r v • - ----------- ------ ---------------—-------- »EP «j»)Tfeji sloveaxlri dxi^vnik ^f v /^roženih državah Ve^a z« vse leto ... $6.00 Zat pol leta • . . $3.00 Z* New York celo leto - 17.00 | Za Inozemstvo celo leto $7.00 s Listslovenskih delavcev v Ameriki TELEFON: C0ETLAKDT 2876 TELEFON: COBTULNDT 2878. London je bil centrum ruske propagande. TEŽKE OBDOLŽITVE ANGLEŠKEGA MIN. PREDSEDNIKA BALDWINA Angleški ministrski predsednik je obsodil verolom-stvo, ko je objavil prekinjen je stikov s so v je ti. — Obvestil je poslansko zbornico o obstoju svetovnega špijonažnega sistema, ki je osredotočen v Londonu. — Nudil je dokumentarne dokaze. LONDON, Anglija, 25. maja.— Poslanska zbornica, ki je bila nabito polna radovednih poslušalcev, je čula včeraj ministrskega predsednika Baldwina objaviti prekinjenje vseh trgovskih in diplomatic-nih odnošajev z rusko sovjetsko vlado. V deset minut trjajočem ugotovilu, ki se ni le tikalo napada na Areas poslopje, temveč tudi drugih informacij, ki so prišle v roke angleške vlade, je izjavil ministrski predsednik, da so se uradov Arcos Ltd. in sovjetske trgovske delegacije običajno posluževali kot borze za prekucuško korešpon denco. Dokazal je, da so vodili in izvajali iz sovjetskega poslopja ne le vojaško špijonažo in druge sovražne aktivnosti, naperjene proti Angliji, temveč tudi druge, ki so se obračale proti Združenim državam in Mehiki. Zaključil je z objavo, da je angleška vlada vspri-čo teh neprestanih kršenj trgovskega dogovora in mednarodnega prijateljstva sklenila razveljaviti trgovski dogovor ter zahtevati odpoklic trgovske delegacije in sovjetske misije iz Londona. Vlada bo obenem tudi odpoklicala trgovsko komisijo iz Moskve. . Člani poslanske zbornice so bili skoro brez sape, ko je podal Baldwin to ugotovilo. . Njegov obdolži-tev sovjetske vlade ter njenih tukajšnjih agentov, izrečena neobičajno glasno in čisto, je padala, beseda za besedo, v velik molk, ki je bil le enkrat ali dvakrat prekinjen od smeha delavskih članov in o-dobravanja konservativcev. ZASILNI MOST V POPLAVLJENEM OZEMLJU VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. PRI MCREA, LA. JE POČIL NASIP Nasip pri McCrea se je porušil in domovi 100,000 ljudi so v nevarnosti pred povodni jo. — Vodovje bo napolnilo zapadno polovico "sugar bowl a" v Louisiani. — Izseljevanje prebivalstva se je pričelo. .»•"^■tu*". WAM- •> CJ Slika na m kaže poj?b»d na trgovskidri mesta v Greenville, Miss. Ker sr. ceste par čevljev pod Votlo SO napravili zasilne mostove, da zamorijo mr.šr-uni \/. kraja v kraj. Slučajno ali namenoma, je bil veerajSnji da k kot Empire Day. (>r-i vidno so »matrali ta dan pri-niernim za prekinjenje odnošajev z narodom, kojega aktivnosti, kot je trdil ministrski predsednik, se predno se ho pričela v četrtek debata. V-e je radovedno, kako se je polastila vlada brzojavk, katere je poslala sovjetska misija v Moskvo obračajo tako vztrajno proti an-1'11 tvorijo, soglasno z Baldwi-tfleikemu imperiju. 1 no,»- «I«*1 njegovih dokazov. Soglasno z Ualduinom, so si iz brali srvjeti z izvanredno predrz tjo in einizomom glavno mesto Ramsay Mat-Donald, ki je do-,spel s pamikom 3erenpraria vče- , . ' rHj zjutraj, iii bil v poslanski zbor- ii os t j o m einizomom glavno mesto , • • , . K1 zoor ..„.,1 21 .. • , »luci, ko Je podal Baldwin svoje u- angleakega nnp<*rija za glavni »tm ________ " . , Jt .........., • - • - , . goto\ ilo, a je bil deležen burnega propagande m apironaze. ko- • , A ' 4 , v . . (Sprejema od strani svojih prista-nen je uničiti ta obsežni lm- « . . . „ J sev. ko je prišel zvečer v zbornico. Izgledal je suh in bled ter .se Iz izvajanj Baldwina je razvid- je težko opiral na palico. no, tla niso bili uspehi pogona na! -—----- Areos poslopje naravnost vzrok' prekinjenja odnošajev. M0RII.NA ZAGONETKA POJASNJENA Skrivnostna zadeva u-mora ženske, ko je truplo so našli v kovčegu na postaji, j e bila pojasnjena. — Uradnik zemljiške tvrdke je priznal umor in raztelešen je. LONDON. Anglija, 2,",. maja. — Včeraj so aretirali nekega Robin-sona na temelju obdolžit ve, da je umoril .Alrs. Minnie Bcnati, ženo nekega italijanskega natakarja. Njeno razkosano truplo so našli pred dvema tednoma v kovčegu na Charing Cross železniški postaji. v srcu Londona. Jetnik je John Robinson. 36 let star uradnik. Brez mrmranja je poslušal Robi nson obdolžitev, katero je pre-čital eden slavnih detektivov Scotland Yard a FRANCIJA BO SLEDILA VZGLEDU SVOJE ANGLEŠKE SOSEDE Glasi se, da bo tudi Francija kmalu prekinila svoje odnošaje s sovjeti. — Angleška akcija pa ne bo vplivala na Francoze. — Cičerin je obiskal Bri-anda. — V Washingtonu trdovratno molče. PARIZ, Francija, 25. maja. — Francoska ne bo direktno sledila Angliji glede prekinjenja odnošajev z Rusijo, a bo najbrž vprizorila sličen korak v bližnji bodočnosti. Ce se bo to zgodilo, bo poslala Francija poslanika Rakowskega domov radi sovjetskih aktivnosti v Franciji, ne pa radi sovjetskih aktivnosti v Londonu ali v drugih delih angleškega imperija. Samomor po dvojnem uboju. V preteklih treh mesecih je vo dila francoska vlada številne preiskave glede komunističnih aktivnosti v Franciji in te preiskave niso še zaključene. (^ičerin, sovjetski zunanji komi-vrnil iz južne svoje je na perij. Fašistom ni treba pričati pred sodišči. Angleška vlada je že dolgo časa nameravala prekiniti odnošaje ter se glasi, da je vprašala za svet! TURIN. Italija. 25. maja. _ dominije. Odločitev tukajšnjega pretorja. so- Poročevaleč newyorSkega TimesI glasno s katero je smatrati faši-je tudi izvedel, da so bila razkrit_|utovske uradnike za javne uradni-ja angleške policije glede proti-|ke' se sPlo5n° smatra za proce-ameriške propagande, katero so denfni s,l,r'aJ- katerega se bo upo- KNOXVILLE, Ten n.. 25. maja. 1'oteui ko je s sekiro ubil svojo sestro in svojega brata, se je vrgel Onstran ceste od po- sedem in dvajset let stari tekstilni'sar, se je nenadno lieijskega sodišča, kjer je bil Ro-| delavec, Sam Philipps. pod brzo-jFrancije, kjer se je mudil radi bo hinson pre dst h v len. se nahaja zem-jvlak. ki ga je na mestu ubil. Samlezni. Obiskal je najprej Poincare-Ijiški urad, kjer je dne 4. maja ba-jse je preselil šele en dan poprej s'ja in nato francoski zunanji urad. je ubil Mrs. Bonati ter razkosal j svojim desetletnim bratom in 22.