39. štev.
V Kranju, dne 26. septembra 1914.
Leto II.
▲
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vsa druge- države in Ameriko K5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 4L775.
Svetovna vojna
Avstrijsko-srbska vojna.
Napredovanje naše ofenzive na južnem bojišču.
Naša armada prodira v Srbiji v energični ofenzivi, da bi prisilila srbsko glavno armado k odločilni bitki.
Z jugovzhodnega bojišča.
Kakor se je naknadno izvedelo, ste bili predno so bili Srbi spodeni iz Srijema, dve veliki bitki pri Jakovu in Stari Pazovi. V obeh bitkah so bili Srbi popolnoma poraženi. Naši topovi in strojne puške so samo kosile in žele med srbskimi četami. Pri Jakovu je bilo mrtvih in ranjenih Srbov 3000, vjetih pa jih je bilo 4000. Pri Stari Pazovi je bilo vjetih 3000 Srbov, oni pa, ki so hoteli pobegniti preko Save, so utonili v reki.
General Boroević armadni poveljnik.
General Svetozar Boroević, dosedanji poveljnik košiškega armadnega zbora,, sporoči! nekemu tukajšnjemu vojnemu kuratu, da ga je cesar imenoval za armadnega poveljnika. General Boroević pristavlja: „Trdno smemo pričakovati, da bodo naše operacije končale vseskozi srečno in ugodno."
Med Srbi upor in kolera.
Morala srbske armade je popolnoma uničena. V nekaterih topničarskih polkih se je moštvo uprlo in uničilo lastne topove. Do sedaj so dognali 120.000 slučajev kolere v srbski vojski. Dan na dan umre 2000 do 3000 m )ž. Državne banke iz Va-ljeva. Gornjega Milanovca in Kragujevca so prestavili v Niš.
Princ Jurij srbski ranjen.
Srbski tiskovni urad poroča z dne 20. septembra: Tekom nekega napada na avstrijske pozicije, je bil princ Juri, ki je izvršil na čelu svojega bataljona naskok, ranjen. Krogla ga je zadela zraven hrbtenice ter prišla na drugi strani zopet ven skozi dimije. Rana ni nevarna. Princa je prevzela ambulanca, ki ga bo prepeljala jutri v Krupanj.
Francozi na jadranskem otoku Pelagozi.
Francosko brodovje je na malem dalmatinskem otoku Pelagozi, razrušilo svetilnik in odvzelo svctilniškim stražnikom in njihovim rodbinam živila, obleko, sploh vse, kar so imeli, ter jim pokvarilo tudi vodo v vodnjaku. Ko so francoske ladje izvršile to Junaštvo", so se zopet umaknile. Svctilniški stražnik opravlja tudi posle mednarodne mcteorologične opazovalnice, torej bi moral uživati tudi mednarodno zaščito.
Otok Pelagoza je najzapadnejši od vseh dalmatinskih otokov in leži jugozapadno od otoka Korčule v Jadranskem morju. Od italijanskega obrežja je oddaljen kakih 60 kilometrov.
Veliki uspehi proti Srbom.
Pravkar došle vesti z balkanskega bojišča dado spoznati, da se nahajajo sedaj vse obvlada-joče višine zapadno od Krupnja (Jagodinja-Bilek-Crni vrh), za katere so bile večdnevne ljute borbe, v naši posesti in da smo tu zlomili srbski odpor. Da se je med temi hoji glavnih naših balkanskih čet posameznim srbskim in črnogorskim bandam lahko posrečilo prodreti v kraje, kjer je ostalo samo nekaj orožnikov in nekaj neobhodno potrebnih varnostnih posadk, ne more vzpričo pokrajinskega značaja nikogar presenetiti.
Francosko brodovje v Adriji.
Francosko brodovje, ki je ostalo, odkar je 1. septembra obstreljevalo brez uspeha Punto d'Ostro, zunaj Jadranskega morja, se je prikazalo zopet pred Boko ter eno celo uro obstreljevalo utrdbe ob vzhodu iz težkih topov, zadelo trikrat in ranilo enega topničarja. Nato je odplulo brodovje, ki je štelo 40 enot, proti Visu, obstreljevalo ob 10. dopoldne semaforsko štacijo in morski svetilnik, ranilo dva moža, sicer pa napravilo le malo škode.
Nekako do 5. popoldne je ostala večina francoskih vojnih ladij v vodovju okrog Visa ter nato odplulo proti severozahodu.
Avstrijsko - ruska vojna.
Položaj na severnem bojišču.
Po drugi bitki v Galiciji je položaj naše armade ugodnejši kakor po prvi bitki pri Lvovu, ker se sedaj nahaja naša armada na manjšem ugodnejšem prostoru in ji tedaj manj pretijo ruski prediralni poizkusi kakor prej. V tem položaju naša armada lahko sijajno reši svojo nalogo, ki obstoji v defenzivi. Zaenkrat se bomo branili pred rusko premočjo.
Ruse (odpira tupi okoliščina, da so mobilizirali že 3 mesece prej ko mi. Ce se to ne bi zgodilo, bi naša armada lahko na celi črti ofenzivno nastopila. Nadalje je moral naš generalni štab prvotno kriti celo dolgo gališko mejo, med tem ko so si Rusi že prej izbrali ugodno mesto za ofenzivo in so svojo glavno silo tam koncentrirali. Sedaj se ve, kje se nahaja ruska glavna siia, in tudi naša armada je koncentrirana na manjšem prostoru, kar je gotovo ugodnejše.
Naša armada edinole vsled velikanske ruske premoči ni mogla izkoristiti svojih lepih uspehov. Rusi so imeli najmanj 17 divizij, to je 370.000 mož, več kot mi. Tudi njihova artiljerija je bila veliko močnejša. Poleg tega so Rusi izstrelili še enkrat več municije kot naše ćete. Tudi so prihajale Rusom na pomoč vedno nove, sveže čete, med tem ko so naše armade stale v hudem boju tri tedne in so imele znatne zgube.
