•o Its ïo -en im icn !o o\ Socialno podjetništvo še precej neznan izziv_ Samotarski kameleon in hitra želva miji^ 90,6 95,1 95,9 100,3 DNI INPE1 IK fEK Št. 15/Leto 67/Celje, 21. februar 2012/Cena 1,10 EUR □ Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić Počitniški pust! Otroci in mladina so obdarjeni dvakrat: s počitnicami in še, s pustom povrhu. Bolj resnim, ne glede na EMŠO, pa ostaja razmislek ob spodnji maski: je petelin sinonim za zemljevid Slovenije ali morda za naš nacionalni šport, torej petelinji boj, ki ga bijemo na vsakem koraku? Kakorkoli, v duhu referenduma za družinski zakonik maski privoščimo še kokoško, kajti tudi kakšno jajce bi nam prišlo prav. zreče: »Mi nismo nič krivi!« Hrana z GSO ali brez njih? (S)hujšajmo z Novim tednikom tn Radiom Coljo Samozavest je največji napredek Sodniki Laščanom zaprli vrata Srdit boj za uvrstitev v finale hJM Na majhne krvosese pomislite že zdaj! psaea..- __ Foto: SHERPA P Sobota je bila vsaj v manjših krajih na Celjskem v znamenju pusta. Tako so že po tradiciji pripravili karneval v Novi Cerkvi, v Šoštanju, Laškem in na Vranskem, nekaj mask pa je bilo videti tudi v drugih krajih. Maškare so se obregnile ob aktualne teme, kot so varčevalni vladni program, finančne težave mariborske škofije, nedovoljeno trgovanje s steroidi _ Kar nekaj pa je bilo tudi tradicionalnih mask, kot so na našem območju koši šoštanjski, pa tudi večno aktualnih mask, pri katerih so se izdelovalci kar precej namučili, da so jih izdelali. Skratka, pust je odganjal zimo in vsaj konec tedna je kazalo, da mu je uspelo. Da bo res prišla pomlad, pa ima nekaj možnosti še na današnji pustni torek. Pust na Celjskem Na tradicionalnem, tokrat že 14. pustnem karnevalu po ulicah Laškega so se poklonili zdaj že pokojnemu samostojnemu kulturnemu ministrstvu. Sicer je Ob obubožano mariborsko škofijo so se obregnili v številnih mestih in bilo v Laškem moč videti veliko aktualnih mask. Če smo že pri kulturi, lahko tako omenimo Anonymuse, ki niso šli mimo mesta ob Savinji. (Foto: GrupA) tudi laški karneval ni bil izjema. (Foto: GrupA) Tina Maze se te dni ni mudila le v Sočiju, ampak tudi na Vranskem. Na srečo je tukaj ni poškodoval naš fotograf, saj je svojim nasmehom in modrčkom pritegovala Ni nam sicer uspelo izvedeti, kakšno povezavo ima Nova Cerkev s perjadjo - a dejstvo je, da je tudi tale skupina kokoši iz Turistično kulturnega društva Globoče- radovedne poglede obiskovalcev. (Foto: GrupA) Dedni Vrh obiskovalcem dobesedno padla v oči. Pod lično izdelanimi oblačili se je menda skrivala Joškova banda ^ (Foto: SHERPA) ^SbSsebst^ ŮbUíKT' HOM ^ïï^jjfwofluwov 1.Ú M^m^/ofití: mipcíc 7,5i±pi , , Usoda žalskega doma starejših občanov po novem ni več v zraku. Našel se je investitor, ki bo kril polovico stroškov projekta. Občina Žalec je Eden večjih karnevalov, ki je med drugim tudi mednaroden, imajo v Šoštanju. Sobota je bila tako v znamenju pusta in številnih skupin iz cele tako lahko vsaj enkrat na leto vesela, da ima brezposelne, ki ji bodo v Slovenije, pa tudi iz tujine. Šoštanjski karneval pa brez košev šoštanjskih seveda ne sme miniti. (Foto: Občina Šoštanj) teh težkih časih priskočili na pomoč. (Foto: GrupA) ——- Št. 15 - 21. februar 2012 - WÙ NOVI TEDNIK PUSTOVANJA aktualne in tradicionalne maske Sobotno dopoldne v središču Celja so krojile maske z Osnovne šole Lava, ki so za pustni vrvež najprej poskrbele na območju svoje mestne Mala žirafa na fotografiji sicer še ni prestopila šolskega praga, a v četrti. (Foto: EGON HORVAT) soboto je masikoga prepričala. (Foto: TimE) Avtor: Bori Zupančič Janez Janša je takoj po nastopu na premierski položaj napovedal varčevanje. Pustne maske na Vranskem je tako že zajela »janšemanija«, ki bo poskrbela za »poln« državni proračun in prazne trebuhe davkoplačevalcev. (Foto: GrupA) FIKáDiÉdlI www.radiocelje.com TOREK SMtA ČETRIEK PETEK % Ô ĐKl ĐB Ein 11ID^ Radeče papir z obremenilnimi milijoni in s prokuristom Novi prokurist družbe Radeče papir bo na zahtevo bank postal Andrej Bošnjak. Ta bo ocenil, če lahko radeška papirnica zaradi vseh težav sploh še uspešno posluje. Kot meni Bošnjak, niso pomembni samo trije milijoni evrov kredita, temveč vprašanje, če lahko družba dolgoročno posluje. V upni- škem odboru že zahtevajo bolj natančna poročila o poslovanju ter tudi o neporavnanih obveznostih. Hkrati so pozvali banke k hitrejšemu odločanju glede kredita. Če v Radečah ne bodo prejeli denarja, bosta stroja štiri in pet lahko obratovala samo še do četrtka. Hkrati so se odločili, da bodo v prisilni poravnavi upniki poplačani 65- in ne samo 50-odstotno. Januarja, ko v Radečah nista z vso zmogljivostjo obratovala oba stroja, so vseeno ustvarili skoraj 2 milijona evrov prihodkov, vendar so zaradi fiksnih stroškov vseeno pridelali 780 tisoč evrov izgube. Ob tem je prisilni upravitelj Boris Soklič pripravil poročilo o terjatvah. V postopku prisilne poravnave v družbi Rade- SPODBUDNA ZGODBA Dokler šteje tvoje delo, raste tvoja osebnost Zavod SOC-EKO vodita Nataša in Anton Slatinšek. Socialno podjetništvo še vedno neznanka Več kot enkrat je slišal, da prehiteva čas in da za idealiste njegove sorte v sodobnem kapitalizmu ni mesta. Kljub temu vsa ta leta vztraja pri ideji socialnega podjetništva. Ker je za človeka občutek, da nekaj zna in šteje, vsaj tako pomemben kot gola sredstva za preživetje. Anton Slatinšek v zavodu SOC-EKO v Šentjurju »zaposluje« dvajset sicer nezaposljivih ljudi. Zavod je ustanovil pred sedmimi leti. Takrat približno je socialno vključenost kot dovolj pomembno družbeno kategorijo z zakonom priznala tudi država. Anton je podobne programe na podlagi javnih del zastavil že veliko pred tem. A ko je zmanjkalo denarja z različnih razpisov, tudi ni bilo več podpore za ohranjanje delovnih mest, ki so bila prilagojena tem invalidom. Tovrstna izkušnja pa je bila podlaga, da je tudi v Šentjurju nastal zasebni zavod, družinsko podjetje, v katerem je Anton zdaj prokurist. Če imajo nekatere države celo ministrstvo za socialno podjetništvo, je táko poslovanje pri nas še relativna neznanka. Šteje tudi trud, ne le učinek Za razliko od varstveno-delovnih centrov Slatinškov zavod SOC-EKO vključuje uporabnike, ki so že bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, kjer pa realne možnosti za zaposlitev praktično niso imeli. »Po vključitvi v program rehabilitacije so dobili odločbo o nezaposljivosti. Na tej podlagi jih lahko vključimo v svoje programe.« Vsak uporabnik v zavodu dobi povrnjene potne stroške, topel obrok in finančno nagrado za opravljeno delo. Ta po zakonu znaša med petimi in petnajstimi odstotki zajamčene plače. »Mi začenjamo pri desetih odstotkih. Nagrajujemo pa trud še bolj kot učinkovitost. Vedeti je treba, da so njihove moči zelo omejene. Do največ trideset odstotkov delovne sposobnosti imajo naši uporabniki. In to je treba upoštevati tako pri načrtovanju dela, podeljevanju nalog kot delovnem tempu,« razloži hči Nataša, ki je prevzela mesto direktorice podjetja. Uporabniki načeloma začenjajo svoj delavnik ob sedmi uri zjutraj. S kavo in telovadbo. Resno delo je običajno vezano na preprosta ročna dela, kot so sortiranje raznih izdelkov, predmontaža enostavnejših komponent in podobno. Po malici v bližnjem hotelu sledi spet kava in potem delo do 15. ure. Svojim zmožnostim primerno mnogi končajo že približno dve uri prej. »Delovnih vsebin je približno polovica. Petina je psihosocialnih, petina ustvarjalnih, deset odstotkov časa je namenjenega ostalim aktivnostim, kot so druženje, praznovanja in skupni izleti.« Širše zaledje Kozjanskega s Šentjurjem v središču je zelo primerna lokacija za tak zavod. »Tu je še ogromno ljudi, ki se ne zavedajo, da imajo možnost razvijati svoj potencial, četudi jih doslej nihče ni spodbujal pri tem,« je prepričan Anton Slatinšek. Dolgoročno bo morda nastal podoben center v Kozjem. Zaenkrat imajo še pet prostih mest v Šentjurju. Brez izkoriščanja za vse dovolj Vse skupaj je res slišati kot kratkočasno druženje in ne kot »službena« obveznost. A resnica je, da morajo kljub vsemu preživeti na trgu. Treba je najti prilagojen posel in kljub vsej socialni noti konkurirati ceneni delovni sili Daljnega vzhoda. Državna subvencija pokrije zgolj primanjkljaj uporabnikove delovne zmožnosti. Kljub temu Anton Slatinšek verjame, da bi večina teh del s primerno asistenco države lahko ostala doma. »Če bi država socialne transferje preko takih socialnih podjetij ljudem namenjala za delo, bi od tega imeli vsi korist. Če nekomu brez perspektive zgolj dajemo neka sredstva za preživetje, mu delamo medvedjo uslugo. Po drugi strani je res, da bi bil tak sistem odprto polje za različne zlorabe,« razmišlja Slatinšek. Za trenutne razmere družbene klime, kjer je uspešen le tisti, ki obogati čez noč in se lahko pohvali z vsaj nekaj tisočakov mesečne plače, je tako razmišljanje popolna utopija. Pa ne toliko, da bi Slatinškovi vrgli puško v koruzo. »Predstavljam si, kako bi lahko živeli, če bi se vsi zavedali, kako pomemben je vsak človek za delovanje družbe kot celote. Če bi bili ob tem vsi ljudje še zadovoljni z neko normalno če papir je 216 upnikov prijavilo za 48 milijonov evrov terjatev. Upravitelj Soklič jih je priznal za slabih 40 milijonov evrov. Od tega je slabih 6 milijonov prednostnih, 22 milijonov zavarovanih ter 18 milijonov evrov navadnih. Družba Radeče papir je v postopku prisilne poravnave od decembra lani. US Pestro na kapitalskih trgih Minuli teden je borzni parket zaznamovalo več objav. Kitajska je januarja izvozila pol odstotka manj kot leto prej. Še bolj je padel uvoz, in sicer za 15,3 odstotka, kar je bistveno preseglo pričakovanja. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo se je februarja okrepilo tretji zaporedni mesec. Indeks ZEW je tokrat narasel za 27 točk na 5,4 točke, kar je največ po lanskem aprilu, kazalec pa je tudi prvič po lanskem maju ponovno prišel v pozitivno območje. Grški parlament je potrdil dodatne varčevalne ukrepe, ki so pogoj, da država dobi 130 milijard evrov vreden drugi PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 13.2. in 17.2.2012 Uporabniki prihajajo iz različnih, včasih zelo prikrajšanih življenjskih okolij. Ob rednem delavniku in drugih »službenih« obveznostih izboljšajo tudi funkcionalna znanja. Dejan je na primer prvi dan na delo prišel z mamo in videti je bilo, da je povsem nesamostojen. Že isti dan je mami povedal, da želi prihajati sam. Mentorica ga je hodila iskat na vlak. Po dveh letih je Dejan funkcionalno bistveno napredoval, opravil je vozniški izpit in zdaj je on tisti, ki mamo prevaža naokrog. Ko so v zavodu ob neki priložnosti kasneje spet srečali njegovo mamo, je bila popolnoma spremenjena. Ko ni bilo več »obvezne« skrbi za sina, se je tudi sama postavila na noge. Našla je službo in polno zaživela. To ni osamljen primer, ko je ta prilagojena zaposlitev bistveno izboljšala življenje več kot enemu članu družine. spodobno plačo. Brez hlastanja po več na račun izkoriščanja drugih.« Vizij in želja za prihodnost družini ne manjka. Velik potencial vidi predvsem v sa-mopreskrbnem kmetovanju in poštenem trgovanju. »Ko govorimo o pošteni trgovini, ne mislimo trgovanja s tretjim svetom. Pošteno trgovino kot možnost, da lokalni skupnosti proda svoj višek, bi moral imeti vsak mali kmet,« zaključi Anton Slatinšek. