■L ' IS> I ^—Zfc&l^i^ / K^iei 1120 AMERIŠKA AMERICAN IN SirIKIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DOMOVINA SLOVENIAN teOKNINCi DAILY NEWSPAPE1 LETO XLVIII—VOL. XI iTEII CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, MAY 24, 1945 ho jef ce veste | 1.^i se za to zanimajo, so življenje 36 ročnih i °v in 36 opernih pevcev, j So' ^a je vsak izmed njih: va' nekaj svojega talenta' s°v ali prastaršev. * * * '°Vejšega modela nemška' i Ca> ki so jo zajeli An-j ■ 7 koncem vojne pri Is-' je bila opremljena z in-]< kakršne so zaveznici že dolgo iskali. Ta eilt v podmornici zazna- j ,%Čno smer in razdaljo] tero podmornica zašle-j-,ako podmornica lahko', (°rPedo naravnost v la- j ^ bi bilo treba razdaljo] I poveljniku preračunati i I '"'Skop, icar bi se z ladje az'l°, zlasti na mirni vosi * * * ivlv°jno so študirali dolnja med zakonci. Pro-b' pod 25 letih umrje -i)/.a vsakih 100 žena; med 1 L eti 197 mož za vsakih 1 [;med 35 in 44 leti 222 f juak'h 100 žena; med 45 1 L J enako; med 55 in 64 j za vsakih 100 žena; > L v'eč 108 mož za vsakih 1 L * * * i L1 Predsednik Roosevelt 1 L* vladajo med Japon- '<■ L.; državami prijatelj-L }i- je poslal v marcu * L Umrlega japonskega L "irosi Saita na bojni i i, rla domov na Japon- ' k kil0 15 mesecev po- j [L Japonci potopili na ' jii, ameriški topniški In, ' a'i 32 mesecev pred I a Pearl Harbor. ] l * * * ( |W. . S I Je zdaj 85 predo- j I Jireiskušajo letala. Tu- , LJVH> $37,000,000. V | Pji°ru Poskušajo lah-bombnik s hitrostjo ur°- Sapo v teh pre- J l^j ® veternic, katerih l'L?notor z 6.000 konj- 1 I 'Ul 1 v • 1 |V ' *ar je večja moc, Ik®,Proizvajati železni- 1 I l,va. I. * * » Jn^i zakoni nimajo no- 1 1 t„,agrafa, po katerem • I Je tiče kot so Hitler, jii J°ering ali Goebbels. ; »V. morali vzeti po- ' Ptu8v°je roke, obtožiti I 6 falote. L; - I. • ,em imajo še mno-IVv 1 obstoje iz ene sa-K:1- T° so na stezah, navadno s l'c naveže konja čez 1'»/. Potem se pa sam pri-, vleče sebe in konja I „rugo stran reke. K/ * l1^ na španskem je l^c'^i ji je nek vojak lO*6 leta 1600 odse-1*1 in roke, ter jih i:itv l,Ščkom vred, ki ga r^j^očju. Katoličani °li popravili od te- W\. * * »Iti mohamedanska JV dali ime v po-i^ltj je edin tempelj [% ie Posvečen ustano-l^nge vere. iy^tska seja .demokratski klub A% jutri večer ob1 mk, Jejo v SDD na Wa-'anstvo je napro-U(3eleži v velikem Včeraj je poročalo časopisje, da je guverner Lausche "posodil" svojega zmožnega tajnika, ki je posebno vešč v vodstvu političnih kampanj, clevelandske-mu županu Tom Burku, To bo naznanjeno javnosti koncem tedna najbrže. Ako bo to res, potem je to vidno znamenje, da bo guverner Lausche dal vso podporo za izvo- litev sedanjega župana Burka. župan Burke si je izbral odbor 15 oseb, ki bodo vodile njegovo kampanjo. Njih imena bodo naznanjena javnosti v par dneh. Ta komitej bo deloval popolnoma ločeno od demokratske organizacije. Na ta način je vodil kampanjo za svojo izvolitev tudi Frank Lausche. GUVERNERJEV TAJNIK LOKAR BO BAJE VODIL KAMPANJO ZA TOM BURKA Washington, 23. maja. — Predsednik Truman je danes naznanil važne spremembe v vladnem kabinetu. Sprejel je re-signacije generalnega zveznega pravdnika Francis Biddla, delavske tajnice Frances Perkins in poljedelskega tajnika Claude Wickarda. Na njih mesta je predsednik imenoval: za zveznega pravdnika Tom C. Clark iz Dallas, Texas. Za delavskega tajnika: zvezni sodnik Lewis B. Schwellenbach A in B dobijo več gazolina, trdi OPA Washington. — Radi zmage v Evropi bodo ameriški motoristi dobili nekoliko več gazolina. Od 22. junija naprej bodo vredni kuponi karte A 6 galon, namesto 4 kot dozdaj. Na tisti dan stopi v veljavo kupon A-16. Od 11. junjia naprej bo pa zvišana mifjajžia B ' kartam na 650 milj. Ta je bila dozdaj v raznih krajih dežele različna. Na vzhodu je bila 325 milj, na osrednjem zapadu 475 milj in na zapadu 400 milj. Toda lastniki B kart bodo morali dokazati, da potrebujejo več gazolina, predno jim bo zvišana mera. To bo prav tako kot pri C kartah, ki morajo tudi dokazati svojo potrebo gazolina. -o- . Pripravljeno za promet Skebe in Ule, ki sta odprla plumbersko podjetje na vogalu 156. ceste in Waterloo Rd., kjer je bila prej slovenska North American banka, naznanjata, da je prodajalna zdaj kompletno opremljena ter pripravljena za promet. Vabita ljudi, naj si veliko zalogo hišnih potrebščin ogledajo, zlasti vso moderno opremo za kuhinjo in kopalnico. Kadar potrebujete v hiši plum-berja, pokličite ta dva naša rojaka. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. iz Spokane, Wash, bivši senator. Za poljedelskega tajnika: kon-ijresnik Clinton P. Anderson iz Albuquerque, New Mexico, ki je bil dozdaj načelnik preiskovalnega odseka za živila v poslanski ibornici. Vsi trije pripadajo k demokratski stranki. Ko so predsednika vprašali, če lamerava napraviti še kake iruge spremembe, je odgovoril, la zaenkrat ne. Govorilo se je, :la bo odstopil zakladniški tajnik Vlorgenthau. Va Okinawi so upognili \merikanci oba konca japonske linije Guam, 24. maja. — Oba konja japonske linije, ki se razteza preko otoka Okinawa, katero laponci s tako srditostjo branijo, so Amerikanci včeraj močno upognili. Na zapadnjem koncu je 4. polk 5. divizije marinov prešel reko Asato ter stopil v prestolnico stoka, Naha. Na vzhodnem koncu je pa 7. pehotna divizija zavzela dve višini južno od pristanišča Yona-baru, ki je zdaj ves v ameriški oblasti. -o- Euclid Race Dairy gradi veliko moderno stavbo Slovenski stavbenik Demshar Builders Co. bo zgradil na vogalu 200. ceste in Nauman Ave. moderno poslopje za Eulid Race Dairy Co., katero lastuje Frank Race ml. Stavba bo stala okrog četrt milijona dolarjev in bo res pravi umotvor moderne tehnike. V pritličju bodo prostori za mlekarno in prodajalno, v zgornjem nadstropju bo pa prostoren avditorij, ki bo na razpolago za prireditve v tej okolici. Poslopje bo izgotovljeno okrog 1. oktobra. -o- * Urad za vojno produkcijo bo kmalu olajšal restirkcijo za modo čevljev. Usnja sicer ne bo še kmalu dovolj, toda tovarnarji bodo smeli zopet izdelovati več modelov obuvala iz usnja, kar ga bo na razpolago._ PREDSEDNIK TRUMAN JE NAPRAVIL SPREMEMBE V VLADNEM KABINETU Flensburg, Nemčija, 23. maja. — Angleške čete so na ukaz iz glavnega stana aretirale Člane nemške vlade v Flensburgu, katere načelnik je bil od časa kapitulacije admiral Doenitz. Obenem so zavezniki danes razpustili nemško vrhovno komando. Kakih 300 nemških častnikov in civilnih oseb je bilo aretiranih. To je bilo izvršeno v sporazumu z Moskvo. General Jodl in admiral Friedeberg, ki sta podpisala kapitulacijo Nemčije, sta bila tudi med aretiranimi. Angleški radio je danes trdil, da je admiral Friedeberg izvršil samomor pred are- Nemška vrhovna komanda je razpuščena Zavezniki so aretirali Doenitza in 300pomagačev tacijo. Vse prijete nacije so naložili na ladjo, kjer je glavni stan zaveznikov za ta. sektor. Posadke angleških tankov so zganjale skupaj glavne nacije po Flensburgu. Admiral Doenitz, ki se je polastil vlade po smrti Hitlerja, je imel to oblast v rokah ravno 23 dni v tem pristanišču. Zavezniki so mu pustili to oblast, da je izpeljal kapitulacijo nemške oborožene sile na kopnem, na vodi in v zraku. Zdaj ni pa več potreben. Odslej bodo ravnali zavezniki z nemškim narodom direktno, ena- ko tudi z nemškimi vojnimi ujetniki. Ti člani nemške vlade in člani vrhovne komande bodo šli zdaj v koncentracijo, dokler zavezniki ne bodo odločili o njih na-daljni usodi. V tem mestu se je danes tudi raznesla govorica, da je Hitlerja spravil na oni svet njegov osebni zdravnik s tem, da mu je dal injekcijo strupa. To se je zgodilo 1. maja ob 3:30 popoldne v Hitlerjevem zaklonišču pod kanclerijo. Pozneje pa da so Hitlerjevo truplo upepelili. Premier Churchill je včeraj odstopil od vlade London, 23. maja. —« Premier Churchill je izročil kralju da-, nes svojo resignafcijo. Kralj je njegov odstop sprejel ter mu naročil, naj sestavi novo vlado. To pomeni, da je konec koalicijske vlade, ki je vodila deželo od 1940. Zdaj se bod0 vršile v Angliji volitvi v parlament. Razpisane bodo najbrže za 5. julija. Kralj bo na 15. junija razpustil sedanji parlament. Churchill bo z novo vlado ostal do volitev. Ministri delavske stranke so izjavili, da ne bodo v novi vladi do volitev. Ministri te stranke, ki so služili v vladi z drugimi strankami od 1940, so dobili od stranke ukaz, da morajo izstopiti iz vlade, če bodo razpisane volitve. Churchill bo do konca tedna naznanil imena novih ministrov. i V vladi je bil kot ministrski predsednik od 10. maja 1940, ko je nadomestil Chamberlaina. Nove volitve