet je bil 24. junija leta 1951, odtlej pa je občina odraz prisotnosti in življenjskosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Jubilej bodo počastili na slavnostni seji naslednjo nedeljo, 19. junija, ob 18. uri v sovodenjski telovadnici. Ob uradnem programu bodo domača društva poskrbela za krajši kulturni program. Praznik se bo nadaljeval na prireditvenem prostoru ob Kulturnem domu v Sovodnjah, kjer bodo isti večer odprli razstavo domačih umetnikov. Sledil bo ples s skupino Ognjeni muzikanti. Od ponedeljka dalje bo na novem nogometnem igrišču potekal tudi nogometni turnir, 23. junija pa se bo v telovadnici pričel Mednarodni odbojkarski turnir brez meja, na katerem sodelujejo ženske mladinske državne reprezentance iz Španije, Italije, Nemčije, Rusije in Brazilije. Turnir, ki se bo zaključil 27. junija, prireja ŠZ Soča, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Ravno tako v četrtek, 23. junija, ob 19. uri bo odprtje razstave domačih vin, ob 21. uri pa bodo članice KD Oton Župančič uprizorile veselico Tri gracije, sledil bo ples s skupino Turn Around. V petek, 24. junija, ob 20. uri bo nastopila plesna skupine AKŠD Vipava, ob 21. uri se bo pričelo tekmovanje v bri-školi, ob 21. uri ples in glasba s skupino Studio 80. Sobotni program bo namenjen najmlajšim z nastopom otrok gledališke skupine KD Sovod-nje in veselo urico s čarodejem Ale-xom. Ob 20. uri bodo odprli razstavo kruha, olja in gubance, za ples bo poskrbela skupina Happy day. Praznik se bo zaključil v nedeljo, 26. junija, z nastopom godbe na pihala ZPK iz Vile-ša in plesne skupine Terpshihore. Od 21. ure dalje ples in glasba s skupino Spring. V nedeljo, 19. junija, petek, 24. junija, soboto, 25. junija, in nedeljo, 26. junija, od 19. ure dalje bo odprt tudi otroški kotiček. Občinski praznik je sad skupnega organizacijskega napora društev, ki delujejo na območju sovodenjske občine in sicer AKŠD Vipava, ŠZ Soča, ŠD Sovodnje, Združenje športnih ribičev Vipava, KD Sovodnje, KD Skala, KD Danica, PD Vrh Sv. Mihaela, KD Karnival, Civilna zaščita, ZPK So-vodnje in PD Rupa-Peč. V sklopu projektnega področja hi-droponike ali gojenja rastlin v vodi so se dijaki 2. razreda trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois odločili, da bodo primerjali gojenje rastlin v vodi s tistim v zemlji. Vse se je začelo z zamislijo dijaka, da bi šolsko dvorišče spremenil v šolski vrt. Vsem se je to zdelo fino in poučno. Z velikim veseljem in dobro voljo so se dijaki odpravili do ravnateljice, ki jim je projekt odobrila. V začetku januarja so izbrali prostor za obdelovanje na kraju, kjer je največ sonca. Vsak posameznik si je izbral svoj kos zemlje. Ta je bila na žalost trda in polna kamenja. Vse nepotrebno so odpeljali na bližnji griček, na katerem se je nahajala šota, ki jim je prav prišla zaradi svoje rodovitnosti. S samokolnico so črno zemljo odpeljali na vrtiček in ji dodali umetno gnojilo. Ko so zemljo obdelali, so počakali nekaj tednov, da bi se zračna temperatura zvišala. Po dolgem in nestrpnem pričakovanju so se v drugem tednu aprila lotili sejanja. Posejali so spomladansko po-vrtnino, ki si jo je vsak dijak sam izbral. Pri izbiri le-te so bili časovno vezani, saj so morali projekt izpeljati do konca maja, ko so to dejavnost predstavili na goriški pokrajini. Posejali so korenje, bučke, kumarice, rdečo peso, solato, motovilec, rukolo, radič in redkvice. Po velikonočnih počitnicah so dijaki že občudovali svoje pridelke. Vreme jim je bilo v zadnjih dveh tednih zelo naklonjeno, tako da se je maja na šoli vsako sredo odvijal zelenjavni trg. Dijaki 2. razreda Žige Zoisa PALKIŠČE - Društvo Kras priredilo izlet v Kekčevo deželo Na obisku pri Mojci in Kekcu Prihodnjo soboto, 18. junija, prirejajo zaključni nastop otrok, ki so se v zadnjih mesecih udeležili Otroških uric Pri kulturnem društvu Kras Dol-Po-ljane so v okviru Otroških uric, ki so ravnokar pri koncu, priredili izlet v Kekče-vo deželo, kamor so se z avtobusom s Pal-kišča odpravili konec maja. Najprej so postali v gozdnem muzeju na Trbižu, kjer so spoznali, katere živali živijo v okoliških gozdovih, nato pa so prispeli v Kranjsko goro, kjer jih je pričakalo presenečenje: ekipa slovenskega uredništva televizije Rai, ki jih je nato spremljala med obiskom Kek-čeve dežele in pripravila prispevek. Začetno jim je nekoliko ponagajal dež, potem pa je k sreči nehalo deževati. Otroci so najprej srečali hudobnega Bedanca, ki je hotel zase eno od mamic za kuharico. Nato sta otroke v svojo hišico povabila Mojca in Kekec in jim zašepetala posebno skrivnost, ki je ni noben otrok ni razkril. Kekec je nato izletnike pospremil do tete Pehte, ki jih je pogostila s kruhom, čajem in korajžo. Skupaj so na koncu zapeli in za zaključek je izmed oblakov posijalo še sonce. Iz Kranjske gore so se napotili v Jesenice v pivovarno Kazina, kjer so jih po- Izletniki društva Kras v Kekčevi deželi FOTO K.K. gostili. Odrasli so lahko pokusili domače pivo, natakarica pa jim je pojasnila, kako ga pridelujejo. Zadovoljni zaradi lepo preživetega dne so se nato vrnili proti domu. Pri društvu Kras so zelo zadovoljni z uspehom izleta, ki se vključuje med pobude za oživitev društvenega življenja. Zdaj se društveni odborniki in člani pripravljajo za zaključno prireditev, ki bo v soboto, 18. junija. Na njej bodo otroci pokazali, kaj so se v zadnjih mesecih naučili v okviru Otroških uric. Uro prireditve bodo sporočili v prihodnjih dneh. 10 Nedelja, 12. junija 2011 GORIŠKI PROSTOR / Srečanje na Gradini BUMBACA čanja udeležil tudi Mauro Gaddi, predsednik društva Julia@est, ki skrbi za promocijo zgodovine in narave kraškega teritorija ter sodeluje z zadrugo Rogos. Ob sklepu je bilo soglasno domenjeno, da pri- DOBERDOB - Na Gradini predstavitev dejavnosti Gospodarskega razstavišča Ljubljanski sejem vabi goriške turistično-kulturne ustanove Letos so se v Ljubljani uspešno predstavili Slovenci iz Benečije in Kanalske doline Sprejemni center Gradina v Doberdobu je bil slikovito prizorišče informativnega srečanja, na katerem je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani (GR) predstavilo sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, ki bo na porsedu od 26. do 29. januarja 2012. Po uvodnem pozdravu predsednice gostujoče zadruge Rogos Ane Černic sta predstavnica GR Špela Bratun in odgovorna za odnose z javnostimi Marjana Lavrič na kratko orisali omenjeni sejem. Gre za največjo tovrstno prireditev v državi, ki ima ambicijo, da bi se iz slovenske razsežnosti razširila na območje delovne skupnosti Alpe Jadran, ki šteje kakih 24 milijonov prebivalcev. Letošnja izdaja je dosegla več kot 300 ponudnikov turističnih storitev, 16 tisoč obiskovalcev in preko 250 časnikarjev in medijev. Skupno s predstavnikom fundacije PKD in nosilcem projekta (Ne)Znano zamejstvo Slavkom Mežkom so povedali, da so se na zadnjem sejmu ob vseh domačih in tujih destinacijah predstavile tudi turistično-kulturne organizacije iz Benečije in Kanalske doline pod skupnim geslom Mi smo tu(rizem). To je povzročilo precej zanimanja med občinstvom in specializiranimi operaterji, od tod tudi vabilo, da bi se naslednje leto podobno promovirali predstavniki in organizacije iz Goriškega. Zato so bili na informativno srečanje povabljeni predstavniki goriških kulturnih, krovnih in stanovskih organizacij ter turistični operaterji. Nova podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic, ki skrbi tudi za turistični resor, je izrazila interes ustanove, da bi bila zraven pri takšni udeležbi. Pokrajina Gorica namreč uresničuje projekt Kras 2014+, v programu katerega je ovrednotenje narave in zgodovinskih pomnikov iz prve svetovne vojne, kar se povsem spaja z enogastro-nomsko in turistično promocijo. Doberdboska podžupanja Luisa Gergolet je izpostavila potrebo, da bi se o tej priložnosti v prvi vrsti izrekli operaterji sami in druge organizacije; v kolikor bi bil za to interes, bi lahko bile v oporo tudi javne uprave. Na srečanju so sodelovali predsednica goriške ZSKD Vesna Tomsič, predstavniki SDGZ Davorin De-vetak ter Avguštin Devetak in Aleš Wal-tritsch za SGGZ. Vsi ti naj bi preverili interes pri včlanjenih in drugih operaterjih oz. drugih sredinah za tovrstni skupni nastop in če bo lahko prišlo do podobnih si-nergij, kot je to uspelo Benečanom. Ponudba ljubljanskega GR je namenjena vsem, ki jim je pri srcu vrednotenje naših krajev in ljudi, zato se je sre- sotni bodo o tem informirali druge morebitne zainteresirane ustanove in operaterje ter preverili, če lahko pride do soglasja za predlagani skupni nastop oz. druge oblike udeležbe iz Goriškega na ja- nuarskem sejmu Alpe-Adria Turizem in prosti čas. Kdor želi podrobnejših informacij, se lahko obrne na omenjene stanovske in kulturne organizacije. Davorin Devetak GORICA - Na vinski prireditvi na Trgu Sv. Antona Rebula protagonist Predstavili konzorcij vinarjev z Oslavja - Danes zaključek z degustacijo »ptičjih« vin Predstavitev konzorcija proizvajalcev zlate rebule z Oslavja BUMBACA Pevski zbori upokojencev zapeli V soboto, 4. junija, je bil v Kulturnem domu v Prva-čini slovesen popoldan, saj je Pokrajinska zveza društev upokojencev Severne Primorske v sodelovanju z Društvom upokojencev iz Prvačine priredila Revijo pevskih upokojenskih zborov. Kulturni dom ima svoje dejavnosti v veličastni stavbi točno pred sto leti zgrajenega Sokolskega doma, ki je veliko let ponosno povezoval slovensko so-kolsko gibanje na Goriškem. Revija, ki poteka vsako leto v Sloveniji v posameznih krajih Goriške, želi ne samo zbliževati pevce, ampak tudi tkati boljše stike med društvi. Za uvod sta ob 17. uri nastopila pevski zbor Društva žena Prvačina in zelo številen pevski zbor osnovne šole iz Dornberka ter Prvačine; pridni otroci so se v sončno obarvanih majicah zelo lepo izkazali. Sledili so naslednji Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško FOTOE.D. zbori: mešani pevski zbor Slavec Solkan, ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško pod vodstvom Aleša Hobana, mešani pevski zbor Klasje Bukovi-ca-Volčja Draga, ženski pevski zbor društva upokojencev Idrija, mešani pevski zbor društva upokojencev Cerkno, ženski pevski zbor društva upokojencev in društva invalidov iz Ajdovščine in moški pevski zbor Šempeter. Ok koncu revije so vsi zbori mogočno zapeli še Vstajenje Primorske ob spremljavi Prvačke pleh muzike. Med gosti revije sta bila najprej podžupan Nove Gorice, nato še župan Matej Terčon. Program se je razvijal po zaslugi organizatorjev Alojza Vitežnika, Klare Štrancar, Vesne Humar in sodelavcev. Vsem gre iskrena zahvala. V polno zasedeni veliki dvorani je petju sledilo ob dobri zakuski zelo prijetno srečanje članov zborov, organizatorjev in številnega občinstva. (ed) Zlata rebula z Oslavja je bila protagonist včerajšnjega, drugega dne prireditve Vina in meje - Starodavni in novi vinorodni kraji (»Vini e confini - Antichi e nuovi ter-ritori del vino«). Z novinarjem Davidejem Paolinijem so se včeraj pod šotorom na Trgu sv. Antona v Gorici pogovarjali mladi člani konzorcija za ovrednotenje zlate rebule, ki ga sestavlja šest vinarskih podjetij z Oslavja, in sicer Primosic, La Castellada, Fiegl, Dario Princic, Il Carpino in Radikon. Cilje konzorcija je predstavil Marko Pri-mosig, ki je poudaril, da je zlata rebula tesno povezana z Oslavjem, zato pa si prizadevajo, da bi to briško avtohtono sorto spoznalo in cenilo čim več ljubiteljev žlahtne kapljice. Prireditev se bo nadaljevala še danes; ob 17.30 bo Paolini srečal Piera Pittara, ob 19.30 pa se bo pogovarjal s Paolom Vodo-pivcem. Ob 21. uri bo Stefano Cosma vodil degustacijo »ptičjih« vin; udeleženci, ki bodo odšteli tri evre, bodo lahko pokusili vina Oselot iz kmetije grofov De Puppi iz kraja Villanova dello Judrio, Ocelot iz vinarskega podjetja Marca Scolarisa iz Šlo-vrenca in Ucelut, ki ga pridelujejo v Por-denonu. Vina bodo pospremili krajevni siri. Vinsko prireditev, ki se bo zaključila ob 23. uri, bo še danes spremljala enogastro-nomska tržnica z dobrotami iz raznih krajev Italije, ob katerih so včeraj in v petek postajali številni obiskovalci; stojnice so posejane v Ulicah Garibaldi in Mazzini, na Trgu Cavour in v Raštelu. ŠTANDREŽ - Danes Dvesto mladih pevcev Januarja letos novoizvoljeni izvršni odbor Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica si je zadal kot eno izmed primarnih nalog vsestransko okrepiti dejavnost in vlogo otroških ter mladinskih zborov vključenih v to ustanovo. Jasno je namreč, da so prav otroški in mladinski zbori tisti temeljni kamen, na katerem se nato gradi vsa nadaljnja zborovska dejavnost: več takih zborov bomo imeli in številčnejši bodo, večja bo naša gotovost, da bo v naslednjih letih generacijska presnova odrasle zbore ne samo obdržala na današnjem nivoju, ampak jih bo še okrepila. Seveda pri tem ne gre samo za kvantiteto, ampak tudi za kvaliteto. Dvigniti kvalitetni nivo otroških in mladinskih zborov pomeni pripraviti mladim pevkam in pevcem boljše izhodišče za trenutek, ko bodo prestopili v odrasle zbore. Pomeni pa tudi nuditi pevovodjem odraslih zborov ljudi z boljšo osnovno pripravo, tako, ki omogoča hitrejšo in dolgotrajnejšo kvalitetno rast. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, kot piše tudi v novem statutu ZCPZ Gorica, da se Združenje »navdihuje po vrednotah krščanstva in demokracije ter svojo dejavnost namenja zaščiti in vrednotenju jezika, kulture in identitete slovenske manjšine v Fur-laniji-Julijski krajini in na celotnem državnem teritoriju.« Spoznavanje in vsrkavanje pozitivnih vrednot in ljubezni do naroda pa se mora začeti že v mladih letih; samo tako zastavljeno delo nam lahko daje poroštvo, da bo naša mladina dozorela v odgovorne, premočrtne osebnosti, ki bodo trdna opora za obstoj in razvoj naše slovenske zamejske skupnosti. Koncert cerkvenih pesmi otroških in mladinskih zborov, ki ga Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica, v sodelovanju z Župnijo sv. Andreja Apostola prireja danes v cerkvi v Štandrežu ob 19. uri, spada prav v okvir krepitve dejavnosti teh zborov in prikaza njihovih dosežkov na področju cerkvenega petja. »Ne pozabimo namreč, kako globoko je ta zvrst zasidrana v naše ljudi, s kakšnim veseljem med mašnimi obredi prisluhnemo ubranemu petju, kakšno praznino občutimo, ko ga ni. To, da toliko naših otroških in mladinskih zborov z velikim navdušenjem goji tudi cerkveno petje nam vliva gotovost, da bomo lahko še naprej med nedeljskimi in drugimi pobožnostmi prisluhnili ubranim glasovom,« poudarjajo iz ZCPZ Gorica. Sam program se bo začel s pozdravom Daria Bertinazzija, predsednika ZCPZ Gorica. Sledili bodo nastopi mladinskega pevskega zbora Emil Komel, ki ga vodi Damijana Čev-dek Jug, župnijskega otroškega zbora Štandrež pod vodstvom Lucrezie Bogaro, otroškega zbora Plešivo in otroškega zbora F. B. Sedej iz Števerjana, ki ga vodi Martina Hlede, mladinskega zbora Rupa-Peč pod vodstvom Zu-lejke Devetak, otroškega zbora Štma-ver, ki ga vodi Nadija Kovic, otroškega zbora Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Karen Ulian in otroškega zbora Veseljaki iz Doberdoba, ki ga vodi Lucija Lavrenčič Terpin. V sklopu sodelovanje med Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica in Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst ter čez-mejnega sodelovanja bodo nastopili še trije zbori, in sicer mladinski cerkveni zbor Devin, ki ga vodi Olga Tavčar, mladinski pevski zbor župnije Vrtojba pod vodstvom Mojce Maver Pod-bersič in čezmejni goriški mešani mladinski pevski zbor Primož Trubar, ki ga vodi David Bandelj. Skoraj vse zbore bodo spremljali tudi razni in-štrumentalisti, ki bodo igrali na harmonij, kitare, flavto, violino itd. Pripravlja se torej izredno pester nedeljski večer, na katerem bodo dobrodošli vsi ljubitelji petja. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. junija 2011 1 1 Giovanni Postal in Udo Grobar V Hiši Ascoli v Ulici Ascoli v Gorici bo jutri ob 17.15 predstavitev knjige »Ac-cade al confine: Storia di Giovanni Postal e Udo Grobar«, ki jo je napisal Gian-luca Scagnetti. Gre za roman, ki opisuje zgodbo cestarskega delavca Giovannija Postala, ki je bil prva žrtev južnotirolskega terorizma leta 1961. Udo Grobar je namišljeni junak, ki doživlja spore med Slovenci in Italijani v Trstu in Gorici v povojnem obdobju, nato pa spopade v Rožni dolini med slovensko teritorialno obrambo in jugoslovansko armado leta 1991. Poleg avtorja bodo na predstavitvi spregovorili prof. Majda Bratina, direktor TV Telepordenone Gigi Di Meo in major Srečko Lisjak, ki je leta 1991 leti vodil napad teritorialne obrambe naju-goslovanske tanke v Rožni dolini. »Mental coaching« V dvorani Bergamas v Gradišču bo jutri ob 16. uri predavanje na temo »Mental coaching«, med katerim bodo pojasnili, kako dosegati boljše športne rezultate z umsko pripravo. Med gosti bo tudi odboj karica Elisa Togut. Vstop bo prost. GORICA - Natečaj prometne vzgoje za osnovnošolce Kolo odšlo v Štandrež Štandreška osnovna šola Fran Erjavec se je uvrstila na končno drugo mesto V centru Lenassi v Gorici se je pred nekaj dnevi sklenil 45. natečaj prometne vzgoje Giorgio Gruden, ki ga v goriških šolah prirejajo občinski redarji. Ob zaključku natečaja so izpeljali pisni test in izpit varne vožnje s kolesom na strukturiranem igrišču za prometno vzgojo, ki ga je pokrajina zgradila ob sedežu civilne moto-rizacije. Letošnjega natečaja se je udeležilo 250 petošolcev iz 14 razredov. Osnovna šola Frana Erjavca iz Štandreža se je uvrstila na častitljivo drugo mesto; zaslugo za tako dobro uvrstitev gre pripisati zlasti učencu Patriku Cingerliju, ki je pod mentorstvom učiteljice Marie Jarc brezhibno opravil oba izpita. Nagrajencu je bilo podarjeno kolo, a tudi njegovi sošolci so bili nagrajeni z majico in ne nazadnje s kolesarskim vozniškim dovoljenjem. Od sedaj naprej bo kolesarski promet tudi po njihovi zaslugi varnejši ne samo v Štandrežu, ampak tudi kje drugje po svetu. Patrik Cingerli s sošolci in novim kolesom BUMBACA /Primorski išče raznašalko/ca za Gorico-Pevmo-Štmaver Za vse informacije pokličite na tel. 0481-533382 À Koncerti [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 0481-76039. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 17.30 »Garfield il supergatto«; 20.10 - 22.10 »Una notte da leoni 2«. Dvorana 2: 15.15 - 17.30 - 20.00 -22.10 »X-Men: l'inizio« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 15.45 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Tutti per uno«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Garfield il supergatto«; 20.10 - 22.10 »Una not-te da leoni 2«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »X-Men: l'inizio« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Tut-ti per uno«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 -20.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare«. Dvorana 2: 16.00 - 17.30 »Garfield il supergatto«; 20.10 - 22.10 »Una not-te da leoni 2« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 15.10 - 17.30 - 20.00 -22.20 »X-Men: l'inizio«. Dvorana 4: 18.00 »Paul«; 16.00 -20.15 - 22.15 »Senza arte nè parte«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 - 22.15 »The Tree of Life«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare«. Dvorana 2: 17.30 »Garfield il super-gatto«; 20.10 - 22.10 »Una notte da leoni 2« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.20 »X-Men: l'inizio«. Dvorana 4: 18.00 »Paul«; 20.15 -22.15 »Senza arte nè parte«. Dvorana 5: 17.40 - 20.20 »The Tree of Life«. SKD HRAST v sodelovanju z OPZ Veseljaki vabi na glasbeni utrinek v četrtek, 16. junija, ob 18.30 na sedežu drustva Hrast. Igrata Aleš Lavrenčič (violina) in Jurij La-vrenčič (violončelo). SKD HRAST prireja koncert »Tri pehare sreče« v soboto, 18. junija, ob 20.45 na dvorišču pred župnijsko dvorano v Doberdobu (v primeru slabega vremena pa v dvorani). Sodelujejo OPZ Veseljaki, MePZ Frančišek Borgija Sedej - Štever-jan, MePZ Hrast in mladinska dramska skupina Hrast. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATELIER vabita na Snovanja 2011: v ponedeljek, 20. junija, ob 21. uri v vili Olivo ob palači goriške pokrajine na Korzu Italia nastop študentov, ki obiskujejo tečaj skupinske igre na jazz oddelku z naslovom »Zig zag«. 41. FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE bo potekal med Borovci v Šte-verjanu v petek, 1. julija, ob 20. uri s prvim tekmovalnim večerom, v soboto, 2. julija, z drugim tekmovalnim večerom in v nedeljo, 3. julija, ob 17. uri s finalnim delom. S Izleti SPDG vabi člane in prijatelje na 40. srečanje planincev v nedeljo, 12. junija, na So-larjih v priredbi planinske družine Benečije. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri z Rožne doline (na slovenski strani). Informacije in prijave - glede na še razpoložljiva mesta - Vlado tel. 0481-882079. Kdor se bo srečanja udeležil z lastnim sredstvom, naj se na Solarje pripelje pravočasno. Ob 9.30 je namreč napovedan začetek pohodov. V popoldanskem času bo uradni del srečanja s kulturnim sporedom in planinskim druženjem. 