Poštnina oftigirTl v gfttovTnT MartttonM Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 48 Maribor, četrtek 27. februarja 1930 Izhaja razun nadalje in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poitnem ček. tav. v Ljubljani it. 11.409 Valja meeeino, praje-na« v upravi ali po polti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din »JUTRA« Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaei po tarifu Oglate aprejama tud! oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Praiemova ulica it. 4 Tardieu-Pomcare-ali volitve? POGAJANJA ZA SESTAVO NOVEGA FRANCOSKEGA KABINETA BODO TRAJALA VEC DNI. - MOŽNOST RAZPUSTA PARLAMENTA. PARIZ, 27. februarja. Po konzultira-nju vodilnih parlamentarnih osebnosti, med katerimi je bil tudi Poincare, je predsednik republike Doumerjue, poveril včeraj popoldne bivšemu ministrskemu predsedniku Tardieu-u mandat za sestavo nove vlade. Novi mandatar bo z ozirom na vladajoče razpoloženje v burbonski palač! poizkušal sestaviti vlado republikanske koncentracije* V ostalem pa je prevzel Tardieu mandat le pod pogojem, da ga bo podpiral Poincare, v kar Je ta tudi privolil in baje celo izjavil, da bo storil vse, kar Je v njegovi moči, da pomaga reši I krizo in tako obvarovati Francijo Izgube zunanje-polltlč-nega prestiža. Tardieu je sicer trenutno vse prej kot optimist. Po njegovih včerajšnjih posvetovanjih z Briandom, Maginotom in Her rlotom je izjavil novinarjem, da bodo pogajanja za sesfavo novega kabineta trajala dalj časa, kakor običajno, ker hoče popolnoma razčistiti položaj in sestaviti vlado, ki bi mogla v daljšem terminu rešiti vse važnejše naloge. Pogajanja bodo trajala zato najbrže do nedelje oziroma do srede prihodnjega tedna* Uspeh Tardleua Je odvisen za enkrat od stališča radikalnih socijalistov. Sodeč po sedanjem stanju razpoloženja, radikalni socijalisti ne odklanjajo ideje široke koncentracije, vendar pa stavijajo za to gotove pogoje. Eden njihovih glav nih pogojev je, da naj prevzame pred-sedništvo bolj avtoritativna oseba kakor je Tardieu, pri čemer mislijo seveda na Poincareja. Kljub ugodnemu razpoloženju za koncentracijski kabinet pa vesti o razpisu novih volitev še niso umolknile. Tudi predsednik republike Doumerque je o priliki konzultacij čisto jasno namignil parlamentarcem, da bo v skrajnem slučaju prisiljen, da razpusti sedanji parlament in razpiše nove volitve. Macdonald v stiski DELAVSKI VLADI GROZI JUTRI PRI GLASOVANJU O RUDNIŠKEM ZAKON" VELIKA NEVARNOST. LONDON, 27. februarja. Jutri se bo vršilo za vlado kritično glasovanje o rudniškem zakonu, ki je zadel pri libe ralcih na najhujši odpor. Ker zakon odklanjajo tudi konservativci, ki se kot zastopniki lastnikov rudnikov itak ne morejo navduševati zanj, grozi jutri vladi nevarnost poraza. Da se prepreči kriza, je Imel včeraj Macdonald daljšo konferenco z vodjo liberalne stranke, Lloydom Georgeom. Vendar pa so se vsi poizkusi Macdonalda, da bi pridobil liberalne glasove za rudniški zakon, izjalovili. Opozicija bo jutri v spodnji zbornici najbrže kompaktno glasovala proti de lavski vladi. Ako boste obe opozicijski stranki, liberalci in konservativci. polnoštevilno glasovali proti vladi, potem bi bila Macdonaldova vlada že zanočatena. Ker pa nobena od teh strank nima interesa, da bi vrula delavsko vlado v sedanjem trenutku in omogočila nove volitve, bode najbrže proti vladi glasovalo le 200 konservativcev, 8 liberalcev pa za vlado. Vlada bi imela v tem primeru 20 glasov večine. Obe stari opozicHonalni stranki vesta namreč prav dobro, da bi se pri novih volitvah razvil oster boj z novo od Beaverbrocka ustanovljeno državno stranko in da bi vrh tega delavska stranka pri volitvah iz-vojevala veliko zmago nad vsemi dru gimi strankami. LONDON, 27. februarja. Sir Robert Horne je imel včeraj v ustavnem klubu, trdnjavi konservativcev, senzaci-jonalen govor o novi angleški državni stranki. Horne je v vseh pogledih odobraval politiko in program nove stranke. Njegove izjave so vplivale v vrstah starih konservativcev naravnost porazno. Smrtna nesreča znanega gorskega uodnika CURIH, 27. februarja. 681etni Švicarski vodnik, Hermann Perreu, ki je bil že 140 krat na Matterhornu, je vodil v pondeljek neko damo iz Lucerna na goro Breithorn. Na povratku se je vdrla neka snežna plast in sta oba zdrčala v prepad. Druge kolone, ki so opazile padec, so ju skušale sicer rešiti, a so bile vrvi prekratke. Rešilna ekspedicija je našla oba že mrtva. mmmmmmmmmmmmammmmmammmmmmmm Interesi naše agrarne politike, ki bo morala v naši državi kot v prvi vrsti agrarni zemlji že za dolgo, dolgo dobo biti merodajna, so danes nedvomno v tesni zvezi z interesi velike Privilegirane agrarne banke, ki je tekom kratkega časa svojega poslovanja vrgla med kmetski narod blizu pol milijarde cenenih kreditov. Zato je naravno, da se zavodu, ki je za naše kmetsko prebivalstvo velikega pomena — morda v Sloveniji direktno niti ne v tako velikem obsegu, kakor v drugih delih države, zakaj Slovenija ima svoje sijajno razvito kmetsko zadružništvo! —, posveča velika pažnja tudi s strani vlade in kralja samega. Baš te dni je kralj na predlog ministra za kmetijstvo podpisal nov zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Priv. agrarni banki z dne 16. apr. 1929. Z novim zakonom se delokrog banke znatno razširi in z mnogimi novimi določbami se bo skušalo odstraniti ovire, ki so doslej bile na potu uspešnemu udejstvovanju banke. Razširile so se pravice banke glede sprejemanja vlog na tekoči račun, podaljšal se je rok za vplačilo deinic, povečale so se pravice in dolžnosti predsednika banke, spremenile so se določbe glede pravic in dolžnosti komisarja banke, oprostitve od državnih in samoupravnih taks so se znatno razširile, istotako določbe glede davčnih in taksnih ugodnosti zadružnih organizacij kmetovalcev pri poslih s Priv- agrarno banko itd-Iz tega vidimo, da vlada uvideva vedno bolj veliki pomen Priv. agrarne banke, ki je že v kratkem času poslovanja dosegla znatne uspehe zlasti v krajih, kjer dotlej kreditno zadružništvo sploh ni bilo razvito ali pa le v zelo nedo-statni meri, tako da so bili kmetje na milost in nemilost izročeni raznim >-ze-lenašem«, oderuhom in političnim eks-ploatatorjem, ki so potrebe kmečkega naroda v pogledu