Izpremembe v projektu šolskega zakona. Šolski cdbor hiti z neverjetno naglico. Kolikor posnema.mo iz raznih listov, so napravljene v projektu sledeče izpremembe. V prvem oddelku je bil sprejet ves prvi oddelek z malimi izpremembami, kakor se glasi vladin predlog. Drugi oddelek je bil izročen posebnemu odboru, ki ga je nekoliko izpremenil. Sprejet ie bil nov člen. da minister prosvete podpira tudi one šole za abnormalno m zaiiemarjeno deco, ki so orgarrizirane na zasebno iniciativo in da minister prosvete podpira tudi gospodinjske šole. V tretjem oddelku se je izpremenila določba, da večji kraii (ne mesta.. kakor je bilo prej), kjer je dobiti udobno stanovanje za učitelje, niso primorani zidati stanovanj za učitelje. — Šola se mora otvoriti, kjer ie 40 otrok godnih Zia šolo (prej 30). — Čl. 24. Če je malo učiteljev ali učencev, se šola združi s sos<jdnjo šolo. — Čl. 26. Potrebna samoučila določi upravitelj z .učiteljskim zborom. — čl. 28. Občina si lahko pridobi prostor za šolo tudi po zakonu o ekspropriaciji. V četrtem oddelku je bil pri členu 39. sprejet dodatek glede enotnegai pričetka in sklepa šolskega pouka. da v izjemnih slučajih, kjer zahtevajo posebne gospodarske razmere, sme minister prosvete na predlog oblastnega; šolskega odbora izpremeniti datum začetka in konca šolskega leta. Pri petem oddelku je bila korektura nekaterih členov preložena. V šestem oddelku so se izvršile le nekatere izpremembe. Oddelek o disciplinarnih predpisih je bil odložen in ga imiTiiister prosvete sam predloži v novi formulaciji. Člen 69. in 72. sta bila črtana. Pri čl. 90. je bila sprejeta izprememba, da se preskrbi kurivo v naravi ali novcu z ozirom na krajevne razmere in v višini, kakor določa prosvetna oblast. Izpremenjen je bit tudi člen' 112. Pri oceni se je izpustilo ocenjevanje o zasebnem življenju Izpremenjen je t. il tudi1 maslov zakona, ki se sedaj glasi »zakon o narodnih osnovnih šolah«. PopraViti moramo tudi zadnje poročilo, ker se projekt obravnava po 61. 133. ustave po krajšem postopku. Ko se izvrši obravnava v sekciji, pride projekt v plenum zakonodajnega odbora in na to v skupščino. ki ga odobri ali pa odkloni. Učiteljskim zahtevam in predlogom je zelo naklonjen pr&dsednik sekcije šolskega odbora g. Savič in tudi minister prosvete g. Svetozar Pribičevič. Vendar je položaj, v katerem se nahajamo zaradi .ako različnih kulturnih razmer in prosvetne zakonodaje. sila težaven in bo Solski zakon dete položaja, v katerem se naliajamo. Nadaljne izpremembe šol. zakona sprejete v sekciji. Posle 33. člana, dokle smo javili u prošlom broju, da je pretres svršen, nastavljen je isti i dalje. Učinjene su ove važnije izmene: Čl. 34. Gde je govor o nastavnim predmetima izmenjeno je ovo: mesto »nauka o veri« stavljeno je »nastava o veri«. U tački 10. privredni, dodato je i »ručni« radovi. 13. tačka je odbačena. Poslednja alineja 34. člana zamenjena je ovim: »Nastavni plan i program odrediče Ministar Prosvete po saslušanju Glav. Prosveltnog Saveta«. Čl. 35. U 2. alineji mesto »službenom« stavljeno je »državnom«. Poslednji stav počev od reči »sem nastave...