Uto XXXII. Številka 28 t«"»Titelji: občinske konference SZDL *«»iee, Kranj, Radovljica, Skofja Loka * Trti* - Izdaja Časopisno podjetje Kranj - Glavni urednik Igor Slavec * Odgovorni urednik Andrej Zalar GLASILO SOCIALIS ZANIMANJE ZA SEJEM -Kmetijski in gozdarski sejem je prve dneve obiskalo veliko ljudi, uspela pa so tudi strokovna posvetovanja o kmetijstvu in pridelovanju mleka. Prijetna popestritev je tudi najsodobnejša gozdarska mehanizacija (na sliki). Gorenjski kmetijski in gozdarski sejem je obiskal tudi predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša (jk) — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 10.4. Cena: 4 din 1979 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kmetijski in gozdarski sejem odprt Prihodnjič pod novo streho Omnajsti mednarodni kmetijski m gozdarski *m v Kranju, na katerem sodeluje 571 domačih *» tujih razstavljavcev, v petek odprl republiški ar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano l Ivo Marenk - Zelja po novem sejmišču inž ^{•nj - »Mednarodni kmetij-Eozdarski sejem v Kranju j* T**dgonskem sejmu največ-^■•venska strokovna, pospešeni«, propagandna in informa-^J* kmetijska prireditev,« je v W?**,ru poudaril član slovenskega ^"•fcfca sveta in republiški sekre-kj* kmetijstvo, gozdarstvo in pre-inž. Ivo Marenk, ki je v petek ^ drugo največjo kranjsko se-prireditev. »Kranjski sejem ^•■•gel na nova področja,* je Sg republiški sekretar, »saj je v \^r9m vključil razen kmetij-Tozdarstva in prehrane lećki turizem, živinorejo, o in nekatere spremlja-^>.ter sorodne dejavnosti. Po-Cjv** i« njegova lokacija ob k?,*B ▼ tem lahko odigra po-■o vlogo. Naša skupna že-da ae ob prihodnji kmetij-|g" gozdarski sejemski prire-^ v Kranju že srečamo v no- k^°*nJi kmetijski in gozdarski 1^*. Presega dosedanje tovrstne ^T*Ve Domačih in tujih raz-j^T^vcev je kar 571, odlikuje pa ga «pecializiranost. Na notranjih ll^^njih površinah vidimo kme-gozdarsko mehanizacijo v na veliko in na drobno, naj-SjJ^J** priključke, širokopotroš-^"•foin izdelke, primerne in iska-* |Tlanjskih in slovenskih razme-Poudarjeno je obmejno sodelo-* 1 Koroško, prireditev pa je "ena z razstavo sirov, vin in Prehrambenih izdelkov, ki jih *°kovna komisija ocenjevala in )2*i*e nagradila. Enako velja l^*3 inovacije pri kmetijski in v^ki mehanizaciji. Obiskoval-Predstavljajo tudi ovce, ple-sivina in telice, za popestrili* so poskrbeli gobarji in lovci. Vojske sejemske prireditve, med tl>di kmetijski in gozdarski 80 že zdavnaj prešle lokalne njske okvire. Prireditev se f*v'ja kot pospeševalec gospo-in gospodarskega sodelova-seznanja z novostmi in pri-■ celoviti ponudbi in povpra-To je še posebno pomembni, ko povezujemo gospodarenja na dohodkovnih osno-»° dvigujemo industrijsko in »metijsko proizvodnjo in ko amo. da so številne možno- Mednarodni kmetijski in gozdarski sejem v Kranju je v petek odprl republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Ivo Marenk — Foto: F. Perdan sti in prednosti Se neizkoriščene. To sta med drugim poudarila govornika na otvoritvi predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič in predsednik splošnega združenja za kmetijstvo in prehrano zvezne gospodarske zbornice Jovan Veselinov. Vendar Gorenjski sejem, ki se širi in kompletira ponudbo, tem ciljem ne bo kos, dokler ne bo novih prostorov. Sporazumevanje o gradnji je vzpodbudno in prihodnje leto bodo vsaj nekatere sejemske prireditve že v novih prostorih. Petkove otvoritve so se udeležili nekateri člani delegacije slovenskega izvršnega sveta, ki so bili na obisku v kranjski občini, predstavniki družbenopolitičnega življenja in gospodarstva kranjske občine in Gorenjske ter delegacija Koroške in Celovca z županom gospodom Gugenberger-jem na čelu. 18. mednarodni kmet i j-in gozdarski sejem bo odprt do sk lfi. aprila. J. K oš nje k Po obisku delegacije republiškega izvršnega sveta v Kranju Kranjske pobude še preskromne Dr. Anton Vratuša je s člani izvršnega sveta obiskal Iskro Elektromehaniko in krajevno skupnost Jezersko ter se pogovarjal o položaju in razvoju kranjskega gospodarstva in problematiki komunalnega urejevanja — Prepočasno povezovanje v občini in izven nje še vedno ena glavnih slabosti — Povzetki glavnih ugotovitev pogovorov ponašanje vseh nas v njem. Pomemben člen je v sodelovanju s sosednjimi državami in v uresničevanju skupnih interesov ljudi z obeh strani meje. Večji pa mora biti tudi kranjski vpliv na republiški ravni.« Predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša se je s temi besedami zahvalil za sprejem v KRANJ — »S Kranjčani se nisem srečal prvič. Skupaj smo bili na zboru aktivistov in skupno smo razpravljali o razvoju brniškega letališča, o gradnji hidroelektrarn in zaščiti okolja ter drugih pomembnih zadevah. Srečujemo se v pravem trenutku po seji predsedstva centralnega komiteja ZKS, na kateri je bilo govora o žgočih problemih sedanjosti: razvoju družbenoekonomskih odnosov, uresničevanju zakona o združenem delu, svobodni menjavi dela in združevanju dela in sredstev. Kranj je mesto z dolgo tradicijo delavskega razreda in z vsemi značilnostmi slovenske industrije, zato so v kranjski občini njeni problemi še bolj izraziti. Pričakujemo izkušnje in stališča, ki nam bodo omogočila lažje delo. Kranj mora načeti vprašanje družbenoekonomskega položaja občinske skupnosti, vplivati na enotnem jugoslovanskemu trgu in na Zdravi otroci so bodočnost sveta Letošnje leto je mednarodno leto otroka, zato je tudi geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja Zdravi otroci — bodočnost sveta. Ta pomembna zdravstveno-vzgojna akcija raj bi tudi letos poudarila posebno skrb za zdravje naših najmlajših, posebno pa spodbudila prizadevanja za nadaljnje boljše zdravstveno in socialno stanje otrok in tudi mladih mater. Prva leta človekovega življenja so najbolj kritična, saj si človek prav v tem obdobju ustvarja osnove za dobro zdravje in plodno življenje. In vendar, od 125 milijonov otrok, ki so se rodili lani, jih vsaj 12 milijonov, večinoma v nerazvitih deželah, ne bo dočakalo svojega prvega rojstnega dne. Ta izguba pa je le del tragedije, kajti izredno veliko je preživelih otrok, ki pa zaradi neustreznih pogojev, v katerih živijo, ne bodo deležni sadov dobrega zdravja in nikoli ne bodo mogli povsem razviti vseh svojih človeških zmogljivosti. Letošnje mednarodno leto otroka naj torej zbudi družbeno zavest 0 naših skupnih obveznostih do milijonov otrok vsega sveta. Tudi pri nas naj bi zdravstveno varstvo usmerili na najbolj občutljive in ranljive skupine, na matere in otroke, s posebnim poudarkom na vlogi posameznika, družine in vse družbene skupnosti pri ohranjevanju in krepitvi osebnega zdravja in dobrega počutja. Tudi po gorenjskih občinah so sklenili, da bodo v skladu s prizadevanji in potrebami občinskih zdravstvenih skupnosti pregledali in ugotovili zdravstveno stanje žena, otrok, še posebno pa naj bi se zavzeli za vprašanja varstva otrok, načrtovanja družine, za spremljanje rasti in razvoja dojenčkov v posvetovalnicah, za sistematične preglede najmlajših, za širše patronažno delo. Za usklajeno delo naj bi se specializirane zdravstvene organizacije za varstvo žena in otrok dogovorile v občinskih koordinacijskih odborih za mednarodno leto otroka ali v okviru občinskih zdravstvenih skupnosti. Otroci ne morejo čakati na uresničitev dolgoročnih načrtov, ničesar se ne bo uredilo samo po sebi in ob lepih besedah. Kjerkoli je že potrebno, naj bi se resnično zavzeli za lepšo sedanjost vseh naših otrok, jim pomagali do srečnejšega otroštva, zdravja in veselega otroškega smeha. D. S. Dr. Anton Vratuša se je v petek zjutraj sestal s predstavniki kmetijstva kranjske občine. Staranje kmečkega prebivalstva, majhna akumulacija panoge, povezovanje s predeli s kmetijskimi surovinami, proizvodnja hrane, zemljiška politika in družbena pomoč hribovskim kmetijam so bile osrednje teme pogovora. — Foto: F. Perdan - _ Kranju in za vsestransko predstavitev kranjske družbenopolitične skupnosti, ki so jo na četrtkovem prvem srečanju z delegacijo republiškega izvršnega sveta pripravili Kranjčani. V delegaciji so bili razen predsednika dr. Antona Vratuše še člani republiškega sveta in sekretarji Vitja Rode, Mara Zlebnik, Dušan Sinigoj, Martin Košir, Marija Vičar, Milica Ozbič in Ivo Marenk. Z njimi sta bila še predsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič in predsednik interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino Anton Slapernik. Preveč bi bilo v enem sestavku naštevati vse, kar je bilo povedanega med obiskom delegacije izvršnega sveta v kranjski občini, med pogovori v Iskri Elektromeha-niki s predstavniki kmetijskih organizacij, na kmetijskem in gozdarskem sejmu, na srečanju s predstavniki komunalnega gospodarstva in med obiskom v krajevni skupnosti Jezersko. Nada(/evanje na 4. str. ».MEDNARODNI KMETIJSKI krani IN GOZDARSKI SEJEM 6.-164.79 Razstava in prodaja — sodobna kmetijske mehanizacije — živinorejska razstava, — gozdarska razstava. — lovska razstava, — razstava za opremo kmečkega turizma, — razstava živilska in prehrambene industrije. NASLOV: Štafeta v Črni gori V Su torini pri Hercegnovem so hrvaški mladinci izročili štafeto mladosti svojim črnogorskim vrstnikom. Srečanje mladincev dveh republik so spremljala kulturna in druga srečanja. Nepretrgana veriga prebivalcev hercegovske riviere in pripadnikov Jugoslovanske vojne mor narice je nato spremljala in pozdravljala štafeto mladosti, ki so jo v Kamenarih prevzeli mladi iz kotorske občine, nato pa je štafeta nadaljevala pot ob obali Boke Kotorske do Cetinja in Titograda. V nedeljo je potovala prek Bara, Petrovca, Budve. Ti vata in Čeve prispe/a v Nikšič, kjer je prenočila. Otroci zdomcev v brigadi Več kot 140 mladincev in mladink, otrok naših delavcev, ki so začasno zaposleni V tujini, bo sodelovalo v treh mladinskih delovnih akcijah na del ovi ščit »Otok mladosti« na Obuljanju pri Šibeniku, na Kozari in Kadi-njači. Naj sodo bnejša tehnologija Jugoslavija je ob sklepanju pogodbe za gradnjo prve jedrske elektrarne v Krškem zahtevala in se pogodila z ameriškimi firmami, da mora biti uveljavljanje predpisov in standardov varnosti in zaščite okolja usklajeno z najnovejšimi dosežki in spoznanji v svetu. To pomeni, da bodo med gradnjo uvedli vse tiste tehnološke novosti v sistemih in od-premi, do katerih bi prišlo medtem. Gradnja prve jedrske elektrarne poteka v skladu z domačimi predpisi in z mednarodnimi standardi, ki veljajo za jedrske naprave te vrste. Java iz Knjaževca V okviru dolgoročne kooperacije z znanim češkoslovaškim proizvajalcem motornih koles Java bo beograj-, sko zunanjetrgovinsko podjetje Balkanija financiralo gradnje tovarne motornih koles po licenci Jave v Kalni pri Knjaževcu. Tovarna, ki jo bodo začeli graditi letos, ho veljala okoli 20 milijonov dinarjev, celotna investicija pa je še precej večja. Zmogljivost tovarne bo okoli 5000 motornih koles letno. Pričakujejo, da bo večji del proizvodnje namenjen domačemu trgu. Še koruza iz uvoza Najpozneje do 30. junija bodo v pet jugoslovanskih in solunsko pristanišče prispele zadnje količine od skupno 350.000 ton koruze, ki so jo naši uvozniki doslej kupili na ameriškem trgu. Večino, okoli 310.000 ton, so kupili v torek na licitaciji v Gran-eksportu, preostalih 40.000 ton pa nekaj prej, tako da bo ta del pošiljke prispel v naša pristanišča že sredi aprila. Rekorden skok cen Drobnoprodajne cene so se v začetku leta, kakor je sporočil zvezni zavod za statistiko, povečale za 6,4 odstotka. V primerjavi s februarjem pa so bile marčne cene višje za 3 odstotke. To je največje zvišanje cen v prvem tromesečju, kar smo jih zabeležili v zadnjih desetih letih. Kmetijski pridelki so se podražili marca za 6,1 odstotka, v prvih treh mesecih pa so se skupno podražili za 13,7 odstotka. Do tega je prišlo zaradi zmanjšane ponudbe, predvsem pa zaradi podražitve mleka in mlečnih izdelkov. Industrijski izdelki so bili dražji za 5,1 odstotka, storitve pa za skoraj 8 odstotkov. Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« Krepitev obrambne zavesti Pripravljenost za uresničevanje aktualnih obrambnih in samozaščitnih vprašanj je naša vsakdanja družbena naloga - Zato je ena osnovnih obvez stalno utrjevanje zavesti delovnih ljudi in občanov za obrambo - V letošnji akciji »Nič nas ne sme presenetiti« bomo preverjali predvsem naše dosedanje dosežke in se usposabljali za nadaljnje izpolnjevanje obrambno-varstvenih nalog. Na začetku letošnjega leta jc svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu republiške konference Socialistične zveze Slovenije sklenil, da letos organizira in izpelje vsesplošno družbeno akcijo, v kateri bomo preverili obrambno-varnostno pripravljenost vseh delovnih ljudi in občanov ter vseh družbenih nosilcev obrambnih priprav. Osnovni namen doslej najširše akcije, ki so jo poimenovali »Nič nas ne sme presenetiti«, je nadaljnja krepitev obrambno-varnostne pripravljenosti v naši republiki, poglobitev odnosov na področju po-družbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ne nazadnje pa tudi počastitev 60. obletnice Zveze komunistov Jugoslavije, združenih sindikatov in skojevske organizacije s povečano dejavnostjo nas vseh. Akcija je usmerjena v prizadevanja, da bodo delovni ljudje in občani postali resnični nosilci pravic in odgovornosti; se pravi, da se njihova dejavnost ne bo končala pri formalnem vključevanju v posamezne dolžnosti, temveč da jo bodo razvijali v procesih odločanja o vseh vprašanjih ljudske obrambe in družbene samozaščite na ravneh, kjer delajo in živijo. Zato bodo organizacije Socialistične zveze skupaj z drugimi družbenimi nosilci akcije posvečale največ pozornosti zlasti krajevnim skupnostim in temeljnim organizacijam združenega dela pa tistim skupnostim, ki morajo postati osnovni izvajalci obrambnih nalog. O politično-mobilizacijskem pomenu akcije nas prepriča zlasti množičnost sodelujočih. Tako so se v akcijo že vključili in bodo v njej sodelovali do konca sveti krajevnih skupnosti, delavski sveti organizacij združenega dela, odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, štabi za civilno zaščito in teritorialno obrambo, narodna zaščita, postaje milice in nekateri drugi organi. Poleg osnovnih celic družbenopolitičnih organizacij se je lotevajo tudi združenja borcev NOV, organizacije rezervnih vojaških starešin, Rdeči križ, gasilska društva, taborniške organizacije, planinska društva, strelske in lovske družine, odbori najrazličnejših organizacij za tehnično kulturo, telesnokulturna društva, društva prijateljev mladine, pionirske organizacije v šolah in drugi družbeni nosilci obrambnih priprav. Skratka, vsi, ki delujejo v bazi, se bodo lotili analiziranja stanja in uresničevanja programov. V prvem obdobju akcije bodo njeni udeleženci pregledali programe za uresničitev stališč raznih organov in družbenopolitičnih organizacij ter zakonskih predpisov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ob tem bodo določili prednostne naloge in izdelali program aktivnosti. V drugem obdobju bodo načrtovano dejavnost uskladili med seboj na osnovi predpostavk obrambnega načrta ter opredelili vprašanja, ki jih je treba preveriti s stališča širšega interesa. Takoj zatem se bodo lotili konkretnega dela s članstvom: predavanj, praktičnega urjenja in, usposabljanja ter vaj. Ob uresničevanju z akcijskim načrtom opredeljenih nalog pa bodo poskrbeli za tekoče obveščanje ljudi in kar najširše vključevanje občanov v vse aktivnosti. Svoj višek bo akcija imela konec septembra. Takrat bodo na vseh ravneh organiziranosti Socialistične zveze praktično izvedli načrtovane obrambne in samozaščitne naloge. V dveh dneh bomo preverjali dosežene uspehe pri obrambnih pripravah na obirtočju celotne Slovenije. S. Saje Brez žgočih problemov Jesenice — Referat za zadeve invalidov jn borcev NOV jeseniške občinske skupščine je pripravil poročilo o varstvu vojaških vojnih invalidov in udeležencev narodnoosvobodilne vojne, ki zajema problematiko v predlanskem in lanskem letu. To poročilo je sredi marca obravnaval izvršni svet in ga posredoval vsem zborom občinske skupščine v obravnavo. Družbenopolitični zbor je na svoji zadnji seji v razpravi o poročilu poudaril, da je sistem varstva vojaških vojnih invalidov in udeležencev narodnoosvobodilne vojne dober. Ob tem je tudi podprl stališča izvršnega sveta. Kot je le-ta ugotovil, daje poročilo celovit vpogled v problematiko socialnega varstva na tem področju, ki jo v jeseniški občini dokaj uspešno rešujejo. Sredstva za financiranje posameznih oblik varstva vojnih invalidov in borcev zagotavljata zvezni in republiški proračun, pomembno dopolnitev pa pomenijo tudi občnske priznavalnine, za katere občinska skupščina vsako leto zagotavlja potrebna sredstva glede na dogovorjeno politiko in merila o pospešenem reševanju socialno zdravstvenih problemov tako invalidov kot borcev. Prevelika organizacija Jeseni 1978 so se v krajevni skupnosti Planina-Cirče z referendumom odločili, da se zaradi izrednega povečanja števila prebivalstva na tem terenu razdele na dve krajevni skupnosti. 1. januarja so začeli delati po novem. Enake potrebe pa so se kazale tudi pri družbenopolitičnih organizacijah, zato so v petek zvečer člani zveze borcev obeh krajevnih skupnosti na redni letni skupščini sprejeli sklep o razdelitvi organizacij. J. P. Čeprav v poročilu ni zasledil odprtih problemov, izvršni svet zagotavlja, da si bo tudi v bodoče prizadeval za pospešeno reševanje vseh vprašanj s tega področja. Zato pa bo treba poskrbeti za tesnejšo povezavo med krajevnimi in občinsko organizacijo Zveze borcev ter upravnimi organi občinske skupščine. S. Saje Povezovanje daje uspehe Tržič — Sedaj, ko so neposredne vlitve v krajevno samoupravo in krajevne konference SZDL že nekaj časa mimo, je gotovo prav, da spregovorimo nekaj besed tudi o poteku priprav na volitve v občinsko konferenco SZDL. v katere so se dejavno vključile vse družbenopolitične organizacije, zbrane v frontni socialistični zvezi. Prav skupno dogovorjeni program je bil porok za uspeh minulih volitev kot tudi za dobro izpeljane priprave na volitve v občinsko konferenco. Hkrati so bile v vseh krajevnih konferencah SZDL, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, ki dajejo delegate v občinsko konferenco, organizirane tudi razprave o predlogih za dopolnitev posameznih dokumentov socialistične zveze. Dokumenti dosledno upoštevajo delegatski sistem odločanja, spreminja pa se število delegatskih mest za družbene organizacije in društva. Socialistična zveza namreč z njimi še vedno ni uspela vzpostaviti pravega stika, čeprav družbene organizacije in društva nastopajo kot nosilci nalog in povezovalci med interesnim vključevanjem posameznika s potrebami in hotenji razvoja družbe kot celote. Temu povezovanju bo v prihodnje še posebej posvečena skrb socialistične zveze. H. J Vsiljen program nekoristen Predsedstvo skupščine gorenjskih občin predlaga skupnosti slovenskih občin in medobčinskemu svetu SZDL za Gorenjsko, da ocenita položaj in problematiko medobčinskih skupnosti v skupščinskem sistemu Kranj - Dvaintrideset del in nalog obsega predlog programa dela skupščine gorenjskih občin in njenega predsedstva. Na četrtkovi seji predsedstva skupščine gorenjskih občin v Kranju so med obravnavo predloga programa ugotovili, da tako širok program ni nekoristen, saj je med množico nalog lažje izluščiti tiste, ki so pomembne za vso Gorenjsko in se odločiti za smeri delovanja medobčinskega skupščinskega organa. Seveda takšen program ne sme biti vsiljen, saj se rad sprevrže v formalizem in površinsko obravnavo problematike. Strokovna služba skupščine gorenjskih občin in v četrtek izbrana delovna skupina predsedstva bo zato predlog programa prečistila in ga predložila v obravnavo in sprejem predsedstvu in skupščini gorenjskih občin. Pri oblikovanju programa mora prevladovati skupni interes, sicer bo program vsiljen in kot takšen nekoristen. Prednjačiti morajo resnični gorenjski problemi ali problemi posamezne občine, pomembni tudi za ostale. Le-tako se bo mogoče odločiti za enotne načine reševanja in za vključevanje ugotovljenih skupnih interesov in problemov v programe občinskih skupščin, družbenopolitičnih organizacij ter drugih organizmov in ustanov. Pogoji za uresničevanje teh ciljev so enotnejši način planiranja in informiranja, obravnava podatkov po dogovorjeni metodologiji in sprotno dogovarjanje in usklajevanje. Takšno delo bo koristilo tudi medobčinskemu zborničnemu organu in nadomestilo nekakšen gorenjski strokovni, raziskovalni in analitični organ, za katerega ustanovitev so bile že dane nekatere pobude. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je na četrtkovi seji predlagalo opredelitev, kaj obravnavati na predsedstvu in kaj na skupščini ter kaj vključiti v dnevne rede skupščin občin. Prav tako je bila dana pobuda, da medobčinski skupščinski organ razpravlja o delu ustanov gorenjskega pomena, vendar se bo treba odločiti: ali pred zasedanji občinskih skupščin ali po njih. To je problematika metod dela, katerim posveča predsedstvo skupščine gorenjskih občin precejšnjo pozornost. Obnesli so se posebne delovne skupine predsedstva, sestanki predstavnikov skupščin, izvršnih svetov in strokovnih ter upravnih organov skupščin. S takimi oblikami dela kaže nadaljevati. Vendar se je predsedstvo skupščine gorenjskih občin vseeno odločilo predlagati skupnosti slovenskih občin in medobčinskemu svetu SZDL za Gorenjsko, da ocenita problematiko in položaj medobčinskih skupnosti v našem delegatskem skupščinskem sistemu. Načrtovanje dela in metod ter selekcija problemov za obravnavo bodo potem lažji. J. Košnjek JESENICE Jutri, .11. aprila, ob 16. uri se bodo sestali člani občinske konfe.. Zveze komunistov Slovenije z Jesenic. Na seji bodo razpravljali o nutku dokumentov, s katerimi so začrtane smeri družbene preobrazi* vzgoje in izobraževanja. Da bi bil pogovor kar najbolj ploden, je komo občinske konference ZK že vnaprej pripravil teze za razpravo. Z jutranjo sejo se bo torej vključila v javno razpravo o teh pomembnih dokumentih tudi občinska konferenca Zveze komunistov. Nosilci razpra ve, ki so jo v jeseniški občini ponekod že začeli, bodo namreč morali bi: na vseh ravneh prav komunisti. (S) KRANJ V četrtek, 5. aprila, je bila v Kranju 2. seja predsedstva skup*"*** gorenjskih občin, ki jo je vodil predsednik Franc Rogelj. Člani pred*"-* stva so se seznanili z uresničevanjem sklepov prve seje, na kateri je fc* govora o srednjeročnem programu PTT omrežja na Gorenjskem, o*-lovnem programu skupščine in metodah dela njenih organov W združevanju sredstev za nekatera pomembnejša športna tekmov*;* (Planica, lansko svetovno prvenstvo v motokrosu, svetovno prve*** v veslanju) na Gorenjskem. Delovne skupine predsedstva so priprt*""' za vsa področja obširnejša gradiva, o katerih je bilo govora na četrti'" vem zasedanju. RADOVLJICA Za ponedeljek, 9. aprila, je bila sklicana seja izvršnega skupščine občine Radovljica, na kateri so razpravljali o i** samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za lani* letnem finančnem načrtu združenih sredstev komunalne skupnos:-planu investicij komunalnih dejavnosti, o realizaciji proračur^ prihodkov in odhodkov od januarja do marca ter o nekaterih dni«? vprašanjih. Danes. K), aprila, bo ob 16.30 uri v prostorih občinsk«#» sindikalnega sveta Radovljica redna seja komisije za kulturo, na ka"*" bodo obravnavali uresničevanje kulturne akcije za prve tri meseo letos ter sprejeli okvirni program kulturne akcije za drugo tromesev* letos. . ...... Danes, K), aprila, ho ob 18. uri v prostorih občinskega sindikalne* sveta Radovljica seja organizacijsko-kadrovske komisije, na kat*" bodo evidentirali delegate v koordinacijski odbor za planiranje. v koordinacijski odbor za uveljavljanje družbenoekonomskih odrK"*"' v stanovanjskem gospodarstvu ter medobčinsko komisijo za druibee izobraževanje pri medobčinskem svetu Zveze sindikatov za Gorens* V četrtek, 12. aprila, bo ob 18. uri seja predsedstva občinsker sindikalnega sveta Radovljica. Na seji bodo obravnavali akcije zaključnih računih, program praznovanja ob 1. maju v Botua."* Bistrici, vsebino akcije Nič nas ne sme presenetiti, akcijski program"11 področje obrambe in družbene samozaščite ter nekatera d"""# vprašanja. D. S. SK. LOKA Na današnji seji izvršnega sveta, ki se je začela ob 7. <£ razpravljajo o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Rud** urana Zirovski vrh. manjšem odmiku od zazidalnega načrta Spored izobraževalne cone Skofja Loka in predlogu aneksa k družbene"* dogovoru o ukrepih za uresničevanje politike cen proizvodov m stori** letos. R TRŽIČ Občinska konferenca ZDL v Tržiču pripravlja v četrtek 12. apna. ob 18 uri javno razpravo o družbenoekonomskih odnosih v kraetijsov gozdarstvu in na vasi s poudarkom na oceni uresničevanja razvo* Sružbenoek«,nomskih odnosov v kmetijstvu in v sistem samoupravnega združenega dela, razpravljali pa bodo tud > ,re logih /a pospeševanje razvoja kmetijstva ui drulbenoekoMB* d so v n jem v nasledn jem srednjeročnem obdobju. IZZtr Pestra aktivnost Jesenice — Letošnje med na rod -■o leto otroka ima namen spodbuditi skrb za otroka v vseh okoljih, tako da ne bi bila le črka na papirju, anpak povod za stalno akcijo. Tudi »*ni*ka vzgojno varstvena organi-zarija. ki združuje vrtca Julka Pi-hmrik in Angelca Ocepek ter enoti HnAra in Podmežaklja s skupno »4 otroki in je sestavni del jeseni-4ep vzgojno izobraževalnega zavoda, se je vključila v uresničevanje mednarodnega leta otroka Na zboru pedagoških delavcev •mfi marca so namreč sprejeli pro-eram, katerega glavne naloge so andrtavitev dela organizacije jav-aorti. prav tako pa izboljšanje m po-pwtritev tega dela. Program je us-a*rirn v skrb za zdravje in dobro počni je otrok pa v uskladjevanje obojnega procesa med vzgojno var-*veno organizacijo in okoljem. Se-vrfa da ne bi ostali le pri načelnih •Mreritvah. so pripravili tudi vrsto ttrij in prireditev. Od ■» do 7 aprila bo v vseh enotah ■ oddelkih vzgojno varstvene orga iizacije z Jesenic potekal »Teden *iprtih vrat«. Ta akcija je namenjena v*m občanom, ki bi radi spoznali ,rWniziranost in vsebino dela te •nanizacije. . . , T Vzgojno izobraževalni zavod z Je-«aic je že doslej posvečal izjemno pozornost prometni vzgoji predšol-«& in osnovnošolskih otrok. Konec aprila pa bo vzgojno varstvena or-anizaoija pripravila tudi predava-aje o predšolskem otroku v prometu za starše Pred dnevom Osvobodilne fronte *bodo otroci srečali z borci in se z ■jimi pogovarjali o naši narodno- osvobodilni borbi. Pozdravili bodo tudi kurirčkovo pošto. Kot že nekaj let nazaj bodo v okviru meseca mladosti, od 21. do 27. maja, pripravili razstavo izdelkov otrok in akademijo za širšo javnost. Letos bodo imeli občasne razstave otroških risb tudi v delovnih organizacijah. Junija bodo posebno pozornost posvetili športni dejavnosti in izletom za otroke, čimveč vzgojnega dela pa bodo skušali prenesti v naravo. Tedaj bodo predvidoma končali tudi tekmovanje za športno značko prve stopnje. Novo šolsko leto bodo začeli z roditeljskimi sestanki, na katerih bodo spregovorili o predšolski vzgoji in dali poseben poudarek usklajevanju vzgojnih metod. Tudi oktober in teden otroka v njem ne bosta minila brez aktivnosti. Za predšolske otroke bodo pripravili prijeten spored, za starše pa predavanje »Zdrava hrana — več mleka«. Ob tem bodo v vrtcih nadaljevali z akcijo za kulturno po- strežbo oziroma samopotrežni način prehrane v srednjih in starejših skupinah. V praznovanje rojstnega dne republike bodo za otroke novembra vključili tudi ogled diafilmov o narodnoosvobodilni borbi. Letošnje leto bodo otroci sklenili s pestrim novoletnim sporedom. Poleg teh akcij imajo delavci vzgojno varstvene organizacije v načrtu še mnogo nalog. Pred začetkom novega šolskega leta se bodo s krajevnimi skupnostmi in društvi prijateljev mladine v jeseniški občini dogovorili za program dela z otroki, ki niso vključeni v organizirano varstvo. Pav tako načrtujejo povezavo z osnovnimi šolami. Ker se zavedajo pomena kvalitetne predšolske vzgoje, bodo sodelovali tudi pri razreševanju konkretnih težav. Le-teh ne manjka nikjer, še posebno pa jih tarejo v njvečji krajevni skupnosti jeseniške občine, na Plavžu, kjer primanjkuje igrišč in primernih prostorov za rekreacijo otrok. Rina Klinar Po obisku delo KRANJ — Delovna skupina centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je skoraj en teden obiskovala organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, krajevne in samoupravne interesne skupnosti kranjske občine in marsikatere pozitivne izkušnje ter pomanjkljivosti so postale po tem Premalo zanimanja za delo mladih Mladinci in mladinke Loških tovarn hladilnikov m Doznajo več mrtvila - Resno razmišljajo, zakaj ostale družbenopolitične organizacije ne ocenjujejo njihovega dela okolico tovarne, pripravili ver športnih in rekreativnih tekmovanj. Skorja Loka - V sredo 4. aprila U * mladinci in mladinke Loških tovarn hladilnikov iz Škofje Loke zbrali na redni letni konferenci m pregovorili o svojem delu, o bodočih nalogah in izvedli dopolnilne volit- \ladi v LTH so organizirani po temeljnih organizacijah in delo pe-ift osnovnih organizacij ZSMS združuje koordinacijski svet. leto dni m al organizirani Tako že se žahko pohvalijo z večjo delavnostjo. P*d tem je na področju mladinske U delovanja vladalo mrtvilo. Delo i -:,klo. ko so mlad. komunist, izdelali pravilnik in program delova-i na osnovi katerih so dobili materialna sredstva. Danes imajo za •bo već uspešnih akcij: očistil, so Uveljavljanje delegatskega sistema _ v Dovje-Mojstrana v začetku rar?.7e bili v Mojstran. razširjena *ja krajevne ^^^^ pe zveze Dovje-Mojstrana ■ianov konference so vključili so se v mladinske delovne akcije republiškega in zveznega značaja, sodelovali so v akciji Rdečega križa, organizirali so izlet /.a svoje člane. Dobro so sodelovali z občinsko konferenco ZSMS in se vključili v akcijo za najboljšo organizacijo in najboljšega delavca samoupravi Jalta V združenem delu. Letos ho pet mladincev na pobudo osnovne organizacije sprejetih v članstvo zveze komunistov. .... Ob tem. da so zadovoljni s svojim delom, pa jih moti. da druge družbenopolitične organizacije njihovega dela ne ocenjujejo. V LTH je kar tretjina mladih delavcev, zato bi moralo biti sodelovanje družbenopolitičnih organizacij tesno. Želeli so slišati mnenje n opravljenem delu. toda vabilu za konferenco sta se odzvala le predsednica zvez«' združenj borcev in sekretar osnovne organizacije zveze komunistov Viličarje Zato mladi razmišljajo, da bi sklicali problemsko konferenco. Mojca P i rman obisku jasnejše in bližje. Obisk je bil sklenjen z oceno članov delovne skupine, mislimi predsednika slovenskih komunistov Franceta Popita in sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravka Krvine. Iz široke in vsestranske problematike so v Kranju izluščili tista področja, ki terjajo takojšnje ukrepanje in ne dovoljujejo odlašanja. Gre za sedem tematsko zaokroženih področij, pomembnih za razvoj kranjske družbenopolitične skupnosti. Obisk predstavnikov centralnega komiteja in medobčinskega sveta ZKS je še posebej opozoril na dejavnost skupnosti za zaposlovanje, na problematiko vzdrževanja družbenih objektov, na vlogo Visoke šole za organizacijo dela, na organiziranost zdravstvene službe, na povezovanje bančništva z gospodarstvom, na razvoj računalništva in na povezovanje združenega dela, kjer že velja dohodkovna soodvisnost. Pogovori o teh problemih bodo že aprila, maja in junija, odgovorni za pripravo gradiv pa so skupnost za zaposlovanje, kadrovska služba občinske skupščine, izvršni svet, interesne skupnosti, posamezne organizacije Zveze komunistov, medobčinski svet ZKS in organi občinske konference. Razen tega pa so bile sprejete pobude za obravnave še nekaterih drugih področij: tekstilne industrije, velikih investicij v Savi in Iskri, stanovanjskega gospodarstva, delitve sredstev za osebne dohodke, oskrbe prebivalstva, vzgoje in izobraževanja, uresničevanja zakona o združenem delu in organizacijske ter kadrovske krepitve Zveze komunistov. Marsikaj od tega je že v letošnjih programih skupščine, konference ZK, komiteja in družbenopolitičnih organizacij. J. Košnjek bili Polen na seji 'Kinov komici«--- . t \.r.A navzoči tudi predstavnik, sve ta kra ,.i____družbenopolitK ni n ievne skupnosti, družbenopo i* drug.hPorganizacij ter *JjJJ ih interesnih skupnosti, so najprej v Celovit pregled dela inšpektorjev fžmoupra vni Cdeleženci seje celoti kandidatov ele- užbenopolitičnega zbora re S^STup^ne. V nadaljevanju ** so osrednjo pozornost namen Oženim rezultatom na področju £5JaXnia delegatskega sistema skupnosti. Iz poročil krajevni ^mkl,v delegac,J - P~ PBTSS3S. dTje delegatsko JS?„" vedno srečujejo z zace.-konference Socialisti« Jesenice - Na zadnjih sejah /borov jeseniške občinske skupščine so delegati poleg ostalega obravnavali tudi poročilo o delu inšpekcijskih služb v lanskem letu. Gre za pregled dela tržne, sanitarne, urbanistične, gradbene, požarnovarnost kmetijske inšpekcije, ki delu-odseku za inšpekcijske službe ki občinski skupščini, pa k«-, gozdarske in inšpekcije ne in jejo v pri jeseni« veterina rs drugim akcijske z zako- Utl koncuj^J- • j h krajevne iSSaSJUS zveze l)ov-* Mojstrana , naslednjih mesecih. t»h nalog bo slonelo ^ničevanje teb „. ^ b predvsem naže Ha M . teh ie začetih a •>h« Doudariti, da se bo tem pa je ireba P Sociali-Mti krajevna kontere^ ^ *čne zveze ™oralae* vanje odprtih jvUjučevat. v de,a „, jPfffPJ Ur«ianov še zlasti gospo SeTa kinJaturističnega razvoja kraja. dela, ki so organizirane, na mecion činski ravni. K,,t v poročilu med poudarjajo, so občinske inšp službe organizirane v skladu nom, vendar pa s«' vse bolj kažejo potrebe po ustanovitvi nekaterih skupnih inšpekcij na medobčinski ravni Tako bo treba organizirati, na primer, vodnogospodarsko in urbanistično inšpekcijo, katerih naloge in opravila ta čas ne izpolnjuj« pa prometno inspekcijo stemizirana. Nadalje poročilo navaja, da ji lanskoletno delo Inspekcijskih služb temeljilo predvsem na skupnem sodelovanju vseh inšpektorjev je v več akcijah na terenu ki nihče s«' ni sida Tak< sodelo- vala l udi inšpekcija oddelka za davčno upravo pri občinski skupščini, prav tako pa jeseniška postaja milice in uprava javne varnosti. Pri svojem delu so se inšpekcijske službe nenehno povezovale tudi z organi samoupravne delvske kontrole in vodstvi delovnih organizacij ter potrošniškimi sveti v krajevnih skupnostih, čeprav zlasti slednji še ne odigravajo svoje vloge v celoti. Delegati družbenopolitičnega zbora so v razpravi med drugim opozorili, da si morajo občinski upravni organi in izvršni svet še nadalje prizadevati za ustrezno organiziranost inšpekcijskih služb na vseh področjih dela. Pri tem je treba nadaljevati sodelovanje z drugimi gorenjskimi občinami, občinske inšpekcijske službe pa morajo svoj program akcij usklajevati z upravnimi organi in skupaj z njimi odpravljati razloge za kršenje zakonov. Slednja stališča sta potrdila tudi druge dva zbora, delegati vseh zborov pa so poročilo o delu inšpekcijskih služb v celoti sprejeli. S. Saje /d ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Poslovna enota Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za gospodarske zadeve, delovna razmerja in družbeni standard naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. referenta za funkcionalno knjigovodstvo 2. referenta urejevalca Delo se združuje za nedoločen čas Pod 1 dokončana ekonomska srednja šola ali upravno-administrativna šola, gimnazija* z maturo, ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, Pod 2 dokončana ekonomska srednja šola ali upravno-administrativna šola štiriletna, gimnazija z maturo, ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, poslovna enota Kranj, služba splošnih poslov, Prešernova 6 do 26 aprila 1979 Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi Obravnava zaključnih računov Uspešna politična akcija Jesenice — Akcija za obravnavo in sprejem zaključnih računov, ki so se je v jeseniški občini lotili z vso zavzetostjo in aktivnim sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij, je bila uspešna. Pokazala je, kaj je moč doseči z usklajenim delom. Razprave namreč niso bile omejene le na obravnavanje številk, ampak so delavci predlagali tudi ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in podobno. Politično aktivnost so strokovno usmerjali služba družbenega knjigovodstva, izvršni svet občinske skupščine ter družbeni pravobranilec samoupravljanja, v organizacijah združenega dela pa samoupravni in poslovodni organi, ob najširšem sodelovanju delavcev. Od skupno 112 sindikalnih organizacij v občini so se v akcijo vključile 103 osnovne organizacije. Le-te so pripravile obravnavo poslovnih poročil o lanskoletnem gospodarjenju v glavnem v predvidenem roku. Vendar pa so tudi v drugih osmih osnovnih organizacijah, kjer zaradi proračunskega načina financiranja lahko vplivajo le na porabo sredstev, razpravljali o svojem gospodarjenju. O razpravah je moč zapisati, da so bile v več delovnih sredinah zelo pestre, v nekaterih dokaj formalne, ponekod pa jih skoraj ni bilo. Med najbolj pestrimi in učinkovitimi so bile razprave v temeljnih organi zacijah jeseniške železarne Remont ne delavnice, Hladna valjarna Beh in Vzdrževanje po temeljni orga nizaciji Iskre na Blejski Dobravi ir temeljni organizaciji Medkrajevn promet Viatorja z Jesenic. Skoraj povsod so delavci analizi rali porabo sredstev iz sklada skupn« porabe, pri čemer so ugotavljali, kj< in koliko bi se dalo prihraniti izredno pozornost so namenili iska nju notranjih rezerv, hitrejšem, uveljavljanju dohodkovnih odnoso' pa tudi odnosov med dobavitelji ii kupci, varčevanju materiala, po večanju inventivne dejavnosti, pc trebi po uresničevanju družbeneg. dogovora o kadrovski politiki in izo stankom z dela ter delovni disciplini Vrsto pripomb so imeli tudi n; račun premale odgovornosti delav cev, ki jo bo treba izboljšati, p čeprav s pomočjo kazni. V več organizacijah združeneg. dela so ob razpravi o zaključni) računih začeli misliti tudi na pr h od nje srednjeročno obdobje. Pc nekod so že imenovali strokovn skupine za pripravo ustreznih plan skih dokumentov. Skoraj povsod p so sklenili, da bodo odslej rezultat gospodarjenja preverjali vsake ti mesece in spremljali tudi uresniče vanje akcijskih programov za od pravo ugotovljenih slabosti. R. K. Na vrsti je vsebina Zaradi vrste vsebinskih napak v samoupravni sporazumih že prihaja do nezadovoljstva v pose meznih TOZD — Družbeni pravobranilec same upravljanja dal že vrsto pobud - Najslabše n področju planiranja Kranj — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kranj ugotavlja, da marsikje še niso uskladili svojih samoupravnih splošnih aktov z določili zakona o združenem delu, čeprav je bil končni rok lanski december. Ponekod so toliko časa odlašali, da marsikateri akti še čakajo na sprejem, njihova vsebina pa še vedno ni usklajena. Najslabše je pri planiranju. Druž-beni pravobranilec samoupravljanja je posredoval vrsto pobud. Delati je treba resno, saj kdor ne bo imel planov za letošnje in prihodnje leto, je zanj iluzorno misliti, da bo sposoben pripraviti plan za naslednje srednjeročno obdobje. Da niso sprejeli še vseh aktov, je pri manjših organizacijah krivo pomanjkanje ljudi, ki bi jih bili sposobni pripraviti in so zato čakali na »modele«. Delo je vse preveč ležalo le na poslovodnih organih, premalo so iskali pomoč pri občinski komisiji. Eden izmed glavnih vzrokov pa je v neaktivnosti družbenopolitičnih organizacij v posameznih kolektivih. Dogajalo se je celo, da so neki tere delovne organizacije sam« upravne akte o delitvi osebni dohodkov sprejemale namesto referendumom, kar na delavski svetih. In kjer ni dobre vsebin v samoupravnih aktih, bo nujn prihajalo do sporov. Tudi tu b slej ali prej sledila pobuda drui benega pravobranilca. Ugotovili so precej na pa I marsikje niso izhajali iz srednje ročnega plana TOZD, premalo s vložili v poslovni sklad, skor nikjer niso govorili o izjemne dohodku, premalo so opredeli sredstva rezerv, niso se temeljil pogovorili in opredelili do sol darnostne odgovornosti me TOZD, odnosi med TOZD i skupnimi službami so še vedn proračunski. Merila za izraču osebnih dohodkov so v aktih 8 vedno osebne ocene, ne pa mer la, ki bi upoštevala resnični d« lovni prispevek. Zato ostaja ob samoupravni splošnih aktih še vrsta pomeml nih nalog in dela, kajti do zd smo jih sprejemali preveč fo malno. D. D. Kranjske pobude še preskromne Nadaljevanje s 1. strani Hotel Creina dobro obiskan Lanskoletni turistični boom, ki je zajel vso Jugoslavijo, tudi kranjskega mestnega hotela B kategorije - CREINE. ni obšel. Od leta 1970, ko je bil hotel zgrajen in odprt, prvič beležijo tako polno zasedenost hotela. Lani se je namreč v njem izmenjalo 26.093 gostov, zabeležili pa so 43.410 prenočitev; 26.939 prenočitev so imeli domači gostje, 16.471 pa tuji. Poprečni bivalni čas znaša 1,6 dneva, kar pomeni, da je to prehodni hotel. Zasedenost 79,2 odstotka, ki jo je lani dosegla CREINA, pa je za mestni hotel idealna. Za primerjavo naj povemo, da je bila v letu 1977 zasedenost 62,8 odstotka, leta 1976 pa le 56,3 odstotka. Pozna se tudi pri finančnem prikazu poslovanja: celotni prihodek je v primerjavi z letom 1977 porastel za 27 odstotkov, glede na plan pa za 13 odstotkov. Cisti dohodek imajo pa za 29 odstotkov višji kot leto poprej. Pa ne samo turistično leto, tudi prizadevanje delavcev hotela, ki vztrajno obdelujejo domače in tuje turistične tržišče, je doprineslo k dobrim rezultatom. Vrsto komercialnih akcij so pripravili in uresničili ter spet pridobili zaupanje gostov. Od tujcev prihaja sem največ Nemcev, Holandcev, Avstrijcev in Italijanov, od domačih gostov pa Zaščita Jadrana Jutri se bo na Hvaru začela Druga konferenca o zaščiti Jadrana, ki bo pod pokroviteljstvom zveznega izvršnega sveta trajala tri dni. Glavni organizator je svet za zaščito in napredek človekovega okolja in prostorskega urejanja pri republiški konferenci SZDL Hrvatske. Udeleženci bodo na osnovi referatov razpravljali o uresničevanju zaključkov prve konference, kako smo med ;>bema konferencama reševali probleme onesnaževanja jadranskega prostora, hkrati pa naj bi dali spodbudo za izboljšanje zaščite in upravljanja z okoljem s ciljem, da bo nadaljnji urbani, industrijski in tu-istični razvoj jadranskega prostora 'im bolj usklajen. največ poslovni ljudje, ki prihajajo po svojih opravkih v kranjski industrijski bazen, avioprevozniki, ki so že kar stalni gostje hotela, nemalokrat pa rešujejo tudi goste, ki prihajajo v prezasedeno Ljubljano. 