kreditov izrabljali na eni strani v uprav sramotno izkoriščanje v materijalnem, na drugi strani pa tudi v političnem pogledu. Naravno je, da je baš iz teh vrst izhajala neprestano najgrša gonja proti Priv. agrarni banki, ki ima namen in nalogo, da napravi konec zelenaštvu, oderuštvu bodisi posameznikov bodisi tudi brezvestnih zavodov. To je tudi povdaril predsednik Priv. agrarne banke dr. Bogdan Markovič na zadnji seji upravnega odbora, ki je naglasil, da se pojavljajo na dovoljeni in nedovoljeni način agitacije proti Priv agrarni banki in da se zanaša zmeda v nepoučeni svet z namenom, škodovati ugledu banke in porušiti njeno moralno situacijo. Ta akcija izhaja od ljudi, ki sta jim obstoj Priv. agr. banke in njeno delo za dobrobit kmetovalcev pokvarila račune in oškodovala njihove sebične materijalne interese; od strani zelenaških takozvanih denarnih zavodov tn privatnikov, ki lahkotno žive na račun kmeta in brezdušno izkoriščajo njegov težavni položaj; končno od onih, ki bi radi v Priv. agr. banki videli povsem druge namene in namere nego one, ki so v interesu i naroda i države. Vsekakor ostre in značilne besede, ki morajo nedvomno imeti realno ozadje, ker bi sicer ne bile Izrečene s takšno trdno odločnostjo. Ni pa tudi nobena tajnost, da so se s strani ljudi, ki jih tako v splošnem citira g. dr. Markovič in od katerih mnogi zavzemajo ugledne položaje, pletle intrige v tej smeri, da bi banka prešla v roke ljudi, ki bi jo eksploatirali v svoje osebne materijalne in politične namene. Ako je predsednik banke presekal te intrige, mu mora biti naš kmečki narod samo hvaležen. Toda dr. Markovič je ob tej priliki opozoril tudi še na drugo plat vprašanja, na one, ki so neposredni interesenti za posle agrarne banke, ki jo pa s svoje strani tudi oškodujejo. Na adreso naših kmetovalcev in zadruiništvi, je šel nje- gov opomin, naj ne bo nihče lahkomiseln pri zadolževanju, zlasti pa, naj vsakdo, ki dobi kredite, iste tudi res uporabi za napredek svoje zemlje in proizvodnje. Tudi je dr. Markovič posebej opozoril na nujnost čim večkratne revizije kmetijskih zadrug in njihovih zvez, ker so v mnogih zadrugah prilike, ki onemogočajo, da bi se preko njih na ide-alnejši in hitrejši način izvajalo kreditiranje našega kmetijstva v smeri velikih ciljev Priv. agr. banke in naše celokupne agrarno-ekonomske politike. Iz poslovanja zadrug treba izločiti vse eksperimente In tudi osebnosti, ki v zadružništvo ne spadajo ali pa so se zajedle vanj v prvi vrsti iz negativnih razlogov. Predsednik Priv. agrarne banke je — kakor vidimo — govoril odkrito in jasno. Prav je tako in nedvomno ie. da so Debeli ali mastni četrtek, imenovan po starem izročilu »mali fa-šenk« ali »mali Pust«, se imenuje zadnji četrtek pred oficijelno Kurentovo '■slavo«, ki spada po stari cerkveni odredbi vsako leto na torek, kateremu sledi pepelnica, dan skrušenosti, posta in pokore. — Na deželi pa tudi v mestih je debeli ali mastni četrtek v takih čislih, da ima v kulinaričnem pogledu značaj velikega praznika. Ta dan »mora« priti na vsako mizo kos mastne svinjine. Ponekod pečejo krofe, mastne gibanice, špehove Štruklje in slične dobrote, ponekod imajo »furež«, ponekod pa recitirajo resignirano pohorsko re-čenico »Či keka mastnega, sama roda koža!« — Zanimivo pa je, da ima isto »šaržo« tudi četrtek po — Pustu I Vsled želodčnega krča v nezavest padla je včeraj pop- ob 17. uri med delom v tovarni Thoma 401etna tkalka Ana Rojs iz Majstrove ulice. Rešilni avto jo je prepeljal v bolnico. Zopet žrtev lahkomiselnosti In alkohol«. 191etni posestniški sin Ivan G. Iz Laj-teršberga je včeraj popoldne dvignil v Posojilnici za svojo mater 7000 Din. Zavil je v neko gostilno, kjer se mu je pridružilo neznano dekle. Zvabilo ga je v razne gostilne, kjer sta popivala, tako, da je fant že tekom popoldanskih ur postal tako pijan, da ga je ljubezniva tovarišica spravila spat k »Zlatemu konju«. Ko se je fant čez nekaj ur prebudil, je videl, da mu manjkajo trije tisočaki. Ker so nekatere osebe videle fanta popivati v družbi dekleta, katero so poznale, se je posrečilo policiji, da je ob 1. uri ponoči v kavarni Kosovo aretirala 231etno Barbaro Markež, doma iz Sv. Lenarta v Slov. gor-, ki se že delj časa klati po Mariboru. Imela je na sebi že novo obleko in plašč, kar vse sl je še sinoči nakupila. Dekle tatvino seveda taji in pravi, da ji je fant kar naprej dal za ljubezen 450 Din. Pozor pred goljufivimi agenti! Na tukajšnjo policijo prihajajo vediitf nove pritožbe proti nekemu agenta iz Nemčije, ki je pri raznih tvrdkah izrabil znatne zneske kot naplačila za povečanje slik in sicer za tvrdko Samson & Co-, odnosno Kurt & Dieti v Mun-chenu, češ, da je to ena in ista tvrdka. Ker slik od nikoder ni bilo, so se nekateri naročniki obrnili s pismi na navedene avrdke, toda vsa pisma je pošta v Miinchenu vrnila s pripombo »Firma erloschen«. Dotični agent pa še baje vedno zbira naročila po Sloveniji, zato svarimo ljudi, Sploh se čudimo, da se še vedno najdejo ljudje in celo velike tvrdke, ki takim sleparjem nasedajo. prišle njegove besede ob pravem času, ko se baš tudi pripravlja novi zadružni zakon, ki naj v zvezi z drugimi zakoni, kojih namen je pospeševanje kmetijstva, pripomore v veliki akciji za napredek našega kmetijstva v zvezi i vprašanji industrijalizacije ter pravične in smotrene uporabe naših velikih narodnih kapitalov, ki leže v bankah in hranilnicah, ne da bi služili interesom naroda in njegovega gospodarstva tako, kakor je to potrebno v agrarni državi. Tudi slovensko kmetijstvo ima na vprašanjih Priv. agrarne banke svoj interes, ker ie jasno, da bo moralo tudi naše kmetsko zadružništvo imeti svojo močno oporo v Priv agrarni banki, iz katere morajo tudi k nam prihajati sredstva za pospeševanje in napredek našega kmetijstva. Postojna po 12. letih Italijanske okupacije POSTOJNA NEKDAJ IN SEDAJ. - PRISELJEVANJE ITALIJANOV. — JAVNA DELA NA RAČUN OBČINE. — OBISK JAME IN SLOVENSKI OBRTNIKI. Med slovenskimi mesti je bila Postojna do italijanske okupacije brez dvoma najbolj čisto slovenska in najbolj narodno zavedna. Tu ni bilo nikakršne, tudi ne najmanjše narodne manjšine in meščani po ogromni večini sploh niso znali nobenega drugega jezika razven svoje materinščine. Tu je bila