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Socialno podjetništvo lahko razumemo tudi kot človeški čut do zaposlenih. Žal kapitalizem vidi zaposlenega zgolj kot strošek in delovno silo, ki jo je treba čimbolj izkoristiti. Slatinšek je prepričan, da se bo tudi brezposelnost zmanjšala in bodo prišli časi, ko delodajalci ne bodo več mogli delati s človeškimi viri kot svinja z mehom. Oznaka| Ime Enotni tečaj Promet v tEUR| % spr. CICG Cinkarna Celje 82,00 13,66 2.50 CETG Cetis 16,83 0,168 2.00 GRVG Gorenje 4,30 444,25 4,37 PILR Pivovarna Lašl(o 9,00 11,18 4,26 JTKS Juteks 19,90 0,41 11,80 ETOG Etol 136.05 92.68 ■0,04 sveženj mednarodne finančne pomoči in se s tem izogne bankrotu. Italija je na dražbi srednjeročnih obveznic brez težav zbrala šest milijard evrov. Tudi tokrat se je močno zadolžena država na kapitalskih trgih zadolžila precej ceneje kot na zadnji primerljivi avkciji. Francija in Belgija sta odpravili prepoved prodaje na kratko ( »short selling«), ki sta jo skupaj z Italijo in Španijo uvedli avgusta lani z namenom preprečevanja škodljive špekulacije. Bonitetna hiša Moody's je znižala kreditne ocene devetim državam članicam EU. Oceno Slovenije so znižali z A1 na A2 z negativnimi obeti. Moody's je zagrozila tudi bankama Morgan Stanley in UBS z znižanjem bonitetne ocene za tri stopnje. Banki Societe Generale je dobiček v zadnjem četrtletju lanskega leta padel za skoraj 90 odstotkov, predvsem zaradi prve izgube investicijskega dela banke v zadnjih dveh letih. Ujetost naftnega trga Surovinski indeks S&P GSCI, ki vključuje gibanje cen 24 najpomembnejših surovin, je zrasel na najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih. Splošno rast cen surovin so dvi- INDEKSI MED 13.2. in 17.2.2012 Indeks Zadnji tečaj SBI20 568,50 %spr.| -0,05 gnili dobri makroekonomski rezultati, med katerimi sta najbolj izstopala izboljšano stanje na trgu dela in zaupanje potrošnikov v Ameriki. Vrednost nafte je včeraj padla s pettedenskega vrha. Tako visoko ceno so špekulanti pričakovali zaradi vse večjega povpraševanja, ki se je z znižanjem kreditne ocene nekaterim evropskim državam ponovno znižalo. Naftni trg je ujet med zaskrbljenostjo glede Irana in slabšimi podatki industrijske proizvodnje v Evropi. Te negotovosti so ceno nafte dvignile čez 101 dolarjev za sod. Kitajska, največji proizvajalec zlata na svetu, ima dobre možnosti, da v letošnjem letu prehiti Indijo kot največji trg. V letošnjem letu namreč močno narašča povpraševanje po zlatu kot nakitu in kot hranilcu vrednosti. Vrednost japonskega jena je padla glede na največje valute po potrditvi varčevalnega paketa Grčije. Vzrok za slabitev jena sta bila padec bruto družbenega proizvoda in padec izvoza. Po znižanju kreditne ocene evropskim državam se je dolar okrepil glede na evro. Padec evra na najnižjo vrednost v zadnjih treh tednih se je zgodil zaradi zastoja pri novem grškem reševalnem paketu. Vrednost evra se trenutno giblje pri 1,3017 dolarja. Vrednost evra je glede na jen zrasla na najvišjo vrednost v zadnjih dveh mesecih. To rast je povzročila izjava kitajske banke, ki bo pomagala pri reševanju evropske dolžniške krize. JAN SITAR Ilirika, borzno posredniška hiša, d. d. »Mi nismo nič krivi« Na Rogli za univerzijado gradijo, nakazila za Univerziado je sodišče prepovedalo »Mi smo svoje obveznosti izpolnili,« odgovarja v zvezi z afero univerzijada direktorica občinske uprave v Zrečah Aleksandra Godec Mavhar. Na Rogli naj bi bili med univerzijado smučarski teki, zato se v tej občini na veliko pripravljajo že več let. Uni-verzijade očitno ne bo. Župan Zreč mag. Boris Podvršnik za izjave trenutno ni dosegljiv, saj je - zaradi hude poškodbe noge med smučarskim tekom na Rogli - že mesec in pol v bolniškem staležu. V Zrečah pravijo, da izpolnjujejo oba prevzeta pogoja, tako glede gradnje objektov na Rogli kot glede plačila finančnih obveznosti podjetju Univerziada 2013, d. o. o., kar je tudi res. Občina Zreče je namreč pred dvema letoma z Mariborom in Rušami, Slovensko univerzitetno športno zvezo, s podjetjem Univerziada ter Športnim centrom Pohorje podpisala pogodbo o sodelovanju in medsebojnih razmerjih. Tako gradijo na Rogli smučarsko tekaški center, ki naj bi bil končan oktobra letos, čeprav gradnjo vsa leta spremljajo hudi zapleti. Najprej se je zapletlo z uvrstitvijo Rogle v območje Nature 2000 in s tem strožjimi pogoji za gradnjo, nato Na fotografiji je ena od številnih tekaških tekem na Rogli. Čeprav Univerzijade tam ne bo, pa bo Pohorje zaradi novih objektov v smučarskem teku še pomembnejše. je prišlo do stečaja dveh izvajalcev, sedanji izvajalec Lesnina inženiring pa je od decembra v postopku prisilne poravnave. »Dela so trenutno ustavljena zaradi hude zime,« je pred koncem tedna pojasnjeval podžupan Zreč Drago Šešerko. Osem milijonov evrov vreden smučarski center, ki je bil namenjen univerzijadi, bo v vsakem primeru služil za turistične namene, pozimi za smučarske teke ter poleti kot večnamensko igrišče za priprave nogometašev in drugih športnikov. In drugi pogoj, ki so ga za izvedbo univerzijade morale izpolniti Zreče? Po pogodbi bi morala Občina Zreče nakazati podjetju Univerziada v štirih letih 250 tisoč evrov; prvo leto so od tega nakazali 75 tisoč evrov ter lani deset tisoč evrov (od za lani predvidenih 62 tisoč), saj je računsko sodišče nadaljnja nakazila ustavilo. Pri nakazilu je prišlo do kršitve postopka javnega naročanja, prav tako je sodišče razsodilo, da obstaja tveganje, da sredstva ne bodo uporabljena gospodarno. V letošnjem proračunu Zreč je za to nakazilo spet rezerviranih 62 tisoč evrov, ki jih bodo zaradi zapletov univerzijade verjetno lahko uporabili za druge namene. In kaj bo z denarjem, s 85 tisoč evri, ki ga je Občina Zreče že nakazala za univerzijado, ki je na Rogli očitno ne bo? Po sklenjeni pogodbi za univerzijado je vsaka pogodbena stranka drugi odgovorna za škodo, če ne izpolni obveznosti in Občina Zreče lahko - če njeni odločujoči predstavniki menijo, da ni nič kriva ter da bo tožbo dobila - vloži odškodninsko tožbo. In kdo je kriv za finančno škodo, ker univerzijade ne bo? BRANE JERANKO Foto: SHERPA, arhiv Novega tednika V občinski upravi Zreč trdijo, da so na ministrstvu za šolstvo in šport na skupnih sestankih Zreče z Roglo omenjali kot dobro pripravljene ter kot primer dobre prakse. V Radečah zagotovo županja, na Polzeli izbirajo med štirimi Kandidati za nadomestne županske volitve na Polzeli ter v Radečah so znani. Na Polzeli se bodo za prvega v občini potegovali štirje kandidati. Eden izmed kandidatov je dosedanji podžupan za okolje in prostor Jože Kužnik iz stranke SDS, ki je po odhodu Ljuba Žnidar-ja v poslanske vode prevzel vodenje občine. Že drugič se bo za župansko mesto potegoval zavarovalni agent Andrej Potočnik iz stranke SLS, ki je prvič kandidiral leta 2006. Nestrankarska kandidata sta vodja informatike v Tovarni nogavic Polzela Marko Slokar in nekdanja članica uprave Garantu Nevenka Ribič. V Radečah pa bodo 11. marca zagotovo dobili županjo. Na volitvah se bosta namreč potegovali dve kandidatki. Že nekaj časa je znano, da bo na volitvah nastopila dosedanja podžu-panja, ki trenutno opravlja delo župana, Rafaela Pinta- Za županjo v Radečah se poteguje Helena Bregar Šramel. Fotografijo njene konkurentke Rafaele Pin-tarič pa bomo objavili v petkovi številki Novega tednika. Foto: osebni arhiv rič. Pintaričeva je na zadnjih volitvah kandidirala na listi Zveze za napredek Radeč in radeškega območja. Njena protikandidatka bo svetnica iz stranke SDS Helena Bregar Šramel. Kandidati za župana občine Polzela od leve proti desni: Nevenka Ribič, Andrej Potočnik, Jože Kužnik in Marko Slokar. Foto: TONE TAVČAR Kandidatura Helena Bregar - Šramel je manjše presenečenje, saj se je sprva govorilo, da se v SDS-u odločajo med Damjano Petavar Dobovšek, ki je prejšnji teden zasedla poslanski stol, in Petrom Mlakarjem. Sicer pa je Helena Bregar Šramel, tako kot Petavar Do-bovškova in Mlakar, prav tako radeška občinska svetnica. ŠO, ŠK w Prostovoljstvo Predlagajte prostovoljca Iz svojega kraja! tedni k@nt-rc.si PO SLEDEH Hrana z GSO ali brez njih? Gensko spremenjeni organizmi so lahko skriti v številnih živilih - Novost pri nas: posebna oznaka kot dodatna informacija potrošniku Pred dnevi so se v naših trgovinah pojavili mlečni izdelki Mlekarne Celeia, ki nosijo znak Pridelano - proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). Gre za prvi primer tovrstne označbe živil na slovenskih policah, saj je proizvajalec uspešno končal postopek za pridobitev ustreznih certifikatov in možnost tovrstnega označevanja živil. Zakaj je označevanje pomembno? O GSO in njihovi uporabi v prehrani ljudi in živali si danes v svetu strokovnjaki še vedno niso enotni. Predvsem so premalo raziskani dolgoročni učinki uporabe GSO. Po nekaterih teorijah naj bi taka živila povečala tveganje za razvoj raka in številnih alergij. Zagovorniki pa poudarjajo pozitivno lastnost GS-poljščin, ki so odporne proti škodljivcem, herbicidom _ Tudi zato je nujno, da ima potrošnik možnost izbire in da so živila, ki vsebujejo GSO, ustrezno označena. Označevanje le delno V Sloveniji oziroma v EU je označevanje živil in krme, ki vsebujejo GSO ali so iz njih proizvedeni, obvezno. Ni pa nujno takšno označevanje, ko gre za meso, mleko, jajca, ribe in druge izdelke, četudi so bili narejeni ali pridelani iz živali, ki so bile krmljene z GS-krmo. Enako velja za jogurte in sire. Po anketah, ki so jih opravili pri nas, potrošniki sicer niso navdušeni nad GS-živili. Hkrati večina ne ve, da je okrog 60 odstotkov pridelane soje za krmo živali ter četrtina koruze gensko spremenjene in da te organizme pojemo z mesom živali, pa tudi z mlekom in mlečnimi izdelki. Kaj torej storiti, da se izognemo GS-živilom? Izdelki, ki so bili pridelani na ekoloških kmetijah, kjer je obvezna sonaravna reja živali in prepovedana uporaba GSO, so v tem pogledu varni. Pri konvencionalno pridelanih živilih, kjer kmetje prav tako ne uporabljajo GS-krme - takšna naj bi bila tretjina kmetij pri nas - pa potrošniki doslej niso imeli priložnosti dobiti te informacije. V Mlekarni Celeia so se prvi lotili tega projekta. Za začetek smo oznako, da gre za izdelek brez GSO, opazili na jogurtih, bodo pa v prihodnjih dneh razširili označevanje še na druge izdelke. Kako do certifikata? Pridobitev takšnega certifikata seveda ni zastonj. Po besedah Polonce Repič iz Inštituta za kontrolo in cer-tifikacijo Univerze v Mariboru, ki je izdelal standarde in postavil pravila za pridobitev certifikata, je njihov inštitut neprofitni zavod in nima namena služiti na ta račun, temveč mora predvsem pokriti stroške svojega dela. V primeru mlekarne so namreč delavci inštituta morali obiskati na stotine kmetij in preveriti postopke, od reje živali, pridobivanja mleka do transporta in predelave. Je pa tak certifikat, ki ga lahko v prihodnje pridobijo številni proizvajalci in predelovalci ter živilska industrija, prednost zanje. Potrošniki jim bolj zaupajo in na ta način so tudi bolj konkurenčni tistim izdelkom iz držav EU, kjer je takšno označevanje že uveljavljeno. Standard je primeren za certifici-ranje konvencionalnih in ekoloških živil ter omogoča rejcem, vključenim v sona-ravno rejo, dodano vrednost na trgu. Označevanje je PRO/^^ na polno<, nimamo česa izgubiti, jasno pa je, da si želimo zmagati.