200 postelj je v CREINI. Prav velika prehodnost gostov je kriva, da je hotel že potreben večjih adaptacij, za katere pa bodo morali iskati pomoč v kreditih in boljši dohodkovni povezanosti znotraj delovne organizacije, dogovarjali se bodo pa tudi za sovlaganja drugih organizacij združenega dela. Negativno poslovanje preteklih let in visoke obveznosti iz kreditov jih namreč zavirajo, da bi se večjih investicij lahko lotevali sami. D. Dolenc Gospodarstvo zaostaja Radovljica - V občini že nekaj časa ugotavljajo, da v primerjavi z gorenjskim ali slovenskim gospodarstvom radovljiško gospodarstvo zaostaja. Družbeni proizvod je na Gorenjskem lani porasel za 28 odstotkov ob 2,6-odstotni poprečni zaposlenosti, v občini Radovljica pa za 22 odstotkov ob 2,2-odstotni poprečni zaposlenosti. Samo na področju zunanje trgovine dosega radovljiško gospodarstvo boljše rezultate, saj je poleg tržiškega gospodarstva edino na Gorenjskem, ki več izvaža kot pa uvaža. Vzroki za zaostajanje so med drugim tudi v tem, da so bile izvozne cene nižje, izvažale pa so predvsem večje delovne organizacije. Vendar pa bodo morali v občini temeljito spregovoriti o strukturi gospodarstva ter o tistih vejah industrije, ki naj bi imela v prihodnje prednost. V prihodnjem srednjeročnem obdobju se bodo morali usmerjati v kvalitetnejšo proizvodnjo in predelavo, da bi dosegli ugodnejše rezultate. Upoštevali naj bi predvsem tiste prednosti gospodarstva in občine, ki bi prinašale večje gospodarske učinke. D. S. »Menimo, da smo dovolj povedali in da se bomo na prihodnjih srečanjih lahko konkretneje pogovarjali. Dobili smo koristne napotke. Sami ali skupno bomo probleme lažje reševali,« je dejal v petek zvečer na Jezerskem ob zaključku obiska delegacije izvršnega sveta predsednik kranjskega izvršnega sveta Drago Štefe. Opozoriti velja na nekatere ugotovitve in napotila. Kranj je družbenoekonomski položaj v Sloveniji po večletni stagnaciji spet utrdil, zametki prihodnjega srednjeročnega plana, dolgoročnega planiranja in analiza lanskega gospodarjenja pa obetajo nadaljni vzpon. Vsi potenciali, tako materialni, proizvodni, človeški znanstveni, še niso izkoriščeni. Se vedno je zakoreninjena prevelika zaprtost, čeprav jugoslovanska družbena skupnost pričakuje pobud Kranja, njegovega znanja in tehnologije, na osnovi obostranske-ga interesa in dohodka. Stvari se same po sebi ne menjajo. Družbena skupnost bo vedno podpirala plane za preosnovo gospodarstva, kar je za Kranj še posebno pomembno, kar pa ne pomeni likvidacije tistih panog ali organizacij, ki dajejo dobre rezultate. Dohodkovni odnosi in povezovanje na teh osnovah so res širok pojem, vendar so zaradi tega tudi možnosti večje. Gre za povezovanje kranjskega gospodarstva z drugimi republikami in tujino, za vlaganja in izvoz tehnologije v surovinsko bogata področja in za organiziranejši nastop na svetovnem trgu. Kranj veliko uvaža, deviznih sredstev pa vedno ni dovolj, zato je takšna usmeritev nujna, čeprav uvoza popolnoma odstraniti nikdar ne bo mogoče. Takšni usmeritvi primerna naj bo kadrovska politika. Prepogosto še vedno raje na novo zaposlujemo kot pa vlagamo v mo-moderne stroje. Premalo je usmerjanja v tehnične poklice in preveč je zanašanja na izobraževanje ob delu, ki večkrat po končani šoli potegne delavca od produktivnega na neproduktivno delovno mesto. Oblikovanje sistema usmerjenega izobraževanja ni le šolska temveč družbena reforma in Kranj mora v njem najti sebe in bogatiti sedanjo nezadovoljivo kadrovsko sestavo. Med pogovori delegacije izvršnega sveta v Kranju so deževala opozorila zaradi premajhnega vlaganja v komunalno infrastrukturo in na zaostanek na tem področju, na zože-vanje kmetijskega prostora, na staranje kmečkega prebivalstva in na neakumulativnost panoge. Kranjsko in gorenjsko kmetijstvo mora s predelavo in živilstvom preseči lokalne meje, racionalizirati proizvodnjo, vlagati doma ali drugje, kjer je ekonomsko opravičljivo in si tem zagotavljati trg, surovinsko osnovo in tudi hrano za naraščajoče prebivalstvo. Razviti družba potrebuje razvito kmetijstvo. Sedanja stopnja razvoja • kranjski občini še ni zadovoljiva. Vendar bo moralo tudi zdruken« delo odvajati sredstva za dvig kmetijstva, za investicije in hrano, ta zemljiške procese in za ohranite« hribovskega kmeta zaradi najrazličnejših razlogov. Preveč je še traafe-cionalnosti in bojazni za zemlje, radi pa smo tudi počasni in -neenotni, kadar gre za izkoriščanje že odobrenih sredstev. Skupna pac turizma, kmetijstva, gozdarstva n industrije bo nujna pri ohranjevanju gorskih in obmejnih kraje« koder ljudje še vedno bežijo, n njimi pa ostaja vsestransko Škodljiva vrzel, katere posledice nok-mo vsi. J. Ko&ajek Nevarno samozadovoljstvo Lanski gospodarski rezultati v kranjski občini so marsikoga presenetili, vendar so področja slabšega in nekvalitetnega gospodarjenja še tako močna, da je samozadovoljstvo odveč Ne kaže nadrobno ponavljati da je bila lanska industrijska proizvodnja najvišja v vseh po vojnik letih, da je zanjo še posebno aa domačem trgu vladalo veliko zajemanje, da so osebni dohodki naraščali zmerno in vse oblike porabe počasneje od rasti družbenega proizvoda in da je združenemu delu n reprodukcijo ostalo veliko več denarja kot leta 1977. Na te številke k odstotke je treba biti ponosen, vendar ne samozadovoljen, kar * utegne hitro maščevati. Za takšno opozorilo, nekajkrat ponovljeno ob sedanjih occaak lanskega gospodarjenja tako v idru-ženem delu kot v družbenih dejavnostih, je dovolj razlogov. Primer java z letom 1977 ni najprimernejša saj so bili takratni gospodafsk rezultati veliko slabši in so zato odstotki povečanj leta 1978 tolik*1 i i . i , .if večJ' Sv°Je Je odigrala inflacha Kmatu se bodo na skupnem zasedanju spet zbrali ugodna poslovna politika bank ir predsedniki izvršnih svetov gorenjskih občinskih ^^«»1™ iSt* Skupščin in predstavniki izvršnega SVeta mesta grešajo kvalitetne dejavnike razvo- Ljubljane - Skupna želja po hitrejši gradnji cest- &$g$^*S$ft£L+ nega omrežja Kranj — Kranjčani so na najrazličnejših organih družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij kakor tudi med zadnjim obiskom delegacije republiškega izvršnega sveta s predsednikom dr. Antonom Vratušo na čelu v kranjski občini ocenili lansko gospodarjenje. Leto 1978 je bilo deležno strožje poglobljene ocene tudi zaradi tega, ker se je uresničevanje srednjeročnega plana prevesilo v drugo polovico in je že mogoče sklepati, kaj je bilo doslej dobrega in kaj slabega, kar lahko skali končni rezultat sedanjega srednjeročnega obdobja. Gorenjski problemi so tudi ljubljanski Kranj — Konec februarja so se na Bledu sešli predstavniki družbenopolitičnega življenja Gorenjske in Ljubljane. Skupni problemi in želja po sosedskem sodelovanju je botrovala srečanju, ki ne bo ostalo brez rezultatov. Predlagani so bili številni pogovori o problematiki ozkega gospodarskega pomena in nalogah široke družbene pomembnosti. Zastopniki mesta Ljubljana so menili, da bi kazalo skupno spregovoriti o zaščiti tekočih voda, o SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Spisi o poklicni odločitvi Oktobra lani sta Zavod za šolstvo in skupnost za zaposlovanje v Kranju razpisala natečaj za najboljše spise. Namen natečaja je bil spodbuditi učence, k razmišljanju o poklicni odločitvi. Za likovne izdelke so bile predlagane teme: »Kaj dala moj oče, Kaj dela moja mati, Neutrudni gradbeniki, Spretne roke mojstrov«. Odziv je bil dober. Ker bo te izdelke ocenila posebna komisija, bomo o rezultatih pisali kasneje. Spise pa so učenci gorenjskih šol pisali na naslednje teme: »Poklic, ki ga ne bi nikdar izbral. Starši mi pripovedujejo o poklicih, Poznam tri sošolce: prvi gre v poklicno, drugi v tehnično in tretji v gimnazijo.« Zadnja tema je bila namenjena le učencem sedmih in osmih razredov, medtem ko so ostale tri pisali tudi učenci petega in šestega razreda. Sodeloval je lahko vsak, kdor je želel, kajti spise so pisali učenci doma. Rezultat natečaja je bil zadovoljiv. Komisija je prejela 272 spisov iz štirinajstih šol. Se pravi, da se je natečaja udeležila dobra polovica gorenjskih osnovnih šol. Število posameznih šol pa je bilo zelo različno: od štirih do oseminšestdesetih. Nekateri učenci niso pisali o predvidenih temah, ampak so opisovali poklice staršev, sorodnikov, drugi pa so svoja razmišljanja naslovili takole: »Težka odločitev, Moj poklic in moje želje. Razmišljanje o bodočem poklicu. Pred poklicno odlo- čitvijo« in podobno. Največ spisov je bilo na temo »Poklic, ki ga ne bi nikoli opravljal«. Razgrnili bi lahko celo paleto najrazličnejših poklicev, ki mladine iz takšnih ali drugačnih razlogov ne privlačijo. Največkrat omenjajo poklic zdravnika, ker si vsak peti tega poklica ne bi nikdar izbral. Ne le, da se jim zdi delo zdravnika zelo težko in izredno odgovorno, večino najbolj odbija pogosto soočanje s smrtjo oziroma človekova nemoč v boju s to nujnostjo. Na drugem mestu je rudarski poklic, ki odbija zaradi neugodnih delovnih pogojev ter nenehne nevarnosti, kateri so izpostavljeni rudarji. Sledi učiteljski poklic. Vse kaže, da so s slabostmi tega poklica učenci vsak dan seznanjeni, zlasti pa ocenjujejo poklic kot nehvaležen zaradi nediscipliniranosti in neposlušnosti mladih. Prav tako nista privlačna poklic mesarja in miličnika. Prvi je predstavljen kot grob poklic, enako pa je tudi pri drugem treba imeti posebne lastnosti za boj proti kriminalu. Poleg tega se zdi mladini poklic miličnika tudi življenjsko nevaren. Nepriljubljeni so še poklici kot so dimnikar, frizer, cestar, smetar, pometač in podobni. Seveda so razmišljanja o poklicih zelo različna. Posebnost spisov pa je tudi v tem, da so pri učencih nižjih razredov (5. in 6. razredi) opisi posameznih poklicev površni in okvirni ter. da iz vseh spisov veje tolažba, češ dve leti imam časa, da si bom našel ustrezno poklicno pot. Obratno pa se resnosti izbire poklica veliko bolj zavedajo učenci sedmih in osmih razredov. Tudi informiranost o poklicih je v osmih razredih veliko boljša, tako da nekateri že zelo zrelo razmišljajo o nadaljnji poklicni poti in tudi zaposlitvi. Zanimivo je tudi, da so mladinci, ki skušajo analizirati značaj svojih sošolcev ter usklajevati lastnosti značaja s posebnostmi v poklicih. So zelo kritični v presoji osebnostnih lastnosti, zlasti tistih, ki jim je skupni imenovalec egoizem. Veliko so učenci pisali na temo »Starši so mi pripovedovali o poklicih.« Poleg opisovanja poklicev staršev in njihovih pripovedi, veje iz spisov močan vpliv, ki ga imajo starši na otroke v tem obdobju, predvsem pa vrsta predsodkov, ki se nanašajo na odnos do fizičnega dela, prisiljevanje otrok, da se odločajo po željah staršev in podobno. A. Robič urejanju in ohranjevanju Sorskega polja, o razvoju Brnika in okolice ter razvoju gorenjskega in ljubljanskega cestnega omrežja. Zastopniki Gorenjske pa so menili, da bi kazalo skupno spregovoriti še o proble-matiki gorenjske lesne industrije in njenem povezovanju z Ljubljano, o usmerjenem izobraževanju in povezavi z ljubljanskimi visokošolskimi zavodi, o Iskrinem programu računalništva, o skupnem snovanju prihodnjih srednjeročnih in prostorskih planov ter sodelovanju s Slovenci na Koroškem, o prohlema-tiki vikendov, o industrijskih obratih na Gorenjskem, katerih sedež je v Ljubljani, o organiziranosti medobčinskih gospodarskih zbornic, agroživilstvu. turizmu. jeseniški Železarni in Združenem podjetju Iskra ter sodelovanju med ljubljanskim in Gorenjskim sejmom. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin meni. da z dogovori z Ljubljano ne kaže odlašati temveč dogovorjeno pospešeno uresničevati. O tem bo govora na sejah izvršnih svetov gorenjskih občin, kmalu pa se bodo sešli tia skupno srečanje gorenjski predsedniki izvršnih svetov in izvršnih svetov Ljubljane. Se posebej je treba izpostaviti problematiko cestnega omrežja. J. Košnjek ranjajo tudi v industriji, katere de bo moral najti načine prestnis ranja. Pri usmeritvi na zunanje tre* je premalo dolgoročnosti, povezanosti in organiziranosti, kar k k posebno pomembno zaradi zapiranja in zoževanja zunanjih, še poseka« zahodnih tržišč. Zaradi predel nega značaja kranjske indu* načrte za združevanje dela in srec stev na dohodkovnih osnovah V primerjavi z letom 1977 so lani » kranjski občini več investirali, vendar ne toliko, kot so planiran Manjka preverjanja učinkovita investicij, srečamo pa tudi primere prekomernega vlaganja, zaradi česa: so anuitete vedno večje breme k leglo nestabilizacijskega obnašanja. Tudi inflacija sili večkrat združen« delo v prekomerno in predvsen negospodarno investiranje. Čeprav stopnja vlaganj v primerjavi z dna* benim proizvodom v kranjski obč»; ni najboljša. J-Košnjek Na razstavnem prostoru kranjskega Merkurja je ^^J^^SZ vladala velika gneča. Za U0 dinarjev je bilo mogoče aoom *Uogmm najrazličnejših ključev. - Foto: 1.1 errtan TtKK. 10. APRILA 1979 5.STRAN izmenjava gledaliških gostovanj Mesto bratstva in enotnosti mladih Mariborčani z Desetim hrntnm. v K™nu, ^_____________... ........ .... HLLUUUi Mariborčani z Desetim bratom v Kranju, Kranj čani s Samomorilcem v Mariboru k*rti bratSNG Drame iz Maribora bo gostoval v Prešernovem gledališču v Krtek ob 19.30. V letošnji sezoni je Prešrnovo dedališče iz Kranja navezalo delov-* stike z Dramo SNG iz Maribora, h bi z izmenjavo predstav obogatili z^dališki trenutek v obeh hišah. Tako je pretekli teden kranjski dedališki ansambel uspešno gostoti z Erdmanovim Samomorilcem v Priboru, v četrtek, 12. aprila, ob 9-30 pa se bodo Kranjčanom pred-**riK mariborski igralci z Jurčiče-Desetim bratom. Poznano Ijud-io igro je dramatiziral Andrej In-j*H.ki je popestrena s songi Milana ^•fta. Ob režiserju Zvonetu Šedl-^oerju. scenografu Niku Matulu, *°tntnografinji Anji Dolenc, dramaturgu Aleksandru Zornu, lekto-*i Nadi Sumi, skladatelju Borutu ~<*jaku se bodo v številnih vlogah te znamenite slovenske ljudske igre predstavili skoraj vsi igralci mariborskega gledališča. Kranjski gledališki obiskovalec ima skozi celotno sezono priložnost, da predvsem z gostujočimi gledališči (Teden slovenske drame) spozna domala celotno podobo slovenskega gledališkega ustvarjanja. Taka in podobna gledališka gostovanja in izmenjave seveda omogočajo dodatno gledališko informacijo, kranjskemu nepoklicnemu igralskemu ansamblu pa pomeni to izjemno priznan je. V Prešernovem gledališču za naslednjo sezono načrtujejo tudi nekaj gostovanj iz drugih jugoslovanskih republik (v letošnji sezoni sta bili dve), tako da bi bila gledališka informacija še pestrejša. M i Škofja Loka bo od 8. do 10. junija mesto bratstva in enotnosti mladih. Tako je namreč geslo dvanajste Male Groharjeve slikarske kolonije, ki se bo iz Smederevske Palanke letos spet preselila na naša tla. Letošnja tema kolonije, katere pokroviteljica je skupščina občine Škofja Loka, je likovna in fotografska upodobitev kulturnozgodovinskih zanimivosti mesta in okolice ter utrip življenja in dela občanov. Namen kolonije je enak kot prejšnja leta, to je srečanje in spoznavanje med mladimi likovniki, torej tudi krepitev prijateljstva in bratskih vezi, ter vključevanje pionirjev v jugoslovanske pionirske igre Narava-lepota-zdravje in v Novo v kinu Crazy Horse Letošnje dvanajste Male Groharjeve slikarske kolonije v Škof ji Loki se bodo razen osnovnošolcev - likovnikov in fotoamaterjev - udeležili tudi gimnazijci pedagoške smeri praznovanje 60. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ. Sta pa tudi dve zanimivi novosti; po dvanajstih letih se namreč v kolonijo spet vključujejo pionirji fotoamaterji. Ker pa likovna in fotoamaterska dejavnost zavzemata pomembno mesto v šolskih svobodnih dejavnostih, se bodo letošnje kolonije prvič lahko udeležili tudi gimnazijci pedagoške smeri, bodoči učitelji. V Škof j i Loki junija torej pričakujejo okrog 400 do 450 učencev iz vse domovine. Največ jih bo seveda iz Slovenije, saj se z območja Zavoda za šolstvo, organizacijskih enot Ljubljana- Center in Kranj, lahko prijavi neomejeno število učencev — likovnikov in fotoamaterjev, od drugod pa največ trije likovniki in fotoamater. Za osanov-nošolce velja, da morajo biti učenci najmanj petega razreda. Ob zaključku Male Groharjeve slikarske kolonije bodo vsa likovna dela razstavljena v galeriji na Loškem gradu, fotoamaterske izdelke pa si bomo lahko ogledali ob koncu šolskega leta. Francoski film o slovitem nočnem lokalu Crazy H (trse je narejen kot slaba reklama. Skoraj ves film sestavljajo točke nočnega programa, le malo je vmes drugih kadrov. Zgodba o nor/-narju, ki želi napisati članek o tem lokalu, je prisiljena in sploh nima življenjske energije. Je eno-plastna, kakršne v naših kinematografih že dolgo nismo videli. Kaže nam te lepo stran, čeprav vemo, da ima vsaka stvar dva obraza; v tem filmu drugega nismo videli. Tudi konec je umetno podaljševan, saj bi se film lahko že trikrat prej končal pa bi bilo vse v redu. B. Grl j Celovito o tržiški amaterski kulturi Šolske knjižnice zapostavljene ***** y gorenjskih.srednjih^ ^ta-jta^ polniti uakup novih knjig. Razen redkih iz-J^n seveda. Ce se ne bomo zbudili nam ne bo pomagal nihče, so ^to sklenili člani komisije za šolske jjBJiŽBJce, ki v okviru društva bibliotekarjev Gorenjske in s pomočjo za- za šolstvo zahtevajo primeren *atus zase in za šolske knjižnice. Zlasti zapostavljene so knjižnice v ■*dnjih šolah. Kjer sploh so. Odbijene so v najmanjši in najtemnej-*kot, knjižničar je ponavadi učitelj ••"enakega jezika, ki se dodatnemu •toaeveda ne more posvetiti v takš-"JBieri kot bi bilo treba. Le nekoliko •^je je v osnovnošolskih knjižnicah, kprav tudi te kadrovsko šepajo. Za-da bi morala biti šolska knjižna živa, da bi morala rezen izpo-¥># knjig dajati še najrazličnejše iz- valne ure, literarne uganke, ^tttave, srečanja z literati, še ni P'odria. Niti denarja za nakup no- njig v večini primerov ni. •'■"jižni fond je v poprečju precej za- mere različne od šole do šole. Ponekod za nove knjige namenjajo le po 3000 dinarjev, drugje tudi 60.000 dinarjev na leto; ponekod imajo vsega skupaj le 3000 knjig, v največjih knjižnicah pa tudi do 11.000. Prav zato bi moral biti status šolskih knjižnic in knjižničarjev enotno urejen v vsej republiki. Pričakujejo, da bo skupno prizadevanje počasi obrodilo in da bodo izobraževalne skupnosti namenjale več denarja za te namene. Na sestanku aktiva osnovnošolskih knjižničarjev zadnjo sredo v Kranju so se dogovorili tudi za program dela; ta vsebuje predvsem strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev, strokovno delo v knjižnicah, pri čemer jim močno pomaga Osrednja knjižnica iz Kranja, in uvajanje različnih oblik pedagoškega dela v knjižnicah. Kaže torej, da bodo osnovnošolske knjižnice počasi le dosegle svoj cilj, medtem ko se bo moral aktiv srednješolskih knjižničarjev, ki ga letos ustanavljajo, z začetnimi koraki šele spoprijeti. H. Jelovčan KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA SKOr JA LOKA V sredo, 11. aprila, ob 18. uri bo Janez Ahačič vodil predavanje z diapozitivi o Mehiki. V četrtek, 12. aprila, ob 17. uri bo Edi Sever najmlajšim pripovedoval likovno pravljico, otroci pa bodo risali po njenem motivu. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Razstava članov likovne skupine pri ZKO Škofja Loka je podaljša-zaradi izrednega zanimanja do 12. aprila 1979. V petek, 13. aprila, bo otvoritev samostojne razstave del akademskega slikarja HERMANA GVARDJANOICA (v galeriji loškega padu). rv, 99 aDrila so v steoriščni dvorani mestne hiše v Kranju na ogled &,f^>^^ Marina Mihelič Satler. - Foto. F Perdan »Naprej« resnično naprej Kranj — Ne samo, da je prijetno za oko; zadnje glasilo občinske konference ZSMS v Kranju z zgovornim imenom Naprej je tako tudi po vsebini, ki je sveža, sodobna. Ustvarjalci Napreja namreč pišejo in obravnavajo vprašanja, ki mlade trenutno najbolj zanimajo, so jim najbližja. Tako Niko Sladic v članku Učenci - aktiven subjekt izobraževalnega procesa z Nado Kržan razglablja o prednostih, ki jih prinaša osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju, Jože Novak in Miro Erzin sta pripravila zapis z obiska predstavnikov republiške konference ZSMS, v katerem so nanizane tudi najpomembnejše naloge konferenc in komisij pri občinski konferenci, Cveto Zaplotnik v članku Ne le zven lopat piše o pripravah na letošnje mladinske delovne akcije, ki naj postanejo resnične »šole samoupravljanja«, Miro Erzin pa je zabeležil potek lokalne štafete mladosti po poteh kranjskega SKOJ in KP. Majda Knific je pripravila zapis s posveta centrov za obveščanje in propagando, ki je bil prejšnji mesec v Bernardinu, Lili-jana Juršak opozarja, naj bo dogovorjeno tudi uresničeno (s seminarja v Bohinju), Tatjana Dolžan poskuša odgovoriti, kakšna je pravzaprav vloga osnovne organizacije ZSMS v krajevni skupnosti; preberemo tudi nekaj o težavah osnovnih organizacij, o športu in kulturi, na koncu pa še napol šaljiv zapis Kaj vse se lahko zgodi povprečnemu jamarju. Le tako naprej, Naprej! H. Jelovčan Pogled v Mladje Marca je v Celovcu izšla prva letošnja, sicer pa že 33. po vrsti, številka Mladja, revije za literaturo in kritiko, ki jo urejajo Gustav Januš, Florjan Lipuš, Avgust Malle, Janko Messner in Olga Vouk. Mladje tokrat prinaša vrsto zanimivih proznih in pesniških del ter kritik, ki izpričujejo kulturna snovanja na slovenskem Koroškem: Po-1 ročilo o zaskrbljivem stanju gospoda C (Mirko Messner), Krivica (Jože Blajs), Brudno (Ivan Kolmičin). O tem, kako so rešili narodno vprašanje, v nadaljevanju pa še dva songa in pesmi (Janko Messner), Rubrika, ocena treh publikacij in O zatiralcih kulture ter Ne samo v lastni zadevi (Florjan Lipuš), Govorniško tekmovanje (Wolfgang Hemel), pesmi (Prance Merkač) ter Koroški Slovenci in njih pravica v šolstvu (Luka Sienčnik).Objavljeni so še razpisi za najboljšo angažirano pesem na temo Naša življenjska borba za pravice, za najboljšo črtico in za najboljši esej, spis ali študijo na temo Brezskrbni naproti narodnemu jutri? Likovne stvaritve je v tej številki Mladja prispeval mladi slikar Rudi Benetik. Tržič — Ko so ob snovanju pro grama praznovanja 60. obletnice KPJ oziroma ZKJ ter SKOJ v Tržiču želeli vključiti tudi množico kulturnikov, se je porodila misel o organiziranju Tedna amaterske kulture. V vseh sredinah, kjer razvijajo amatersko dejavnost v kulturi, so akcijo z veseljem pozdravili. Dejstvo je, da se ob izjemno skromnem denarju — latr na primer slabih 25 starih milijonov — v tržiški občini amaterizem v kulturi razvija in dobiva ugled. Godba na pihala, folklorna skupina Karavanke, Mladinsko gledališče. Amatersko gledališče, Tržiški oktet. Glasbena mladina Tržič, kulturnoumetniška društva v krajevnih skupnostih, skupina Pobratenje in drugi — to je le nekaj primerov iz niza petnajstih amaterskih društev v Tržiču, ki jih povezuje zveza kulturnih organizacij. Ob njih pa tli amaterizem tudi v delovnih organizacijah, šolah, v okviru družbenopolitičnih organizacij in vseh drugih sredinah. Zato je več kot dobrodošla misel: združimo sile in pokažimo, kje smo v amaterski kulturi v občini. Takšna iztočnica vodi delo posebnega odbora, ki pripravlja tako strokovno kot politično Teden amaterske kulture. Čeprav odbor še ni prav zaživel, pa se v večini društev že oblikujejo programi, ki bodo naravnani v prikaz dela ter seveda v dostojno praznovanje letošnjih partijskih jubilejev. Jasna je tudi temeljna usmeritev tedna kulture; če so se v Tednu Komunista Človek, delo kultura pred tremi leti v Tržiču odločno zavzeli za približevanje kulture delavcu in občanu ter za njeno podružbljanje, potem je usmeritev razumljiva. Vse prireditve Tedna amaterske kulture v Tržiču bodo v temeljnih sredinah. Ob uprizoritvah, koncertih, veselih večerih, lutkovnih in baletnih predstavah ter drugih oblikah izraza amaterske kulture pa bodo v Tržiču tudi pregledali celoten položaj kulture. Prav gotovo še veliko stvari ni dograjenih v samoupravni organiziranosti: občinska kulturna skupnost je vse premalo mesto dogovarjanja in usklajevanja interesov, zveza kulturnih organizacij marsikdaj ne najde svojega mesta in podobno. Zato bo v letošnji jeseni, ob prikazu dejavnosti amaterskih kulturnih skupin, potrebno sprožiti razpravo tudi o uresničevanju stališč slovenskih komunistov v kulturi. Mednje zlasti sodi opredelitev o krepitvi amaterske kulture, ob kvalitetnem razvijanju tako le-te kot profesionalne. -mv »Pepe s hriba« Dramska sekcija KUD Valentin Kokalj z Visokega pri Kranju, bo uprizorila v nedeljo, 8. aprila, ob 17. uri v Zadružnem domu komedijo Ludviga Holberga »Pepe s hriba«. Igralci sekcije: Janez Zalar, Olga Kepic, Ivan Gros, Brane Florjančič, Rajko Bakov-nik, Ivan Kepic, Jože Gašperlin in Irena Bevc so se pod vodstvom režiserja Gledališkega centra Toneta Dolinarja odločili, da še v letošnji sezoni, po ljudski igri Cvetje v jeseni pripravijo še eno premiero — in sicer komedijo »Pepe s hriba«. Predstavo bodo jeseni obnovili in jo uprizorili na domačem odru ter na gostovanjih po gorenjskih društvih. V. Kranj — Ob lastni likovni izkušnji in ob spoznavanju likovne problematiki slikarstva, posebno še modernega, se mi je postopno oblikoval osebni likovni nazor, v katerem so nekatere kvalitete slikarstva dobile zame vrednost primarnega likovnega intresa, pravi mladi kranjski slikar Matej Metlikovič. ki te dni razstavlja svoja dela v galeriji mestne hiše v Kranju. (H. J.) — Foto: F. Perdan Mladinski glasbeni dnevi rt__i---1?? Radovljica — Po dveh letih so se v radovljiški občini ponovno odločili za organizacijo glasbenih nastopov, ki bodo naslovom Mladinski glasbeni dnevi v tednu od 6. do 13. aprila v Radovljici, Kropi in na Bledu združili blizu 1000 mladih pevcev in instrumentalistov. Ker je celotna prireditev posvečena 60-let-nici ustanovitve SKOJ. so organizatorji izbrali tudi primerno geslo: Mladina poje in igra v borbi in miru. Najprej se bodo 6. aprila oh 17. uri predstavili najmlajši pevci. V avli osnovne šole v Radovljici bodo nastopili otroški in pionirski zbori vseh osnovnih Sol v občini, pridružil pa se jim bo predšolski zborček glasbene šole. Naslednji dan koncert v Kropi, prav tako ob 17. uri. Tam bodo nastopale instrumentalne skupine treh šol: iz iz bo Bohinjske Bistrice tamburaši, z Bleda Orffov orkester, iz glasbene šole harmonikarski orkester in razni manjši ansambli. Tretji koncert bo v blejski festivalni dvorani 13. aprila [, srednjih šolah. Skoda je, da je šola za starše docela izumrla, ko pa je dognano, da se starši svojih napak pr vzgoji največkrat sploh ne zaveda.v H. Jelovčan Kdaj spet zdravnik v Komendi? Krajani Komende, Most in Križa uredili prostort za ambulanto splošnega zdravnika - Nikakor ne morejo razumeti, da se zdravnik ne »vrne« v Komendo - Ustreznost prostorov bo pregledala republiška komisija Komenčani so pred leti imeli splošnega zdravnika, ki je nekajkrat na teden prihajal v Komendo. Toda zaradi kadrovskih težav je ambulanta prenehala delati. Takrat so menili, da bo to le začasno. Potrebe po zdravstvenem varstvu pa so ostale. Krajevne skupnosti Komenda, Moste in Križ so zaokrožena prostorska celota, ki J« od mesta Kamnika, središča kamniške občine, oddaljena osem kilometrov. Tu živi 4.000 krajanov, med njimi je .100 upokojencev in ostarelih občanov. Zlasti zanje je pot do zdravnika težka. Ker večina nima lastnega prevoza, morajo na avtobus Ta pa iz Komende do Kamnika vozi zelo poredko. Za sleherni recept izgubijo najmanj pol dneva. Najtežje je za tiste, ki so holni in ostareli. . Toda krajani niso stali križem rok. V Domu so uredili dva prostora ki hi ju lahko priključili na centralno kurjavo. Predlagali so, naj bi zdravnik prihajal vsaj enkrat ah dvakrat tedensko v popoldanskem času. Predlog ni bil sprejet. Komenski upokojenci so letos na občnem /boru svojega društva ostro izpostavili kočljivo vprašanje. Krajam so na občinsko skupščino naslovili delegatsko vprašanje. Kamn.sk. zdravstveni dom jim jc poslal odgovor, da za splošno zdravstveno varstvo ni dovolj le zdravnik. temve< je potreben tudi laboratorij, rentgen, centralna kartoteka, fizioterapija in še kaj. Odgovor je utemeljen -podatki: da kamniški zdravstven, dom skrbi za 2.r> tisoč prebivalcev v 115 naseljih na področju, ki men 298,27 kvadratnega kilometra; ds -mesto Kamnik naravno središče m čine, kamor gravitirajo vsa naselja-zato je centralna oblika zdravstvenega varstva najbolj racionalna in utemeljena. Ob tem, da smo že omeni oddaljenost Komende, Most ■ Križa, se nam zastavlja vprašan* ali je takšna oblika zares u teme-J ljena. Ze številke same pričajo, da j»| tolikšno število prebivalcev teika* oskrbovati na enem samem kraju, i Na drugi strani pa vemo, da je prW nami oblikovanje novega zakona » organiziranosti zdravstvenega vt stva. Prav gotovo bodo imele { lagane oblike namen pribl zdravstveno varstvo delovnemu veku in občanu in bodo krajeva« skupnosti in organizacije zdrufte nega dela postale nosilci planiranja 1 tudi na področju zdravstvi uafif varstva. Ne moremo torej min*?' ugotovitve, da odgovor kamniškega zdravstvenega doma diši po birokratskih metodah. V sredo, 4. aprila, si ji prostore ogledala komisija kamniškega zdravstvenega doma. Krajani se povedali, da bodo imeli letos na rax-polago še štiri prostore, iz katerih se bo izselila pošta. V naslednjih dneh bo prišla v Komendo še komisija republiške zdravstvene skupnosti, r kamniškem zdravstvenem domu pa bodo pregledali, kolikokrat so j* obiskali krajani Komende, Most m KriŽa M.Volčjak Lov na potepuške živali he in mačke je treba držati doma, sicer utegnejo postati plen stekline ali lovcev Trti* — V tržiški občini, ki sodi •d neposredno ogrožena ozemlja ■*Ji stekline, je lov na potepuške ** ■ mačke dovoljen in celo nujno "apnen. Res, da v občini doslej še **a našli nobene s steklino okužene "■»radi te nevarne bolezni pogin u - * fcvali. vendar pa se nevarnost ■■©»tak čas pojavi. D°gaja se. da psi in mački niso ****ani ali zaprti kot to zahtevajo ■***n. Lastniki se, kot kaže, ne-'■■■ati ne zavedajo. V takih prime-Jfc morali nastopiti člani lovskih J"hn ter take živali »pospraviti«. * Pa ti zaščitni ukrepi v praksi še ••angela zaživeli. Lovci se pogosto zameriti ljudem, lastnikom ži- tfEPRAVI NASLOV Na zadnji skupščini Kluba ■■napravljavcev Kranj so dele-*>t: ugotavljali, da je nedejavni delegatov krivo tudi to, da ne prihaja na pravi naslov, samoupravljavcev pošilja *«teriale na seje delavskim sve-ali kar na kadrovske službe, •ni pa ni prave povezave z dele-B* Najprej bo treba urediti to F^i^anje. potem pa bo tudi delo bolj zaživelo, boljša bo —«žba na seminarjih in vseh **lrih oblikah izobraževanja, ki .^prireja.___ vali, kar je po eni strani sicer razumljivo. Bolj kot to pa bi moralo biti razumljivo, da steklina ni ozdravljiva in da jo najlaže dobe prav živali, ki se potepajo po gozdovih in poljih in tako najhitreje pridejo v stik z okuženimi lisicami in drugimi divjimi prenašalkami stekline. Boljša je prva zamera kot pa bolezen, pred katero ni rešitve. V zvezi s tem bodo v tržiški občini do konca aprila cepili proti steklini vse pse, ki so starejši od štirih mesecev, za mladiče pa velja, da morajo biti cepljeni brž ko dopolnijo štiri mesece. V teh dneh bodo proti šumečemu prisadu cepili tudi vso živino, ki se bo nato do pozne jeseni pasla na gorskih pašnikih. Opozoriti velja še na gamsje garje, ki se jih domače živali sicer redko nalezejo, vendar pa so se v zadnjem obdobju močno razmahnile zlasti na ljubeljskem območju, dobili pa so jih tudi že pri nekaterih kozorogih. Podobno kot v preteklih letih bodo letos proti kokošji kugi cepili kokoši in piščance farmske vzgoje povsod tam, kjer jih redijo v večjem številu, prašiči, ki jih hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora, bodo cepljeni proti svinjski kugi, pregledali pa bodo še večino govedi in zlasti krav molznic. H. Jelovčan Ponovni ogled lokacij za smetišče Radovljica — Člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica so na minuli seji, ki je bila v četrtek, 5. aprila, spregovorili o predvidenih lokacijah za centralno deponijo v občini Radovljica. V občini že nekaj časa razpravljajo o treh možnih lokacijah za centralno deponijo, ki naj bi bila ali v Dvorski vasi. pod Resjem ali na Dobrem polju. Vendar so krajani Dvorske vasi in vse krajevne skupnosti Begunje odločno proti, da bi bila predvidena lokacija za Dvorsko vasjo, kjer pa je po mnenju nekaterih najbolj primerno področje za deponijo. Vrstili so se številni sestanki občanov in strokovnjakov, prihajalo je do različnih mnenj, vendar skupnega do- govora ni bilo. Nazadnje je samoupravna komunalna skupnost sprejela sklep, naj bi bila deponija v Dvorski vasi, a krajani so spet ostro protestirali. Člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica so ocenili dosedanji potek razprav in sklenili, da občani nikakor ne smejo biti prizadeti, zato naj bi do konca aprila napravili ponovne strokovne oglede vseh možnih lokacij in posredovali mnenja predstavniki republiške sanitarne inšpekcije, Zveze vodnih skupnosti Slovenije, sekretariata za urbanizem in drugi. Njihovo mnenje naj bi bilo vsekakor dokončno in odločilno, kajti razprave o centralni deponiji so predolge, občina pa deponijo nujno potrebuje. Smetišče na Jezercih pod Radovljico je že danes povsem neustrezno, sanitarna inšpekcija ga bo morala zapreti, ostalih večjih lokacij za odlaganje smeti pa v Radovljici in v okolici ni. D. S. Potrebni so hitri ukrepi Vse bolj se otepamo z zaostalostjo naše telefonije. Vemo, da smo na repu evropske lestvice in da v Sloveniji kar 73.000 naročnikov čaka na telefonski priključek. Ob tem pa območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana ugotavlja, Nade napake Široko smo odprli vrata v svet. Slovenski jezik, ki * nam ga predniki ohranili v najhujših viharjih, se je a,nae/ na novem bojišču. Preplavljajo nas valovi tujk, bpnek strokovnega jezika s pomočjo tiska, radia in l*kvizije vdirajo v naš besedni zaklad. Čeprav bi feato zlahka našli čudovito domačo besedo, napišemo **/io. Jezik postaja nerazumljiv širokemu krogu bral *f. poslušalcev in gledalcev. Da, celo neznanje skri-rttato za strokovnimi izrazi. Postopno sproščanje življenja nasploh se je odra zdo tudi v nižanju ravni jezikovne kulture. Obvlada vnjt pravil knjižnega jezika je postalo nepriljub LJfno, kakor tudi razmerja med knjižnim, pogovornim 01 narečnim jezikom. Ob uvajanju pogovornega in n^rtčnega jezika na radiu in televiziji — ki smo se ga ^snično razveselili — bi lahko rekli marsikatero Pikro. Večkrat gostje pred mikrofonom niso kos jav **mu nastopanju. Kot vihravi mladeniči rušimo jezične ograje. Časnikarji često pozabljamo, komu pišemo. Poli 6/ morali spregovoriti slehernemu samouprav Ijavcu. Morda bi bil časnikarski jezik čistejši, če bi bil tak tudi politični jezik. Toda članke vendarle pišemo časnikarji. Objavljanje obsežnih razprav terja najmanj truda. S tolmačenji bi lahko zbistrili zamotane misli. Tako bi enakopravno soustvarjali vsebinske in jezikovne rešitve. Vse to sei>eda zmorejo vsestransko razgledani, politično odgovorni in jezikovno izurjeni ljudje. V preteklih letih so se na naše napake ostro odzivali nekateri posamezniki. Dobili so očitek pretirane skrbi za čistost jezika. Letos je dala spodbudo republiška konferenca socialistične zveze in v teh dneh se po slovenskih občinah vrstijo pogovori o slovenščini v javni rabi. V naglici opravljeno delo ne bo rodilo uspehov. Potrebna je stalna skrb. Zlahka najdemo glasilo, ki nima lektorja. Večja uredništva bi si morala privoščiti jezikovnega svetovalca. Med časnikarji nas ni malo, ki bi potrebovali dodatno jezikovno učenje. Natančneje bomo mora/i pregledovati jezik reklamnih oglasov. Več pozornosti bo treba posvetiti jeziku zabavnega tiska. Z izrazoslovnimi težavami se spopada slovenski tisk v zamejstvu. Veliko dela nas čaka. M. Volčjak Vasaloppet 1979 ' ^dnjih letih je prišlo v Slo-do velikega razmaha smučar-^Jteka. kar dokazuje številna »a na domačih maratonih ter **ja zasedenost tekaških stez " -Sloveniji. Zagnanost pa sega j^Jfe. saj se vsako leto peščica ^■ovanov udeleži tudi o večjih anionov, ki štejejo med »Kuro — ^stone« (Dolomiten tek - Lienz vjkm, Marcialanga — Cavalese K on ig I^udvvig tek — Ober-£**gan — 90 km, Finlandia - Lahti 75 km, Vasaloppet VJ*** — 86 km); zaradi visokih vjkdi obveznosti je seveda na ?J**tartu druga skupina. /" « nas je letos zbralo 10 ^Kev in smo v lastnem aranf-^■^nmili na 56. Vasaloppet na Velik uspeh Maksa Jelen ca! — Zmagovalec Ola Hassis na Elanovih smučeh — Nov rekord proge — 12.000 udeležencev — Vseh 10 Jugoslovanov prispelo na cilj r >0TOVANJE DO STARTA I vožnji s kombijem iz Kranja do Zabrsba, med rahlim S naletavanjem snega -^ je odvračalo strah, di maraton zaradi pomanjkanja snega odpadel (start oddaljen več kot 2.500 km), smo z Jat ovim letalom točno vzleteli ter preko Kopenhagna prispeli v Stockholm še 5 minut pred voznim redom To je bil ponoven dokaz, tla se točnost edinega jugoslovanskega linijskega prevoznika iz dneva v dan zboljšuje. Na letališču Arlanda nas je že čakal rezerviran rent-a-car kombi, opremljen H prtljažnikom. Bili smo kar dobro obteženi - krepko čez 200 kg prtljage. Z letališča nas je peljala 300km dolga pot, ki se je vila skozi majhna in brezove gozdove. bo mesta, borove ob številnih zamrznjenih jezerih, ob vznožjih nizkih gričev, do mesta Mora. kjer je cilj Vasa teka in kjer smo se nastanili v privatnih sobah pri prijaznih švedskih družinah, ki še /daleč niso tako zaprte, kot se o njih govori. N „ &at tekate,- u .« Errope je A. le,.. t*U» na Vasa teku na PRIPRAVA NA TEKMO a kraj tekmovanja smo prispeli dva dni pred startom, kar smo izkoristili za trening na zadnjih 20 km proge, nakup spominkov ter ogled More. Takoj smo se prepričali, da celo mesto živi v znamenju Vase. Pa ne samo mesto, temveč cela Švedska — strogi švedski cariniki so nam na stock-holmsketn letališču, takoj ko so videli, da gremo na Vaso. zavestno spregledali odvečno količine sli-vovke. Mora je glavno mesto pokrajine Dalarna. Leži ob jezeru Siljan. ima 20.000 prebivalcev. Znana je po industriji nožev. Na sprehodu po mestu smo opazili, da med 20 državami udeleženkami, na cilju rte vihra naša zastava. Pri organizatorju smo pritožili Opravičil se nam je in nekaj ur je že vihrala prva v vrst i Zadnji dan pred tekmo je bil v Mori velik ceremonial (baklada, zvonenj«' cerkvenih zvonov, proslava rkvi z udeležbo ministra, ognje-maša). ki se ga nismo udeležili, preveč smo namreč bili zaskrbljeni in zasedeni s pripravami na tekmo Največ skrbi nam je povzročila odjuga, saj je bila temperatura zraka v poznem popoldnevu •> stopinj. Imeli pa smo srečo. Zvečer |c zapihal severozahodnik in tempe* se čez v c* met Vse da zaradi 80-odstotnega izpada sredstev ne bo mogla uresničiti srednjeročnega programa razvoja PTT zmogljivosti. Zaradi odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije individualni telefonski naročniki ne plačujejo več po 0,10 par za telefonski impulz. Sredstev za razširjeno reprodukcijo PTT zmogljivosti tudi ne združujejo vsi uporabniki iz II. skupine — družbene pravne osebe. Vsekakor so potrebni hitri ukrepi. Skupščine občin ljubljanske regije naj bi že letos sprejele odloke, na osnovi katerih bi sredstva združevali tudi nepodpisniki sporazuma o financiranju programa razvoja PTT zmogljivosti, bi bil uveden prispevek v višini 0,10 par za telefonski impulz, in bi bil uveden prispevek ob ceni za priključitev telefona bodočih uporabnikov v višini 7.500 dinarjev za kritje dela stroškov razširjene reprodukcije. Stališča občin še niso usklajena. V Kamniku menijo, da bi bilo najbolje voditi akcijo na dveh tirih: pripravljati sprejetje ustreznih občinskih odlokov, hkrati pa naj bi vse občine predlagale sprejem republiškega intervencijskega zakona po hitrem postopku. O tem bi morala svoje reči tudi republiška skupščina. rat ura je padla pod 0 stopinj. Z veseljem smo mazali smuči kar do 23. ure. Gostiteljica, pri kateri smo stanovali, nam je pred spanjem še pripomnila: »Jutri zjutraj boste odšli kot fantje, vrnili pa se boste kot možje« Pomislili smo: Da bi le bilo tako in da bi vsi prišli do cilja. TEKMA Po komaj triurnem spanju, nas dvigne iz postelje švedska budilka. O, kaj bi dali še za nekaj ur spanja. Pa nič ne pomaga; če hočemo dobiti dobra startna mesta (nekaj Švedov prespi na startu celo v spalnih vrečah), moramo priti do 90 km oddaljenega Salena vsaj do 5. ure. Na hitro zaj-trkujemo. Kazali so se že prvi znaki nervoze — Martinu je vzkipelo mleko, tako da je zasmrdelo po celi hiši in naša gostiteljica (mimogrede: dal sem ji naslov za zdravljenje revme v Črni gori — Igalo), se je zbudila in nam povsem mirno zaželela, da bi vsi prišli do cilja. Na pot iz More do Salena smo krenili po obvoznici; na glavno ulico, kjer je bil cilj teka, so namreč čez noč navozili sneg. Bali smo se, da bomo zaradi tega zgrešili pot. kar pa je bilo nemogoče, saj so se v smeri starta vrstile kolone avtomobilov, obložene s smučmi. Točno ob 5. uri smo parkirali naš kombi v vasici Berga. ti km južno od Salena brez gneče, miličniki so z bakljami in baterijami usmerjali vozila. Takoj smo odšli na kontrolo, kjer so nam pregledali oznake na smučeh (nalepke s štartno številko) ter preluknjali kartonček, ki je služil kot kartica za elektronsko obdelavo merjenja časa in je bil pripet na štartno številko. Po opravljenih kontrolnih formalnostih smo se napotili na 500 m oddaljena štartna polja, ki so strogo ločena z ograjo. Na prvem (sprednjem) polju Starta 300 tekačev, drugem 1.200, tretjem 3.500 in na zadnjem preostalih 7.000 tekačev. Kdor poskuša zamenjati štartno skupino, je takoj izločen iz tekme. Zasedli smo mesta, vsak v svoji skupini. Se 2 uri do starta ob 7. uri 15 minut. Velika zanimivost: mesto Kdo »krade« prodajalce? Tržič — V Mercatorjevi temeljni organizaciji Preskrba v Tržiču že vsa leta posvečajo načrtni vzgoji in izobraževanju prodajalcev precej pozornosti in denarja. Zlasti v zadnjem obdobju pa se vse pogosteje dogaja, da ti bežijo iz Mercatorja drugam; nekateri v povsem druge poklice, ki so morda manj zahtevni, predvsem pa bolje plačani. Zaostrilo se je lani, ko je bil odprt novi poslovni in trgovski center Deteljica v Bistrici. Iz Mercatorja je odšlo kar devet odstotkov prodajalcev. Največ jim jih je pobrala Pekova trgovina in tudi tovarna, kjer so osebni dohodki precej boljši kot v Mercatorju. Prišlo je celo tako daleč, da so morali prvega aprila zapreti trgovino v Sebeni a h. Občani Tržiča zahtevajo boljšo preskrbo in postrežbo v trgovinah, zlasti živilskih. V Mercatorju se zdaj bolj kot kdajkoli prej sprašujejo, kako naj bi bilo to mogoče. Nekoliko jezno pa se tudi sprašujejo, kakšen smisel ima sploh izobraževati prodajalce, ko pa jim po končani učni dobi uidejo. Seveda je svobodna izbira poklica in dela ustavna pravica vsakega občana in proti njej ničesar ne morejo. To je razumljivo in prav. Pošteno pa ni ravnanje nekaterih organizacij združenega dela, ki ob načrtovanju novih proizvodnih ali trgovskih objektov ne načrtujejo tudi potrebnih delavcev; koliko in kje jih bodo dobili. S ponujenimi boljšimi pogoji jih »krasti« drugim, na primer Mercatorju, je seveda najlažje in najceneje. Zato bodo v tržiški občini zlasti zdaj, ko se pripravljajo na izdelavo novih srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja morali usklajeno pristopiti tudi k načrtovanju potreb po delavcih. Temu še posebej posveča veliko pozornosti tudi novi zakon o usmerjenem izobraževanju, ki kadrovskim službam nalaga precejšnjo odgovornost v zvezi z načrtovanjem oziroma izobraževa-, njem delavcev. H. Jelovčan Zmagovalec teka Vasa je tekel in zmagal na Elanovih smučeh. rezerviraš s tem, da pustiš na njem smuči obešene na palice ter zraven položiš nahrbtnik. Vsako drenjanje odpade. Kdaj bo tako na naših maratonih. Čas do starta smo izkoristili za jemanje zadnjih kalorij. Veliko pozornosti je vzbudil naš prekaljeni reprezentant in maratonec Maks, ki je spredaj med samimi svetovnimi asi pripravljal mleko iz termosa s »corn flaksi«. Izrabil sem zadnjo priložnost, napravil 2 posnetka s flešem ter mu dal fotoaparat rekoč: Maks, ti boš prvi na cilju od vseh nas, tako nas boš lahko večino poslikal, ko bomo postopoma prihajali v cilj. In res je bilo tako. Med vihrajočimi zastavami smo med ameriško in francosko opazili našo trobojnico. Tokrat torej brez reklamacije. Startna mrzlica je začela naraščati. Iskali smo stranišča. Glej, eden je pripomnil: Tukaj je pa več stranišč kot na trnovskem maratonu tekačev. Tudi v tem Švedi niso zatajili in se pokazali kot dobri organizatorji in čuvarji okolja: trdna kartonska škatla z zaprtim dnom, ki jo po napolnitvi zamenjajo z novo — papir je zraven. Higiena na višku. Se 20 minut pred startom sem izkoristil to gostoljubnost. (Nadaljevanje prihodnjič) Skrivnost gre iz roda v rod Slišala sem praviti o njej pred več leti, da je ena tam v Ribnem, ki baje zna tako nasekati kožo in potem namazati s svojimi mazili, da revma in podobne tegobe dajo človeku za dolgo mir. Da jo je težko dobiti, ker noče tega delati in da nikomur ne pove, kako se varijo tiste njene »žavbe« . . Sepetaje se je vedno govorilo o tej skrivnostni ženski, ki je recepte za kuhanje mazil in čudnih načinov zdravljenja spoznala od moža, Kumerdejevega iz Ribnega, kjer je bila ta skrivnost stara štiri sto, lahko pa tudi tisoč let, pravijo. Nikjer ni bilo nikoli nič zapisanega, vse se je prenašalo le z ustnim izročilom in le enemu potomcu je bila skrivnost dana za doto . .. Frančiška Ferjan, Kumerdejeva Franca, je danes stara okrog sedemdeset let. Drobna, suha ženska, pametnih rjavih oči, zgaranih rok in preudarne besede. Se vedno nosi to skrivnost sama po tem svetu, nabira rože v gorah okrog Bleda, obdeluje svoje polje, krmi živinico in se ob .Marijinem zvonenju* vrača domov. Trdo življenje ima za seboj, govore globoke brazde na njenem čelu, osiveli lasje. In ta skrivnost za katero je stara Cajhna rekla, da je dobila z njo največjo doto? Mar ni to bilo eno samo veliko breme v njenem življenju? Poznala je skrivnosti narave, njeno čudežno moč, toda vedno so jo zaradi nje le preganjali. O včasih, da. takrat, ko je še veljala dovolilnica samega cesarja Franca Jožefa, takrat se je pri Ku-merdejevih trlo ljudi in konj in voz. Vsi skednji so jih bili polni. Iz cele Avstroogrske so hodili in še od drugod. V Ameriko so pošiljali mazila. In prihajala so pisma. Na skrinje pisem, ki so prosila za zdravje in zahvale ozdravelih. Pred zadnjo vojno so jih pa začeli preganjati in od takrat Franca vari zelišča le še za svoje, pomaga v stiski le svojcem. Pa vendar bo kuhala ta črne in ta rumene »žavbe« dokler bo mogla, dokler ji bodo roke in noge še dale . . . Z užitkom ga bomo oprali Hudo je nerodno, če bi imeli radi našega konjička lepo opranega, a ga pred blokom ne smeš, na Savi ne smeš, v mestni pralnici pa vrsta . . . Kam zdaj? Posrečena rešitev je avtomatska pralnica avtomobilov, ki se je je domislil vulkanizer in montažer savskih gum Jože Boltez na Koroški 25 v Kranju nasproti restavracije Park. Uvozil je zelo enostaven avtomat, ki je sicer elektronski, s katerim z lahkoto operemo vozilo sami: v avtomat vržeš 10 din in ga pod pritiskom 50 atmosfer najprej opereš z vodo in šamponom, spereš in še povoskaš. 