« zamenjen je ovim: »u tim školama učenje državnog jezika je obavezno«. Čl. 39. Odiniah iza prve alineje dodaje se: »U izuzetim prilikama, gde to zah.evaiu privredne prilike. može Ministar Prosvete na predlog Oblasnog Šk. Odbora promeniti datum početka i završetka školske godine«. Čl. 43. Deca se ne mogu upisati u prvi razred, koja su napunila 10 godina (u projektu je bilo 12). Rešeno, da se o ovome predvidi nesto i u prelaznim naredenjima. Čl. 48. Ocene su učenika izmenjene. Po tim izmenama ocene su: 5 t. j. vrlodobar; 4 t. j. dobar; 3 t. j. dovoljan i 2 slab. Vladanje ima ocene: vrlo dobar, dobar i slab. Čl. 61. E>odata je alineja: »Za stalnu učiteljicu u zabavištima postavlja se lice koje je steklo posebne kvalifikacije u državnim tečajevima ili zavodima«. Čl. 63. Ceo je zamenjen novom odredbom: »Svi učitelji i učiteijice postavljaju se po odredbama zakona o činovnicima i državn'm službenicima gradaiiskog reda«. Cl. 77. Dodata je alineja: »U tečajevima, koji se osnivaju po čl. 42. (?) al. 5 vršiče nastavu ucitelji uz nagradu koju če odrediti Ministarstvo Prosvete«. Čl. 87. U tač. 2. kad se zatvara odeljenje, dodato je: »U tom slučaju odlazi učitelj ali učiteljica. koji je najmladi po stečaiu. Alj ako bi se u tom mestu, iz kojega su bili uklonjeni, ukazalo u toku te godine ili u početku sledeče, prazno mesto, oni itnaju pravo da se u njega vrate«. Odredba je ova uzeta po napomenama Udruženja. Čl. 90. Alineja o ogrevu usvojena je ovako«: »Ogrev se daje u naturi ili u novcu. Oblasni školski odbor odreduje prema mesnitn prilikama i potrebi količinu toga ogreva«. Čl. 94.—100. Ovo je odeljak o kaznama. Ceo je odeljak rezervisan po želji g. Ministra Prosvete. Saznaje se, da Ministar smera u tom pogledu stvoriti oblasni i nad niim viši disciplinski sud od školskih ljudi. Čl. 105. Na bolja mesta imaju pravo: 1. Stariji po službi. 2. Jači po ocenama. 3. S porodičnim potrebaraa. 4. Zaslužniji po službi. Izmenjen je red uslova po projektu. Čl. 107. Ne mogu se javiti za stečaj: »Koji su poslednje dve godine ocenjeni jedanput nedovoljno ili oba puta dovoljno. Tački 4. je dodato: »Izuzev slučaja ženidbe, ako je žena učiteljica«. Cl. 108. Ministru komisija predlaže mesto dva — tri kandidata za mesto i on postavlja jednog od trojice. Sa 110. čl. Sekcija je završila pretres projekta do 17. t. m. zaključno. 18. t. m. nije držana sednica, a nastavlja se 19. t. m. »Nar. Prosv.« V četn klerikalci najbolj napadajo šolski zakon? Ne smemo pozabiti, da je pred 50 leti1 papež avstrijski šolski zakon javno proklel in da bi klerikalci tudi sedaj radi dosegli kai takega, samo, da jim razmere in čas onemogočajo taka sredstva. Odkar je pričela v parlamentu razprava o šolskem zakonu, bruhajo klerikalni časopisi ogenj in žveplo na šolski zakon. Namen je prozoren: Se preden stopi zakon v veljavo, hočejo vzbuditi v ljudstvu nezadovoljstvo, nezaupanje in odpor proti zakonu. da bi le naletelo njega izvajanje v masah na odpor. Oni hočejo na vsak način vzeti zakonu av-toriteto v masi. Seveda je za vso igro le duhovščina, ki vidi svojega najnevarnejšega nasprotnika v učiteljstvu. Zato dela s polno paro potom poslancev in klerikalnih ¦občin proti zakonu. Na vse občine je izdala klerikalna stranka poziv, da vlagajo proteste proti zakonu. V to svrho jih je nahujskala z vsemi določbami. kjer je kmet občutljiv. Oglejmo si nekoliko, kaj klerikalci najbolj napadajo: Prvo. kar je klerikalna stranka servirala ljudstvu, ie bilo 20 kubičnih metrov drv in stanovanje, ki bi ga morala občina preskrbeti učiteljstvu. S tem je hotela najpreje nahujskati Ijudstvo proti učiteljstvu, ne pomisli pa pri tem, da imajo gospod fajmošter zase celo hišo od ljudstva na razpolago, medtem ko učitelju ne privoščijo niti skromnega stanovanja. Duhovščina dobiva od Ijudstva veliko biro itd. Vsak postajenačelnik, vsak