ustanovljena tudi prva zares popolnoma slovenska meščanska šola in postavljen je bil na Glavnem trgu lep spomenik pesniku Miroslavu Vilharju z napisom: »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« Taka je bila Postojna, po vsem svetu znana po svoji jami, do italijanske okupacije l. 1918. Kdor pa pride danes, po dvanajstih letih v italijansko Postumio, mora dobiti vtis, da je prišel naravnost v srce Italije, v kako manjše mesto v bližini Milana ali Rima. Nikjer in nikoder ni najmanjšega znaka; da tod prebivajo Slovenci in da je to mesto še pred 12 leti bilo najčistejše slovensko mesto- Slovenskih šol ni več, ni več slovenskega napisa in ni več spomenika Miroslava Vilharja na Glavnem trgu. Ko stopiš v gostilno, kjer so ti bili poprej znani vsi, od gostilničarja do poslednjega gosta, te pozdravijo z »Buon giorno« in govorijo s teboj italijansko- Isto pa doživiš tudi v trgovini, trafiki, pri brivcu, kamorkoli stopiš in kamorkoli se obrneš. Le v skritem kotu, skoraj le na štiri oči, ti znanec še plaho stisne roko in govori s teboj slovensko. Italijani so tu opravili delo, ki je za nas nepojmljivo. Če pa si ogledamo razvoj, ki je privedel do tega, nam yse to postane le razumljivo. Po določitvi meje med Italijo in Jugoslavijo je postala Postojna obmejno mesto 8n najvažnejša obmejna postaja. Italijani so zato zamenjali vse železničarje do poslednjega progovnega delavca s svojimi ljudmi, prav tako pa so zamenjali z Italijani tudi vse slovenske učitelje, državne uradnike in sploh vse, kar se je dalo. Razen tega pa so pripeljali v Postojno tudi ogromno število obmejnih varnostnih organov, finančnih stražnikov, karabinijerjev, miličnikov, železničarjev in vojakov. Tekom teh 12 let so zgradili ogromne vojašnice za stalno garnizijo, kasarno za karabinjerje, kasarno za finančno stražo in kasarno za milico. Kolodvor so razširili najmanj za dvojni obseg, ustanovili pa tudi celo vrsto svojih špedicij, podružnic bank, izvoznih in uvoznih podjetij, posebno lesne stroke itd. itd. Skratka, v Postojni se je silno mnogo gradilo, gra- dili pa so samo Italijani in zelo se je povečalo tudi število prebivalstva, in zopet le s priseljevanjem Italijanov. Okolica kolodvora je vsa spremenjena, zazidana. Spremenilo se je pa tudi sicer zunanje lice Postojne- Dobila je novo električno razsvetljavo iz elektraren ob Soči in mesto je sedaj mnogo bolj razsvetljeno kakor je Maribor. Stotine in stotine močnih žarnic razsvetljujejo vso noč vse kotičke mesta, razsvetljena je vsa dolga, neobzidana cesta do vhoda v jamo, razsvetljena cesta do kolodvora, cesta proti Ravberkomandi in cesta proti Gorici do Stare vasi, torej še en kilometer izven mesta! Vse luči so postavljene na kovinastih drogih in vse to se je izvršilo — na račun občine, katere nihče ni vprašal, če se s temi ogromnimi izdatki strinja ali ne- In dočim v vseh drugih mestih po polnoči ugasnejo vsaj vsako drugo luč, gorijo v Postoini vse vso noč. Zakaj? Nekateri' pravijo da zato, da bi čimprej spravili na kant mestno občino, drugi pa da zaradi tega, ker jih je teme — strah. Prav tako pa so preskrbeli mesto tudi z javnimi stranišči tako na gosto, da se milijonska mesta lahko skrijejo. In zopet na račun občine in ubogih slovenskih meščanov, ki so zadolženi čez glavo. Da bi pa slovenske podjetnike, posebno hotelirje, restavratorje in gostilničarje še bolj oškodovali, so zgradili pred vhodom v jamo ogromen hotel, ga dali v najem nekemu priseljenemu Italijanu in določili, da mora vsak tujec, ki pride v Postojno in hoče v jamo, plačati z vstopnino tudi enodnevno hrano in eventuelno prenočišče, ki ga dobi seveda samo v tem hotelu. Tako stane sedaj vstopnica v jamo 40 lir (120 Din). In dasiravno je lansko leto posetilo Postojno in jamo nad 200.000 tujcev, postojnski hotelirji in gostilničarji od njih niso imeli nobene koristi in je največji prejšnji postojnski »Grand hotel Postojna« moral likvidirati. Tako sistematično in na vse mogoče načine ne zna ubijati svojih narodnih manjšin pač noben narod na svetu, kakor Italijani. Nekdaj najbolj zavedna slovenska Postojna je danes Slovencu, ki jo poseti, neprimerno bolj tuja kakor sta Trst in Gorica. Tam še vedno lahko govoriš slovensko, tam še vedno najdeš slovensko družbo, v Postojni je to nemogoče. Za usodo našega Primorja je Postojna najbolj verna prispodoba, simbol strašne usode, ki je zadela ta del našega naroda. mariborsko gledališče Četrtek, 27. februarja ob 20. uri »Takrat v starih časih«, ab. A. Gostovanje gdč. Marice Lubeieve. Petek, 28. februarja. Zaprto. Sobota, 1. marca ob 20. uri. »Takrat v starih časih«. Kuponi. Znižane cene. Nedelja, 2. marca ob 15. uri »Grudica«. Kuponi. — Ob 20. uri »Netopir«. Znižane operetne cene- Kuponi-»Takrat v starih časih« pri znižanih cenah. Popularna in nad vse zabavna Stolzova opereta »Takrat v starih časih« se ponovi v soboto, 1. marca prvič pri znižanih cenah. Vsebina te operete je mestoma vesela, mestoma pa ganljiva ljubezenska zgodba iz dobrih starih , časov, muzika pa zelo prisrčna in melo-dijozna. Nedelja v marib. gledališču. V nedeljo, 2. marca, ob 3. po daljšem času spet otroška predstava. Vprizori se Žol-nirjeva lepa pravljična igra s petjem, plesom in godbo »Grudica«. Kuponi. Vsak odrasli, ki kupi vstopnico, ima pravico vzeti enega otroka do četrtega leta na krilo- — Ztečer ob 20- uri pa se ppnovi prelepa klasična Straussova opereta »Netopir« pri znižanih cenah. Liuska univerza v Mariboru (Apolo kino). V pondeljek 3. marca velika skavtska prireditev: Yainboree pri Londonu, svetovni kongres skavtov, z mnogimi skioptičnimi slikami. V soboto 8. marca ob 8. zvečer koncert ljubljanske Glasbene matice. Pariški program. Ker je prireditev zvezana z ogromnimi stroški (80 pevcev), se bo koncet vršil le, če je s predprodajo vstopnic zajamčeno ma-terijelno kritje velikih izdatkov. Zaradi tega se pozivajo vsi, ki jim je na tem ležeče, da zapoje spet čez mnoga leta na mariborskih tleh ljubljanska Glasbena matica, ki si je stekla tekom zadnjih let na čeških, (poljskih in francoskih tleh najsijajnejše uspehe, da kupijo že v predprodaji vstopnico. Predprodaja se prične v pondeljek 3. marca pri ge Zlati Brišnik in g. Hoferju. Novosti »Ljudske knjižnice. Zadnji čas je prejela »Ljudska knjižnica« sledeče