10 din velja za 2 minuti in pol, če se zamudite dlje, je seveda treba vreči v režo nov kovanec. Vendar za 20, največ za 30 din ga lahko res temeljito operete in zaščitite. Topla voda, v kateri je mehčalec, vam bo s pritiskom spravila zajedeno umazanijo z vseh robov, lahko pa operete tudi podvozje in motor. Kot pravi lastnik, je izdelek holandski. Zunaj je teh avtomatov vse več. Na voljo je noč in dan — te dni bo uredil tudi razsvetljavo — nobene vrste ni, avto opereš najbolj tam, kjer veš, da je najbolj potreben in kar je tudi pomembno — pri delu se prav nič ne umažeš. Torej poceni, hitro pranje, in še celo z užitkom po vrhu ... D. D. Dejavnost ZRVS Podnart — V četrtek, 29. marca, je bila v domu AMD v Podnartu letna konferenca krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin Podnart. Na konferenci so člani sprejeli program dela za leto 1979. Ugotovili so, da so izpolnili lanski program dela, saj so pripravili več predavanj, orientacijsko-taktični pohod, sodelovali so na vaji Dobrava 78 in pri strelskem tekmovanju. Novembra so ustanovili še aktiv ZKS. Letos bodo še tesneje sodelovali s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Pri- pravili bodo tudi tekmovanje z ma-lokalibrsko puško, foto razstavo Življenje in delo v JLA. Za 4. julija bi skupaj s krajevno organizacijo Zveze borcev NOV Podnart pripravili proslavo v Podnartu. Za pionirje z osnovne šole Ovsiše bodo organizirali poučno ekskurzijo v eno izmed vojašnic. Organizacijam ZRVS Srednja Dobrava in Kropa bodo priporočili, da bi skupaj organizirali obrambni dan za učence osnovne šole Stane Žagar v Lipnici. Organizirali bodo tudi proslave za 22. december. C. Rozman 6. april je bil pred kratkim proglašen za jugoslovanski dan civilnih invalidov vojne. Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne Gorenjske, ki ima svoj sedež v Kranju, je v soboto z izletom v mučeniške Begunje proslavilo svoj prvi praznik. Med grobovi talcev so priredili majhen recital, o pomenu njihovega praznika pa je spregovoril tajnik društva Vlado (luna. Z njimi je bil tudi prvoborec in predvojni aktivist iz Kranja, Stane Toplak, kije zbranim orisal vse grozote begunjskih mučilnic in okupatorjevih taborišč, kamor so največ krat vodile poti begunjskih zapornikov Foto: I). I). Drži se tudi stoletnih izročil, da mora skrivnost v naslednji rod in pravkar to svoje breme prelaga na pleče hčerke. Skrivnost mora živeti naprej, tak je njihov zakon . . . Pa hodijo k Franci tudi po drugačne nasvete. Tudi taki, ki jih zadenejo bolezni moderne dobe. Prav pred kratkim se je oglasil nečak, ki ga je stisnilo pri srcu, da bi jo povprašal, kaj naj počne. Strah ga je. saj ga drugič lahko udari do konca... Pa mu je strina pametno svetovala: danes jamo skopi ji, jutri zasuj. Tretji dan spet kopiji, četrti spet /.asu j . . . »Vse premalo se danes mladi ljudje gibljejo in predobro žive.« pravi Franca. »Zmerno je treba živet, ne samo sedet. Ljudje sploh ne vedo več. da je užitek tudi v fizičnem delu, v prijetili, zdravi utrujenosti. Človek je sam sebi lahko najboljši zdravnik, če se tega zaveda.« Za kuharico je bila izučena. ko je bila mlada, in trgovino so imeli doma. Strašno rada je brala. Prebrala je menda vso knjižnico učitelja iz Ribnega Milana Vrezca. »Devico Orleansko sem prebrala v enem samem dnevu. Po trugi sem zlezla čez paž. ki deli hlev, na jasli, potegnila trugn za sabo in nihče me ni našel. Jaz sem pa brala in brala . . .« Pozna se ji. da je veliko brala, pozna pri besedah, ki jih preudarno izbira, ko pripoveduje o vseh tistih zlomljenih rokah in nogah, ki jih je že v življenju naravnala in namazala z veliko njene masti, da so bili sklepi mehki in voljni, kot bi nikoli ne doživeli zloma. Pa o tistem palcu, ki ga je 25-tonska preša stisnila na H mm. pa mu še danes vsi zglobi delajo, o opeklinah, zastlupljenjih, ki jih je preganjala z njenimi zdravili. In nehote je človeku žal, da vsa ta njena medicina, ki prehaja iz roda v rod tolikokrat preskušena. danes ne more služiti več. Franca nima izobrazbe ni farmacevtka. nima diplom z zlatimi črkami, ima le ljudsko izročilo. Svojega znanja ne more uradno potrditi, niti društva ljudskih zdravnikov ni pri nas. niti društva zelišoarjev. Pa bi nam morda kdaj. ob kakšni posebni, hudi priliki, le prišli prav . . . D. Dolenc VAŠA PISMA n ZA PRVI POMLADANSKI DAN V MRZLO SORO Deževen in hladen je bil pri pomladanski dan. Druščina ži rovskih fantov je blizu mostu pri pravila grmado za kresovanje. V večernih urah se je ob mostu na bralo veliko ljudi, ki so vneto ča kali na začetek. Lojz Kopač, zna ni žirovski novoletni kopalec, je z baklo prižgal grmado in se po gnal v mrzlo Soro. Za njim so skočili še štirje pogumni fantje Ko so zlezli iz objema mrzlih va lov, jih je na bregu čakalo okrep-čilo — šilce domačega. Za raz položenje so poskrbeli tudi šaljiv ci, ki so stresali šale v mikrofon Med obiskovalci pa je krožil har monikar in vzpodbujal k petju. Žareča grmada je počasi ugašala v naletanju debelih deževnih kapelj. Vendar so nekateri obiskovalci kar pozabili na počitek in razšli so se šele pozno v not Pogumni žirovski fantje so tako še enkrat poskrbeli za zabavo. Rajko Primožič, Ziri RAZBURLJIVA VOŽNJA V TRETJI PRESTAVI V četrtek, 29. marca, sem moral v Škof jo Loko. Že ob vstopu v avtobus sem zasluti/, da nekaj ni v redu Šofer je bil razburjen, verjetno je dvomil o srečni vožnji. Vendar nam tega ni omenil. Avtobus se je napolnil in ob 14.10 je šofer oklevajoče zapeljal na ozko, ovinkasto pot. Pred nami je bil oster ovinek, ki mu pravimo Maharjeva grapa. Treba bo energično izpeljati tale ovinek, je bolj sam zase dejal šofer. Sedel sem na prednjem sedežu in videl, kako krepko je držal volan. S svojo izurjenostjo je lepo izpeljal nevarni ovinek. Ob izstopu na Trebiji, ga je neki potnik vprašal, kako zmore vožnjo v tretji prestavi. Ni tako enostavno, mu je odvrnil šofer in odpeljal naprej. Potniki so bili mirni, večina ni slutila, da je vožnja nevarna. Se sreča, da ni bilo treba šoferju ustavljati na vseh postajališčih, saj je potnike pobiral avtobus, ki je vozil pred nami. Srečno smo prispeli do Škofje Loke, toda toč nja z negibnimi prestavami je bila zame nenavadna, da ne rečem nevarna. Rajko R., Ziri Plemenih lipicanec. /52 Conversano Mara XXXVI, je zdaj doma na Jfi pod Radovljico, namenjen pa je za oplemenjevanje vseh kmečkih kobil l prizadevno skrbi Anton Bizjak, ki ima v hlevu za športno jahanj* še /epih konj. — Foto: F. Perdan Lepotec je doma na Mlaki Kmečki turizem niso le žganci in čist zrak, te tudi rekreacija — Plemenilna postaja na ra ški Mlaki se ponaša z lepim žrebcem, plem icancem Upu radoi emi Radovljica — Turistični Bled in okolica sprejmeta poleti in pozimi na tisoče domačih in tujih gostov, ki si prav gotovo želijo kaj več kot le hotelsko posteljo, vožnjo po jezeru in lepo okolico. Bled ponuja tudi aktivno rekreacijo, ki pa jo izredno zanimivo in privlačno dopolnjuje športno jahanje, na hipodromu Konjeniškega kluba v Lescah ali pri nekaterih zasebnikih. Med njimi je domačim in tujim obiskovalcem dobro znan Anton Bizjak z Mlake pod Radovljico, ki tako mladim kot starejšim izposoja konje za športno jahanje na svoji domačiji. JAHALNA ŠOLA 29-letni Anton Bizjak se že več let ukvarja s konji za športno jahanje in aktivno sodeluje v Konjeniškem klubu Triglav — Bled. Njegovi konji nastopajo na prireditvah kluba, ki prav zdaj ustanavlja na hipodromu jahalno šolo za začetnike. Anton, ki so mu bili konji, njihova vzreja in vzgoja vedno veliko veselje, je opravil šolo za vaditelje jahanja v Ljubljani. Na domačijo radi zahajajo izkušeni jahači in začetniki, saj ima v hlevu konje, ki so primerni za vsakršno jahanje. Zelo pomembno pa je, da je domačija na samotnem Anton Bizjak in lepem kraju, z dovolj zemlje in dobrimi jahalnimi potmi. Anton ima v lepo obnovljenem in sodobnem hlevu kar devet zelo lepih, močnih in postavnih konj, ki jih poleti večkrat vpreže v kočijo ali v zapravijivček. Zadnje čase pa namenja prav posebno skrb plemenitemu lipicancu, ki ga je na Gorenjsko in na Mlako pripeljalo gorenjsko konjerejsko društ vo. MIREN, HITER IN UPORABEN Konjerejsko društvo so ustanovili lani novembra za vso Gorenjsko. Predvsem naj bi poskrbelo za vzrejo gorenjskih konj ter preprečilo škodljivo »zakotno« oplemenjevanje, s katerim se žal ukvarjajo še nekateri zasebniki. S tem povzročajo gorenjski konjereji nepopravljivo škodo, kajti le načrtna vzreja konj je smiselna in koristna. Društvo pa ni nabavilo le dveh plemenskih konj -razen Mlake ima konja druge pasme /a oplemenjevanje tudi zasebnik Franc Strah v Žirovnici - temveč se (udi pripravlja na organizacijo več prireditev. Nameravajo organizirati kmečki seiem na hipodromu s prodajo konj in Zrebel ter septembra ocenjevanje žrebcev in žigosanje žrebet , . Plemenski žrebec. ki je zdaj namenjen za oplemenjevanje kobil, bo za nekaj časa torej doma i Zrebec pripada Centru za konj Džakovo, star je šest let govo ime pa je tako plemenito plemenit njegov zunanji izgled san je kot 152 Con ver-, XXXVI, njegova vrednost pa tisoč dinarjev. Maro. kot domače pravijo na Mlaki, miren, hiter, vsestransko u primeren za križanje vseh kobil. Skočnina velja 500 t Maro je resnično izreden k nosno dvignjene glave in ele ga koraka, pravi sin svojega je bil šampion novosadskih Za vse tiste, ki imajo konje i jih poznajo, je pogled na črnega žrebca pravi užitek. Raz ljivo pa je predvsem to. da K m sko društvo skrbi za oplemer ~ gorenjskih konj, za načrtno van vzgojo ter tako zagotavlja k* ten razvoj še kako vsestransk memhne gorenjske konjere D Se* I Lepa pobuda pevcev iz Krop' Kropa - Moški pevski zbor*' Stane Žagar iz Krope, eden i delavnih v radovljiški občini vodi prizadevni pevovodja pm Egi Gašperšič, je v letošnje« gramu sprejel nalogo, da bo p« sedem brezplačnih koncert«* venskih ljudskih pesmi za »J** vseh osnovnih šol in Zavoda Langus v Kamni gorici. Za to se je zbor odločil zato. da N n pesem približal in poveč mladih za zbore po vseh kir.~ društvih v občini. Akcij*) ie .K pravil v sodelovanju s sindiv-šolskimi vodstvi, ki so pokazal tem izredno pripravljenost dva koncerta bodo k roparski namenili učencem osnovnih -Bledu in v Gorjah. 9. aprila. * nastope za druge šole pa načrt do konca maja. \l»r Pestra klubska dejavnost Jesenice - Center za kluhsa*? javnost, ki so ga v jeseniški atf ustanovili pred meseci, zdpa* okrog 80 mladincev na raznih * resnih področjih. Na seji cca»*j pred kratkim spregovorili tudi«** gramu dela v letošnjem letu. 2 aj* so si začrtali aktivnosti na flP^j nem, gledališkem, likovnem. btH* nem in filmskem področju, izfcal ško dejavnost, družabne igre. ia* nacionalistično vzgojo in sodeM nje z zamejskimi Slovenci. Koaai pri centru za klubsko d t bodo poleg drugega skrbele "tixi: zagotavljanje ustrezne literati, mentorjev in drugih osnovnih po* jev za delo osnovnih organizacij i tem področju. Center si bo prav tal prizadeval, da bo program khtbaj dejavnosti uresničeval s poaadj kolektivnih članov Zveze sociauW ne mladine, kot so Zveza kutauad organizacij, Počitniška zveza inaaa gi, ter s sodelovanjem kinematograf skega podjetja z Jesenic. R. K NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA PREDDVOR Odzval sem se prijaznemu vabilu, ki je napovedovalo redni občni zbor društva 16. marca. Bil pa sem presenečen, kajti pričakoval sem vsakoletni občni zbor, ki je natrpan s suhoparnimi poročili, pač z bilanco dela za preteklo obdobje. A, bilo je pravo doživetje! Ne le dovolj številna udeležba, pač pa tudi stvarna poročila o delovnih uspehih, so dokaz, da Turistično društvo v Preddvoru zares živi, da je tesno povezano s krajani pa tudi s hotelskimi podjetji, ki so pač zainteresirana za turistično mikavno ureditev kraja in okolice. Prav poseben poudarek k delu preddvorskega turističnega društva je podal Stane Tavčar s prikazom barvnih podob »Tulipani v Savinjskem gaju«. Ni pa si mogel prizadevni turistični delavec kaj, da ne bi še prej nazorno prikazal našega onesnaževanja narave v mestih in na podeželju. Njegove slike skoraj ne potrebujejo pojasnil, pre-davateljevo ogorčenje nad barbarstvom skruniteljev narave pa bi morali poslušati vsi rojaki, ki se imajo za kulturne pa to še zdaleč niso. Vsekakor pa je Tavčarjeva slika in Tavčarjeva beseda zaslužena šiba za slabo vest, glede na našo brezbrižnost pri varovanju naravnih lepot. CZ m» - Dela vci Gozdnega gospodarstva z Bleda so ****ko poletje pričeli graditi gozdno cesto na Mežak-* Zdaj »o v teku gradbena dela od Hrušice proti PjKuiemu kamnolomu jeseniške železarne, kasneje pa cesto podaljšali vse do Poljan. Nova gozdna cesta **<**ogočila sodobnejši način spravila lesa, ki ga posebna Mežaklji. - B. B. SREČANJE NUMIZMATIKOV Društvo numizmatikov Gorenjske obstaja že 10. leto. dnevi so se člani zbrali v Kranju na rednem letnem **nem zboru, kjer so živahno razpravljali o svojem izbiranju, posebnih primerkih in podobnem. Ob kon-^ zbora pa so člani tudi zamenjavali svoje primerke de-**ja, medalj in značk. Domenili so se, da prirede v to-*t 10. aprila, ob 17. uri v posebni sobi hotela Jelen v **api veliko menjavo tovrstnih zbirateljskih predme-kamor vabijo tudi nečlane, posebno mladino. Obeta-*Prav zanimiv večer. G. S. USTANAVLJAJO KULTURNO DRUŠTVO Brezje — Na pobudo krajevnih družbenopolitičnih •Suuzacij in krajevne skupnosti, ki so jo sprožile že lani, *»o na Brezjah ta mesec ustanovili kulturno društvo. :*ko so sklenili na razširjeni seji iniciativnega odbora, ko • "gotovih, da priprave na sklic ustanovnega občnega *°rapotekajo po načrtu. Občni zbor bodo sklicali 21. aprila. Izdelali so že pred-*J pravil društva in ga dali v javno razpravo ter v po-•ttev krajevni konferenci SZDL. Novo društvo bo lah-"ttživelo takoj, saj so v družbenem domu tudi dvorana • drugi prostori, ki jih bodo izročili namenu najpozneje ••1 junija. JR PESTRA KULTURNA DEJAVNOST V RIBNEM Ribao — V krajevni skupnosti Ribno pri Bledu so ^dovoljni s kulturno dejavnostjo. DPD Svoboda Rudi "Wn»ti£ Ribno je eno izmed najbolj aktivnih kulturnih *»fcev v radovljiški občini. Društvo združuje štiri sek- Odrasla dramska sekcija je nastopila z Zupanovo *&ko na vseh odrih radovljiške občine. V programu *ajo Se gostovanje v Sevnici in pri rojakih v Avstriji. Zdo aktivna je tudi pionirska dramska sekcija, ki je Pripravila pravljično igrico Sneguljčica. Štiri razstave pa • organizirali člani likovne skupine, niso pa zaostajali •ritatorji s programi ob obletnicah in praznikih ter ob *voritvah razstav. Rado Mužan pod Golico — V tem kraju je letošnjo zimi Meta z delom dramska skupina kulturno umetniškega VMtva Svoboda. Naštudirala in zaigrala je že ljudsko Y° »Najboljši je gasilec«. To pa predvsem v zahvalo domačim gasilcem, ki so ji v novem domu odstopili Postor za njeno delovanje. Na sliki: igralska skupina * r*žiserko iz Planine pod Golico, ki namerava nastopati ^ v drugih krajih. - B. B. 40 kmečkih žena. odbornic 8 aktivov kmetijskih proizvajalk pri Temeljni organizaciji kooperantov Tolmin, je v ponedeljek obiskalo Gorenjsko, kjer so si na Trnovcu pri Dupljah ogledale živinorejsko turistično kmetijo s kampom, v Murkinem ELGU v Lescah pa prisluhnile gospo dinjski učiteljici in predstavnici Centra za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Eli Kovačič, ki jih je v gornjih prostorih trgovine seznanila z vsemi drobnimi sodobnimi gospodinjskimi pripomočki, s katerimi bi bilo tudi kmečki ženi olajšano delo v kuhinji. Kot je povedala Katarina Vedenik, mentorica kmetijskih proizvajalk v Tolminu, to ni bil prvi obisk te vrste v Murki, in si jih žene s Tolminskega žele še več. Zadovoljne so, ker jim znajo preprosto in nazorno povedati in pokazati, kar jih zanima. — D. D. MLADI POKAZALI VELIKO ZNANJA Cerklje — V soboto se je končalo tekmovanje v obrambi in zaščiti na vseh osnovnih šolah v Sloveniji. Tudi v Cerkljah so se aktivno vključili v proslavljanje 30-letnice vzgoje mladih za obrambne naloge. Osnovnošolci so tekmovali v poznanju prve pomoči, obrambe in zaščite, v streljanju z zračno puško ter v orientacijskem pohodu, na katerem so reševali naloge iz topografije, odgovarjati pa so morali na vprašanja iz zgodovine NOB. Najboljši dve šolski ekipi sta se uvrstili na občinsko tekmovanje, 23. aprila pa bo že področno tekmovanje v Kranju, kjer bosta nastopili po dve najboljši občinski ekipi v vsaki kategoriji. Sklepna republiška prireditev pa bo 27. maja na Urhu pri Ljubljani. Veliko pozornost posvečajo tudi izobraževanju za splošno ljudsko obrambo, vse aktivnosti pa bodo povezali tudi z akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, ki bo pokazala dosedanje delo na področju obrambnih priprav in izobraževanja mladih za SLO. J. Kuhar 500 MLADIH TABORNIKOV Radovljica — V Zvezo tabornikov občine Radovljica se vključuje nekaj nad 500 mladincev in mladink iz treh odredov, Bohinja, Bleda in Gorij. Uspešno sta delala v minulem obdobju le odreda v Bohinju in na Bledu, malo zavzetosti pa so pokazali gorjanski taborniki, medtem ko odredov v ostalih radovljiških krajih sploh nimajo. Taborniška organizacija je lani organizirala več počitniških taborov in letovanj za učence osnovnih šol, pohode in urjenje tabornikov. Mladi so sodelovali tudi na več spominskih prireditvah in svečanostih. Vendar pa so na minulem občnem zboru poudarili, da žal zanimanje za delo v taborniški organizaciji upada, da nimajo sposobnih mladih kadrov, ki bi bili pripravljeni delati. Predvsem pričakujejo več pomoči od družbenopolitičnih organizacij. JR PREČENJE JULIJSKIH ALP OSTAJA NEDOKONČANO Od y 3. do 15. .'J. 1979 je bilo opravljeno prečen je Julijskih Alp. Slabe vremen-razmere so plezalce prisilile k umiku rletali so: Franci Arh, Janko Arh. Lojze &'xikovrf, Janko Humar in Marko Sun (vsi .'lam AO Bohinj). Ocena «00 m II lil. **>m H, dolžina prihlif.no H4 km. višinska nzlika vzponov in spustov IHOOOm čas ^7dni (63 efektivnih ur). ALPINISTIČNE NOVICE i. »/yi*>ll . vendar pretopio ta dohro hojo Prečili smo Poprovec . Kanja v«.<, vzpon na Triglav in spust na K redar. 14. 3, je sledil sestop po Slovenski smeri \ S steni Triglava v dobrih ra/merah (.') ure) Od tu so nadaljevali do karavle peni Luknjo pričelo ja de/e\ Rti IT, .