«. Gostujoči trener Veje Erik Rasmussen je skimaval z glavo, očitno je bilo, zakaj: »Zmaga je zasluženo ostala v Celju, zaustavil nas je odlični, pametni vratar. Imeli smo težave v igri šest na pet. Ja, drži, tudi Celje jih je imelo na prvi tekmi. V glavnem, zgrešili smo preveč stoodstotnih priložnosti. Če smo igrali prehitro? Želeli smo najbolje, prihajali smo sami pred vrata. Tam pa je čakal Perič Današnji možni nasprotniki Celjanov v žrebu četrtfinala pokala pokalnih zmagovalcev so Svoj prvi gol v evropskih pokalih je dosegel mladi celjski krožni napadalec Igor Žabič. portugalska Benfica, beloruski Brest, švicarski Bern, ukrajinski Motor, španski Aragon ter nemška Flensburg in Gummersba- ch, možni tekmeci Gorenja v pokalu EHF pa trije nemški klubi, Rhein Neckar Lowen, Magdeburg in Goppingen, dva francoska, Dunkerque in St. Raphael ter beloruski Dinamo in slovaški Prešov. Trener Velenjčanov Branko Tamše je po drugi zmagi nad Maccabijem v pokalu EHF potarnal: »Če bi v Izraelu gostovali z manjšo prednostjo, bi vsekakor drugače načrtovali potovanje. Tako je ekipa v treh dneh le enkrat pošteno prenočila. Sedaj je pred nami domača tekma z ekipo Krškega, ki bo po zmagi nad Koprom izjemno samozavestna, obenem pa v Velenju popolnoma sproščena in neobremenjena. Naš edini cilj pa sta seveda obe točki.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA V Celju nadaljevati niz rekordov Svoj osebni rekord je izboljšala atletinja Kladivarja Marina Tomič. Na dvoranskem mitingu v Franciji je zmagala na 60 metrov ovire s časom 8,13 sekunde in za stotinko popravila osebni rekord, ki je bil star sedem let. S tem je znova potrdila normo za letošnje svetovno prvenstvo. V francoskem Val de Reuilu je isti čas kot v finalu dosegla tudi v kvalifikacijah. »Toda teka sta bila zelo različna in napravila sem drugačne napake. Če jih odpravim, se bom še bolj približala meji osmih sekund,« je dejala Tomičeva, ki se bo celjskemu občinstvu znova predstavila v soboto na dvoranskem državnem prvenstvu. DŠ Polavder med ami v Londonu Idalys Ortiz (5:0), nato pa v boju za prvo mesto ugnala še Južnokorejko Na-Young Kim (5:0). 27-letna članica Sanka-kuja je potrdila udeležbo na olimpijskih igrah v Londonu in si obenem zagotovila tudi mesto med osmimi nosilkami, kar zagotavlja bolj ugoden žreb v uvodnih krogih. Predstavnico iz Južne Koreje je ugnala tretjič v dosedanjih štirih medsebojnih dvobojih. »Na tekmo v Nemčiji se nisem posebej pripravljala. Bolj je služila za preverjanje trenutnega stanja, ko sta pred nami najprej evropsko prvenstvo konec aprila v Čeljabinsku, potem pa še poleti olimpijske igre. Razpletlo se je po željah. Uvodni borbi sem dobila predčasno, z iponoma, nato pa sem slavila, ko so bile nasprotnice kaznovane.« Lucijina klubska kolegica Ana Velenšek je v kategoriji do 78 kilogramov osvojila peto mesto. Najprej je bila boljša od Kolumbijke Anny Cortes in Nemke Luise Malzahn, potem pa je izgubila proti Američanki Kayli Harrison. Preostali varovanci Marjana Fabjana so bili manj uspešni. Roki Drakšič je bil deveti, brez uvrstitve pa sta ostali Urška Žolnir in Tina Trstenjak. DŠ Foto: SHERPA Ratejeva, Drapič in motokrosisti Tajfuna O najboljših športnih dosežkih v Občini Šentjur Luciji Polavder najbolj koristijo treningi z moškimi. Prireditev Športnik leta 2011 sta organizirali Občina Šentjur in Športna zveza Šentjur. Priznanja sta podelila župan mag. Marko Diaci in predsednik športne zveze Vladimir Artnak, ki je v svojem nagovoru izpostavil tudi pomembnost vlaganja v športno izobrazbo in ljubiteljski šport - tako v infrastrukturo kot v dostopnost športnih dejavnosti, predvsem za mlade. Vrsto let najboljše športnice v Šentjurju Martine Ratej tokrat ni bilo. Novembra je AK Šentjur zamenjala s celjskim AD Kladivar. Na svetovnem prvenstvu (SP) v Daeguju je bila odlična metalka kopja sedma, na lestvici Mednarodne atletske zveze se je povzela še za dve mesti višje. Za njo se je uvrstila Mojca Pišek, članica Društva jadralnih padalcev Lintvar, kjer vadi pod vodstvom trenerja Damjana Čretnika. Kategorizirana športnica v mednarodnem razredu je na SP v natančnem pristajanju z jadralnimi padali na Češkem osvojila prvo mesto na ekipni tekmi. Med moškimi je spet zmagal tekvondoist Denis Dra-pič, saj je pod skrbnim vodstvom trenerja, očeta Vahida Drapiča, blestel tudi v letu 2011. Na SP na Novi Zelandiji je postal članski ekipni podprvak. Na evropski vrh se je zavihtel v Bratislavi, ko je bil najboljši v kategoriji do 80 kilogramov. Na Slovaškem je prejel zlato medaljo tudi za ekipno zmago. Drugo mesto je pripadlo košarkarju Tadeju Fermetu. Za člansko moštvo KK Šentjur igra že peto sezono. Poleti je bil v Bilbau na evropskem prvenstvu mlajših članov kapetan Slovenije, ki je zasedla 11. mesto. Tretji je bil strelec Štefan Gajšek iz SD Rifnik Šentjur. Strelsko društvo je osvojilo drugo mesto med ekipami, prvo pa Tekmovalno rekreacijski klub Tajfun šport. Na državnem prvenstvu se je med vsemi klubi AMZS za motokros povzpel na drugo stopničko. Najboljši tekmovalci so Aljoša Molnar, Maks Mausser, Alojz Vogrinc, Erik Slavec, Andraž Molnar, Mitja Janžek in Gašper Horjak, klub pa vodi Iztok Durakovič. Največ navdušenja so obiskovalci prireditve namenili zaslužnim športnim delavcem. Marjan Gradišnik se je lani poslovil od dolgoletnega predsednikovanja AK Šentjur. Bil je njegov prvi predsednik, od leta 1994. Miha Iskra se je v Šentjur priselil leta 1951, predlani pa dopolnil 80 let. Njegovo sodelovanje z inženirjem Bloudkom je dalo zasnovo športnega parka v neposredni bližini šentjurske osnovne šole. Svoj čas je organizacijsko in strokovno vodil telesno kulturo v celotni občini. Jože Palč-nik je po devetih letih končal predsedovanje Košarkarskemu klubu Šentjur. Sredi leta 2002 je PANORAMA MALI NOGOMET 1. SL, 17. krog: Dobovec - Nazarje 5:1 (1:1); Mordej (7, 32), Vrabel (25), Drobne (32, 40). Vrstni red: Litija 46, Dobovec 36, Oplast 33, Puntar 30, Nazarje 16, Bronx 12, Casino Safir, Ajdovščina 11. 2. SL, 16. krog: Velenje - Kebelj 2:1 (1:0); Softič (20), Špacapan (33). Vrstni red: Vuko 40, Slovenske Gorice 31, Velenje 25, Sevnica, Fragmat 23, Brezje 19, Kebelj, Stripy 16, Velike Lašče 15, Benedikt 7, Tomaž 6. ROKOMET Pokal EHF, povratna tekma osmine finala: Maccabi - Gorenje 30:32 (12:18); Filip 7; Ma-nojlović 7, Melić 6, Dolenec 4, Šimič, Cehte 3, Pucelj, Miklav-čič, Dujmovič 2, Bezjak 1. Pokal pokalnih zmagovalcev, povratna tekma osmine finala: Celje Pivovarna Laško - Arhus 26:24 (12:11); Žvižej 7, Poklar, Toskić, Razgor, Marguč 3, Poteko, Mačkovšek 2, Mlakar, Zelenović, Žabič 1; Nielsen 4, Thoustrup 3. 1. SL (ž), 18. krog: Velenje - Sežana 42:22 (19:9). Vrstni red: Krim Mercator 34, Zagorje 32, Krka, Ptuj 26, Velenje 20, Celje, Piran 18, Ajdovščina 16, Sežana 10, Naklo - Tržič 6, Olimpija 4, Burja 2. KOŠARKA Pokal KZS, zaključni turnir, četrtfinale: Elektra - Zlatorog 51:61; Nuhanovič 15, Zagorc 9, Lelić 8, Bajramlič 7, Horvat 4, Julevič, Rizman 3, Lekič 2; L. Lapornik 25, Škifić, Mali 8, Atanackovič, Vujasinovič 7, Brodnik, Mahalbašič 2, Omič, Nikolič Smrdelj 1, Krka - Šentjur 75:64; Dragič 21, Lalič 14; Nelson 24, Ferme 11, Marić 7, Rembert, Držič 6, Primorac 5, Pelc 4, Sebič 1, polfinale: Krka - Zlatorog 70:67; Balažič 17, Pa- nadomestil predhodnika Petra Lapornika, ki je pustil neizbrisen pečat v šentjurski košarki. Podobno je uspelo Palčniku, v njegovem obdobju je člansko moštvo trikrat igralo v ligi za slovenskega prvaka. DŠ Priznanje je med športniki invalidi prejel Henrik Plank, med perspektivnimi športniki pa šahistka Nuša Hercog in atlet Matic Polutnik. vič 12; Omič 16, Mahalbašič 11, Mali 10, Škifić 8, Brodnik 7, L. Lapornik 5, Atanackovič 4, Ni-količ Smrdelj, Vujasinovič 3. Jadranska liga (ž), 17. krog: Athlete - Partizan 58:93; Oblak 17, Gabrovšek 11, Trebec 10, Macura 7, Jagodič 5, Orozo-vić 4, Abramovič, Klavžar 2; Dabović 18, Gladden 15. Vrstni red: Partizan 15 zmag, 1 poraz, Čelik 12-5, Hemofarm, Radivoj Korać 10-5, Voždovac 9-7, Athlete 9-8, Mladi Krajišnik 6-10, Budućnost 5-9, Vojvodina 2-14, Sloboda 1-15. 1. SL (ž), 16. krog: Rogaška -Triglav 53:90; Jurše 19, Krajnik 12, Baloh 9, Svetič 5, Muhovic, Lesjak 4; Špacapan 28, Ljube-novič 14. Vrstni red: Athlete, Triglav 31, AJM, Grosuplje 28, Ilirija 25, Ježica 24, Rašica, Rogaška 20, Domžale 18. ODBOJKA 1. DL, za obstanek, 3. krog: Krka - SIP Šempeter 3:0. Vrstni red: Kropa 34, Maribor 19, Krka 17, Šempeter 4. 1. DL (ž), 7. krog končnice: Luka Koper - Aliansa 0:3. Vrstni red: Branik 22, Calcit 19, Koper 18, Aliansa 17, Nova Gorica 7, Vital 4. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 21. 2. KOŠARKA 1. SL, 17. krog, Laško: Zlatorog - Hopsi (19). Sreda, 22. 2. KOŠARKA 1. SL, 17. krog: Šentjur - Helios (19). 1. SL (ž), 17. krog: Grosuplje - Athlete (20.45). ROKOMET 1. SL, 18. krog, Koper: Cimos - Celje Pivovarna Laško (19). AKCIJA TARA DREV NAJMflIUBAHTKAIHHAJHflniRflHT Boj se je razplamtel. To bi lahko trdili po zagrizenem glasovanju in kopici glasovnic, ki nam jih pošiljate vsak dan. Poglejmo, kdo se glede na preštete glasovnice do 17. 2. 2012 poteguje za prva tri mesta med maturanti, maturantkami in maturantskimi razredi. Vmesni izidi glasovanja NAJ MATURANT št. 4 GREGOR STOLEC - še vedno prepričljivo vodi št. 55 BLAŽ SENICA - z drugega mesta je spodrinil Urbana Frica Z enakim številom glasov si tretje mesto delijo: št. 59 - URBAN FRIC št. 57 - BLAŽ HVALEC št. 2 - KRISTIJAN STARČEK V akciji Naj maturantka naj maturant so se nam pridružile naslednje šole, kjer so imeli maturantske plese januarja letos: ŠOLSKI CENTER CELJE: Gimnazija Lava(GL), Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja (SŠGVO), Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠKER), Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (SŠSMM), Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko (SŠSDL) ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE, ZREČE: Gimnazija Slovenske Konjice (Gimnazija SK), Srednja poklicna in strokovna šola Zreče (SPSŠZ) Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje (SŠHVU), Poslovno-komercialna šola Celje (PKŠ), Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje (SŠGT) JANUSA DIKLIČ 4. A SSGT KRISTIJAN 1 STARČEK 4. A SSGT TINA 2PALČNIK 4. B SSGT GREGOR 3 STOLEC 4. B SŠGT 4 SPELA VRČKOVNIK I-4. C SSGT U LIRIDONA BAJRAKTARI 4. B PKS 12 JAN BOGDAN 4. C PKS 13 SARA PELC 4. C PKS 14 MATEVŽ ČADEJ 3. Č PKS 15 SIMONA KOLMANIČ 3. C PKS 16 MARKO HRVATIČ 2. A PTI PKS 17 TJASA KELHAR 2. A PTI PKS 18 BURIM BAJRAKTARI 2. B PTI PKS 19 LARA borStner 2. B PTI PKS 20 BLAŽ JESENEK n.| 4. A SCC-GL 21 JANJA BLAŽ TINA DEJAN IVA SVAN POLONA JANEZ MIHAEL PETRA pete^ AQ selisni^ M korose^ ^ LJUBEK Q.