156
Politične stvari.
Državni zbor.
V seji proračunskega odseka dne 12. t, m% so se posvetovali o soli. Več govornikov je poudarjalo potrebo živinske soli ter trdilo sploh, da je sol predraga. Posebno rezko je govoril baron Morse, ki je očital vladi, da je ni sploh volja v tem oziru kaj storiti, kar dokazujejo mnogoletne pritožbe in resolucije, vzprejete v tem oziru pri proračunskih obravnavah, ki so do danes ostale brezuspešne. Poslanec dr. Menger je rekel, da je skrajni čas, da se vpelje živinska sol, pesebno pa zato, ker so primorani posestniki vsled velike konkurence pri žitu, katero se je tako zelo ucenilo, da jim ga ne kaže več pridelovati, svojo pozornost obračati bolj na živinorejo ter se ž njo pečati. Vzprejela se je tudi resolucija, ki zahteva od vlade, da brž ko mogoče ustreže občni želji ter vpelje tudi živinsko sol.
Finančni minister dr. Steinbach brani vlado ter zatrjuje, da jo je resna, volja, ugoditi izrečeni želji, ker je res opravičena, da je pa v tej reči vezana tudi na ogrsko vlado, s katero se uže dolgo pogaja v tem pogledu. Do zdaj, pravi minister, niso imela pogajanja dobrega uspeha, nadeje se pa, da se bode sčasoma to vprašanje vender le dalo rešiti ugodno.
Odsek ta je v tej seji rešil tudi oddelek »državni dolg" ter pritrdil vladnim predlogom.
157
V tej seji je dokazal načelnik odseka dr. Plener svojo skrajno nestrpljivost. Ko je bil naznanil, da bode prihodnja odsekova seja dne 13 t. m., vprašal ga jo dr. Herold, ali bo to zadnja seja pred prazniki. To vprašanje je stavil dr. Herold zaradi tega, ker so se hoteli udeležiti češki poslanci ctvorjeuja češke deželne razstave, ki se je vršilo dne 15 t. m. Dr. Plener pa je odgovoril, da se bode proračunski odsek posvetoval tudi dne 14 in 15. t. m, ker bo večina članov ostala na Dunaji in mu ni nič mari češke razstave. Poslanec Kathrein mu je opomnil, da vender le ne kaže, na tak način pritiskati na češke poslance v tem za nje tako važnem slučaji, da bi ostali na Dunaji. Pa vse to ni pomagalo nič. Šele pri glasovanji o tej reči je ostal dr. Plener v manjšini, ter se je določilo, da bode seja dne 13. t. m. zadnja pred prazniki. Za to sta glasovala <celo dr. Menger in dr. Herbst, dobra dva pristaša in somišljenika Plenerjeva. Strast ni sploh lepa čednost, ali še toliko menj se prilega možem, ki so voditelji strankam, katere se prerade bahajo z resnostjo ter možatostjo. To je pač slabo priporočilo za moža, ki hoče po vsej sili postati minister, a jasno dokazilo, kako malo časa bi tak mož mogel v Avstriji sedeti na mini-sterskem stolu.
Dne 13. t. m. je imela poslanska zbornica zadnjo sejo pred binkoštnimi prazniki. Tržaški poslanec Luz-zatto je stavil do ministerskega predsednika interpelacijo glede preganjanja Židov na grškem otoku Krfu. iiuzzatto trdi v svoji interpelaciji, da trpi vsled nemirov na Krfu tudi trgovstvo v Trstu, ter vpraša ministerskega predsednika, kaj je storila naša vlada za varstvo avstrijskih podložnikov. — Izročeno je bilo potem mnogo predlogov. Posebno važen je bil predlog glede premembe volilnega reda na Moravskem. Ker je prememba volilnega reda na Koroškem v tesni zvezi s tem predlogom, stavili bodo slovenski poslanci podoben predlog za Koroško po binkoštnih praznikih. — Dr. Gregorec je stavil predlog glede uravnave plač pri stolnih kapiteljih, konservativni klub pa predlog poslanca Plassa, po katerem naj bi se pri uravnavi davkov najprvo znižal zemljiški davek.
Na dnevni red je prišel najprvo vladni predlog o podržavljenji Albrehtove železnice, ki se je izročil že-lezničnemu odseku v preudarek in poročanje. Potem sta si vzprejeli brez ugovora dopolnilni premembi §§ 17. in 52. brambovskega zakona.
Poslanec Morre je utemeljeval v obširnem govoru svoj predlog glede novega pristojbinskega zakona. Morre je trdil, da sedanji pristojbinski zakon huje zadeva male posestnike nego velike. Njegov predlog se je izročil pri-stojbinskemu odseku. Za njim je utemeljeval baron Di-pauli svoj predlog glede razdelitve trgovskih in obrtniških zbornic v dve samostalni zbornici. S tem predlogom pa je baron Dipauli hudo razburil liberalce, katerih so trgovsko-obrtniške zbornice dokaj poslale v državni zbor.   Poslanec Bohaty   govoril  je proti taki raz-
delitvi, antisemit Schneider pa ga je zavrnil ter mu očital, da je uže pri dveh shodih Dunajskih obrtnikov glasoval za razdelitev zbornic, kateri se danes tako srdito protivi.
Schneider je trdil, da se trgovsko-obrtniške zbornice ob sedanji sestavi nič ne brigajo niti za malega obrtnika niti za malega trgovca. V njih poročilih ne nahaja človek druzega nego posvetovanja o železnicah, o uravnavi valute, o Lloydu itd., o rečeh, ki bi bile v prid malemu obrtniku ali pa malemu trgovcu, ni duha ne sluha. Poslanec Henzel je predlagal konec debate, in zbornica mu je pritrdila.
Prihodnja prva seja bode v sredo po binkoštih. Na dnevnem redu bi imela biti definitivna volitev pred-sedništva, kar se bode pa najbrže odložilo, ker bode ta dan gotovo mankalo še mnogo poslancev, ki so šli za binkoštue praznike domov.
— Poslanec Olomuškega kmečkega volilnega okraja Lubich je objavil svojim volilcem, da je izstopil iz kluba zedinjene levice, h kateri je bil pristopil vsled svoje volilcem dane besede. Storil je pa to zaradi tega, ker mu je levica branila, osnovati med državnimi poslanci kmečki klub. Izmed 353 državnih poslancev jih je 130 voljenih v kmečkih občinah. Ako bi se izmed teh poslancev osnoval kmečki klub, ki bi štel vsaj 50 do 80 članov, imel bi gotovo velik vpliv na vlado ter lahko mnogo dosegel za malega posestnika. Lubich trdi nadalje v pismu, da je uže več poslancev zagotovilo pristop k temu klubu. — V narodnih in verskih vprašanjih ne bodo člani tega kluba nikakor vezani, ampak bodo lahko glasovali po svoji volji, vezani bodo le na klubove sklepe v vseh rečeh, ki se tičejo malega posestnika ter malega obrtnika.