2SL -'■ET1 W iHüJVild kOVib Konferenca za Italijo Sodelujejo Krožek Anton Gregorčič Kulturni center Lojze Bratuž Društvo vojnih veteranov »Kras 1« 20. OBLETNICA SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE Slavnostni govornik Janez Janša Minister za obrambo RS v času osamosvajanja Poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Predsednik Slovenske demokratske stranke Nastopajo: DVS Bodeča neža - zborovodja Mateja Černic Šolski orkester SCGV Emil Komel - dirigent Luigi Pistore Povezuje: dr. Martina Valentinčič Petek, 17. junija 2011 - ob 19.00 - Kulturni center Lojze Bratuž Drev. 20. septembra 85 - Gorica Po proslavi Vas vljudno vabimo na družabnost Pod lipo v Števeijanu, Klanec 14, kjer nas bo razveseljevalo Društvo pritrkovalcev Lokavec. □ Obvestila POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA GORICA »MORJE ZABAVE« bo delovalo od 13. junija do 22. julija in od 22. avgusta do 9. septembra. Ob zadostnem številu prijavljenih bo zagotovljen prevoz iz Romjana, Doberdoba in Sovodenj; vpisovanje v upravi Dijaškega doma, tel. 0481-533495 vsak delavnik od 13. do 18. ure. ŠPORTNA ŠOLA DIJAŠKEGA DOMA GORICA za učence od 5. razreda osnovne šole do 3. razreda nižje-srednje šole bo delovala od 13. junija do 22. julija; vpis možen po tednih, tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt od ponedeljka, 13., do petka, 24. junija. MLADINSKI DOM vabi mlade iz srednje šole na Izzive 2011 - poletne dejavnosti od 13. do 24. junija in na zeleni teden od 24. do 29. junija; informacije po tel. 0481546549, 0481-536455 ali 328-3155040. VIPAVA IN ZSŠDI organizirata kotalkar-ski kamp s plesno delavnico, ki bo na Peči od 13. do 24. junija; informacije in Goriška Mohorjeva družba vabi na predstavitev knjige TRNOVSKEPlonote ibrol in uredil JOŽE 5UŠMEU O knjigi bo govoril Jože Šušmelj Četrtek, 16. junija 2011 ob 18. uri v galeriji Ars, Travnik 25 v Gorici prijave po tel. 333-9353134 (Elena) in 320-0220059 (Jelka). SSO za Goriško vabi včlanjene organizacije in društva, da se udeležijo seminarja o arhivskem vodenju, ki bo v torek, 14. junija, ob 18. uri v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Organizacija in izvedba seminarja sta v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice. OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI in družbo Rogos prireja športni kamp za otroke od 6. do 12. leta starosti v telovadnici in v občinskem parku v Doberdobu, popoldne pa v centru Gradina od 20. junija do 1. julija; vpis je možen do 17. junija, informacije in prijave na okval@virgilio.it ali po tel. 328-1511463 (Ingrid). 20. TURNIR ŠTABEACH poteka na dvorišču Doma Andrej Budal v Štandrežu v organizaciji kulturnega društva Oton Župančič. Organizatorji bodo pripravili fotografsko razstavo ob 20. obletnici turnirja ter glasbena večera 17. junija in na dan finala, 25. junija (DJ skupina Best Company). POLETNE DELAVNICE MAVRICA - Šc Melanie Klein v sodelovanju z občino So-vodnje bodo potekale od 4. do 22. julija za otroke od 3. do 10. leta starosti; vpisovanje do 18. junija na sedežu ŠC Melanie Klein v Sovodnjah (pot na Roje 25) vsako soboto od 9. do 13. ure, informacije po tel. 334-1243766, vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 18.30 do 20.30, www-melanieklein.org. TABORNIKI RMV vabijo osnovnošolce in srednješolce na dvodnevni tabor »Gremo mi po ... naše«, ki bo v soboto, 18., in v nedeljo, 19. junija v Gabrjah. Zbirališče bo ob 9.30 nasproti gostilne Tommaso, zaključek v nedeljo ob 16.30 na tabornem prostoru. Tabor je namenjen članom in vsem otrokom, ki bi radi spoznali taborniško organizacijo. Vsak se lahko tabora udeleži v celoti ali le delno (nekajurni obisk), ob prihodu se hitro vključi v dejavnosti, za odhod pa se odločijo starši sami; informacije po tel.335-5316286 ali www.tabornikirmv.it. AŠZ MLADOST sklicuje v ponedeljek, 20. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva Jezero v Doberdobu redni občni zbor. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA nudi v mesecu juniju brezplačne poskusne lekcije raznih inštrumentov; informacije in prijave na goriškem sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508, gorica@glasbena-matica.com. GLASBENA MATICA IN KD SOVODNJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481531508, gorica@glasbenamatica.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo šolniki, ki so se izpopolnjevali na univerzah v Republiki Sloveniji, predstavili rezultate svojega študija v torek, 21. junija, ob 9.30 v večnamenskem centru v Jamljah. 0 Prireditve »ISRAEL DAY« bo potekal danes, 12. junija, v goriški sinagogi v Ul. G.I. Ascoli (tel. 0481-532115). Na programu ob 11.30 odprtje fotografske razstave »So-gnando Israele« Lorenza Cennija; ob 17. uri poseg Sare Gilad z izraelske ambasade v Italiji; ob 17.45 predstavitev knjige »Theodor Herzl: il Mazzini d'Israele« Luigija Compagne, sledila bo družabnost z glasbo. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi v četrtek, 16. junija, ob 18. uri v galerijo Ars v Gorici na predstavitev knjige »Zgodbe s Trnovske planote«. Zbral in uredil jih je Jože Šušmelj. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - konferenca za Italijo v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič, KC Lojze Bratuž in društvom vojnih veteranov »Kras 1« prireja 20. obletnico samostojnosti Republike Slovenije v petek, 17. junija, ob 19. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Slavnostni govornik bo Janez Janša, nastopala bosta DVS Bodeča neža in šolski orkester SCGV Emil Komel. Po proslavi bo družabnost Pod lipo v Števerjanu, Klanec 14, kjer bo sodelovalo društvo pritr-kovalcev iz Lokavca. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na kresovanje v sredo 22. junija, od 20.30 dalje. Družabni večer bo potekal na prireditvenem prostoru v Selcah. Prisotna bo Folklorna skupina Stu ledi iz Trsta. Ob priložnosti bo tudi nagrajevanje najlepših vencev. Prispevki Dana in Vojko Cijak darujeta 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu in 50 evrov za KD Oton Župančič iz Štandreža v počastitev spomina prijatelja Maria Muccija. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.30, Nada Doljak vd. Marini iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. JUTRI V RONKAH: 11.00, Oliviero Scar-pa (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 9.20, Anna Buranello vd. Immormino iz bolnišnice na pokopališče. H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man- zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 12 Nedelja, 12. junija 2011 / DUNAJ - Oster odziv na pobudo državnega sekretarja Ostermayerja Mladi proti vladnemu predlogu zakona o narodnih skupnostih Za sredo napovedan protesten shod mladinskih organizacij pred parlamentom CELOVEC/DUNAJ - Odpor proti vladnemu predlog ustavnega Zakona o narodnih skupnostih v Avstriji se krepi v organizacijah Slovencev na Koroškem in tudi pri manjšinah na Gradiščanskem. Prihodnjo sredo bodo stopile v akcijo proti načrtovanemu zakonu še mladinske organizacije koroških Slovencev s protestnim zborovanjem pred avstrijskim parlamentom na Dunaju. Mladinske organizacije koroških Slovencev, vključno s slovenskimi študentskimi klubi v Celovcu, Gradcu in na Dunaju, so pri tem deležne podpore tudi Hrvaškega akademskega kluba na Dunaju in drugih manjšinskih organizacij v Avstriji. Mladinske organizacije koroških Slovencev v pozivu na demonstracijo poudarjajo, da so se zastopniki treh slovenskih manjšinskih organizacij (NSKS, ZSO, SKS) v pogajanjih strinjali z novelo o manjšinskem zakonu, ne da bi za to sploh imeli legitimaci-jo.(?) »Nas, mlade pripadnike narodne skupnosti, sploh nihče ni vprašal ali upošteval naših zahtev. Tudi na ostale narodne skupnosti se ni nihče obrnil z vprašanji ali pa z informacijo, da bo »rešitev« o dvojezičnih napisih prizadela tudi njih,« poudarjajo mladinske organizacije in dodajajo, da se »še zdaleč ne strinjajo vsi s tem »kompromisom«, ki nam ga skušajo odgovorni prodati kot zgodovinski preboj.(??)« Po mnenju mladih koroških Slovencev zakonski osnutek, ki sta ga izdelala koroški deželni glavar Dörfler (FPK) in državni sekretar Ostermayer (SPÖ), nanj pa pristali tudi predsedniki NSKS, ZSO, in Avstrijski parlament bo prihodnjo sredo prizorišče protesta mladine proti noveli zakona o narodnih skupinah SKS, slabša aktualno zakonodajo in zasmehuje manjšinske pravice. »Ne upošteva mednarodnopravnih načel in prezira našo pravico do neposredne uporabe člena 7 državne pogodbe, saj je načrtovano, da bodo bistveni deli novele sklenjeni v ustavnem ran-gu. Topografija je zreducirana na minimum, ne samo glede števila napisov. Tudi definicija besede topografija je omejena. Z ureditvijo o uradnih jezikih pa je postala Avstrija svetovni predmet posmeha. avstrijske na- Zanimiv projekt Primorci beremo IZOLA - V primorskih knjižnicah že peto leto poteka projekt pod naslovom Primorci beremo. Več primorskih knjižnic je tako tudi letos povabilo bralce, da se jim pridružijo v branju del slovenskih avtorjev in slovenskega leposlovja. Projekt bodo sklenili 20. novembra s podelitvijo nagrad. V projektu sodelujejo devet osrednjih knjižnic iz slovenskih primorskih krajev Ajdovščine, Idrije, Ilirske Bistrice, Izole, Kopra, Nove Gorice, Pirana, Sežane, Tolmina, projektu pa se pridružuje tudi Narodna in študijska knjižnica Trst s Slovensko knjižnico Damirja Feigla v Gorici. Kot so sporočili iz izolske knjižnice, Primorci vsako leto v sklopu projekta preberejo nekaj tisoč knjig slovenskih avtorjev in s tem potrjujejo, da so Slovenci zanimivi za branje in vredni pozornosti. V štirih letih je bilo v vseh primorskih knjižnicah prebranih skupaj kar 16.618 knjig, kar po mnenju organizatorjev, projekt uvršča med največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji. Na bralnem seznamu je letos 51 proznih del in 12 pesniških zbirk. Bralci, ki bodo v času trajanja projekta prebrali pet proznih del in eno pesniško zbirko, bodo ob zaključku projekta poleg pohvale prejeli tudi knjižno nagrado. (STA) WORK EXPERIENCE Pogoji: brezposelnost, bivališče v FJK, 18 let starosti Trajanje: 6 mesecev (?20 ur) Honorar na uro: 4,5 € Dodatne informacije: www.adformandum.eu TRST, Ul. Ginnastica 72 tel. 040 566360 ts@adformandum.eu GORICA, Korzo Verdi 51 tel. 0481 81826 go@adformandum.eu www.adformandum.eu Sedež: Gorica SODELAVEC V TAJNIŠTVU POMOČNIK NA PODROČJU MARKETINGA ANIMAT0R OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI Sedež: Trst POMOČNIK V URADU ZA VARNOST IN HIGIJEN0 P0M0ČNIKVADMINISTRACIJI SODELAVEC ZA ZBIRANJE PODATKOV BANČNI OPERATER SODELAVEC V UREDNIŠTVU KNJIGARNAR KULTURNI ANIMAT0R naložba v tvojo prihodnost! Af A D FORMANDUM impresa sociale • socialno podjetje EVROPSKA UNIJA Evropski (oclalnl tldad asa UNI EN ISO 9001:2009 rodne skupnosti«, poudarjajo manjšinske organizacije v svojem pozivu na demonstracijo prihodnjo sredo z začetkom ob 14. uri pred parlamentom na Dunaju. Organizatorji protestnega shoda okrog parlamenta so Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju, na Koroškem in v Gradcu, Koroška dijaška zveza, ?Mlada enotna lista ter Hrvatski akademski Klub. Na vse bolj sporen osnutek zakona se je včeraj vnovič odzval tudi Koordinacijski odbor hrvaških organizacij in društev in pri tem zvrnil trditve državnega sekretarja Josefa Ostermayerja, češ, da je urad zveznega kanclerja o zakonu informiral tudi gradiš-čanske Hrvate. »Nikoli nas ni direktno informiral o novelizaciji zakona o dvojezičnih napisih«, je v odgovoru na Ostermayerja poudaril govornik koordinacijsekga odbora Jo-zi Buranits in dodal, da »ostaja nesprejemljivo, da strankarsko nevezane, najbolj aktivne in reprezentativne organizacije niso bile vključene v pogajanja.« Petar Tyran od Hrvaškega tiskovnega društva pa je dodal, da so pravne formulacije vprašanja koroške topografije v osnutku zakona »trojanski konj« za avtohtone narodnosti v Avstriji. Za Zelene na Koroškem pa je nesporno, da mora biti vklučena v seznam krajev z dvojezičnimi napisi tudi Dobajna v občini Hodiše. »Besedilo povpraševanja o dvojezični topografiji jasno poudarja, da gre za 164 krajev in za vasi z 17,5-odstotnim deležem slovensko govorečih. Dobajna torej jasno izpolnjuje kriterije za dvojezičen napis«, je poudaril občinski odbornik Zeleno-alternativne liste v Hodišah Albrecht Grießhammer. Slednji se je v tej zadevi medtem že obrnil tudi na avstrijsko zvezno vlado, njegovo pobudo po postavitvi table v Dobajni pa so podprle tudi SPÖ, ÖVP in BZÖ v hodiškem občinskem svetu. »Zdaj izhajam iz tega, da bo avstrijski parlament pri sklepanju ustavnega zakona seznam dvojezičnih krajev primerno razširil še za Dobajno,« upa lokalni politik skupne liste Zelenih in slovenske EL. Ivan Lukan VIDEM, TRST - Dunajska morilka Dva moška zabetonirala, tretjega pa ima rada VIDEM, TRST - »Kdo ve, kaj si bo o meni mislil moj novi partner.« To je baje glavna skrb 32-letne Estibaliz Goidsargi Carranza Zabala (na sliki Ansa), Mehičanke s španskim potnim listom, ki so jo v petek v Vidmu aretirali zaradi dvojnega umora. Morilko so prepeljali v tržaški zapor, kjer je oddelek za ženske zapornice, v pričakovanju izročitve avstrijskim oblastem. Estibaliz, ki je v drugem mesecu nosečnosti (bodoči oče je ravno njen novi partner), je na Dunaju ubila svojega bivšega moža (leta 2008) in tudi naslednjega partnerja (lani). Trupli je zrezala na kose in zabetonirala v stanovanjskem poslopju, v katerem stanuje in upravlja sladoledarno. V ponedeljek so inšta-laterji, ki so nameščali nove cevi, v kosih betona v kleti odkrili človeške ostanke. Mehi-čanka je sedla v taksi, prevozila več kot 400 kilometrov in se v torek znašla v Karniji. »Črna vdova« je izkoristila gostoljubnost domačinov, v petek pa jo je v Vidmu aretirala policija in zvečer so jo zaslišali kriminalisti. Vprašali so jo seveda, zakaj je ubila oba moška, Estebaliz pa je v dobri italijanščini odgovorila, da sta bila do nje nasilna. Povedala je, da je uporabila puško in motorno žago. Z Rolandom, njenim sedanjim partnerjem, pa je vse v redu, »njemu ne bi naredila nič hudega«. Kmalu naj bi žensko obiskala mehiška veleposlanica v Italiji. IL Nedelja, 12. junija 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme VLOGA ALCIDEJA DE GASPERIJA PRI ROJEVANJU EVROPSKE INTEGRACIJE Prisluhnimo krivicam tudi takrat, kadar doletijo samo druge Maria Romana De Gasperi* »Tkemo te vezi potrpežljivo in vztrajno, čeprav je včasih videti, kot da bi šlo za Pene-lopino platno,« je večkrat dejal Alcide De Gasperi v zvezi s počasnostjo, s katero so evropske države sprejemale odločitve in obveze, kadar je šlo za idejo enotnosti Evrope. Pot, po kateri smo postali evropski državljani, za nas ni bila lahka. Začela se je s strahom, da se bomo morali odpovedati posebnostim svojega življenja, svojemu pogledu na življenje in na lastno zgodovino. Potem pa je prišel trenutek, ko je demokratični Zahod razmišljal, da se bo bolje zaščitil pred možnimi Stalinovi invazijami, če se bo predstavil z voljo iskanja utemeljenih razlogov, ki bi privedli do kooperacije in v naslednji fazi do evropske integracijeTakrat se je zamisel o evropski zvezi postavljala kot edina alternativa diktaturam desnice in levice, vojni, razhajanjem med državami. Za ljudi krščanske vere, kot so bili Adenauer, Schumann in De Gasperi, je bila bistvena sestavina združene Evrope tista oblika solidarnosti, ki je prikazovala novo sodelovanje med narodi kot najvišjo obliko ljubezni do bližnjega, ob čemer je bilo zajam- čeno spoštovanje svobode posameznih držav. Niso namreč mogli verjeti formuli devetnajstega stoletja, po kateri naj bi Bog na zemljevid zemeljske oble zarisal meje, ki bi jih bilo treba braniti z življenjem. Moj oče, ki ga je že v šolskih klopeh prevzela italijanska civilizacija, ko je v prebiranju klasikov prav tako zaznaval razloge za ponos, je bil že takrat državljan Evrope, kot podložnik avstro-ogrske monarhije, ki je s svojimi zakoni povezovala različne dežele in etnije. Kot človek, ki je živel ob meji, se je moral srečevati s težavami takega sožitja, še zlasti kadar ni sad skupne volje, ampak samo odraz močnejšega. Za življenje potrebuje dva jezika, italijanščino in nemščino. Pred seboj ima dve civilizaciji, ki se v zgodovinskih dogajanjih prepletata, čeprav izvirata iz drugačnih korenin. Vendar mu postaja potreba po vsakodnevnem sožitju jasnejša med obiskovanjem dunajske univerze. Nekateri njegovi zvezki z zapiski univerzitetnih predavanj, ki jih dopolnjujejo osebna razmišljanja, pa tudi vsebine na hitro prebranih knjig in prav tako na hitro zapisane, ne kažejo samo na željo po učenju, ampak na ne- nehno prisotnost vzporednih stvarnosti, ki lahko tudi ob naravnih nasprotjih živijo in delajo skupaj. V juniju 1911 je bil De Gasperi izvoljen za poslanca v dunajski državni zbor, kamor je vsak predstavnik prinašal svoje breme protestov in predlogov za spremembe, kjer lahko vprašanje splošnega interesa preseže latentne spore ali nasprotovanja med narodi. Ravnovesje, ki izhaja iz tega, je kasneje razmišljal De Gasperi, bi bilo lahko videti kot sodelovanje ali soglasje, dejansko pa gre za rezultanto neštetih različnih teženj. Ali bi lahko rekli, da ga je ta parlament privedel do razmišljanja o moderni zamisli evropske zveze? Mislim, da ne, vendar lahko zagotovo trdim, da je že razmišljal kot evropskim človek, ker je moral preseči meje narodnosti, da je od nacionalizma ohranil samo tisto, kar je bilo vezano na specifično civilizacijo nekega naroda. S kulturnega središča, ki ga je predstavljal srednjeevropski svet, je mogoč kritičen pogled na vprašanja narodov, vojn, težkega življenja manjšin. On je bil vernik in kot tak je odklanjal nasilje, nasprotoval je vojni. V parlamentu je povzdi- gnil glas v korist šibkejših, proti krivičnemu molku bogatih držav, proti uničenju in smrti. Balkanske vojne in prva svetovna vojna so bile v ozadju njegovih pozivov k človečnosti, k razumevanju in za pravice zatiranih. Še preden je Italija stopila v vojno je imel De Gasperi nalogo, da obiskuje taborišča za begunce, da pomaga in prinaša nekaj upanja. Vsak dan se pred njim vrstijo Slovenci, Istra-ni, Madžari, Tridentinci, prepeljani daleč od svojih krajev. Vojno je gledal izza meja, kjer ni bilo navdušenja in poguma, kjer prihaja na površje krutost smrti, ki povezuje zmagovalce in premagane. Val nasilja ga je prepeljal med te raznolike ljudi, ki govorijo pet, šest različnih jezikov in mu vdahnil upanje, da bi bilo tega čim prej konec. Najbolj živ mu je ostal spomin na evropske ljudi, povezane v trpljenju. Videti je, da je ta spomin ohranil tudi leta 1951, ko je spregovoril v Svetu Evrope in dejal, da se moramo varovati pred »grozovito dediščino državljanskih vojn, kajti tako moramo z zornega kota svetovne zgodovine razmišljati o evropskih vojnah ... to prepletanje agresij in maščevanj, duha hegemonije, pohlepu po bogastvu in po ozemlju . Proti tem bacilom razkroja in zatona, medsebojnega nezaupanja in moralnega razpada se moramo boriti.« Po koncu vojne, ko jer bila Tridentin-ska združena z Italijo, so ga italijanski nacionalni interesi privabili v parlamentarni boj. Vendar je nekaj let kasneje prišel fašizem, zapor in nato delo v Vatikanu. Od mesta voditelja stranke je zdrsel na mesto navadnega uradnika, pisal je kartončke v knjižnici. Ni pa izgubil poguma in upanja ter je v petih letih največje moči fašizma, od 1933 do 1938, objavljal v reviji Illustrazione vaticana mednarodni pregled. Na ta način se je ukvarjal z Evropo. V času, ko so pod diktaturami padale vse katoliške stranke, nemški centristi, avstrijska ljudska stranka, češkoslovaški krščanski socialci, ni bil De Gasperi samo opazovalec, čeprav se je s psevdonimom Spectator tako podpisoval, ampak je pisal o bližnjih in daljnih dogajanjih in je s tem pričevanjem potrjeval svojo politično izbiro. V 120 člankih se je ukvarjal z mednarodnimi dogodki, vendar z moralno usmeritvijo in z vsebinsko predstavitvijo, ki sta v preseganju samega dogodka umeščala dogajanja v politično dimenzijo. To preučevanje in poglabljanje raznih evropskih vprašanj mu je zagotovo koristilo kasneje, ko je bilo treba graditi temelje evropske skupnosti. Po koncu 2. svetovne vojne pred njim ni stala samo nova stranka, ampak zahtevna koalicijska vlada; umestno je vprašanje, kaj ga je prepričalo, da se je zavzemal za enotnost evropskih narodov. Na prvem mestu je bila zagotovo potreba po obrambi miru, ki je bil dosežen po drugem grozovitem pokolu. Vendar pa ni želel, da bi njegovemu prepričanju pripisovali samo obrambne namene, in je zapisal: »Združeno Evropo želimo zaradi nje same, ne zato, da bi jo zoperstavili drugim.« Tukaj bi se lahko vprašali: ali je njegova vizija evropske integracije še aktualna? Zagotovo se niso spremenili temeljni razlogi, kot na primer načeli bratstva in enotnosti, na katerih temelji naša vera in ki se v družbi pretvarjajo v pravičnost in svobodni razvoj človekove osebnosti. »Za združitev Evrope, je dejal De Gasperi, moramo verjetno več porušiti kot zgraditi, treba je zavreči svet predsodkov, svet malenkostnosti, zamer in egoizmov.« Razmišljal je, da je vse to možno v ozračju miru, ki je uresničljivo samo v svobodi. Slednja lahko preživi samo ob gospodarskem stanju, ki mora biti tudi temelj socialne pravičnosti. Tako se sklene krog: nemogoče je težiti k enotnosti, če ni svobode in pravičnosti in torej demokratične ureditve. Za to enotnost je delal vztrajno in s trdno voljo. Tu bi rada spomnila na srečanje šestih zunanjih ministrov v Strasbourgu v decembru 1950 na konferenci za Evropsko obrambno zvezo. Tu sta prišli do izraza volja in modrost za vzpostavitev političnih temeljev Evrope. Prisotni so bili Schumann, Adenauer, Van Zeeland, Stricher. Razprava je tekla o vprašanjih v zvezi z oblikovanje evropske obrambne vojske. De Gasperi je od vsega začetka pospešil korak: »Primerno bi bilo, če pustimo ob strani tehnična vprašanja ter se osredotočimo na izrazito politične in ustavne aspekte,« je dejal. Kot izhaja iz zapisnikov so se, namesto tega, ukvarjali z vprašanji oblikovanja nabora vojakov, dolžine vojaškega roka, in podobnim. V središču je bilo vprašanje zveze NATO in atomske oborožitve. In tu je De Gasperi ponovno izpostavil temeljno vprašanje, da evropske vojske ni mogoče oblikovati, če prej ne bo rešeno politično vprašanje, to je značilnost evropske povezave. In medtem ko so vsi ministri poskušali reševati vsebinska vprašanja, je De Gasperi ponovno opozoril, da je treba prvenstveno rešiti politično vprašanje, ki je predpogoj za nadaljnje dogovore. Prepričan je bil, da je nujno, da bi morala biti v trenutku, ko bo sporazum predložen posameznim parlamentom, popolnoma jasna volja do oblikovanja skupnih političnih institucij. Zato se je tudi zavzemal za uvedbo skupščine v evropski organizaciji, medtem ko bi moral biti izvršni odbor kolegialne oblike in odgovarjati bi moral predstavniški skupščini. »V vsakem primeru moramo oblikovati nekaj, kar bi bilo atraktivno za evropsko mladino; oblikovati moramo poziv, na katerega bi mladi lahko odgovorili. Kako naj bi sicer opravičili prenos tako pomembnih delov državne suverenosti na skupna telesa, če istočasno ne vlijemo narodom upanja, da bodo lahko uresničili nove ideje,« je opozoril. Ko je tako govoril so se po dolgi diskusiji njegovem razmišljanju pridružili: najprej Schumann, nato Adenauer, ostali so sledili. To je bilo dolgo delo, ves dan in pozno v noč, ne da bi ga prekinil spanec ali da bi se kdo oddaljil zaradi drugih obveznosti. Ob koncu tega dolgega dneva je De Gasperi dejal: »To je priložnost, ki jo imamo; izgubljena bo, če zanjo ne zagrabimo sedaj.