je izsilila delavska stranka, ki ni hotela ostati več v vladi zdaj, ko je Nemčija kapitulirala. Churchill je vodja konzervativne stranke in če bo ta dobila pri volitvah večino, bo Churchill zopet v sedlu. Leta 1935, ka so se vršile zadnje volitve, so dobili konzervativci 431 mandatov. Churchill je apeliral na delavsko stranko, naj ostane v vladi vsaj do konca vojne z Japonci, ker so to odklonili, je odstopil kot premier in s tem izsilil nove volitve, pri katerih naj narod odloči, če naj Churchill še naprej vodi deželo, ali kdo drugi. Zaradi Trsta so se duhovi že pomirili trdi poročilo Trst, 23. maja. — Spor zaradi Trsta je videti že precej izravnan in duhovi So še že precej pomirili. Po mestu ni videti nobene napetosti več. Včeraj je dospel v mesto feld-maršal Alexander, kateremu je priredil večerjo poveljnik Novo-zelandcev, general Freyberg. Večerje so se udeležili tudi mnogi višji jugoslovanski častniki. c Feldmaršal je danes inšpiciral 1 novozelandske čete. Po mestu je bilo opaziti samo še nekaj jugo- * slovanskih patrulj. Uradno še * ni naznanjeno, toda sliši se, da ' je Tito sprejel v glavnem zahte- ( ve feldmaršala Alexandra, ki je J vrhovni poveljnik v Sredozem- ( lju. t -o--; Iz raznih naselbin ! . Ely Minn. — Dne 10. apr. je ; padel na filipinskem otoku Lu- < zonu S/Sgt. Frank J. Mrace, ^ star 30 let in sin družine Anton } Mrace. S tem je ta družina izgu- ] bila že dva ali tri sinove v vojni. V Pearl Harbor ju je bil ubit sin Albin, sin Anton pa je pogre- j šan v Franciji od lanskega julija. četrti sin služi na torpednem ' čolnu na Pacifiku. Conneaut, O. — Evelyn Strle ' je bila obveščena, da je 17. apri- 1 la pri obleganju Bologne padel • njen mož T/5 Edward P. Strle, 1 sin družine Joseph Strle, star 28 let. Pri vojakih je bil čez tri leta, dve leti in pol preko morja. Odkar je bil vpoklican, ni bil nobenkrat doma na dopustu. On je prvi slovenski sin iz te naselbine, ki je padel na bojišču. Poleg žene in staršev zapušča dva brata (enega v vojni) in sestro v Clevelandu. Milwaukee, Wis. — Dne 28. apr. je po dolgi bolezni umrl Ferdinand Klančnik, star 58 let. Zapušča ženo, sina (v Novi Gvineji), dve poročeni hčeri, brata in štiri vnuke, v starem kraju pa mater. — Družina Peter Delijo je bila obveščena, da je 22. febr. padel v Nemčiji njen sin Pfc. John Delijo, star 24 let, v | armadi od lanskega januarja. — i Na zapadni fronti je bil ranjen John Pridiger, ki se zdravi v bolnišnici v Washingtonu. Taka potrata! . Vladni itrad za delavsko | statistiko je po dolgem preiskovanju dognal in daje | zdaj slovesno v javnost, da ženske več potrošijo za oble- I ko kot pa moški. To bi biki vlada lahko dognala brez vsakih stroškov, če bi bila ( o tem vpra&tM' prvega za- ( konskega moža na cesti! . -o--J NOVI GROBOVI j Joseph Zdovc Včeraj okrog ene ure popol- j dne je umrl Joseph Zdovc, sta- 2 nujoč na 1161 E. 60. St. Bil je c star 75 let in rojen v Spod. Lo- 2 gatcu. V Ameriko je prišel le- $ ta 1907. Njegovi edini sorodniki so: nečaka John in Julius, ] (v Berea, O.)) ter nečakinja i Mrs. Amalija Meglan iz 173. ceste. Bolan je bil samo štiri * tedne. Zaposlen je bil pri U. S. Gypsum Co. Živel in umrl je ^ na domu svojega nečaka Johna x Zdovc. 2 Bil je član društva Slovenec 1 št. 1 SDZ. Pogreb ima v oskrbi c Grdinov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. Naj mir- N no počiva v ameriški zemlji, ( preostalim sožalje. Marion Penko Kot smo že poročali je umr- ] la Marion Penko roj. Dolenc, s stara 57 let, stanujoča na 14723 , Westropp Ave. Tukaj zapušča j žalujočega soproga Charlesa, j doma iz vas Par je, fara Zagor- j je pri St. Petru na Krasu ter ] štiri otroke: Joan omož. Witus, Rose, Ruth, učiteljica v Minne-soti in Pvt. Robert v Amarillo, Texas. Dalje zapušča vnukinjo Mary, brate Matija, John in Matevž Dolenc, sestri Frances , Verhovec in Jennie Sintič, sva-. ka Rud. Jurca in več drugih . sorodnikov. Rojena je bila v l Horjulu pri Vrhniki, kjer zapušča brata Tomaža in druge . sorodnike. Tukaj je bivala 40 1 let. Pogreb bo v soboto z j utra j ob - 8:45 iz Zeletovega pogrebnega i zavoda na 152. cesti v cerkev i Marije Vnebovzete ob 9:30 in - na Kal vari j o. Naj počiva v mi-ru, preostalim naše sožalje. il -o- v * Ameriški veletrgovci s kavo - računajo, da se bo jeseni podra-n žila. Zato bi jo