(Kakorhitro *je bil Čičerin v uradu njeno truplo. Jletno sestro v majhno hišo na ro-*Brianda, je slednjega vprašal, če Priznanje- Robinsona se je gla-.bu mesta. namerava Francija slediti Angliji silo: -- — Sestal sem se z žensko na Vie-. Velik vihar v Jadranu. tori;i postaji ter jo odvedel s se- - boj v svoj urad, kjer sem jo raznie-l ANTONA. Italija, 25. maja. —Ulonu, ki uradnik postavno oproš-leen izpovedi pred sodiščem kot Kdina kvalifikacija za {Mtpolno prekinjenje odnošajev, objavljeno od ministrskega predsednika, 'je obstajala v njegovem ugotovilu, da je vlada pripravljena storiti vse potrebno za navadne trgovske možnosti med obema deželama. V vladnih krogih so mnenja, da mora Rusija nadaljevati svojo trgovino z Anglijo če hoče ali ne, ker jne more najti nobenega drugega |tako dobrega trga. Dokler ae ne bo sestala danes irlamentarna delavska stranka, li mogoče podati nobenega miglja- priča. Gre pri tem za odločitev v slučaju, ko sta se bila povabljena dva člana krajevne fašistovske organ izaeije pred sodišče kot priči v tožbi radi razžaljenja časti ter • sta pred sodiščem izjavila, da ju ni mogoče prisiliti k pričanju. Pričetek poleta v Avstralijo. LONDON, Anglija, 25. maja. — i Dennis Rock, ki je preje pripadal a glede stališča, katero bodo zav-j kraljevskemu letalnemu zboru, se ;ell dealvci. J. Clynea, aktivni vo- je včeraj dvignil v zrak na prvem "itelj delavske sfraike, je zahte- deln nameravanega poleta v Aval le objavljenje dokumentov/stral i jo. skrivališču, katero mu je opisal jetnik. Več dni potem ko so našli truplo, je ostalo neidentificirano. Kakor-liitro pa je bilo identificirano, so pričeli detektivi zasledovati prijatelje in znance ženske. Izvedeli so, kje je morilec kupil kovčeg, v katerem se je nahajalo truplo. Ker je vzel kupec kovčeg s seboj na rami. so sklepali detektivi, da se ni ntogetl izvršiti umor daleč od do-tične prodajalne. Prodajalec je lahko nudil dober opis kupca. Opis. katerega je razposlala policija, se je zelo razlikoval od o-pisa Robinsona. Domneva se. da je razposlala policija napačen o-pis, da zmanjša pazljviost morilca. Tekom zadnjega četrtka je bil Robinson zaslišan od detektivov, a mu je bilo dovoljeno vrniti se v njegovo stanovanje. Medtem pa se je razkrilo prostor umora, in dokazi proti Robinsonu so se množili. Bil je aretiran ter priznal. Nekaj easa je prevladoVjfro nifre-nje, da ima Scotland Yard, (Iranskem morju. Poročajo, da je utonilo več oseb in da so bili številni ranjeni. Pet spoznanih krivim uboja. LOS ANGELES, Cal., 25. maja. Vseh pet ljudi, ki so bili obtoženi umora filmskega cowboy igralca, Tom Kcrrieka. je bilo spoznanih krivim uboja. Obtoženi so: Sara Kerriek, vdova ubitega; dve na-daljni ženski in dva moška. Vsi s:> se udeležili divjega popivanja, ki se je končalo s smrtjo Kerricka. Vse so skupno procesiralo in vsak njih je rekel, da ni oddal uso-depolnega strela. ka z mojstrskim zločincem. Iz brzojavke. katero je dobila Mrs. Bonati, in ki se je glasila: — Jaz sem zunaj; pridi in me obišči, — je bilo razvidno, da je bil morilec ravnokar izpuščen iz ječe. V kolikor žnario. pa nima Robinson nikake-ga kriminalnega.rekorda. nila stike s sovjetsko unijo. Briand je odgovoril, da ni Francija spojena z angleško politiko napram Rusiji, a je dostavil, da se je Francija naveličala komunistič- poslaništvo del sovjetske vlade. NEW ORLEANS, La., 25. maja. — Ves teden trajajoča bitka, da se vzdrži nasipe pri McCrea, na iztočnem bregu Atchafalaya reke, je bila izgubljena in hudourniki povodnji so pričeli včeraj zvečer preti skozi velikanske razpoke v severni del o-kraja Pointe Coupee. V okrajih, katere ogroža povodenj, živi več kot 140,000 ljudi. Več kot en milijon akrov bo preplavljenih v teku naslednjih desetih dni. Upajo, da je najnovejša nesreča zadnja v veliki povodnji leta 1927, kajti čeprav se pomikajo hudourniki Atchafalaya reke proti jugu, vendar U-pada Mississippi od St. Louisa do New Orleansa. Nasip pri McCrea je počil zjutraj ob polštirih. Ka .Je Pričel° dva tisoč mož, ki so se tako junaški borili, že upati na zmago, je pričelo pronicati "blatna voda" in par trenutkov pozneje je padlo 700 čevljev nasipa v vodo. Z velikanskim truščem, sličnim grmenju, je pričela vreti voda skozi odprtino ter se napotila na 3vojo pot opustošenja skozi številne okraje. Ob jutranji zori, se je povečala zev na skoro ti soč čevljev, in mornariški letalci, ki so leteli preko pozorišča te najnovejše nesreče, cenijo naglico hudournika na trideset milj na uro. Ko se je porušil nasip, je zavladala velikanska zmeda med dva tisoč branilci. Nato pa je prišlo povelje, naj se odstranijo na visoko ležeča mesta, nakar so bila oddana svarila proti jugu. Svarilo je obstajalo le iz besede: "Crevasse!" (Razpoka). Na tisoče mož, žensk in otrok je takoj napolnilo ceste, vodeče na višje ležeče ozemlje. Prebivalci vodijo s seboj svojo domačo živino. Preplavi jen je iztočne polovice takozvanega "sugar bowl" pomenja uničenje pridelka sladkornega trsa v osmih od desetih sladkornih župnij v državi. Sedem teh župnij bo popolnoma preplavljenih, do-čim bo osmo. La Fourche, mogoče rešiti. Razventega raste velik del proizvoda riža Loui-siane v sladkornih okrajih poleg bombaža ter vsakovrstnega sadja, oranž, breskev, sliv in jagode, ki dosežejo najvišje cene na ameriških trgih. Na tisoče farmerjev ima svoje lastne farme. Včeraj zvečer je bilo še nemogoče oceniti število ljudi, ki bodo vsled tega novega poloma postali odvisni od pomoči, a če jih bo manj kot 75,000 b o Rdeči križ prijetno presenečen. ne propagande na svojem ozemlju in da bo morala storiti odločne korake, če se bo vršila še naprej. Na izjavo Clčerina, da ni sovjetska vlada odgovorna za to propagando, je baje pripomnil Briand, da ne more razumeti zakaj je sovjetsko poslaništvo generalni glavni stan vseh komunističnih aktivnosti v Franciji, ker je vendar to WASHINGTON, D. C., 25. maja. — Državni department je odklonil včeraj vsak komentar glede sporočil, katere je dobil od angleške vlade o tukajšnjih komunističnih delavnosti, naperjenih proti Ameriki. Domneva se vsled tega, da ni našel department v materi-jalu, katerega je dobil od angleške vlade, nobenega vzroka za vznemirjenje. e zn a m To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nem je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. 600 .... $ 9.40 Lir ..... . 100 ...... $ 6.05 Din. ____ 1,000 ____ $ 18.50 Lir____ . 200 ...... $11.80 Din. .... 2,500 ____ $ 46.25 Lir . . 300 ...... $17.40 Din. ____ 5,000 _____ $ 92.00 Lir . 500 ...... $28.50 Din. .... 10,000 .... $192.00 Lir .... . 1000 ...... $56.00 Za poSiljatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev all pa Dvatiooč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila m fcrnlwiw sten fsrršajm v aajknjften tea ter FRANK _ 62 Cortlandt Street^ Posebni po« datki. Pristojbina s» iipla. čila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaia kakor Bledi: za $25, ali manji znesek 75 lov; od $25. na do $309. po 3 od vsakega Za večje svete po pL Phone: OOBTLANDT 4687 fte« YoiC&X. L 1 , J GLAS NARODA /SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOYEXIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank n,Sakscr, president. Louis Benedik, treasurer. Place of busine.