« Notranja politika posameznih držav je nato preusmerila ta načrt. Leta 1954, ko se je na drugih področjih že začelo prvo uresničevanje evropske integracije, so nacionalni parlamenti spodkopali načrt o Evropski obrambni zvezi, ki je vseboval kal politične enotnosti. »To ni vprašanje parlamentarne igre, kjer so možni kompromisi. To je temeljni kamen. Če ne naredimo evropske unije danes, jo bomo morali čez kako desetletje. Sam Bog ve, kaj se bo do tistega trenutka še lahko zgodilo. Vidiš, nekaj mi pravi, da bi v tej bitki lahko zmagali, če bi bil v Bruslju. Odgovorne ljudi bi soočil z njihovo vestjo, še prej kot z njihovo politiko in prepričan sem, da ne bi zapustili srečanja, če ne bi prej podpisali sporazuma,« mi je takrat dejal moj oče, čigar življenje se je počasi iztekalo. Leto dni prej je na okrogli mizi v Svetu Evrope z drugačnimi poudarki opozoril na neizbežnost enotnosti Evrope: »Težnja k enotnosti je stalnica zgodovine, ljudje najprej v zarodku, komaj zaznavno navežejo medsebojne stike in počasi oblikujejo homogeno skupnost; bolj kot se človeška družba širi, bolj teži k enotnosti. Ljudje nosijo v svojem instinktu, še preden se to pojavi v njihovih srcih, to, kar Bog želi od njih: ut unum sint, da bi bili ena sama stvar.« Če želimo torej zares dokazati, da življenje teh velikih ljudi, kot so bili Schumann, Adenauer in De Gasperi, ljudi ob meji, ki so doživljali podobne izkušnje, ni bilo zaman, si moramo prizadevati, da tej Evropi vlijemo dušo. Naučiti se moramo prisluhniti krivicam, tudi kadar doletijo samo druge, in razumeti, da so težave maloštevilnih težave vseh. Delajmo z manj osebnega in državnega egoizma in predvsem soočajmo se z vizijo skupnosti z vprašanji, ki obstajajo izven naše Evrope. Zdi se mi, da je to naloga, ki so jo oni nakazali naši mladini: vdahniti politično dušo temu velikemu podjetju, ki se je rodilo v viziji miru ob zori novega sveta na naši evropski celini. *Maria Romana De Gasperi (na fotografiji na manifestaciji ob dnevu Evrope 9. maja 2011 v Temišvaru) je hči Alcideja De Gasperija. Besedilo je prebrala na konferenci o mladih in Evropi, ki je bila tistega dne v romunskem mestu. Prevod iz italijanščine Bojan Brezigar. 14 Nedelja, 12. junija 2011 NEDELJSKE TEME / starsi Predšolski otroci preživijo v vrtcu veliko časa, saj običajno obiskujejo vrtec od ponedeljka do petka, do osem ur dnevno. Pri procesu vzgoje starši igrajo prvo in nenadomestljivo vlogo, vendar je prav zaradi daljšega časa, ki ga otroci preživijo izven doma bistvenega pomena, da se vrtec in dom med-seboj tudi dopolnjujeta. Lepo je, ko starši poznajo in zaupajo delu vzgojiteljic ter so tudi sami soudeleženi pri nekaterih pobudah, ki se v vrtcu vršijo v teku šolskega leta. V vrtcu Ubalda Vrabca v Bazovici so starši že nekaj let aktivno vključeni v delo in življenje otroškega vrtca. Sami vodijo raznolike delavnice, ki so seveda primerne in prilagojene glede na starost otrok. Predšolski otroci so vedoželjni in obiskujejo vrtec zato, da se učijo najrazličnejših spretnosti in veščin v igrivem in sproščenem okolju, in to prav v obdobju, ko so njihove sposobnosti dojemanja izredno visoke. Letos smo v bazovskem vrtcu izvedli številne pobude, kot so na primer plesne delavnice z mamicama Erico in Bredo. Oni dve dalj časa sodelujeta s folklorno skupino Stu ledi. Že več let zaporedoma imamo delavnice ruskega in nemškega jezika pod vodstvom mamic Ljudmile in Veronike, saj sta oni dve ruskega oziroma nemškega materinega jezika. Letos smo z mamico Ljudmilo pripravili tudi sladico, in sicer sirnike iz Ukrajine. To je običajna ukrajinska jed, ki smo jo v vrtcu pripravili in pojedli za mali- V • in co, saj je gospa Ljudmila po poklicu prav kuharica. V neposredni bližini vrtca smo obiskali dve kmetiji, kjer sta doma mamici Martina in Katja. Vedno smo tam dobrodošli, še posebno v obdobju, ko se na kmetijah skotijo mladiči. Očka Iztok je po poklicu psiholog in psihoterapevt otrok in mladostnikov. V vrtcu nam je pokazal nekaj iger, ki vodijo otroke k spoznavanju in obvladovanju čustev, kot so npr. veselje in jeza. Mamica Fabrizia pa se ukvarja z mikrobiologijo in je zaposlena v laboratoriju. Prinesla nam je mikroskop ter nam pripravila zanimivo učno urico, tako smo lahko tudi v vrtcu opazovali bakterije. Predhodno nam je dala posebno zmes v katero smo vsi najprej odtisnili umazane roke, potem pa še čiste. Pod mikroskopom smo opazovali bakterije pred umivanjem in po umivanju rok. Otrokom je na primeren način obrazložila kdaj in zakaj je tako pomembno redno umivanje rok, tako v vrtcu kot doma. Mamica Deva pripravlja televizijske oddaje za Slovenski program v okviru Deželnega Sedeža RAI 3, zato smo v vrtcu prav rade volje posneli prispevek za oddajo KOCKA. V vrtec je prispela s celotno njeno ekipo, otroci so se tako učili nastopanja pred Dejavno Priprava sirnikov iz Ukrajine z mamico Ljudmilo / NEDELJSKE TEME Nedelja, 12. junija 2011 15 ;>st o čustvih z očkom Iztokom telekamero. To je bila enkratna izkušnja, snemanje pa je obenem tudi ena izmed oblik dokumentiranja vzgojno-didaktičnega dela. Mamica Anita in očka Peter sta v spomladanskem času prebarvala klopi in pe-skovnik, zato je tudi njuna zasluga, da imamo pred vrtcem lep in urejen vrt. Vzgojiteljici se iskreno zahvaljujeva vsem staršem za sodelovanje, pomoč in razpoložljivost, saj njihov trud in doprinos je v obogatitev celotne vzgojno-izobraževalne ponudbe, istočasno pa imajo priložnost, da njihovim otrokom podarijo lepa in nepozabna doživetja. SIRNIKI (UKRAJINSKA SLADICA) Za 4 osebe 200 gr. skute 1 jajce 2 žlici sladkorja peščico rozin, kijih predhodno namočimo v mleku 3 žlice moke 1 vanilijev sladkor med olje Skuto, jajce, sladkor, moko, rozine in vaniljijev sladkor pomešamo v skledi, dokler ne dobimo homogene zmesi. S pomočjo žlice zmes oblikujemo v manjše kroglice in te ocvremo v ponvi na vročem olju. Vroče sirnike prelijemo z medom...DOBER TEK! Mamica Fabrizia nam je razkrila mikroskop preko katerega smo opazovali bakterije, ki se naberejo na naših rokah 16 Nedelja, 12. junija 2011 NEDELJSKE TEME Ne bomo podrobno opisovali dobro poznanih znakov napada peronospore, koristno pa se nam zdi, da na kratko spregovorimo o koledarju inkubacijske dobe te glivice, ki nam omogoča, da na osnovi opazovanja temperature in padavin lahko tudi sami dovolj točno določimo čas škropljenja. / OB LETOŠNJIH PODNEBNIH RAZMERAH Peronospora posebej nevarna Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB BAKTERIJA Pomoč EU proizvajalcem zaradi škode BRUSELJ - Evropska komisija je povečala ponudbo za pomoč evropskim proizvajalcem vrtnin zaradi škode, ki so jo utrpeli po izbruhu okužbe z bakterijo E.coli. Namesto 150 milijonov evrov pomoči sedaj predlaga 210 milijonov evrov podpore oškodovanim kmetom, je v Bruslju povedal komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos. Evropska komisija je nov predlog pomoči predstavila, potem ko so kmetijski ministri EU v torek na izrednem zasedanju v Luk-semburgu zavrnili njen prvotni predlog ukrepov. Ta je bil, da se oškodovanim proizvajalcem sadja in zelenjave pomaga za obdobje od 26. maja do konca junija, da se jim nadomesti 30 odstotkov izpada prihodka in da je ovojnica pomoči v prvi fazi 150 milijonov evrov. Španska ministrica Rosa Agui-lar Rivero je v odzivu na ta predlog v torek opozorila, da proizvajalec, ki je ostal brez prodaje, ob takšni pomoči preprosto propade. Poleg povečanja obsega pomoči je komisar naznanil tudi razširitev seznama vrtnin, za katere je zaradi njihovega padca prodaje oziroma cen mogoče dobiti pomoč. Peronospora je v naših podnebnih razmerah nedvomno gospodarsko najpomembnejša glivična bolezen vinske trte. Še posebej je nevarna v deževnih letih, kot nas učijo izkušnje s preteklosti, saj lahko povzroči ogromno škodo, ki se odraža še v naslednji vegetacijski dobi. Bolezen je sicer vinogradnikom dobro znana in o njej pišemo vsako leto, a ne bo odveč, tudi upoštevajoč izredne količine letošnjih padavin, če damo nekaj navodil za njeno zatiranje. Čas škropljenja Ne bomo podrobno opisovali dobro poznanih znakov napada peronospore, koristno pa se nam zdi, da na kratko spregovorimo o koledarju inkubacijske dobe te glivice, ki nam omogoča, da na osnovi opazovanja temperature in padavin lahko tudi sami dovolj točno določimo čas škropljenja. Tega koledarja upoštevamo inkubacijsko dobo, to je čas, ki poteče od okužbe, do katere pride ob padavinah, do pojava bolezenskih znakov. Ta čas je odvisen od temperature. Višja je temperatura, krajša je inkubacijska doba. Ob visoki temperaturi 28 - 30° je inkubacijska doba 6 - 7 dni. Ob nižji temperaturi 20 - 24° pa se podaljša za 2 -3 dni. Najvidnejši znaki okužbe na listih so okroglaste pege rumenkasto-vodenaste barve, ki jih imenujemo »oljni madeži«. Po nekaj dnevih se pojavi v okviru madežev na spodnji listni strani bela plesniva prevleka. S čim škropimo V tem mesecu uporabljamo sredstva, ki vsebujejo aktivno snov MANKOZEB (Agrizeb 80, Dithane M45, Aspor Z) ali FOLPET (Curzate Effe). Škropivu dodamo močljivo žveplo, da preprečimo napad oi-dija. Lahko seveda v tem obdobju zatiramo peronospero tudi z bakrenimi pripravki (bordojska brozga ali bakrovi kloridi). Če je v teku napad ali če želimo zmanjšati število posegov, tudi glede na deževno vreme, zatiramo glivico s sredstvi, ki vsebujejo sistemsko učinkovino CIMO-XANIL in kontaktno učinkovino FOLPET, zato imajo dvojen učinek, ker delujeta si-nergično. Isto velja za fungicide, ki vsebujejo sistemsko aktivno snov METALAXIL ali BENALAXIL in kontaktno aktivno snov FOLPET ali MANKOZEB. Pri tem želimo poudariti, da traja učinek sistemskih pripravkov 12 - 14 dni, kontaktnih (bakrova sredstva ter sredstva ki vsebujejo MANKOZEB in FOLPET), pa le 7 dni. Pa še nekaj navodil o zatiranju OIDI-JA v mesecu juniju. V ta namen uporabljamo, kot že omenjeno, močljivo žveplo skupaj s sredstvi proti peronospori ali žveplo v prahu. Pri tem pa moramo upoštevati, da traja učinek močljivega žvepla 5 - 6 dni, učinek žvepla v prahu pa le 3 - 4 dni. Zato morajo biti, če so vremenske razmere kot letos ugodne za napad te glivice, posegi proti njej zelo pogosti. Da se izognemo pogostim posegom v vinogradu tudi glede na vremenski potek, kot smo že opozorili pri peronospori, uporabljamo sredstva z daljšim učinkom. V upoštev pridejo sledeče učinkovine: Spiro-xamina (Prosper 300CS), Metrofenone (Vivando), Trifloxistrobin (Flint), ter sredstva IBE. Med temi so: Fenbukonazol (Indar 5EW), Propikonazol (Tilt 25EC), Te-bukonazol (Folicur WG), Tetrakonazol (Concorde 40WG), ipd. Pri ekološkem zatiranju lahko uporabljamo proti peronospori bakrova sredstva, proti oidiju pa žveplo. KMEČKA ZVEZA Tečaj za nakup in uporabo fitofarmacevtskih sredstev Kmečka zveza sporoča, da se bo tečaj za pridobitev oz. obnovitev dovoljenja za nakup in uporabo fitofarmacevtskih sredstev začel v torek 14. junija 2011 in se bo odvijal na Opčinah v dvorani Zadružne kraške banke po sledečem programu: 1. lekcija bo v torek, 14. junija 2011, od 18. do 21. ure. Predaval bo agronom Stefano Vio na temo »Fitofarmacevtska sredstva: značilnosti, delovanje, strupenost, postopki aplikacije, tehnike in sredstva za nanašanje«. 2. lekcija bo v četrtek, 16.junija 2011, od 18. do 21. ure. Predaval bo agronom Stefano Vio na temo »Tveganja pri uporabi fitofarmacevt-skih pripravkov, njihov način delovanja; varstveni ukrepi pred njihovo uporabo, sanitarna kontrola in prva pomoč v primeru zastrupitve«. 3. lekcija bo v četrtek, 21. junija 2011, od 18. do 21. ure. Predaval bo dr. Mario Gregorič, ki bo podal pregled obdelane snovi na podlagi prvega sklopa vprašanj izvzetih iz uradnega zbornika, ki sestavljajo izpitni vprašalnik. 4. lekcija bo v ponedeljek, 27. junija 2011, od 18. do 21. ure. Dr. Mario Gregorič bo podal celoten pregled obdelane snovi na podlagi drugega sklopa vprašanj izvzetih iz uradnega zbornika, ki sestavljajo izpitni vprašalnik. Kmečka zveza naproša tečajnike, da pridejo na prvo lekcijo pol ure pred začetkom (ob 17.30) ter obvezno prinesejo s seboj dva koleka po 14,62 evrov, dve sliki formata za izkaznice in fotokopijo osebne izkaznice ter davčno številko (C.F.), ki jih je treba priložiti prošnji za izdajo dovoljenja. Prošnjo bojo tečajniki izpolnili na začetni lekciji. Še je čas za prijavo na tečaj. Kdor želi, lahko izpolni vse navedene obveznosti v ponedeljek 13. junija na sedežu zveze. NASVETI STROKOVNJAKA Na vrsti je sejanje cvetače in brokolov Sedaj je pravi čas, da sejemo cvetačo in brokole. Zato ju bomo podrobneje opisali. CVETAČA (Brassica oleracea convar. botrytis var. Botrytis) spada v družino kapusnic ali križnic (Brassicaceae). V to družino spadajo tudi zelje, ohrovt, kodrasti kapus, repa, redkev in nekatere druge zelenjadnice. Za prehrano uporabljamo tisti del rastline, ki se razvije v obliki rože. V bistvu predstavlja roža odebeljena cvetna stebla. Od vseh kapusnic je najlaže prebavljiva. Cvetača vsebuje veliko vitaminov in mineralov, posebno pa kalija in kalcija. Cvetača je glede pridelovalnih razmer zahtevnejša od ostalih kapusnic. Raste v vseh tipih tal. Najbolje vsekakor raste v globokih, organskih in dobro nama-kanih tleh. Cvetača slabo prenaša zastajanje vode. V kolobarju je bolje, da ne sledi sami sebi, niti ne ostalim kapusnicam, plodovkam in drugim vrtninam teh družin. Cvetača raste v zmernih podnebjih. Suša in visoke temperature jo prisilijo v predčasen nastavek cvetnih organov. Najlepše se cvetača razvije jeseni, ko je bolj hladno, ali pa zgodaj spomladi. Ob vročem poletju ne dobimo kakovostnega pridelka, razen v primeru poletnih sort. Jesenske sorte sejemo od sedaj naprej, vse do začetka julija. Poletne sorte pa sejemo spomladi. Važno je, da sejemo vedno sorte v pravem času in da se strogo držimo navodil, ki so navedene na konfekciji. Pred gojenjem cvetače tla obdelamo 30 cm globoko. Cvetača je zahtevna glede organske snovi v zemlji, zato tla pred predelavo dobro pognojimo s hlevskim gnojem. Bolje je, da gredice nekoliko dvignemo, da ne bi zastajala voda. Sledi sejanje, ko se sadike primerno razvijejo, navadno to terja 4-5 tednov, jih presajamo na stalno mesto. Veliko bolj pogosto pa se zgodi, posebno med vrtičkarji, da sadike kupimo. Sadimo na razdalji 50-80 cm x 50 cm, odvisno od sorte. Sadike naj bodo mlade, zdrave in že na videz močne ter morajo imeti 2 do 3 liste. Po presaditvi dobro zalijemo in čez kak dan lahko dognojimo z mineralnimi gnojili. Pozneje, za krajše obdobje, nekoliko manj zalivamo, da sadike spodbudimo k boljšemu uko-reninjenju. To je pomembno, ker sadike na ta način razvijejo več korenin, kar pomeni, da lahko bolje kljubujejo suši. Med gojenjem zatiramo plevel in stalno zalivamo, posebno v sušnem obdobju. Cvetača zahteva veliko vode, sicer gre predčasno v cvet, posebno v primeru suše. Pri zorenju večina sort zasenčuje rože s svojimi notranjimi listi, da ostanejo bele, kot si jih pač želimo. Cvetačine glave spravimo takoj, ko dorastejo. Poberemo jih preden socvetja tvorijo cvet. Po navadi cvetača ne dozori istočasno, zato jo pobiramo postopoma, glede na velikost in zrelost glav. Cvetači sorodni so BROKOLI (Brassica oleracea convar. botrytis var. italica), ki tudi spada v družino kapusnic. Pri nas so primerni zlasti za obmorske, milejše kraje. Tudi brokoli razvijejo rože, podobno kot cvetača, po navadi pa so temnejše barve in niso tako zbite, kot pri cvetači. Brokoli so posebno v južnih deželah Italije zelo razširjeni. Gojimo jih na podoben način, kot cvetačo. Zelenjadnica vsebuje več vitaminov in mineralov, kot cvetača, predvsem je bogata s C vitaminom. Brokoli so v Italiji zelo razširjena povrtnina, zato so glavne sorte italijanskega porekla. V glavnem poznamo tri sorte: kalabrijsko, veronsko in rimsko. Razlike med temi so v glavnem v barvi in v obliki. Najbolj razširjena je kalabrijska sorta, Med vsemi je najbolj občutljiva na mraz. Za kalabrijsko sorto je za naše kraje važno, da izbiramo tiste podsorte, ki jih pobiramo pred hujšim mrazom. Tudi rimska sorta je precej občutljiva na nizke temperature. Veronski brokoli pa veliko bolje prenašajo mraz in so zato bolj primerni za naše kraje, zato te sorte lahko gojimo tudi pozimi. Tudi v primeru brokolijev je zelo važno, da se strogo držimo časa setve, ki je naveden na konfekciji Brokoli se prilagodijo različnim tlom. Važno je, da voda ne zastaja. Tla naj bodo tudi bogata z organsko snovjo, nevtralna ali rahlo kisla. Zahtevajo pa izrazito sončno lego. Važno je tudi, da površine kolobarimo. Brokoli naj si ne sledijo samim sebi za dve leti zaporedoma, niti ne ostalim kapusnicam. Brokoli sejemo maja in junija (zgodnje sorte) vse do začetka julija (pozne sorte). Po približno 30-35 dneh oz. ko rastlinice tvorijo 5 pravih listov, jih presadimo v obdelana in pognojena tla. Gnojimo bodisi s hlevskim gnojem, kot tudi s fosfor-nimi in kalijevimi gnojili. Veliko bolj razširjeno je, posebno po malih vrtovih, da rastlinice kupimo in presadimo. Presajamo jih v razdaljo 50 cm za 50 cm. Tudi za te sadike velja, da jih moramo stalno zalivati, saj zelo trpijio ob pomanjkanju vode. Ne smemo pa jih zalivati preveč, da voda ne zastaja. Ko rastlinica raste ji lahko dognojimo z dušikom, po možnosti v treh obrokih, vendar ne smemo pretiravati. Brokoli dajejo pridelek od konca poletja tja do začetka pomladi. Režemo jih, preden se razprejo cvetni popki. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 12. junija 2011 17 Na slikah; pod naslovom dvojezični prometni znak v Kanadi, desno premazani francoski del dvojezičnih napisov na Korziki. JEZIKOVNE PRAVICE FRANCOSKEGA PREBIVALSTVA KANADSKE DRŽAVE NEW BRUNSWICK Sistem, ki temelji na kombinaciji individualnih in kolektivnih pravic O jezikovnih pravicah govorimo zelo pogosto, vendar se običajno ne vprašamo, kaj te besede sploh pomenijo. Tudi o tem je bil govor na mednarodnem zasedanju o jezikovnih pravicah na univerzi v Teramu. Jezikovne pravice so skupek jamstev ali pravil rabe enega ali več jezikov v neki državi ali na delu ozemlja države. Te pravice so nedeljive in pogosto jih ni mogoče priznati samo posameznikom, čeprav je njihova temeljna naloga prav zaščita interesov posameznikov. Namen teh pravic je ohranitev kulturnega bogastva in jamčenje kulturne in jezikovne varnosti manjšinske skupnosti. S to definicijo je profesor Michel Doucet s kanadske univerze Moncon začel svoj poseg o stanju v kanadski zvezni državi New Brunswick, kjer poleg večinske angleške živi tudi dokaj številna manjšinska francoska skupnost. Določila o jezikovnih pravicah na tem teritoriju izhajajo iz treh temeljnih zakonov: iz kanadske listine o pravicah in svoboščinah, ki je besedilo ustavnega ranga, iz zakona o uradnih jezikih iz leta 1969 s spremembami, ki so jih sprejeli leta 2002 in iz zakona o priznanju enakopravnosti obeh jezikovnih skupnosti v državi New Brunswick iz leta 1981. Kanadska listina o pravicah in svoboščinah v 16. členu določa, da sta francoščina in angleščina uradna jezika v državi New Brunswick ter da se enakopravno uporabljata v zakonodaji in v vladi te države. Pravila določajo za oba jezika enako raven, med drugim tudi ločene institucije na področju izobraževanja in kulture, ki so potrebne za zaščito in promocijo obeh jezikov. Tu se seveda postavlja kar nekaj vprašanj: gre za resnične pravice ali samo za simbolna načela, so te pravice tudi operativno izvršljive, kdo lahko nastopa v imenu neke jezikovne skupnosti, kdo se lahko v praksi poslužuje teh pravic... in nazadnje, ali lahko posameznik pripada obema jezikovnima skupnostima? Naslednji členi zakona določajo enakopravno rabo jezikov na zasedanjih par- lamenta, popolno dvojezičnost pri objavi zakonskih besedil, arhivskega gradiva in zapisnikov zasedanj parlamenta pri čemer sta obe verziji uradni in enakovredni, pravico do rabe obeh jezikov v vseh sodnih postopkih in pravico do rabe obeh jezikov v vseh odnosih z oblastmi in do odgovora v istem jeziku. 