zdaj radi naku-v pili v Južni Ameriki, kolikor bi jo mogli dobiti. Hopkins in Davies na potu v Evropo po važni misiji Washington. — Predsednik Truman je poslal v Evropo dva oosebna odposlanca in sicer je odšel Harry Hopkins, ki je služil predsedniku Rooseveltu kot oseben odposlanec, v Moskvo; Joseph Davies, bivši poslanik v Moskvi, je pa odšel v London. Na pot sta šla nekaj ur zatem, ko se je Mr. Truman posvetoval z državnim tajnikom Stettinius-om. Sodijo, da je misija v zvezi z sestankom velikih treh v bližnji bodočnosti. POLJAKI SO BILI POVABLJENI DOMOV Moskva. — Podpredsednik varšavske vlade, Gemolka, je povabil vse Poljake, ki žive v inozemstvu, da se vrnejo domov. Edini pogoj je, da priznajo sedanjo poljsko vlado v Varšavi. To vabilo, je rekel Gemolka, velja tudi za člane poljske vlade v Londonu. -o- Kje se nacejajo? Ko je voznik truka, last Leisy Brewing Co., ustavil, da bo znesel nekaj zabojev pive v gostilno na 891 Broadway, mu je nekdo odpeljal truk, na katerem je bilo 180 zabojev pive. Truk je policija kmalu dobila — toda brez pive. Pa le pijmo ga zdaj... Amerikanci so izbrali katoličana za načelnika v porenski provinci Toennistein, Nemčija. — Poveljstvo 15. ameriške armade, ki je okupirala Porenje, je postavila za predsednika dr. Hans Fuchsa, ki je član katoliške stranke. V mirnem času je bilo v tej provinci 11,000,000 prebivalcev. Fuchs je bil enajst let pred-/ sednik te province, dokler ga niso leta 1933 naciji odstavili, ker ni bil "zanesljiv." Nadzornik Fuchsove administracije bo ameriški polkovnik Johnson iz Chicaga. Dr. Fuchs je izjavil, da je zdaj glavno delo Nemcev, da izbijejo iz glav mladine in tudi starejših nazijske nauke, v kar so v prvi vrsti poklicane cerkve vseh ve-roizpovedanj. -o-- Samo še Himmler in pa Ribbentrop manjkata London. — Ameriška 101. pa-dalna divizija je prijela v bavarskih hribih Julija Streicherja, ki je bil znan kot najhujši preganjalec Judov. Prijeli so ga v tistem sektorju kot Goeringa in druge nacije. Na svobodi sta samo še Hein-rich Himmler, načelnik Gestape in pa bivši zunanji minister von Ribbentrop. Nekateri mislijo, da sta na morju v eni izmed 12 podmornic, ki jih še manjka. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Savna Za 30 dni' je dospel na dopust Frank A. Duša, E. M. 3/C, sin Mrs. Antonije Duša iz 15625 School Ave. Dospel je iz Južnega Pacifika. Pri mornarici služi že dve leti in pol in doma ga ni bilo 26 mesecev skupaj. Na morju je bil neprestano 22 mesecev. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu do 10. junija, ko bo odšel na službeno mesto v Boston, Mass. "» ** Vojni oddelek je obvestil Mrs. Stephanie Novak, 10002 Anderson Ave., da je njen mož Henry Novak, ki služi pri mornarici, štet med pogrešane na Pacifiku. Henry je sin Mr. in Mrs. Stanley Novak iz 10305 Reno Ave. Star je 27 let. Pred vstopom k mornarici je bil uslužben pri Buckeye Forging Co. n M n Armadno poveljstvo naznanja, da naj svojci pišejo vojakom na iste naslove kot sedaj, tudi če se bodo čete premikale iz Evrope. Dokler jih pošta ne obvesti ali vojak sam, je v veljavi i isti naslov zanj. Odlomki iz knjige: V znamenju Osvobodilne fronte (Nadaljevanje) Vojna v Evropi še davno ni dobljena za zaveznike Druga vojna v Evropi je pričela prav takrat, ko so ar-madni trobentači odtrobili povelje, da preneha streljanje na vseh evropskih frontah. Druga vojna bo pa še mnogo hujša kot je bila prva. Tukaj se bo namreč kalilo v ognju sodelovanje med Zed. državami, Anglijo in Rusijo, ki so se spojili v zadnji vojni proti skupnemu sovražniku. Že zdaj se sliši od vseh strani sumljive glasove, ki pretijo zrahljati vezi med zavezniki. Pa ne samo zrahljati, ampak celo pretrgati, kar ne bi imelo za posledico drugega kot tretjo svetovno vojno, hujšo od druge. Poglejmo, kaj grozi pretrgati vezi med "velikimi tremi V Avstriji je nova vlada, postavljena od Moskve, izjavila svojo neodvisnost kljub temu, da jo Anglija in Amerika ne priznata. Med temi tremi velesilami je zdaj sporno vprašanje glede okupacije Avstrije, kakor še ni dognano, če bodo vse tri okupirale Dunaj, kot je bilo poprej med njimi dogovorjeno. Stalin enostavno ne pusti na Dunaj niti ameriških, niti angleških čet, dokler ne bo priznana nova avstrijska vlada, ki jo je Stalin postavil na svojo roko. Ameriški državni