(. _ močim de/u|e. prožili so se žareli pla/ovi Zvečei HO se odločili /a sestop \ Vrata P" »tirih urah ho|e so bili v Mojstra '" iomoCkskn Ljubljana - V nizu koncertov, na katerih nastopajo zvezde svetovne glasbene scene, bodo v ljubljanski hali Tivoli Ifi. aprila zaigrali, zapeli in sploh razgibali sebe in poslušalce člani znane angleške skupine Slade. (13. zapis) Se enkrat se moram podati na pot od Vira pri Domžalah do Radomelj, P rese rja in Zgornjih Jarš. Saj sem videl in opisal le tovarne in gradove, o krajih samih in o njihovem deležu v NOB pa sem le preveč skoparil z besedami. Zato se sam popravljam in dopolnjujem. TRAGEDIJA NA GOLČAJU Samoten zaselek, visoko v hribu (677 Nm). južno od Blagovice, je bil usodna postaja za organiziran oborožen odpor proti okupatorju. Vojnorevolucionarni komite za Kamniško okrožje je priprave za oboroženo vstajo reztegnil tudi na domžalsko področje. Za dan vstaje 27. julija 1941, je od šestih borbenih skupin formiral (udi prav tu: Domžalsko, Mengeško in Radomeljsko. Po uspelem začetku vstaje, je bil 17. avgusta 1941 ustanovljen Kamniški bataljon, ki je štel poleg Kamniške in Rašiške tudi Radomeljsko in Moravsko četo. Konec oktobra 1941 je bilo borcem Radomeljske čete naročeno, naj takoj odidejo proti Brežicam ob Savi, kjer naj skupno z ostalimi partizanskimi enotami preprečijo izselitev slovenskega prebivalstva. Na svoji poti se je četa ustavila na Gol-čaju nad Blagovico. Goličajski mež-nar pa je pohitel v dolino in sporočil Nemcem za partizansko taborišče. Enota nemških deželnih strelcev je brž pohitela v hrib in obkolila Gol-čaj (na golicavi!). Dne 28. oktobra 1941 so bili partizani napadeni. Le štirim borcem je uspelo prebiti obroč, drugih štirinajst pa se je dalj časa upiralo nadmočnim sovražnikom. Deset partizanov je padlo, štirje so bili ujeti. Po tem porazu so se preostali borci Kamniškega okrožja v decembru 1941 vključili kot posebna četa v Cankarjev bataljon in sodelovali januarja 1941 v dražgoški bitki. Danes je Golčaj povsem zapuščen, njive prerašča gozdna podrast. Tudi starinska cerkvica sv. Neže je izpraznjena (predmete hranijo v Blagovici). Le požgana mežnarija obtožuje izdajalca, spominska plošča ob robu gozda pa slavi padle junake. POMNIKI NOB Količevo, pomembno ime v zgodovini razvoja naprednega delavskega gibanja v domžalski okolici. Žarišče je bilo seve v bivši Bonačevi papirnici (utemeljeni leta 1920), kjer so delavci pričeli s stavko 17. avgusta 1935. Stavka je trajala osem tednov in končala uspešno: delavskim zahtevam je bilo ustreženo. To je bila pomembna zmaga in pobuda tudi ostalim delavcem na domžalskem področju, da je v borbeni slogi moč. Delavstvo papirnice je ves čas vojne sodelovalo z OF. Skrbelo je, da partizanskim tiskarnam nikoli ni zmanjkalo papirja. Takole pa je »ohranjen« vrtni paviljon pri gradu Češeniku O tem govori tudi spominska plošča, vgrajena v tovarniško steno, ki časti spomin 34 v NOB padlih papir-ničarjev; druga plošča pa je posvečena uspeli stavki v letu 193f) in ustanovitvi tovarniške celice KPS v letu 1937. Tudi kemična tovarna Medic in Zanki (zdaj Helios) na Količevem je doživljala stavke svojih delavcev (leta 1935 in leta 1936). Na čas osvobodilne vojne spominja v upravno poslopje vzidana spominska plošča, posvečena trem padlim delavcem: Francu Ocvirku, Francu Kosirniku in Francu Vrhovniku. UBOJ TREH AKTIVISTOV Vir pri Domžalah sem omenil le kot sedež velike sodobne Tovarne sanitetnega materiala (Tosama), toda tu, v neposredni bližini, na desni strani ceste Vir—Ihan so bili dne 20. septembra 1944 na podel način pobiti trije znani aktivisti OF: Vencelj Perko, Ignac Hribar in Franc Chvatal. Življenja pa jim ni vzela okupatorjeva roka, pač pa izdajalska roka gorenjskega domobranstva, ki si je prav na jesen 1944 omislila svojo postojanko v Domžalah. Kako strašna je bila slepota, da je Slovenec moril Slovenca brata . . . Sicer pa se je spet izkazalo, da je hlapec trši od gospodarja, poturica hujša kot Turek! Spominski kamen z imeni žrtev ob cesti, na kraju zločina, kriči v našo žalostno izdajalsko preteklost. PRVI TALCI Ggornje Jarše, sedež velike tekstilne tovarne (950 zaposlenih) Industrije platnenih izdelkov »Induplati« (šotori, dekorativne tkanine, tehnično blago, ponjave). Dne 29. avgusta 1941 so Nemci ustrelili pet talcev kot maščevanje za le obstreljenega okupatorjevega sodelavca. Pred tovarno, v neposredni bližini ustrelitve talcev, stoji sedaj velik spomenik, delo kiparja Draga Tršar-ia. Današnji izgled gradu Cešenika pri Radomljah (kakšnega je videl Valvazor glej zapis št. 8). Modno ČCVUARSTVO kcfn Kranj V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko in moško usnjeno obutev. Kvalitetna izdelava — ugodne cene Trgovina odprta od 8. do 12. in od 14. do 19 ure v so botah od 8 do 13 ure. O L ASM.STRAN TOREK. 10.APBIU 1971 Drugi veleslalom v spomin Zdravka Križaja Memorialni veleslalom Borisu ZELENICA — Smučišča na Zelenici so dva dni gostila najboljše jugoslovanske smučarje ter reprezentante Italije in Avstrije, ki so se v veleslalomu borili za prehodni pokal Zdravka Križaja. V slalomu in veleslalomu je nastopilo nad osemdeset tekmovalcev. Memorialno disciplino je dobil Ločan Boris Strel, slalom pa Bojan Križaj. STRELU VELESLALOM Tragični junak dvodnevne prireditve na Zelenici, ki jo je odlično organiziral SK Trtic, je bil član SK Alpetourja iz Škofje Loke Jože Kuralt. Jože je namreč v obeh nastopih osvojil drugo mesto. Ni mu bilo usojeno, da bi vsaj v eni disciplini stopil na zmagovalni oder. Čeprav je Ločan v slalomu in veleslalomu po prvi vožnji vodil in imel lepo prednost pred zasledovalci, je moral obakrat priznati premoč drugemu. V memorialni disciplini mu je zmagoslavje skalil njegov klubski tovariš Boris Strel. Kuralt je bil to sezono že petkrat na mednarodnih tekmah vodHni po prvem nastopu in niti enkrat pa mu ni uspelo, da bi zmagal. Tako je bilo tudi v nedeljo. Na prvi progi je bil najhitrejši. Takoj za njim pa sta se uvrstila Strel in Bojan. Na drugi je Jože naredil dve napaki, Boris pa le eno. In to je Jožeta stalo rmage. Tudi Bojan se ni mogel dokopati do druge zmage. Čeprav je v drugem nastopu vozil tako kot smo ga bili vajeni gledati vso letošnjo smučarsko sezono, pa vendar ni mogel, da bi bil hitrejši od Strela in Kuratta. Na cilju je stisnil roko Ločanoma. Se enkrat je dokazal, da se ne boji porazov in da da priznanje boljšima. ODLIČNI NASTOP BOJANA IN KURALT A Sobotni slalom je prinesel zagrizen obračun.' Na startu so bili vsi najboljši Jugoslovani, med njimi pa tudi dobri Avstrijci in Italijani. 2e po tradiciji je bil v prvi vožnji najhitrejši Kuralt pred Bojanom Križajem in drugim Tržičanom Janezom Ziblerjem. Drugi nastop je pokazal, da je Bojan izvrsten slalomist, saj mu je uspelo, da je premagal vodilnega iz prve vožnje Kuralta. Na tretjem mestu je ostal Janez Zibler. V obeh disciplinah so se izkazali naši nadarjeni mladi smučarji. To še posebno velja za Jureta Franka, Mira Oberstarja in in Andreja Cerkovnika ter Grega Benedi-ka. Pred nedeljskim veleslalomom je bila na Zelenici krajša spominska slovesnost. Pred prvim startom se je namreč po vele-slalomisču spustil z žalnim vencem naj- Ločan iioris Strel je na Zelenici dobil memorialni veleslalom v spomin Zdravka Križaja. - Foto: D. H. boljši pionir organizatorja Robi Vodnik. Nato pa je pionirska delegacija venec ponesla na grob Zdravka Križaja v Tržič. Rezultati — veleslalom — 1. Strel 1:57,92, 2. Kuralt 1:57,97, 3. Križaj 1:58.16, 4. J. Franko (vsi Jugoslavija) 1:59,27. 5. Platzer (Avstrija) 1:59,57, 6. Oberstar 1:59,64, 7. Stefanovič (oba Jugoslavija) 1:59,73, 8. Muelbacher (Avstrija) 2:00,01, 9. Magušar (Jugoslavija) 2:00,39, 10. Miari (Italija) 2:01,26; slalom - 1. Križaj 84,91, 2. Kuralt 85,49, 3. Zibler 86,97, 4. Oberstar (vsi Jugoslavija) 87,50, 5. Platzer (Avstrija) 87,53, 6. M. Franko 88,03, 7. J. Franko (oba Jugoslavija) 88,52, 8. Stoelzl (Avstrija) 89,41, 9. Be-nedik 89,53, 10. Sitar (oba Jugoslavija) 89,73. I). Hunter Alpsko smučanje Bombažna predilnica zmagala TRZlC - Na smučiščih Koble in Soriške planine je bilo letošnje tekmovanje delavcev v tekstilni industriji — tradicionalna tekstiliada. Tokrat je nastopilo več kot 600 smučarjev in smučark iz 30 kolektivov, ki so se pomerili v smučarskih tekih in veleslalomu. Največ uspeha so imeli smučarji tržiške Bombažne predilnice in tkalnice, ki ki so osvojili ekipno prvo mesto, najboljši pa so bili tudi v točkovanju veleslaloma, medtem ko so v tekih zmagali tekmovalci Vezenine iz Bleda. Rezultati — teki: ženske - I. kategorija: 1. Nahtigal (Tekstil) 10:47,26; 2. Mežnar (Universale) 11:31,52; 3. Kovačič (Vezenina) 11:43,03; II. kat.: 1. Premože (Tosama) 11:09,91; 2. Peterman (Vezenina) 12:12,43, 3. Sajovec (BPT Tržič) 12:18,97; III. kategorija: 1. Toni (Pletenina) 13:40,04; 2. Lavtar (Triglav) 14:39,22; 3. Finžgar (Tekst, center Kranj) 16:17,00; moški - L kategorija: 1. Anžin (Universale) 19:34,75; 2. Erjavec (Utensilia) 20:38,70; 3. Jere (Lisca) 20:40,78; II. kategorija: 1. Flašker (VTS Maribor) 18:06,81; 2. Mihajl (Vezenine) 18:11.40; 3. Dakskobler (Bača) 19:34,16; III. kategorija: 1. Polajnar (Tekstilindus) 19:01,40; 2. Djokovič (Pletenina) 19:36,69; 3. Jakopič (Vezenina) 21:06,41; veleslalom — ženske — I. kategorija: 1. Tušar (Dekorativna) 39.95; 2. Fluher (MTT Maribor) 40,06; 3. Justin (Vezenina) 41,50; II. kategorija: 1. Strnšek (Modna hiša Maribor) 10,47; 2. Zupan (Sukno) 42,58; 3. Rupnik (GP Sk. L. ka) 43,79; III. kategorija: 1. Fili-pan (Jugotekstil) 42,71; 2. Lesjak (VTŠ Maribor) 43,33; 3. Tadej (Jugotekstil) 45,08; moški - I. kategorija: 1. Štefe (BPT Tržič) 45.84; 2. Bevc (Toper) 46,72; 3. Bokal (Uni-tex) 46,73; II. kategorija: 1. Sevčnikar (VTS Maribor) 44,09; 2. Andolšek (IBI Kranj) 45,65; 3. Gorjup (Almira) 47,03; III. kategorija: 1. Cadež 44,39; 2. Ahačič (oba BPT Tržič) 45,46; 3. Klanjšček (MTT Maribor) 45,75; IV. kategorija: 1. Pogačnik (Veletekstil) 42,17; 2. Sarabon 42,89; 3. Lang (oba BPT Tržič) 43,59; Ekipno — teki: 1. Vezenina 81, 2. Uni-verzale 79, 3. Tekstilindus 76, 4. BPT Tržič 74, 5. Dekorativna 68; veleslalom: 1. BPT Tržič 287; 2. MTT Maribor 244; 3. IBI Kranj 240; 4. Tekstilindus 218: 5. GP Škof-ja Loka 206; skupno: 1. BPT Tržič 361; 2. Tekstilindus Kranj 294; 3. Vezenine Bled 261; 4. IBI Kranj 253; 5. Sukno Zapuže 252. J. Kikel Tudi Peko zmagovalec TRŽIČ - Tovarna TOKO iz Domžal je bila organizator letošnje 27. tradicionalne šuštariade, tekmovanja delavcev usnjarske in gumarske industrije Slovenije. Tekmovanja, ki je bilo na Veliki Planini, se je udeležilo 259 tekmovalcev iz 19 sindikalnih organizacij. Med njimi je bilo 62 tekmovalk. Največ uspeha so imeli smučarji in smučarke tržiške tovarne obutve Peko, ki so premočno osvojili tudi ekipno prvo mesto. Rezultati — ženske — skupina A: 1. Ru-parčič 46,77; 2. Dolčič (obe Peko) 49,16; 3. Slevc (Toko) 50,21; skupina B: 1. Zaje (Sava) 54,64; 2. Kramar (Peko) 56,13; 3. Leskovec (IUV) 56,29; skupina C: 1. Jerman 58,44; 2. Proust (obe Sava) 58.62: 3. Križaj (Peko) 1:01,46; moški — skupina A: 1. Klemene (Peko) 38,58; 2. Podobnik (Al-pina) 40,29; 3. Meglic (Peko) 40,71; skupina B: 1. Primožič (Peko) 39,14; 2. Komat (TRIO Tržič) 39.25; 3. Meglic (Peko) 42,56; skupina C: 1. Suštaršič (Sava) 43,98; 2. Močnik (TRIO) 44,42; 3. Kruhar (Konus) 44,67; skupina D: 1. Stritih (Peko) 48,04; 2. Stanonik (Galant) 50,28; 3. Perko (TRIO) 50,41; Ekipno: 1. Peko 65; 2. Sava 49; 3. IUV Vrhnika 38; 4. Alpina 34; 5. TRIO 29. •L Kikel Slovensko prvenstvo letos drugače V minulih letih se je pogosto dogajalo, da je postal slovenski prvak v cestni vožnji kolesar, ki sicer ni bil najboljši v sezoni, je pa tekmoval na vseh dirkah, točkovanih za prvenstvo. Drugi morda dosti boljši tekmovalec, je tisti čas vozil za državno reprezentanco doma ali v tujini in mu posamezni dobri rezultati z voženj, ki se jih je pač mogel udeležiti, niso prinesli dovolj točk za slovenskega prvaka. Zato so delegati na letošnji skupščini kolesarske zveze Slovenije sprejeli drugačna, bolj pravična merila za pridobitev naslova slovenskega prvaka v posamični vožnji. Odslej se bodo namreč upoštevali le štirje najboljši rezultati vsakega kolesarja s skupaj sedmih dirk. To so dirke okoli Pohorja, dirka za nagrado veteranov, po ulicah Kranja, memorial Milana Novaka, Po Pomurju, velika nagrada Roga in velika nagrada Astre. Taka pravila dajejo možnost vsem tekmovalcem; četudi se vsi vseh sedmih dirk ne bodo mogli udeležiti, se bodo prav gotovo lahko vsaj štirih. Točke bo dobivalo petnajst najbolje uvrščenih slovenskih kolesarjev na posamezni dirki. Podobno velja tudi za pridobitev naši ova slovenskega ekipnega prvaka, za katerega se seštejejo točke treh najbolje uvrščenih tekmovalcev posameznega kluba. Tak način velja za kategorije mlajših in starejših mladincev ter članov A in B, medtem ko za prvaka v gorski vožnji tudi letos velja enkratni rezultat. Člani bodo v tej sezoni, podobno kot leta prej, tekmovali še za jugoslovanski pokal. Zanj se štejejo najboljši rezultati z dirk osvoboditev Zenice, memorial Bore Stefanoviča, memorial Vida Ročica, nagrada veteranov, dirka 11. oktober in osvoboditev Beograda. H. Jelovčan Atletika Pohvala štafeti Triglava Nogomet Kolo remijev Nogometaš v občinski nogometni ligi so odigrali drugo kolo v spomladanskem delu tekmovanja. Za rezultate v članski konkurenci lahko trdimo, da so dokaz izenačenosti ekip. Edini zmagi sta zabeležili ekipi Korotana nad Trbojami in Šenčurja nad Savo. Z novimi točkami sta ostali pri vrhu in se bosta vrnili v super-ligo. Neodločeno pa so igrali Naklo : Primskovo (4:4), Britof : Kokrica (?:0), Primskovo B : Grintavce (2:2), Podbrezje : Filmarji (1:1). še naprej vodi Sava pred Korotanom in Šenčurjem ter Kokrico. Pri mladincih je v najzanimivejši tekmi moštvo Šenčurja premagalo Filmarje s 4:1 in vodi. Dobro formo pa kaže tudi mladinska vrsta Nakla, ki je tokrat katastrofalno premagalo Trboje in dosegla kar 18 golov! Pri drugih selekcijah seje odvijala prava drama v Naklem. Gostje s Primskovega so vodili že s 4:0 in 5:2, na koncu pa so Naklanci le izenačili v zadnji minuti. V ostalih srečanjih so Britofljani premagali zelo perspektivno in mlado ekipo Šenčurja, Kokriea pa je domala klonila pred Savo. Se naprej vodijo Primskovljani pred Nakloni in Britofom. DVA PORAZA Članska in mladinska selekcija Kranja sta v tem kolu doživeli poraza. Oslabljeni mladinci so v izenačenem srečanju izgubili z Ilirijo z 0:1, čeprav bi lahko tudi zmagali. Odločila je napaka v obrambi, pa tudi na splošno je bila igra na nizkem kvalitetnem nivoju. Člani so se dobro upirali vodilni Obali, ki je zmagala z 2:0. Kriza se nadaljuje. Lahko rečemo, da ji botruje več objektivnih razlogov, saj igralci še vedno raje dajejo prednost rekreaciji, kot pa tekmovanju. Ob tem pa se še dogajajo razne peripetije, ki so odraz stanja v nogometu nasploh. Tako se dogaja, da igralci in trener še četrt ure pred tekmo ne vedo, kje bodo lahko igrali in podobno. Nogometaši, ki trenirajo, se trudijo in izgubljajo tekme, so le odraz dela v našem nogometu. Nam mora biti glavna skrb, da ne bomo ponavljali napak iz preteklosti. M Subir CELJE - Z meddruštvenim otvoritvenim mitingom se je v soboto na stadionu »Borisa Kidriča« v Celju uradno začela letošnja atletska sezona. Čeprav niso nastopili vsi najboljši, je bilo kljub vetrovnemu vremenu doseženo nekaj zelo dobrih rezultatov, saj je bila konkurenca v nekaterih disciplinah kvalitetna in izenačena. Najboljši rezultat med tekmovalci iz 12 klubov je dosegel Celjan Kopitar v teku na 300 m (33,9), drugi v tej disciplini z zelo dobrim časom je bil Kranjčan Stare. Izkazala sta se tudi Jan (Ol) in Rozman (KI) v teku na 1000 oz. 3000 m, med dekleti pa Ovca (Ol) na 300 m. Prvo letošnjo preizkušnjo je dobro prestala tudi štafeta Triglava 4 x 100 m, ki bo letos igrala vidno vlogo tudi v zveznem merilu. Kaj več o začetku atletske sezone bo mogoče sklepati že v nedeljo, ko se bodo najboljši tekmovalci pomerili na mednarodnem otvoritvenem mitingu v Novi Gorici. REZULTATI: MOŠKI - 110 m ovire: 1. Kopitar (KI) 14,8, 2. Penca (Nm) 15.0, 3. Re-ner (KI) 15,7; 100 m: 1. Torkar (Ol) 10.8, 2. Sagadin (Tr) 10,8. 3. Stare 11,0, Kočevar 11,1, Peneš (vsi Tr) 11,5; 300 m: I. Kopitar (KI) 33,9, 2. Stare (Tr) 34,9, 3. Gregorič (Kp) 34,9, 5. Sagadin (Tr) 35,1, Kočevar 33,5. Peneš (oba Tr) 36,8; 1000 m: 1. Jan (Ol) 2:29.4, 2. Božnik (Tr) 2:33,5. 3. Samu (Ve) 2:34,7, 8. Krek 2:38,5. Križaj (oba Tri 2:42,2; 000 m: 1. Rozman (KI) 8:25.2, 1 Samu (Ve) 8:27.1, 3. 2uiek (JLA) 8:31.1: daljava: 1. Rezek (Ve) 700, 2. Kadiš (KAD 647. 3. Rener (KI) 045, 8. Omeni (Tr) SO* višina: 1. Miklič (Ol) 205, 2. Apostoiorski (01) 195, 3. Strmčnik (KAK) 105. 0. Budak 185, Svegelj (oba Tr) 185; krogla: 1. Sari« (Tr) 14,33, 2. Cujnik (Nm) 15,00, 3. Vnk (QQ 12,77, 7. Gašpirc (Tr) 11,19; kopje: 1. Jm (Ve) 53,40, 2. Frelih (Ru) 52,34, 3. ZofttM 49,10; kladivo (ml. mladinci): 1. (KI) 39,30, 2. Gačnik (Nm) 33,00, 3. (Tr) 28,82; kladivo (st. mladinci): 1. Tat (Ol) 44,74, 2. Nardin (Tr) 20,68; 4 x lNv 1. Triglav 42,9, 2. Olimpija 43,3, 3. Kladim 43,4; ŽENSKE - 100m ovire: 1. Blalič (Nssj 15,9, 2. Kralj (Nm) 16,6, 3. 2untar (KI) lOJc 100 m: 1. Seliškar (Ol) 12,0. 2. Cetina (D 12,8, 3. Salamon (Ve) 12,9; 300 m: 1 Ovca (Ol) 40,4, 2. Avdibasič (Sa) 40,8, 3. Mar«** (KI) 42,2; 600 m: 1. Avdibasič 1:33 ,2, 2. Skat (KAK) 1:41,0, 3. Babic 3. Babic (Ru) l:43jfc daljava: 1. Salamon (Ve) 543, 2. Jug 485. t Vrhovnik (obe VE) 482; krogla: 1. Ertarer (KI) 12,02, 2. Petava (Tr) 10,31, 3. K vrat (KI) 9,84; kopje: 1. Kovač (KI) 36.12. 2. Hribar (Nm) 31,64, 3. Rozman (Br) 29.50; 4 s 100 m: 1. Kladivar 51,5, 2. Velenje 52.4 1 Kladiv.r II. 55,9. , K^ Kolesarstvo Množične prireditve na kolesih Kolesarska sekcija ŠD Kokrica za letos pripravlja razen tekmovalnih še vrsto množičnih kolesarskih prireditev: trim v Dražgoše, marat Dežmanov memorial, maraton prijateljstva Kokrica — Trst in akcijo Dobimo se s kolesom KRANJ - Razen vsakoletnih tekmovalnih kolesarskih prireditev kot sta krono-meter Adria in pokal Kokrice. ki veljata za člane C in veterane vseh kategorij, bodo v kolesarski sekciji SD Kokrica letos prvič pripravili še tekmovanje učencev osnovnih Sol kranjske občine na kolesarski stezi v Stražišču ter slovensko prvenstvo veteranov prav tako na dirkališču, in sicer 15. oziroma 16. septembra. Vendar pa velja močneje podčrtati prizadevanja kolesarskih delavcev s Kokrice, ki bi radi najmnožičnejšo obliko rekreacije — kolesarjenje spravili v okvir organiziranega udejstvovanja. Zato bodo letos pripravili nekatere množične rekreativne kolesarske prireditve: kolesarski trim v Dražgoše 28. aprila, kolesarski maraton Dežmanov memorial 26. maja, maraton prijateljstva Kokrica-Trst 26. avgusta, posebej pa velja omeniti še redne ure rekreacijskega kolesarjenja Dobimo se s kolesom. Kolesarski trim v Dražgoše pomeni uvod v novo kolesarsko sezono in je namenjen vsem občanom. Dosedanjih se je udeleževalo blizu sto ljudi, z novimi organizacijskimi prijemi pa jih letos nameravajo privabiti še več. Nekoliko drugače je s kolesarskim maratonom Dežamnov memorial, ki je namenjen kolesarjem s kančkom tekmovalnega duha in tistim, ki želijo na kolesu preskusiti moč na okoli sto kilometrov dolgi progi. Maraton kljub temu za večino ne bo »prehud«, saj bodo vozili po skupinah s časovnimi omejitvami. Rokomet Alples, Preddvor in Tržič uspešni KRANJ - V drugi zvezni rokometni ligi za ženske in moške sta Alples in Jelovica dosegla le polovičen uspeh. Rukometašice Alplesa so doma visoko premagale Novo mesto, Jelovica pa se je iz gostovanja v Varaždinu vrnila praznih rok. Uspeh v slovenski ligi so na gostovanju dosegli tudi igralci Tržiča. V Novem mestu so visoko premagali domačo * ženski ligi pa Prc>ddvor ni imel težkega dela z moštvom Dolenjske. Izidi - ženske - Alples : Novo mesto 25:10 (12:7), Preddvor : Dolenjska 29.1b (15:5). moški - Varteks : Jelovica 34:Z4 (16:13), Krka : Tržič 22:30 (11:14). Pari prihodnjega kola - ženske - . Alples, Tržič : Preddvor, moški -Jadran Timav. Tržič ! Ilirska Jelovica Bistrica. Nekaj posebnega pa bo maraton prijateljstva Kokriea-Trst. Člani kokrisk* sekcije so namreč pobrateni s kk«b«at Adria v Lonjerju pri Trstu, s k a te rini a-jemno dobro sodelujejo. Prijateljstvo bsdk potrdili z maratonom od Kokrice do L*> njerja. Razen teh množičnih kolesarskih prireditev bodo Kokrični skušali uresaičB tudi zamisel o vsakotedenski akciji Dobrno se s kolesom, ki bo namenjena mlajša« in starejšim občanom. Sekcija ima deset izšolanih inštruktorjev kolesarstva, kar * dovolj, da k tej akciji pristopijo stroko« m. seveda pa bo prej treba poskrbeti še za *»-poro cest oziroma primerno prometa* označitev, kar pa verjetno ne bo i-Hfc« naloga. H Movča« Marn spet slavil CAKOVKC - V nedeljo je brht Čakovcu tradicionalna kolesarska dirk« za 11. memorial Stjepana Slamka. V vse« treh tekmovalnih skupinah se ie * udeležilo kar 170 kolesarjev iz cele driatr Savčani so nastopili z najboljšimi mlađaci, medtem ko je bila članska ekipa zarast sklepnih priprav v Nemčiji okrnjess Kljub izjemno močni konkurenci pa *• kranjski kolesarji zabeležili nekaj dobri« rezultatov. Med člani je na 110 kilometrov dole' progi zmagal Puljčan Bulic s čase* 2:37,24, Frelih je bil z dvema minuta** zaostanka peti; pri starejših mladincih <• kilometrov) je bil najboljši Cerin iz Lja»" Ijanske Astre, pri mlajših (59 kilometre*' pa je slavil Kranjčan Marn. Drugi » si Tunič. H J Tečaj za inštruktorje KRANJ - Kolesarska zveza Slovenije bo v sodelovanju z šolskim centrom i> telesno kulturo Ljubljana pripravila teč* za inštruktorje kolesarstva. Tečaj bo af 11. do 15. aprila v hotelu Jelen v Kraaav Na tečaju, ki je pogoj za jesenski izpk « trenerja kolesarstva, bodo predavali Jak* Vadnal iz Kranja, psiholog Jože Sepic iz Ljubljane ter trener kolesarjev Save Frsa-ci Hvasti. Predvidoma se bo prvega tečaj* za inštruktorje udeležilo petindvajset kolesarjev in klubskih delavcev iz Slovenije -Hrvatske. Med drugimi bodo na tečaju ta« kolesarji Bobovčan, Bedekovič, Rakuš ut drugi. Tečaj se prične II. aprila ob 9. ari ^Smučarski teki- Prvenstvo SFRJ in spominski tek preložena KRANJ - TVD Gorje in SK Triglav Kranj - tekaška sekcija — sta morala odpovedati štiriintrideseto državno prvenstvo v teku članov na 50 ter mladincev in žensk na 20 km in tudi rekreacijski tek zmage mrtvega bataljona na Pokljuki. Prireditvi bi morali biti v soboto in nedeljo v smučinah na Pokljuki, vendar je med tednom zapadlo toliko snega, da organizatorja nista mogla pripraviti smučin. Tako bosta prireditvi v soboto in nedeljo 21. in 22. aprila po prvotnem razpisu. V soboto ob 8, uri bodo startali člani na 50 km ter mladinci na 20 km. Isto progo pa bodo imele tudi ženske rojene 1962 in prej. Rekreacijski tek zmage mrtvega bataljona bo v nedeljo ob 9. uri s startom pri vojašnici na Rudnem polju. Pravico nastopa imajo samo nekategorizirani tekmovalci moški do 35 let, moški od 35 do 45 let ter nad 45 let. Ženske pa se bodo pomerile na 25 km. Ista proga je tudi za moški dve kategoriji: za rojene 1949 in pozneje ter rojene 1948 in prej. Startnina je za vse 100 dinarjev. -dh ( Plavanje "Rodičevi in Novaku po pet naslovov KRANJ — Zimski bazen je dva dni gostil najboljše slovenske mladince, ki so - se borili za letošnje zimske republiške plavalne naslove. Med osemdeset nastopajočimi v obeh konkurencah iz dvanajstih slovenskih plavalnih kolektivov je največ uspeha imela pri dekletih Maja Rodič iz ravenskega Fužinarja, pri fantih pa Boris Novak iz trboveljskega Rudarja. Oba sta osvojila po pet republiških naslovov. Bogatejši smo tudi za dva slovenska rekorda. Plavalka Ilirije Tina Krašovec je postavila absolutno znamko Slovenije na 200 m kravi, Miran Kos pa rekord SRS za mladince na 100 m prsno. Kranjski plavalci in plavalke, nastopil ni le Darjan Petrič, ki je na mednarodnem mitingu v Plovdinu v Bolgariji, so osvojili pet tretjih mest ter tri druga. Najboljša je bila Karmen Berložnik, ki je osvojila srebro ter tri bronasta odličja. Po eno tretje mesto pa sta dosegli Tatjana Bra-daška in Alenka Bertoncelj. Ženska štafeta Triglava je bila dvakrat druga. Izkazal se je tudi Radovljičan Bogdan Jug, saj je na 200 metrov hrbtno osvojil tretje mesto. Rezultati - moški - 100 m kravi - 1. Novak (Rudar) 55,94, 2. Botteri (Ljubljana) 57,20, 3. A gre/ (Rudar) 57,78, 100 m prsno - 1. Kos (Fužinar) 1:10.37 (rekord SRS za mladince), 2. Brlič (Branik) 1:10,50, 3. Mejač (Ljubljana) 1:13,52, 400 m mešano — 1. Novak (Rudar) 4:50,73. 