nove knjige: A. Dumas: Tri musketira; Pregelj Iv.: »Peter Markovič«, Jalen Janez: »Ovčar Marko«, Jeras Jos.: »Planina smrti«, Gartenlau-be, »Kosmos«, Bridges T.: »Na pomoč*, Stijn Strevvels: »Sluga Jan«, London Jack: »Kralj Alkohol«, Ljubljanski zvon, Koprive, Nova Evropa, Oppen-heim: »Rekord der Abenteuer«, Wilton Louis: »Die \veiBe Spinne«, »Der Tep-pich des Grauens«, Wallace Ed.: »Die Drei von Cordova«, Pitigrilli: »Ein Mensch jagt nach Liebe«, Knut Ham-sun: »Pan«, Bevk Franc: »Umirajoči Bog Triglav«, Majeva Gizela »Vzorna gospodinja«, Deset let Narodnega gledališča. — Ljudska knjižnica posluje v Narodnem domu vsak četrtek, soboto, nedeljo in torek ter je vsakomur dostopna. Mariborski in dnevni drobiš Umor u 6orn]f Priataui preči sodiščem Pred senatom petorice se je vršila včeraj že lani od prvotnega sodišča od-godena razprava proti 19letnemu posestni škemu sinu Martinu Horvatu, ki je obtožen, da je 3. septembra umoril svojega lastnega očeta Antona, ter proti tesarju Janezu Fideršku, ki je obtožen radi soudeležbe. O tej krvavi rodbinski tragediji smo svoječasno že obširno pisali. Anton Horvat je skrajno slabo ravnal s svojim sinom Martinom, v katerem je končno dozorel sklep, da se iznebi svojega očeta. Ko je prišel oče dne 3. septembra zopet pijan domov in se je zavlekel na skedenj, ga je Martin udaril s tako silo z uhljem sekire po glavi, da je bil takoj mrtev. Po strašnem zločinu je zavlekel truplo na koruzno njivo, kjer so je kasneje našli orožniki- 'Martin je po aretaciji takoj priznal svoje dejanje, izjavil pa je obenem, da ga je nagovoril k umoru tesar Janez Fideršek, ki se je neprestano pravdal z njegovim očetom, in mu tudi pomagal truplo spraviti v koruzno njivo- Radi tega je bil aretiran tudi Fideršek in se je vršila včeraj vnovič razprava. Martin Horvat je tudi pred senatom potrdil sokrivdo Janeza Fiderška, ki je v zaporu popolnoma propadel duševno in te’esno, da so ga morali prinesti k razpravi na nosilu. Fideršek pa je nasprotno odljčno zanikal vsako sokrivdo in odgovarjal na razna vprašanja tako zmedeno, da je drž. pravdnik sam predlagal, da naj izvedenci preiščejo njegovo duševno stanje. Senat je nato res odgodil razpravo. S tem je bila torej že v drugič odgo-dena odločitev v tej žalostni rodbinski tragediji, ki z jarko lučjo osvetljuje najtemnejše strani življenja na naši vasi, posebno v Slov. goricah in na Ptujskem polju, kjer alkohol usodno razkraja družinsko in družabno življenje. Diplomiral je na juridični fakulteti ljubljanske univerze v torek, dne 24. trn. g. Branko Cvetko iz splošno znane napredne rodbine v Mariboru- Čestitamo! Smrtna kosa-Včeraj zjutraj je po večdnevnem trpljenju izdihnil v bolnici trg. potnik Jože B a r š i č iz Zg. Polskave, ki se je — kakor smo javili — ustrelil pred dnevi v glavo. Pokopali ga bodo jutri na rnag-dalenskem pokopališču. — Tudi včeraj sta umrla v splošni bolnici upok. nadučitelj Jože Drofenik iz Poljčan, star 51 let, in mizarski mojster Jože V u t e iz Sv. Križa nad Mariborom, star 47 let. —Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje! Kmetijsko-poučni tečaj pri Sv. Marjeti je tudi drugi dan, t. j- 26- tm. pokazal veliko udeležbo 120 obiskovalcev. Res čuditi se je, kako veliko zanimanje ima občinstvo za to prekoristno prireditev. Predavali so: g. srezki živinozdravnik o higijeni v živinoreji, g. Kuret o vinogradništvu in priljubljeni g. Zupanc o mlekarstvu in kokošjereji. Ta tečaj predstavlja naravnost nekak kmetij-sko-proslavni teden marjeških župlja-nov. Vse se ga udeležuje, staro in mlado, moški in ženske ter tako v šolo in iz šole roma dnevno cela procesija ljudi. Najbolj zanimivo bo pa v petek, ob sklepu tečaja, ko se obljublja taka udeležba, da bo v šoli zmanjkalo prostora, kakor prvi dan. V petek dne 28. premiera „Brezmejna ljubezen" Velefilm v 9. ogromnih dejanjih krasne vsebine in breiprimerne lepote! Rezervirajte vstopnice! Kino Union Tel. 23-2» Pregledovanje draguljev in zlatnine. V nedeljo, dne 2. marca, od 10. do 11. dop. bo pregledovala kontrolna komisija urarske zadruge pristnost draguljev, zlatnine in srebrnine pri mestnem magistratu v Mariboru, soba štev. 5, brezplačno. Kdor se hoče prepričati o pristnosti svojih draguljev, zlatnine in srebrnine, naj se pravočasno oglasi, Vzpenjače In njih rentabilnost Marsikdo ima morda pomislike, ali bo vzpenjača na Pohorje rentabilna. Naša soseda Avstrija jih ima 110. Iz bilance »Kanzelbahn« na Koroškem (Osojsko jezero) je razvidno, da je imela lani pri glavnici 4,800.000 Din — 960.000 Din čistega dobička, zgrajena pa je bila pred dvema letoma. Koroška je tujsko-pro-metna dežela radi svojih jezer in ,az-vite hotelske industrije, vendar pa nikakor ne spada med dežele z izrazito mednarodno publiko in je odvisna bo!j od notranjega drž. prometa. Tudi naša pohorska vzpenjača bo morala računati večinoma z gosti iz naše države, vendar pa lahko mirno trdimo, da bo sorazmerno dobro uspevala. Vožnja tja in nazaj bo^stala samo 20—25 Din, da bo omogočen čnn večji obisk. Naši vzpenjači so obljubljene vrh tega večje subvencije, ki pa za obrestovanje glavnice ne pridejo v poštev in se zato poviša sne-sek za razdelitev na obresti. Vabimo občinstvo, da zato podpiše deleže prve jugoslovanske žične železnice, kdor pa jih je že. naj jih vplača na konto zadruge pri Mestni hranilnici v Mariboru. Podpisovanje deležev sprejema tajništvo Pohorske vzpenjače, Maribor, Jurčičeva ul. 8, Putnik, Aleksandrova cesta, Menjalnica Bizjak v Gosposki ulici, tvdrka Weixl v Jurčičevi ulici in Oset, hotel Mariborski dvor. Za sokolsko maškerado na pustni torek bodo vsi prostori Narodnega doma toplo zakurjeni- Prvovrstna plesna godba, elegantni bar, senzacijo-nelne atrakcije v odmorih. Posetite prvo prireditev »Sokola« Maribor-matica. Poslužite se znižane vstopnine v predprodaji v trgovinah Bureš in Majer. Sobota 1. marca Modra reduta Velika kavarna Živinski sejem v Mariboru. Na živinski sejem, ki se je vršil v torek v Mariboru, je bilo prignanih 19 konjev, 12 bikov, 140 volov, 289 krav in 4 teleta, skupno 469 komadov. Prodanih je bilo 292 komadov, od teh 28 v Avstrijo in 16 v Italijo. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 10—10.50 Din, poldebeli 8-50— 9.50, plemenski 7.75—8, biki za klanje 7—8, plemenske krave 6-6-75, za klobase 4.75—5.50. molzne 8—10, breje 8—10, mlada živina 7-7-75 Din. Športna reduta ISSK Maribora pod geslom »Vsak po svoje« na pustno soboto v dvorani Uniona! 412 . Veselica gasilcev v Kamnici, dne 1. marca pri PaveŠiču. 60? Streljačka družina Hotinjavas priredi v nedeljo, dne 2- marca v prostorih gostilne Lobnik tik postaje Ore-hovavas-Slivnica, družinsko maškerado. Začetek ob 2- popoldne. Zveze z vlaki zelo ugodne. Strelci in lovci vliudno vabljeni. fill Na nedeljo pustno, bo na Pohorju luštno! Smuk, veselje, godba, ples, na planini je užitek res! Kdor brezmejnih radosti vžiti hoče, naj potrudi se do Mariborske koče! Zato, Mariborčani, ne bodite pri volji slabi, odzovite se, če naša vrla oskrbnica 6^4 vabi! Maškerado prired! pevski odsek nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru v nedtlja, dne 2. marca, ob 16. uri v gostilni »Mesto Ptuj« na Tez-nu pri Mariboru. 3 nagrade za najlepše maske- 610 Pozor! Dne 1- marca priredi prostovoljno gasilno društvo v Radvanju v vseh prostorih gostilne Anderle v Radvanju maškerado. Igra Werglez-ov orkester. Nagradile se bodo tri najlepše maske. Avtobusni promet do 24. ure. Začetek ob 20. uri. Vstop prost. Odbor. 609 VMariboru, dne 27. II. 1930. W^#ss^^5a*«sKWHH6B**esH*eae*eeeei V P f F I) NJ *►« Iorri, **re« * Koliko iasa lahko stradajo živali? ZIMSKO SPANJE. — OTRPNENJE VSLED SUŠE. — ŽIVALI, KI OSTANEJO BREZ HRANE DO 30 LET. Sokolstvo Naribor — Matica. Telovadne ure oddelkov: Oddelek Telovadnica Dan ure Prcdnjak člani ml. Meščanska šola Krekova ulica Ponedeljek Petek 20—22 Dekleva Janko Člani st. Gimnazija Koroščeva ul. Ponedeljek Sreda Petek «19—20 Hvalenc JoSko Članice Meščanska šola Krekova ulica Torek Četrtek 3^ 19—20 Pipan Mira Moški naraščaj od 14,—16. Meščanska šola Krekova ulica Sreda Sobota «19—20 Lapajne Stane Moški naraščaj od 16.—18. Meščanska šola Krekova ulica Ponedel ’ Petek « 19-20 Mačus Franjo Zenski naraščaj od 14—18. Meščanska šola Krekova ulica Torek Četrtek n—%19 Dekleva Janko Moška deca od 7.—10. Meščanska šola Cankarjeva ul. Sreda Sobota 17—« 19 Kavčič Janko Moška deca od 10.—14. Meščanska šola Krekova ulica Sreda Sobota 17-« 19 Celhar Ivo Zenska deca od 7.—14 Cankarjeva ul. Krekova ulica četrtek Ponedeljek 17—«19 Pipan Mira Moška in ženska deca pod 7. letom Meščanska šola Cankarjeva ul. Četrtek «16-17 LavrenčiC Weixl Dragica Vpisovan'e med telovadnimi urami pri od delkovih pr ?dniakih. Spori Znano je, da so živali v splo^rn mnogo bolj odporne kakor so ljudje. Psa ali mačko n. pr. lahko povozi auto-mobil, pa ostaneta v večini primerov pri življenju in jima ni treba v bolnišnico, kakor človeku. Prav tako pa so živali v celoti mnogo bolj odporne tudi v stradanju. Polh n. pr., lahko živi dva do tri mesece brez vsake hrane in pijače. Razni netopirji prebijejo brez hrane po pol leta, pa jim tak post prav nič ne škoduje, samo na telesni teži izgubijo, kri jim pos ane bolj hladna in tudi dihanje zelo redko, tako da dihne speči netopir navadno samo po enkrat v 15 minutah. Te živali pa niso edine, ki se lahko vzdržujejo tako dolgo brez vsake hrane. Ne samo oni, ki pozimi spe, kakor poleg že omenjenih, še: jež, veverica itd., brez hrane ostanejo lahko zelo dolgo tudi še druge živali. Tako leže medved na mehko ležišče in živi od masti; ki jo je nabral v jeseni. Le včasih ga naženeta lakota in žeja, da se zopet prebudi in gre na plan. Mroži, ki so znani po svojih dragih kožuhih in ki domujejo na skalnatih otokih Alaske, stradajo po cele mesece radi — ljubezni. Pet mesecev dolgo se potepajo po morju, ne da bi šli na kopno, in si zredijo masten trebušček. V začetku maja pa zlezejo po sedem stotov težki samci na suho in čakajo na samice. Izmed došlih si izberejo barem po 40 živali, ki ga ljubosumno varujejo. Tako ostanejo od začetka maja do avgusta in pri tem ne jejo in ne pijejo in niti za trenutek ne zapustijo kopne zemlje, tudi spijo zelo malo. Podobno je tudi z lososi, ki na dolgem potovanju, ko gredo na drstenje, ne .iži-vajo ničesar ne na poti tja ne nazaj. V Globoko v južnem Atlantskem oceanu. daleč od suhe zemlje in sam v samoti leži otočič Tristan da Cunha. Njegov vladar, duhovnik Rogers, je umrl pred par leti in zdaj je takorekoč brez gospodarja, čeprav spada formelno pod Britanski imperij. Pravzaprav pa so to trije otoki, vsi skalnati In nerodovitni; imenujejo se Inaccesible, Nightigale itj Tristan da Cunha. Obljuden je samo tretji in je zato dal skupini tudi ime. Odkril ga je 1. 1506. portugalski admiral Tristan da Cunha. Nekaj stoletij ni imel nobenega gospodarja in šele Napoleonovo bivanje na 1500 km oddaljenem otoku Sv. Helene, jc napotilo Angleže, da so ga proglasili za svojo last. Strmo se na obljudenem glavnem o-toku dviga iz morja 2300 m visok ugasli ognjenik in v iregovem nekdanjem žrelu leži malo jezero. Le na severovzhodu jc na podnožju te gore nekaj naplavljenega sveta, ki je rodoviten in daje možnost življenju rastlin, živali in ljudi. Podnebje je zmerno, dežja je dovoli, rastlinstvo je bujno, a živalstvo je zastopano le po tja pripeljanih domačih živalih: govedu, konjih, ovcah, kozah, prešitih iti perutnini, dočim je med prvotnim živalstvom le nekaj ptic, posebno morskih, tulnjev in žuželk. Ptic pevk na otoku ni, Prav tako tudi ne sesalcev. Okoli 1. 1900. je štel otok le 70 prebivalcev, danes pa jih ima krog 150. Bližnji nego otok Sv. Helene mu je otok Gaugh (Gof), a nič ljudi ni tam, samo miši in žuželke kraljujejo na njem. Ro-gersovo kraljestvo tedaj ni bilo veliko, bilo je le majhna in najbolj samotna naselbina na zemlji, obstoječa različnih narodnosti. V upravnem oziru spada Tristan da Cjinha h Kaplandiji (Transval v Južni Afriki), a ta je predaleč, da bi mogla vršiti nad njim svojo oblast, zato so bili v Londonu veseli, ko se je pokojni Rogers odločil, da gre na otok in so mu dali naslov samostojnega vladarja. Toda v'a.