oddelek je tudi uradno izjavil opozicijo, da bi jugoslovanska komunistična vlada zasedla Trst z Julijsko Krajino. Toda največji razdor med velikimi tremi pa grozi i bku-pacijo Nemčije. Še zdaj ni natančno določeno, kako daleč bo armada vsake izmed treh velesil zasedla in upravljala Rajh." Dočim je Moskva najprej rekla, da bo njena meja v Nemčiji od pristanišča Stettina naravnost proti jugu čez Prago, se zdaj poroča, da je Stalin drugega mnenja in da je potisnil mejo okupacije bolj proti zapadu do pristanišča Luebecka na Baltiku. Kaj se ve, če ne bo čez par dni prestavil mejo še bolj zapadno, ali če ne bo zahteval vse Nemčije zase. Za administratorja ameriške zone v Rajhu je bil postavljen general Clay, ki ga je izbral še predsednik Roosevelt. Pravijo, da je Clay odločen človek, ki si ne bo pustil dopasti ničesar, kar bi bilo proti časti in pravicam Zed. držav. Vsak ve, da ne bo lahko upravljati arogantnega nemškega naroda, ki misli, da je ustvarjen na svetu za gospodarja nad drugimi. Nemci so dozdaj dobro živeli. Hitler je skrbel, da je imel nemški narod dovolj živil, pa če od gladu umrje vsa ostala Evropa. S tem je dosegel, da se mu ni uprla domača fronta kot se je zgodilo v zadnji svetovni vojni, ko narod ni imel hrane. Zdaj, ko ni za Nemčijo dovoza hrane iz drugih dežel, so morale okupacijske armade zmanjšati odmerke za eno tretjino. Vojaške oblasti so tudi zaprle vse nemške nižje šole, dokler ne bodo tiskana nova berila za nemške šolarje, ki jih bodo spisali zavezniški profesorji brez nazijskih naukov. Nemčija je vprašala za posojilo v Zed. državah za pozidavo, kar ji je bilo pa kratkomalo odreče-no. Amerika ima v tem oziru zelo bridke izkušnje po prvi svetovni vojni s podobnim posojilom, ki je še danes na knji- &ah" Zavezniki zdaj iščejo nemške vojne zločince. Poleg teh, kar jih imajo že v rokah, kot feldmaršal Goering in drugi, je na listi pri zaveznikih vse od 4,000,000 do 6,000,000 nacijev, ki bodo tirani pred sodišče radi vojnih zločinov. Rusija, ki nima zastopnika pri tej preiskovalni komisiji, ima pa še svojo posebno listo nemških vojnih kriminalcev. Vse to kaže na gigantsko delo, ki ga morajo zavezniki izvršiti V Evropi. To, da morajo držati v šahu do 80,000,000 Nemcev in pa razni .nesporazumi, ki so se že pojavili med zavezniki vsled trme Sovjetije, ki hoče izvajati vse po svoji glavi, dokazuje, da bo povojno delo v Evropi večje in veliko težavnejše, kot je bila pa vojna sama. Samo vedre glave bodo mogle obdržati ravnovesje in preprečiti konflikt med zavezniki samimi. Konec nevarnega sovražnika Nemške podmornice so bile najbolj nevarno orožje proti zaveznikom. Zdaj se celo zatrjuje, da je prišlo skoro do tega, da bi bila nemška podmorska sila dobila vojno za Nemčijo. Nekaj več podmornic in dovolj olja zanje, pa bi bili morda zavezniki prisiljeni odnehati, tako škodo so jim povzročale nemške podmornice na Atlantiku, preko katerega je morala vsa ali vsaj glavna pomoč zaveznikom. Ob šestih zjutraj na 9. maja so naenkrat slišali v Angliji radijsko poročilo, da čaka zunaj na morju nemška podmornica U-249, da se poda. Nek ameriški bombnik, ki je bil na patrulji, je spazil podmornico in jo imel v obzeryaci-ji, dokler sta prišli dve angleški ladji ter spremili nemško podmornico v pristanišče, kjer se je posadka podala. Poveljnik, nadporočnik Kock, je bil takrat že 40 dni na morju, pa je imel še 10 torpedov v rezervi. To je bila prva nemška podmornica, ki se je podala po kapitulaciji Nemčije. Še tisti dan so se dvignile iz morja druge in poslale po radiu glas, da so pripravljene podati se. To strahovito nemško orožje je izgubilo svoje strupene zobe in Atlantik je postal zopet prost za zavezniško brodovje. Hitler je bil svoje čase prepričan, da bo s svojo podmorsko silo zabranil Ameriki pot na evropska bojišča. Ni dosti manjkalo, da ni uspef. Način komunistične propagande Komunistična propaganda je postopala po točno izdelanem načrtu. Takoj po zasedbi Slovenije, še preden je izbruhnila vojna med Osjo in Rusijo, si je prizadevala na vse načine, da spravi v slabo luč vse dosedanje vodilne činilce med Slovenci: bivše politike, duhovščino, poštene izobražence, župane in druge, ki so med ljudmi kaj pomenili. Pri digala je na vsa usta o popolni zgrešenosti vse predvojne politike ter zahtevala nekaj