^ of the corporation and addresses of above officers. feli Cnr tlari.lt St.,___Borough of Manhattan,_New York City, N. Y. " G L AS NARODA" (Voice of the People) Issued Et'cry Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado .......................... Za pol leta ..............................$J.0G Za . četrt leta t.........................Š1.5C- Za New York cdo leto....%7.00 Za pol leta ......*..........................$3.50 Za inozemstvo za cdo leto ..$7.00 Za r>ol leta ................................t3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. %i{]'Ins X a rodaizhaja t'sal: i dan tzvzcmši nedelj in prainikov. Dopisi bn-z podpisa in osebnosti t-e ne yriobeuj^jo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da .se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. BO OPROŠČEN Prijatelji na smrt obsojenega Sicilijana Carusa nočejo le, da se ga reši smrti v električnem stolu, temveč ga hočejo popolnoma oprostiti. Prijatelji Francesa Carusa, na smrt obujenega morilca dr. Casper Pendole, ne bodo zadovolji^,1 če bo ušel električnemu stolu. teiy-) več bodo vprizorili tndi vse mo-' pročo napore, da ga popolnoma o-proste. To ugotovilo je podal včeraj zvečer Aleksander Markv. načelnik Canisovc voda kmalu izplalmila, so se izkazala kot jalova. Zaenkrat ni mogoče ustvariti jasne slike o povodnji, ki povzroča silno škodo po državah Missouri, Arkansasu in Lotiisiaiii. Porečje Mississippija je sedemkrat tako Aeliko kot j<* Nemčija. Reka izviru v razmeroma mali višini nad morjem, ii rc proti jugu ter tvori }>ri Minneapolisu zadnje slapove Odtam naprej je tudi plovna. svojega gornjega toka. i Vi Si. Louisu se ji pridruži reka Missouri, ki je" še daljša in obilnejša. Mississippi s svojimi dotoki neprestano izpreminja svojo strugo, kar jako ovira regulacijska dela. 01 »stoji sieer pesebna komisija,—"Mississippi Rivci ( oii;:nis>ion"—koje naloga je zgraditi potrebne nasipe in okope ter zadati reki stalno strugo. v dveh sobah z očetom Mrs. Caruso. Samomor starega sleparja. Peter Zgaga Romunska princesa Ženske mi očitajo, da "jih oprav-j [ljam. Pravijo, da ne znam drug?-] j ga k(«t na ženske zabavljati. Sve-j tujejo mi. naj jih pustim pri miru, i če ne. bo vra^. Take in podobne moram nepre-j stano poslušati in citati v pismih, ki jih dobivam po pošti. Prijateljice moje. jaz nisem kriv. Jaz sem nedolžen. Jaz poro--čam resnico. Ni dolgo tega. ko sem bil pri neki družini v posteli. Več nas j^?! bilo. Tudi neka ženica., ki je bila ves večer zgovorna. Stara je bila 1 kakih petintrideset let. In kot sem! omenil, bila je jako zgovorna. Sko-ro malo preveč zgovorna. Nič sko-s ro — preveč je bila zgovorna, tako-zgovorna. da mi je slabo postajalo, ko sem jo poslušat. Ves vei"-er je govorila. In ko se, je poslovila, se mi je odvalil težak Ileana. ki je s svojo materjo po-kamen od srca. ; tovaia lansko po JMruže- Toda tedaj se je šele začelo trp-j nih državah. 1 jenje. ! __ i --—- Odprla je vrata ter stala z eno nogo v sobi. z drugo v veži. In ko je držala za kljuko, je med vrati izpregovortla za slovo'; še naslednje (čitajte kolikor mo- i mni aiLUH MMH. D C-i I'll . Pa : . ti b«> tanti jzuri. ^ruti rud bay. no. bav . . . zaprla. Jaz ■in ' zo kot dprla. plani-ia in vzldik- ! n iiHf-o sem p j- s p'»te pes je ;i | i /n j,* njim vrat ter zabila : . . |e nekak >* kože. si še enkrat V pondeljek ponoči je izvršil John Rizzo v Tombs zaporih samomor -s tem. da se je obesil. Šele tedaj je prišlo na dan. da je bil Rizzo begunec pred pravico, čeprav je od takrat sedel že trikrat v Sing Singu. Uradniki v Tombsu so izjavili. da je izvršil Rizzo samomor. ker se je bal. da bo obsojen na doživljensko ječo: Ko je bil prestavljen sodniku Koenigu. je bil slednji informiran, da je Rizzo izza leta 15101 obsojen že šestkrat, nakar je zahteval sodnik vložitev informacij za pro-ccs na temelju Baumesovc postave i vrati: Gud ba i. no Jaz s-'in mislil, da bom Laško gospodarsko prodiranje v Albaniji. Albanska narodna banka iu večino delnic Albanske narodne Družba za razvoj albanskega go- banke, vodi tvnii prej omenjeno spodarstva (Societa per lo Svilup- Družbo za razvoj albanskega go-po Economico dell* Albania, skraj-'sp-.darstva ("Svea"). Ta družba šano "Svea") sta nedavno pre I'o- j«' pred leti kih razmerah: Albanski nije (carine, monopole itd.) Ker narodni banki, ki ima. kakor zna- pa albanska vlada ni plačala pr-no. svoj sedež v Rimu. je.v zadnjih vili obrokov, je bil sklenjen nov !letih uspelo spraviti v obtok svo- aranžma, po katerem se dolg zvi- Vrat i s' oddahnil. Vrata so goce hitro, da boste imeli isti vtis. , • . . t .... |Ia je v sob kot sem ga jaz ime! > : — Pa gudbaj. pa gudbaj. gud-j baj. Pa nikar nič ne zimerite. < >h. saj pravim, skoraj bi bila pozabi-1 la . . . No, kaj sem že mislila . . . Ah. saj je vseglih.. . Gudbay. gud-. baj . . . Aha, že vem ... In tisto kot sem prej rekla, no, kaj že ... aha — — zastran onga bo že vse' olrajt . . . Bo pa moj skomendiral, saj no deki . . . Sta se s formanom nrkaj ... Je bil preveč lačen ... ne naš. forman je bil lačen . . . Saj ni neumen, da bi mu nosil. . . jaz bij mu že ne . . . Pa pravim: "Ne hod" neumen, pravim, pa nikar ne nori.' pravim . . . On ja, jaz pa, da ne. Za neben dnar ne . . Xo in takoj sta se pa nekaj skregala... Do bo-j Italijanska drtlžba potvar-ja bi kmalu prišlo . . . Moj je bil ves pobit . . . Od tistega eajta ga I tliEa : J.ž ».i vzel; "fur" iz | zavila > rekla m gudbaj Odšla znorel. Tl i minute pi znejo se pa yr*i-ta zopet o* 11 r'a. Sanu- nos je pomolila /.i ter rekla v slovo : "Pa kaj v vas morate pr>!i . . . pa za-gvišen . . . <;nd baj . . gud baj . .. ' < 'e bi uif sln«";i juo sn>. i| ne za-lgrabil, I.i bil sko«"i! i/. ki»/.> . jalcev potnih listov. pa ne pustim več v šop . . . Naj ku-j ha. naj rajši kuha . . . Saj tako ali, tako vse sproti požre ... ta pro-;-klet dedec . . . Ah. saj pravim . . . vsi so glih. ti dedci . . .Xo, kaj sem že hotela reči ... a ja. že vem . . . Saj ni<"* ne rečem. . . saj je olrajt. . . I »or i/. .Milana r> pošiljali iz Južne i'.di- .]<• v Južno Amerik«». I' sai mi da denar, če ga ne zapra- . . . : !