finančni uradnik, orožniik itd. je preskrbljen s stanovanjem. samo učitelj bi ne smel imeti te pravice in bi moral biti vedno odvisen od Ijudi, ki Jih fajmošter nahujska, da mu ne dajo ne stanovanja in ne hrane. Kurivo dobe oficirji od države, železniški uradniki in uslužbenci ga diobe po znižani ceni, samo učitelj naj zmrzu.e pri korekturi in pripravi za pouk, ker mu Ijudje nečejo dati kuriva ali pa nima sredstev, da bi si ga nabavil. Drugemu uradništvu po uradnih urah ni treba biti doma, učitelj mora korigirati zvezke in se pripravljati za pouk in tega ne more delati v mrzli sobi. Vsega tega duhovni gospodje in gospod poslanec Hohnjec ne uvidijo. Pa kaj bi jim dokazovali! Narodno edinstvo, državno edinstvo in verska strpljivost jim smrdi, ker ni v klerikalnem duhu, zato se tako strastno zaganjajc. proti tem določbam, ki j'h povdarja zakon. Versko nravno vzgojo. to je oni člen, ki so ga v Avstriji klerikalci vedno videli nad naprednim učiteljstvom, mlatijo tudi sedaj, za,to so se ljuto zagnali prati olienu 1., ki povdarja narodno in državno edinstvo in versko strpnost. Ljudstvu predočujejo igrozna bremena, ki bi jih moralai nositi občina. Seveda, če bf bile šole klerikalni zavodi in bi služiie v podkrepljenje klerikalizma,, potem bi bilo vse dobro. Značilno je tudi. da klerikalci hlastno popadejo vsako mnenje, ki ga gosp. M i I u t i n S t a n k o v i č, b'vši predsednik UJU iz svojega strankarskega fanatizma iznese v glasilu učiteljskega političnega kluba »Slobodnem Narodu«. Vse jim pride prav. Zelo značilno je, da klerikalci napadajo vse člene, ki utrjujejo vezi med šolo in domom in ki pospešujejo in podpira.io delovanje učiteljstva izven šole. Ja.sen in prozoren je tu njihov namen, da hočejo oslabiti vpliv učiteljstva in šole na najširše plasti naroda, zato se bore tako strastno proti tem členom. Kot rdeča nit se pa vleoe čez vso borbo boj proti zklanju šol, vsem prispevkom za šolo in učiteljstvo, češ, da so občine preobremenjene in revne že itak. kakor da bi se badi. da bo potem prikrajšaino zidanje novih cerkva, da se bo premalo nabralo denarja za politično agitacijo v cerkvenih nabiralnikih, <ki se bo premalo nabralo za nove zvonove itd., itd. Zelo, ze-lo _e pa potezaio klerikalni poslanci za gospode katehete. Cenkvena oblast naj bi imela govoriti pri nameščanju katehetov, država nič. Manjšina hoče vsiliti svoje mišljenje večini, ki se zavzema za to, da bi učitelji poučevali tudi verouk. Kateheti naj imajo vse predpravice in naj bodo nekai posebnega v šoli, država naj jih plačuje enako kot druge uradniike, samo nikake pravice naj bi ne imela do njih. Tudi služba božja naj bo obvezna in verske vaje tudi, ter bi moralo učiteljstvo mladino v cerkvi nadz,orovatK Za policaja na,j bo učiteljstvo v cerkvi, ker tako hočejo duhovni gospodje. Ali ni verska vzgoja zadeva duhovščine in staršev? In člen 12. ustave. ali naj se tu potepta. Toliko se sklicujejo prečastiti gospodje na pravice krščanskih staršev, zakaj pa njim ne pripuste tudi, da oni vodijo otroke v cerkev, kadar cnni ho-. čejo in ne da se otroke odtrga temu njihovemu vplivu. Učitelj naj bo za policijsko službo v cerkvi. ker drugega nadzorstva ni; še v šoli med veroukom na,j stoji zadaj s palico v roki, da bo gospodom katehetom vzdrževal disciplino med veroukom!?! Nasilna je vaša igra — gospodje, a tudi vaše demagogije bo konec; ie doglejmo, kako nasilno igro ste igrali pred petdeset leti proti šolskemu zakonu — vaša moč pojenjuje!