23. člen zagotavlja staršem pravico, da v javnih šolah izobražujejo otroke v svojem jeziku. Podrobnosti o teh pravicah določa kanadski zakon o uradnih jezikih. Ta zakon vsebuje med drugim poglavja, namenjena poteku razprav v zakonodajni skupščini, objavo uradnih besedil, pravosodje, odnose z javnostjo, policijo, zdravstvo in delovanje občinskih uprav. Zakon o enakopravnosti obeh jezikovnih skupnosti v državi New Brunswick pa določa, da sta obe jezikovni skupnosti uradno priznani na istem ozemlju na vseh področjih, ki sodijo v pristojnost oblasti te zvezne države. Vlada je dolžna zagotoviti enak status in enake pravice obema skupnostma in predvsem njuno pravico do lo- čenih institucij na področjih, ki zadevajo kulturo, šolstvo in socialna vprašanja. Vlada mora s pozitivnimi ukrepi spodbujati, ob namenjanju finančnih sredstev in pri svoji politični dejavnosti kulturni, gospodarski, izobraževalni in socialni razvoj obeh jezikovnih skupnosti. New Brunswick je torej k vprašanju enakopravnosti jezikov pristopil na način, ki se razlikuje od načina, ki so ga glede teh vprašanj izbrali v Evropi. Ta pristop ni »ozemeljski«, ampak zadeva posameznike. Zaščita je popolna in velja za pripadnike jezikovnih skupnosti, ne glede ne to, kje živijo; teritorij torej ni razdeljen na območja, kjer prevladuje ena ali druga skupnost. Jezikovna zaščita torej zadeva institucije (šole, univerze, bolnišnice, itd.) in ne posameznih delov teritorija. Gre torej za kombinacijo individualnih in kolektivnih pravic, za priznanje enakopravnosti obeh jezikovnih skupnosti. »In vprašanje je, ali je to najboljša pot, vprašanje, ali to res vodi k dejanski enakopravnosti večine in manjšine,« je svoj poseg končal predavatelj. Korzičani zaman čakajo na priznanje uradnos ezika Sebastien Quenot z univerze v Cortiju na Korziki je spregovoril o vprašanju pravnega statusa korziškega jezika od leta 2002, ko je bil prvič sprejet zakon o korzijščini. Za zakon se je izrekla glavnina članov deželne skupščine, tako kot sta bila kasneje praktično s konsenzom sprejeta novi deželni zakon leta 2005 in strateški plan za jezik leta 2007. Vendar se nato ta pozitivni in obetavni začetek ni spremenil v dejansko jezikovno politiko. Osrednja ovira je še vedno francoska ustava, ki ne dopušča uradnosti drugih jezikov razen francoščine. Izhajajoč iz stališča, da je jezik socialna vez prebivalstva, obenem pa tudi kulturno bogastvo in priložnost za razvoj, je leta 2009 deželni poslanec Jean-Guy Talamoni, predstavnikavto-nomistične stranke Corsica Natzione In-dipendente predložil osnutek resolucije, ki bi korzijskermu jeziku zagotovila uradnost, seveda polegfrancoščine in na samem otoku. Vendar resolucija ni bila sprejeta, odraz dejstva, da ni bilo volje, da bi dvignila raven jezika. Proti resoluciji so se dvignile številne ustanove, začenši z državno agencijo za delo in uradom za preprečevanje diskriminacije (!), ki sta vztrajali pri stališču, da bi priznanje statusa urad- nosti temu jeziku predstavljala diskriminacijo in torej kršitev temeljnega načela enakosti, ki je ena izmed osnov francoske republike. Vtis, da zakonodaja iz leta 2002 daje korzijščini posebni status, je torej zavajajoč. Tu ne gre za enakopravnost, kar je razvidno tudi iz odnosa do šole. To namreč še vedno ureja država neposredno iz Pariza, ki tudi skrbi za zaposlovanje učiteljev, vendar pa dvojezične učitelje zaposluje dežela. Tako prihaja do nesporazumov in včasih do konfliktov, vsekakor pa do različnih ravni rednega in dvojezičnega pouka, kar potiska korzijščino v podrejeno stanje. Strateški plan, ki je bil sprejet leta 2007, torej ne rešuje bistvenega vprašanja, to je statusa jezika. Plan obstaja, manjka pa pravna osnova, na kateri bi ga uresničevali. Fragmentacija oblasti med osrednjo in deželno vlado dejansko daje vsem alibi, da ne ukrenejo ničesar, sklicujoč se na druge. Rešitev seveda obstaja, vendar je za francoske razmere očitno preveč radikalna. Quenot to rešitev vidi v priznanju uradnosti jezika (seveda poleg francoščine), kar bi bil po njegovem mnenju pogoj za nov strateški plan, ki bi zares vodil v priznanje, promocijo in utrditev jezika. Berberi v Alžiriji zaman čakajo na jezikovne pravice O vlogi berberskega jezika v alžirskem pravnem sistemu je spregovoril Nourredine Bessadi, profesor na alžirski univerzi Tizi Ouzou. Izpostavil je odnos med pravico do jezika, jezikom prava in pravico do jezika v pravu. Leta 2002 je alžirski parlament sprejel zakon, ki je priznal jezik tama-zight (to je uradni naziv berberskega jezika) kot alžirski nacionalni jezik. To pa ne pomeni, da je tamazight postal tudi uradni jezik v državi. Bessadi se je v svojem predavanju Švica: v javni upravi enakopravnost, vendar prevladujejo Nemci Emilienne Kobelt iz univerze v Lausannu v Švici je predstavila svetle in temne plati večjezičnosti v zvezi upravi v Švici. V tej državi so trije uradni jeziki, nemščina, francoščina in italijanščina, in štirje nacionalni jeziki, poleg omenjenih treh še retoromanščina. V državi je uveljavljeno načelo teritorial-nosti, kar pomeni, da se jeziki na različne načine uveljavljajo v posameznih kantonih. Kantoni so v glavnem enoje-zični, trije kantoni so dvojezični in en kanton je trijezičen. V zvezi upravi so uradno priznani trije jeziki; retoromanščine torej ni. Vsak uslužbenec mora poznati vsaj enega od teh jezikov. Dejstvo pa je, da v zvezni upravi prevladuje nemščina. Delno je to zagotovo zaradi dejstva, da gre za jezik, kateremu pripada 63 odstotkov prebivalcev, obstajajo pa še drugi razlogi. Zakonodaja je sicer zelo jasna, saj priznava glede jezika svobodo in enakopravnost ter zagotavlja ustrezno izobraževanje. Obstajajo pa tudi ovire: prva ovira je v nameščanju, ker po švicarskem sistemu vodje oddelkov sami izbirajo svoje sodelavce in prednost dajejo tistim , ki govorijo večinski jezik; ni naključje, da je nemščina izvirni jezik 80 odstotkov vseh uradnih objav v državi. Seveda se potem prevajajo v druge jezike, vendar so bila besedila najprej napisana v nemščini. Druga ovira je v neformalnem komuniciranju, ki je potrebno na delov- nem mestu. Znanje istega jezika omogoča normalno komuniciranje, nepoznavanje jezika, v tem, primeru nemščine, bi to komuniciranje otežilo. Zato prevladuje težnja po najemanju nemškega osebja. Tretja ovira je v tehničnih pripomočkih. Računalniki so, na primer, v glavnem opremljeni z nemško verzijo programov in z nemško tipkovnico, kar zopet otežuje najemanje ljudi, ki ne poznajo nemščine. Zadnja ovira pa je praktična težnja nadrejenih, da izbirajo uslužbence iz svoje jezikovne skupine. Tako se dogaja, da se kljub določilom o enakopravnosti tudi v švicarski zvezni administraciji uveljavlja predvsem nemško govoreči del prebivalstva, na škodo drugih jezikovnih skupnosti. osredotočil na vprašanje rabe jezika v pravnem sistemu in še posebej v sodstvu. Do leta 2002 ta jezik v Alžiriji sploh ni bil priznan. Edini uradni jezik je bila arabščina, dejansko pa so v družbenih in pravnih odnosih uporabljali francoščino, ne da bi za to obstajala kakršnakoli pravna osnova. Z zakonom leta 2002 naj bi se odnos do berberskega jezika spremenil. To se dejansko ni zgodilo in priče smo bili dvemi paradoksalnimi dejstvi: ta-nazight ni pridobil statusa uradnega jezika, kajti nacionalni jezik ni nujno tudi uradni jezik, v sodstvu pa se je še naprej redno uporabljala francoščina, seveda popolnoma brez pravne osnove. Če se torej tradicionalno pravo izvaja v vseh jezikih, saj o tem ne odločajo uradna sodišča, po drugi strani izvajanje uradnega prava poteka uradno v arabščini, dejansko pa v francoščini. Državljani so tako soočeni z dvojno pravno kulturo. Ker uradno pravo počasi izrinja vse oblike tradicionalnega prava, postajajo jezikovni problemi vse večji. Berberi ne govorijo arabščine, tudi francoščine ne, ustava pa v 3. Členu ne priznava berberskemu jeziku enakopravnosti. Veliko Berberov na sodiščih molči, ker jezika ne poznajo in ne razumejo, kaj se dogaja, do prevajalcev pa nimajo pravice, ker so alžirski državljani. Tako se jim dejansko odreka pravica do obrambe, ki je ena temeljnih človekovih pravic. To pa je po Bessadijevih besedah v kričečem nasprotju s pojmovanjem človekovih pravic v moderni državi, kar želi biti Alžirija. glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 9/V GLASBENO POLETJE Vse delavnice za sedanje in bodoče glasbenike Priljubljena Easy Guitar Od 20. do 24. junija Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika, petje, likovno ustvarjanje, igra so sestavine, ki so postavile pobudo Mednarodnega festivala Kras "Easy guitar" na vrh lestvice najbolj priljubljenih poletnih delavnic. Zamisel je prikupna in sodobna, saj se otroci naučijo prvih osnov igranja na kitaro in hkrati angleščine s strokovno usposobljenimi mentorji. Od 20. do 24. junija se bo magija posrečene formule ponovila v novem središču Sklada Mitja Čuk na Opčinah (Repentaborska 66), kjer se bodo dejavnosti odvijale od 8. do 14.ure. Tu se bodo tečajniki soočali vsak dan s prijaznim nasmehom in večstranskim znanjem koordinatorja delavnice Daria Vivianija in njegovih sodelavcev, Michaela Barka in Janoša Ju-rinčiča. Na voljo je tudi izposoja kitare za začetnike. Zaključni nastop bo v petek, 24. junija ob 17.00. Prijavnice so na spletni strani www.festivalkras.com. Vpisovanje bo možno do 15. junija. Musicplanet 2 v Križu Od 4. do 8. julija Musicplanet bo tudi letos prispel v Križ z raznolikimi dejavnostmi, ki so namenjene otrokom od 8. do 12. leta starosti. Od 4. do 8. julija bo v jutranjih urah potekala na kriški osnovni šoli poletna glasbena delavnica, ki jo vodijo profesorji Claudia Sedmach, Jana Dra-sič, Igor Zobin in Tamara Tretjak. Posebno vabljeni so tisti, ki že igrajo na klavir, harmoniko in flavto; dobrodošel pa je tudi, kdor igra na druge instrumente ali bi se rad približal petju in glasbi nasploh. "Musicplanet 2, dogodivščina se nadaljuje..." obsega več dejavnosti: solistično in komorno izvajanje (flavta, klavir, harmonika, Orff glasbila), koreografirano petje, likovno dejavnost (izdelovanje scene za zaključno prireditev), glasbene igre in pred- stavitev glasbene pravljice na zaključnem nastopu, ki bo v petek, 8. julija v domu A.Sirk v Križu. Za male udeležence se bo »delovni« dan pričel ob 9.00, uro in pol kasneje pa bo čas za pavzo in malico, nakar se bo delavnica nadaljevala do 13. ure. Zadnji termin za vpis je 20. junij. Pred začetkom šolskega leta... DIJAŠKI DOM - od 29. avgusta do 2. septembra Tudi ob koncu poletja bo Glasbena matica vabila najmlajše na poučno zabavo z vsakoletno delavnico v Dijaškem domu. Profesorji šole bodo od 29. avgusta do 2. septembra uvajali otroke od 5. do 11. leta v svet glasbe s petjem, igranjem in plesom. Dejavnosti bodo potekale s celodnevnim urnikom od 9.00 do 16.ure. Prijave sprejemajo v tajništvu Glasbene matice do 27. junija. Poslastica iz sodobne srbske scene Letošnji, 13. Mednarodni festival kitare Kras je že nanizal vrsto vrhunskih srečanj s protagonisti sodobne kitarske scene na 360 stopinj, z upoštevanjem mnogih različnih pristopov, slogov, žanrov. 30. junija bo festival predstavil skupino, ki bo pravo odkritje za našo publiko, a je že pravi fenomen na srbski glasbeni sceni. Na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah bodo igrali namreč člani skupine Gitarsi iz Beograda, ki navdušuje balkanski prostor s svojim akustičnim flamenko-popom. Jazz, latinskoameriški ritmi, fado, so elementi te eklektične zmesi z modernim prizvokom, ki jo ustvarjajo Vladan Stojiljkovic, Bojan Ivanovski, Dalibor Naumovic, Nikola Usanovic, Aleksan-dar Radulovic in ustanovitelj skupine Goran Kovačic, ki je avtor pop hitov kot so "Čuvam te', "Ni zadnji ni prvi', "Mirno more" kot tudi pesmi Eurosonga "Rijeka bez imena". Vsi člani so dobitniki številnih nagrad in profesorji kitare. Koncert bo potekal v sodelovanju s SKD Tabor v okviru pobude Poletje pod kostanjem. Druge strune 2011 druga izvedba Po velikem uspehu lanskih izvedb in zaradi povpraševanja po nadaljevanju pobude, bodo tudi letos zaživele Druge strune, ki so se lani pridružile kot komplementarni dodatek k pedagoškemu in koncertnemu programu Mednarodnega festivala Kras. Tudi letos bodo violinisti in pianisti ubrali svoje strune s priznanimi mentorji na tečajih, ki bodo potekali s sodelovanjem Glasbene šole Sežana. Oba tečaja predvidevata omejeno število udeležencev. Vpisovanje je že zaključeno. Poletna šola violine od 25. do 29.junija Prof. Armin Sešek je znan kot sposoben pedagog in zadovoljstvo, s katerim so ga učenci in njihovi starši sprejeli v lanski izvedbi poletne šole violine, ni pustilo dvomov koordinatorki Jagodi Kjuder, ki je potrdila njegovo prisotnost tudi letos. Sešek se je posvetil tej dejavnosti po dvanajstletnem sodelovanju v orkestru Beograjske Filharmonije. Vodil je nešteto seminarjev za violinske pedagoge in poletnih tečajev za mlade violiniste, redno pa poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Rok za prijavo na tečaj, ki ga bo vodil na sedežu Kraške pihalne godbe Sežana, je potekel 31. maja. Zaključni koncert udeležencev bo v sredo, 29. junija na Glasbeni šoli Sežana. Mednarodna poletna klavirska šola Od 26. junija do 3. julija Poletna klavirska šola je namenjena mladim, perspektivnim učencem glasbenih šol, ki želijo izpopolniti in nadgraditi svoje znanje. Kandidati lahko izberejo program v dogovoru z mentorjem, ki bo ob koncu tečaja sestavil program zaključnega nastopa. Letošnjo poletno klavirsko šolo bosta vodila priznana pianista in pedagoga Sijavuš Gad-žijev in Isabella Lo Porto. Tečaj bo spremljal niz večernih koncertov. Otvoritveni večer bo zaupan glasbi za dva klavirja s koncertom Aleksandre Češ-njevar in koordinatorke poletne klavirske šole Ta-mare Ražem Locatelli. Sledil bo koncert mladega in talentiranega Aleksandra Gadžijeva, za konec pa zaključna nastopa tečajev obeh mentorjev. V juniju je vpisovanje ugodnejše! Ko se na šoli še odvijajo zaključni nastopi in izpiti poletnega roka, mora Glasbena matica graditi temelje prihodnjega šolskega leta, zato je junij čas ugodnejših pogojev za vpisovanje. Učenci, ki že študirajo na Glasbeni matici in bodo potrdili vpis do 27. junija, bodo imeli namreč zagotovljeno mesto pri izbranem profesorju in nižji letni prispevek, kar velja tudi za nove vpise. Paleta možnih predmetov je široka, saj je svet glasbe poln različnih doživetij. Poleg individualnega pouka iz vseh inštrumentov (klavir, kitara, violina, čelo, harmonika, flavta, klarinet, trobenta, saksofon, harfa, tolkala, fagot, orgle, predšolska glasbena vzgoja), aktivno delujejo oddelki za jazz in zabavno glasbo, so-lopetje in diatonično harmoniko. Redno vadijo in nastopajo tudi Otro- ški pevski zbor, Mešani zbor »J.Gallus«, Harmonikarski orkester Synthesis 4 in razne komorne skupine. K vpisu so na poseben način vabljeni otroci, ki so se v izjemno velikem številu udeležili pobude brezplačnih, poskusnih lekcij. Navdušen odziv je nagradil namreč letošnjo izvedbo promocijskih lekcij, ki jih profesorji podarijo zainteresiranim otrokom, da bi jim olajšali izbiro pred začetkom glasbenega študija. Šola zato pričakuje povečanje števila učencev z utemeljenim optimizmom. Ob vpisu je potrebno izpolniti prijavnico, poravnati letno članarino in prvi mesec letnega prispevka. Prispevki so nespremenjeni v primerjavi z lanskim šolskim letom. Tajništvo šole sprejema prijave vsak dan razen sobote med 9. in 12. uro. Diplomski koncert v Barkovljah Dejavni flavtisti Glasbene matice se postavljajo v ospredje tudi ob koncu šolskega leta. Prva »predpoletna« priložnost nastopanja za učence prof. Erike Slama je bil včerajšnji, skupni koncert z naslovom »S flavto v poletno noč«. Vsakoletnemu srečanju flavtistov bo prihodnjo soboto sledil recital letošnje diplomantke Sare Bembi. Flavtistka, ki izhaja iz družine, kjer je glasba doma, je v času študija, veliko nastopala tudi v sklopu komornih skupin Glasbene matice. Njen diplomski koncert pred izpitom na državnem kon-servatoriju bo v soboto, 18. junija ob 20.uri v prijaznem okviru dvorane SKD Barkovlje v ulici Bonafata. Občinstvo, ki bo s svojo prisotnostjo spodbudilo glasbenico v tej zadnji, zahtevni fazi njene študijske poti, bo prisluhnilo skladbam Bacha, Briccialdija, Debussyja, Merkuja in Reineckeja. Solistko bo na klavir spremljala prof. Claudia Sedmach. glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it / DNEVNE NOVICE Nedelja, 12. junija 2011 19 ITALIJA - Različna gledanja v desni sredini Minister Tremonti nasprotuje takojšnjemu znižanju davkov Minister Maroni: Na davčnem področju je vlada premalo pogumna MILAN - Gospodarski minister Giulio Tremonti ja na včerajšnji skupščini mladih članov Confindustrie ponovil, da še ni napočil čas za znižanje davkov. Minister, ki pripada stranki Ljudstva svobode, poziva vse k previdnosti, saj po njegovem gospodarska in finančna kriza še ni mimo, italijanska ekonomija pa okreva počasi v primerjavi z vodilnimi državami Evropske unije, začenši z Nemčijo. Tremonti je na skupščini zveze industrijcev zanikal vesti, po katerih vlada načrtuje celo nove davke na bančne depozite in na t.i. prvo hišo. Minister sicer ne odklanja potrebe po koreniti davčni reformi, ki pa jo je treba izvajati postopno in predvsem ne na škodo državnega proračuna. »To od nas zahtevajo Evropska unija in mednarodne finančne ter bančne ustanove«, stalno ponavlja Tremonti, ki je glede davkov in proračunske politike pod pritiskom predsednika vlade Silvia Berlusconija in vodilnih predstavnikov njegove stranke. Tremonti velja za zelo tesnega zaveznika Severne lige, notranji mi- Gospodarski minister Giulio Tremonti je glede nižanja davkov zelo previden ANSA nister Roberto Maroni pa ga je včeraj pozval k večjemu pogumu na področju davkov in proračunske politike na sploh. Nobenih sporov s Tre-montijem, zagotavlja minister iz vrst Severne lige, temveč le »rahlo različna gledanja« na gospodarsko stvarnost v državi. Bossijeva stranka predlaga časovno sozvočje med davčno reformo (nižanje davkov) in splošnim pro- računskim manevrom, ki naj bi ga vlada odobrila pred poletjem. Odvisno tudi od parlamentarnega preverjanja vlade in desnosredinske koalicije, ki bo 22. junija v poslanski zbornici. Vladna gledanja bo poslancem predstavil ministrski predsednik Berlusconi, ni pa še jasno, če bo takrat prišlo do glasovanja in če bo torej vlada zahtevala zaupnico. Premier pravi, da parlamentarna zaupnica v teh razmerah sploh ni potrebna, levosredin-ska opozicija pa zahteva glasovanje. Predsednica Confindustrie Mar-cegaglia je glede davkov bližja stališčem notranjega ministra Maronija, kot pa usmeritvi ministra Tremonti-ja. Manjši davčni pritisk je po njenem mnenju pogoj za premostitev ekonomske krize, iz katere se Italija zelo počasi rešuje. Po mnenju Demokratske stranke bi morala vlada korenito reformirati tržišče dela. Senator DS Pietro Ichino kot primer navaja pogodbe o sodelovanju, ki se množijo tudi v industrijskem sektorju, v resnici pa se izkazuje, da gre dejansko za pogodbe odvisnega dela, ki bremenijo delavce in tudi delodajalce. RIM - Bučna in živobarvna manifestacija preplavila mesto Europride za pravice gejev Zvečer pozdrav in nastop Lady Gage - Med 39 vozovi tudi voza Italije vrednot in radikalcev - Vendola in Luxuria na čelu sprevoda I ^ I RIM - Več kilometrov dolga in živopisana reka Europrida, evropskega praz- | ^ nika gejev, je včeraj preplavila ulice rimskega središča. Po oceni organizatorjev L ' se je zbralo več kot pol milijona ljudi, ki so živahno manifestirali za pravice ge- jev in lezbijk ter za priznanje istospolnih zvez. V sprevodu po prometu zaprtem mestnem središču se je počasi in glasbeno bučno pomikalo tudi 39 vozov. Med njimi sta bila tudi voz Italije vrednot in voz radikalcev, na katerem se je vozil tudi zgodovinski vodja italijanskih radikal-cev Marco Pannella. Na čelu sprevoda sta hodila predsednik dežele Apulije Nic-hi Vendola in najbolj znani italijanski transgender Vladimir Luxuria. »Različnost je bogastvo, ne pa grožnja,« je poudaril Vendola. V sprevodu so korakali tudi člani desničarske gejevske organizacije GayLib. »Ljubezen je za vse enaka« je pisalo na njenem transparentu, ki ga je med drugim držala tudi poslanka Finijeve (in Meniove) Prihodnosti in svobode Flavia Perina. Glasbena kulisa je bila glasna, največje pričakovanje pa je vladalo za večerni nastop znane ameriške pevke Lady Gaga. Ta je najprej v kratkem »zelo resnem nagovoru« pozdravila udeležence praznika, potem pa je tudi zapela pesem Born this way in hit Alejandro. Pred ameriško zvezdnico so se na odru Circa Massimo predstavili številni gostje (med drugimi tudi znani dj iz Brooklyna David Morales), ki jih je predstavila italijanska igralka Claudia Gerini, govorili pa so Rosana Praitano, predsednica združenja Mario Mieli, Paolo Patane združenja Arcigay, Porpora Mar-casciano, predsednica Mit in predstavniki evropskih gejevskih združenj. Utrinek z rimskega europrida ANSA Ubit vodja terorističnih napadov na veleposlaništvi ZDA NAIROBI - V Somaliji so ubili domnevnega vodjo terorističnih napadov na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998. Fa-zul Abdulah Mohamed, ki so ga ZDA iskale od napadov na veleposlaništvi, je bil ubit v sredo na kontrolni točki somalijske vojske v glavnem mestu Mogadišu. Po navedbah predstavnika kenijskih policijskih sil Mathewa Iteere bodo izvedli test DNK za potrditev, da je ubiti res Fa-zul Abdulah Mohamed. Fazul, ki ga poznajo tudi pod številnimi vzdevki, naj bi bil vodja operacij teroristične mreže Al Kai-da v Vzhodni Afriki in vojaški poveljnik somalijske islamske milice Al Šabab, ki si prizadeva vzpostaviti nadzor nad državo. Ameriške oblasti so bile na lovu za Fazulom Abdulahom Mohamedom od 7. avgusta 1998, ko sta se zgodila napada na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es Sala-mu, v katerih je življenje izgubilo več kot 200 ljudi. (STA) Šef Cia Panetta v Pakistanu NEW YORK - Šef ameriške obveščevalne agencije Cia Leon Panetta je v petek obiskal Islamabad in se sestal s pakistanskim kolegom in poveljnikom pakistanske vojske. Obisk je namenjen krpanju odnosov po ameriškem napadu na poslopje v Abotabadu 2. maja, kjer je bil ubit vodja Al Kaide Osama bin Laden. Gre za najverjetneje zadnji obisk Pa-nette v Pakistanu v vlogi direktorja Cie, saj naj bi po 30. juniju na položaju obrambnega ministra nasledil Roberta Gatesa. Napad na Abotabad je hudo razjezil Pakistance, ker jih Američani o tem niso vnaprej obvestili in so tako prekršili njihovo suverenost. Zaradi tega so iz Pakistana izgnali vse ameriške vojaške inštruktorje, vlada pa je v četrtek celo sporočila, da noče več ameriškega denarja. Po drugi strani so jezni tudi v ZDA, ker se je bin Laden, kot kaže, več let skrival pred nosom vojaškega vrha Pakistana. V ZDA si še niso na jasnem, ali je šlo za nesposobnost ali pa sodelovanje s teroristi. Panetta je v Islamabadu večerjal s šefom vojske generalom Aš-fakom Parvezom Kadžanijem in šefom pakistanskih obveščevalcev generalom Ahmedom Šudžo Pašo. Dogovarjali so se o oblikovanju skupne obveščevalne enote za lov na še pet visokih teroristov Al Kaide, ki naj bi se skrivali v Pakistanu. RIM Papež sprejel Sinte in Rome RIM - Papež Benedikt XVI. je včeraj v Vatikanu sprejel okoli 1400 predstavnikov Romov in Sintov iz cele Evrope. Pozval jih je, naj se poskušajo bolj vključiti v družbo, različne ustanove pa, naj spodbujajo integracijo Romov. Papež Benedikt XVI. je med srečanjem vse evropske države pozval, naj ne pozabijo nacističnega pobijanja Romov med drugo svetovno vojno. »Več tisoč žensk, moških in otrok je bilo na barbarski način ubitih v koncentracijskih taboriščih. Evropska zavest ne sme pozabiti tega trpljenja,« je poudaril. Hkrati pa je papež Rome pozval, naj tudi oni drugim ljudem ne povzročajo škode ali gorja in naj obrnejo stran v zgodovini svojega naroda v Evropi. »Iskanje čudovitega bivanja in delovanja ter vzgoja otrok so temelji za vsako integracijo, od katere boste