Nemško - francoska vojna.
Odločitve na francosko-nemškem bojišču še ni.
Na desnem krilu nemške zapadne armade onkraj reke Oise stoji boj. Poiskusi Francozov, da bi nas obkolili, niso imeli prav nobenega uspeha. Na vzhodu v Argonskem gozdu ni bilo danes večjih bojev. Vzhodno od Argon smo tekom današnjega dne vzeli Varenes. Napad napreduje dalje.
Armadni deli, ki so napadali zatvorne fore južno od Verduna, so zmagovito odbili ljute, iz Ver-duna preko reke Mase in iz Toula izvršene protinapade in vplenili vjetnike, strojne puške in topove. Obstreljevanje s težkp artilerijo proti zatvor-nim forom Troyon, les . Paroches, kamp des Romains in Lionville, smo pričeli z vidnim uspehom. V francoski Lotaringiji in na alzaški meji smo na posamnih krajih potisnili nazaj francoske sprednje čete. Dejanske odločitve še ni bilo nikjer. Boji na nemškem zahodnem bojišču.
Časopisje poroča čez Rotterdam o bitki na zahodnem bojišču, da so se v poslednjih dneh vršili najhujši boji. Dan in noč so se neprenehoma vršili napadi. V petek je eksplodirala granata v angleškem glavnem stanu, ki je povzročila veliko zmešnjavo, vendar pa se je generalni štab rešil. — Nemci so postavili na desnem krilu najtežje to-
pove na griče. Ogenj je bil večkrat tako oster da je bilo nemogoče spraviti proč mrtve in ranjene.
Bitka še ni odločena.
Wolffov urad poroča od velikega generalnega štaba iz velikega glavnega stana z dne 17. septembra zvečer: V bitki med rekama Oise in Maas končna odločitev še vedno ni padla, gotovi znaki pa kažejo, da popušča sovražnikova odporna sila. Z veliko bravuro podvzet francoski poskus, predreti skrajno desno nemško krilo, se je končno popolnoma ponesrečil. Sredina nemške armade pridobiva počasi, pa sigurno na tleh. Na desnem bregu reke Maas so poskusili Francozi izpad iz Verduna, bili pa so z lahkoto zavrnjeni.
Nemški uspehi.
V bojih za Reims, je nemška armada zasedla kakor trdnjava utrjene višine pri Craonnyllu in prodirajoč proti gorečemu Reimsu zavzela kraj Betheniville. V napadu na zatvorne utrebe južno od Verduna, so zmagovito prekoračili vzhodnji rob izpostavljene cote Lorraine, ki jo je branil 8. armadni zbor. Izpad francoskih čet na severno-vzhodnj fronti Verduna, je bil zavrnjen. Severno od Toula so presenetili francoske čete v bivaku z artilerijskim ognjem.
Glavni napad nemških čet na utrjeno četo Verdun-Toul je pričel dne 19. septembra zvečer. Težka nemška artilerija je nekatere zunanja ver-dunske forte skoraj popolnoma razrušila.
Petdnevni dvoboj med francosko in nemško artilerijo.
Bitka ob Aisne je nepretrgani strahoviti dvoboj med francosko-angleško in nemško artilerijo. Topovi grmijo neprenehoma že pet dni. Silno kruti boji divjajo tudi na črti Reims-Soissons.
Nemci porazili dva francoska armadna zbora.
13. in 4. francoski armadni zbor, ter deli neke nadaljne divizije so bili južno od Novona odločilno poraženi in so izgubili več baterij. Sovražni napadi na razne postojanke v bojni črti so se krvavo izjalovili. Enako je bil odbit napad francoskih alpin-skik lovcev v Vogezih v dolini reke Breusch. Pri zavzetju Chateau-Brimonta pri Rheimsu je bilo ujetih 2500 Francozov. Tudi sicer je bilo na jceli bojni črti ujetih veliko sovražnikov in topov. Števila se še ne da pregledati.
Podrobnosti iz francosko-nemške bitke.
Velikanski boj na zapadu še traja. Vojskovodje obeh strank so očividno odločeni, da v svojem naporu ne popuste, dokler ne pade odločitev — zmaga ali poraz. Francozi in Angleži niso izgubili poguma akoravno seje njihova ofenziva pri Noyonu ponesrečilu. Svojo srečo poskušajo sedaj na drugih mestih razsežne fronte z novimi močmi in žilavost ter vztrajnost naših vojakov mora pretrpeti težke izkušnje.
Položaj na francoskih bojiščih.
Z vojaško-strokovne strani se poroča: Bitka v Franciji še traja. Zadnje oficijalno nemško poročilo konstatira, da je bil položaj do 16. t. m. nespremenjen in da so nemške čete francoske napade, zmagovito zavrnile ter podvzele nekatere uspešne protinapade. Vse kaže, da je francoska ofenziva že ustavljena. 2e to pomeni velik uspeh, ki je predvsem moraličnega značaja. Najnovejše privatne vesti pa kažejo, da se bo moraličnemu uspehu nemških armad pridružila tudi taktična zmaga. Ali bo mogoče s to taktično zmago že tudi odločiti usodo cele nemško-francoske vojne,
o tem si vojaški krogi še ne morejo biti popolnoma na jasnem, dokler ne poznajo konečnih rezultatov sedanje bitke. Definitivna odločitev je odvisna od dejstva, ali se nemškim vojskovodjem posreči prodreti francosko-angleško fronto, oziroma onemogočiti redno frontalno umikanje francosko-angleških armad ali ne. Jasno je, da je ta naloga naravnost velikanska in silno težavna. Navzlic temu se sme s to možnostjo računati. V tem slučaju bi bila sedanja bitka pač zadnji veliki boj, ki se bije na Francoskem. Danes izdano nemško uradno poročilo kaže, da se odločitev že bliža in da se dogodki za nemško armado po vsem ugodno razvijajo.