^ars^' Posli na tem najbolj samotnem koščeku sveta mu niso delali veselja. Otok so za njegovega vladanja zadele številne tussreče. Pred 42 leti je tam nekaterih krajih traja to do sto in dvajset dni. Pri nekaterih drugih živalih pa opazimo lahko še večjo vztrajnost. Pri žabah so s pomočjo umetnega mraza podaljšali zimsko spanje na tri leta in pol, a so se po tej dobi živali zopet prebudile v življenje, ko jih je prešinila toplota. Enak poizkus so napravili s kačami, ki tudi v budnem stanju vzdrže zelo dolgo brez jedi. Nekatere ribe — med temi jegulja — se zakopljejo v blato in prespijo zimo. Tudi žuželke prespijo mrzlo zimsko dobo in pri tem, seveda, ne potrebujejo nobene hrane. Živali pa ne prisili k spanju samo zima, ampak tudi suša. Ne samo žabe, tudi krokodili in nekatere želve se ob pomanjkanju vode zakopljejo v blato, odre vene in počakajo novega dežja in vode, ki jih oživi. Zgodilo se je že, da so na ta način zakopane živali z blatom vred prinesli iz Afrike v Evropo in so jih tu oživeli z vodo. Celo nekatere ribe imajo to svojstvo, da ob suši otrpnejo v blatu in potem zopet ožive. Umetniki v stradanju so tudi polži s hišico; potegnejo se v notranjost, zaprejo vhod z apnenčasto lupino, puste luknjico za zrak in počakajo mirno spomladi. Začeli smo pri sesalcih in prišli do polžev, če pa gremo še bolj navzdol, do nižjih vrst živali, bomo zadeli šele na prava čuda stradanja. V suhem prahu žleba čaka medvedič cela desetletja, da kane nanj kaplja dežja, ki ga znova oživi, da se splazi dalje. Živa nit (gordius aquaticus) se prebudi celo še po tridesetih letih. Če bi pa opazovali v tem o-ziru živali pod drobnogledom, bi spoznali še večja čuda. razsajala živinska kuga, da je poginilo skoraj vse govedo do zadnjega, kmalu za tem pa je pobrala neka rastlinska bolezen tudi ves krompir. Prebivalstvo je bilo v veliki stiski. V Južni Afriki bi bili otočanom radi pomagali; ponujali so jim zemljo v Kaplan-diji, denar, živino, poljedelsko orodje, semena itd., če se izselijo, a nihče ni hotel zapustiti samotnega otoka. Dokaz, kako jim je majhna kepa sveta prirastla k srcu! Naposled so jim priskočili na pomoč na ta način, da so jim poslali živino in razne potrebščine, pa je bilo zopet vse dobro. Prebivalci najbolj samotne Človeške naselbine so zaživeli novo življenje in se v kratkem številčno podvojili. Sicer pa so ti otočani popolnoma odrezani od ostalega sveta. Parnik priplo-ve mimo otoka in se na njem ustavi samo enkrat na leto, pa tudi to ni gotovo. O izbruhu svetovne vojne so n. pr. izvedeli šele poleti 1. 1915, torej skoro leto dni po pričetku krvavega klanja. Sem in tja se zglasi na otoku tudi kakšna slučajna ladja z živili in vsakdanjimi potrebščinami, kar je za te samotarje seveda velik praznik. Razkošja ne poznajo in so zadovoljni, če imajo dovolj mesa, mleka, sirovega masla, masti in krompirja. Kruh iz moke jim je izredna slaščica. V novejšem času pa jili je rešil strašne samote — radio. Nabavili so si namreč sprejemni radijski aparat in pridno poslušajo godbo, predavanja in novice iz daljnega in neznanega jim sveta. Tako je čudež moderne tehnike dosegel tedaj tudi že najbolj samotno človeško naselbino. Naravnost! Učitelj (v šoli Markecu): Kaj vse dobimo od goske? Markec: Meso, jetra... Učitelj: No, kaj še? Markec: E... e... Učitelj: No, kaj pa imate doma v posteljah? Markec: Stenice! ISSK Maribor-SK Rapid. V nedeljo, ob 15. uri, se prične mariborski derby med najmočnejšima domačima kluboma »Mariborom« in *Ra-pidom« na igrišču SK Železničarja. »Maribor« je na zadnji tekmi z Ilirijo pokazal, da je vigrano moštvo, ki je tudi v tehniškem oziru od lanskega leta znatno napredovalo. Tudi v ofenzivi ni štedilo s streljanjem, kar vzbuja pričakovanje, da tudi v nedeljo napad ne bo okleval. Rapidovo moštvo jc borbena enajsterica, vztrajna in požrtvovalna. V tekmah proti Mariboru izredna odporna in ambicijozna- Pičli rezultati v zadnjih letih tekmovanja med Mariborom in Ra-pidom dokazujejo, da je Rapid popolnoma enakovreden protivnik- Ravno negotovost, ki ne dovoljuje prognoz o izidih tekem med Mariborom in Rapidom, je najprivlačnejša. Radi tega so tudi prireditve prvoplasiranih najboljše obiskane. Tekma bo tudi pokazala, s kakšnimi izgledi gredo naši nogometaši v boj za prvenstvo dravske banovine. Sodil bo gosp. dr. Planinšek. SK Železničar v Gradcu. SK Železničar gostuje v nedeljo, dne 2. marca v Gradcu. Nasprotnik je amaterski prvak Avstrije, graški Atletik klub. Brof, njegova žena in bofcsač: Na budimpeštanskih ulicah se je te dnj odigral dogodek, ki je vzbudil mnogo prahu, komentarja in zabave. Po ulici sta prihajala elegantna dama in atletski razvit gospod. Nenadoma se pred njima ustavi avto, iz avta izstopi eleganten gospod s palico v roki, skoči pred damo in gospoda in s krikom »sedaj te imam, zapeljivec!« udari atleta s palico po hrbtu. Ta ne reče nič, samo se postavi v Uoksaško pozicijo in udari gospodu tr.kšen knock out, da je ta telebnil na trotoar. Na policiji se je izkazalo, da je bil elegantni gospod veleposestnik Vol-tan Szomoghy, dama njegova nezvesta in od njega ločeno živeča žena, atlet pa znani boksač Vladislav Erdos, ki je po mnenju grofa zapeljal njegovo ženo. Spopad med generalom in admiralom V Toulonu so bili meščani te dni priča nenavadnega dogodka, da sta se na javni ulici spopadh general in admiral. Toulonski mornariški poveljnik, admiral Laborde, se je peljal z avtomobilom. "Šofer je zavozil na nekem ovinku s pre- cejšnjo naglico, tako da je avto skoro povozil slučajno mimo prihajajočega pe-hotega generala Henria. General se je tako razsrdil, da je razbil eno šipo na avtu ter vrh tega prisoli! zaušnico admiralu. Šofer je imel toliko prisotnosti duha, da je razkačenega generala potisnil v avto svojega nasprotnika in se je odpeljal potem z obema .na policijsko stražnico. Rubežen in glavni dobitek Neki gostilničar v Vratislavi (Breslau) je zadel v pondeljek drugi glavni dobitek pruske državne loterije v znesku 500.000 mark. Uradnik državne loterijske kolekture, ki mu je prinesel veselo vest, je prišel ravno v zanimivem trenutku. Gostilničar je bi! namreč silno obupan, ker ste bili pravkar izvršeni pri njem dve rubežni Uradnik mu je seveda sporočil zato veselo vest z veliko previdnostjo, da se ne bi gostilničarja po razburjenju radi rubežni lotilo še večje razburjenje radi nepričakovane sreče, Prekletstvo Tutankamena V Londonu se je pripetil te dni samomor, ki ga spravljajo ljudje v zvezo s prokletstvom faraona Tutankamena. 