>iio pa vi. . . pa kaj nuca. ker mu moram ' , . - i*! - - i nih p>.pre j na me i; dati med tednom vse nazaj... m 1 ' Kitko malo je bila komisija kos tej nalogi, je razvid- jr]e(je zločincev iz navade. Šele po Je bankovce (Albanija prej pi :>o- ša na 70.5 milijona frankov ali o- !i > i/, -trašne katastrofe, ki jo je povzročila narasla reka. Sila je velika in postaja z vsakim dnem veeja. Ljud-I«- pvu a^ajo. kolikor pač morejo. Reveži jauojo v AVasliingtonu in naj kaj ukrenejo v tem o-/.inr, p< staja vedno silnejši. < e je sploh kaj mogoče jjomagati, naj pomagata dežela in država. Tnila vlada je mirna kot da bi se nič ne zgodilo, (iospodje najbrž domnevajo, da bi bilo posebno zasedanje nepraktično in brezpotrebno. Seveda, v Wasliingtonu ni povodnji. V Washington« ni poplave in tudi revščine ni v Wasliingtonu. Ozemlje* ob dolenjem teku Mississippija je redko lia-1 jem\ \"si tamošnji prebivalci, brez izjeme, so demo-kraf je. I'tned tamošnjih prebivalcev nihče ne voli republi-!;anskih kandidatov, ker ima tam edinole demokracija : • olilni ]>atejit. ...... ^ r<»tenitakeift se ni potreba razburjati. Posebno zase ' nje bi lahko rodilo kake neljube zapreke in posledice. Kongres je torej odgoden in bo odgodeu do jeseni. Narodni zastopniki uživajo deset mesecev trajajoče po ' ritnice. < oolidge-u se ne mudi. i'osebn > zato ne, ker bodo predsedniške volitve šele novembra leta 1928. še več kot zasluži . . . -Ta. vini . . . Pa pravim včasi: ali nimaš nobene mere. pravim res nimaš nobene mere?" . . . |m se mi kar suiili. ker ni tako slab in včasi tudi kaj pofiksa —--le •la nov ■ t lilo aretirnnil^. Zat > je reba. da j«* bilo usta*"ljc-10 izM'lejem-. v, rili je plačal za potvorjeni ... x T- . .... .. T , v nič se ne reži. Zgaga---je izvršen ju samomora pa se je izve-1 a™"* bankovcev). Koncem iphi-, kroglo -U(> milijonov lir. Isto-as- tako ypn vsako ror. delo, da je bil Rizzo zaznamovanj^ ^ ^ znašal obtok 2.6r,7.000^,o je italijanska vlada prevzel; ^^ ^ mis|i,.kri- ali'tem ]>ro-toru parnii.a "L.tira" >o 1 našli Iti kmetov, ki .mi >,* hoteli iz-I >eliti skrivoma v Ameriko. I .j udje 1 bi .*■ i Ičli .sigurno zad^išil asno našli. jih !i:>o pravo kot begunec iz Sing Sin ga in da je'zlatih albanskih frankov. Poleg t,napram tej družbi garancijo čakalo zaporno povelje nanj celih V* Albanska naroda banka - rtvlno plačilo. Na drugi strani pa trinajst let. j dala svoj kovan denar C v zlatu, je Italija po tej pogodbi dobila Rizzo je bil v zadnjem slučaju .srebru, niklu in bronu'', ki je ' il ! pravico, da se polasti celotne al-obtožen. da je skušal dne 13. apri-|P° osnutkih italijanskili nm^ni- banske finančne uprave, kakor kila ukrasti $900 nekemu "Štefanu kovan v Rimu. Poročilo ban- tro albanska vlada ne zadosti :v->-Marmaku z iztočne 65. ceste. Mar- navaja, da j za razvoj alban- jim obveznostim, mak se je sestal z Rizzom v Brv- skega gospodarstva potrebno man parku in Rizzo mu je stayil ivariti dobre ponudbo, oda inu preskrbi službo sodstvo (menič kot manager v nekem nočnem kiu- ski zakonik. bu za $2000. Marmak je rekel, dajagrarnega in hipoteKarnepra kr-di-jfinančne uprave. O politični necd-Jstvari privoščili, najrajši bi videli, ima le $900 v banki m Rizzo je na- ta itd.) Za to ogromno zakonodaj-; visnosti Albanije potem ne morc ^ hrez vsega letale po štt-i- no delo ima Albanija na razpola- hiti več govora. I tu . . . No^ pa gudbaj. no . . . pa jro najboljše italijanske juriste. V zunanji trgovini Albanije za-[zdravi ostanite . . . gudbaj. baj- Potniki za poplavijence. Parnik French ! - 'France'' potujejo v zakone in zdravo •no pravo, trgovin- Iz te pogodbe se jasno vidi, da se lu>če Italija pod pretvezo zaščite interesov Družbe za razvoj al- zakonska reforma j banskega gospodorstva polastiti kmalu nam ne bodo dedci nobene ]e je našim rojakom, dedci kar na gledat i ne morejo. . .stari kraj. jako priljubljen. Na lino. pa kaj dedci . . . jaz se ne bri- soče in tisoče naših rojakov se je gani zanje . . . ampak bolj komod že vozilo ž njim preko oceana, j je, ee je kratka ... se pri peglanju prišpara . . . štumfi naj se j»a tudi vidijo, če že moraš dafi dva dolar-; ja zanje . . . Oh', saj pravim da je zadovoljen s to to izjavil, svoto. Detektiv Devine je spoznal Riz za v banki ter ga aretiral. Ista finančna skupina, ki ima Velika poneverba borznega agenta. V Ženevi vzbuja te dni precejšnjo pozornoKt aretacija borznega Hitim si Aia4ly-a. ki je bil blagajnik švicarskega avtokluba in neke u-stanove za vdove in sirote švicarskih vojakov. Možakar je obdolžeu. da je jx>neveril na škodo vdov in sirot švicarskih ^jakov 2 milijona švicarskih frankov. " Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od — naprej. Vse vloge obrestujemo po 4% mesečno obrestovanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Sti, -New York, N. Y. ivzema danes Italija dominatao baj. kdaj se vidimo . . . Ja sedaj stališče. Tri četrtine albanskega pa morate vi enkrat priti k nam. . . uvoza odpade na Italijo, medtem'Je že cajt . . . Jaz nerada pojedam ko gre na drugi strani 50 do 50%jpO hišah . . . glih za glih . . . Gud-albanskega izvoza v Italijo. Al- baj, gudbaj no. . . pa zagvišno pri-banska trgovinska bilanca je bila dite . . . pa ne to nedeljo in tudi v zadnjih letih močno pasivna. D?- drugo nedeljo ne . . . je tarnal ne-fieit albanske trgovinske bilanec fcaj bolan ... o pa bo že olrajt . . . se je po tem poročilu kril s prito-jpa zastrantega lahko vseglih pri-kom izseljeniških nakazil, vendarjdete, bomo že kako. Tak gudbaj pa je bolj vrjetno, da se je kril s no . . . gudbaj, bajbaj . . . Oh, sko- pritr kom italijanskega kapitaia.j raj bi bila nekaj pozabila . . . ca- m;i,l(». da sr» na zadnji vožnji pot-Čeprav se je albanska trgovini-j kaj t*, kaj že . . . pa mi glih na mi- niki na tem parniku darovali ve-ska bilanca v zadnjem letu znat-jsel lic pride . . . no. saj je vse- like svote v pomoč poplavijeneem no izboljšala, vendar krije seda a ji glih . . . aja. že vem . . . zastran ^ v dolini Mississippi. Na svoji zad-izvoz šele (\0% uvoza. j ongavove, no. kako se ji že pra- nji vožnji je jia vršil parnik še vi ... na jeziktt sem imela . . . lej drugo nalogo. Njega kapitan Ilen-ga vranča, pa se ne morem spom-jry Boisson je dobil posebno naro-niti . . . No. saj je vseglih . . . Gud- čilo od francoske vlade, naj med- Henry Boisson Vsiedtega jih bo gotovo zani- Slovenska vest. jba. gudbaj . . . (_'ak. čak. al sem potoma preišče morje, če bi mogel Naš znani rojak Rudolf Scliroef^ imela marelo . . . Nak, pač imela dobiti kaj sledu o pogrešanih- le-je otvoril na Maud in Seminary sem jo . . . ne. ne nisem je Ime-1talcih Nungesserju in Coliju. Par-Ave., Chicago. Ill trgovino z gro- la . .. Čak. čak, zdaj pa še sama ne nik je vozil petsto milj izven obi- vem ... O. saj je vseglih . . . naj čajnega kurza. častniki so bili ne-pa otrok prinese. — Kako je ime prestano na delu. toda žal, o po-tamalmu ? . . . O. Žov je . . . Kaj ne.' grešanih junakih ni bilo mogoče Žov, da boš prinesel tanti marel-' dobiti nobenega sledu. eerijami, sadjem, zelenjavo, sladoledom, cigarami in delikatesami. Vsem rojakom se toplo pri po roea. Irk' i . i. ■ . • .