Kakor znano, so poskusile francoske čete tudi ponovno vpasti v Alzacijo. Prišlo je tam do silno ljutih bojev, ki so, kakor se privatno javlja, sedaj končali s tem, da so se morali Francozi s svojih, v Alzaciji pridobljenih pozicij, zopet umakniti.
Nemško-ruska vojna.
Rusi pripravljajo vpad v Prusko Šlezijo.
Kakor se je že računalo, so se sedaj pomaknile močne ruske čete zahodno od Visle, v oči-vidnem namenu, da vpadejo v Prusko Šlezijo. Rusi si skušajo sedaj odpreti pot proti Berlinu čez Prusko Šlezijo, ker se jim njihovi tozadevni načrti v Vzhodnji Prusiji niso počrečili. Prodiranje proti Berlinu je obveznost, katero so prevzeli Rusi napram svojim francoskim zaveznikom. Od nemške strani se je vse potrebno ukrenilo, da se nameravani ruski vpad v šlezijsko ozemlje čim preje zavrne.
Med tem pa koraka nemški general Hinden-burg nemoteno svojo pot v notranjost Rusije. Baje ima armado 750.000 mož in prodira zmagonosno proti Varšavi, ter podi pred seboj armado ruskega generala Rennenkampfa.
Nemško-angleška vojna.
Junaštva nemških vojnih ladij.
Glasom vesti iz Amsterdama, je razglasila angleška admiraliteta dne 20. septembra naslednje:
Nemška križarka „Emden" od kitajske šta-cije, ki je bila šest tednov popolnoma izginila z obzorja, se je prikazala dne 10. septembra nenadoma v Bengalskem zalivu ter vzela šest ladij, od katerih jih je pet potopila, šesto pa poslala z moštvom potopljenih ladij v Calcutto.
Angleška mala križarka „Pegasus" je razdejala, prihajajoča iz Sansibara Dar es Salam, ter potopila tam nemško topničarko „Move". Medtem ko je ležala angleška križarka „Pegasus" v pristanišču Sansibar in so tam čistili stroje jo je napadla nemška križarka „Konigsberg" ter jo poškodovala tako, da je popolnoma nerabna. Ladja „Pegasus" je izgubila pri tem 25 mož, ki so bili mrtvi in je imela 30 ranjenih.
Angleška pomožna križarka „Carmania" je potopila dne 14. septembra neki oborožen nemški parnik, najbrže „Cap Trafalgar" ali „Berlin" po dveurnem boju. „Carmania" je imela pri tem 9 mrtvih.
Z oziron na to londonsko vest, poročajo z merodajnega mesta: Pomožna križarka „Cap Tra-falgar" se je dne 14. septembra v boju z angleško pomožno križarko „Carmania" potopila. Posadko je rešil nemški parnik ..Eleonore VVor-mann".
V noči od 14. na 15. septembra je poskusil neki nemški parnik z bombo potopiti angleško topničarko „Dwarf" na reki Kamerun. Poskus se je ponesrečil in parnik je bil rešen. Dne 16. septembra je poskusil neki nemški parnik potopiti to topničarko. „Dwarf" je bila le malo poškodovana, dočim se je nemški parnik potopil. Potopila sta se tudi dva čolna z eksplozivnimi snovmi.
Potopljene angleške križarke „Aboukir", „Hogue" in „Cressy".
Nemški podmorski čolni so v Severnem morju potopili angleške oklopne križarke „Aboukir," „Hogue" in „Cressy*. Mnogo moštva je rešilo več angleških vojnih ladij, ki so prihitele na pomoč, in. holandski parniki.
Kakor se poroča Wolffovemu uradu z uradne strani, te vesti z nemške strani še ni mogoče potrditi, ker podmorski čolni vsled velike daljave še niso mogli poročati.
Iz drugega vira prihaja vest, da se je izvršil spopad dne 22. septembra med 6. in 8. uro zjutraj 20 morskih milj (37 km) od Hoek van Hollanda. Najprej je bila križarka „Aboukir" zadeta od torpeda. Holandski parnik „Flora" je pripeljal 287 angleških mornarjev v Ymuiden.
Nemški podmorski čolni potopili tri angleške oklopne križarke.
Angleške križarke „Aboukir", „Hougne" in „Cressy" so bile v Severnem morju od nemških podmorskih čolnov potopljene. Na križarko „Aboukir" so podmorski čolni izstrelili štiri torpede. Medtem, ko sta pomagala „Hogue" in „Cressy" reševati
moštvo, so nemški podmorski čolni tudi ti dve križarki obstreljevali s torpedi. Velik del posadke so vzele na krov neka križarka in več torpednih rušilcev.
Nemška križarka na lovu.
Častniki in moštvo angleških ladij, ki jih je v bengalskem zalivu potopila nemška križarka „Emden", so prispeli v Kalkuto. Priznavajo pohvalno, da so se nemški oficirji vedli napram njim prav vljudno.
Križarka „Emden" je pričela svojo ogledo-valno vožnjo dne 10. septembra. Se isti dan je obstreljevala parnik „Indus" ter ga potopila, moštvo pa vzela na krov.
Ko je križarka dospela na višino bengalskega zaliva, je vlovila vse brezžične brzojavke, ki so javljale odhod posameznih parnikov iz pristanišča. Vedela je tako za vsako, v zalivu plavajočo ladjo, kje da se nahaja.
Dne 11. septembra je zagledala „Emden" parnik „Loo". Ustavila ga je, vzela moštvo ter ga potopila.