novega česar pa ni nikoli jasno opredelila. Dosegla pa je vendar, da so ljudje zamrzeli vse fciste, ki so jim prej izročali svoje zaupanje, ter postali nekako voljno gnetivo, iz katerega so komunisti hoteli ustvariti organizacijo komunističnih borcev v okviru Osvobodilne fronte. To je bila prva faza komunistične propagande: Uničiti avtoriteto dosedanjih pomembnih činilcev in razkrojiti slovensko občestvo, ki je bilo zgrajeno na tradicionalni poštenosti. Ta svoj cilj so zasledovali z raznimi sredstvi. Najbolj učinkovit pripomoček jim je bila podtalna tiskovna propa ganda. Zasipali so Ljubljano in deželo z najrazličnejšimi 'letaki, brošurami in periodičnimi listi. Izmed listov so širili propagando zlasti "Sloven ski poročevafec," "Osvobodil na fronta," "Mlada Slovenija," "Slovenski1 akademik in srednješolec" itd. Poleg tega je izhajala tudi nekaka revija 'Delo," ki pa je pisala samo za člane komunistične stranke in ni skrivala svoje komunistične barve. Te svoje liste in letake so razširjali povsod: po ulicah in vežah, po pisarnah in uVadih, po kavarnah in privatnih stanovanjih. Po de-želii so jih razširjali tajni komunistični kurirji ali pa pripadniki oboroženih partzan-skih skupin. Nekaj časa je -širila komunistično propagando tudi tajna radijska postaja ,ki pa je kmalu nehala z oddajanjem. Dobro so imeli komunisti organizirano tudi ustno propagando. Posebni predavatelji so zlasti po Ljubljani organizirali- razne krožke Osvobodilne fronte, razlagali ljudem ideologijo partizanstva ter sklicevali tečaje, kjer so poučevali člane in jih navajali na komunistično mišljenje. Vse to se je še vedno godilo pod pretvezo narodno-osvobodilne borbe. Po deželi so imeli isto taktiko. Tam so največkrat prihajali v vasi oboroženi oddelki, ki jih je bilo že v jeseni 1941 nekaj na terenu, v temni noči, spravljali vse moške pokonci ter prirejali partizanska zborovanja, kjer so ljudi navduševali za komunizem prav tako pod krinko nai-odnostne borbe. Vsa ta propaganda je sčasoma dosegla, da je v javnosti Osvobodilna fronta dobila močno zaslombo. Komunisti so postali predrzni, pošteni ljudje pa zaradi velikega porasta komunizma preplašeni in negotovi. Nič čudnega! Komunistična stranka se je 20 let vneto pripravljala in podtalno organizirala vse svoje sile za tisti trenutek, ko bo odkrito stopila na dan in skušala izvesti komunistično revolucijo. Zato je pač marsikdo dobil občutek, da je večina Sloven- cev za komunistično Osvobodilno fronto, kar pa še daleč ni bilo res. Komunistična manjšina je s svojo spretno pripravljeno propagando ust varila videz večine, in ta videz je takoj prenehal, ko se je proti komunizmu dvignil odpor. Pobiranje prispevkov za Osvobodilno fronto Ističasno s propagando se je začela tako v Ljubljani kakor po deželi velika nabiralna akcija za namene Osvobodilne fronte, zlasti za partizane, ki so se že klatili po gozdovih. Osnovali so se finančni in blagovni odbori, ki so pri različnih podjetjih in po sameznikih izsiljevali velike vsote denarja. Prav tako so zbirali razno blago, kakor obleko, odeje, čevlje, hrano, zdravniški mate rial itd., ter vse to dobavljali na deželo partizanskim edinicam v skrita taborišča ali pa ga skrivali po Ljubljani po tajnih skladiščih. Ker so nastopali povsod z grožnjami in izsiljevanjem, so jim ljudje kajpada tudi mnogo dajali. Ta akcija je izgubila svojo učinkovitost šele takrat, k0 je prišel do izraza proti komunistični odpor med ljudstvom samim. Akcija za nabiranje prispevkov pa je dosegla, da so se borbene partizanske edinice do kaj dobro preskrbele čez zimo in da so mogle pomnožiti, svoje vrste in jih opremiti. Nekaj podobnega se je godilo z nabiranjem orožja. Takoj po razpadu jugoslovanske vojske so komunisti izrabili priliko ter v velikih množinah poskrili orožje, ki ga je po ršlzsulu vojaštvo zmetalo od sebe. če je ostalo še kaj orožja in streljiva v nekomunističnih rokah, je bila zdaj naloga prvih partizanskih edinic ta, da so to orožje na vsak način po iskali in ga spravili v svojo posest. Tako so si do spomladi leta 1942 komunisti nabrali velike keličine bivšega jugoslovanskega orožja ter začeli sestavljati oddelke, ki naj bi pod vodstvom že v Španiji izvežbanih komunističnih borcev izvedli-revolucijo na domačih tleh. t Propaganda proti "beli gardi Brž ko so