-i,. ■ »s A i - : ... .iai'-irv. r-.-.v ^ !. ^ . ..S. Razne vesti od vs IZ LJUBLJANE IZ ŠPORTNEGA SVETA CXDEAWOOD A UNDERWOOD. N. V. Dve sliki znane ameriške igralke tennisa. Miss Helen Wills. PRI PARIŠKIH VEDEŽEVAL-' Razkritje mednarodne tolpe KAH. ; ponarejevalcev čekov v Bu dimpešti. Pariz je od nekdaj metropola vede/evalk. Menda ni na eelem svetu k raja. kjer bi bilo toliko praz- . I5udl,»I>^taiLska policija je raz-nnvernepa ljudstva, kot ravno V|kriia m,'(inarYX,no ,0ll)0 ponareje-modernem Babilonu. Najbolj zna-j l'*1^' doIiir>khi wkov. Kolovodja ne so Madame Elisa, Urissaut, La- ic Ura(lrii'k italijanske place in Knots, rudno je le to. da lja7lkc in -si» visokega italijaaske-so te štiri vedeževalke v splošnih drž:miika uradnika Ravelli-a. prognozah za dogodke letošnjega* KavelIi J« o^aniziral tolpo že pred leta precej edine. Vse namreč tr- ' m v 1{lim>- Prvotno je imela din, da bo druga polovica boljša' NrIPa *amo 1 '^J«' članov: Paulila, kot prva tako plode političnih < a,'la i11 Marchesiiiia. Lopovi dogodkov, kakor tudi zmanjšane- Parali 1'« vseh večjih evropskih motih potvorjene, na dolarje se-gbi-seče čeke. PreTl par mcscci .>o pa števila katastrof. Madama Elisa je pravzaprav duševna dedinja znane madame' eznani,i v SmrA vdwo visokega Thebes. K njej zahajajo najvišje ,nKulJ11rskepa državnega uradnika, osebnosti političnega in finančne-'1 '»udimještaisko Bodolayevo, kis? pa sveta. Prebiva v elegantni pi-jlt,lJ,i pridružila lat" i na Montmartru. Vedežujc Žena, ki ima na vesti 87 vlomov. Oroslav Dolenc, hišn i posest n ik in trgovec v Wolfovi ulici, je umrl. Znjim lega v grbo idealen rodoljub stare genefacije, zancsljrz in neomajno zvest naprednjak, po /j ; \ ovalen član odbora Družoe sv. Zadnje mo^we ,-n množili vU-i»Ia in Metoda, do visoke rc-Doeblingu vlomi v kleti. Skoraj .ni sti navdušen .Sokol ter dol ogleK u minil dan. da ne bi bilo t« ali ono oU;a>ki svetovalec ljubljanski. l?ii klet ulomljcno. Iz načina je bilo! Je L 1887- 1(10 18!)8- ncpretrgo-sklepati, da je avtor v v.seh sluča- ma marlJiv rl;jn obT-inskoga -veUi jih euon in i-ii. vendar pa .-o 'ista le vso pbiscvdbe ]>clicije brez uspeha. Končno je zasačil m ki trgovee > pi^mogom nt ko žensko bas v tre- V Coaingsbv na Angleškem je nntk«. ko jo odpirala ključavnice pred kratkim neka ženska prazno uj<-gGve kleti .n kleščami. Dal jo je; vala svoj stcti rojstni dan. Je si aretirati. Pri zaslišanju je izjavila, cer že 19 let slepa, drugače pa poda je 30-letna iKi.stnv.nk-a Magda- pol noma zdrava. To ne bi bilo lena liuJfk. ki ima na vesti nič'končno nič i/.van red nega. saj o manj kot 67 vlomov v kleti. V ko- j ^ličilih slučajih sllišimo pogosto-Iikor je du>lj ugotovljeno znašli i krat. Zanimivo pri tej ženi je It' ZDRAVI BOLNIKI. škoda, ki jo je I»u likova s tem vlomi -povzročila, 4000 šilingov. Dudi-kova .se izgovarja, da jo .je h kraji zepeljal njen mož, ki jo je baje na njenih tatinskih pohodih tudi .-premija! Xa ]>ollagi te izjave je bil aretiran tudi George Budik. Bestialen umor deklice. to. da ji je zdravnik povedal, ko je bila stara 18 let. da so ji ena pljuča odpovedala in da diha samo z desnimi. Ako je temu v resnici tako, potem so imela tekom 82 let ta pljuča mnogo opraviti. Znani angleški slikar živali. Thomas Cooper, ki je v lastni biografiji zapisal, da mu je zdravnik svetoval, ko je bil 49 let sta. naj pusti slikanje, "ker nima več živeti kot kvečjemu še eno^ leto. Toda , Cooper zdravnika ni posluša! pae ( pa šel s svojo paleto iz mesta, se Iz Dre.-dena poročajo: — V bližini Gresseniiaina so našli le dni na tračnicah truplo 18-letue dek' ^e. Preiskava je ugotovila, da , „ , , . J ° ' .naselil na kmetih ter slikal zunaj ji? bilo dikle umorjeno, nakar je __ ______A__, ____,______ [K;Iožil morilec truplo na tračnice, da bi fintriral .samomor deklice. Kot, na prostem. Živel je popolnoma preprosto. Umrl je star 101 leto. morilca izsl ed ica žan d a rmer i ja j Tasmania, otok južno Avstrali- So noka vrsta krapov. Radi svo to je postalo za je zlatordeče barve so povsod že s a le usodno. Ker so jo pri delitvi lo pribljene, kot sobni okrasek, pomočjo sveče, črne seveda. Xekaj sinjega plena adeparili, je vloži-j Razne vrste zlatih ribic so nastal časa opazuje plamen, potem pa j ia i vadbo. Xa podlagi te ovadbe po posebnih gojivnih metodah so bili vm člani ž njo vred aretira-! vzhodnoazijskih prebivalcev, ki so ni. j tem pravi mojstri. je i^ieuica /.auuaruicrija jf> menda najbolj zdrav kraj 19-letnega prijatelja, ki je priznal. na svetu Xoka parobrodna druž-da je deklico najpreje zadavil, na- ba je po zdravnikovem nasvetu to obesil in končno položil na trač-' poslala tja mladega kapitana, ka-nice. da bi >e zdelo, da jo je povo-;loromn zdravniki niso prisodili zil vlak. V.se to je fant storil. dajniti en0 loto živijellja. Družba je bi mu ne bilo treba plačevati ali- ^apitanu določila tudi izvanredno visoko pokojnino, češ. saj jo ne bo dolgo uživa! Pokojnino pa je od zdravnikov na smrt obsojeni kapi-j tan vlekel 83 let. T'mrl je na Tas-jinaniji šele pred par leti in sicer star 104 leta. mentov. Zlate ribice izvirajo iz Kitajske. MAURICE. DECOBIi A Prcčital sem v novinah oglas: — Princesa D., upropaščeiia po ruski revoluciji, izjemoma želi treba vsega hvaliti. Ako bi po prodati srebrn čajni servis velike znali te stvari, bi vam servis go PRINCESA Čajnik. po.-oda za mleko, skodelajje prinesel'še en servis. Ali za sladkor in šest skodelic. Ni mi naj mu dam čašo vina.*... pričenja. V začetku našteva razne elementarne nezgode, katere bodo posel no v zahodni Evropi. Vidi samo gorje, razvaline in brezposelnost. Evropa bo prisiljena vodilno vlogo v politiki, ki jo vo-, di, opustiti. Sredi leta pride padec j komunizma in v Rusiji prevzame vodstvo demokratični režim. V zunanji politiki našteva slabe ease. V angleških dominijih bodo nastale vstaje in npori, doma pa bo sle-1 dilft ena stavka drugi. I udj madame l.aplace napove-; d nje v teku leta padec komunizma. Toda po njenem prorokova-nju bo ta pol"'ieni preobrat ime! za posledico, da bo skozi več me-! seeev mednarodna politika skraj-i ju) vznemirljiva. Toda še pred kon-! eem poletja bo nastal obrat na boje in konec bo splošne krize. Madame Knots je pa učen astro-) log. Prvih šest mesecev leta bodo težke in politične gospodarske j krize. Na Angleškem se bodo iz-j vršili važni preobrati. Francija ne; bo prizadeta toliko, vendar pa na-j povodu je padec franka. Ker Mussolinija in njegove pustolovske politike nobena teh' OMAGAN