V noči dne 12. septembra je vzela parnik „Kabinga", dve uri pozneje parnik „Killin". Isto noč je zagledala še tri druge ladje, katerih pa ni j preganjala.
I .      Dne  12. septembra so vzeli Nemci parnik
j „Diplomat" ter ga pozneje potopili. Pozneje so ustavili italijanski parnik „Lamano" in ga preiskali. .Se isti dan so ga izpustili in parnik je preteklo noč priplul v Kalkuto.
Dne 14. septembra je potopila „Emden" parnik
! „Trutbock" z minami.
Moštva vseh teh parnikov je vzela „Emden"
j na svoj krov; pozneje jih je vkrcala na eno ne-potopljeno ladjo, ki je dobila ukaz, da odpluje v Kalkuto. Dve nemški ladji sta jo eskortirali do daljave 75 milj od izliva reke Hooghly.
„Emden" je mala nemška križarka, ki je bila zgrajena 1. 1908. Njena prostornost znaša 3650 ton s 13.500 konjskimi silami, razvija brzino 25 milj na uro: obprožena je z 12 topovi kalibra 10*5 cm ter mitraljezami. „Emden" pripada nemški flotilji, ki je bila štacijonirana v vzhodnje-azijskih vodah.
Pravljičarji.
Angleški listi prepovedujejo svojim bralcem S zadnje čase stvari, kakor se jih slično bere le v „1001 noči." Tako fantazira „Times": „Mi Angleži J nikakor ne obupamo, če Francozi podlegajo Nem-i cem in potrla nas ne bi novica, da je tudi na j vzhovu Rusija premagana od skupne nemško-av-j strijske armade; te zgube bi bile samo prolog, ki I nič ne pomeni napram temu, kar potem pride, j Sedanje vojne izčrpajo vse evropsko prebivalstvo. { Ako se bo nadalje vojskovalo s to strastjo in ta-i kimi izgubami, bodo vse države kmalu do zadnjega j izčrpane. A med tem se bo Angleška k vojni še I le pripravljala. Naš novi vojni minister je že izdal j odredbe, da se vstvari in izuri nova armada, ki I bo štela pol milijona vojščakov. Ta imponujoča J vojaška sila bo ravno dovolj izvežbana, ko ne bo : Evropa več v stanu zbrati novih sil, ker jih ne bo J imela kje dobiti. Tako postane angleška armada, tako sveža in izborno oborožena, kar čez noč važen in mogočen faktor na deski šaha v Evropi. A to še ni vse; najbrže tudi Japonci spravijo j do tega časa znaten zbor svoje armade v Evropo.
Pa tudi domneva ni izključena, da se odreko Lahi I v tem trenotku nevtralnosti in stopijo na bojišče i s svojo milijonsko armado. A vso to armado bo j podpirala tako mogočna vojna mornarica, kakoršne se svet ni videl. Za temi silami pa bo stala velika I in neizrabljena angleška armada, in v takih raz-| merah se ji posreči pri sklepanju miru veči vpliv, kakoršnega bodo imele države, ki bodo imele j dobljenih celo vrsto bitek, pa so izčrpane.
Angleška o svojem porazu.
Vojni poročevalec  „Daily Maila" opisuje o j poročilu, objavljenem  dne  11. septembra, poraz druge kavalerijske brigade dne 24. avgusta: Ob pol ll.dopoludne je bilo izdano povelje in vsa brigada se je vrgla na sovražnikove strelce. Lan-| cierji št. 9. so šli v boj pojoč in kričeč kakor šolski 1 otroci. Smatrali so atako za zabavo. Nekaj časa [ se je zdelo, kakor da bi bilo vse dobro. Nemška artiljerija je postrelila le par jezdecev. In že se je zdelo, kakor da bi bili strelci v veliki bližini, i Naenkrat je prišla tragedija. Direktno v obraz na-| padajoče britske kavaierije so začeli Nemci grozovito streljanje. Najmanj 20 strojnih pušk je bilo v skritih pozicijah, ki so metale smrtnonosen ogenj na naše jezdece iz daljave 150 metrov. Nihče ni j slutil, da so tam skrite strojne puške. Rezultat |e i bil uničujoč. Na lancierje je padala vsa sila smrtno-nosnega viharja. Dočim se je večina brigade obr-I nila proti desni ter občutila ogenj strojnih pušk I na sto metrov, so nekateri prodirali naravnost na j sovražnika, toda le par metrov daleč. Past, ki jo je zakrival ogenj težke artiljerije je bila popolna. Vrsta i ostre žice je bila 30 metrov pred strojnimi puš-| katni v travi skrita. Naši ljudje, ki so v polni karijeri zajezdili vanjo, so popadali ter bili vjeti. j Trije   najboljši   kavalerijski   polki   britske ar-i made so izvršili to atako.
Od lancirjev se je zvečer zbralo le trideset mož v vasi Rusmes, ostali so prišli naslednji dan in končno je pokazal apel celega polka, da je ostalo le 220 mož. Huzarji polka št. 18 in dragonci polka št. 4. so imeli tudi težke izgube, vendar pa ne tako težkih kakor lancierji polka št. 9.
* * *
Francosko-angleška flotilja v Adriji.
Del francoske in angleške sredozemske flo-tilje se je zopet pojavil v Adriji ter blokira jadransko obal pred Dračem in pred Boko Kotorsko.
Turčija in Grška.
Laški listi trdijo, da je Turčija opustila misel na vojno proti Grški. Resne grožnje Anglije in popolni neuspeh potovanja ministra Talaat-bega v Sofijo in v Bukarešto, so prekrižale načrte Enver -bega in njegovih somišljenikov
Nevtralnost Rumunije zagotovljena.