77-letni lord Westbury, oče tajnika Howar-da Carterja, vodje pri izkopavanju grobnice Tutankamena, je skočil iz 7. nadstropja svoje hiše na cesto in obležal takoj mrtev. Njegov sin je meseca novembra nenadoma umrl. Podaril je svojemu očetu več dragocenih komadov iz faraonove grobnice. Lord Westbury, M je že dalj časa bolehal, je bil zadnje dst močno potrt in je bil trdno prepričan, da čaka tudi njega, kakor vse one, k! so oskrunili Tutankamenov grob, nenaravna smrt. Beatifikacija dveh novinarjev. Doslej so bili proglašeni svetniki pač že skoraj iz vseh stanov, iz časnikar* skega pa te časti še ni bil dosegel nihče. Kakor pa poročajo sedaj francoski listi, bomo dobili m? kratkem tudi časnikarji dva blaženca in pozneje morda tudi svetnika, oba pa bosta Francoza. Izvoljenca sta ustanovitelja in urednika nekega bivšega katoliškega lista v Ul" leu, C^mille Ferron in Philibert Vrau. Predlog za beatifikacijo je bil od tamkajšnje cerkvene oblasti preko pariške nuncijature že odposlan v Rim in ker so dokončana tudi že skoraj vsa s tem zvezana poizvedovanja, bodo /,r°£')a^v® za blažene izvršene morda ze v bližnji bodočnosti. Tako bomo novinarji zastopani v nebesih kar po dveh blažencih. NalstareJia človeška naselbina OTOK TRISTAN DA CUNHA. — 150 LJUDI SREDI NEIZMERNEGA OCEANA. — BLAGODAT RADIA. sfron MarThVrsM VF/CHRNlK Mri mmmmmmmmBmmmmmm tit«—tu i vr nmm* V M a r i b o r u, rdne '27. II. 1935. Mlchel Zčvaco £ukcedfa tBotgia Igodovtnskl roman 36 Oče ga je opazoval z občudujočo radovednostjo. »Kakšen krasen tiger!« si je mislil natihem. Lukrecija ni rekla ničesar. Njen pogled se je izgubljal v valovju reči, ki jih je ona sama poznala v svojem srcu. »In tako, dragi oče,« je povzel Cezar, »bo tem boljše za nas, čim prej se zgodi... Sicer pa je treba napraviti kratek konec... Drugače nam preti nevarnost, da nas napade vsa Italija... Da... da... čim prej! Moramo se polastiti tega zadnjega gnezda, ki mu pravijo Monteforte.« »Kakor hitro dobim o grofu Alma novic, ki jih pričakujem, bo čas za to. Ti sanjaš o samih ranah in ndarcih... toda jaz — jaz hočem zagotoviti podjetju uspeh... Sicer pa bom skušal po možnosti nadzorovati tvoj pohod...« »Kaj? Ali namerjate iti tudi vi nad Monteforte?« Ne, toda naselil se bom v Tivoli, ki leži skoraj sredi poti. Odondot bom lahko nadzoroval Rim in Monteforte obenem. Blizu tebe bom, ki se boš vojskoval, in blizo Lukrecije, ki bo diplomatila... A propos, Lukrecija, treba bo obvestiti Mago v ghettu, da ji nekdo napravi majhen poset... tisti nekdo, ki mu je obljubila izvestno pijačo.« »Mage ni več v Rimu,« je dejala Lukrecija malomarno. Papež je planil kvišku in nagrbančil čelo. »V Tivoli je,« je dodala Lukrecija. »V Tivoli!« je kriknil stari Borgia malodane z grozo. »Človek bi zares verjel, da ta prokleta čarovnica ve za moje misli... Sam sem ji hotel reči, da naj se spravi tjakaj. Toda kakšen posel jo je mogel napotiti v Tivoli?« »Nedvomno pobožnost do prednice, čarovnice starega veka.... Zdi se vsaj, da živi v nekakšnem brlogu tik pri templju Šibile.« »Poznam ta brlog. Vse gre po sreči, otroka...« »Za vaju dva!« je dejala Lukrecija in skremžila obraz. »Cezar se pojde sekat pod Monteforte, kjer bo lahko plaval s svojim konjem po celih rekah krvi,.. To mu gotovo pridobi ljubezen mlade in čiste Beatrice, ki jo njeni neprešteti oboževalci imenujejo Primavero, ker je tako sveža in krasna...« Cezar je prebledel od srda pod zbadanjem Lukrecije. »Naj me ljubi ali ne ljubi,« je zarenčal, »moja bo in nikogar drugega!« »Vi. oče,« je povzela Lukrecija, »odhajate v kraj blaženstva, ki mu pravijo Tivoli. Kolikor se vam bo ljubilo, boste lahko občudovali prekrasni razgled po polju, ki se bo nudil vašim očem; in stavim, da bo vaše občudovanje tem živahnejše, čim bo nekdo navzoč in vam bo pomagal razumevati krasoto narave: to je nedolžna Fornarina, ki vas čaka tam in gotovo že zdihuje po rečeh, katerih jo boste učili...« Kakor prej Cezar ob imenu Primavere, se je zdaj stresel papež, ko je slišal imenovati Fomarino. Lukre-dja je nadaljevala: »Jaz pa ostanem sama tu in se bom sijajno dolgočasila.« »Oh. saj se lahko zabavaš s tem, da varaš svojega aragega soproga,« ji je rekel Cezar. »Vojvodo Bisaglijskega? Revež siromak!.,. Ali je on sploh vreden, da bi se ukvarjala z njegovo ni-čevnostjo?« »Si že najdeš razvedrila. Kadar hočeš, nisi nikdar v zadiegi.« Lukrecija je skomizgnila z ramami. »Kai se tiče razvedril...« je povzel papež. »Naše Rimljan^ čaka zabavica, ki se ji ne bodo upirali, kakor se mi zdi...« »Da, usmrčenše gospoda de Ragastens,« je dejal Cezai In zdaj je prišla vrsta na Lukrecijo, da se je stresla ob tem imenu. »Kdaj mu odsekajo glavo?« je vprašala mrzlo. »Pojutrišnjim, sestrica, ko vzide solnce. Ali prideš gledat?« »Gotovo.« »Vrli vitez!... Kar bo mene najbolj zanimalo, bo to, ko ga bom gledal v levji jami.« Take je Cezar imenoval celico z golaznijo, ki smo lo popisali. Nadaljeval je: * Jutri zjutraj ga pahnejo vanjo; in sam hočem biti navzoč, da postrežem temu dičnemu prijatelju z naj-gorkejšimi tolažbami. Tristo satanov! Sam hočem paziti, da bo imel v svoji luknji dobro in številno družbo... Danes sem poslal dvanajst lovcev v okolico; ti mi prineso bogato zbirko beloušk, krastač in modrasov... Tako mi je, kakor da bi bil že zdaj priča njegovih naslad...« Cezar se je režal in kazal zobe. Strašno ga je bilo pogledati. Nenadoma pa se je naslonil s komolcem na koleno, in nagla guba mu je legla preko čela. »On ljubi Primavero!« je mislil sam pri sebi. »In kdo ve, če ne ljubi tudi ona njega? Kdo ve, če nista že menjala poljuba ljubezni, do katerega si lastim pravico jaz?... Oh! Če je tako... potem hočem izumiti kako nečuveno muko... Pokažemo mu, prokletemu!« Nemo se je penil in stiskal pest. Lukrecija bi se bila prestrašila in celo papež sam, če bi ga bila pogledala. Toda videla ga nista. Stari Borgia je bil z duhom v Tivoli... Blodil je pod senčnicami svoje vile, prenašaje v naročju devico, ki jo je bil namenil objemom svoje starosti. Lukrecija pa je ležala na trebuhu in se ni ganila; nestalno je gledala tjavendan ter premišljevala: »Ah, ta nepoznana slast! Spustiti se v peklo ječe tisto uro, ko duša jetnika umira v grozi bližajoče se smrti!... Vdati se mu, vklenjenemu v verige... Okušati njegovo ljubezen, podeseterjeno od strahu... Daviti se med njegovimi poljubi in njegovimi verigami... in to baš tisto minuto, ko ga pahnejo v celico z golaznijo!... Doseči, da se krik groze, ki se mu iztrga, kadar ga spustč med živali, zlije v eno s krikom strasti, ki mu ga bo izvabila združitev z mano... Te slasti.. da, te mi je treba!