OREL NA PARNIKO Moški harem v Mongoliji. Ruski raziskovalec Sibirije v senči liški profesor Kozlov je v Mongoliji naletel na doslej neznano človeško pleme, v katerem žive čudne družabne navade. Kakor so bili moški na Turškem mnogožen-ei. imajo pri tem plemenu žene poljudno število mož in možje žive v popolni odvisnosti ženskega spola. Žene jih imajo zaprte v posebnih haremih. Pleme je popolnoma pod vlado žensk. One tudi opravljajo vsa dela, ki so drugod privilegij spola. zgodovinske vrednosti. Redka prilika. Obrniti se takoj 191), Cvetna ulica ... Čeprav mi čajni servis ni bil neobhodno potreben in čeprav zgodovinske vrednosti, seyi se vendar odločil, da spoznam princeso D. Predvsem je všaka ruska ari-stokratinja vidno zanimiva in vredna intervjnva. Nadalje pa ini je dana prilika, da pomagam eni izmed nesrečnih žrtev sovjetov. Vratarka mi pokaže vrata. Pozvonim. Ljubezen do vsega romantičnega leži tako globoko v jadnih dušah zapadnjaških buržujev, da sem bil malo razočaran, ko me je sprejela navadna sobarica z belim predpasnikom. Pričakoval sem bi! da me sprejme vsaj kak mužik v črnih lakastih škornjih, mužik z rdečo svileno košuljo. Utopije! Otroške iluzije Romanov! Salon ni imel nič slovanskega Piano z notami zadnjega čarlsto-na in besedilom: -Taz, jaz sem to počenjal kakor stroj ... Fotelj v stilu Ljudevita XVI! Moderna o mara in stara preproga. Xa kaminu dva portreta v srebrnem okviru, predstavljajoča dva velika kneza v uniformi. Samo portreta sta bila ruska v tej sobi. Princesa se pojavi. Predstavim se. Predstavi se ona. — Princesa Olga Dobraniškova. Oprostite, da vas sprejemam take.. Moja nova sobarica ni niti pomislila. da bi vas prosila za poset-nico. Ah. te sindikalizirane služkinje! ... treba bilo izšibati jih na javnem mestu in jim nohte zaliti z raztopljenim svincem. Bil sem zadavljen, ko sem cul ta voril sam. Težko srebro . .. lS(>r>. . . . Ti grbi. ki se nahajajo na vsakem komadu, pripadajo princem Obrovskim. daljnim sorodnikom moje rodbine. — Vam so znani Obrovski Xa svojo veliko sramoto pri znam princesi, da so mi Obrovsk vrlo malo znani. Ona se potrudi da mi vse pojasni. — Culi ste o Aleksandru IT.? -— Naravno! Sin Aleksandra 1. — Ne, sin Nikolaja ... — Ah, res! Sin Nikolaja IT. — Ne, ne. Nikolaja I____carj od 1S2"). do 1885. — To sem ravno hotel reči. Moje nepoznanje ruske zgodo vine mi je bilo neprijetno. Preki ne ni torej razgovor: — A ta servis za čaj? — Počasi. Govorila sva o Obrov skih. — Res. — Ko je Aleksander IT.___ :— Sin Nikolaja I. .. . — Točno .. . zasedel presto! je razdelil šest prinčevskih naslovov za dar radostnega ustoličenja. — Razumem. — Tako so torej Obrovski , 1-1° Eden izmed Iz Jugoslavije, Ostal je živ četudi je šel vlak preko njega. Na železniški progi Vinkovci-Osijek se je pripetil zanimiv slučaj. Josip Kopenv. sluga iz Ivanj-kovea, je potoval peš iz Antu-novha v 0»ij, k. Ubral je j>ot po železniškem tiru med tračnicami. Nenadoma je začutil močan sunek v hrbet in padel je na t'a. Zanimivo je, da je sel preko njega cel vlak in se mu ni pripetilo nič hudega. Le v hrbtu ima bolečine vsled močnega sunka. Uboj zemunskega industrijalca. Mesto Zemun je doživelo veli':-> senzacijo. Tamkajšnji splošno *:na-ni stavbeni podjetnik Andrej Mu-ser, obenem lastnik velike opekarne. je ustrelil svojega kompa-njona. industrijca Julija KiraMa. Muser je živel zadnje ease v velikih materijalnih neprilikah. Pred kratkim je zapadel rok neke njegove menice za 10 tisoč dinarjev. Ker menice ni mogel izplačati, »r-ti dal njepov kompanjon Kiral * — Niti najmanj! Eden izmed'^arilhitj Vse njepove stvari. Mel-šesterih princcv je prav neokusno(tom ko je sodno komisija oprav-pobepnil z neko caričino dvorno Kala svoj posol jo nonafloma s,(>. damo. Da maščuje carico, je Alek-|pi] v sobo ^r„spr> ,intepnil samo-sej Obrovski ubil princa, kj se je(krps listrelil Kiralvja. ki je oblr-pregreši! V znak hvaležnosti mu žal na rapstu mrtov Pr; prpiskavi je Aleksander TT. poklonil pleni- so na5H neko Mnserjevo pismo. v. stvo in grb, ki ga vidite na ser- katerega je razvidno, da je nstre- A1SU* j lil svojega kompanjona samo **a- Zgodovina Obrovskiii meje nav-jf]j tr„a je niislil, da ga ho-> dušila. — Vendar se povrnem k_ izriniti »z podjetja. stvarnosti in bojazljivo vprašam originalni način govora. Njene oči Pnnceso: > Ose so ga opika'e. nekoliko poeezne. njena lica močno zaokrc-žena. njena usta dovolj zlobna! Njeni biseri nekoliko ponarejeni — vse to je izdajalo značaj te avtentične iu lepe Rusinje v izgnanstvu. — Čital sem vaš oglas, gospa. In prihajam k vam, da se pogovorim radi čajnega servisa ... — Ah. da. dragi gospod ... Taka je naša usoda. Usoda nas. ne- — Za kakšno ceno pa bi proda li servis? ... — Oh, malenkost: 38.000... — Mnogo. — Kje neki, ako pomislite, kako nizko stoji frank. Pred vojno je ta servis bil vreden G0O0 zlatih rublje v. — 38.000 . . . Dovolite, vendar j mnogo. — Redka prilika. Za 30.000 j« Muser je bil takoj izročen okr. sodišču. ADVERTISE in GLAS KARO I* A nih žrtev ruskih rabljev.čistega srebra. Tedaj razumete. Naša usoda je, da smo namenjen! gospod, da preostaja samo 8.000, _ za hrano gnusnih Shylokov. — In,«t zgodovinsko dragocenost. Za'0akhiU, East Pitts-i__________________ _ » „_ edinstveni servis, ki so nariski inn-'_ . _ POTREBUJEM ŽENSKO, gospodinjo, v starosti od 21 do 35 let. Jaz sem brez otrok, star 30 let. mirnega značaja, lepe zunanjosti. imam svojo hišo in še ne-koj prihranjenega. Za mirno in pridno žensko je. lepa priložnost, da se dogovoriva za plačo ali pa sporazumno tudi poročiva. Pisma naj se pošilja na : Mr. Ž. C., 410 UNDCHWOOD « UNOCIIWOOO. m. v. Ko se je nahajal parnik "Sulaniereo" petdeset milj vstran od Porto Rica. je padel na krov izmučen črnobel orel. kateri je dotlej neprestano krožil nad parnikom. 675,00 pohabljencev v Nemčiji. Električne ure v Pragi. Mestni občinski svet praški bo v Pragi zgradil 60 novih električ- Svetovni rekord v razporokah. Ob priliki zadnjega ljudskega ' slavnih" ne omenja, najbrže nje- štetja v Nemčiji, se je vršilo tam j nih ur. Dosedaj jih je bilo 40. ki gove "zvezde" nikjer ni najti, ali tudi Štetje pohabljencev. so pa bile v takem stanju, ^a ni- pa je že zatonila. Po pravkar objavljeni Statistiki { So odgovarjale svojim namenom. --so našteli v Nemčiji ne vštevšij____ saarsko ozemlje. Virtemberško in Liibcck 34.703 slepcev. 