Nevtralnost Rumunije je zagotovljena. Misija novega nemškega poslanika barona Busche je imela popolen uspeh. Kralj ga je sprejel v dolgi avdijenci, na kar se je vršil ministrski svet, ki je pod kraljevim predsedstvom sklenil, da ostane Ru-munija brezpogojno nevtralna. Mesto dosedanjega poslanika barona VValdhausena, ki je bil poklican v Berlin, da poroča o situvaciji v Rumuniji, je poslala Nemčija v Bukarešto poslanika barona Busche, ki slovi kot posebno nadarjen diplomat.
Tudi Italija ostane nevtralna.
Ministrski svet je sklenil voditi politiko Italije tudi nadalje v duhu nevtralnosti, ker se do-sedaj ni zgodilo ničesar, kar bi moglo Italijo privesti do tega, da se aktivno vmeša v vojne dogodke.
Dardanele zaprte.
Na poti skozi Dardanele se je potopil angleški parnik na mestu, kjer ni bilo min. Parnik zapira morsko ožino tako, da ne morejo pluti ladje skozi Dardanele.
Novo vojno orožje.
„Miinchener Medic. Wochenschrift" prinaša predavanje zdravnika Ivana Volkmana v zdravniškem društvu v Stuttgartu, iz katerega izhaja, da so Francozi v sedanji vojni uvedli novo orožje. Pravzaprav gre za staro orožje v novi uporabi: pšica, ki se meče iz zrakoplovov in letal. Nad neko nemško četo, ki je leže streljala, sta se 1. septembra prikazala v višini 1200 do 1500 metrov dva aeroplana. Kakih 15 vojakov se je nenadoma zvilo v bolečinah, ki so jih večinoma začutili v nogah, in bližnji konji so se plašili. Ko so vojaki pogledali na boleče mesto, so z začudenjem opazili, da jim tiče v mesu železne pšice, ki niso mogle biti sprožne od nikoder drugod nego iz ae-roplanov. Dognalo se je, da je bilo vrženih kakih 50 pšic in da so zadetki znašali 33 odstotkov. Rane so bile večinoma nenevarne in so se kasneje gladko zacelile, le en vojak, ki ga je pšica zadela v glavo, je bil na mestu mrtev. Tudi en konj je bil zadet v glavo, Letalske pšice so 10 cm dolge paličice iz stisnjenega jekla, debele 8 mm; tretinja spodnje dolžine je masivna in se končuje v silno tenki konici; zgornji dve tretjini dolžine sta le ogrodje iz 4 tenkih palic. S tem je doseženo, da pšica leti s konico naprej. Vsaka pšica tehta 16 gramov.
Albanija.
Odkar je knez odpotoval, vladajo tu veliki spon, ki se kažejo v številnih aretacijah in v grdem ravnanju. Zlasti velika nasprotstva vladajo med sovražniki in pristaši Esad paše. Z ozirom na te razmere je sklical mufti v Tirani zbor delegatov vseh pokrajin, ki so se udeležile vstaskega gibanja, ki naj vodi tako dolgo, da se ustanovi provizorična vlada, kot posebna komisija upravo dežele.
General Botha proti Nemcem.
General Botha v Kapstadtu v Južni Afriki prevzame vrtino poveljništvo nad angleško ekspedicijo proti nemški Južnozahodni Afriki.
Japonska pošilja Rusom topove.
Rusija je kupila od japonske vojne uprave težke oblegovalne topove, ki se že nahajajo na ruski fronti.
Japonsko ponudbo odklonili njeni zavezniki.
Na prigovarjanje Angleške so zavezniki odklonili japonsko ponudbo, da pošlje po transsibirski železnici pol milijona japonskih vojakov v Evropo, j V londonskih krogih so spoznali veliko nevarnost mongolske intervencije v evropski vojni.
DNEVNE VESTI.
Razglas. V okrajni gozdni (Jrevesničl v Stra-žišču pri Kranju se bodo letošnjo jesen 1914., oziroma spomlad 1915 sledeče sadike, zavite v mah ali slamo in postavljene na kolodvor, ali posto oddajale in sicer: 1. 1(X).(XX) 4 1. prešolanih smrek po ceni K 8-— za vsak tisoč. 2. 12(XX) 2 1. meceshov po ceni K 8 — za vsak tisoč. 3. 2000 2 I. belih borov po ceni K 5"— za vsak tisoč. 4. 36.1 XX) 1 I-
akarij po ceni K 5'— za vsak tisoč. Pismena zgla-sila za te sadike, katerim se mora dotična denarna svota priložiti in v katerih je tudi navesti na katero pošto ali železniško postajo (kot brzojavno blago) naj se taiste pošljejo, se bodo sprejemale pri c. kr. okrajnem glavarstvu, ustmena naročila pa pri c. kr. gozdarju vsaki ponedeljek dopoldne od 8. do 12. ure, dokler bo kaj zaloge. Na zglasila brez predplačila denarne svote se ne bo vzir jemalo. Onim, katerih naročila se zaradi pomanjkanja sadik ne bi moglo ustreči, se bo denar zopet vrnil.