2. Vočko 4:53,60. 3. Kos (oba Fužin ar) 5:07,38, 4 x 200 m kravi - 1. Ljubljana 9:04,43, 2. Ilirija 9:30,63, 400 m kravi - 1. Novak 4:23,46, 2. Vozel 4:25,45. 3. A gre ž (vsi Rudar) 4:31,09, 100 m hrbtno - 1. Kos (Fužinar) 1:03,49, 2. Novak (Rudar) 1:05,60, 3. Vočko (Fužinar) 1:09,79, 100 m delfin - 1. Vočko 1.01,64, 2. Kos (oba Fužinar) 1:02,85, 3. Botteri (Ljub- ljana) 1:03,05, 4 x 100 m mešano - 1. Ljubljana 4:44,63, 2. Ilirija 4:54,10, 200 m delfin - 1. Vočko (Fužinar) 2:23,75. 2. Vozel (Rudar) 2:27,88, 3. Bernat (Ilirija) 2:31,37, 200 m hrbtno - 1. Kos (Fužinar) 2:28,97, 2. Novak (Rudar) 2:30,83, 3. Jug (Radovljica) 2:34,50, 200 m prsno - 1. Kos (Fužinar) 2:34,91. 2. Mejač (Ljubljana) 2:37,47, 3. Brlič (Branik) 3:37,93, 200 m kravi - 1. Novak 2:00,56, 2. Vozel (oba Rudar) 2:03,70, 3. Vočko (Fužinar) 2:05,94, 200 m mešano - 1. Kos (Fužinar) 2:14,96, 2. Novak (Rudar) 2:18,17, 3. Vočko (Fužinar) 2:21.97. 1500 m kravi - 1. Novak 16:58,07, 2. Vozel (oba Rudar) 17:36,08, 3. Kokol (Ljubljana) 17:55,29, 4 X 100 m kravi - 1. Ilirija 4:07,31, 2. Ljubljana 4:09,45: ženske — 100 m kravi — 1. Mrrhar (Branik) 1:03,14, 2. Pisnik (Fužinar) 1:03,33, 3. Krašovec (Ilirija) 1:03,40, 100 m prsno - 1. Rodič 1:18,09, 2. Brumen (obe Fužinar) 1:19,52, 3. Bradaška (Triglav) 1:20,26, 400 m mešano - 1. Rodič (Fužinar) 5:20,88, 2. Krašovec (Ilirija) 5:27.07, 3. Berložnik (Triglav) 5:32,74400 m kravi -1. Rodič (Fužinar) 4:42,65, 2. Krašovec (Ilirija) 4:43,61, 3. Bučar (Ljubljana) 4:56.56, 100 m hrbtno - 1. Kolenc (Rudar) 1:12,46, 2. Rodič (Fužinar) 1:13,26. 3. Zihert (Velenje) 1.16,25, 100 m delfin - 1. Krašovec (Ilirija) 1:09,68, 2. Pisnik (Fužinar) 1:10,49, 3. Močnik (Ljubljana) 1:10,74, 4 X 100 m mešano - 1. Fužinar 5:03,84. 2. Triglav 5:11,01, 200 m delfin - 1. Močnik (Ljubljana) 2:31,56, 2. Krašovec (Ilirija) 2:31,79, 3. I Berložnik (Triglav). 2:37,96. 200 m hrbtno - 1. Kolenc (Rudar) 2:40,38, 2. Berložnik 2:46,18, 3. Bertoncelj (obe Triglav) 2:58,46, 200 m prsno - 1. Rodič 2:51,78, 2. Brumen (obe Fužinar) 2:53,54, 3. Zihert (Velenje) 2:53,91, 200 m kravi - 1. Krašovec (Ilirija) 2:13,59 (absolutni rekord SRS), 2. Rodič 2:16.10, 3. Pisnik (obe Fužinar) 2:18,08, 200 m mešano - t. Rodič (Fužinar) 2:34.76, 2. Krašovec (Ilirija) 2:35.96, 3, Kolenc (Rudar) 2:36.34. 800 m - 1. Krašovec (Ilirija) 9:56,28. 2. Bučar (Ljubljana) 10:08.36, 3. Berložnik (Trigia«* 10:13.81, 4 x 100 m kravi - 1. Fuitn*- 4:40,89, 2. Triglav 4:44,47. D- Huni*r Na letošnjem zimskem plačilnem prvenstW»* mladince in mladinke $a oboji startali tudi na 200 m delfin. - Foto: F. Perdan »JB. 10. APRILA 1979 jOdbojka Samo filed zmagal _£SCE - Tekmovanje v moški republi-| <•* »nojkiraki ligi je ie končano, ekipe v I Wg» ksakorencah pa skušajo v zadnjih A dodati k dosedanjim uspehom še Preteklo kolo je bilo uspešno le za . isrje Bleda, za Blejke in Jeseničanke ^ sissa radosti UD: KARLOVAC 3:0 (15:6. 15:8, 15:5) - lesnkdo je pred tekmo težko verjel, da Natssatje iz Karlovca za igralce Bleda v 1- «"«ri odbojkarski ligi tako lahek za-•p. Gostje niso upravičili pričakovanj, ■fijrf a» zelo dobro igrali v polju in ob Kako _to je bilo srečanje, pove da je bilo srečanje končano že po ni bila vprašanje, je bilo srečanje, ^bja'sstajsio zanesljivo na 5. mestu. ,HnCA: BLED 3:0 (15:12, 15:7, 15:5) -* kasti republiški odbojkarski ligi so ^ajb) fsstovale v Mežici in se vrnile rok. Domačinke so proti moštvu 1 *■ prvenstvene lestvice zaigrale izred-^■fi pričakovanji. Blejke so bile enako-• v prvem nizu, kasneje pa jim je Pušnik šesti *JjpiAD — Na trinajstem tradicionalen-' "Jj^,,^ ki je veljal tudi za evrop-*"M salvo, je povsem nepričakovano *" češkoslovaški dirkač Vaclav Blah-^ j**as 130 RS) pred favoriziranim Av-Klausom Ruaslingom (porsehe ^Ter*J- N« odlično peto mesto se je uvr- g* ('**^****n Brane Kuzmič z vozilom SM2TH. sesti pa je bil član AMD Laka Aleš Pušnik z vozilom renault ^•♦■a. Ce upoštevamo, da sta oba slo ven " i vozila z avtomobili grupe 1, je še toliko večji. REZULTATI: 1. Nj« (Č88R) U329 kazenskih točk, J (Avstrija) 14304, 3. Havel (CSSR) <• čabrikov (Bolgarija) 14542,5. * Uagoslavija) 14883, 6. Pušnik (Ju-rr*lf» "012, 7. Filipi (Italija) 15144, 8. ***WolgBrMa) 15283. t^Bf je obenem veljal tudi za državno ^laaiu Jugoslavije. V posameznih kate-as zmagali: Savič (785 ccm.), Vidic grupa 1), Milovanovič «2a?^ 2). Kuzmič (2000 ccm.). ^frfcaik je v kategoriji do 2000 ccm. in •aasJni uvrstitvi zasedel dobro drugo gJtJttZULTATI: GENERALNA UVR-2*; i. Kuzmič (SI. avto), 2. Pušnik ^ak Loka),3. Vidic (Olimpija), 4. Mi-J"** (Akademac), 5. Marega (SI. av-»oksida (Ajdovščina); ekipe AMD: 1. ^"Na avto, 2. Akademac, 3. Ajdovšči-* -1 Skorja Loka. (P METALAC (Sisak) : JESENICE 3:0 - V tem srečanju II. zvezne ženske odbojkarske lige so domačinke zlahka opravile z igralkami Jesenic. B. Rauh Košarka Zaslužena zmaga KRANJ — Slovenska super liga — moški Triglav : Rudar 70:61 (37:33), telovadnica OŠ F. Prešeren, gledalcev 100, sodnika Burja, Radoševič (oba Ljubljana). Triglav - Erlah 6. Strniša 11, Omahen 17, Benedik 5, Štefe 12, Zupan 17. Točki so potrebovali oboji. Vendar so tokrat slavili domačini. Ze v uvodnih minutah so dali vedeti, da tako zlahka gostje ne bodo opravili z njimi. Zahvaljujoč dobri igri in odločilnim skokom pod obema košema je Triglavu uspelo zmagati. Čeprav so gostje iz Trbovelj nastopili brez najboljšega moža Knavsa, to ne zmanjšje uspeha domačih. -dh Vaterpolo Že drugič uspešni KRANJ — Kadetska liga prijateljstva v vaterpolu Tiglav : Edera (Trst) 14:8 (4:1, 3:1, 3:2, 4:4), zimski bazen, sodnika Vinat-tieri (Trst), Marinček (Kranj). Triglav — Perkovič, Marn, Sajovic, Kosi, Peperko, Potočnik, Sedej, Dojčino-vič 3, Sirk 4, Golob 7, Pibernik. Domači kadeti so z dobro igro premagali drugega italijanskega nasprotnika. Po uspehu pred tednom dni v Vidmu so bili tudi v tem nastopu uspešni. Točki so dobili z nasprotnikom iz Trsta Edero. 2e v prvih dveh četrtinah so triglavani dobro napolnili gol gostujočega vratarja. V preostalih dveh je bila igra enakovredna, točki pa sta zasluženo ostali doma. -d h NESREČE Nepreviden pešec KRANJ — Nepravilno in neprevidno prečkanje ceste in prevelika hitrost voznika osebnega avtomobila so botrovali prometni nesreči, ki se je pripetila v četrtek, 5. aprila, okrog desete ure zvečer na Cesti JLA v Kranju pri avtobusni postaji. Pešec Mirko Štrbac, star 52 let, iz Ljubljane je pod vplivom alkohola izven prehoda za pešce prečkal Cesto JLA pri avtobusni postaji. V tem trenutku je prehitro glede na razmere na cesti in vidljivost iz Kranja proti Kokrici pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Sintič, star 38 let, iz Britofa. Pešca je zbil, pri čemer je bil na srečo le lažje poškodovan. Utrujen voznik RADOVLJICA - V soboto, 7. aprila, okrog četrte ure zjutraj se je na magistralni cesti pri bencinski črpalki v Radovljici pripetila huda prometna nesreča zaradi neizkušenosti in predvsem utrujenosti voznika osebnega avtomobila. Gmotna škoda znaša 50.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Hamit Dibra-ni, star 28 let, začasno stanujoč v Zvezni republiki Nemčiji, je vozil to jutro od Jesenic proti Kranju. Zaradi neizkušenosti in predvsem utrujenosti po dolgi vožnji je pri bencinski črpalki v Radovljici ob magistralni cesti zapeljal desno na dovoz k črpalki, podrl svetlobni stožec in trčil v drog. Hudo poškodovanega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Tenis Skupščina TK Triglav KRANJ - V četrtek, 12. aprila, bo v nekdanjem klubu gospodarstvenikov redna skupščina Teniškega kluba Triglav. Pregledali bodo svoje delo in si zadali smernice za bodoče delo. Pred tenisači Triglava so letos pomembne naloge, saj bo predvidoma prišlo do izgradnje novih prepotrebnih igrišč. Začetek skupščine je ob 18. uri. -dh Za miličnike ni brezdelja V tržiški občini je bilo lani manj kaznivih dejanj, kršitev javnega reda in miru ter prometnih nezgod kot v letu 1977 — Kljub temu je potreben strožji nadzor miličnikov in vseh občanov Dopisniki poročajo x*2*LSKO TEKMOVANJE V BITNJAH v ^^ak* družina Iztok iz Bitenj je v CFjf**** krajevnega praznika Bitenj, Sv. Duha in Jošta pripravila tek-»^ffj* * streljanju z zračno puško. Tek-<**j[" •» »e udeležila tri moštva. Zmaga-^***a Franc Mrak iz Predoselj s 722 •0B*©nožnih in osvojila prehodnpo-^Drsgi M j^n g 714 krogi strelci iz Cirč, P^ » 701 krogom domačini. Med po-J"* so bili najboljši Marko Pleste-ŠJ* * 187 krogi. Jure Frelih s 186 krogi. Wtar s 184 krogi, Franc Strniša s krogi jB Bogomir Retelj s 180 krogi. J Sitar k^yPWTVQ 88D V STRELJANJU - V ^•*J*k je bilo občinsko prvenstvo Šol- SS^^*^Po^tBih društev v streljanju z zračno ^* Občinska strelska zveza in ŠŠD Si-*esko sta odlično pripravila tekmo-^£Ved starejšimi pionirji je ekipno t^O"1 osnovna šola iz Predoselj, za ka-G ** nastopali Marjan Umnik, Janez ^LJ Janez Strniša. Druga je bila A eki-~rVaace Prešeren, sledijo pa B ekipa ^*as« Prešeren, ŠŠD Stanko in Jan-!5r*» ** Šenčurja, SSD Davorin Jenko »«• 88D Simon Jenko, ŠŠD Lucijan ■ SSD Matija VaJjavec Preddvor. Crf fti-niki sta bila najboljša Drago *2J*Vj* Šenčurja in Marjan Umnik iz Pri starejših pionirkah so bile 0*"'*e Senčnrjanke pred domačinkami SSSk^i'■irka■li iz Ćerkelj. Zmagala je Vesna ^»Cerkelj pred Sabino Rekar iz Pre-,„ * Moniko Humar iz Šenčurja. Med ■3*?' Piaairji so slavili Predosljani v "i Jani Umnik, Franci Muhi in Blaž Drogi so bili Preddvorčani, tretji ^ "rance Prešeren in četrti ŠŠD Janko ^ **■*« Mlakar. Domačina Jani Umnik sJ**** Mnbi sta bila najboljša med posa-Med mlajšimi pionirkami je \*f**6ŠD France Prešeren, za katerega iy**"apale Mateja Pikec, Marjana Černi-«arjeta Erbežnik. Drugo je bilo ŠŠD *-^*,*»ko in tretje ŠŠD iz Šenčurja, ^""»s in Erbežnikova sta bili najbolj- ši med posameznicami. Kranj bosta na republiškem prvenstvu zastopali moštvi ŠŠD Josip Broz-Tito iz Predoselj med starejšim' pionirji in ŠšD iz Šenčurja med starejšimi pionirkami. M. Cade* ŠŠD FRANCE PREŠEREN DELOVNO -Šolsko športno društvo na osnovni šoli Franceta Prešerna je pripravilo že drugi letošnji orientacijski pohod, na katerem so sodelovali učenci od 5. do 8. razreda. Sodelovalo je 50 ekip. Najuspešnejše so bile prve ekipe 6. a, 6. d, 7. fin 8. e razreda. Istočasno so pripravili rokometni turnir za učence in učenke 5. in 6. razredov in košarkarski turnir za 7. in 8. razrede. V rokometnem tekmovanju so med pionirji zmagali igralci 6. d razreda, med pionirkami pa dekleta iz 6. č razreda. V košarki so med fanti zmagali igralci 8. d razreda in med dekleti igralke 7. d razreda. ŠŠD France Prešeren je priredilo tudi šolsko prvenstvo v smučarskih tekih v Planici. Med mlajšimi pionirji je zmagal Aleš Grašič, med starejšimi pionirji Milan Udir, med lajšimi pionirkami Mojca Stojan in med arejšimi pionirkami Romana Pirih. Zani- starejšimi pi~.....------ -- bilo tudi občinsko dvoransko skoku v višino za osnovne mivo je prvenstvo v skoku v visino za osnovne šole. Gostitelji so imeli največ uspeha. Rezultati - pionirke: I. Živa Rant (France , 101; Rezultati so izredno dobri. Uspelo je tudi občinsko prvenstvo v teku na 60 metrov. Učenci osnovne Sole Franceta Prešerna SO bili najhitrejši. Med pionirkami sta bili najhitrejši Majda Zvokelj in Živa Rant (France Prešeren), tretja pa Vlasta Piršič (Simon .Jenko). Med pionirji je slavil Senčurjan dure Vrhovnik, sledijo pa mu Miran Kavaš, 11 Igor Silar (France Prešel Matjaž Foršek [•ren). H Kol dvorana (končno) oživlja ^r&ški karateisti so zobu časa in človeške brez f^nosti rešili dvorano TVD Partizan — Na ure ditev čaka zdaj še okolica »7*84 _ Tržičanom že leto dve ni J* kaj v ponos počasi razpada v^fovorana TVD Partizan. Nek-^■*>koJnica, ki je v razvoju Trži-vojno in po njej odigrala po-^o vlogo kot prizorišče različ-■Mlabnih prireditev ter kot dvorana prispevala k ugledu pi rokometa, telovadbe in športov, je zadnji dve 'razpadala. Je marzashi vrn konec? r*l «) odločno rekli člani karate Pri TVD Partizan Tržič -1 Dragan Njegovan — v roke. Skupaj z vodstv Partizan so, čeprav težko, iz-malo denarja ter poiskali čopiče, zidarske lopate in dru r^KhUHne. V začetku marca so i/JJfc brali na delovni akciji, jo še v**!"*** ponovili in danes se dvo jjMPrt ble&či v nekdanjem sijaju. toekolikanj moti le neurejena Jj*. a sveže lakiran pod, pre-^***o stene in okna, urejene sani-r*'m notranjost v celoti pričajo o akcije. leti žila ter oni Karateisti so tako pridobili primeren prostor za vadbo, zobu časa in človeške brezbrižnosti pa so rešili dvorano. Dali so spodbudo nekaterim v tržiški občini, zlasti mladim, ki že leto in dan poudarjajo potrebo po primernem prostoru za interesne dejavnosti, a povsod naletijo na gluha ušesa. Občinska konferenca ZSMS je o dvorani spregovorila celo na družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Žal brez uspeha. Zato je odločna akcija mladih karateislov lahko vzor Tržičanom tudi v reševanju drugih podobnih odprtih vprašanj. Zdaj bi kazalo razmisliti tudi o tem, kako urediti okolico dvorane. Tu bi bilo lahko idealno avtobusno postajališče ter urejen parkirni prostor, saj neposredno povezuje obe največji tržiški delovni organizaciji BPT in Peko. Prostor bi prišel prav tudi obiskovalcem dvorane, saj podrt kiosk in smeti pred dvorano ne morejo biti v ponos tržiški skrbi za lepo okolico. -m v Tržič — Medtem ko lani v tržiški občini gospodarskih kaznivih dejanj sploh ni bilo oziroma niso bila prijavljena, je zaslediti v primerjavi z letom prej tudi manj drugih vrst kaznivih dejanj. Tako je postaja milice iz Tržiča poslala javnim tožilstvom kazenske ovadbe za 85 kaznivih dejanj, od katerih je 28 primerov ostalo naraziskanih. Precej večja kot 1977. leta pa je bila materialna škoda, zlasti na račun družbenega premoženja, kjer je porasla skoraj za štirikrat in je v skupni vsoti znašala 212.782 dinarjev. Med kaznivimi dejanji je bilo največ primerov tatvin, goljufij in telesnih poškodb. Delavci postaje milice v Tržiču so lani obravnavali tudi 19 požarov; od teh jih je bilo devet v tovarnah oziroma kar sedem v Bombažni predilnici in tkalnici. Najpogostejši vzroki požarov so bili nepravilno ali slabo vzdrževanje strojev, kurilnih in Nov železniški vozni red Ljubljana — Tako kot vsako leto bo tudi letos 27. maja opolnoči začel veljati nov vozni red na železnicah, ki pa ne bo bistveno drugačen od sedanjega, uvedene pa bodo nekatere novosti. Železničarji te dni usklajujejo končne trase potniških in tovornih vlakov. Največja pridobitev za potnike bosta dva para nadomestnih poslovnih vlakov, ki bosta v pičlih dveh urah prepeljala potnike iz Ljubljane v Maribor in nazaj. Odhodi iz Maribora in Ljubljane bodo prilagojeni poslovnim potovanjem udobnost pa bo nadomestila nekoliko višjo ceno. Drugi poslovni vlaki bodo vozili tako kot doslej. Le poslovni vlak med Mariborom in Koprom bo od 27. maja dalje potniški. Boljša bo zveza Ljubljane z Zidanim mostom in Slovenije z Istro. Od junija do septembra bodo v sobotah, nedeljah in praznikih vozili proti morju kopalni vlaki, v veljavi pa ostaja tudi beli vlak do Koble v Bohinju. Ce bo dovolj povpraševanja, je načrtovana tudi povezava z Vidmom v Italiji. Tudi v mednarodnem potniškem prometu ne bo bistvenih sprememb. V predoru med Jesenicami in Pod-rožco je že položen drugi tir. tako da bo mogoč dvotirni promet. Naši vlaki bodo bogatejši za 12 sodobnih štiriosnih spalnikov, več pa bo tudi avtovlakov. -jk dimovodnih naprav. Nezgod pri delu je bilo predlanskim pet, lani pa le še dve, vendar obe s hujšimi telesnimi poškodbami. Javni red in mir so kršili 203 občani. Objestneži so se najbolj »napihovali« ob plačilnih dnevih, sobotah in nedeljah. Največ kršitev je bilo v diskoteki, na kegljišču, v bifeju na avtobusni postaji, v bifeju Alpetour, v gostilni pri Lončarju in v restavraciji Pošta, medtem ko so bile kršitve na večjih prireditvah zelo redke. Lani je bilo v občini 81 prometnih nezgod, ki so terjale dve življenji in 148.000 dinarjev škode. Vzroki prometnih nesreč so bili najpogosteje neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti in vinjenost. Ko je izvršni svet skupščine občine Tržič obravnaval poročilo o delu postaje milice v lanskem letu, se je zavzel, da miličniki poostrijo nadzor v prometu in nadzor nad vozniki, ki nimajo vozniških dovoljenj oziroma so jim bila odvzeta. Razen tega se bo treba zavzeti tudi za poglobljeno zasnovo družbene samozaščite med delovnimi ljudmi in občani. H. Jelovčan _15.STRAN G LAS Hitrost in vinjenost ŠENČUR - Na lokalni cesti med Šenčurjem in Srednjo vasjo se je v soboto, 7. aprila, zvečer pripetila prometna nesreča zaradi prehitre vožnje motorista pod vplivom alkohola. Voznik neregistriranega motornega kolesa Štefan Kumik, star 19 let, iz Srednje vasi pri Šenčurju, je tega večera vozil od Srednje vasi proti Šenčurju. Zaradi prevelike hitrosti ostrega nepreglednega ovinka v križišču Kranjske, Gasilske in Bele-harjeve ulice ni mogel zvoziti. 35 metrov je peljal izven cestišča po neutrjeni bankini, izruval dva obcestna kamna, nato pa padel. Štefan Kurnik je bil huje poškodovan, sopotnica Vera Rupar iz Zabnice, stara 17 let, pa na srečo le lažje. -jk Prisebnost delavca KRANJ - V petek, 6. aprila, zjutraj je bila kranjska postaja milice obveščena, da se je v sredo, 4. aprila, popoldne pripetila nesreča pri delu v obratu I Gorenjskega tiska iz Kranja. Izučen tiskar Mirko Cuderman, star 18 let, z Zgornje Bele je bil pri tem poškodovan. Stroj mu je desno roko dvakrat zlomil v podlahti. Mirko Cuderman je tega dne delal na enobarvnem tiskarskem ofset stroju. Med obratovanjem stroja je pola papirja nepravilno padla na izlagalne prijemalce. Papir se je ovil na enega od prijemalcev, kar se pogosto dogaja. Mirko Cuderman je ravnal pravilno. Stroj je ustavil in papir odstranil s prijemalcev. Z desno roko je potem segel med dva prijemalca, z levo pa poskušal pritisniti na gumb, ki sprošča prijemalce. Pomotoma se je dotaknil gumba za zbližanje prijemalcev. Stisnila sta mu roko. Kljub poškodbi je bil delavec priseben in hitro pritisnil še na drugi gumb ter s tem sprostil poškodovano roko, sicer bi bila poškodba še hujša. -jk Usoden padec BESNICA - Peter Fabjan, star 53 let, iz Spodnje Besnice je odšel v četrtek, 5. aprila, ob pol štirih popoldne v gozd po prekle za fižol. Ko je hodil po stezi proti potoku Besnica. mu je zaradi spolzke poti in strmine spodrsnilo. Drsel je 20 metrov navzdol proti vodi, kjer je z glavo udaril ob skalo, padel in obležal v vodi. Peter Fabjan je po sodbi komisije umrl zaradi zadušitve v vodi. škofja Loka - V soboto, 7. aprila, je komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Škofja Loka pripravila že tradicionalno občinsko šolsko prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Letos so se poleg osnovnošolskih ekip tekmovanja udeležili tudi srednješolci - pomerile so se ekipe škofjeloške gimnazije, lesne in kovinarske šole iz Škofje Loke in čevljarskega šolskega centra iz tirov. Ekipe, ki so imele pred tem izbirna tekmovanja, so tekmovale v spretnostni vožnji na poligonu, v ocenjevalni vožnji po mestu, s testi pa so pokazali svoje znanje. — Foto: Af. V. V neizmerni žalosti sporočamo, da ie v 48. letu starosti po težki in zahrbtni bolezni umrl na.