38,579 gluhonemih, 404,660 ljudi z drugimi I London je dosegel svetovni re-; telesnimi napakami in 194.369 lju-l kord v_jrn z porokah. Lord Merri- di z duševnimi defekti, vale. predsednik sodišča za razpo-j V primeri s prejšnjimi časi je roke, je in.e! nedavno v enem sa- j število slepcev in gluhonemih pad* j mem predpoldnevu 35 slučajev. {lo. Zvišalo se je samo število sle-Rešil jih je 27. Povprečni čas za!pili moških za 2700, ti so pa osle-vsako obravnavo je trajal 6 nTi-1 peli v vojni. nut. Tako je v treh dneh sodišče | - pod Merrivalovim vodstvom ločilo Agifirajte za "Glas Naroda", vaj-nad *J(H) zakonov. večji slovenski dnevnik v Ameriki. y , Švicarski listi poročajo o tra-gični smrti nekega neuchatelske-ga drvarja, Joseph Carrard. še dokaj čil starec petdesetih let. se je podal v družbi svojih tovarišev drvarjev v gozd sekat drevesa. Nesrečni drvar je pri tem nevede stopil z nogo v osje gnezdo. V hipa so ga obkrožila razjarjene živali in ga tako opikale. da je bedna žrtev pet minut za tem izdihnila. Naročajte se na "Glas Naroda največji slovenski dnevnik v Zdr. državah. JUNAŠKA PLAVALKA RENSKA PLAČA Trpljenja lumbaga. križobola, Medal liaarlem oil capsules (ori- pojavi omotice, otekle noge in ginalne in pristne). Že nad dve- stopala, vse to ima večkrat svoj sto let so prijateljice žensk. Za- izvor v ledicah in mehurju. čnite jih jemati danes ter opazi- Edinole ženska ve TV, . . - . . . W to *rpljenje. p. .e jatn .zpremem- kljub temu odlaša, ^ dočim bi ai lahko P.g,.,,"7i..",7« „. Iuh.8ka,ljafc' ga" pomagala Poskus vint®vi ln ikatiji. zavrnite rantirano kot o- ' .. _ n«dorne«tlla. V prvovrstnih lekar- iajte »kotijo ilold nah 35c, ?5c, it.50. znaccno. Mrs. Clemington Corson, mati dveh otrok, ki je pleplavala Angleški kanal. vse nase dragocenosti, ves nas^na-kit ... — Nisem Žid, gospa ... — Ne govorim tega radi vas. Ce bi vi bili Žid, bi takoj zahtevali predmet in ga že ogledovali s po-večalnim steklom. Toda jaz goi vorini. o svojih sopotnikih iz izgnanstva. — Je že dolgo tega, kar ste prišli iz Rusije* — Že štiri leta. dragi gospod j Pobegnila sem skozi rešetko... Preko romunske granice. — Mar so vas boljševiki preganjali? — Da. Vzeli so mi vse. Tzvzemši ono. kar sem otela v kovčku- Razgovor z izgnano princeso me začne zanimati. Ponudim ji egipt-sko cigareto. Ona mi ponudi švedsko vžigalico. Nato pozvoni. Pojavi se sobarica. — Vodke! — zapove princesa odločno. Služkinja se vrne s taso. na kateri je stala steklenica mineralne! vode z dvema čašama. Princesa se, razljitti. Zažene proti tasi galalitriij obteževalec papirja in klikne: j — Vi torej ničesar ne razumete.« kača! Naročila sem vodko. Rusko! žgšrij^.'.*. v obedcvnici... črna' steklenica ... Idite! Tn ko sobarica odide poparjena, nadaljuje princesa: — Rekla sem vam. da sedanja emanci pirana služinčad zasluži šibe. da bi se naučila živeti... Vstane. Odide v svoj budoar in se vrne s servisom za čaj. Nedvom-j no lep srebrn servis! j — Vidite, dragi gospod___tega predmeti ga , i hnrftM. imnbfri. edinstvenLservis. ki so pariški mu-1 žeji pred vojno zanj ponujali 6000 zlatih mbljev. — Ne nasprotujem, gospa. Vi imate gotovo prva. Toda jaz sem vam hotel ponuditi 20,000. — Ali hočete 2r>.000? Razmišljam. Ogledujem zares lepi servis. Že hočem izvleči sno-( pie s čeki. ko vstopi sobarica Vj salon. Z izrazom presenečenja na licu in vsa začudena reče: — Gospa, gospa! Sluga iz trgovine z zlatnino v Marčjevi ulici burgh, Pa. I (2x 26.27) DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilna dlBav«. Knajpovo Ječmenovo kavo In tm-portirana domača zdravila, katera prlporoCa mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK PISIte po brezplačni centa, v katerem je nakratko popisana vsaka ra.itHna za kaj se rabi. V ceniku bodete naftll fte mnogo drugih koristnih stvari. Math. P e s d 1r Box 772, City Hatl Sta. New York, N. V. ir Potovanje v juniju. Kdor se pripravlja za potovanje v domovino tekom junija, se naj pridruži izletu, ki ga priredi Francoska družba s parnikom "FRANCE" dne 11. JUNIJ A Naš rojak, kapetan Konstantin Joksimovič, bo vodil ta izlet ter kot izkušen potniški spremljevalec , bo skrbel za vsako udobnost potnikov na parniku in na potu prav do Ljubljane. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. . .' -li,. .'i ■ ■ Hi I SPOraLHBlI VALOVI Napisa 1: IVAN TUBGENJEV Za "Glas Naroda1' priredil G. F. 7 (Nadaljevanje.) Gemma >«* je takoj ]>ri<"ela brigati za njo. ji Idadila eelo s pahljačo, potem ko ga je omočila s Kolinsko vodo. jo poljubila na lica. ji potihnila pod glavo svežo blazino, ji prepovedala govoriti — ter jo zopet poljubila. Nato s«' je obrnila proti Saninu ter mu pripovedovala v napol šaljivem, napol ginjenem tonu, kako izvrstno mater da ima in kako lepa je bila nekoč. — Kaj pravim "bila nekoč?" Se sedaj je očarljiva. Poglejte, kakšne oči ima. (iemma je naenkrat potegnila iz žepa bel robec, pokrila ž njim obraz matere ter ga nato polagoma povesila navzdol tako. da je bilo videti zaporedoma eelo in oči gospe Lenore. Nato je čakala trenutek, nakar je prosila mater, naj odpre oči. Gospa Lenora se je pokorila in G< nuna je zakričala na glas od radosti( gospa Lenora je imela v resnici zelo lepe oči) ter jo zopet poljubita. Gospa Lenora >e je zasmejala, se obrnila proč ter skušala s ldi-njenim naporom potisniti svojo hčer vstran. Ta si je navidez prizadevala boriti se z materjo, obenem >e je pritiskala k njej — ne po r;ii'in nro'k in rudi ne po francoski maniri, temveč z ono italijansko graeijo, v kateri <"uti človek vedno več. Končno je izjavila gospa Lenora, da je trudna. Nato ji je Gemma takoj svrtovala. naj nekoliko zaspi... takoj tukaj v naslonjači. - .laz in monsieur russe (ruski gospod) bova tako tiha . . . tako tiha kot miški. Gosp;i Lenora -e ji je nasmehnila, zaprla oči ter v resnici zadremal,!. po tem ko je parkrat vzdihnila. Genima je hitro sedla na pru-■ ieo pol t g nje t r s.- ni več premaknila; le sempatam je poverila prst ene roke k ustnicam, dočim je z drugo opirala blazino, na kateri je počivala glava uietere. Zašepetala je sempatam pritajeno s stran- JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely, Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Nobeno vmešavanje v verska ali politična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija z eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA* EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna, ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in po- smrtnino. Citajte njeno glasilo "Novo Dobo", širite pravo bratsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JSKJ. Osem članov zadostuje za novo društvo. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph Fishier, Ely, Minn. ?WT/B!