K c. in kr. vojnem ministrstvu prihajajo neprenehoma vprašanja in pritožbe glede zakasnelega in nerednega dostavljanja oziroma glede ne-dostavljanja pošiljatev v vojski se nahajajočim osebam in narobe. C. in kr. vojno ministrstvo je nato z dopisom z dne 9 septembra t. 1. odd. 5/1. B., št. 3237 gospodu ministru za notranje zadeve sledeče sporočilo: Državni poštni uradi kakor tudi vojni poštni uradi imajo nalog, da do in odpošil-janje vojnih poštnih pošiljatev kolikor je mogoče pospešujejo. V tem smislu se je vojno ministrstvo opetovano obrnilo na etapno višje poveljstvo, katero sporoča, da vojni poštni uradi neumorno v najtežavnejših razmerah delujejo. Prepočasnemu delovanju vojne pošte, kakor se to dozdeva sorodnikom v vojni se nahajajočih oseb v njih razumljivi nepotrpežljivosti, pa niso vzrok niti pomanjkljivosti njene organizacije in njenega načina pošiljanja, niti slabo delovanje osobja, temveč tež-koče, ki so utemeljene v vojnih razmerah. V tem obziru se pred vsem navaja, da vlaki vojne pošte mnogo počasneje vozijo kakor vlaki mirovne pošte. V dosedaj poteklem času, v katerem so se vsa krdela in večji oddelki vedno premikali, da so čim-preje dosegli svoj cilj ter so se morali, ko so ga dosegli vnovič, od svojih vojnih poštnih nabiralnikov zopet oddaljiti, je pač umljivo, da pri velikanski množini vojne poštne korespondence velik del iste v vojni se nahajajočim naslovnikom sploh ni mogel v roke priti, in to tem manje, ker med tem, ko se krdela v boju naprej pomičejo, težkoče vedno večje postajajo. Iste težkoče obstoje naravno tudi v smeri iz vojsko v domovino ter so težkoče v tem slučaju še večje, ker pridejo krdela pri vojnih pohodih in ob bitkah v najredkej-ših slučajih do tega, da bi svoja pisma pri vojnem poštnem uradu oddali. Vojni poštni uradi so namreč uvrščeni pri drugem delu prateža (trena), pri pro-vijantnem pratežu, (trenu), posamezne v vojni se nahajajoče osebe pa smejo svoje pošiljatve radi cenzuriranja vsebine pisem le pri vojnem poštnem uradu oddati.
O državnem pospeševanju preskrbe stanovanj. Na podlagi odredbe c. kr. ministrstva za javna dela na Dunaju je izdala c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani slovenski prevod spisa „Upravne odredbe in pripomočki k zakonu z dne 22. decembra 1910, drž. zak. štev. 242, o ustanovi zaklada za preskrbo stanovanj, s posebnim ozirom na občekoristno stavbne zadruge". Da morejo in-teresentje, zlasti samoupravne združbe, javni zavodi, korporacije in občekoristne stavbne zadruge pri svojih poslih ravnati po gori navedenem zakonu, so se izdali tudi posamezni deli vzorci omenjenega spisa. Dočim prodaja od c. kr. ministrstva za javna dela v nemškem jeziku izdane publikacije c. kr. dvorna in državna tiskarna na Dunaju, je za prodajo slovenske izdaje določeno ravnateljstvo pomožnih uradov in sicer za Kranjsko, c. kr. dež. vlada v Ljubljani. Tam se dobivajo sledeče publikacije: 1. Brošura „Upravne odredbe in pripomočki k zakonu z dne 22. decembra 1910, drž. zak. št. 242. o ustanovi zaklada za preskrbo stanovanj, s posebnim ozirom na občekoristne stavbne zadruge", cena K P50 v. 2. Posebne tiskovine oz. vzorci: 1. Rentabilitetni proračun, cena 5 vin; 2. vzorna pravila za občekoristne stavbne in stanovanske zadruge, cena 30 vin.; 3. načrti za pogodbe o lastnih hišah, in sicer: a) najemna pogodba s pogojno kupno predpogodbo, cena 5 v, b) Kupna pogodba, kadar se' je za zgradbo hiše izdalo potrebno neodpovedno
stavbno predplačilo, ter se sklene kupna pogodba takoj po dograditvi, cena 5 v, c) Kupna pogodba, kadar čakalec na hišo potrebnih 10°/0 vplača šele med najemno dobo, cena 5 v. 4. Načrti za kupne pogodbe za hiše z rodbinskimi stanovanji po zakonu o delavskih stanovanjih in sicer: a) Kupna pogodba, kadar je zemljiškoknjižni vpis takoj opraviti, cena 7 v. b) Kupna pogodba, kadar se zemljiškoknjižna prelastitev odloži, cena 7 v. c) Kupna pogodba, oziroma najemna pogodba, kadar se zemljiškoknižni vpis odloži in do njegove izvršitve sklene najemna pogodba, cena 7 v; 5. Kupna pogodba o hiši, zidani s kreditno pomočjo državnega zaklada za preskrbo malih stanovanj, za katero se zahteva kvalificirana prostost davka po zakonu z dne 8. julija 1902, drž. zak. št. 144. cena 5 vin.
Razglas. Za našo armado potrebovale se bodo po zimi velike množine čaja. Ker pa je dovoz po morju pretrgan, ne bo mogoče pokriti vso potrebo s pravim čajem, temveč bo treba preskrbeti nadomestke. Kot tak nadomestek prišel bi v poštev čaj, ki se pripravi iz listja robide (kopine, Brombeerstrauch, rubus fructicosa). Pričeti je tedaj vsled višjega naročila takoj z nabiranjem robi-dnega listja. Zatorej se vabi prebivalstvo — pred vsem pa šolska mladina, da prične takoj predno nastopi mraz — z nabiranjem omenjenega listja ter na ta način pokaže svojo domoljubno prepričanje. Nabiranje se bo uredilo po občinah. V vsaki občini bo določil gospod župan sporazumno z uči-teljstvom podrobni načrt nabiranja, zlasti glavno oddajališče ter po potrebi v oddaljenih krajih potrebna oddajališča. Nabrano sveže lisje bo oddati pri oddajališčih, kjer se bo na solncu ali na zadostnem prepihu posušilo ter nato ukrenilo do na-daljne ukrenitve. Županstvo je pooblaščeno da pridnim nabiralcam nakloni primerne denarne zneske. Pripomni se izrecno, da s.' morajo nabiralci ozir, nadzorujoči učitelj zagotoviti poprej dovoljenje posestnika, na čegar svetu se bode trgalo robidno listje.