« Težko sopeč so vsi trije pozabljali vsak zase navzočnost ostalih dveh ter okušali glodanje izumljenih naslad na lastnem mesu, ki je zamiralo v stekli zbe-snelosti njihovih sanj. Cela ura molčanja je potekla tako. Ko so se vsi trije zavedli, so se spogledali med seboj in niso bili zavzeti, videči drug drugega bledoto. »Z Bogom, otroka; počivat pojdem,« je dejal papež. »Jaz pa pojdem premišljevat svoj vojni načrt,« j* rekel Cezar. »In jaz ~ ugibat, kako naj si priskrbim doslej ne* znano zabavo,« je zaključila Lukrecija. Nekaj minut kasneje je bila Lukrecija v svoji sobi v Palači Smeha. Šla je v kopel, nato se je dala masirati in naparfumiti, in ko je legla v posteljo, je velela, da naj jo puste samo. Glavo zavito v čipke svojih blazin, ki jih je v zabavo grizla in trgala z zobmi, je zdaj okrepila svoj naklep in dognala sama s seboj, kako ga hoče ivršiti. Hotela je še enkrat videti Ragastensa. Sklenila je, da g* pojde posetit v njegovo celico in to tik pred listo uro, ko bodo morali spustiti nesrečnika v celico z golaznijo, v tisto strašno predsobo smrti. Niti en sam hip ni mislila na to, da bi otela viteza. To, kar je dražilo njeno perverzno pohlepnost, je bil baš poljub obsojenega k smrti, objem spojitve s človekom, ki mora umreti, in ki ve, da ga ne reši nič in nihče na svetu... Okrog tretje ure zjutraj je Lukrecija vstala ter se polagoma oblekla, ne da bi zahtevala pomoč svojih služkinj. Ogrnila se je s širokim plaščem, odpravila se je peš iz doma ter krenila takoj proti Svetoangelskemu gradu. Rim je spal. Vzvišen molk je odeval Večuo mesto. Počasnih korakov, oči vse mokre od pohotnega hlepenja, je stopala Lukrecija po tej vedrosti in tej tihoti, slastem naproti, ki jih je hotela poiskati celo na pragu smrti same. XXI. Cezar Borgia. Zdaj se vrnimo k Cezarju. Ko je bil zopet v svoji spalnici, se je Cezar zrušil v naslanjač in spustil glavo med dlani. Vsa njegova mučna, zavozlana in zdaj še nejasna misel se je izražala v besedah, ki jih je mrmral neprestano: »On ljubi Primavero... Toda ona... Ali ljubi tudi ona njega?« Cezar je bil neke vrste zver. Ljubil je mnogokrat, toda po zverski: ljubezen je pri njem privzemala obliko začasnega gonenja. Bil je samec, razdražen od pogleda na mimoidočo samico — in vzel je tisto samico... to je bilo vse. Nikdar se ni zbudila njegova ljubosumnost v hipih, ko ga počivajoči čuti niso priganjali, da bi se polastil ženskega bitja. Toda zdaj se je prvikrat porajalo in razvijalo v duši te zveri »človeško čuvstvo«. Posest zaželjene ženske se mu prvikrat ni dozdevala popolno zadoščenje. Prvikrat se je zdaj vznemirjal o svojih prednikih pri njej in o čuvstvu te ljubljene ženske. Osuplost, ki ga je izprva zagrabila spričo te zavesti, se je umaknila divji jezi. Vstal je, z dolgimi koraki je pričel begati po sobi, in razbil je kipec ter dve prekrasni porfirni vazi, dočim so mu usta bruhala pene in kletve. Naposled je padel ves oblečen na svojo posteljo ter pričel zopet razmišljati. »Ona ga ljubi, o tem ni dvoma. Videla sta se. Lagal je, ko mi je rekel, da je ne pozna... Ona ga ljubi, naj bo!... Toda — ali se mu je kdaj že vdala? Ah!« je zarjul, »da tega ne vem!... Da bi vedel vsaj to!... Potem bi bilo končano... Toda jaz ne vem...« (Nadaljevanje slf HH Sobo-In črkosHkanJe izvršuje po ceni, hitro to okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Krasno stanovanje treh eventuelno dveh sob, solnčno z vsem konfortom oddam. Istotam bo s 1. aprilom prosto še eno trisobno stanovanje z verando in loggio. Uporaba vrta, garaža. Naslov v upravi lista. 582 Kolporterja za večerno prodajo časopisov sprejme Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. 593 Sostanovalko gospodično sprejmem- Kopitarjeva ul. št. lili. 613 Umivalnik in nočno omarico, dobro ohranjeno, rjavo, kupim. Naslov je pustiti v upr. lista. U 20% kronske bone kupimo! Plačamo na]v!Sio dnevno ceno. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14. 307 Poročne prstane v vseh fazonah kupite najceneje pri zlatarju A. Stumpf, Koroška cesta 8. Staro zlato in srebro se zamenja. 447 Meblovano sobico z električno lučjo, posebnim vhodom iz predsobe, oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični, tudi dijaku ali dijakinji. Stritarjeva ulica 5, I. nadstr. 531 Mesto tajnika pri Društvu hišnih posestnikov v Mariboru se takoj odda. Rekleftanti morajo poznati davčne predpise, vajeni občevanja s strankami ter slovenščine in nemščine popolnoma zmožni. Ponudbe je oddati v anončni upravi Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. 614 Malo, meblovano sobo oddam s 1. marcem eni osebi. Vrazova ulica 6, pritličje, levo. 590 Opremlieno sobo oddam stalni gospodični. Razlagova ulica 25/11, desno. 592 Krojači za konfekcijo dobijo delo. Vprašati J. Karničnik, Glavni trg 11. 608 Kdor sl želi poštene zabave, naj gotovo pride v soboto, dne 1. marca v gostilno La-hajner-Starman, Frankopanova ulica 39 na domačo zabavo. Se priporoča Rado. 591 Kolesarji! Najboljše izvršuje popravila na kolesih in motorih mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenba-chova ulica 14. Ker se popravila izvršujejo dobro in se za ista tudi jamči, so vsled te;::', tudi najccncj^i. «506 ŠTAMPILJK SOKUlC j Dobro pristno vino domačega pridelka v zaprtih steklenicah Utor Din 11*— v trgovini A. VERTNIK, Sodna ulica št. 17 Dražbani oklic! V soboto, dne 1. marca 1930 dop. ob 9. uri prodado se v Mariboru, Gosposka ulica 34 na javni dražbi sledeči predmeti: Raznovrstno perilo, čipke, pletenine, trgovska oprava- K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo-Okrajno sodišče v Mariboru, pis. odd. X., dne 26. II. 1930. 609 Pletenine vseh vrst izdeluje po nizkih cenah strojno pletenie Sesula Tonikov drev. 331 ♦♦♦♦♦•»♦»♦♦♦♦♦»•♦»o Ms a k svole M vsakega nekaj krinke od Din 3 tarlatan 1« silk 20 sendl blago 20 srebrno blago 45 lamč 48 in originelne pustne okraske pri C. BUdefeldt Gosposka ulica W#i* KonzorcU »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: PRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,