< 3JT J}t. OSLEPARJEW ODVETNIKI Iz Slovenije. K budimpeštanskemu odvetniku dr. Petru Sendeju je prišel nedavno prileten, zelo zanemarjen mož, ki se je predstavil kot dr. Vojteh Szendmiklosv iz Bratislave. Izjavil je, da je bil preiskovalni sodnik v zloglasni vohunski aferi. Cehoslovaške oblasti so baje obdolžile nekega madžarskega ari stokrata vohunstva. Kot preisko valni sodnik je dr. Szendmiklosv uničil komprimitujoče listine ta ko. da so aristokrata izpustiti Kmalu so po aretirali .dr. Szend-moklosvja in ga obdolžili zlorab uradne moč T. Mož je pripovedova budimpeštaskemu advokatu, da j 3 mesecev presedel v ječi in da j šele začetkom aprila zapustil pre iskovalni zapor in sieer zato. ker Smrtna kosa. I zopet na svobodo se ga je znova mu je pomagal predsednik kazen Dne 8. maja sta umrla v javni 'polotila tatinska strast. Pretekle | skega senata, s katerim sta služili bolnici Kihter Anton, 37-letni po-jdni popoldne ga je nekdo, ki ga je|skupaj pri vojakih, sestnik iz Ilazela pri Novi cerkvi poznal, opazil v Jesiliovi gostilnil Dozdevni preiskovalni sodnik j in Ouvau Maks, delavec pri Weste- v Medvodah .kjer se je bahal z de- natvezil dr. Sendeju še mnogo dru nu v Celju. narjem in dajal za pijačo. Ker je «rll, izmišljotin in ga končno pro — Na Jesenicah se je pripetila dotičnik res videl pri njem večje sil. naj mu kot dobremu inadžar težka nesreča. Kurjač državne že-,svote denarja, je pozneje v Ljub- skeniu patrijotu pomaga iz stiske leznice Anton Ferenin je pred na-j^ani javil slučaj na policiji. Od-J Izjavil je med drugim, da je u-stopom službe stopil pred stroj ter,tam so takoj telefonirali žandar- pravitelj njegovega imetja brati začel snažiti svetiljke. V tem Ča-jmerijski stražnici v Medvodah z slavski odvetnik Jablonicky. Pro su pa je polagoma privozil drugi,opozorilom, yaj orožniki skrbno sil je dr. Snedeja. naj zahteva od stroj z vagonom žlindre pred se-JPazij° na nevarnega ptička. Ze na-| Jabloniekega. da mu nakaže po boj. Ferenin je prišel med odbi-(*lpd".ie jntro pa se je po Medvo-tom slovaške banke 280.000 Čeho-jača. ki sta mu stria prsa tako. da dah raznesla vest. da je bilo po-.slovaškin kron. da mu ne bo trebi je padel mrtev na tla. Ponesreee- vlomljeno v župno cerkev v j trpeti pomanjkanja. Dr. Sende je nee zapušča vdovo in dva majhna Preski, kjer je bilo odnesenih več .ustregel njegovi želji in pisal bra si je slednji dovolil le najmanjšo kret- otrocica Samomor v Šiški. skim pogledom na Sanina, njo. Cela stvar se je končala s tem. da je tudi Sanin tafeorekoč odre-venel. Sedel je tam nepremično, kot očaran ter užival z vsemi močmi svoje duš** ljubko >liko. katero mu je nnodi-la ta napol temna soba, v kateri je žarelo sempatam kot par pestrih točk par svežih, hujtio-nlceih rož v starinskih zelenih steklenicah — in ta speča žena s ponižno *.|denj< nima rokama in dobrohotnim izmučenim obrazom. obdanim <"1 "-nežno-b^le blazine, in to mlado, pozorno, istotako dobnih. t no. panic!no. na-Vodnikovi cesti sta-Jraed vojaki m civilisti iz neznanih (remma --i ni drznila potegniti svoje roke izpod blazine, vsled za je hotel težka duševna depresija. "Blodila je okre-gledi ter bi poletno solnee. prodirajoče skozi košate liste kostanjev, polnilo prostor z zelenkastim zlatom svojih opoldanskih Žarkov in bi s«, kopalo sn-o v sladki utrujenosti, lenobi, neskončnosti in mladosti — prvi mladosti. Četrti gost je naročil čašo kave; v tem slučaju je bilo treba poklicati na pomoč Pantaleona. (Emil se še vedno ni vrnil iz trgovine gospoda KluberjaV Sanin je zopet sedel poleg Gemme. Gospa Lenora je še vedno spala, v veliko veselje svoje hčerke. — Migrena mame izgine med spanjem, — je rekla. Sanin jf pričel. — seveda še vedno šepetaje, — govoriti o svoji "kupčiji". Informiral se je z globoko-resnim obrazom o cenah različnega konditorskega blaga; Gemma mu je dala na istotako resen način informacije. — in pri tem sta se smejala oba v notranjem tem prisre nejše. kot da čutita, da igrata skrajno razveseljivo komedijo. Naenkrat pa je zaigral na cesti orgljar arijo iz Čarostrelca Skozi gozdode, skozi loke . .. Solzavi zvoki so tresoče se izzveneli v nepremičnem zraku. Gemma se je stresla. — Zbudil bo mamo! Sanin je takoj pohitel ven na cesto, stisnil orgljarju par kraj carjev v roko ter ga napotil, da preneha ter odide naprej. Ko se je vrnil, se mu je Gemma zahvalila z lahnim kimanjem z glavo, ki je bilo spremljano od solnčnega smehljaja. Sama je pričela nato pritajeno peti predse lepo "VVeberjevo melodijo, v kateri izreka Maks vse dvome svoje prve ljubezni. Nato je vprašala Sanina. če pozna Čarostrelea. če ljubi skladatelja Weberja ter dostavila, da je sicer sama Italijanka, da pa ljubi tako godbo nad vse. Od "Weberja je prišel pogovor na poezijo in romantiko, na E. Th. Hoffmanns, katerega so takrat še vsi čitali... Gospa Lenora pa je spala naprej ter celo čisto nalahno smrčala. in solnčni žarki, ki so prodirjali v majhnih pramenih skozi polk-nice, so se oddaljevali neopazno, a vendar neprestano ter romali preko tal. pohitšva. Gemme. llstcv in prašnikov cvetlic. novanje kot hišnica. Vsled njcncivzrokov nenadoma hud prepir, ki lastne krivde ji je gospodar odpo-jse je razvil prav kmalu v divji vedal stanovanje, kar je vplivalo pretep. Civilisti so naskočili voja-na njo porazno. Te dni se ji je vrhjke, ki so se morali prvotno pred te0 več. Prevoz preko morja vedno cenen. PRESIDENTE WILSON 23. junija — 5. avgusta MARTHA WASHINGTON I 7. julija — 30. avgusta I Znižane cene za tja In nazaj. Hplo-Sni podatki v vseh lokalnih potniških uradih ali pri: PHELPS BROS. A. Co. 2 WEST STREET, NEW YORK CiUnder-klobuk je iznašel znani londonski klobučar John Hetherington. Ko si ga je prvič nadel, ga je policija poklicala na odgovor in obsodila na globo 50 angleških funtov. IMPORTIRANEKOSE in DRUGO ORODJE K<>sa iz garantiranega jekla s rlnčkom, 24, 26, 2S In 31 palcev dolge .....................f2.— Srp ...............................-tn Klepilno orodje, težke vr*t«- ---- 1.75 Krušni kamen "Bergamo" .....50 Motika ...............:........... 1 Talca .......................... 30 rtibežen za r»-p<> z 2 nožema .... i 35 Koslšče (brez expresa) .........- 00 Blago pošlijarn poštnine pronto. Math. PezdirBox ^^ Ha" NEW YORK. N. Y. Kdor ieU «oMtt •orodnlk« rrojce la atarefa kraja, nj prej plie sa pojasnila. Is Jagoala-Tlje bo prlpofiOenlb v tem leta 070 priseljencev, toda polovica te kve-to Je določena sa ameriške državljane, ki iele dobiti sem rtarlfc In otroke od 18. do 21. leti ln pa m poljedelske delavca. Amerllkl, dSa*UanI pa KpMe dobiti sem lene In otroke do 18. lete brea da M bili trebno pa Je Predno Pilit« teki ioni. FRANK SA mmw tut n comANPT wrn NKW POSEBNA PONUDBA NAŠIM CITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenske črke č, š, ž $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite ss vajo. v SLOVENIC PUBLISHING COMPANY «2 Cortlandt Street, ; ; New York, N. Y.