imeli korist tako vi kot tudi celotna družba,« je Romom dejal papež. LONDON - Ob njenem 85. rojstnem dnevu v prelepem sončnem vremenu Parada v čast kraljici Elizabeti Na tisoče ljudi na ulicah - To je bilo prvo srečanje britanske kraljeve družine po poroki princa Williama in Kate Middleton LONDON - V Londonu je bila včeraj parada ob 85. rojstnem dnevu kraljice Elizabete II (na sliki v kočiji s soprogom, princem Filipom). Ta se je sicer rodila 21. aprila, vendar praznovanje tradicionalno pripravijo drugo soboto v juniju, ko je v Veliki Britaniji običajno lepše vreme kot aprila. Med udeleženci na slovesnosti, ki je potekala v prelepem sončnem vremenu, sta bila tudi princ William in njegova soproga Kate, oblečena v belo obleko in z elegantnim črnim klobukom. Medtem ko je William v uniformi irskih gardistov jezdil neposredno za kočijo, v kateri se je peljala kraljica s soprogom, je Kate opazovala parado v družbi soproge prestolonaslednika princa Charlesa Camille in Williamovega brata princa Harryja. Poleg princa Williama sta jezdila kraljičina najstarejša otroka, princ Charles in princesa Anne, parado pa si je ogledalo več tisoč ljudi. To je bilo po poroki princa Williama in Kate Middleton 29. aprila prvo srečanje britanske kraljeve družine in je potekalo dan po 90. rojstnem dnevu kraljičinega soproga, princa Philipa. V Veliki Britaniji že od leta 1748 rojstni dan monarha praznujejo s slovesnostjo, poimenovano Trooping the colour (Pozdrav zastavi). Ta izvira iz priprav na vojno, ko so zbrali vse zastave in jih pokazali vojakom, preden so šli v boj, da bi jih v zmedi med bojevanjem prepoznali. Britanska radiotelevizija BBC pa je v pozdrav kraljici ob sedmih zjutraj pred poročili zavrtela himno Bog obvaruj kraljico. (STA) 20 Nedelja, 12. junija 2011 / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Kje bo igral Udinesejev up Sanchez Med snubci Inter zdaj pred Barcelono V Videm bi se lahko preselil Makedonec Goran Pandev - Roma snuje mlado moštvo KOLESARSTVO Contador bo nastopil na Touru PARIZ - Sloviti španski kolesar Alberto Contador je potrdil svoj nastop na letošnji dirki po Franciji, ki bo na sporedu med 2. in 24. julijem. »Da, nastopil bom na Touru,» je iz svojega doma v Pintu, nedaleč stran od Madrida, sporočil trikratni zmagovalec najbolj prestižne etapne kolesarske preizkušnje na svetu. Osemindvajsetletni Španec je doslej na francoski pentlji zmagal v letih 2007, 2009 in 2010, Mednarodna kolesarska zveza (Uci) in Svetovna proti-dopinška organizacija (Wada) pa sta zoper njega sprožila postopek zaradi domnevnega jemanja prepovedanih poživil na lanskem Touru. Na enem od dopinških testiranj med lansko dirko po Franciji so namreč pri Conta-dorju našli sledi prepovedanega klenbuterola. Španec je takoj odločno zavrnil zlorabo prepovedanih poživil, Mednarodno arbitražno razsodišče za šport (Cas) pa bo «primer Contador» obravnavalo med 1. in 3. avgustom. Brajkovič zdrsnil na 9. mesto LYON - Španec Joaquin Rodriguez (Katjuša) je zmagovalec predzadnje etape na kolesarski dirki Dauphine Libere. Britanec Bradley Wiggins (Sky) je povečal vodstvo v skupni razvrstitvi, ima namreč 1:26 minute prednosti pred drugou-vrščenim Avstralcem Cadelom Evansom, tretjeuvrščeni Ka-zahstanec Aleksander Vinoku-rov pa zaostaja 1:52 minute. Slovenec Jani Brajkovič (RadioShack) je s tretjega zdrsnil na deveto mesto (+4:22). Po Švici: Cancellara kralj kronometra LUGANO - Švicar Fabian Cancellara (Leopard-Trek) je zmagovalec uvodnega prologa na 75. kolesarski dirki po Švici. Trikratni olimpijski prvak v vožnji na čas je 7,3 km dolgo preizkušnjo v Luganu premagal v devetih minutah in 41 sekundah, za njim pa sta se uvrstila Američan Tejay van Garderen (+0:09) in Slovak Peter Sagan (+0:17). Edini slovenski predstavnik na švicarski pentlji Borut Božič (Vacansoleil) je z zaostankom 1:09 minute zasedel 129. mesto. Dirka po Švici se bo končala 19. junija in je zadnja resnejša preizkušnja pred dirko po Franciji, ki se bo začela 2. julija. Danes bo na sporedu 149 km dolga gorska preizkušnja od Airola do Crans Montane. MILAN - Mladi čilski zvezdnik Udineseja Alexis Sanchez naj bi bil bližji Interju kot Barceloni. Čeprav je lastnik Udineseja Pozzo predvčerajšnjim napovedal umik igralca z nogometnega »trga«, je vse bolj jasno, da je šlo za poskus dvigovanja cene. Inter, ki se je z Udinesejem povezal kot prvi, v zameno ponuja Makedonca Gorana Pan-deva in še druge igralce, katalonski velikan pa naj bi zdaj svojo pozornost preusmeril v zvezdnika Arsenala Fabrega-sa, ki ga trener Barcelone Guardiola zelo ceni. Denar za nakup Sancheza bi Inter lahko pridobil s prodajo Nizozemca Wesleya Sneijderja Manchestru Uni-tedu, ki je, kot kaže, pripravljen odšteti milanskemu klubu kar 35 milijonov evrov. Vendar je trener Interja Leonardo skeptičen, saj bi v zameno za Sneijderja želel imeti mladega argentinskega upa Javierja Pastoreja, za katerega se potegujeta tudi Napoli in Real Madrid. Nezanemarljiv je tudi podatek, da predsednik Palerma Zamparini zahteva za Pastoreja nič manj kot 50 milijonov evrov. Kje bo torej igral Udine-sejev »Nino Maravilla« je torej pravzaprav še negotovo, zdi pa se, da je milanski klub v prednosti pred katalonskim. Pred velikimi manevri je tudi Roma, ki je po zamenjavi lastništva in injekciji denarja iz ZDA, spet pripravljena naskakovati naslov prvaka. Novi športni direktor Walter Sabatini (bil je tudi pri Triestini) pravi, da bo novemu trenerju Luisu Enriqueju dal na razpolago celo seirji mladih perspektivnih igralcev: mladega Montoyo iz B ekipe Barcelone (domnevni naslednik Dani-ja Alvesa), napadalca Bojana Krkica, 19-letnega upa River Plateja Erika Lamelo in 23-letnega nogometaša Veleza Ric-kyja Alvareza. Enrique, ki je v Barceloni vodil mladinski sektor, naj bi to odslej počenjal tudi v Rimu. Bilo bi prvič, da bi v Italiji trener članske ekipe odgovarjal tudi za ekipi Primavera in na-raščajniki. MOTOCIKLIZEM - Silverstone Rossi razobesil belo zastavo Valentino Rossi bo danes začel s 13. mesta ANSA SILVERSTONE - Nekoč je bil Valentino Rossi. Še tekmuje, a je kot da ga ne bi bilo. Po včerajšnjem 13. mesto na kvalifikacijah pred današnjo VN Velike Britanije v Silverstonu je dokončno razobesil belo zastavo. Na prejšnjih štirih dirkah je še kazal optimizem, zdaj pa nič več: Ducati je zapadel v globoko krizo. Med šestimi dirkači tovarne iz kraja Borgo Panigale je najboljši čas dosegel zasebni voznik, Čeh Karel Abraham, ki je v svetu MotoGp debitant in neizkušen »zelenec« hkrati. »Abraham je bil v zavojih res hiter, dosti hitrejši od mene. Zakaj, tega si v ekipi ne znamo razložiti,« je bil po kvalifikacijah razočaran Rossi, ki je za najboljšim časom Caseya Stonerja zaostal kar za 3,7 sekunde, kar pomeni, da bo danes na dirki vnovič vozil v ozadju. V boljši voljo ga ne spravijo niti napovedi o morebitnih plohah. »Težko upravljam motor, sem počasen. Trudimo se, da bi se izboljšali, vendar zaman. Na noben način ne napredujemo,« je povedal italijanski motociklist, ki ne vidi izhoda iz zdajšnjega stanja. »Vedel sem, da bo letos težko, vsaj dokler ne bomo uvedli tehničnih novosti, nisem pa pričakoval, da bo tako težko kot je tu v Angliji,« je še povedal Rossi. Skratka, večkratni svetovni prvak bo danes zaostal za vsemi, tudi za prijateljem Marcom Simoncellijem, ki je z drugim mestom kvalifikacij dokazal, da lahko ogrozi Stonerja. Šlo bo vsekakor za nov derbi med motociklisti Honde. FORMULA ENA - Danes VN Kanade Vettel nepremagljiv Ferrari z Alonsom prvič iz prve vrste in pred Masso - Schumacher bo še vztrajal MONTREAL - Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je bil najhitrejši na kvalifikacijah pred dirko za VN Kanade v Montrealu, sedmo postajo svetovnega prvenstva formule 1. To je letos že njegov šesti »pole-position«. Drugo in tretje mesto sta za branilcem naslova in prepričljivo vodilnim v letošnjem skupnem seštevku SP osvojila Ferrarijeva dirkača Španec Fernando Alonso in Brazilec Felipe Massa. To bo prvič po desetih tekmah, da bo imel Ferrari svoje vozilo v prvi vrsti, potrjuje pa napredek Maranellovih dirkalnikov. S četrtega mesta bo dirko začel drugi Red Bullov dirkač Avstralec Mark Webber, mesto za njim se je uvrstil drugi v SP Britanec Lewis Hamilton, šesti pa je bil Nemec Nico Rosberg. »Tokrat lahko celo zmagamo,« je pred dirko optimist Alonso. Nemški dirkač Michael Schumacher, sedemkratni svetovni prvak formule 1, je na prizorišču dirke za VN Kanade v Montrealu zatrdil, da namerava vztrajati v tem športu. Potem ko se je pred letom in pol vrnil iz dirka-škega pokoja, z ekipo Mercedesa še ni imel večjih uspehov, zaradi česar so se pojavili namigi o predčasnem umiku. V tej sezoni je Schumacher že dvakrat odstopil, njegova najvišja uvrstitev pa je šesto mesto na dirki v Barceloni, kar je daleč od nekdanjih uspehov. Trenutno je na 11. mestu skupnega seštevka. »Pri Ferrariju smo potrebovali pet let, da smo prišli do uspehov. Tudi Red Bull je potreboval toliko časa, da je postal to, kar je danes. Zakaj bi bilo pri Mercedesu drugače? Nismo čarovniki,« je dejal Schumacher in namignil, da pri 42 letih še ne namerava znova v pokoj. Z Mercedesom ga sicer veže tri- Alonso meni, da lahko danes zmaga ANSA letna pogodba, ki se bo iztekla po naslednji sezoni. »Lahko rečem, da spet delamo nekaj velikega. Toda stvari se ne dogajajo kar čez noč. Moramo biti potrpežljivi,« je še dodal Schumi. Odkar se je v prejšnji sezoni po treh letih premora vrnil v karavano, je zbral le 86 točk in nikoli ni prišel na zmagovalni oder, kot najboljše uvrstitve ima namreč tri četrta mesta. Krka četrtič prvak NOVO MESTO - Košarkarji Krke so četrtič in drugič zapored postali državni prvaki. V odločilni peti tekmi finala lige Telemach so pred skoraj 3000 gledalci v dvorani Leona Štu-klja premagali Union Olimpijo s 64:57 (17:7, 25:28, 39:37). V svetovni ligi Italija ugnala J.Korejo INCHEON - V prvi tekmi kvalifikacij svetovne odbojkarske lige je Italija z 1:3 (25:23, 19:25, 21:25, 20:25) premagala Južno Korejo Daleč najboljši igralec moštva novega trenerja Be-ruatta je bil mladi rimski tolkač ruskega prekla Ivan Zaytsev, ki je dosegel kar 25 točk. Za Italijo so v začetni postavi igrali še Travica (5), Bira-relli (7), Lasko (16), Savani (12), Buti (6) in libero Bari. Davi sta se motvi pomerili spet. Evropski pokal: Vel. Britanija - Slovenija 0:3 (23, 21, 18) Rekordna bundesliga BERLIN - Vodstvo nemške nogometne lige (DFL) je sporočilo, da je bila sezona 2010/11 za prvo nemško bundesligo rekordna po številu gledalcev. V povprečju si je tekme elitnega nemškega prvenstva ogledalo po 42.100 ljubiteljev nogometa. Skupno se je na stadionih na 306 tekmah zbralo 12,88 milijona gledalcev oziroma 0,7 odstotka več kot v sezoni pred tem. Povprečen obisk je tako prvič v 50-letni zgodovini bundeslige presegel številko 42.000. Stadioni so bili v povprečju zasedeni 94-odstotno. Ob tem so pri DFL ugotovili še, da je delež sezonskih vstopnic 60-odstoten, povprečna cena vstopnice za posamično tekmo pa je znašala 22,75 evra, kar pomeni, da je nemška liga med najcenejšimi v najvišjem razredu nogometnih tekmovanj v Evropi. MOK zadovoljen z Riom RIO DE JANEIRO - Priprave na olimpijske igre leta 2016 v Riu de Janeiru potekajo zelo dobro, je ocenil Mednarodni olimpijski komite. Komisija Moka je v Braziliji v preteklih dneh med obiskom občudovala predvsem napredek pri infrastrukturi, ki bo mestu pomagal tudi po končanih igrah.«Veliko dela so opravili. Mesto bo imelo veliko koristi od olimpijskih pridobitev,» je po tridnevnem obisku dejala vodja Mokove komisije Nawal El Moutawakel. V Riu so veliko pozornosti namenili zmanjšanju stopnje kriminala. Poleg tega uvajajo nov sistem javnega transporta s hitrimi avtobusi, s čimer nameravajo zmanjšati prometne tegobe milijonskega velemesta. V načrtih imajo še povečanje zmogljivosti letališča in posodobitev pristanišča. Konec sanj za tržaške vaterpoliste TRST - Vaterpolisti tržaškega kluba Pallanuoto Trieste so v drugi tekmi play-offa za napredovanje v A1-ligo z 11:15 izgubili proti Catanii. Odločilna je bila zadnja četrtina, ki so jo gostje dobili s 4:0. Anže Kopitar okreva BLED - Prvi slovenski igralec v severnoameriški ligi NHL v hokeju na ledu Anže Kopitar uspešno okreva po marčevski poškodbi noge. »Zdaj je stanje dobro, a seveda bo treba pred vrnitvijo okrepiti predvsem posamezne mišične skupine, saj praktično dva meseca nisem mogel stopiti na nogo. Zdaj že delam določene vaje za gleženj, a vse to mora ostati še precej kontrolirano. Nič mi ni treba hiteti, konec julija, v začetku avgusta bom spet na ledu,» je bil okrevanja vesel . Meni, da mu je bila poškodba morda usojena: «Pred tem sem brez težav odigral 330 tekem zapored, zdaj upam, da je to za mano.» / ŠPORT Nedelja, 12. junija 2011 21 KOŠARKA - Prva finalna tekma končnice dežele C-lige Brežani v Krminu popustili v drugem delu Alba - Breg 82:67 (15:16, 39:34, 63:50) Breg: Schillani 4 (4:4, 0:1, -), Bozic 1 (1:2, 0:1, -), Grimaldi 4 (0:1, 2:3, 0:1), Fer-foglia 10 (-, 2:4, 2:3), Samec 8 (1:2, 2:5, 1:2), Giacomi 14 (4:4, 2:5, 2:8), Moschioni 17 (0:2, 4:5, 3:5), Semec 4 (-, 2:4, -), Norbedo, Visciano 5 (1:1, 2:3, 0:1). Trener Krašovec. PON: Bozič, SON 25. V prvi finalni tekmi končnice za napredovanje deželne C-lige je Breg v Krminu potegnil krajši konec. V nabito polni dvorani - gostovanja se je udeležilo tudi kakih 80 navijačev Brega, so gostje v prvem polčasu uspešno kljubovali Krminčanom, v nadaljevanju pa vidno popustili. Začetek Brega je bil konkreten, čeprav je od vsega začetka prevladoval vtis, da igralci dolinskega moštva niso maksimalno zbrani. Obramba je delovala uspešno, v napadu pa so bili brez pravih idej. Kljub temu so dosegli nekaj pomembnih košev in prvo četrtino končali v vodstvu, imeli pa so tudi šest točk prednosti. Izenačena je bila tudi druga četrtina, prelomna pa je bila tretja, v kateri je Breg popustil tudi v obrambi in igralci Albe so imeli prosto pot do koša. Krminčani - uspešno so začeli metati tudi za tri točke, so si priigrali visoko prednost (največ 19 točk), trener gostov Krašovec pa je šele v zadnji četrtini našel peterko, ki ji je - posebno po zaslugi Mosc-hionija, uspelo ublažiti poraz. V Bregovih vrstah je prišla na dan določena utrujenost. Nerazpoložena sta bila oba centra in tudi Giacomi ni pokazal najboljše forme. Navijači vsekakor upajo, da bo na drugi tekmi v sredo v Dolini, ko se bo na igrišče najbrž vrnil tudi strelec Richter (poškodba gležnja), boljše in da se bodo v Krmin spet podali prihodnjo soboto na tretjo odločilno tek- Samec v Krminu ni bil kdove kako učinkovit ŠOLSKI ŠPORT ...... ,, . Zadnji Športel ^ »f naslova o ženskiodbojki Na državnem finalu solskesa prvenstva t Na državnem finalu šolskega prvenstva v jadranju na jezeru Monte Cotugno v Bazili-kati je z ekipo navtičnega liceja ITN Tomaso di Savoia iz Trsta nastopal tudi slovenski jadralec Matia Ugrin, član Sirene, ki jadra v razredu 420 z Mirkom Juretičem. Tržaška ekipa, zmagovalka deželnega prvenstva FJK, je med enajstimi ekipami višjih srednjih šol osvojila prvo mesto, potem ko je v osmih plovih osvojila šest prvih mest, eno drugo, zadnje regate pa niso zaključili. Štiričlanske ekipe so tekmovale na jadrnicah tipa 555FIV. Med ekipami nižjih srednjih šol pa je prvo mesto prav tako osvojila tržaška šola, in sicer nižja srednja šola Dante Alighieri. Zadnja letošnja oddaja Športela na Tv Koper-Capodistria (jutri ob 22.30) bo namenjena ženski odbojki. Gost Igorja Malalana v studiu bo tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, ki je v odprtem pismu javno pozval društva k večjemu sodelovanju. Z njim bosta v studiu tudi Tjaša Gruden in Martin Maver, posneli pa so tudi mnenje Tanie Cerne, Silve Meulia in Petra De Waldersteina. O tej problematiki so v anketi spregovorili košarkarji, Malalan pa vabi gledalce, da se po telefonu oglasijo v oddajo. ODBOJKA - Naš prapor v Pevmi organiziral 2. Memorial D. Boškin V finalu Sloga z 2:0 premagala goriško Olympio S finalnima srečanjima se je v petek zaključil nadvse uspešen odbojkarski turnir, ki ga je na igrišču v Pevmi pripravilo tamkajšnje društvo Naš prapor. Šlo je za 2. Memorial Danjela Boškina, dolgoletnega in prerano preminulega igralca Našega prapora. Tridnevnega turnirja se je udeležilo sedem moških šesterk, ki so prikazale dopadljivo in na trenutke res dobro odbojko, tako da je številna publika z navdušenjem spremljala vsa odigrana srečanja. Prireditelji so imeli tudi srečo z vremenom, saj je v sredo in četrtek deževalo do poznih popoldanskih ur, zvečer pa se je začuda dež usmilil od-bojkarjev. Na petkovem finalnem večeru bi se najprej za 3. in 4. mesto morali pomeriti ekipi Soče in Fincantierija iz Tržiča. Popoldne pa so Tržičani telefonirali, da jih na tekmo ne bo. Prireditelji so tako morali na vrat na nos iz igralcev Našega prapora in nekaterih drugih ekip sestaviti nadomestno moštvo. Po razburljivi tekmi je tretje mesto osvojila še-sterka Soče, ki je zmagala z 2:0 (25:23, 28:26). V glavni tekmi večera sta Sloga z Opčin in goriška Olympia dokazali, da se nista zastonj uvrstili v veliki finale. Na koncu je z 2:0 (25:22, 25:15) slavilo moštvo Sloge, ki je z zmago ponovilo lanski uspeh. Ekipi sta igrali v postavah: Sloga: A. in M. Peterlin, M. in V. Kante, V.Veljak, D. Cettolo, N.Privileggi, A.Fermo, D.Slavec. Trener L.Battisti. Olympia: A. in S. Čavdek, D.Co-bello, D.Hlede, M.Komjanc, D.Pavlovic, M. in S. Persoglia, D.Sanzin, L.Terčič, J.Terpin. Trener: A.Terpin Sledilo je nagrajevanje sodelujočih ekip in posameznikov. Družina pokoj -nega Danjela je vsem sodelujočim ekipam poklonila spominsko plaketo. Pokale za prva tri uvrščena moštva je poklonilo podjetje Mucci iz Štandreža, od koder je Zmagovalna ekipa Sloge bil Danjel Boškin doma. OK Val, pri komer je Boškin pričel svojo odbojkarsko pot, je namenilo pokal za najboljšega igralca turnirja. Trenerji ekip so izbrali Mirka Kanteja, igralca Sloge. Danjelovi prijatelji so prispevali pokal, ki ga je kot najboljši center (to igralno mesto je zasedal pokojni odbojkar) prejel igralec Olympie, Martin Pesoglia. Podjetje Ser-ralluminio, pri katerem je bil zaposlen Danjel Boškin, je dodelilo dva pokala. Prejela sta ga najmlajši igralec, Jernej Ter-pin (Olympia) in najbolj »izkušen« od-bojkar, Andrej Vogrič, ki je na turnirju igral za Naš prapor. Vsa moštva so tudi prejela konfekcijo odličnih vin, ki so doma v vaseh na začetku Brd. Vino so darovali vinogradniki Radikon, Fiegl, Ca-stellada, Il Carpino in Prinčič. Darilo z žlahtno kapljico sta prejela tudi sodnika, ki sta na turnirju »delila pravico«. Kot zanimivost naj navedemo, da oba prihajata iz Sovodenj in oba se pišeta Igor Tom- Med nagrajevanjem sič. Okusna paštašuta in prijetno razpoloženje je zaključilo pevmske odbojkarske večere v želji, da bi turnir postal stalnica po koncu napornih odbojkarskih sezon. (VIP) Fabio Ruzzier 2. na Madžarskem V Budimpešti je bila včeraj 5. preizkušnja pokala Alpe Jadran v hitri hoji na razdalji 10 km. Šlo je za eno najštevilčnejših preizkušenj, saj je nastopilo kar 26 tekmovalcev iz različnih držav, zbrala pa se je vsa madžarska elita, saj je istočasno potekalo tudi državno madžarsko prvenstvo (20 km) do 23 let. Lonjerski atlet Fabio Ruzzier se je uvrstil na 2. mesto z izidom 50 minut 30 sekund. Bil je za dobri dve minuti hitrejši kot prejšnji teden na Slovaškem. Zmagal je komaj 19-letni Mad-žark Markus Viktor (48,01), tretji pa j bil njegov 18-letni rojak Bogdany To-masz (51.13). Tekmovanje se je odvijalo okoli osrednjega stadiona v Budimpešti, ki je posvečen legendarnemu nogometašu Ferencu Puskasu. Ruzzier se je posebej veselil tega, da mu sicer strogi sodniki (4 diskvalifikacije) niso do-sodili niti enega opomina. OPČINE Skupni občni zbor Sloge in Sloge Tabor AŠS Sloga Tabor in AŠD Sloga sta na Opčinah skupaj organizirali redni občni zbor. Na njem so potrdili, da bo ženska ekipa ŠZ Sloga v prihodnji sezoni , kljub izpadu, še naprej igrala v deželni C-ligi. Sloga obhaja letos 40-letnico svojega delovanja, slavnostna akademija pa bo novembra letos. Skupno predsedniško poročilo je podal Primož Možina, poročilo odbora pa prof. Ivan Peterlin (oba integralno objavlja spletna stran www.slosport.org). Po ra-zrešnici starima odboroma so soglasno z dvigom rok izvolili nova odbora, ki sta takole sestavljena: AŠD SLOGA TABOR Predsednica: Alekseja Škerk; odborniki: Ingrid Kalan, Andrej Maver, Danimir Mikolj, Damian Pertot, Matevž Peterlin, Nicholas Privileggi, Claudio Veljak; strokovni odbor: Dušan Blahuta, Peter de Walderstein, Ambrož Peterlin; športni direktor: Ivan Peterlin. AŠZ SLOGA Predsednik: Primož Možina; odborniki: Erik Calzi, Egon Gornik, Ingrid Ka-lan, Ivan Kocjan, Alfredo Kralj, Franko Mil-kovič, Danilo Pahor, Damian Pertot, Fani-ka Starec, Marinko Stopar, Viktor Stopar, Claudio Veljak; strokovni odbor: Franko Drasič, Marko Kralj, Martin Maver; športni direktor: Ivan Peterlin; nadzorni odbor: Odo Kalan, Vojko Miot, Boris Žerjal. NAŠ POGOVOR - Odvetnik Damijan Terpin S Tino Maze v Zermatt, mogoče tudi na tekmo Na pogajanjih med ekipo Tine Maze Team to aMaze in Smučarsko zvezo Slovenije (SZS) sodeluje tudi goriški odvetnik Damijan Terpin. Koliko časa že sodelujete s Tea-mom to aMaze? Že lani in predlanskim sem skušal reševati težave predvsem takrat, ko je bilo malo denarja. Pred začetkom lanske sezone smo poskušali, da bi Andreo (Massija, vodjo ekipe op. a.) zaposlili pri enem izmed ministrstev, vendar se nam je poskus izjalovil. Potem sem skušal pridobiti prispevke, ki jih namenja ministrstvo za šolstvo in šport, vendar se to ni uresničilo. Skratka, moje sodelovanje traja že nekaj časa. Letos sem moral napisati nekaj dopisov zvezi že med sezono, ko je na primer prišlo do polemik z dresi, tako da so se uredile zadeve. De-finitivno pa sem se vklopil letos ob koncu sezone, ko je bilo treba reševati stvari za nazaj in se začeti pogajati za naprej. Sodelujete torej izključno pri ne-športnih vprašanjih? Pri tistih zadevah, ki bi sicer bremenile Andreo. Torej z administrativnimi in finančnimi pogajanjih, ki so tudi najbolj stresna. Vas z Andreo Massijem najbrž vežejo prijateljske vezi ... Že dolgo