| magasi^ M vov^ no POTOČNIK ^ POČIVALSEK Q|- lužar QQ ovčjak QI 4. D SCC-GL 28 4. E SCC-GL 29 4. E SCC-GL 3U 4. F SCC-GL 31 4. AT SSHVU 32 4. AT SSHVU 33 4. HT SSHVU 34 4. HT SSHVU 3U 5.d T SSHVU 36 5.d. HT SSHVU 37 MARKO RAJH 4. Gb Gimnazija SK MANJA RAVNIČAN ROK il il 4. Gb STEINACHER.c 44 Gimnazija SK 4U 4. Sa SPSSZ 46 ANJA POVALEJ G4.b SSGVO 47 LOVRO GUNZEK G4.b SSGVO 48 ŽIGA PLASKAN G4.c SSGVO 49 LUCIJA KRASOVEC G4.c SSGVO 50 VID PESJAK K4.a SSKER 51 taja KOROSEC K4.a SSKER U2 ŽIGA KOROSEC E4.b SSKER LOVRO GUNZEJ NAJ MATURANTKA št. 14 - SARA PELC - še vedno prepričljivo na prvem mestu št. 39 - TINA PALČNIK - zavihtela se je na drugo mesto št. 18 - TJAŠA KELHAR - z drugega mesta je zdrsnila na tretje V boj za glasove se intenzivno podaja Polona Aškerc, tesno za njo je Simona Kolmanič. % Razkrivamo skrivnosti ^ T Í P„.ogra«n,a aK^ieNataša ^PraV'ialTo-bS^^a fesionalnih nagrajenca i . TOMAŽ KIDRIČ 4. Č SŠGT 6 POLONA AŠKERC 4. Č SŠGT 7 MATEJ KOMLJEN 4. C SŠGT 8 JURE GORENJAK 4. A PKŠ 9 LARA MOGU 4. A PKŠ 10 KLEMEN RAMŠAK 4. B PKŠ 11 KARMEN VERHOVŠEK 4. A ŠCC-GL 22 ANDRAŽ REDNAK 4. B ŠCC-GL 23 JELENA PRIJIĆ 4. B ŠCC-GL 24 LUKA ROJNIK 4. C ŠCC-GL 25 LAURA BRIGITA PAREŽNIK QQ 4. C ŠCC-GL 26 ŽIGA HUS Qi 4. D ŠCC-GL 27 ALEKS MAJCEN M4 SŠSMM 38 NINA MEDVED qh M4d SŠSMM 39 ŽAN LUKA UMEK M4d SŠSMM 40 TARA DREV M4e SŠSMM 41 BLAŽ ŠROT 4. Ga Gimnazija SK LUKA BLAŽ EVA BLAŽ KOVA^ I-. SENICE |-|- PODKRIŽNIK g-g« HVALEC E4.c SŠKER 54 E4.d SŠKER 55 E4.d SŠKER 56 E4.e SŠKER 57 JANJA OGRAJENŠEK 3c2 SŠSDL URBAN FRIC en 3c2 SŠSDL 59 58 Št. 15 - 21. februar 2012 Foto: Nataša Muller, GrupA; oblikovanje: Andreja Balja VERONIKA HOHLER 42 Gimnazija SK 43 Pravila glasovanja In sodelovanja v akciji: Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji: Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali eno naj maturantko. Za udeležence januarskih maturantskih plesov, ki sodelujejo v akciji NT&RC Naj maturantka, naj maturant bo glasovanje potekalo ves mesec februar. V torkovih in petkovih številkah Novega tednika bo objavljen spisek vseh »civilnih« fotografij. Postopno bomo ves mesec objavljali tudi »maturantske« fotografije kandidatov, ki se potegujejo za vstop v finale. V torek, 6. marca, bomo objavili naj maturanta in naj maturantko, ki bosta v ločenem glasovanju prejela največ glasov. Oba se bosta uvrstila v sklepni krog glasovanja po februarskem in marčevskem krogu maturantskih plesov. Kupone pošiljajte na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. Glasujem ZA naj maturanta /naj matu| pod zaporedno številko:! ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek..................................................... naslov............................................................................ kontaktni telefon/e-pošta..................... ■X- Na sodišče klicali reševalce Obtožencu poslalo slabo - Sodnico ozmerjal s »prasico« Sojenje Gorazdu Bombeku zaradi poskusa umora pred dvanajstimi leti se na Okrožnem sodišču v Celju spreminja že v pravo tragikomedijo. Med sodnim postopkom, ki traja že tako dolgo, je obtoženec doživel tudi srčni infarkt, zaradi česar ni prišel na januarsko sodno obravnavo. V petek pa se je sodna obravnava nadaljevala do trenutka, ko je obtoženec klonil pred pritiskom in se skoraj zgrudil pred sodnim senatom zaradi bolečin v prsih. V dvorano je morala priti tudi ekipa nujne medicinske pomoči in takrat se je obravnavna vendarle morala končati. Kljub temu, da je zdravnik presodil, da je sposoben spremljati sojenje, je njegov zagovornik Edmond Rebec sodišče v petek zaprosil, naj o psihičnem stanju obtoženca presoja še psihiatrični izvedenec. Ta naj bi odločil, ali je Bombek sploh sposoben spremljati sojenje, saj bi nasprotno lahko stres samo pripomogel k ponovitvi srčnega infarkta. Vendar je sodni senat ta predlog zavrnil. Priče, izvedenec in vsa javnost, ki je sojenje spremljala, so morali večkrat iz sodne dvorane, ker se je senat moral posvetovati tudi o predlogu o izločitvi sodnice Marjane Topolovec Do-linšek. Bombek poskuša njeno izločitev doseči, saj meni, da pri sojenju ni nepristranska. Podal je tudi nadzorstveno pritožbo, ki pa na sodišče ni bila vložena, je dejala sodnica, zato so tudi ta predlog zavrnili. Takrat je Bombek vzrojil prvič, saj je s pisnim potrdilom dokazal, da je nadzorstveno pritožbo poslal na Višje sodišče v Celju. A verjetno zaradi birokracije ta dokument še ni prispel na okrožno sodišče _ obravnavi oziroma za prestavitev obravnave, ker se ni bil sposoben zagovarjati. Že januarja je namreč sodnica dejala, da je Bombek dopis o svojem slabem zdravju na sodišče dostavil kar sam, nato pa se »z dvema osebama pogovarjal, da gredo v gostinski lokal«, torej je podvomila v resničnost njegovih navedb, da na sodišče ne more priti. O tem smo pisali že pred mesecem. V petek oškodovanec, obtoženčev starejši sin, Darko Bombek ni stopil pred sodni senat, saj se je prej zgodil incident zaradi bolečin v prsih. Darku Bombeku je sicer sodnica že lani zabičala, da sojenja ne sme spremljati, zatem ko se je v sodni dvorani tako razburil, da so morali posredovati tudi varnostniki. Tudi v petek je bil ves čas varnostnik prisoten v dvorani, že ob prvih glasnih besedah na sojenju pa je v dvorano prišel drugi varnostnik, ki je ves čas dogajanje spremljal pred vrati. Drugi infarkt? Sodni senat je zavrnil tudi možnost, da bi sodno obravnavo prestavili na drugi datum, ker je Bombek dejal, da se ne počuti dobro, da bi se znova zagovarjal. Ponovni zagovor je namreč potreben, ker se je sojenje v petek začelo znova, saj je od zadnje obravnave minilo več kot tri mesece. Razlog naj bi bilo obtoženčevo okrevanje po srčnem infarktu. Toda bolezen še vedno ni opravičljiv razlog za njegovo odsotnost na Bombek ves čas postopka ne skriva jeze do sodnice, ki jo je med obravnavo, predvsem pa med pričanjem svojega mlajšega sina (oškodovanec je starejši sin) ozmerjal tudi s »prasico«. Tudi mlajši sin, ki je bil sicer priča sporu med očetom in bratom, v katerem naj bi prišlo do davljenja in poskusa umora, je sodišču namenil kar nekaj ostrih besed. »Uničili ste našo družino. Roko bi dal za svojega brata tudi danes, čeprav nisva v najboljših od- »Jaz, ki sem doživel srčni infarkt in sem zaradi tega še vedno v bolniškem staležu, sem moral danes na sodišče, nekomu, ki si zlomi roko in ima manjše težave kot jaz, pa lahko sodijo šele po zdravljenju ali pa sojenje prestavijo,« je bil v petek jezen vidno oslabljeni Bombek. nosih, če se ne bi dogajalo vse to s sodiščem _ Sramota, da vse to traja tako dolgo je dejal Bombekov mlajši sin. Zaradi nenadnega poslabšanja Bombekovega zdravstvenega stanja in bolečin v prsih je sodnica poklicala ekipo nujne reševalne pomoči. »Opozarjal sem vas na možnost, da se lahko kaj takega zgodi in da mu zaradi stresa lahko postane slabo. Naj človek umre? To je neverjetno,« je bil ogorčen njegov odvetnik Edmond Re- Kot je znano, je bil Bombek za poskus umora starejšega sina (ki je bil v času dogodka še mladoleten) že obsojen na kar šest let zapora, zatem pa je višje sodišče sodbo razveljavilo. Vmes se je zaradi zapletov moralo sojenje večkrat začeti, v petek že četrtič. Še vedno pa bode v oči, da je v vsem tem času, ko se Bombek zagovarja zaradi enega najhujših kaznivih dejanj, z lahkoto dobil skrbništvo nad svojim mlajšim sinom ^ bec. Ta Bombeka zastopa šele nekaj mesecev in po prvih obravnavah sodeč, veliko bolj zagreto kot sicer znan celjski odvetnik, ki je Bombeka branil prej ^ SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Sojenje za požig Špice odpadlo Obtoženec v tujini Čeprav naj bi bila obtožnica zoper mladeniče, ki jim očitajo požig čolnarne na celjski Špici pravnomočna že leta 2008, je celjsko okrožno sodišče sodno obravnavo razpisalo šele letos. Kaznivo dejanje, ki je bilo svojevrsten udarec celjskim kajakaškim športnikom, pa se je zgodilo že leta 2006. Toda sojenje je ostalo le pri »datumu«, saj se obravnava ni začela, ker je eden od obtoženih v tujini. Skupina mladeničev je 2. junija 2006 najprej vlomila v čolnarno, jo okradla in nato prostore celo požgala. Še preden je sodišče uspelo razpisati glavno obravnavo, so na Špici zgradili in tudi Takole je bila videti Špica 2. junija 2006. odprli novo čolnarno. Kdaj bo sojenje sploh končano, še ni mogoče reči, saj je vprašanje, ali bo eden od glavnih obtožencev sploh prišel na sodišče. Že dlje časa naj bi živel v tujini. Sodnica Romana Gradič je sojenje tako prestavila na začetek aprila in zabičala, da mora obtoženi takrat biti prisoten. Koliko bodo te besede zalegle, bo vidno 5. aprila. Čolnarna na Špici je že vrsto let eno najbolj priljubljenih zbirališč mladih in tudi center celjskih kajakašev. Junija 2006 je požar uničil vse, članom je ob hitrem posredovanju takrat uspelo rešiti le klubski kombi. Zgorelo je približno petdeset kajakov, uničeni so bili rešilni jopiči, računalniki. Le deset dni zatem je bilo svetovno prvenstvo, v požaru pa so zgoreli tudi vrhunski čolni, od katerih je samo eden stal 1400 evrov. Vendar je Kajak-kanu klub Nivo Celje uspel neverjeten podvig. Lani so odprli nov moderen objekt, vreden več kot milijon evrov. Naložbo so »pokrili« s pomočjo Mestne občine Celje, kajakaške zveze, fundacije za šport, ministrstva za šolstvo in ostalih sponzorjev. Sodišče pa ves ta čas še vedno ni zmoglo začeti sojenja. Tudi ko se bo začelo, je spet vprašanje, kako dolgo bo trajalo _ SIMONA ŠOLINIČ foto: (Arhiv NT) INFO 113 Po umetno gnojilo Policisti preiskujejo vlom v zunanje skladišče kmetijske zadruge v Dramljah, kjer je neznanec ukradel 1800 kilogramov umetnega gnojila. V Topolah pri Rogaški Slatini so vlomilci iz neke garaže odnesli več delov kmetijskega pluga. Sicer so bili tatovi dejavni tudi na cestninski postaji Tepanje, kjer so iz madžarskega tovornega vozila ukradli 600 litrov goriva. V Stanetovi ulici v Velenju pa so lastniki pogrešili osebno vozilo VW Passat, 1,9 TDI, modre barve, registrskih številk CE L5-93E. Zdrsnil 300 metrov globoko V soboto dopoldne se je na ledenem severnem pobočju Kamniškega sedla smrtno ponesrečil planinec. Pri sestopu proti Brani mu je namreč spodrsnilo, nakar je po pobočju drsel okoli 300 metrov. »Spodrsnilo mu je na zelo ledenem snežišču, kmalu po prihodu na severno stran. Kljub poskusu ustavljanja s cepinom se mu ni uspelo rešiti,« pravijo pri Gorski reševalni službi Celje. Pri zdrsu je dobil takšne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Pomoč je poklicala njegova žena, s katero sta sestopala skupaj. Posredovali so gorski reševalci Postaje GRS Celje in iz Kamnika ter reševalna ekipa s helikopterjem Slovenske vojske. Mrtvega planinca so reševalci našli na dokaj nedostopnem terenu in ga prepeljali v Logarsko dolino. »To je bila tretja intervencija v tem mesecu in žal druga smrtna. Upamo, da se ta trend ne bo nadaljeval v prihodnje. Planince opozarjamo na previdnost pri izbiri ture in na uporabo obvezne opreme za gibanje v zimskih razmerah,« še dodajajo pri GRS Celje. ZDRAVJE Previdno pred klopi! S preventivnimi ukrepi lahko uspešno varujemo svoje zdravje Klopi pozimi resda niso aktivni, a ker bo pomlad tu, kot bi mignil, je Slovensko društvo za boj proti nalezljivim boleznim že zdaj začelo opozarjati na bolezni, ki jih na človeka prenašajo okuženi klopi, in na njihovo zdravljenje. Predvsem pa na preventivo, s katero se lahko izognemo številnim neprijetnim posledicam. Pretekli teden je društvo na to temo v Laškem pripravilo strokovni posvet za zdravstvene delavce, so pa predstavili tudi številne dobrodošle napotke za širšo javnost. Bolezni, ki jih prenašajo klopi, se pojavljajo po vsej