Razglas. Glasom obvestila c. kr. trgovinskega ministrstva je kraljevo-rumunski finančni minister opozoril naše poslaništvo na to, da se nahajajo v Rum uniji velike zaloge bencina, katere spe-čati bi bilo nujno želeti. Ker se mora večji del avstrijske produkcije bencina prihraniti za potrebščine armade, se prizadetim krogom nujno svetuje, da se preskrbijo za civilni konzum z bencinom iz Rumunije.
Razglas. Vsled ukaza c. kr. ministrstva za deželno brambo odd. XX. št. 4755. z dne 8. sept. 1914. dobe podčastniki vojske in črnovojniki, ki so v svrho kritja primanjkljajev za vojno dobo vpoklicani v službovanje k c. kr. deželnemu orožniš-kemu poveljstvu št. 12 v Ljubljani ter dodeljeni posameznim orožniškim postajam, kot poseben znak prevezo na rokav. Ta obveza obstoji iz črnega 45 cm dolgega traku, ki je obšit z dvema 13 mm širokima zobčastama portama iz carsko rumene svile in ki ima napis „Gendarm". Napis je vtkan .v črni trak in našit. To se daje vsled odloka c. kr. deželnega predsedstva z dne 17. septembra 1914 št. 1163 v splošno vednost.
Precepljenje in stavljenje koz se vrši v torek, dne 29. t. m. ob 9. uri dopoldne v novi ubožnici, II, nadstropje v Pungrtu.
Darila povodom vojne za podružnico deželnega pomožnega društva „Rdeči križ" v Kranju.
Nabiralno županstvo Sv. Katarina. Klobčaver Lvana K 0"50, Klemene Janez K 0-20, Klemene Anton K 0 20, Klemene Valentin K 0"20, Klemene Frančiška K 0'30, Klemene Florijan K 0'50, Lužar Neža K 1, Meglic Franc K 0-46, Meglic Janez K 1, Meglic Jožef K 1, Meglic Andrej K 1, Meglic Ivana K 0-40, Meglic Ign. K 1, Meglic Antonija K 0-60, Meglic Jožefa K 1, Moline K 10, Ogrizek Jakob K 2, Primožič Andrej K 1, Primožič Blaž K 1, Pekovec Marija K 140, Rozman Marija K.2, Rozman Jurij K 2, Soklič Gregor, K 1, Slapar Franc K 1, Slapar Marija 0'40, Slapar Aleš K 1, Slapar Miha K 1, Slapar Anton K 0"20, ŠorI Anton
Lovro Rebolj v Kranju
i i i i i i i i i i i i i i
M
Glavni trg 205
Ravnokar mi je došla velika zaloga storjene obleke za moške, kakor tudi za ženske pelerine, monteijni
i. t. d. Priporočam vljudno si. občinstvu zalogo in svojo delavnico na Glavnem trgu- Postrežba točna in solidna.
Ravno tam
Kokriško predmestje
v lastni hiši zaloga »valnih strojev in potrebščin.
fiAcIilna   k'er točim naibo,iša vina in pivo ter p°strežem
SOSIlinOf vcdn0 x dobrimi gorkimi in mrzlimi Jedili.
I I
I I
I I
I I
I I
I I
I I
><
Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
K 1, Soš Marija K 1, Tišler Marija K 2, Tišle-Anton K 0"20, Tišler Marija K 0-20, Tišler Vin-cencij K 1, Tišler Franc K 0-20, Tišler Pavel K 0-60, Zelnik Antonija K 0'20, Zupan Franc K 2, Žele-znikar Jerner K 2, Železnikar Jernej K 1. Skupaj K 4440. — Nabiralna pola nadučitelja Jožefa Križana, Šenčur. Bitenc Janez K 1, Blagne Ivan K 2, Blažun Marija K 040, Blažun Marijana K 2, Bobnar Angela K 1, Bobnar Jakob K 1, Bostič Ana K 1, Brezar Franc K 2, Brgant Janez K 1, Brgant Manja K P50, Brolih Luka K 1, Brolih Mica K 1, Bukovnik Ivana K 5, Bulovc Marija K P60, Cankar Marjana K 1, Cebašek Janez K 1, Čebašek Mana K 2, Deu Elsa, K 2, Erzar Jožef K 0-60, Finžgar Anton K 2, Gašperlin Ciril K 0-50, Gašperlin Ivan K 4, Gašperlin Matija K 2, Golob Ana K 1, Geda Mica K 1, Grda Mina K 1, Gril K 2, Grilc Valentin K 1, Hodnik Antonija K 1, Jurjevec Janez K 1, Kadivec Ivana K 1, Kazun Miha K 1, Kazun Franc K 3, Kovač Janez K 1, Kovač Matevž K 0-40, Koželj Peter K 2, Kreč Anton K 1, Kreč A. K 3, Križnar Josip K 2, Kropar Janez KI, Kuster Franc K 0-50, Leben Marija K 3, Likozar Matija K P20, Likozar Marija K 0"60, Likozar Marijana K 1, Logar Franc K 0-50, Logar Josip K 1, Mlakar Angela K 1, Mohar Janez K 1, Mohar Jožef K 1, Molj Marija K 1, Mubi Marjana K 1, Novak Jakob K 1, Ogrizek K 2, Okoren Franc K 3, Okoren Franc K 8, Okoren Ivan K 8, Pajer Marija K T, Peric Blaž K 0-50, Poher Jožef K 1, Prestor Janez K 2, Prestor Josip K 050, Pušavec Mana K 1, Pušavec Marija K 1, Babic Franc K 0-60, Bogatar Urša K 0-40, Ropret Angela K 1, Ropret Anton K 3, Ropret Janez K P20, Ropet Miha K 1, Sa-jovic Jakob K 1, Sajovic Janez K 1, Sitar Andrej K 2, Sitar Janez K 040, Slebern Janez K 2, Srebrnjak Marija K 0"40, Stefe Franc K 0'40, Sušnik Jernej K 0-40, Sušnik Mana K 1, Umnik Ana K 1, Vidic Aleš K 0"40, Vidic Marjana K 1, Vidmar Aleš K 1, Vidmar Franc K 1, Vidmar Janez K 1, Vidmar Marija K 1, Vidmar Marija K 0-80, Vidmar Matija K 1, Vodopivec Mici K 2, Zarnik Angela K 2, Zarnik Marija K 1, Zarnik Marija K 1, Zopin Štefan K 4. Skupaj K 148'80. — Nabiralna pola žup-nega urada v Šenčurju. Šenturska gora. Anžič Marija K 0'20, Anžič Miha K 1, Cebašek Vinko K 5, Dobovšek Miha K 1, Dolinšek Janez K P20 Trantar Janez K P30, Trantar Miha K 0-20, Trantar Micka in Franca K 0'60, Grilc Florijan K 3, Grilc Jože K 1, Grilc Micka K 2, Habjan Janez K 1, Hariš Jože K 1, Hariš Marija K 0"80, Jagodic Andrej in Martin K 0-50, Jagodic France K 5, Jagodic Janez K 5, Jagodic Janez K 2-40, Jagodic Janče K 0-30, Jagodic Jože K 1, Jagodic Katra K 0"40, Jagodic Lovrenc K 2, Jagodic Marija K 140, Jagodic Meta K 1, Jagodic Mica K