š ljubljeni, dobri mož, očka, brat, stric, zet in svak JANEZ CELIK dipl. ing. gradbeništva Pogreb pokojnika bo v sredo, 11. aprila 1979 ob lf>. uri na Bledu ■ Žalujoči: žena Milena, hčerki Janja in Staša ter ostalo sorodstvo Bled, Kranj, Ljubljana, Velenje, Volča, Poljane, 9. aprila 1979 Komisija za medsebojna delovna razmerja GIP GRADIŠ TOZD GE Jesenice, Prešernova 5 objavlja naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog na področju Jesenic, Kranja in Ljubljane naslednje 1 VEČ GRADBENIH INŽENIRJEV 2 VEČ GRADBENIH TEHNIKOV 3. 1 KV KUHARICE ZA MENZO v Struževem pri Kranju 4 1 SAMOSTOJNEGA SKLADIŠČNIKA ZA SEKTOR v Kranju oz. Škofji Loki Pogoji za zasedbo: pod 1.: — gradbena fakulteta I. ali II. stopnje pod 2.: — gradbena srednja tehnična šola pod 3.: — poklicna gostinska šola ali ustrezen tečaj pod 4.: — ekonomska srednja šola ali poklicna trgovska šola. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GIP GRADIŠ TOZD GE 64270 Jesenice, Prešernova 5, kadrovska služba. Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA o. o. Odbor za delovna razmerja Temeljne organizacije ZARJA o. sub. o. Jesenice, Titova 1 TO ZARJA JESENICE, Titova 1 se opravičujemo, ker smo zaradi časovne stiske napačno objavili oglas za proste delovne naloge blagajnika z obračunom 01). ČP GLAS Svet delovne skupnosti strokovne službe REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRANJ vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje naslednjih del in nalog: ORGANIZIRANJE DELA IN PRIPRAVLJANJE GRADIVA ZA SAMOUPRAVNE ORGANE SKUPNOSTI TER NADOMEŠČANJE SEKRETARJA Kandidati morajo imeti visoko ali višjo izobrazbo pravne smeri in naj manj pet let delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah. Imeti mora jo akt iven in ustvarjalen odnos do samoupravljanja Prijave sprejema kadrovska služba, strokovne službe Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, Stara cesta 11, do vključno 24. 4.1979. Kmetijsko živilski kombinat KRANJ - / ji. sol o TOZD AGROMEHANIKA KRANJ objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge — za nedoločen čas: PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH DEL PRI PRODAJI Posebni pogoji: Poklicna šola kovinske ali trgovske smeri. 1 letu delovnih izkti šen j Kandidati naj pošljejo prošnje I dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh od objave. Komisija za urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu delovne skupnosti skupnih služb Slovenske železarne. VERIGA n. sol. o. LESCE objavlja dela in naloge KONTROLORJA GOTOVIH IZDELKOV Z;iI)K*v;iii pok In - ororlifii. » .- strojni klim'■avničai. - ključa\ - strugar. - rezka Icc. - Iirusilfr. Delovno /.nam« 4* mese je v turnusih. Prošnje s krajšim življenjepisom pošljite v 15 dneh od dr* objave — komisiji za delovna razmerja GZC Gorenjske leta: Kranj, Cesta JLA 8. Elan Lesce v Kranju od 6. — i q NOVO V DEKORJU Salonu kuhinjske opreme Kranj, Koroška 35 Kuhinjo Gorenje G 123 Kuhinja G-181 G 141 G 1 52 G-1 61 Gorenje ?() vrst ki i h 111 j ostelih proi/vajalt L*v Mat los Biest Svo.i l ip.i velik«! i/birn iimIiImiIi gaimtm stolov i"pi/ bele tehniki TV aparatov akustiko _ Nudimo strokovne nasvete za sestavo vseh kuhinj Brezplačen prevoz Prodaja na potrošniško posojilo do 50 000 din z 20 odstotnim pologom za pohištvo ICokrva, 17.STRAN G LAS na XVIII. mednarodnem Kmetijskem in gozdarskem sejmu od 6. do 16. aprila >^ ■ VMM — prodaja na potrošniško posojilo, — brezplačna montaža pohištva, — dostava na dom Na eno odobreno potrošniško posojilo dobite vse blago domače proizvodnje na sejmu in iz celotnega asortimana v Kokri TOZD blagovnica GLOBUS Krojač usnjenih Izdelkov kokol herman 62282 Cirkulane, Dolane 16, tel. (062) 791-009 VAM NUDI NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU MODNA USNJENA OBLAČILA PO IZREDNO UGODNIH CENAH SE PRIPOROČA IN VAS VABI V SVOJ PAVILJON V HALI B NOVI VZORCI ŽIVE BARVE LEPO PADAJOČI M A TERIALI to so zahteve letošnje mode, dobite jih lahko v INFORMATIVNO PRODAJNEM CENTRU v hotelu CREINA v Kranju. TEKSTILINDUS KRANJ 2 krat povečani prodajni |^ salon pohištva v Lescah K. murUa s«* is r- Najnovejši izdelki pohištva tovarn: »Alples«, »Brest«, A»Marles«, »Meblo« in drugih. - Novi izdelki tovarne »Lipa« Ajdovščina W M - Program »VIVA« - Savinja Celje - Nov oddelek za prodajo a pisarniškega pohištva, strojev, blagajn itd. - Brezplačna montaža na domu - razen kuhinj. ^T- Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure Vabimo vas, da nas obiščete. MURKA LESCE poslovalnica POHIŠTVO KRANJ od 1 5. 3. do 1 5. 4. 1 979 bistva in pohištva z manj: ZNIŽANO od 20 PRIPOROČA Ugoden nakup opuščenih programov pohištva in pohištva z manjšimi transportnimi poškodbami — regali za dnevne sobe — sedežno pohištvo — kuhinjsko pohištvo — bela tehnika — in razno kosovno pohištvo Kuhinjako pohištvo in belo tehniko dobite v salonu kuhinjskega pohištva na Titovom trgu v Kranju. Ostalo pohištvo pa v salonu na Primskovem. Cene so ugodne, količine omejene, zato ne odlašajtel KRANJ VAS PRIČAKUJE t m. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ tri g 1 a v Modne elegantne in praktične ženske obleke za pomlad dobite v prodajalni Triglav konfekcije v Kranju, Tržiču in Kamniku. -—_■> Veletrgovina 2IVII-A Kranj Obiščite nas na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 6. do 16. aprifa 1979 Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj Splošno kleparstvo štuhec MAKS 62000 Maribor. Vojašniška 23 telefon (062) 26-1 76 razstavlja in prodaja na sejmu v Kranju: silostransporter, ki v 8 minutah transportira vsebino sa-monakladalne prikolice v silos in silazni kladivar za pripravo velikih količin koruze in koruznih storžev za siliranje TRAKTORU avtomontaza Avtomontaza iz Ljubljane razstavlja in prodaja na 18. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju 2 vrsti traktorjev SAME s pogonom na vsa 4 kolesa, izdelanih v kooperaciji s tovarno Same iz Italije. Ostale traktorje Same prodaja za devize, dobijo pa se v konsignacijskem skladišču. - novo- novo- novo- novo-novo- novo^ kozmetika muller Trzin, Mengeška 34 za učinkovito odstranjevanje prhljaja in nego lasišča OBIŠČITE nas na GORENJSKEM SEJMU v Kranju v HALI A Lpropolis šampon _propolis losion G L, AS 18.STRAN TOREK. 10. GOLICA JESENICE TO ZARJA na XVIII Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju RAZSTAVLJA IN PRODAJA: pohištvo gospodinjske aparate akustiko gradbeni material i instalacijski material svetlobna telesa Pntmšnikil *° boste obiskali letošnji spomladanski kme-tijsko gozdarski sejem v Kranju ne pozabite obiskati tudi paviljon MERCATORJA v hali C. V dobro založenem in lepo aranžiranem paviljonu Mercatorja v Hali C si lahko ogledate in nabavite vse vrste pohištva, bele tehnike, akustike, strojčkov in orodja Iskre V hali C pa si lahko okrepčate in osvežite s kavo v dobro založenem bifeju Pred halo B in C pa vam nudi Mercator motorje, kolesa, betonske mešalce, samokolnice, motorne žage, vrtne kosilnice, kmetijske stroje in orodje Muta Gorenje, mline in drugo V sklopu Mercatorja razstavlja in prodaja svoje izdelke tudi Tovarna kos in srpov iz Tržiča Ugodnosti nakupa v paviljonu Mercatorja so: — solidna postrežba s strokovnimi nasveti pri nakupu, — sejemske cene. — možnost nakupa blaga na potrošniško posojilo do 5 milijonov S din brez poroka in dostavo blaga na dom — brezplačna montaža Obiščite spomladanski sejem v Kranju in dobro založen paviljon Mercatorja v hali C. Mercator DO ROŽNIK TOZD Preskrba Tržič Nasvidenje pri Mercatorju! Kmetovalci! vabimo vas na 18. Mednarodni kmetijski in gozdarski sejem« Kranju od 6. do 1 6. aprila 1979 KŽK Kranj TOZD AGROMEHANIKA tel 24 786 KOMBAJN ZA KROMPIR Trgovska delovna organizacija modna hiša Ljubljana Specializirana trgovska organizacija MODNA HIŠA za pr.odajo tekstila, tekstilne konfekcije in galanterije. Vedno na izbiro velik asortiment aktualnih modnih izdelkov renomiranih tekstilnih proizvajalcev. Obiščite naše blagovne hiše v Ljubljani, Mariboru. Osijeku in Smederevu ter se prepričajte. Odgovorni nosilec traktorskega programa TOMO VINKOVIČ za Slovenijo, vam na največ* kmetijskem sejmu v Sloveniji nudi pod ugodnimi kreditnimi pogoji izdelke proizvod"!' TOMO VINKOVIĆ Poleg nabave po tovarniških cenah, bo še kvalitetna mstruktaža z m*** demonstracijo Za to skrbi hitra in učinkovita servisna služba NA SEJMU BODO RAZSTAVLJALI, DEMONSTRIRALI IN PRODAJALI PRIKUUĆ** LASTNE PROIZVODNJE KOT SO: — škropilnice za vse tipe traktorjev 200, 340 400 in 500 litrov — traktorske atomizerje nošene 200 in 300 litrov — kultivatorje z drobilci 120 1 40 1 65, 1 80 in 200 cm in drugo Pod ugodnimi kreditnimi pogoji se lahko oskrbite s stroji za spravilo krompirja, kombaf* izkopalniki Ostalo kmetijsko mehanizacijo pri nabavi večjih vrednosti tudi kreditiramo, (traktorji DEl/C FIAT STORE URSUS samonakladalke. silažne kombajne itd ) POHI3VO ŠIPAD-KOMERC Sarajevo TOZD Pohištvo Prodajalne: Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Ljubljana, Celovška 87 novi program potrošniško posojilo do 50.000 din ačna dostava na področju KranJ brezplačna dostava na področj in okolice za nakup se priporočamo! prodajalna KRANJ, Cesta JLA 6 (nebotičnik) (tel. 064-22-731 telefon 23-341 'ODAM r—j« »a >dun SN*o prodam skoraj nov barvni OR gorenje. Noč Stane, "»163, Tržič 2429 am SENO in otavo. Krek 8r. Bitnje 34, Žabnita 2432 »ni SENO. Kranjska c. i .'J, 2434 J""« deset tednov stare JARC ^Prejemam naročila za maj. * Suha 5 pri Predosljah, 2446 »m Šivalni stroj mirna. Puharja 7, stanovanje II, 2506 JO SEMENSKI KROMPIR i omenjam za jedilnega. Kej-nnje 5 2534 meseca stare JARCKE. nesnice. dobite pri Bidovec, i«m 7, Golnik 2545 novo PEĆ za centralno »je (35.000 kal) labin, Pod-tel. 70-147 2460 SENO in OTAVO. Vo-Cerklje 2625 delili. Fran tar. Cerklje 108 2656 Iščem nujno GARSONJERO oziroma KNOSOBNO STANOVANJE predSo aV,|Rad<,V,,Ki- Nl,di™ posesti Starejša upokojenka, vestna bi vzela v najem MAJHNO HIŠO ali nnmenn, stanovanje. Oddati ponud-be pod Mirno življenje 1 2657 Prodam H ISO z lepim vrtom, takoj vselpvo. v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2658 zaposlitve te* P»>ak...... ^no Zg Brnik P Glas. Kranj, Ulica Moše *m 1. Stavek: KI Gorenjski .J Kranj. tisk: Združeno podjetje pravica, Ljubljana, Kopi-'*)ev» 2. - Naslov uredništva in liata: Kranj, Mose Pijadeja Tekoči račun pri SDK v Krajnika 51500-603-31999 - Te-glavni urednik, odgovorni ^■i* in uprava 23-341, urednici-*«, novinarji 21-800, malo-Jf^i in naročniški oddelek Z}4* - Naročnina: letna 300 din, **«a« is« din, cena za 1 številko '■•Wta*i 4 dinarje. - OproAće-*w»ef ega davka po pristojnem mnenju 421-1 72. Zaposlim K V MIZARJA in NK DELAVCA za priučitev. Stare Anton, mizarstvo. Zg. Bitnje 180. Kranj 2599 Takoj zaposlimo K V KUHARICO in K V NATAKARICO ali PRIUČENO KUHARICO in NATAKARICO z večletno prakso. Zglasite se osebno na naslov Gostišče Tulipan. Lesce.Alpska c. 8 2601 Delavca v a v t ov ulkanizerski delavnici takoj sprejmem. Osebni dohodek 6500 din. Virmašo uh. Šk I.oka 2659 Pašna skupnost Mošn je-Lancovo išče PASTIRJA za pašo govedi i pašnikih Rakovnik in (ioška rava Interesenti naj se zglase pri Berce Vinku, Radovljica. Mlaka i 2001 Popravljam PRALNE STROJE. Pegan Ljubo. Zupanova 5. Šenčur 2662 ŠOFER C kategorije dobi službo za določen čas s polnim delovnim časom. Prednost imajo mlajši upokojenci. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod Dober zaslužek 2003 na an. Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli Simon Jenko Kranj razpisuje dela in naloge MATERIALNEGA KNJIGOVODJE -ADMINISTRATORJA Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, 1 leto prakse, poskusno delo 2 meseca Razpisni rok je 14 dni od dneva objave. najdeno Našel sem ponv kolo. Planina, telefon 25-740 2667 IZGUBLJENO Prosim tovariša v sivi obleki, ki je v soboto zvečer našel na zabavi v (irajskem dvoru v Radovljici ZLAT OBESEK, naj ga vrne. ker mi je drag spomin. V Grajskem dvoru bo dobil tudi moj naslov 2668 s OBVESTILA TRIO igra na porokah in manjšib zabavah. Ponudbe pod Narodno zabavna glasba 2191 Mercator Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev MERCATOR-ROŽNIK n. sub. o., TOZD PRESKRBA n. sub. o. Tržič, Trg svobode 27 razpisuje prosta dela in naloge: 1 POSLOVODJE za posl. 4 — Sebenje (prodajalna z mešanim blagom) 2 POSLOVODJE za posl. 18 — Tržič (prodajalna z belo tehniko, akustiko, elektromaterialom) 3 TREH PRODAJALCEV tehnične stroke v oddelku opreme v blagovnici 4 ENEGA PRODAJALCA mešane stroke za poslovalnico 1 — Kranj 5 DVEH DELAVCEV za pripravo dela v poslovalnici 17 — SP Bistrica in Blagovnici — SP 6 ENEGA PRODAJALCA tehnične stroke za prodajo pohištva v novi prodajalni pohištva 7. ENEGA BLAGAJNIKA za novo prodajalno s pohištvom 8. ENEGA DELAVCA V FINANČNEM KNJIGOVODSTVU Pogoji za sprejem: pod 1., 3., 4.: KV prodajalec, pod 2.: KV prodajalec (lahko tudi K V električar), pod 5.: NK delavec ali priučen prodajalec, pod 6.: K V prodajalec ( lahko tudi K V mizar), pod 7.: K V prodajalec ali nepopolna srednja šola (zaželeno je znanje strojepisja), pod 8.: srednja strokovna izobrazba ekonomske, finančne ali komercialne smeri Poskusno delo: pod 1., 2., 3., 4., 6., 7.: dva meseca pod 5.: en mesec pod 8.: tri mesece Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte splošni službi TOZD v roku 15 dni od objave razpisa. OKadrovska komisija Kemične tovarne EXOTERM Krani 1 Struževo 66 objavlja razpis za opravljanje del in nalog V PROIZVODNJI Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, je za opravljanje razpisanih del in nalog pogoj nepopolna osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s pogojeni uspešno opravljenega poskusnega dela, ki traja en mesec. Prijave sprejema splošni oddelek 15 dni po objavi, to je vključno 25. aprila 1979. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica STANISLAVA ČARMANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh bolezni in smrti pomagali. Posebna zahvala dobrim sosedom, sorodnikom za pomoč, vsem, ki ste nam izrekli iskreno soža-Ije. darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti, zdravnikoma dr. Grilu, dr. Zamanovi za nesebično pomoč, pevcem iz Reteč in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Ana. sinova Roman in Stane z družino, sestra Dragica, bratje Tine, Izidor. Francelj z družinami, teta Julka in ostalo sorodstvo Virlog. 3. aprila 1979 Sporočamo, da nas je zapustil naš dragi brat in stric JERNEJ BAJŽELJ upokojenec Od njega se bomo zadnjič poslovili v torek, 10. aprila, ob 16. uri na pokopališče v Zg. Bitnjah. Stražišče, 9. aprila 1979 Vsi njegovi! nam ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta JOŽETA ZAPLOTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste stali ob strani in pomagali V teh težkih trenutkih. Iskrena hvala kolektivu tovarne Iskra, njegovim sodelavcem, osebju Kliničnega centra, pevcem in gospodu kaplanu za pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste se udeležili njegovega zadnjega slovesa ter mu darovali vence. Žalujoči vsi njegovi! Kranj, 28. marca 1979 Poziv k enotnosti V soboto je bil v hotelu Obir v Železni Kapli občni zbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, v nedeljo pa na pokopališču v Železni Kapli svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta — Še naprej sodelovanje z demokratičnimi silami na Koroškem in v Avstriji ŽELEZNA KAPLA - Po letu nizacije, ki na izročilih narodno- 1975, ko je bil zadnji občni zbor Zveze slovenskih organizacij na Kroškem, so se onstran meje dogajali pomembni in težki dogodki za položaj in obstoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Slovenska narodnostna skupnost, strnjena okrog obeh osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem, ni popuščala pred najrazličnejšimi pritiski in nasedala poskusom izigravanja. Uspešno je bojkotirala sramotno preštevanje manjšine, vztrajala na enakopravnih pogajanjih z vlado in odklanjala manjšinske sosvete, katerih cilj je odločati o manjšini brez njenih zastopnikov. Glas o boju slovenske narodnostne skupnosti je presegel meje Avstrije, našel podporo pri matičnem narodu in pri drugih narodih Jugoslavije, zanj pa so slišali tudi delegati članic Organizacije združenih narodov in zastopnic držav udeleženk srečanj o evropski varnosti in sodelovanju. Koroški Slovenci so se povezali z demokratičnimi silami na Koroškem in v Avstriji, razvili žilavo solidarnostno gibanje in bogatili svojo kulturno, politično, športno, informacijsko, gospodarsko in izobraževalno dejavnost. Prve obrise je dobilo tudi gospodarsko sodelovanje Koroške in Slovenije, v katerem se vedno bolj uveljavlja tudi manjšina. To so glavni poudarki iz govorov predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwittra in tajnika Feliksa Wieserja ter številnih razpravljavcev, delegatov orga- osvobodilnega boja in Osvobodilne fronte slovenskega naroda od leta 1955 dalje nosi velik del bremena boja za pravice Slovencev na Koroškem. Zveza slovenskih organizacij je na sobotnem občnem zboru sprejela programsko usmeritev za prihodnje in obdržala frontovski značaj, ki se bo izražal v sodelovanju z demokratičnimi silami na Koroškem in v Avstriji, v krepitvi solidarnostnih gibanj in kar je še posebej pomembno, v najrazličnejših oblikah sodelovanja s Slovenijo in Jugoslavijo. Gospodarsko močna manjšina, vpeta v vse oblike sodelovanja med narodoma in državama ne sme biti most, po katerem hodijo drugi, temveč mora koristiti predvsem njej, zagotavlja tudi njeno narodnostno, jezikovno in socialno enakopravnost. Prav gospodarsko močna manjšina je trn v peti koroškim nazadnjakom (beri Hei-matdienstu), ki zadnje čase uprizarjajo po Koroškem pravo gonjo. Vendar je občni zbor v Kapli sklenili, da mora ostati manjšina še naprej trdna v svojih usmeritvah, predvsem pa enotna, saj je cilj skupen: obstoj na zgodovinsko podedovani zemlji! Sobotni občni zbor je za predsednika in tajnika ponovno izvolil dr. Francija Zwittra in Feliksa Wieserja. Združen je bil s komemoracijo v spomin žrtvam fašizma na kapelskem pokopališču, v nedeljo pa je bila tu tudi spominska svečanost ob obletnici smrti koroškega narodnega heroja, domačina Franca Pasterka-Lenarta. J. Košnjek Delegaciju je ie v soboto odnesla venec na gntb žrtvam fašizma in nacizma v Železni Kapli, v nedeljo pa je bila spominska svečanost na grobu narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta — Foto: F. Perdan Godelič pri Skofji Loki - Mladi Godešani so preteklo soboto in nedeljo prijeli za lopate in izkopali jarek za položitev kabla za krajevno javno raz svetljavo. Prostovoljnega dela so se člani osnovne organizacije ZSMS Gode Sič lotili na pobudo sveta krajevne skupnosti. Izkopali so polovico predvi denih 430 metrov, zato bodo akcijo ponovili. 0 zavzetosti mladih Godešanov priča številna udeležba: v soboto je delalo kar 2H mladih fantov, v nedeljo jih je bilo le nekaj manj. - Foto: M. V. Nad 200 delegatov Zveze slovenskih organizacij na Koroškem iz vseh krajev dvojezičnega ozeaujM je sodelovalo v delu sobotnega občnega zbora v Železni Kapli — Foto: F. Perdan SPREVODNIK PA TAK! Kranj — »Dne 31. marca sem se odločila, da se odpeljem z avtobusom do Trbiža,« piše M. J, iz Kranja. »Vstopila sem na avtobus podjetja Via tor L J 116- 892, ki vozi na tej rela ciji. Ko sem sprevodniku hotela vožnjo plačati, sem imela v roki 500 dinarjev. Sprevodnik pa se je nenadoma začel nesramno obnašati. Kot prva je bila njegova pripomba, naj na postaji Naklo kar izstopim. Ker seveda nisem, je bil do mene še Zima na Jezerskem vrhu Na Jezerskem vrhu, prek katerega je mogoče samo z osebnimi vozili, vlada prava zima! Sm*f zanesljivo še dolgo ne bo skopnel. Jezerjani pravijo, da je letošnja zima med najda$*mi* zgodovini, saj traja že sedmi mesec. Sicer pa je nedelja razveselila smučarje, planince spret _ izletnike in ljubitelje narai>e. Lepega vremena smo lahko še bolj veseli zaradi tega. ker drugod? Evropi in tudi v Jugoslaviji prevladuje slabo vreme, (jk) - Foto: F. Perdan DEŽURNI NOVINAR: 21-860 SOGLASNO ZA SERGEJA KRAIGHERJA - Zbori republiške skupščine so na današnjem zasedanju izvolili Sergeja Kraigherja /a Plana predsedstva SFRJ. Predlog je obrazložil predsednik repub liske konference SZDL Milja Kibi. aprila. BOJI IN OBTOŽEVANJA - Hoji v Ugandi so še posebej okrog mesta Kani-pala srditi Uganski predsednik Amin je menda okrepil obrambo mesta, ki \v v precepu tanzanijskih sil Arabske države pa se naprej obtožujejo Kgipt zaradi skle nitve miru z Izraelom, vendar egiptovski funkcionarji v najrazličnejših arabskih organizacijah Se naprej opravljajo svoic dolžnosti JOSIP VRHOVEC NA IRSKKM Zvezni sekretar za zunanje zadeve .losip Vrhove« je danes po postanku v Londonu od|h>toval v irsko glavno mesto Dubim, kamor ga je povabil irski zunanji Minister To je prvi obisk našega zveznega sekretarja v le| državi, s katero se -kii sodelovanie ugodim razvija. ZMAGA SOVJETSKIH PLAVALCEV - V Potsdamu se je kotiral plavalni dvoboj med Sovjetsko zvezo m Nemško demokratično republiko Zmagali so Sov jeti s I Sil: IM in to na račun moških, ki so zmagali trinajst krat m postavili In sve lovne rekorde .) Košniik Škofia Loka - V nedeljo. H. aprila, so škofjeloški taborniki pnprnith z*m ■ f t« k, ea imenujejo avto trim orientacija. Gre za pn^mk+e* mivo tekmJ>),a?Jluf^ Juieta, kije združen z elementi oneruocyem obhko nedeljskeg«'/^'w*7/ff/( dolgi po«, kije bila znana šeie m trimskega ^f^Jf„^nekaj kontrolnih točk, kjer so odkn~k startu o m oral t km J nekatenh športnih veščinah, octym sporočilo. fP»'n\'h.!'"'„ cns Ekipe, posadka ie morala štea tw je bila vožnja med teg, JJ'J*;^^ LTH na Tratl najprej do C člana, so na po t™'1* P1' % Dobrove. Horjula, Lučm. Cte_ ciiuT,: v-;i > ^ ***** Foto: M. V.