ljudje začeli slutiti, da se za Osvobodilno fronto skriva komunizem, je komunistična propaganda vrgla na dan besedo "bela garda," čeprav o kakem oboroženem odporu proti Osvobodilni fronti od strani ljudstva ni bilo še nikakega sledu. Po svojih podtalnih glasilih in letakih s0 komunisti začeli gonjo proti "beli gardi." Ljudje so se začudeno spraševali, kje in kdo je ta "bela garda." Komunisti so s svojo propagando že vnaprej hoteli preprečiti vsak odpor proti revoluciji in ožigo sali vsako drugo gibanje kot "narodno izdajalsko." Umori K načrtu o pripravi komuni :tične revolucije je;spadala tudi odstranitev vidnejših predstavnikov javnega življenja in na splošno vodilnih ljudi, ki bi za radi svoje vloge mogli otežkočiti uspešen razvoj komunistične vstaje. Umori so se začeli, brž ko je propaganda Osvobodilne fronte mislila, da je prepričala ljudi, da je vsak izdajalec, kdor njej nasprotuje, že mnogo prej, še preden je padel* prvi strel, je komunistična propaganda načrtno blatila nekatere osebnosti iz javnega življenja, jim naprto-vala nečastna dejanja ter tako netila med množico proti njim mržnjo in sovražno razpoloženje. Ko je bilo javno mnenje že dosti pripravljeno, so se začele širiti" o tej ali oni osebi govorice, da jo bo treba "likvidirati," ker da "izdaja" itd. Komunisti so pri umorih merili na tiste, ki so se jim zdeli najnevarnejši. Tako so kar po vrsti uprizarjali atentate na bivše predstavnike vojaških, upravnih, policijskih oblasti ali pa na druge osebnosti, ki so se jim zaradi svojega delovanja zdele nevarne. Knjižica potem govori o 49 atentatih, ki so se izvršili v Ljubljani na razne osebnosti vseh političnih strank in vseh stanov. Ker se je o tem v Ameriki že precej pisalo in so znana ta tolovaj stva partizanov, zato to tukaj izpuščamo. Rekrutacija komunističnih borcev Že jeseni leta 1941 je ko munistična organizacija pošiljala na teren prve skupine komunističnih borcev. Ti so bili po majhnih oddelkih razdeljeni po vsej Ljubljanski po krajini. Njihova naloga je bi la, da kot jederne skupine nabirajo krog sebe čim več obo-rožencev. Bili so to v velikem številu komunistični begunci iz' Štajerskega, Gorenjskega, komunisti iz Ljubljane, ljubljan ske okolice, Ribnice, Novega mesta, Višnje gore itd. Krneč kega naraščaja med njimi ta ko rekoč ni bilo. Šele pozneje, spomladi leta 1942 se je za čela agitacija tudi med kmečko mladino za pristop k partizanskim četam. Tla za pristopanje k parti zanskim oddelkom je pripravljala komunistična propaganda, ki je ves čas prej navduše vala ijudi za "borbo proti okupatorju." Največ borcev e dala komunistična stranka sama. Ti so šli v hribe pokoravajoč se strankini disciplini. Zelo mnogo pa je bilo takih, ki sicer niso bili komunisti, pa jih je premamfjla neplrestana propaganda ali pa lepe obljube komunistov. Vendkr je bilo število "partizanov," kakor so komunisti imenovali svoje borce, do'konca zime 1941-42 omejeno le na jedrne skupine. Komunistično vodstvo si je namreč obetalo za leto 1942 konec vojne, in sicer odločilno zmago sovjetske Rusije nad osmimi državami. Zato je pripravljalo mobilizacijo številnejših komunističnih čet šele za spomlad 1942. Med tem pa je z vso silo nadaljevalo propagando, zbiralo orožje, ki je ostalo od bivše jugoslovanske vojske ter v kali zatiralo vsak poskus protikomunistič nega odpora od strani nekomunističnih Slovencev. Spomladi leta 1942. pa je bilo dano povelje za nekako splošno mobilizacijo v partizanske vrste. Iz Ljubljane je na skrivaj šlo veliko število mladih pristašev komunistične stranke na vse strani Ljubljar^ ske pokrajine ter pristopalo k partizanskim jedrnim oddelkom, ki so že čez zimo bili pod orožjem in se skrivali na manj pristopnih krajih, šli so pa tudi mnogi drugi, ki so se dali zapeljati od komunistične propagande, čeprav so bili še daleč od komunizma. V Ljubljani so delovale skrivne "naborne komisije," ki so zbirale mlajše ljudi in jih pošiljale v hribe. število partizanskih oddelkov je hitro rastlo. Marsikdo je bil z grožnjami prisiljen, da se je odzval tajnemu pozivu pod orožje. Tudi na deželi se je na spomlad začela partizanska rekrutacija. Komunisti so tukaj uporabljali isto metodo kakor v Ljubljani. Lastni pristaši so šli v hribe ali iz navdušenja ali pa iz disciplinske vezanosti do stranke, drugi