0. 20, Jagodic Micka K 1, Jagodic Neža K 1, Jagodic Tinček K 0"20, Jagodic Tine K 1, Jerše Ivana K 0-60, Jerše Jože K 0"80, Jerše Štefan K 2, Kočar Janez K 070, Kočar Marija K 030, Krivec Josefa K 0'40, Lanišek Angela K 1, Lombergar Marija K 146, Maleš Janez K 1, Mulej Marija K 0-50, Novak Angela K 140, Novak Franc K 0"20 Novok Janez K 1, Novak Jože K 1, Novak Jože in Peter K 0'40, Novak Mana K 5", Perne Janez K 0-40, Perne Urh K 0-60, Podgoršek M. K 0'20 Rebernik Franca K 0-40, Rebernik Ivana K 0'50, Rebernik Janez K 1, Rebernik Marijana K 040, Remc Marija K 1, Sajovic Minka K 2, Šlebir Jože K 0'80, Skrjanec Mica, K 1, Spruk Primož K 4, Stirn Andrej in Jože K 0'40, Stirn Marijana K P20, Štular Katarina K 1, Štular Miha K 2, Vrhovnik Jože K 3, Vrhovnik Katarina K 0*60, Vrhovnik Polona K 0'40, Zamljen Franca K 0-20, Zamljen Jožefa K 0-20. Zupin Jože K 1, Zupin Marija K 040, Zupin Marija in Primož K P40, Žagar Janez K
1, Žagar Jera K 060, 2agar Lovrenc K 0'20. Skupaj K 844 6.
Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman :: Kranj
I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh
oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: izdaja trgovskih in
obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in
prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 54 52—33
Kolesarska dirka iz Jesenic v Kranj v prid „Rdečemu križu",
ki bi se yršila preteklo nedeljo se je preložila na prihodnjo nedeljo, dne 27: sept. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Start pred gostilno „Kli-nar" na Savi ob 1. uri popoldne. Maksimalno vožnjo dve uri. Rabijo se naj navadna kolesa. Tekmovalci z dirkalnimi kolesi odidejo 15 minut pozneje. Cilj v Kranju pred „Staro posto"- Pri-glase sprejema kolesar-skodruštvo na Jesenicah. Taksa K 1. Zmagovalci, prejmejo diplome ob pol 4. uri popoldne„polževa dirka" ob Zvezdi. Kolesarji, deležite v velikem
štvilu.
Odbor.
itehnl
Ur. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
fi Holztiacker
konc. zobotehnik
v Kranju l
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža. Zobozdravniška ordinacijska ura
odslej samo od 9. do 10. ure dopoldne
vsafe delavni dan.
Dr. E. Globočnik ni poklican k vojakom in zdravi še nadalje.
trgovina
Ferd. SaIowic
v Kranju
(poprej J. C. Pleiweiss)
3 52-38 priporoča za
jesensko sezijo
svojo bogato zalogo zimskega modnega blaga, sukna za ženske obleke, bar-henda za bluze in obleke, zimskih ševijotov, kamgarnov in lodnov, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Zimske srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
9—38
najbolje in najceneje se kupi pri t
RUDOLF
u Kranju (poleg lekarne)
Ustanovljeno leta 1885.
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Strogo solidna in poštena postrežba.
iN
■J H
Suhe gobe
in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje
m. anin, mm
trgovina mešanega blaga in i
Trboveljski in češki premog.
Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina. češko budjejeviško pivo. Lep senčnat vrt.
^^11
IE
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraiu!
1—16
I I
I I
8
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
352.000 kr
Hranilnica posoja na zemljišča po 5'V/o na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
obrestuje hranilne vloge po
t
1/ O/ i 2 /O j
4
■
I
brez odbitka rentne-ga  davka, katerega
plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne
obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
Koncem leta 1913. je bilo stanje hranilnih vlog nad
5 milijonov 442 tisoč kron. j j
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 4 milijone kron.
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to i
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
Ta najstarejši denarni
zavod v Kranju
uraduje na rotovžu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do
4. ure popoldne.
m
II
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.        Tisk tiskarne „Sava v „Kranju-
347