se poznava. Za poklicno sodelovanje pa me je prosil že takrat, ko se se je prvič prijavil na razpis SZS za kondicijskega trenerja reprezentance. Predstavil se je s programom dela in hotel, da bi mu zraven napisal še dopis, ki bi onemogočil uporabo njegovega programa, če ne bi bil izbran. Tega naposled nisem napisal, saj razpis ni predvideval nobenega dodatnega dopisa razen programa. Takrat pa sem mu obljubil, da bom zvezo tožil, če bodo uporabili program, njega pa ne bodo sprejeli. Pa še nekaj se spominjam. Prosim. Pred približno šestimi leti, ko so Tina in ostale tekmovalke trenirale v Gorici, me je Andrea prosil, naj organiziram odbojkarsko tekmo pri Olympii. Ker že nekaj let nisem več hodil v telovadnico, sem si moral za tisto priložnost celo kupiti nove telovadne copate ... Tako sem poklical moje bivše soigralce in s smučarkami smo odigrali štiri nize. Ko so se punce umaknile, pa smo fantje nadaljevali, zaključilo pa se je tako, da sem si pretrgal tetivo. Se po navadi srečate z Andreo Massijem v Gorici? Tako, v baru. V tisti sezoni, ko ga Damijan Terpin KROMA niso potrdili v reprezentanci, pa sva tudi dosti smučala v Cortini. Naučil me je smučati, kot se spodobi. V katerem baru pa se srečate? Pod mojo pisarno, v baru Garibaldi. Zdaj ste tudi navijač Tine Seveda. Odkar ima odlične rezultate, navijam zanjo, torej že preden sem jo osebno spoznal. Spremljam njene nna-stope, včasih pa si tekme tudi ogledam. Letos sem bil v Lienzu, v Cortini, v Mariboru in na Trbižu. Letos pa upam, da bom lahko cel vikend preživel z ekipo, torej od prihoda na prizorišče do treningov pred tekmo in doživel tudi napetost pred tekmo. Obljubil sem, da ne bom nič govoril in se vtikal, ampak da bom samo gledal in nosil torbe, če bodo potrebovali. Povabili pa so me tudi v Zermatt, kjer bodo trenirali poleti. Mogoče grem, saj bi mi prijala tudi poletna smučarija. Kakšen pa je vaš odnos s Tino? Treba jo je spoznati, saj se sicer lahko njenemu značaju čudiš. Je zelo zabavna, prijetna in prijazna, ko pa gre za pristne zadeve, smučarijo in treninge, postane izjemno neizprosna do sebe in do drugih. Stvar vzame izjemno resno in ni nobenega prostora za odmikanja. Razumem jo, saj na primer dogovarjanja vzamejo res veliko energije brez potrebe. Se boste zdaj še srečali z njimi? Včeraj so me povabili na pijačo, vendar se vabilu nisem odzval zaradi družinskih obveznosti. Ob Zermattu, vikendu z ekipo, kaj načrtujete še? Rad bi si ogledal tekme v Soldnu, kjer nastopajo moški in ženske. Všeč mi je tudi prizorišče, ker se iz parterja vidi celo progo in spustov ni treba spremljati po velikih ekranih. (V.S.) 22 Nedelja, 12. junija 2011 ŠPORT / INTERVJU - Vzgojitelj Sandi Štefančič že 15 let pri VZS Sklad Mitja Čuk Procesi so v vseh ekipah enaki, le cilji so drugačni □ Obvestila Športne dejavnosti so od vedno del vzgojnega programa VZS Sklad Mitja Čuk. Gojenci so pred približno sedemnajstimi leti začeli s treniranjem košarke, potem pa so se usmerili tudi v balinanje, atletiko, plavanje, kolesarstvo, smučanje in hojo s krpljami. V športne dejavnosti je od svojega prihoda vključen tudi vzgojitelj Sandi Štefančič. »Sem trener košarkarske ekipe, ker pa je naš center majhen, sodelujemo vsi vzgojitelji tudi pri ostalih dejavnostih, torej pri gledališkem, mizarskem, likovnem laboratoriju, pa tudi pri negi vrta. Vsi tudi vozimo kombi in skrbimo za nego gojencev,« je opisal Štefančič iz Križa, ki zdaj živi v Trstu. Od leta 1998 je Sklad tudi včlanjen v Specialno olimpiado Slovenije, mednarodni športni program, ki skrbi za ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošno socializacijo oseb z motnjami v duševnem razvoju. Program ponuja tekmovanja v raznih športih na različnih težavnostih nivojih. Regijskih in državnih tekmovanj se udeležujejo tudi gojenci Sklada. Košarko trenirate že približno sedemnajst let. Koliko let pa že nastopate na turnirjih? Na turnirjih nastopamo od leta 2001. Takrat smo prvič tekmovali na državnih igrah v Ljubljani z združeno ekipo s tržaškim CEST brez prisotnosti trenerja na igrišču. Pred tem smo tekmovali izključno v elementih košarke. Letos je bil na vrsti že 8. mednarodni košarkarski turnir Zmagajmo vsi, ki ga organizirate vi. Tako je. Naš turnir pa je bil spodbuda za druge centre, da so, kot mi, sestavili ekipe in organizirali nove turnirje. Zakaj ste izbrali košarko? Je za gojence bolj primerna kot drugi športi? Odločitev o košarki je padla, ko me pri Skladu še ni bilo. V letih pa smo spoznali, da je primernejša disciplina kot na primer nogomet. Gojencem gre lažje podaja z rokami kot z nogami. Je veliko razlik med učenjem ekipnega in individualnega športa? V ekipi moraš uskladiti več gojencev. Naše gojence imenujemo mladostnike in odrasle s posebnimi potrebami, in seveda, če sešteješ vse te potrebe, postane vse bolj težavno. Imate pa zato najbrž tudi več zadoščenj. Seveda. Problem pri vzgojiteljih pa je naslednji: če smo razpoloženi, poteka delo zelo dobro. Ugotovimo namreč, kaj lahko delamo s posameznikom oziroma z ekipo. Če pa smo utrjueni, prevlada »črna pedagogika« in včasih pozabimo, da imajo posebne potrebe ... Zakaj je športno udejstvovanje pomembno pri osebah s posebnimi potrebami? Njihovo počutje, ko nastopajo na tekmovanju, je podobno tistemu med nastopom na gledališkem odru ali z zborom. To je zanje velika nagrada, oni pričakujejo, da jih kdo vidi, da jim kdo zaploska, da jih kdo pohvali. Zakaj je zanje to tako pomembno? To je pomembno tudi zame ali za vas. Skratka, za našo samozavest. Pohvala je važna za dobro počutje, pomembno je, da jih sprejmejo, prepoznajo kot gledališkega igralca, kot košarkarja, torej kot človeka, ki lahko nekaj drugim da in jim kaj pokaže. To je univerzalno pravilo. Šport torej nima prednostne vloge: zanje je pomembno gledališče kot tudi tekma. Tako. Seveda pa je šport pomemben za zdravje, zato vključujemo v program tudi športne aktivnosti. Si sami izbirajo športne panoge? Mi jim nudimo nekaj možnosti, upoštevamo pa le tiste panoge, ki jih lahko treniramo pri nas in jih nudi tudi Specialna olimpiada Slovenije, ki ima že prilagojene pravilnike in prireja tekmovanja. Seveda izbiramo tiste panoge, kjer tekmuje več gojencev, ne pa samo posamezniki. Sandi Štefančič v akciji SLOSPORT.ORG Povedali ste, da so tekmovanja zanje velika nagrada. Lahko opišete, kako vse poteka? Že kombi in vožnja na prizorišče je za gojence pravo doživetje. Važno je tudi, da na tekmovanju imajo vsi enake majice. Program vključuje vedno slavnostni govor, ki sporoča gojencem, da se začenja nekaj pomembnega. Kulturni točki sledi prisega, nato dobijo malico in sok, tekmujejo in potem je še nagrajevanje. Vse se zaključi s kosilom in družabnostjo. To je zanje pravi praznik, tekmovanje pa je en del tega. Prav tako je tudi zmaga le en del tega. Tako je. Vedo, da je zlata kolajna nekaj več kot ostale, ampak razen nekaterih, si drugi s tem ne belijo glave. Kako pa potekajo treningi? Lahko se pripravljamo na turnir s tekmami ali pa vadimo posamezne elemente. Ko se pripravljamo na turnir, treniramo dvakrat na teden, sicer pa enkrat. Ob torkih imamo navadno ogrevanje in potem dve tekmi. Tudi oni imajo pred sezono kon-dicijsko vadbo, kajne? Seveda. Sprehajamo se do Križa ali do Grljana in se po stopnicah vrnemo nazaj na Kontovel v center. Včasih tudi tečemo po stopnicah na odprtem igrišču na Kontovelu. Na Baviseli so predstavili projekt o športnih tekmovanjih, kjer »navadni« športniki tekmujejo s športniki s posebnimi potrebami. Ali ste vi razmišljali kdaj v tej smeri? Do leta 2001 smo vzgojitelji igrali košarko z gojenci, vendar smo potem to opustili, ker nam je bila bolj všeč ideja, da lahko gojenci igrajo sami. Vsekakor smo vedno podpirali to, da oni spoznavajo druge oziroma, da »normalni« spoznavajo naše gojence. Zato se tudi sprehajamo po vasi, gremo na ogled tekme, na izlet na plažo, obiščemo bar, kjer se gojenci lahko pogovarjajo z gosti. Ne gre torej za izključno športno integracijo, ampak družbeno. Gremo v integracijo. Tudi ko gremo na tekmovanja, govorimo o integraciji, saj gre za socializacijo z ostalimi, s sodniki ... Ali imajo pri nas še veliko predsodkov do gojencev? Jaz nisem dober opazovalec. Kolegi pravijo, da so nekateri še obremenjeni s predsodki, ampak sam tega ne opažam. Ko jih peljem na plažo ali tudi v osmico, vidim, da so ljudje z njimi prijazni ... ne vem pa, če so prijazni samo zato, ker mene poznajo ... Težko je, da bi izbruhnili v zunanjih prostorih. To se dogaja v centru ali doma, v osmici ali kavarni pa se obnašajo lepo. Skratka, v tem so nam čisto enaki, saj tudi sami ne izbruhnemo v javnosti, ampak največkrat med domačimi zidovi. Tudi čutijo prav tako kot mi. Ena izmed večjih razlik je samo ta, da oni niso avtonomni. Med publiko na vaših turnirjih so vedno tudi učenci slovenskih šol: imajo oni že prej stik z gojenci? Večkrat sodelujemo z osnovno šolo Avgusta Černigoja s Proseka, tako da otroci spoznajo naše gojence torej osebo s posebnimi potrebami. Spoznavanje različnosti je vedno obogatitev. Je kdo odklonil sodelovanje z vami? Ne vem. Če ima oseba že svoje težave, bo gojence najbrž sovražila, ker bo v njih videla tisto črno plat svoje duše, oni bodo torej kot zrcalo. Zavedati pa se moramo, da so del našega življenja. Če jih ne spoznaš in prepoznaš, jih boš težko sprejel. Tako je tudi s črncem, homoseksualcem ali z ostarelo osebo. Če si vedno vajen lepih žensk in moških, ne boš sprejel realnega sveta. K sprejemanju drugačnega pripomoremo tudi mi, ko gojence peljemo po vasi. Mogoče smo mi večje bogastvo za normalen svet kot drugi za nas. Povedal pa bi še nekaj. Prosim. Večkrat sem slišal, da trenerji niso sprejeli pohval, češ da pohvala gre gojencem. S tem pa se ne strinjam: gojenci so se res potrudili, ampak v teh primerih gre pohvala vzgojitelju oziroma trenerju. Pomislimo na nasprotni scenarij: ko ekipa izgubi, ima namreč veliko odgovornost prav vzgojitelj, ne pa gojenci ... V vsaki ekipi pa mora biti trener tudi dober psiholog. Igralko neke odbojkarske ekipe lahko na primer zapusti fant, druga se skrega s prijateljico ... Trener, tako kot mi, mora upoštevati čisto vse dejavnike in potem sestaviti ekipo. Skratka, razlik med našo in katerokoli drugo ekipo je malo. Drugačni so le cilji: trenerji drugih ekip ciljajo izključno na zmago, pri nas pa to ni najpomembnejše. Pri nas je cilj že to, da se vsi vključijo v igro. Za nekatere je uspeh že to, da se oblečejo v dres, saj sicer nočejo sleči svojih oblek. Vsak igralec ima torej svoj cilj. Veronika Sossa Kotalkanje: Danes Pokal Bressan in finale Pokala Sedmak Včeraj se je na Pikelcu na Opčinah začela kotalkarska tekma za Pokal Pavla Sedmaka, ki jo že 30. prireja opensko društvo Polet. Na kotalkališču so se v kratkem programu pomerili kadeti, mlajši mladinci (jeunesse), mladinci in člani, ki jih čaka danes še dolgi program. Na mednarodnem tekmovanju, na katerem nastopajo tudi Kolumbijci, Španci in Potrugalci, so se vse tri po-letovke izkazale. Med 22 kadetinjami je Katarina Jazbec po kratkem programu zasedla zelo dobro 9. mesto, v sam vrh pa so se uvrstila tekmovalke, ki prednjačijo v Italiji in na evropski ravni. Med sedmimi mlajšimi mladinkami sta Valentina Scamperle in Martina Debernardi 3. oziroma 4. Danes bo še višek tekmovanja: kadeti bodo z dolgimi programi začeli ob 14.00 do 15.50, do 16.50 bodo vozili mlajši mladinci, ob 17.10 mladinci, nato do 20. ure člani in in-line. V jutranjih urah pa bodo za Pokal Davida Bressana tekmovali še najmlajši (začetek ob 8.30). Jubilejni pokal se bo zaključil z nastopom mladih poletovcev (ob 20.30), sledila pa mu bo razglasitev zmagovalcev. Na sliki: z leve Valentina Scamparle, Martina Debernardi in Katarina Jazbec (KROMA). FC PRIMORJE vabi vse deklice in dečke rojene od leta 2000 dalje na »nogometni kamp« od ponedeljka, 27. junija, do petka, 1. julija, na igrišču Ervatti pri Briščikih, od 8 ure do 17. Za prijave 3408480808 (Sergij) in 329-6022707 (Robert). AŠZ MLADOST sklicuje v ponedeljek, 20. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva Jezero v Doberdobu, redni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; poročila predsednika, tajnika, blagajnika; odobritev bilance; izvolitev novega odbora; razno. Vabljeni članice in člani! ŠZ BOR s pokroviteljstvom ZSSDI obvešča, da do 30. junija 2011 sprejema prijave za Športi teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in v primeru zadostnega povprasevanja od 29.avgusta do 2. septembra. Prijave sprejemamo na tel. Št. 040.51377 od ponedeljka do petka od 15.00 do 18.00 ali po mailu (naslovurad.bor@gmail.com). Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. KD SLOVAN s Padrič organizira v petek, 17. junija, 11. nočni orientacijski pohod Po sledeh Mr.jascev, ki spada v sklop prireditev Kresovanje 2011. Štart bo ob 22. uri. Zbirališče ob 21.45 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Vpisovanje: kdslovan@gmail.com. Informacije: 3497386823 (v večernih urah). AKK BOR sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 15. junija, ob 20.30 na Stadionu 1. maja. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, volitve novega odbora, razno. Vabljeni vsi člani in prijatelji! AŠZ MLADOST s soorganizacijo ZSŠDI-ja organizira »Turnir prijateljstva« v soboto, 18. junija, za cicibane in v nedeljo, 19. junija, za male cicibane. Zaključek s tekmo goriški starši in trenirji proti tržaškim staršem in trenirjem. Vabljeni! AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Nogometni kamp« v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. š.: 3393853924 (Emanuela). AŠD SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za Gardaland predviden v nedeljo, 12. junija, ob 6. uri iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Tel. št.: 335-5476663 (Vanja). AŠD SOKOL IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp »Igrajmo odbojko« (letnik 2000-01-02-0304) od ponedeljka, 13. do petka, 17. junija, od 8.30 do 12.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Info: 348-8850427 (Lajris), 335-5313253 (Cirila). ŠD SOVODNJE organizira nogometni kamp Sovodnje 2011 na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 13. do 16.6 v popoldanskem času od 15.00 do 18.30. Prijavijo se lahko otroci letniki 1996 do 2006. Prijave in informacije po elektronski pošti asdsovodnje@libero.it ali po telefonu 3283674301 (Rudi Devetak), 335312083 (Aleksij Soban) in 3280680499 (Simon Feri). ŠD SOVODNJE organizira 25. junija med 17.00 in 21. uro v Sovodnjah Festival nogometa 2011. Skupaj bomo stopili na igrišče vsi, igralci, igralke, starši, družine, otroci, ljubitelji in simpatizerji. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL in ZSŠDI organizirata košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah: 1. izmena od pon. 20. junija do pet. 24. junija 2011, 2. izmena od pon. 27. junija do pet. 1. julija 2011. Kamp je namenjen otrokom letnika 1998 in mlajšim: motorika in športna šola (od 6 do 9 let) in košarkarska šola (od 9 do 13 let); zraven pa še izleti na morje in v naravo, tečaj šaha in extempore. Info: Andrej Vremec 338-5889958, email: marinandrej@alice.it. AMATERSKO ŠPORTNO DRUŠTVO AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ul. 109, 16. redni občni zbor. VIPAVA in ZSŠDI organizirata poletni kotalkarski kamp s plesno delavnico, ki bo na Peči od 13. do 24. junija; informacije in prijave po tel. 3339353134 (Elena) in 320-0220059 (Jelka). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. junija do 2. julija 2011 enajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Katjo v večernih urah (338 5953515). TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJE organizira v športnem centru na Padričah poletne začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce in nižješolce, ki se bodo začeli 13. junija. Za informacije in prijave klicati na številko 3898003486 (Mara). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Datumi tečaja »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. 2. tečaj: od 27. junija do 8. julija; 3. tečaj: od 11. do 22. julija. Datum tečaja »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 11. do 22. julija. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040-422696, fax: 040-4529907, info@tpkcntsirena.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 2. tečaj od 20. junija do 1. julija; 3. tečaj od 4. do 15. julija; 4. tečaj od 18. do 29. julija. Vpisovanja in informacije ob pondeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 14. junija 2011 23 ZAGREB - Tiskovna konferenca hrvaške premierke Jadranke Kosor »Slovenska blokada je bila med najtežjimi trenutki« Zahvala hrvaškim državljanom in uradnikom EU po petkovi ugodni oceni Evropske komisije ZAGREB - Hrvaška premierka Jadranka Kosor se je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu vlade zahvalila tako hrvaškim državljanom kot uradnikom EU zaradi petkove ocene Evropske komisije, da je Zagreb pripravljen skleniti pogajanja z Brusljem. Med najtežjimi trenutki v pogajanjih z EU pa je izpostavila slovensko blokado leta 2009. Med težkimi časi v hrvaških pogajanjih bi rada izpostavila blokado pogajanj leta 2009, ko sem prišla na čelo vlade, je spomnila Kosorjeva. Kot je dodala, je takratna slovenska blokada vrste hrvaških pogajalskih poglavij grozila, da bodo pogajanja »ostala zamrznjena«. »Ko smo uredili obmejni spor s Slovenijo, ko smo pokazali evropsko obnašanje pri iskanju rešitve in ko smo se uspeli dogovoriti, da bomo odprto vprašanje uredili na podlagi arbitražnega sporazuma, smo odprli vrata za nadaljevanje pogajanj,« je izjavila Kosorjeva. »Nenazadnje smo uredili tudi vprašanje, ki je bilo 18 let na mizi med Slovenijo in Hrvaško, ter dokazali, da je možno priti do rešitve in deblokirati pogajanja ter stopiti naprej.« Med drugimi težavami, ki niso šle v prid Hrvaški, je izpostavila tudi zasičenost EU s širitvijo, zaplete z liz-bonsko pogodbo ter gospodarsko krizo. »V takšnih okoliščinah smo dosegli veliko«, je izjavila premierka. Povedala je, da je bila vera v uspeh ključna za sklenitev pogajalskega dela, ki so ga dosegli kljub številnim kritikam in pritiskom. Izkoristila je priložnost, da bi se, kot je dejala, zahvalila tudi tistim na Hrvaškem, ki so ovirali vlado v pogajanjih in podcenjevali njene uspehe. Čeprav ni omenjala imen, je bilo očitno, da je imela v mislih tudi predsednika države Iva Josipovica, ki je pred kratkim dejal, da sklenitev pogajanj junija ne bo veliki dosežek vlade glede na to, da pogajanja trajajo že vrsto let. Kosorjeva je dejala, da so Hrvaški pot proti EU obeležila številna merila, ki jih je morala kot prva država kandidatka izpolniti tako za odpiranje kot za zapiranje poglavij. Spomnila je, da je Hrvaška izpolnila 138 formalnih meril, skupaj s »podmerili« pa čez 400, ki so bili navezani na reforme. »V ponedeljek bomo takoj nadaljevali delo, da bi dosegli vključitev 1. julija 2013, sicer pa čakamo na DANES Pohod po spominski tigrovski poti OCIZLA - Športno, kulturno in turistično društvo Zveza Ocizla in Društvo TIGR Primorske organizirata že 11. pohod po Tigrovski spominski krožni poti, ki bo potekal danes. Na kalu v Ocizli (na začetku vasi) pri Klancu pri Kozini se bodo najprej po-hodniki zbrali na kulturnem programu, ki se bo pričel ob 9.uri. Slavnostna govornica bo ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, v kulturnem programu pa bodo nastopila dekleta iz Škofij pod vodstvom zbo-rovodkinje Marjetke Popovski in vaška mladina iz Ocizle. Ob 10.uri pa se bo pričel sam pohod po poti, ki jo je ŠKTD Zveza posvetilo spominu na skupino domačinov, hrabrih borcev proti fašizmu. S pohodniki bodo tudi avstrijski vojaki, skozi Blažev spod-mol pa bodo zainteresirane popeljali jamarji domačega jamarskega društva. Organizatorji so poskrbeli za okrepčilo med potjo in na zaključku, kjer bo sledilo skupno druženje. (OK) odločitev Evropskega sveta 23. in 24. junija, potem pa bomo pripravljali pristopno pogodbo, je dejala Kosorjeva.« Dodala je, da bo sklenitev pogajanj najboljše in največje darilo ob 20. obletnici hrvaške samostojnosti. Kosorjeva včeraj ni želela odgovarjati na novinarska vprašanja o datumu parlamentarnih volitev na Hrvaškem ter je napovedala, da se bodo o tem pogovarjali v prihodnjih tednih. Na prošnjo, naj komentira zahtevo svojega predhodnika na pre-mierskem položaju Iva Sanderja, da ga avstrijske oblasti čim prej izročijo Hrvaški, je odgovorila, da je primer bivšega premiera v rokah neodvisnega pravosodja. »Hrvaška ni več enaka, kot je bila. Tega bi se vsi morali zavedati,« je dodala Kosorjeva. Zahvalila se je tako Barrosu kot komisarju za širitev Štefanu Fuleju in madžarskem predsedstvu EU za podporo, pa tudi vsem hrvaškim državljanom, posebej pa hrvaškim vojakom, ki so se borili za neodvisnost države. (STA) Hrvaška premierka Jadranka Kosor je bila na včerajšnji tiskovni konferenci vidno zadovoljna ANSA LJUBLJANA Opozorilo slovenskih dermatovenerologov Uporaba solarijev nevarna, ker povzroča rakasta obolenja LJUBLJANA - Združenje slovenskih dermatovenerologov je že pred leti začelo opozarjati na nevarnost uporabe solarijev, saj izločajo obe vrsti nevarnih žarkov, UVA in UVB, ki oboji lahko povzročajo kožnega raka. Za ponudnike solarijev je pomemben datum začetek julija, saj morajo do takrat opraviti meritve glede skladnosti solarijev z evropskimi standardi.V Sloveniji posebnih raziskav glede nevarnosti solarijev ni bilo, strokovnjaki tako povzemajo tuje ugotovitve. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2009 solarije uvrstila v t. i. skupino ena, kar pomeni v skupino tistih kancerogenih stvari, ki dokazljivo povzročajo raka, še posebno kožni me-lanom pri ljudeh, je STA pojasnil direktor Inštituta za neionizirna sevanja Peter Gaj-šek. Po njegovih besedah ni nobenega dvoma o tem, da vsakršno izpostavljanje UV sevanju negativno deluje oz. deluje v smislu določenih poškodb, še posebno, kadar gre za nekontrolirano izpostavljanje v kombinaciji na prostem in dodatno še v so-larijih. Zato morajo po njegovih besedah vsi uporabniki solarijev biti pozorni na odmerke sevanj, torej na čas izpostavljenosti UV žarkom, tako umetnim kot tudi naravnim, glede na tip svoje kože. Združenje slovenskih dermatove-nerologov je že pred leti začelo opozarjati, da je uporaba solarijev škodljiva. Po nedavno opravljeni sicer širše zastavljeni anketi na vzorcu prek 700 vprašanih je sola-rije že obiskalo 22,9 odstotka vseh vprašanih, od teh jih 37 odstotkov solarij obiskuje redno več kot enkrat letno. Anketa je pokazala še, da jih 32,8 odstotka vprašanih celo misli, da je solarij zdrav način sončenja oz. da je uporaba solarijev koristna pred odhodom na morje, je za STA izpostavila predsednica združenja Tanja Planinšek Ru-čigaj. »Združenje opozarja, da solariji niso koristni in ta pridobitev barve pred morjem ni koristna, ampak škodljiva, zato ker ne samo da lahko povzroči staranje kože, ampak lahko vpliva na nastanek kožnega raka oz. povečujejo možnost, da kožni rak nastane,« pravi Planinšek Ručigajeva. Uporaba solarijev se sicer po njenih besedah zmanjšuje, vendar je vprašanje, kaj je vzrok temu, ali recesija ali pa zavedanje o tem, da so UV žarki škodljivi. Solarije v glavnem uporabljajo mlajša dekleta, pri čemer dermatologinja opozarja, da v nekaterih tujih državah velja prepoved uporabe solarijev za mlajše od 18 let, medtem ko slovenska zakonodaja uporabe mlajšim od 18 let ne priporoča. Izpostavljenost UV žarkom vpliva na možnost pojava kožnega raka, katerega pojavnost se vsako leto veča. Po podatkih registra raka se je v Sloveniji v petih letih podvojilo število na novo odkritih primerov. Če gledamo oba spola skupaj je kožni rak prvi po pojavnosti med vsemi raki v Sloveniji, je ugotovitve povzela predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov. Po pravilniku o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti morajo zavezanci do julija letos opraviti meritve oz. pregledati, ali so njihovi solariji skladni z določili pravilnika in predvsem z evropskimi standardi. Nekaj zavezancev se je za meritve že odločilo, je povedal Gajšek. Doslej izvedene meritve so pokazale, da približno tretjina solarijev v celoti ustreza standardom, tretjina pogojno, tretjina pa sploh ne. Z ustreznimi prilagoditvami sijalk, filtrov in kombinacijo obeh pa je mogoče v celoti izpolniti zahteve mednarodnih standardov in pravilnika, pravi Gajšek. Ob tem poudarja da imajo tisti sola-riji, ki so opravili teste in so skladni s pravilnikom, na vidnih mestih nalepljene ustrezne nalepke in certifikate in vsakdo, ki gre v solarij, naj bo na to pozoren. «Ta jamči, da je ta solarij prilagojen evropskim standardom in ne seva več, kot je to do-voljeno,» pojasnjuje Gajšek in dodaja, da je tako odločitev na ljudeh, v kakšen sola-rij bodo hodili. (STA) NEGOTOVOST Koper: volitve bodo ali jih ne bo? KOPER - Pobudniki za oceno ustavnosti razpisa rednih lokalnih volitev v Mestni občini Koper pred jutrišnjo razglasitvijo odločitve ustavnega sodišča ne želijo napovedovati, kako se bodo ustavni sodniki odločili, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal Gregor Strmčnik. Ob tem je še enkrat ocenil, da so njihovi pomisleki glede zakona o razpisu volitev v Kopru utemeljeni. S sprejetjem omenjenega zakona je Državni zbor namreč poskušal zaobiti odločitev ustavnega sodišča, ki mu je naložilo, da ustanovi občino Ankaran, poudarja vodja Pobude za ustanovitev občine Ankaran Strmčnik. Zaradi utemeljenosti njihovih pomislekov zato meni, da bo odločbo ustavnih sodnikov o ustanovitvi ankaranske občine pač potrebno izvršiti. Dejstvo, da bo sodišče svojo odločitev razglasilo ustno, kot se je zgodilo že v primeru presoje ustavnosti in zakonitosti zakona o občinah, pa bo po Strmčni-kovih tej odločitvi dalo še posebno težo. Strmčnik pa ni želel komentirati navedb nekaterih časnikov, da bo ustavno sodišče zadržalo izvedbo volitev, ki so sicer predvidene za 10. julij. Ob tem pa poudarja, da sodišče ne bo presojalo iz neke naklonjenosti an-karanski zgodbi. Napovedal je še, da bodo odločitev sodišča, kakršna koli že bo, spoštovali. Potem, ko je aprila v DZ padel tudi zadnji v vrsti poskusov ustanovitve ankaranske občine, je DZ sredi maja sprejel zakon o razpisu lokalnih volitev v Kopru, ki daje pravno podlago za razpis omenjenih volitev. Zatem so Krajevna skupnost Ankaran, Skupnost Italijanov Ankaran, Pobuda za ustanovitev občine Ankaran in drugi vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona, na podlagi katerega so volitve razpisane, in samega akta o razpisu volitev. Pobudniki so zahtevali tudi zadržanje volitev v Kopru, saj menijo, da bi Državni zbor moral upoštevati odločbo ustavnega sodišča in ustanoviti občino Ankaran, nato pa razpisati volitve v vsaki od obeh občin ločeno. PIRAN - Na krajevnem pokopališču so ga spremili k zadnji poti Odšel je nabrežinski rojak, ugledni zdravnik dr. Vojteh Pertot PIRAN - 18. maja so na pokopališču v Piranu pokopali nabrežinskega rojaka dr. Vojteha Pertota, brata znane profesorice Nade Pertot, uglednega zdravnika, primarija, specialista internista in infektologa. Njegov lik zglednega kolega je na pogrebu orisala zdravnica dr. Vera Maraspin Čarman. Dr. Vojteh Pertot se je rodil 25. januarja 1921 v Mariboru, kamor sta se iz rodne Nabrežine po prvi svetovni vojni umaknila oče Viktor Pertot in mati Valerija Gruden. Po maturi v Mariboru je leta 1939 šel na študij medicine v Beograd, a ko se je družina pred nemško okupacijo leta 1941 vrnila v Nabrežino, je študij nadaljeval v Ljubljani in pozneje v Padovi, kjer je diplomiral leta 1945. Leta 1943je po kapitulaciji Italije v Na-brežini organiziral mešani pevski zbor mladih, ki so se ob petju tudi prvič soočali s knjižno slovenščino. Zbor je bil zelo uspešen in je nehal delovati, ko je Vojteh Pertot odšel iz Nabrežine. Svojo strokovno pot je začel kot zdravnik pripravnik v Trstu, nato je za kraj -ši čas služboval v bolnišnicah v Vipavi in Ilir- ski Bistrici, zatem pa je začel specializacijo za infekcijske bolezni na kliniki v Ljubljani. Kot specialist infektolog se je leta 1952 zaposlil v piranski bolnišnici, kjer je postal predstojnik infekcijskega oddelka. V težkih povojnih razmerah je na področju infekto-logije oral ledino, vrsto let je bil na tem področju edini specialist za obalno-kraško ob- močje in del hrvaške Istre. Že v prvih letih službovanja se je soočil s pomembnejšimi epidemijami kot so bili paratifus B, meningitis in druge. Ko je Splošna plovba Piran odprla linijo z zahodno Afriko, je na svojem oddelku zdravil tudi prve uvožene primere malarije med pomorščaki. Dr. Vojteh Pertot se je kljub naporni službi tudi dodatno izpopolnjeval ob delu in leta 1968 dobil naziv primarija. Dve leti pozneje je opravil še dodatno specializacijo iz interne medicine, infekcijski oddelek v Piranu pa je organizacijeko in strokovna zelo uspešno vodil do leta 1975. Potem je postal predstojnik internega oddelka Splošne bolnišnice Koper, kjer je bistveno prispeval k razvoju, svoje neprecenljive izkušnje pa je uspešno predajal mlajšim zdravnikom. Kot je v svojem poslovilnem nagovoru še povedala dr. Čar-manova je primarij dr. Vojteh Pertot opravil pionirsko delo, nesebično je opravljal svoje poslanstvo, predstavljal je veliko moralno avtoriteto in svetel vzor za zdravnike mlajše generacije. Takega bodo tudi ohranili v trajnem spominu. 24 + Nedelja, 12. junija 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Zatečeno oko 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Variete: Quello che 6.25 Aktualno: Unomattina Estate Week End 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Dok.: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes prenos sv. maše 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica In LAre-na 15.40 Aktualno: esolo Aereonautica Az-zurro Tricolore 18.10 Šport: Pole Position 18.55 Avtomobilizem: F1, VN Kanade, prenos 21.00 Dnevnik 21.20 Nan.: Ho sposato uno sbirro 2 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Speciale Tg1 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Applausi 2.10 Glasb.: Sette note - Musica e musiche V^ Rai Due Rai Tre missario 16.40 Dnevnik - prometne informacije 16.45 Film: Mister Miliardo (kom., '77, r. J. Kaplan, i. T. Hill, V. Perrine) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo - Le note dell'assassino (det., ZDA, '00, i. P. Falk) 21.10 Film: Rischio a due (triler, ZDA, '05, r. D.J. Caruso, i. M. McConaughey, A. Pacino) 23.55 Film: Paradise road (dram., Avstral./ZDA, '97, r. B. Beresford, i. G. Close) 1.00 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.50 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 9.05 Nan.: Zoo Doctor 1140 Film: Due padri di troppo (kom., ZDA, '97, r. I. Reitman, i. R. Williams, B. Crystal) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Le stagioni del cuore 15.50 Film: Trésor (kom., Fr., '09, r. C. Berri, i. F. Dupeyron) 17.30 Show: Chi ha incastrato Peter Pan? 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Rubrika: Bikini 21.10 Show: Lo show dei record 0.30 Film: Mari del sud (kom., It., '01, r. M. Cesena, i. D. Abatantuono, V. Abril) 1.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Nan.: Bay Watch 7.55 Risanke 11.00 Nan.: Aaron Stone 11.55 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Motociklizem: Grand Prix, Moto2, VN Anglije, prenos 6.00 Nan.: Affari di pancia 6.20 Nan.: The Class 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke 8.55 Nan.: Rebelda Way 9.20 Kviz: Social King 10.00 Aktualno: Culto Evangelico di Pentecoste 11.00 Šport: Numero Uno GP 11.30 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Film: Jane Doe - Alibi di ferro (krm., ZDA, '07, r. J. A.Contner, i. L. Thompson, J. Penny) 15.15 Film: La libreria del mistero - Libri, ricatti e... biberon (krim., ZDA, '06, r.-i. K. Martin, i. N. Siemaszko) 16.40 Aktualno: Due passi in Italia 17.30 Šport: Numero 1 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Regata Repub-bliche Marinare 18.55 Film: Doppia vita, doppia morte (triler, Kan., '06, r. S. Pleszc-zynski) 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS Los Angeles 21.50 Nan.: Numb3rs 23.25 Šport: La domenica sportiva estate 0.50 Nočni dnevnik 1.10 Aktualno: Protestantesi-mo 1.40 Nan.: Il commissario Kress 14.00 Motociklizem: Grand Prix, Mo-toGP, VN Anglije, prenos 14.50 Aktualno: Grand Prix - Fuori giri 15.30 Moto-ciklizem: Grand Prix, 125 ccm, VN Anglije, prenos 16.30 Film: Il giorno delle locuste (akc., ZDA, '05, r. D. Jackson, i. L. Lawless, J. Heard) 18.20 19.00 Risanke: Bugs Bunny 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.15 Nan.: Tutto in famiglia 19.40 Film: Una pal-lottola spuntata (kom., ZDA, '88, i. L. Nielsen, P. Presley) 21.25 Nan.: Dr. House 22.20 Nan.: Royal Pains 0.10 Nan.: Miami Medical 1.05 Film: We are Marshall (šport., ZDA, '06, r. McG., i. M. McConaughey, M. Fox) La 7 7.30 Film: In nome della legge (dram., It., '49, r. P. Germi, i. M. Girotti, J. Solinas) 9.10 Film: Gambe d'oro (kom., It., '58, r. T. Va-sile, i. Toto, R. Como) 10.55 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.05 Film: La ni-pote Sabella (kom., It., '58, r. G. Bianchi, i. T. Pica) 16.35 Film: Agenzia omicidi (kom., ZDA, '84, r. a. Harvey, i. K. Hepburn, N. Nolte) 18.00 Glasb.: Va' pensiero! 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir 21.30 Aktualno: Report 23.20 Dnevnik in deželni dnevnik, sledi Cosmo 0.35 Dnevnik in rubrike u Rete 4 7.15 Dok.: Doc. 8.20 Dok.: La scomparsa dei delfini 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.50 Dok.: Correndo per il mondo 14.55 Nan.: Il giudice e il com- LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: M.O.D.A. 10.35 Dok.: La7 Doc 11.15 Motociklizem: WSBK San Marina, tekma 1, prenos 13.00 Šport: Paddock Show 13.30 Dnevnik 13.55 Mo-tociklizem: Supersport World Championship, posnetek 13.55 Motociklizem: WSBK San Marina, tekma 2, prenos 16.45 Nan.: Cuore dAfrica 17.50 Film: Winchester '73 (western, ZDA, '50, r. A. Mann, i. J. Stewart, S. Winters) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Dok.: Missione natura 23.50 Dnevnik 0.05 Aktualno: Bookstore 1.00 Film: Operazione Cicero (voh., ZDA, '52, r. J. L.Mankiewicz, i. J. Mason, D. Darrieux) ^ Tele 4 Jr Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.55 Ris. nan.: Ani-malija (pon.) 10.20 Ris. nan.: Pustolovščina v cirkusu 10.45 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.15 Alpski večer 2011 (pon. 14.30 Slovenski magazin 15.0017.15 NLP s Tjašo Železnik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lo-rello Flego 15.40 Športne novice 15.50 Športna retrovizija 15.55 Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom 16.25 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglas! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Film: Poletje v školjki 21.25 Večerni gost 22.20 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Nad.: Seme zla 0.25 Dnevnik (pon.) 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Infokanal |r Slovenija 2 9.40 Skozi čas 10.10 Globus (pon.) 10.40 Glasb.: Dopoldan s simfoniki 11.20 Pomagajmo si (pon.) 11.55 Turbulenca (pon.) 12.50 Rad igram nogomet (pon.) 13.15 EP v kajakih in kanujih na divjih vodah, C1 polfinale in K1 (m) polfinale, posnetek iz Seu D'Urgella 13.40 Ljubljana: rokomet (ž), dodatne kvalifikacije za nastop na SP, Slovenija - Francija, prenos 15.30 EP v kajakih in kanujih na divjih vodah, C1 finale in K1 (m) finale, posnetek iz Seu D'Urgella 16.10 Ljubljana: rokomet (m), kvalifikacije za nastop na SP, Slovenija - Ukrajina, prenos 18.00 EP v kajakih in kanujih na divjih vodah, C1 in K1 (m) ekipno, posnetek iz Seu D'Urgella 18.30 Montreal: F1, VN Kanade, prenos 21.10 Žrebanje lota in superlota 21.30 Nad.: Emma 22.25 Na utrip srca 23.20 Nad.: Prijateljske zdrahe (pon.) 0.15 Kratki film AGRFT 0.35 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Kronika 8.05 Evropski premislek 9.40 21.30 Žarišče 10.20 Aktualno 11.40 Tedenski pregled 13.05 22.20 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Tednik 16.40 Na Tretjem 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.15 Tednik 14.45 »Q« - trendovska oddaja 15.30 Sredozemlje 16.00 Zedinjenje med Benetkami in Istro 16.45 City folk - dok. oddaja 17.15 Potopisi 17.45 Vsedanes - Svet 18.00 Glasbeni spomini 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Rokomet: kvalifikacije za EP 23.50 Vsedanes -Tv dnevnik 0.05 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Pod drobnogledom (pon.) 21.30 Veliko platno 22.30 Koncert 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani / 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Le-zioni di pittura 8.30 Hard Trek 9.00 Tethys - Le radici di una terra 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Variete: Mukko Pallino 11.00 Dok.: Italia magica 11.30 Aktualno: Super Sea 12.00 Dok.: Borgo Italia 12.25 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 12.40 Aktualno: Idee in tavola 12.50 Dai nostri archivi 13.00 Dok.: Agrisapori 13.30 Aktualno: Camper Magazine 14.00 Glasb.: SMS - Solo Musica e Spettacolo 15.00 Nan.: Le avventure di Shirley Holmes 16.30 Aktualno: Doppio click 16.45 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Cosi' casa 17.30 Risanke 20.00 Pagine e fo-togrammi - Estate 2011 20.30 23.00 Aktualno: Vacanze sportive 20.50 Glasb.: Mille voci 23.20 Film: La vergine di cera - The terror (horor, '63, r. R. Corman, i., B. Karloff, J. Nicholson) 1.00 Talk show: A tambur battente pop Pop TV 8.00 Prof. Baltazar (ris.) 8.10 Lazytown (ris.) 8.35 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.50 Beyblade: Nova generacija (ris.) 9.15 Medved Paddington (ris.) 9.40 Anim. serija: Maščevalci 10.10 Poštar Peter (ris.) 10.30 Tom in Jerry (ris.) 10.40 Srednja šola -Zaupno (dok. serija) 11.40 Jamie - Obroki v pol ure (dok. serija) 12.15 Preobrazba doma (dok. serija) 13.10 Ameriška princeska (dok. serija) 14.10 Film: Ljubezen ni slepa (dram., ZDA, '96) 16.00 Chuck (akc. serija) 16.55 Film: Zlati otrok (akc. kom., ZDA, '86) 18.45 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Njegovi tastari (rom., kom., ZDA/Angl./Nem., '05) 0.25 Pogumna ča-rodejka (horor serija) 1.25 Otroci in pravica do smrti? (dok. drama) 2.30 24UR, po- novitev, Novice 3.3D Nočna panorama (reklame) Kanal A 8.20 Hannah Montana (mlad. serija) 8.50 Nove pustolovščine stare Christine (hum. serija) 9.15 Film: Beach Boys - Ameriška družina (biog., ZDA, '04) 10.05 Film: Prva liga (kom., ZDA, '89) 12.00 Motociklizem: MotoGP, prenos dirk za VN Velike Britanije 15.15 Film: Svoboden (dram., ZDA, '95) 17.05 Top Gear (hum. serija) 18.05 Šola za pare (hum. serija) 18.35 Pazi, kamera! 19.10 The Big Game, zabava 20.00 Film: Jedro (akc, ZDA/Angl., '03) 22.30 Film: Batman za vse čase, i. N. Kidman (akc., ZDA/Kan., '95) 0.50 Newyorški gasilci (dramska serija) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: »Kaj neki je tam, kjer se pride drugam«; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, sledi Music box; 17.30 Z naših prireditev: 38. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov: Pesmi narave; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja: varstvo sadnega drevja; 8.00 Noč in dan; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-20.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.0012.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00-9.30 Oggi musica; 9.40 Il giardino di Euterpe; 10.33 Glasbena lestvica; 11.25-12.28 Suonala ancora, Sam; 13.00-14.00 Tempo scuola/La rosa dei venti; 15.00-16.00 Distretto 565 on Guitar Radio show; 16.0018.00 Pic-nic Elettronique; 18.00-19.00 Album Charts; 19.00 La via della plata; 20.0021.55 E...state freschi; 21.55 Siglasingle; 22.00-23.57 Radio disco; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Ar-sove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstr. glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V prostem času boste dobre volje. V družbi boste glasni in zabavni, pazite le, da ne boste v želji, da bi vsem ugajali, obljubili česa, česar kasneje ne boste mogli uresničiti. m^l BIK 21.4.-20.5.: Pred vami je prijetno obdobje. Vsako prosto urico boste znali dobro izrabiti. Razganjalo vas bo od ustvarjalne energije, poleg tega boste imeli tudi dober občutek za denarne naložbe. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Končno imate spet občutek, da držite vajeti trdno v svojih rokah. Na delovnem mestu boste odločni, zato boste z vsakim človekom, ki bi vas hotel izkoristiti, hitro opravili. RAK 22.6.-22.7.: Zadnje čase «« ste bili nekoliko živčni. Prihodnje obdobje vam prinaša več energije in samozavesti. Upoštevajte nasvete svojih prijateljev, saj vam tokrat želijo le najboljše. yLEV 23.7.-23.8.: Vsa vrata so (^^r vam široko odprta, vi pa se počasi pretegujete in prav nič se vam ne ljubi stopiti novim izzivom naproti. Kanček lenobe vam res ne more škoditi. Sreča vam je naklonjena. DEVICA 24.8.-22.9.: Prizade-^^ vno se boste lotili dela in pozabljali na svoje zdravje. Vzemite si več časa zase; bodite sami svoj gospodar in ne suženj obveznosti. Res pa je, da ste prav zdaj polni energije. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Kljub ^ ^ temu, da vse teče kot po maslu, niste zadovoljni. Nekaj vam manjka, a še sami dobro ne veste kaj. Umirite se, pozabite na vsakdanje skrbi in se malo posvetite sebi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Čeprav boste pogosto zamišljeni, vam dobre volje ne bo manjkalo. Znali boste pridobiti svoje pravice, tako da se bodo ljudje okoli vas kar čudili, od kod toliko zaupanja vase. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Prav zdaj niste v najboljši formi. Prav bi vam prišla spodbudna beseda in topel pogovor. Ne skrivajte se za masko. Pokažite svoja čustva in domači vam bodo namenili več pozornosti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Iz službe se ne boste vračali le utrujeni, ampak tudi napeti. Najlaže se boste sprostili ob kakšni aktivnosti, ki vam je v veselje. Lenarjenje bi vam le škodilo. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Pred vami je naporno obdobje, saj vas bodo nadrejeni kar obsipali z dodatnimi dolžnostmi. Vzemite si nekaj časa tudi zase in poskrbite, da se boste malce razbremenili. RIBI 20.2.-20.3.: Planet Mars vam prinaša odločnost in bojevniški duh. Preden se zapodite v kakšen spor, počakajte, dokler ne boste popolnoma prepričani, kaj želite doseči. Denar: dobro! / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 12. junija 2011 25 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Aleksander Mežek - Opposite direction 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.45 Unomattina Estate 10.20 Dnevnik 10.55 Nan.: Un ciclone in convento 11.40 Nan.: La casa del guardiaboschi 12.35 Aktualno: Verdetto finale 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Nan.: Il commissario Manara 15.05 Film: La nave dei sogni: Tailandia 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: L'Ere-dita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.20 Film: La lancia del destino (pust., Nem., '10, r. F. Baxmeyer, i. K. Wiesinger) 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sottovoce 1.55 Aktualno: Rewind - Visioni private V^ Rai Due Rai Tre bert) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Talk show: Benessere 23.10 Film: Il socio (triler, ZDA, '93, r. S. Pollack, i. T. Cruise, J. Tripple-horn) 1.10 Dnevnik in vremenska napoved 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: La magia dell'amore (dram., Kan./Irs., '09, r. V. Sarin, i. C. Nielsen, A. Quinn) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Il cammino per la felicita (dram., Avstr./Nem., '10, r. C. Kabisch, i. E. Wepper, A.K. Kramer) 16.30 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nan.: Fratelli detective 7.30 Risanke: Cartoon flakes 9.45N Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.05 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Top Secret 16.20 Nan.: Las Vegas 17.10 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Sen-za traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Insi-deout - Pazzi per la scienza 23.10 Dnevnik 23.25 Nan.: Happy Town 0.45 Dnevnik -Parlament 1.25 Nan.: The Nine 2.05 Vremenska napoved 23.30 Film: Un ciclone in casa (kom., ZDA, '03, r. A. Shankman, i. S. Martin, Q. Latifah) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Jutranji dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora, sledi Agora Brontolo 11.00 Aktualno: Appre-scindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Le sto-rie - Diario italiano 12.55 Rubrika: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Dok.: Figu - album di persone no-tevoli 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at my back 15.45 Film: Dossier Odessa (triler, angl./ZDA, '74, r. R. Neame, i. J. Voight, M. Tamm) 17.50 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: Hotel Patria 23.15 Nočni dnevnik 23.55 Dok.: Sfide 0.40 Aktualno: Appuntamento al cinema 0.50 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.25 Nan.: Nikita 9.50 Nan.: Giu-dice Amy 10.45 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Talk show: Benessere - Il ritrat-to della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Carabinieri 7 13.00 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Nan.: Sentieri 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.2 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Cetective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 17.35 Nan.: Jonas L.A. 