državi, na Celjskem pa največ primerov beležijo na območju upravnih enot Mozirje in Slovenske Konjice. Daleč največ oseb, na državni ravni približno pet tisoč na leto, zboli za lymsko boreliozo. Lani so našteli še 166 primerov klopnega me-ningoencefalitisa, zelo redka pa je humana granulocitna anaplazmoza, ki so jo lani dia-gnosticirali pri približno petih Slovencih. Rdeč kožni madež znak za obisk zdravnika Lymska borelioza je, če jo pravočasno prepoznamo, povsem ozdravljiva z ustreznimi antibiotiki. Zdravljenje praviloma traja dva tedna, simptomov te bolezni pa ni težko pojavijo se lahko druge težave, predvsem z živčevjem, s srcem in sklepi. Zaradi vnetja živcev bolezen spremljajo predvsem zelo hude bolečine, ki jih ne omilijo niti protibolečinska zdravila, sklepi pa pogosto izjemno otečejo. Da preprečimo tovrstne probleme, je Poleg cepljenja, s katerim se zavarujemo pred klopnim meningoencefalitisom, se je pred okuženimi klopi mogoče zavarovati tudi z ostalimi preventivnimi ukrepi. Poskrbite za primerna oblačila in obutev, na kožo večkrat nanesite ustrezne repelente, pomembna pa sta tudi redno pregledovanje kože in čim hitrejša odstranitev klopa. spregledati. »Po vbodu klopa nekaj dni ali tednov ni nobenih simptomov, potem na mestu vboda nastane majhna rdečina, ki se širi navzven in začne na sredi bledeti. Te kožne spremembe so lahko velike do nekaj deset centimetrov,« pravi prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Kožne spremembe sčasoma tudi brez zdravljenja izginejo, a Cene cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu niso enotne, v povprečju pa stane odmerek cepiva dobrih 30 evrov. Cepljenje je samoplačniško, le nekaterim posebej ogroženim skupinam, kot so na primer gozdarji, mora cepljenje plačati delodajalec. Dijakom in študentom, ki so zaradi narave študija vezani na terenske vaje, cepljenje krije osnovno zdravstveno zavarovanje. »So pa po mojem mnenju tukaj zagotovo v neenakovrednem položaju osnovnošolski in predšolski otroci, ki imajo v učnih programih na primer šolo v naravi, morajo pa cepljenje njihovi starši plačati sami,« izpostavlja Alenka Trop Skaza. Mag. Janja Blatnik in prim. dr. Alenka Trop Skaza SPODBUDE ZGODB®^r?t Predstavljamo spodbudne podjetniške zgodbe ljudi, ki so s svojim znanjeiu spretnostmi, z izkušnjami, dobrimi rzdetki ali s storitvami preživeli sebe In družino. Mnogi so postali tudi pomembni delodajalci. Krizi ÍO pokazali zobe lt\ so spodbudna zgodba! Predlagajte spodbudno zgodbo ; Celjskega I tadnlk@r>t-r£.si Ob lorklh y No «m tedniku Ko zbolijo otroci _ Pri otrocih so obolenja, ki jih prenašajo okuženi klopi, prav tako pogosta kot pri odraslih, malo manj je na srečo zabeleženih le primerov klopnega meningoencefalitisa. Kot pravi mag. Janja Blatnik, pediatrinja na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Splošni bolnišnici Celje, so potek bolezni in posledice za spoznanje lažji kot pri odraslih, še vedno pa so lahko obolenja nevarna. »Bolezen lahko otroka na posteljo priklene za kar nekaj časa, nekateri so iz vrtca ali šole odsotni tudi mesec dni,« razlaga. Simptomi katerekoli oblike bolezni, ki jih prenašajo klopi, so pri otrocih isti kot pri odraslih, posebej pomembno pa je, da otroka, takoj ko opazimo simptome, peljemo k zdravniku. Blatnikova staršem priporoča, da otroke cepijo, ko se z njimi odpravijo v naravo, pa naj poskrbijo tudi za ustrezne preventivne ukrepe. nujen čimprejšnji obisk pri zdravniku. Premalo cepljenih Tudi simptomov klopnega meningoencefalitisa ni težko prepoznati. »Približno dve tretjini ljudi se spomnita vboda klopa, po desetih ali štirinajstih dneh nastopijo vročina, glavobol, bolečine v mišicah, slabo počutje. Po nekaj dneh se stanje izboljša, zatem se pojavijo še hujše težave, v obliki hujše vročine in močnega glavobola, pogosto je tudi bruhanje, pojavi se otrplost vratu,« razlaga Strle. Nekateri bolniki imajo tudi znake prizadetosti možganovine, ki se kažejo v slabi koncentraciji, spominskih motnjah, težavah s spanjem, motnjah zavesti. Ker je prizadeta možganovina v hrbtenjači, so lahko prizadete tudi mišice. Raziskave kažejo, da ima veliko bolnikov s klopnim meningitisom po bolezni še več mesecev ali let hude posledice, približno odstotek bolnikov pa zaradi bolezni celo umre. Zdravila za klopni menin-goencefalitis ni, se je pa pred boleznijo mogoče učinkovito zavarovati s cepljenjem. A kot pravi prim. dr. Alenka Trop Skaza s celjskega zavoda za zdravstveno varstvo, sicer pa tudi predsednica Slovenskega društva za boj proti nalezljivim boleznim, se za cepljenje odloči izjemno malo ljudi. »Ljudi, ki so redno cepljeni, je na najbolj ogroženih območjih v celjski regiji v povprečju le pet ali šest odstotkov. Po raziskavi je v Sloveniji približno dvanajst odstotkov oseb, ki so vsaj enkrat prejele odmerek cepiva, kar je daleč od tega, da bi lahko zatrdili, da je tolikšen odstotek ljudi proti bolezni tudi res zaščiten. Za učinkovito zaščito so namreč potrebni trije bazični odmerki ter nadaljnji poživitveni odmerki na tri oziroma pet let,« poudarja Alenka Trop Skaza. Še nekaj besed o sicer redki humani granulocitni anaplaz-mozi. Gre za vročinsko bolezen, ki se običajno pojavi od sedem do deset dni po vbodu okuženega klopa. Zanjo so značilni vročina, glavobol, mrzlica in hude bolečine v mišicah. Bolezen uspešno zdravijo, po odmerku ustreznega zdravila bolnik okreva v dnevu ali dveh. ANJA DEUČMAN Foto: TimE Prof. dr. Franc Strle z zbornikom strokovnih člankov o klopih in boleznih, ki jih prenašajo na človeka. RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za uelLhe vyi male ^oápodLU^ J' • / odt^niel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Pri vseh oblikah bolezni, ki jih prenašajo okuženi klopi, je bistvenega pomena čim hitrejši začetek zdravljenja. Le tako je zdravljenje učinkovito in razmeroma hitro. Kasneje kot posameznik poišče zdravniško pomoč, bolj zapleteno je zdravljenje in počasnejši so učinki. Pri zelo zakasnelih zdravljenjih je z antibiotiki bolezen mogoče le ustaviti, ne pa tudi ozdraviti. Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: NAROCliiiiii^ nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kemoletevtreh kniio v AKCIJSKI PRODAJI narof iS dve, dobiS tri po ceni 20 EUR I + poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih qospodln| po ceni 10 EUR za izvod |+ poštnina). izvodov l(njige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzavanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod 1+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod |+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., PreSernova 19,3000 Celje Podpis: 18 BRALCI POROCEVALCI NOVI TEDNIK Druge na državnem prvenstvu v rokometu V torek, 7. februarja, je bilo v Ljubljani finale državnega prvenstva v rokometu za dijakinje. Dijakinje Šolskega centra Celje, Gimnazije Lava, pod vodstvom Damirja Škete in Sare Kokotec, so v predtekmovalni skupini vzhodnega dela države osvojile prvo mesto. S tem so se uvrstile na zaključni turnir, na katerem so se za medalje potegovale najboljše štiri ekipe v Sloveniji. Polfinalno tekmo so odigrale z dijakinjami Gimnazije Piran Valentinu pomagali tudi kurenti Čeprav je bila druga februarska sobota ena bolj sneženih in na videz neprijaznih, to udeležencev najbolj srčnega zimskega pohoda ni prav nič motilo. Društvo Izviri iz Dobrine je organiziralo že 16. Valentinov nočni pohod na Žusem. Z lahternami in rdečimi srčki okrog vratu se je na vrh napotilo dvesto pohodnikov iz vse Slovenije. Najmlajši pohodnik, 10-Ietni Alen Recko iz Košnice, prihaja vsako leto, odkar je pri treh letih pot zmogel prvič. Z nazivom najstarejši pohodnik se je okitiI Ivo Grgič iz Hruševca pri Šentjurju, ki se je pohoda pri 66 letih udeležil prvič. Edini Valentin, sicer znan kot Zdravko Maček, pa je druženju zvest že dvanajst let. Po vrnitvi s poti - letos so se na Žusem sprehodili čez Žamerk - so jih v doIini pričakaIi še kurenti. GIede na sibirski mraz malo pomoči »prvemu pomladinu sv. Valentinu« ni prav nič škodilo. StO Foto: FRANCI HORVATIČ in po podaljšku zmagale z 28:26 ter se tako uvrstile v finalni dvoboj. Njihove nasprotnice so bile dijakinje Gimnazije Šiška, ki so bile tokrat boIjše. Čestitamo šoIski ekipi, ki so jo sestavIja-le: Anja Kramer, Anja Regner, Anja Pirc, Pia Ugrin, Kristina Stepišnik, Karmen Gaber, Karmen Križan, Edita Amon, Sandra Me-Iavc in Vesna Podkoritnik. NajboIjša streIka je bila Pia Ugrin z osemnajstimi zadetki. SK Srce organizacije je bila tudi letos predsednica društva Izviri Danica Recko, ki so jo na koncu medse vzeli tudi kurenti. Kultura ogrela mrzlo noč Letošnji kulturni večer, ki sta ga že enajstič organizirala KD Pilštanj-Lesično in kmečki turizem Velbana Gorca, je imel še prav poseben podton. Bil jel večer kulture in spominov in poleg pesniku Francetu Prešernu posvečen našima prijateljema in kulturnima soustvarjalcema Marjanu Ma-rinšku in Toniju Zakošku, ki sta v lanskem letu žal za vedno zapustila naše vrste. V programu, ki ga je povezoval Slavko To-plišek, so nastopili pevci vokalne skupine Osti Jarej, citrarka Jasmina in solo pevka Martina Zapušek, Pilštanjski gospodarji, prav posebna poživitev večera pa so bile pevke ženske vokalne skupine Amantes iz ŠoIskega centra CeIje pod vodstvom Metke Jagodič Pogačar, ki jih je povabila na naš večer naša sokrajanka Martina OmerzeI, ki vedno rada priskoči na pomoč ob takih dogodkih v našemu kraju. Podobo večera je s svojimi pesmimi dopoIniI še A. S. TopIišek, Andrej Kolar pa je ob kolažu fotografij, ki ga je pripraviI Peter Kozmus, osvetIiI Iik in delo Tonija Zakoška. O velikem kozjanskem rojaku, kuIturniku, zbirateIju in svetovnem popotniku Marjanu Marinšku pa je spregovoril župan Kozja Dušan Andrej Kocman, ki se je s svojim koIegom, županom občine Podčetrtek in predsednikom turistične zveze Slovenije Petrom Misijo udeležil prijetnega večera na VeIbani Gorci. AST Koncert za pomoč slepim Lions klub Velenje je v četrtek, 2. februarja, organiziral že 11. tradicionalni novoletni dobrodelni koncert v orgelski dvorani Glasbene šole Velenje. V prekrasnem koncertnem okolju so se predstavili mladi domači glasbeniki: Lara Oprešnik na klavirju, Barbara Špital na flavti in Jure Smirnov - Oštir na violini. To je bil izjemen koncert mladih, a že vrhunskih glasbenikov, ki so s programsko voditeljico Ano Avberšek uprizorili izjemen glasbeni večer, poIn harmoničnih presežkov. S tem se tradicija lionističnih koncertov, poleg humanitarne note že vsa leta nadgra- juje: z namenom vzpodbujanja in predsta-vIjanja domačih mIadih gIasbenikov, ki zaradi svojega talenta in izjemnega vloženega truda zasIužijo vso javno podporo. Celotni prihodek od prodaje vstopnic za ta koncert v vrednosti 1.000 evrov je bil namenjen za nakup vozila za Medobčinsko zvezo sIepih in sIabovidnih. Že pred koncertom pa je Lions klub Velenje nadaljeval s svojo letošnjo akcijo obeleževanja javnih objektov in tako postavil tudi na pročelje stavbe Glasbene šole Velenje prijazno tablo, ki je namenjena slepim in slabovidnim. DM Nastopajoči z voditeljico in predsednikom kluba Francem Vetrihom Št.15-21.februar2012 - NOVI TEDNIK 0ÍR05KI ČA50PI5 Z mladimi pozimi varno v gore 19 Vremensko nadvse ugoden zadnji konec tedna v