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Resni-čnostni show: Tamarreide (v. F. Cicogna) 23.00 Nan.: Nip/Tuck 0.50 Show: Po-ker1mania 1.40 Dnevnik - Pregled tiska La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah) Piroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Odbojka na mivki: SP, prenos 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: I magnifici sette 15.00 Aktualno: Speciale Tg La7 - Referendum 2011 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Dnevnik 0.00 Dok.: La vita segreta delle donne 1.00 Nan.: N.Y.P.D. ^ Tele 4 16.35 Film: Dalida (dram., Fr./Angl./It., '06, r. J. Bunnuel, i. S. FerilIi, C. Lam- 7.00 Dnevnik 7.30 Aktualno: Domani si vedra 8.00 Šport: Super Sea 8.30 Dnevnik 9.00 Borgo Italia 9.30 Nan.: Amanti 10.20 Nan.: Police Rescue 12.10 Aktualno: Camper magazine 12.40 Aktualno: Videomotori 13.00 Dok.: Il lungo viaggio di Trieste nel Risorgimento 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 14.50 Aktualno: Doppio click 15.05 Dok.: Italia magica 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (11. junija 2011) Vodoravno: PIN, maraton, RNA, Amerika, Itten, Peron, jetnik, S. O., ara, An-selmi, Te, skat, SOS, Messi, pankrt, Lil, Eol, Vian, Martin Jevnikar, Al, analogija, S. V., Varl, rt, A. N., natakar, Lea, etik, Karenina, onkologija, tracer, NATO, porod, A. R., ata; na sliki: Lionel Messi. Mala križanka, vodoravno: 1. ot, 3. re, 5. Safet, 7. Milan, 8. Anoka, 9. nerc, 10. eis, 12. pinot, 14. Irina, 15. vinar, 16. os, 17. rt. 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Vacanze sportive 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Desideri nascosti - Judment (dram., '90, r. T. Topor, i. K. Carradine 22.40 Variete: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: I sopravvissuti (dram., '00, r. R. Emerson, i. A. McGraw, M. Balou) (t Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.30 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 10.35 (Ne)po-membne stvari (pon.) 11.25 Nad.: Modro poletje 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.10 Lutk. nan.: Bine 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Poljudnoznan. serija: Življenje 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.30 Glasbeni večer 1.05 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Infokanal |r Slovenija 2 6.30 8.30, 1.05 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 12.35 Sobotno popoldne 15.15 Opus (pon.) 15.45 Slovenci v Italiji (pon.) 16.20 Kaj govoriš? = So vakeres (pon.) 16.35 Posebna ponudba (pon.) 17.00 Izob. serija: To bo moj poklic 17.25 Hum. nad.: Starši v manjšini (pon.) 17.30 Alpe-Dona-va-Jadran 18.00 Slovenski magazin (pon.) 18.25 Prvi in drugi (pon.) 18.55 Impro Tv 19.30 Univerza 20.00 Aritmija 21.00 Dok. serija: Življenje s sovražnikom 22.00 Knjiga mene briga 22.25 Bleščica, oddaja o modi 22.55 Film: Nepokopani človek (t Slovenija 3 6.00 8.00, 9.00, 10.00 Sporočamo 6.4010.10 Tedenski izbor kronike 7.0511.40 Svet v sliki in besedi 9.10 21.30 Žarišče 11.1016.10 Slovenija in Evropa 11.40 Svet v sliki in besedi 13.30 Poročila Tvs114.00 Redna seja DZ 20.00 Aktualno Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.30 Koncert: For-naciari - Lambertini 16.10 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Kuharski recepti 19.45 Kino premiere 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Istra skozi čas 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 9.00 Novice in videostrani 9.0519.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Odmevi iz Krpanove dežele 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Sodobna umetnost 23.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 23.30 Tv prodajno okno in videostrani pop Pop TV 7.10 Dežela pred časom (ris.) 7.35 Iz Jim-myjeve glave (ris.) 8.00 14.35 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja, reklame 9.10 15.40 Grenko slovo (dramska serija) 10.3517.45 Ko se zaljubim (dramska serija) 12.00 16.35, 17.10 Tereza (dramska serija) 13.00 24 UR ob enih 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Popoln moški (rom. kom., ZDA, '05) 21.55 Zaščitnik (akc. serija) 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Rubikon (krim. serija) 0.05 Beg iz zapora (akc. serija) 1.00 24UR, ponovitev, Novice 2.00 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 8.05 The Big Game (pon.), Zabava 8.55 11.10 Obalna straža (akc. serija) 9.50 Družina za umret (hum. serija) 10.1515.35 Domače kraljestvo (hum. serija) 10.40 0.30 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.0016.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.55 TV prodaja, Reklame 13.25 Film: Njegovi tastari (kom., ZDA, '05) 17.05 18.55 Na kraju zločina CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Smrtonosno orožje 4 (akc., ZDA, '98) 22.25 Film: Nina (krim., ZDA, '93) 1.00 Film: Na lovu z volkodlaki (fant., Angl. '09) 2.45 Love Tv, erotika 3.50 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.20 Odprta knjiga: Erica Johnson Debeljak: Prepovedan kruh - 3. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 12.30 Opol-dnevnik; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.45, 13.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33-12.28, La radio fuori; 11.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 La radio a scuola; 15.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 In orbita summer edition; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 London calling; 21.00 Glasba danes; 21.30 Proza; 23.00 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B' 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne za mudite; 19.50 Londomat; 20.00 Cederama 20.30 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zuccato; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.00 Prenos koncerta; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. leti. fčttfcli p&leti 1¿\ VuÉ € v ^ J lAf ■l \ W\ / Primorski dnevnik Tudi poletje je pravi čas, da se naročite na Primorski dnevnik. 6-mesečna naročnina - l.julij - 31.december 2011 - vas bo stala le 95 evrov. Do konca junija boste dnevnik prejemali brezplačno, podarili pa vam bomo tudi naročnino na slovensko mesečno revijo GLOBAL. Z vplačilom dodatnih 15 evrov vam bo omogočen neomejen dostop do dnevnika na spletnih straneh. S Primorskim dnevnikom v polet, v poletje. ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu POSEBNO DARILO ZA NOVE NAROČNIKE 6-mesečna naročnina na mesečnik GLOBAL, revijo, ki vam prinaša izbor najboljsih člankov iz svetovnega tiska / PRIREDITVE Nedelja, 12. junija 2011 27 V PADOVI - Od 17. junija do 16. julija Poletna festivala Sherwood in Piazzola live Serija dobrih italijanskih in mednarodnih glasbenikov Poletna glasbena sezona je tik pred vrati. S toplim in sončnim vremenom se bližajo tudi razno razni glasbeni festivali, med katerimi prav gotovo izstopata Sherwood Festival in Piazzola Live Festival. Gre za dva izmed največjih in najpomembnejših glasbenih dogodkov v severni Italiji, ki nudita vsako leto celo serijo nastopov italijanskih in pa mednarodnih glasbenih zvezd. Sherwood Festival že več kot deset let v Padovi prireja neodvisna radijska postaja Radio Sherwood, ki od daljnega leta 1976 ponuja svojim poslušalcem raznolik izbor alternativne glasbe. Pred približno petnajstimi leti so se delavci in simpa-tizerji radia Sherwood odločili, da priredijo glasbeni festival brez pomoči sponzorjev; danes pa je Sherwood Festival največji neodvisni glasbeni dogodek v Italiji. Letošnja ponudba je izredno pestra. Od 17. junija do 16. julija bo na odru pred stadionom Euganeo v Padovi nastopilo na desetine glasbenih skupin, med katerimi izstopajo Emir Kusturica and The No Smoking Orchestra, Alpha Blondy, Mogwai, Nouvelle Vague, Subsonica, Modena City Ramblers, Elio e Na festivalu bo nastopil tudi Elio (e le storie tese) Le Storie Tese, Daniele Silvestri, Ministri in Caparezza. Drugega julija bodo prišli na vrsto tudi ljubitelji elektronske glasbe, saj bosta nastopila svetovno znana dj-ja Jeff Mills in Adam Beyer. Med drugim bo na prireditvenem prostoru prostor tudi za razno razne stojnice, manjše gledališke predstave, konference, itd. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.sher-wood.it. Tudi četrta izvedba Piazzola Live festivala ponuja letos serijo do- brih italijanskih in mednarodnih glasbenikov. V kraju Piazzola sul Brenta bodo letos, od 15. junija do 23. julija nastopili Elton John, Korn, Cesare Cremonini, Duran Duran, Jamiroquai, Hooverphonic, Jova-notti, idr. Prvi štirje večeri bodo tokrat namenjeni teatru in sicer z italijansko verzijo sodobne opere Notre Dame de Paris. Informacije in vstopnice za festival si lahko nabavite na spletni strani organizacije Zed Live www.zedlive.com R.D. GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V petek, 17. junija ob 20.00 / gledališka skupina Kosovelovega doma / Carlo Goldoni: »Krčmarica«. LJUBLJANA MGL Veliki oder Jutri, 13. junija ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj, vse zastonj!«. Ponovitve: v sredo, 15. junija ob 15.30 in ob 19.30, v četrtek, 16. junija ob 19.30. V torek, 14. junija ob 19.00 / Dušan Jo-vanovic: »Razodetja«. Mala scena V torek, 14. junija ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. V četrtek, 16. junija ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 12. junija ob 16.00 / Salvatore Cammarano / »Lucia di Lammermoor«, režija: Giulio Ciabatti, dirigent: Julian Kovatchev. Ponovitve: v torek, 14., v sredo, 15. in v četrtek, 16. junija ob 20.30, v petek, 17. junija ob 18.00 in v soboto, 18. junija ob 17.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 12. junija ob 17.00 / Jim Jacobs in Warren Casey / »Grease«, režija: David Gilmore. GORICA Vila Olivo V ponedeljek, 20. junija, ob 21.00 (Ob palači goriške pokrajine na Korzu Italia) / Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Arsatelier - Snovanja 2011: nastop študentov, ki obiskujejo tečaj skupinske igre na jazz oddelku z naslovom »Zig zag«. Na programu B. Evans, P. Metheny, M. Davis, K. Wheeler, O. Coleman. PASSARIANO Villa Manin V torek, 12. julija / koncert rap metal / »Limp Bizkit«. _SLOVENIJA_ GORJANSKO Dvorana Gorjansko Danes, 12. junija ob 20.00 / Štrekljevi večeri / Večer posvečen moškim pevskim zborom: MoPZ Kras iz Opatjega sela in Oktet Volnik iz Saleža. SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 26. junija ob 20.00 / Mednarodna poletna šola klavirja / Koncert za dva klavirja: »Aleksandra Češnjevar Glavina in Tamara Ražem Locatelli«. V torek, 28. junija ob 20.00 / Mednarodna poletna šola klavirja / Klavirski recital: »Ana Kravanja«. LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana V sredo, 22. in v četrtek, 23. junija ob 20.00 / Gian Carlo Menotti: »Samorog«. Operni zbor, baletni plesalci in solisti orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. Gallusova dvorana V sredo, 15. in v četrtek, 16. junija ob 19.30 / »Orkester Slovenske filharmonije«, dirigent in solist: Louis Lortie. Križanke V sredo, 22 junija, ob 20.00 / Zucche-ro Fornaciari - Chokabeek World Tour. Stadion Stožice V soboto, 18. junija ob 21.00 / Koncert skupine »Siddharta«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodni dom (razstavna dvorana NŠK): do 26. junija je na ogled razstava z naslovom »Od zabrisa do prenove identitete - Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2010«. Narodna in študijska knjižnica: v sodelovanju s Klopovci je na ogled razstava »Vinjete« Caroline Tramuž. Linea d'arte (Ul. Lazzaretto vecchio, 19 ) do 18. junija je na ogled razstava »Parole ad arte« umetnice Claudije Raza. Urnik: od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.30, ob sobotah med 10.00 in 13.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fo- tografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. ZGONIK Na županstvu v Zgoniku: do 30.junija je na oglad razstava »Marjana Miklav-ca Teraneli«. Urnik razstave: ob delavnikih od 9.30 do 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.00 do 17.00. DEVIN Devinski grad: do 27. junija razstavlja Angelo Bucarelli »Trieste Scontrosa Grazia«. Urnik: od 9.30 do 17.30, zaprto ob torkih. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled antološka razstave goriškega slikarja Franca Duga. Urnik: do 15. julija ob prireditvah in domeni. Kulturni dom: na ogled je razstava »Diversarte (Umetost raznolikosti)«, sodelujejo s svojimi likovnimi deli tako prizadeti otroci, kot njihovi izurjeni likovni animatorji in sicer: Annamaria Fabbroni, Ada Candussi, Emilia Mask, Mariagrazia Persolja, Liliana Mlakar, Nirvana Zolia, Adriano Velussi, Ar-naldo Grudner in Luigi Togut. Razstava bo odprta vse do 13. junija po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Državna knjižnica (Ul. Mameli): na ogled je razstava »Guglielmo Coroni-ni Cronberg (1905-1990) Una vita per Gorizia e per l'arte«. Na ogled bo s prostim vstopom do 25. junija od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30 ob sobotah med 10.30 in 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. Galerija aria Di Ioria: do 28. junija je na ogled razstava »Vittorio Bolaffio e il porto di Trieste. Disegni della colle-zione Sanguinetti«. Urnik od 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30, zaprto ob nedeljah in praznikih. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Kobdilski stolp: do 20. junija razstavlja Rafael Samec »Razstava skulptur iz voska«. Kvadratni stolp: do konec junija je na ogled razstava slik slikarja Rajka Ferka. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedejjek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. Galeriji Kresija (Stritarjeva ulica 6): na ogled je razstava del Boža Kosa »Tam, kjer se srečata umetnost in znanost«. Razstava bo na ogled do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 - 18.00, ob sobotah od 10.00 -14.00 in ob nedeljah od 10.00 - 13.00. Zgodovinski atrij Mestne hiše: na ogled je razstava »SKRITE PLASTI MESTA«. Na razstavi bodo študentje ljubljanske fakultete za arhitekturo prikazali svoje arhitekturne rešitve, ki odkrivajo skrite plasti Ljubljane in vidijo arheologijo rimske Emone kot priložnost za sodobni prostor mesta. Razstava bo na ogled do petka, 17. junija 2011, vsak dan od 10.00 do 19.00. KRANJ Galerija Mestne hiše: do 3. julija razstavljajo tržaški in goriški ustvarjalci Marco Faganel, Andrej Furlan, Robi Ja-komin, Viljam Lavrenčič in Marko Vogrič: »V žarku zajete podobe - Sodobna izraznost camere obscure«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! Nedelja, 12. junija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI Iz Atlantika še vedno prihaja hladna fronta nad Alpe in zato je vlažen in nestabilen zrak nad našo deželo, še posebej v gorah in v popoldanskih urah. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 Dolžina dneva 15.39 r LUNINE MENE ^SŠ Luna vzide ob 17.22 in zatone ob 2.24 BIOPROGNOZA Najbolj občutljivi ljudje bodo občasno imeli z vremenom povezane težave. Večini ljudi pa vreme ne bo povzročalo opaznih težav. PLIMOVANJE Danes: ob 3.01 n najnižje -59 cm, ob 9.27 najvišje 21 cm, ob 14.26 najnižje -19 cm, ob 20.37 najvišje 61 cm. Jutri: ob 3.41 n najnižje -68 cm, ob 10.16 najvišje 25 cm, ob 15.14 najnižje -15 cm, ob 21.16 najvišje 61 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........21 2000 m 1000 m ..........15 2500 m 1500 m ..........10 2864 m UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER DOPIS IZ PARIZA Nevidna burka PARIZ - Zadnje čase je bilo v Franciji veliko govora o aferi Strauss-Kahn. Nič več Fukušima ali Bin Laden, prve strani časopisov in televizijske talk-show je popolnoma zasedel DSK( Dominique Strauss Kahn). Seveda tu ni šlo le za reportažo dogajanj, ampak je zadeva odprla celo vrsto debat: kako si ti «monarhi» upajo vsega, kritika ameriške navade «perp walk» in predvsem o mačizmu v Franciji. Presenečenje, presenečenje! Domovina človekovih pravic je mačo-država. Prvi dokaz: nekateri politiki so glede afere DSK rekli, da ni nič hudega «saj ni bilo umora». Pustimo ali je ta človek nedolžen ali kriv - to je delo sodnikov in ne medijev - grozljivo pa je, da se nekaterim zdi posilstvo ali spolno nasilje mala stvar. Mala stvar? V Franciji je na leto posiljenih okoli 75.000 žensk in le 10% jih zločin prijavi. Dulcis in fundo: zaradi nasilja moža umre ena žena vsake tri dni. Francija je država, kjer še danes zasedajo vodilna mesta v politiki ali ekonomiji moški: ženske predstavljajo le 30,4% fran- coske vlade - v Španiji, za katero bi mislili, da je veliko bolj mačistična, jih je 52,9% - in v velikih firmah jih je na pomembnih mestih le le 15%; pravi Jur-rasic Park enakopravnosti! Ženska težje dobi službo in ima povprečno nižjo plačo, hišna opravila so smatrana kot ženska stvar, po statistiki mnogi menijo, da imajo v času krize moški prednost za delovna mesta. Ženska zaradi otrok težje razvije kariero, čeprav država nudi možnost, da bi si s soprogom delila naloge; tu mislim na očetovski dopust. O mačističnem odnosu pričajo tudi določene navade; na primer, za uradne priložnosti prilepijo ženi moževo ime - ne le primek, ampak tudi na ime. Tako se govori, na primer, o Madame Georges Pompidou; ime je vezano na identiteto in na obstoj. Med razširjenimi sterotipi je tudi prepričanje, da lepa pomeni neumna. Temu so priče nekatere novinarke, ki delajo za športne kronike in torej na moškem teritoriju. Ženske, ki so si upale v »moško službo«, nimajo lahkega življenja, Madame Pompadour, utelešenje lika vplivne dvorjanke v Versaillesu saj so na dnevnem redu dovtipi kolegov ali celo »ponudbe« nadrejenih. Ker jih moški večina ne jemljejo resno, morajo za priznanje in spoštovanje pokazati zobe. Kot je rekla ministrica Christine La Garde glede odnosa s kolegi: »sem visoka in vedno sem delala veliko športa«; češ, niso si upali.« Mimogrede, ko jo obiščejo šefi velikih družb, jih zmeraj vpraša, koliko žensk imajo na pomembnih mestih in ker ji večina odgovori, da ni kandidatk, ima ministrica pripavljene v predalu izvrstne kandidature. V Franciji je monarh imel vrsto ljubic in ženska je v najboljšem primeru lahko postala njegova »madame Pompadour« oziroma ljubica in svetovalka. Afera DSK je le medijsko potisnila to debato v ospredje, toda gotovo ne bo bistveno spremenila položaja ženske v Franciji. Ženske, ki so uspele na tako imenovanih moških področjih in odsotnost neumnih komentarjev, so bolj izjema. Stvari se gotovo spreminjajo, toda počasi, prepočasi. Jana Radovič TOKIO - Tri mesece po nesreči v Fukušimi Vse več Japoncev proti uporabi jedrske energije TOKIO - Včeraj so minili trije meseci od uničujočega potresa in cunami-ja na Japonskem, v katerih je umrlo 15.504 ljudi, prek 9000 pa jih še vedno pogrešajo. Potresu je sledila še nesreča v jedrski elektrarni Fukušima in na njene posledice opozarjajo tisoči, ki v Tokiu danes protestirajo proti uporabi jedrske energije.Japonci so se nesreče spomnili z minuto molka, premier Naoto Kan pa je obiskal mesto Kamaiši v prefekturi Ivate, ki je bila med najbolj prizadetimi, poročajo tuje tiskovne agencije. V začasnih zatočiščih še vedno živi prek 90.000 ljudi, doslej pa so oblasti odstranile približno petino od 2400 ton ruševin in drugih ostankov na najbolj prizadetem območju. Zgrajenih je že bilo 28.000 zasilnih domov za prizadete, kar je nekaj več od načrtovane polovice, je poročala japonska televizija NHK. Medtem vse več Japoncev nasprotuje uporabi jedrske energije. Japonska velik del svojih potreb po elektriki zadovoljuje prav z jedrskimi elektrarnami, nesreča v Fukušimi pa je pokazala, da japonske nuklearke pred potresni niso dovolj varne. Na to opozarjajo demonstranti, ki so se danes zbrali na več mestih v Tokiu. V Fukušimi je bilo ob potresu in cunamiju prekinjeno napajanje hladilnih sistemov reaktorjev, zaradi česar je prišlo do uhajanja radioaktivnih snovi v okolje. Zaradi nesreče je moralo domove zapustiti kakih 80.000 ljudi, pristojni pa si še naprej prizadevajo za dokončno ohladitev reaktorjev. 18-letni Grk vdrl v računalnike ameriške vlade ATENE - Pristojni organi so ta teden v Atenah aretirali 18-letnega Grka, ki je obtožen vdora v računalnike predstavnikov ameriške vlade in mednarodne agencije za pregon kriminala Interpol. Prav tako naj bi mladenič zlorabljal kreditne kartice, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.Kibernetski napadi, ki so očitani 18-letniku, so se zgodili v letih 2008 in 2009. Pri tem naj bi se Grk poslužil še neznanih orodij, škodljivih za programsko opremo uporabnikov. Predstavnik grške policije Athanasios Kokalakis je pojasnil, da je osumljenec v računalnike vdiral neprenehoma. Policija je po njegovih besedah v mla-deničevi hiši našla več dokazov, da se je ukvarjal z nezakonitimi elektronskimi aktivnostmi, pa tudi dvojnike različnih kreditnih kartic. (STA)