januarju, še pred letošnjim udorom hladnega zraka, je več kot dvajset mladih planincev starejše skupine Planinskega krožka Osnovne šole Ljubečna izkoristilo za doživeto in poučno dvodnevno planinsko druženje na Mozirskih planinah, in sicer kot obliko planinske šole v naravi, ki bi jo lahko tudi poimenovali z naslovom Z otroki varno v gore pozimi. Dobrodošlica s sončnimi žarki in jasnim nebom ter s planinsko pesmijo oskrbnika pred Mozirsko kočo, planinskega doma na višini 1344 metrov, je bila odličen uvod v hribovsko doživetje, ki pa se ni smelo nadaljevati brez malice iz nahrbtnika in toplega čaja iz termostekle-nice. V nadaljevanju s soncem obsijanega sobotnega dne je sledil vzpon po markirani, le delno zasneženi planinski poti, ob robu planote, proti njenemu najvišjemu vrhu, kjer so se na dveh vmesnih točkah udeleženci, preko izvedbe praktičnega dela planinske šole, po(d)učili o uporabi t. i. lavinskega trojčka, in sicer sonde, žolne in lavinske lopate, ter s pomočjo vodnika spoznali način preizkusa trdnosti snežne odeje. Iz najvišjega vrha Mozirskih planin, 1587 metrov visokega Boskovca, se je po zasluženi planinski malici in toplem čaju razlegla planinska pesem. Večerni pohod z lučkami do prenovljene- ga Hotela Golte, kjer se je razigrana energija mladih planincev umirila v Gorski knjižnici Golte ob možnosti gledanja risank, se je zaključil s sladkim presenečenjem pred Holcarsko bajto sredi Alpskega vrta. S snežinkami obdarjeno nedeljsko dopoldne je bilo namenjeno delavnicam v skupinah, in sicer spoznavanju in preizkušanju zimske opreme, uporabi cepina, derez in čelade, ter hoji s kr-pljami in turnimi smučmi. Za mlade planince z Ljubeč-ne se je s pogumnimi planinskimi koraki po poti od Mozirske koče do Planinske ravne zaključil še en konec tedna v družbi planinskih prijateljev. PETRA GREGORC S poti do Planinske ravne (Foto: Andrej Vodeb) Planinci v snegu in mrazu PD Polzela je organiziralo tradicionalno, že peto zimovanje mladih planincev na Gori Oljki. Letos je zimovalo 34 planincev, učencev OŠ Polzela, pod vodstvom mentorjev in vodnikov. V izjemno pestrem in skrbno premišljenem programu so mladi planinci pridobili številna planinska znanja. Spoznali so teoretične osnove orientacije in jo praktično izvedli v okolici planinskega doma. Kljub snežnim razmeram so se odpravili na krajši pohod in pokazali praktičen preizkus iskanja ponesrečenca z lavinsko žolno. Mladi planinci so se preizkusili tudi v vezanju vozlov, se seznanili s prvo pomočjo, varno hojo v gore ter spoznavali pestrost planinskega rastlinskega in živalskega sveta. Vsa ta znanja so strnili v skupinskem delu s predstavitvijo v ustvarjalnih delavnicah. Udeleženci so zelo aktivno sodelovali v programu, ga soustvarjali. Pomerili so se v družabnih igrah, uživali v družbi svojih vrstnikov in navezovali nova prijateljstva. Ne gre namreč le za pohode na bližnje in daljne, bolj ali manj visoke vrhove, temveč predvsem za privzgojo tovarištva, prijateljevanja, sodelovanja in sobivanja z naravo. V soboto so poslušali predavanje mentorice Irene o znamenitostih Maroka. TT Ustvarjalni šolarji »Kultura pomaga razvijati ustvarjalnost, inovativnost, prilagodljivost in sodelovanje Vse dejavnike je bilo mogoče začutiti tudi v torek, 7. februarja, med učenci POŠ Trje. Posamezniki so se predstavili s čudovitim programom, ki so ga najprej predstavili vsem učencem in nato še vsem krajankam in krajanom. Najprej smo prisluhnili slovenski himni ter trem čudovitim melodijam, ki so jih zapeli učenci otroške- ga pevskega zbora. Matevž Žolnir, Žiga Terbovc in Aljaž Arnšek so lepo povezovali program in napovedali vse prihajajoče točke. Da imamo res deset prstkov na rokah, so nas s pesmico prepričali simpatični prvošolci. Dru-gošolci so pokazali, da so resnično pravi glasbeniki, saj so recitacijo popestrili ob spremljavi flavte, učenka Klara Majcen pa nas je presenetila z igranjem na citre. Razigrane tretješolke so nam zaplesale, četrtošolci pa so se predstavili s Prešernovo pesmijo Vrba in z igranjem na harmoniko. Zaključek programa je pripadel peto-šolcem, ki so nam pokazali, da znajo tudi oni biti ustvarjali ob recitaciji Rišem. Prav tako ob tem prazniku podelimo priznanja vsem učencem, ki celo šolsko leto pridno sodelujejo na različnih kulturnih področjih. V šolsko kulturno društvo, katerega mentorica je Nada Jelen, pa sprejmemo tudi pr-vošolce, ki ob tej priložnosti prejmejo člansko izkaznico in »narodni cvet« - nagelj. KARMEN ZUPANC Prvošolci POŠ Trje so bili sprejeti v šolsko kulturno društvo. Po črno-belih tipkah malo drugače V Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur so na pobudo Mojce Krajnc, profesorice klavirja, pripravili klavirsko glasbeno delavnico in učencem glasbeno ustvarjanje približali na nekoliko neobičajen način. Predavateljici Nuša Soklič in Tina Hribar sta po metodi Willems aktivno vključili otroke v svet improvizacije in ustvarjanja na inštrument brez točno določenega notnega zapisa. Udeleženci so dobili izvrstno priložnost, da so izrazili svojo muzikalnost, zaigrali s skupini, a tudi posamezno. Predavateljici sta ob začetku pomagali postaviti temelje (solmizacija, ka-dence), na katerih so otroci v nadaljevanju gradili in ustvarjali svoje melodije in celo skladbice. Zaključili so z zelo uspešnim koncertom in kot je dejala ravnateljica Simona Zdolšek, je to izvrsten obet za ponovno druženje na klavirski delavnici prihodnje leto. S tako podporo kolektiva se bo organizacije Mojca Krajnc gotovo še kdaj lotila. »Otroci, a tudi odrasli zanimivemu in zabavnemu podajanju znanja pač raje prisluhnejo. Ves čas so bili vključeni v dogajanje. Mladi glasbeniki so improvizirali, transponirali, peli pesmice in ustvarjali svoje lastne skladbe. Na ta način se lahko pokaže resnična otrokova nadarjenost za glasbo. V sebi jo sicer nosimo prav vsi, učitelji pa moramo te talente izvabiti na plano.« Otroci so bili navdušeni, njihovi starši pa brez besed. »Tak koncert po samo štirih urah?« so se čudili. Mladi talenti se bodo takole gotovo še dobili. StO www.zabavazaotroke.si ISCEMO TOPEL DOM En mešanec in tri mešan-ke se vam tokrat predstavljajo in upajo, da bodo našli skrbnega gospodarja. Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; in-ternetni naslov www.zon-zani.si Zara je 5-mesečna najdenka iz Šentjurja. Bo srednje rasti. Rona je petletna mešanka. Doma je bila na območju Rogaške Slatine, zdaj pa išče novega gospodarja. DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnlcašentjur www.vb-sentjur.si_ Dina je stara 1 leto, našli pa so jo v Rogatcu. Tudi ona je srednje rasti. Kaj pa je to? Kar nekaj razprav in radovednih pogledov je pred dnevi sprožila rjava žival, podobna veliki podgani, ki so jo sprehajalci opazili ob Savinji v Celju. Gre za nutrijo, velikega rastlinojedega glodavca. Najlažje jo je prepoznati po oranžnih sekalcih in plavalni kožici na zadnjih nogah. Izvira iz Južne Amerike, zaradi kožuha pa so jo začeli gojiti na farmah v drugih delih sveta. Pobegle živali so se dobro znašle v novem okolju in marsikje postale nezaželene, saj izrinjajo avtohtone vrste in delajo škodo. Foto: TimE mšni Imblrenčld IIM "fill J Cm imate tudi vi naabifajn«ga hiineg« IJublJvnoiii nwn to »porodite in pr«d: :avlll ga bomo bralum v t«j rubriki. Pišite na Novitednilt, Prešernov« 19,3000 Celje ali na elektronski naslov tat>ana(áir<.- hSř^^ Ci[]dnïkËhûnï JASNA Urů} (i^vdoievAlkíi KARINA UlA li^jn^kr k.iM Pokličite nas cenejel Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE GRADBENI DELAVEC DELAVEC V GRADBENIŠTVU - M/Ž: IZDELAVA STRDJNIH ESTRIHDV, IZDELAVA STRDJNIH DMETDV, PDLAGANJETDPLDTNE IN HIDRD-IZD-LACIJE, ZIDANJE, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE GRADBENEGA MATERIALA, DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.3.2012: SPLDŠND GRADBEND PDDJETJE CEPIN, D.D.D., ZADDBRDVA 88 A, 3211 ŠKDTJAVAS KLEPAR-KROVEC KLEPAR, KRDVEC - M/Ž: KRDVSKD KLEPARSKA DELA, RAZKRIVANJE IN PDKRIVANJE STREH, DDLDČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.2.2012: KLEPAR KRDVSTVD, KLEPARSTVD, TRGDVINA D.D.D.,MEDLDG7D,3000 CELJE KRDVEC, KLEPAR, TESAR - M/Ž: KRDVSKD, KLEPARSKA IN TESARSKA DELA, DDLDČEN ČAS, 8 MESECEV, 18.3.2012: MDSKK KRDVSTVD, KLEPARSTVD IN VELETRGDVINA, D.D.D, NDVA CERKEV 127,3203 NDVACERKEV ZIDAR ZIDAR - M/Ž: IZDELAVA STRDJNIH ESTRIHDV, IZDELAVA STRDJNIH DMETDV, PDLAGANJE TDPLDTNE IN HIDRD IZDLACIJE, ZIDANJE, DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.3.2012: SPLDŠND GRADBEND PDDJETJE ČEPIN, D.D.D., ZADD-BRDVA88A,3211ŠKDFJAVAS TESAR TESAR - M/Ž: TESARSKA DELA, DDLDČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.2.2012: KLEPAR KRDVSTVD, KLEPARSTVD, TRGDVINA D.D.D., MEDLDG1 D, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VDZNIK STRDJNIK AVTDDVIGALA - M/Ž: VDZNIK STRDJNIK AVTDDVIGALA, DELD Z DVIGALDM, VDZNIK TDVDRNEGA VDZILA, DDLDČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.2.2012: KLEPAR KRDVSTVD, KLEPARSTVD, TRGDVINA D.D.D., MEDLDG7D,3000 CELJE SREDNJA STROKOVNAALISPLO-ŠNAIZOBRAZBA DČITELJ VDŽNJE - M/Ž: PDDČEVANJE KAN-DIDATDV, DDLDČEN ČAS PD DDGDVDRD, 20.2.2012: AVTDŠDLAB& M KRAJNC,TRGD-VINA, STDRITVE, AVTD ŠDLA, D.D.D., KREKDV TRG 1,3000 CELJE PRODAJALEC PRDDAJA V TEKSTILNI TRGDVINI 7CAMICIE - CITY CENTER CELJE - M/Ž: PRDDAJA, DREJA-NJE TRGDVINE, PDMDČ STRANKAM, NEDDLD-ČEN ČAS, 18.3.2012: AMBIENT PRDIZVDDND, STDRITVEND IN TRGDVSKD PDDJETJE, D.D.D., LITIJA, TDPILNIŠKA 8, TDPILNIŠKA DLICA 8, 1270 LITIJA KOMERCIALNITEHNIK PRDDAJALEC - M/Ž: PRDDAJA NDVIH IN RABLJENIH VDZIL, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.2.2012: AC FRI-MDBIL, STDRITVE IN TRGDVINA, D.D.D., LJDBLJANSKA CESTA 37,3000 CELJE TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGDVSKI PDSLDVDDJA PRDDAJNI CENTER DRDLC CELJE - M/Ž: NARDČANJE IN PREVZEM BLAGA, PRDDAJA BLAGA IN DSTALA DELA TRGDVSKEGA PDSLDVDDJA, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2012: TRIPEX, TRGDVINA NA DEBELD IN DRDBND D.D.D., BEŽIGRAJSKA CESTA7,3000 CELJE VISOKOŠOLSKASTROKOVNA IZOBRAZBA DIREKTDR (NASTANITVENI DDM ZA STAREJŠE) - M/Ž: NAČRTDVANJE, DRGANIZACIJA, DSKLAJEVANJE IN KDNTRDLA DELDVANJA IN PDSLDVANJA NASTANITVENEGA DDMA ZA STAREJŠE, IZVRŠEVANJE SKLEPDV SVETA DDMA, IZVAJANJE NALDG SKLADND Z ZAKD-NDDAJD, KP IN AKTI DDMA, NEDDLDČEN ČAS, 22.2.2012: DDM LIPA, DRDŽBA ZA SDCIALND VARSTVENE DEJAVNDSTI, D.D.D., LAVA 11, 3000 CELJE VDDJA ŠDLE VDŽNJE - M/Ž: VDDENJE ŠD-LE VDŽNJE, DDLDČEN ČAS PD DDGDVDRD, 25.2.2012: AVTD ŠDLAB& M KRAJNC,TRGD-VINA, STDRITVE, AVTD ŠDLA, D.D.D., KREKDV TRG 1,3000 CELJE PROFESOR SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE SPECIALNI PEDAGDG II. - M/Ž: DPRAVLJANJE DEL S PDDRDČJA LDGDPEDIJE IN SDRDDPEDA-GDGIJE, NEDDLDČEN ČAS, 25.2.2012: ZDRAVSTVENI DDM CELJE, GREGDRČIČEVA DLICA 5,3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK PDSLDVNI SVETDVALEC ZA PRAVNE ZADEVE -1, V SEKTDRJD PRAVNIH PDSLDV, IZTERJAVE IN SKLADNDSTI PDSLDVANJA - M/Z: PRAVND SVETDVANJE PRI SPREJEMANJD PDSLDVNIH IN STRDKDVNIH DDLDČITEV V BANKI, PRAVND SVETDVANJE IN PDSREDDVANJE STRDKDVNIH MNENJ DRGANIZACIJSKIM ENDTAM, PRAVND SVETDVANJE PRI DBLIKDVANJD PDGDDB S PDDRDČJA VSEH PDSLDVNIH FDNKCIJ BANKE, DBLIKDVANJE PRAVNIH MNENJ PRI ZA-VARDVANJD TERJATEV BANKE, NEDDLDČEN ČAS, 20.2.2012: BANKA CELJE D.D. BANČNA SKDPINA BANKE CELJE, VDDNIKDVA DLICA 2, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST NDTRANJI REVIZDR, V SLDŽBI NDTRANJE REVIZIJE - M/Ž: DPRAVLJANJE REVIZIJE NA VSEH PDDRDČJIH BANČNEGA PDSLDVANJA IN DAJANJE PREDLDGDV ZA IZBDLJŠANJE PDSLDVNE DČINKDVITDSTI, SDDELDVANJE PRI KDNTRDLAH IN REVIZIJAH Z ZDNANJIMI KDNTRDLNIMI DRGANI, DBLIKDVANJE METD-DDLDGIJE KDNTRDLNEGA SISTEMA BANKE, SDDELDVANJE PRI SESTAVI DRGANIZACIJ-SKIH PREDPISDV IN NAVDDIL, NEDDLDČEN ČAS, 20.2.2012: BANKA CELJE D.D. BANČNA SKDPINA BANKE CELJE, VDDNIKDVA DLICA 2, 3000 CELJE UE LASKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PDMDŽNI DELAVEC - M/Ž: RDČNA DELA, KDPA-NJE JARKDV, PRANJE STRDJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVD, DDLDČEN ČAS 12,10.3.2012: MSV ŽDHAR, STDRITVE IN TRGDVINA, D.D.D., TRDBNI DDL34,3271 ŠENTRDPERT NATAKAR NATAKAR - M/Ž: STREŽBA HRANE IN PIJAČE V RESTAVRACIJI, DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.2.2012: GDSTINSTVD PAVDS MARKD PAVČ-NIKS.P., RIMSKACESTA2A,3270 LAŠKD RAČUNOVODJA RAČDNDVDDJA - M/Ž: DPRAVLJANJE RAČD-NDVDDSKIH DEL V DELNIŠKI DRDŽBI, IZDELAVA ZAKLJDČNIH RAČDNDV, LETNIH PDRDČIL, SPREMLJANJE ZAKDNDDAJE S PDDRDČJA RA-ČDNDVDDSTVA IN DAVČNIH PREDPISDV, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.3.2012: FRAGMAT TIM, TDVARNA IZDLACIJSKEGA MATERIALA D.D.,SPDDNJAREČICA 77,3270 LAŠKD KOZMETIČNITEHNIK KDZMETIČNI TEHNIK - M/Ž: DPRAVLJANJE KDZMETIČNIH STDRITEV, DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.2.2012: KDZMETIKA KAHNE, PRDIZVDDNJA, STDRITVE, TRGDVINA, D.D.D., DDM INVRT21A,1420TRBDVLJE ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK - M/Ž: ZAHTEVNEJŠA NEGA BDLNIKA, DDLDČEN CAS, 12 MESECEV, 25.2.2012: THERMANA D.D., DRDŽBA DDBRE-GA PDČDTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKD UE MOZIRJE ~ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SKLADIŠČNIK V PE NAZARJE - M/Ž: PREVZEM IN IZDAJA BLAGA, RDČND IN STRDJND NALAGANJE/ RAZLAGANJE BLAGA,VARND IN FDNK-CIDNALND SKLADIŠČENJE BLAGA, DDLDČEN ČAS, 3 MESECE, 25.2.2012: SAM PDDJETJE ZA KDMERCIALNI INŽENIRING, D.D.D. DDMŽALE, PRESERSKACESTA 1,1235 RADDMLJE PRDDAJALEC V PE NAZARJE - M/Ž: PRDDAJA IN IZDAJA BLAGA KDPCEM, NARDČANJE BLAGA, VDDENJE BLAGAJNE, DDLDČEN ČAS, 3 MESECE, 25.2.2012: SAM PDDJETJE ZA KDMERCIALNI INŽENIRING, D.D.D. DDMŽALE, PRESERSKACESTA 1,1235 RADDMLJE ELEKTRIKAH SERVISER - M/Ž: SERVISIRA ELEKTRIČNA DRDDJA TER DPRAVLJA MERITVE, NARDČA IN PREVZEMA REZERVNE DELE TER SKRBI ZA NJIHDVD ZALDGD, KDMDNICIRA S STRANKAMI. DBČASND PRDDAJA V TRGDVINI TER PD PDTREBI KDMDNICIRA S PARTERJI IZTDJINE PD E-MAILD IN SE DDELEŽDJE PDTREBNIH IZDBRAŽEVANJ., DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.2.2012: GRLICA, ELEKTRDSERVIS, TRGDVINA D.D.D., HDFBADERJEVA DLICA 2,3330 MDZIRJE FRIZER FRIZER-M/Ž: FRIZIRANJE, STRIŽENJE, DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.2.2012: FRIZERSKI SALDN KLADDIJA, KLADDIJA RAMŠAK S.P., PLAC 12,3333 LJDBNDDBSAVINJI UE SLOVENSKE KONJlČl" SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STRDZENJE- M/Z: DELD NA CNC STRDJIH (BRD-ŠENJE, STRDŽENJE, REZKANJE, CNC ELEKTRD ERDDIRANJE...), DELD NA KLASIČNIH STRDJIH (STRDŽNICA, NC ŽAGA, FREZALNI STRDJ...), IZDELDVANJE KDVINSKIH IZDELKDV IN PDL-IZDELKDVNASTRDJDVPRDIZVDDNJI..., DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.2.2012: MARDVT PRDIZVDDND IZVDZND DVDZND PDDJETJE, D.D.D.,STRANICE 55,3206 STRANICE EKONOMIST(VSŠ) DISPDNENT V MEDNARDDNEM PRDMETD-ŠPE-DITER - M/Ž: ISKANJE TDVDRA ZA VDZNIKE TDVDRNIH VDZIL, KDMDNICIRANJE S TDJIMI PARTNERJI, VDDENJE DDKDMENTACIJE, NEDDLDČEN ČAS, 15.3.2012: MEDNARDDNI PREVDZI IN PDSREDDVANJE ANTDN GRM S.P., PDLAJNA4,3206STRANICE UE SENTJUR PRI CELJU~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KDHARSKI PDMDČNIK - M/Ž: PDMDŽNA DELA V KDHINJI, ČIŠČENJE PRDSTDRDV IN DKDLICE, DDLDČEN ČAS, 3 MESECE, 27.2.2012: MIRAN DJSTERŠEK S.P.: GDSTIŠČE MIRAN, MIRAN DJSTERŠEK S.P., TRNDVEC PRI DRAMLJAH 56, 3222 DRAMLJE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2LET) PDMDŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž: PDMDŽNA DELA PRI HIDRDGRADNJAH, ASFALTI-RANJD, PDLAGANJD RDBNIKDV IN DRDGIH BETDNSKIH IZDELKDV, VRTANJD IN KDPANJD JAŠKDV, GRADNJI VDDNJAKDV IN DRDGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, PDMDŽNA ZIDARSKA IN DRDGA GRADBENA DELA PRI VISDKIH GRADNJAH, NADDMEŠČANJE DRDGIH DELAVCEV, DRDGE NALDGE PD DDRED-Bl DIREKTDRJA DZ. VDDJE DELA, DDLDČEN ČAS, 3 MESECE, 26.2.2012: VILKDGRAD, NIZKE GRADNJE, D.D.D., ZLATEČE PRI ŠENTJDRJD 8 A,3230ŠENTJDR GOSTINSKITEHNIK NATAKAR - M/Ž: STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DDLDČEN ČAS, 3 MESECE, 27.2.2012: MIRAN DJSTERŠEK S.P.: GDSTIŠČE MIRAN, MIRAN DJSTERŠEK S.P., TRNDVEC PRI DRAMLJAH 56, 3222 DRAMLJE DOKTOR DENTALNE MEDICINE DR. DENT. MED.-M/Ž: PDMDČ V MLADINSKI ZDBDZDRAVSTVENIAMBDLANTI, NEDDLDČEN ČAS, 17.3.2012: FERDENIZDBDZDRAVSTVENE STDRITVE, D.D.D., CESTA LEDNA DDBRDTIN-ŠKA6A,3230ŠENTJDR UE SMARJE PRI JELSAH~ MONTER KONSTRUKCIJ DBDELDVALEC KDVIN - M/Ž: DDBELDVALEC KDVIN, VARJENJE, RAZREZ KDVIN, DDLDČEN ČAS, 8 MESECEV, 22.2.2012: FINGAR TRGDVSKD, STDRITVEND IN PRDIZVDDND PDDJETJE, D.D.D. RDGAŠKA SLATINA, TRŽAŠKI HRIB 11,3250RDGAŠKASLATINA LESARSKI DELAVEC MIZAR - M/Ž: DBDELDVALES LESENIH IZDELKDV IN PDVRŠIN, DDLDČEN ČAS, 8 MESECEV, 22.2.2012: FINGAR TRGDVSKD, STDRITVEND IN PRDIZVDDND PDDJETJE, D.D.D. RDGAŠKA SLATINA, TRŽAŠKI HRIB 11, 3250 RDGAŠKA SLATINA TESAR TESAR - M/Ž: DBDELAVA LESENIH TALNIH DBLDG, DBDELAVA KDSDVNEGA LESA, KRD-JENJE LESA, DDLDČEN ČAS, 8 MESECEV, 22.2.2012: FINGAR TRGDVSKD, STDRITVEND IN PRDIZVDDND PDDJETJE, D.D.D. RDGAŠKA SLATINA, TRŽAŠKI HRIB 11, 3250 RDGAŠKA SLATINA NATAKAR NATAKAR - M/Ž: STREŽBA V GDSTINSKEM LD-KALD, DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.2.2012: RDBERT GRDDNIK S.P.: DKTAN BAR, RDBERT GRDDNIKS.P.,MESTINJE2A,3241 PDDPLAT ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDBDZDRAVSTVENI ASISTENT - M/Ž: ASISTENT V ZDBDZDRAVSTVENI AMBDLANTI, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.3.2012: JAHIČ ZAIM - ZASEBNA ZDBNA DRDINACIJA, CELJ-SKACESTA7,3250 RDGAŠKASLATINA INŽENIR ELEKTROTEHNIKE INŽENIR ELEKRDTEHNIKE-DELDVDDJA - M/Ž: VDDENJE GRADBIŠČ IN PRDJEKTDVVTDJINI-NEMČIJA. IZMERE, KALKDLACIJE, DRGANIZI-RANJE VDDENJA SKDPIN ..., DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV DZ. NEDDLDČEN ČAS, 25.2.2012: MKV MDNTAŽA PRDIZVDDNJA, STDRITVE, TRGDVINA D.D.D., RDGAŠKA CESTA 23,3240 ŠMARJEPRIJELŠAH UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST PRDDAJNIK - KDMERCIALIST ZA NEMŠKD GDVDREČI TRG - M/Ž: PREDSTAVITEV, SVETDVANJE IN PRDDAJA IZDELKDV NA NEMŠKD GDVDREČIH TRGIH, PRIPRAVA PLANA PRDDAJE, PRDIDČEVANJE PRDDAJNIH PDTI IN KDNKDRENCE, DBISKDVANJE KDPCEV IN KDNTAKTIRANJE S KDPCI, PRIPRAVA PRD-DAJNE DDKDMENTACIJE IN KALKDLACIJ TER PDGAJANJA S KDPCI, SKRB ZA REALIZACIJD PRDDAJE, DPERATIVNA DELA NA PDDRDČJD PRDDAJE, SDDELDVANJE S PDDRDČJEM PRD-IZVDDNJE, RAZVDJA IN LDGISTIKE, REŠEVANJE REKLAMACIJ, SDDELDVANJE PRI PRIPRAVI PRDIZVDDNIH IN PRDDAJNIH NAČRTDVTER DSTALA DELA PD NAVDDILIH NADREJENEGA, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.2.2012: STE-KLARNARDGAŠKA D.D., DLICA TALCEV 1,3250 RDGASKASLATINA UE VELENJE AVTOMEHANIK REFERENT NA TEHNIČNIH PREGLEDIH - M/Ž: REGISTRACIJA VDZIL, DREJANJE EVIDENC IN ARHIVDV, HDMDLDGACIJA VDZIL, SKLEPANJE ZAVARDVANJ, DPRAVLJANJE TEHNIČNIH PREGLEDDV VDZIL, DELD NA REFERENT-SKEM DKENCD, NEDDLDČEN ČAS, 4.3.2012: A.M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.D.D., NIZKA21,3332 REČICADBSAVINJI STROJNI MEHANIK NASTAVLJALEC LEPILNE LINIJE - M/Ž: NASTAVI IN PRIPRAVI LINIJD, MATERIAL IN PDLIZDELKE ZA LEPLJENJE LEPI IZDELKE - EMBALAŽD NA LEPILNI. DDLDČEN ČAS, 1 MESEC, 21.2.2012: TRGDTDR KADRDVSKI INŽENIRING, PDSRE-DNIŠTVD, TRGDVINA IN PDSLDVND SVETDVANJE, D.D.D., LJDBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE OBLIKOVALEC KOVIN CNCDPERATER -M/Ž: DELD NA CNC DBDELD-VALNIH STRDJIH (STRDŽENJE, REZKANJE), DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.2.2012: TRGDTDR KADRDVSKI INŽENIRING, PDSREDNIŠTVD, TRGDVINA IN PDSLDVND SVETDVANJE, D.D.D., LJDBLJANSKACESTA13B,3320VELENJE DIPLOMIRANIEKONOMIST(VS) RAČDNDVDDJA - M/Ž: SAMDSTDJNI RAČDNDVDDJA ZA GDSPDDARSTVD IN PRDRAČDN, DDLDČEN ČAS, 24 MESECEV, 21.2.2012: APD VIZIJA, RAČDNDVDDSTVD IN DAVČND SVETDVANJE TER DRDGE STDRITVE, D.D.D., PARTI-ZANSKACESTA2A,3320VELENJE UE ŽALEC VODNIK TOREK, 21. 2. KINO 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Dokončanje pustnih mask in pustno rajanje počitniške eko ustvarjalnice 9.00 Univerza za tretje življenjsko obdobje Šmarje pri Jelšah_ 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center 10.00 Knjižnica Rogatec KLEPAR-KROVEC KRDVEC KLEPAR - M/Ž: PDMDČ PRI KRDVSKD KLEPARSKIH STDRITVAH NA TEREND, DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.3.2012: STAVBND KLEPARSTVD IN KRDVSTVD, JANKD DEŽELAK S.P.,RAKDVLJE 33,3314 BRASLDVČE KUHARSKI POMOČNIK PDMDČNIK DIETNEGA KDHARJA- M/Ž: PDMDČ PRI PRIRAVI ŽIVIL IN KDHANJD JEDI, DIET IN NAPITKDV ZA STAREJŠE, DELITEV IN SERVIRANJE DBRDKDV HRANE, ČIŠČENJE PDSDDE, PRIPDMDČKDV IN KDHINJSKIH PRDSTDRDV, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.2.2012: ZA-VDD SV. RAFAELA VRANSKD, SDCIALND, VAR-STVEND IN ZDRAVSTVEND DELD TER DRDGE DDBRDDELNE DEJAVNDSTI, VRANSKD 144 A, 3305VRANSKD GOSPODINJAOSKRBNICA SDCIALNI DSKRBDVALEC - M/Ž: IZVAJANJE SDCIALNE DSKRBE VINSTITDCIDNALNEM VAR-STVD IN NA PDMDČI NA DDMD, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.2.2012: ZAVDD SV. RAFAELA VRANSKD, SDCIALND, VARSTVEND IN ZDRAVSTVEND DELD TER DRDGE DDBRDDELNE DEJAVNDSTI, VRANSKD 144 A, 3305 VRANSKD BOLNIČAR-NEGOVALEC BDLNIČAR-NEGDVALEC - M/Ž: PDMDČ PRI ZDRAVSTVENI NEGI IN DSKRBI, PDMDČ PRI PREMIKANJD, DPAZDVANJE STANJA IN PDRDČANJE, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.2.2012: ZAVDD SV. RAFAELA VRANSKD, SDCIALND, VARSTVEND IN ZDRAVSTVEND DELD TER DRDGE DDBRDDELNE DEJAVNDSTI, VRANSKD144A,3305VRANSKD TEHNIKZDRAVSTVENENEGE TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE - PRIPRAVNIK -M/Ž: PRIPRAVNIŠTVD, TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.2.2012: ZASEBNA ZDRAVNIŠKA DRDINACIJA ANDREJ KRAVDS, DR.MED., SPECIALIST SPLDŠNE MEDICINE, PREŠERNDVADLICA6,3310ŽALEC EKONOMSKI TEHNIK ASISTENT PRDDAJE - M/Ž: PRIPRAVLJANJE PDNDDB IN SVETDVANJE KDPCEM, SPREJEMANJE TELEFDNSKIH KLICEV, TER SLEDENJE PDNDDB, SDDELDVANJE PRI PRIPRAVI PRDDAJNIH PLANDV IN IZVEDBA LE TEH, PRIPRAVA MARKETINŠKEGA IN REKLAMNEGA MATERIALA, PRIPRAVA SEJMDV IN SDDELDVANJE NA NJIH, DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 0.3.2012: CYBRDTECH DPREMA IN SISTEMI ZA AVTDMATIZACIJD D.D.D., ARJA VAS 10,3301 PETRDVČE INŽENIR STROJNIŠTVA KDMERCIALIST - M/Ž: PREVZEMANJE IN DBDELAVA PDVPRAŠEVANJ, PRIPRAVA PDNDDB, PRIPRAVA NARDČIL, IZDAJANJE RAČDNDV, STRDKDVND SVETDVANJE STRANKAM, PRIPRAVA BLAGA ZA DDSTAVD, ADMINISTRACIJA, DREJANJE DDKDMENTARNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA, VDDENJE EVIDENC, DREJANJE BAZ PDDATKDV, DDLDČEN ČAS, 3 MESECE, 24.2.2012: M &KSEIBERT,ZDNANJA TRGDVINA IN ZASTDPANJE, D.D.D., ZABDKDVI-CA47D,3302 GRIŽE DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS) DIPL. DELDVNI TERAPEVT - M/Z: IZVAJANJE, SPREMLJANJE IN ANALIZA DELDVNE TERAPIJE S STAREJŠIMI, DGDTAVLJANJE FDNK-CIDNALNIH IN PSIHDFIZIČNIH ZMDŽNDSTI, PRIPRAVA INDIVIDDALNIH PRDGRAMDV, TIM-SKD DELD, VDDENJE MANJŠIH SKDPIN, DR-GANIZIRANJE PRIREDITEV, NEDDLDČEN ČAS, 25.2.2012: ZAVDD SV. RAFAELA VRANSKD, SDCIALND, VARSTVEND IN ZDRAVSTVEND DELD TER DRDGE DDBRDDELNE DEJAVNDSTI, VRANSKD144A,3305VRANSKD Babica in vnukinja na potepu po deželah ob Baltiku potopisno predavanje Mateje Mazgan in njene babice Počitniške otroške delavnice za otroke od 6. do 12. leta (tudi sreda in četrtek) Ježkove pustne urice za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 Vila Mojca Velenje Zimske počitnice v Vili Mojca (ves teden) 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pripoveduje Romana Bonno 19.19 Knjižnica Velenje Srečanje rodoslovcev 19.30 SLG Celje J. P. Sartre: Muhe abonma Torek večerni in izven 20.00 eMCe plac Velenje Karaoke SREDA, 22. 2. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec 16.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice 17.00 Celjski dom 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Polstenje volne počitniške eko ustvarjalnice Zeliščar Jože Majes predavanje Hej, to je moj popek predstava za predšolske otroke v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Postni ciklus odprtje razstave Jane Vizjak 19.19 Knjižnica Velenje Velikih pet in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev predstavitev knjige 20.00 Celjski mladinski center Stand up komedija nastopajo: Daniel-Ryan Spaulding (Kanada), Uroš Kuzzman in Tin Vodopivec 21.00 eMCe plac Velenje februarski jam session ČETRTEK, 23. 2. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Slikajmo kot slavni slikarji počitniške eko ustvarjalnice 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pustne urice za otroke od 1. do 4. razreda 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Andreja Kolenc mmm Spored 21 in 22. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Obuti maček - animirana družinska komedija, 3D 11.15, 11.55, 13.15, 15.15, 16.05, 17.20 Obuti maček - animirana družinska komedija, sinh. 12.15, 14.15, 16.20, 18.20, (sreda 10.05) Grivasti vojak - vojna drama 20.20 Podzemlje: Prebujanje - akcijska fantazijska grozljivka, 3D 21.50 Izdana - akcijski triler (torek 11.20), 20.40 Kronika - znanstveno-fan-tastični triler 19.10 Zaobljuba ljubezni - romantična komedija 12.00, 14.20, 16.35, 19.00, 21.20 Potovanje v središče Zemlje 2 - akcijski, družinska pustolovščina, 3D 18.05, 20.15 Potovanje v središče Zemlje - akcijski, družinska pustolovščina 13.30, 16.10, 18.30 iiiemi|iol SREDA 10.00 Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija (vstop prost) 20.00 Ženske iz 6. nadstropja - komedija ČETRTEK 20.00 Ženske iz 6. nadstropja - komedija 17.00 Knjižnica Šentjur 18.00 Kvartirna hiša Celje 18.00 SLG Celje 18.00 Knjižnica Šentjur 19.00 Celjski dom Ura pravljic Evropske zgodovinske borilne veščine Predavanje Igorja Sancina in predstavitev knjige Punčka več kot igrača odprtje razstave punčk Dorimu Šrilanka potopis Draga Jančiča O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga informativno predavanje 19.00 Knjižnica Laško Duhovne izkušnje v samostanih različnih svetovnih verstev potopisno predavanje Andreje Rustja 19.19 Knjižnica Velenje Srce je ključ, predavanje 20.00 MC Patriot Slovenske Konjice Z besedo med ljudi literarni večer 21.00 Branibor klub Februarski stand up večer Mladen Pahović in Janez Trontelj 21.00 eMCe plac Velenje O razpadu Jugoslavije 3 filmski maraton MALI OGLASI Impijev otok - animirani družinski film 10.00 To je vojna - akcijska romantična komedija 12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.00 Prikrita skrivnost - mladinski psihološki triler 12.45, 19.30 Varna hiša - akcijski triler 14.25, 17.00, 21.25 Nevidni jezdec - akcijski fantazijski triler, 3D 19.20, 21.30 Zapiti dnevnik - komična romantična drama 14.00, 16.30, 21.10 LEGENDA vsak dan Počiliiiški kina VELENJE TOREK 17.30 Muppetki - glasbena družinska komedija 20.00 Johnny English 2 - komedija SREDA 17.30 Alvin in veverički 3 - animirano igrana družinska pustolovščina, sinh. 19.30 Kruha in iger - komedija 20.00 Trije mušketirji - romantična avantura PRODAM KUPIM ODDAM ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje POSLOVNI prostor v Žalcu, na zelo frekventni lokaciji (primeren za pisarno ali mirno obrt), oddam v najem. Cena 250 EUR. Telefon 031 611-702. 606 STANOVANJE KUPIM ZAMENJAM PRODAM KUPIM LI OGLASI STROJI TRAKTORSKI plato »kibla«, novo, s hidravličnim cilindrom, prodam. Telefon 031 341-189. L 28 MOLZNI stroj na kolesih, kupljen leta 2010, skoraj nerabljen, prodam. Telefon (03) 5735-162. 569 POSEST HIŠO, starejšo (manjšo), v bližini Celja ali brunarico ali parcelo za brunarico, prodam. Telefon 041 506-844. 607 V NOVI Cerkvi prodam 750 m^ stavbnega zemljišča, primerno za leseni vikend ali vrtičkarje. Cena 10 EUR/m^. Informacije po telefonu 031 574-566 . 6 1 0 PRODAM OPREMLJEN gostinski lokal, 90 m^, z vilom, v Novi vasi v Celju, oddam v najem. Najemnina po dogovoru. Telefon 041 708-196. p HIŠO (dve sobi, kuhinja, kopalnica, hodnik, klet, možna uporaba garaže) v okolici Ljubečne oddam s 1. 4. redno zaposlenima najemnikoma ali mlajšima upokojencema. Telefon 041 811-823, med 12. in 15. uro. 598 Vedeževanje insvetovanje -^ STE.LLA 090 68 91 090 68 92Î SUHA bukova drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 070 376-076.Š 62 KUPIM V CELJU kupim stanovanje do 57 m^. Zaželen balkon, plačilo gotovina - takoj, brez posrednika. Telefon 041 601-555. 564 LES na panju kupim. Telefon 041 506-958. 6 ENOSOBNO neprofitno stanovanje, velikost 28,64 m^, zamenjam za enoinpol ali dvosobno stanovanje. Stanovanje je v pritličju v Novi vasi. Dodatne informacije po telefonu 031 593-157. 562 ŽIVALI Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold Pmžiíiífki ŽIV tmí TELIČKO simentalko, težko približno 140 kg, brez ušesne številke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 866-924. 553 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev in breje krave po izbiri, prodam. Telefon (03) 5738-059. 570 KOZO, mlado, ugodno prodam. Telefon 031 680-372. 578 DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 562 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 575 VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351. š 8 KMETIJSKI PRODAM NARAVNO sušena domača orehova jedrca prodam. Telefon 041 860-066. 554 VEČJO količino žganja slivovko prodam. Telefon 5793-379. 565 SENO v balah in rinfuzi prodam. Telefon 070 739-307. 568 ZELO kakovostno žganje, slivovka in vinsko, seme kraljevih jedilnih buč, prodam. Telefon 031 664-026. 611 OSTALO 36-letna simpatična, samska ženska, zaposlena, bi rada spoznala poštenega moškega do 50 let. Resno. Telefon 041 248-647, agencija Alan. 609 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n VODOVODNE instalacije in centralno ogrevanje, popravila, ključavničarske storitve in montaže. Telefon 031 341-189. Der-mont, Marko Dernovšek, s. p., Trnovo 4, Laško L 29 IŠČEM prevoznika s kombijem za nočne in dnevne prevoze po Savinjski regiji. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PREVOZI. 593 Aiiimaci^e, j^a^^áde, poíJiJiava ûira^a ^ . in glevilmjïgggnege^ Gostja: pevka Manuela Brečko NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik Izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJAgOB PETKIH - ZG0DBE|D6ELJSKEGA BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p SMREKOV les, okrogel, za ostrešje, obloge, »špirovci«, žaganci, približno 12 m^, prodam. Telefon 031 748-020. 571 SUHA bukova drva prodam ob glavni cesti v Rečici. Telefon 5733-243. 602 MESO škotskega goveda prodamo. Telefon 031 449-059. 601 CISTERNO Asco, za gnojevko, pocinkano, 2.700 l, prodam za 2.100 EUR. Dobrna, telefon 041 480-486. 574 BUKOVA drva, 50 EUR/m^, suha, možen razrez in dostava, prodam. Okolica Dobrne, telefon 041 480-486. 574 Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si z Od cokel do mravljinčnih jajc Martin Mumelj iz Zreč je med zadnjimi, ki še znajo izdelati cokle. Za obuvalo, ki ga je nekoč nosil tako rekoč vsak prebivalec Pohorja, je dandanes v Zrečah spet zanimanje, kot spominek ga radi odnesejo turisti. Čevljev si nekoč revno prebivalstvo Pohorja ni moglo privoščiti, zato so na primer šolarji še do šestdesetih let prejšnjega stoletja prihajali v zreško osnovno šolo v coklah. Obuvalo iz lesa in usnja so seveda izdelovali pozimi, saj poleti za kaj takšnega ni bilo časa. Zanimivo je, da se je na skoraj vsaki pohorski domačiji našel kdo, ki je znal izdelati cokle, brez katerih bi številni Pohorci morali hoditi bosi. Cokle omenja v eni od svojih pesmi celo ljudski pesnik in pevec Jurij Vodovnik, ki je vas Skomarje nad Zrečami poimenoval kar kot »cokelpurg«. V Vodovnikovem »cokelpurgu« so izdelovanje cokel prikazali z izdelovalcem Mar- tinom Mumljem pred nekaj dnevi, ko so odprli dopolnjeno Vodovnikovo muzejsko zbirko. V prenovljenem župnišču so že pred tremi leti odprli zbirko o Vodovniku z nošami iz njegovega časa ter s predstavitvijo nekdanjih skomarskih župnikov. Letos so v treh kletnih prostorih dodali še stare obrti, od izdelovanja cokel in pokrivanja streh s »šikelni« do prikaza nabiranja mravljinčnih jajc. Pohorci so se namreč v težkih starih časih znašli tako, da so nabirali mravljinč-na jajca, ki so jih nato uspešno prodajali za farmacevtske potrebe. Takšno nabiranje je bilo seveda precej tvegano, saj je bilo strogo prepovedano ter kaznivo, zato je imel marsikateri prebivalec Pohorja opravka z žandarji. Muzejsko zbirko na Skomarju so dopolnili v okviru evropskega projekta Vsakdanjiki in prazniki Skomarjanov. BJ Ljubezen je zdravilo V cerkvi svetega Petra in Pavla v Vitanju sta v krogu sorodnikov, sosedov in prijateljev praznovala biserno poroko Vinko in Marija Pačnik. Oba sta zagledala luč sveta v Spodnjem Doliču, zato sta se poznala že iz mladosti. A poznanstvo je preraslo v prijateljstvo, kasneje v ljubezen in tako sta se 11. februarja 1952 poročila. Skupno življenjsko pot sta si začrtala na moževi domačiji. V življenju jima ni bilo vedno lahko, a z veliko ljubezni, nesebičnosti, vere in z delavnostjo sta z roko v roki premagala vse. Vinko je vse življenje posvetil delu na kmetiji. Marija je bila gospodinja, delala je na kmetiji in skrbela za dom in otroke. Rodile so se jima štiri hčerke, ki so jima naredile življenje pestrejše, napolnjeno z ljubeznijo in s skrbjo. Danes sta sla-vljenca še posebej ponosna na svojih 11 vnukov in 15 pravnukov. Zdravilo za vse slabosti, napake, skrbi, žalost in za vsa hudodelstva človeštva se skriva v eni sami besedi - ljubezen. KŠ Martin Mumelj med izdelovanjem cokel FOTO TEDNA Nesneženi mož Otroci iz vrtca Šmarje pri Jelšah so se tako kot vsi malčki razveselili snega in izdelali snežaka. Tudi šolarji, ki so te dni na počitnicah, bodo gotovo izkoristili kak dan za snežne radosti, predvsem pa za počitek od knjig in zvezkov. (Foto: Barbara Lorger) Zima sicer še kaže zobe, zato marsikakšen sneženi mož še stoji. Tale na fotografiji v bližini Rečice ob Savinji pa je iz takega materiala, da ga tudi odjuga ne bo pobrala. Da le ne bo končal kot gospodarsko poslopje v ozadju _ Foto: TimE