maloštevilni so se dali tudi zapeljati, nekateri so bili tudi prisiljeni. Vendar je treba pripomniti, da so komunsti dobili z dežele jako majhen odstotek borcev. Dočim so Ljubljana in nekatera večja središča na deželi dokaj hitro in nekritično podlegla partizanstvu, je dežela ostala trdna. Le redki pristaši komu- OPOMIN! POSEBNE RDEČE .TOČKE ZA MAJ! Ako pregledujete rdeče točke tega meseca in preudarjate, koliko mesa in presnega masla boste mogli kupiti ... ne pozabite na one posebne rdeče točke, ki jih morete dobiti od svojega mesarja s tem, da hranite in izročite porabljeno kuhinjsko mast! Čudežno je, kako naglo morete napolniti posodo z mastjo in dobiti posebne znamke, ako ne hranite samo velike količine masti. temveč tudi odrezke in male kapljice. Postrgajte vse ponve. Posnemite juhe, omake, polivke. Shranite ostanke jedi in odrezke mesa; enkrat na teden jih raz-3topite in jo zlite v posodo za mast. Vaša dežela potrebuje te maščobe, da pomagajo izdelovati potrebščine za bojišče in za domačo fronto. Pojdite na delo danes za to važno vojno delol "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HKnderson »628 CleveUad «. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: ^ „ Za Ameriko In Kanado na leto $0.50. Za Cleveland, do uoitl. celo leto $7.60. Za Ameriko In Kanado, pol leta $8.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leto $3.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.60, četrt leta $2-00 Posamezna številka 3 cente_____ SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mail. $7-50 per ysar. U s. and Canada. $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 month«. U. 8. and Canada. $2.00 for 8 month«. Cleveland, by mall. $2.25 for 8 month«. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 8 months. . Single cople« 8 cent«._____ Entered as second-class matter January 5th. 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1878._____ No. 120 Thur., May. 24, 1945 nizma so šli okrepit njegove oborožene vrste. Zato lahko rečemo, da je partizanska revolucija v Sloveniji revolucija inteligence, in sicer v glavnem ljubljanske inteligence. Komunistično vodstvo je razvilo svojo oboroženo akcijo načrtno. Vso Slovenijo je razdelilo na nekaj grup, grupe na odrede, odrede v brigade, brigade v batalijone itd. Ta skelet -je potem polnilo s prostovoljci ali pa prisiljenci, ki so bili nasiloma mobilizirani. Ko se je ta organizacija dovolj izpopolnila in številčno okrepila, to je sredi ali koncem maja leta 1942, je komunistična stranka dala povelje za za-■ četek revolucijskega delovanja. (Dalje prihodnjič) i -o- Iskrena vam hvala Ob priliki praznovanja mojega rojstnega dne, sem prejel od sorodnikov, prijateljev, znancev, društvenih uradnikov, članov in članic Slovenske dobrodelne zveze nešteto pismenih, telefoničnih in osebnih voščil, cvetlic in darov, da bi mi bilo težko, da bi se jim poimensko zahvalil. I Nikdar si nisem mislil, da imam toliko dobrih prijateljev ob svoji strani, kakor so se iz-j kazali ob priliki praznovanja mojega rojstnega dneva. Najlepše in prisrčno se želim zahvaliti vsem onim, ki so mi ob rojstnem dnevu čestitali in me obdarovali, posebno se želim toplo zahvaliti uredniku Ameriške Domovine za lep življenjepis in uredniku Glasa za lepe in iskrene čestitke, objavljene na načelni strani Ameriške Domovine in Glasa. Mnoge čestitke — prepri-1 čan, da prijateljske in iskrene, ' so mi osvežile dtfšo, ko čutim, da me je preko valovitega življenja spremljala ljubav svojega bližnjega v delitvi deževnih in sončnih dni. Vsi moji dobri prijatelji in oni, ki so se me spomnili ob rojstnem dnevu, naj prejmejo tisočero zahvalo v zagotovitvi da bom poskušal direktno ali indirektno povrniti, kar so mi dobrega storili ob dnevu, ki mi bo v hvaležnosti ostal v trajnem spominu. V lepem spominu ostajam Vaš prijatelj, John Gornik, st. -o- Oltarno društvo Marije Vnebovzete člariicam našega Oltarnega društva naznanjamo, da bomo imele prihodnjo nedeljo, 27. maja skupno sveto obhajilo pri osmi maši. Zbirale se bomo kot navadno v dvorani pod cerkvijo, da -potem od tam skupno odkorakamo v cerkev. Vse, ki imate društvene znake, jih prinesite s seboj, da se vsaj enkrat na leto pokažamo, da . smo članice Oltarnega društva. In ker je ta mesec še posebej posvečen Mariji, zato jo sedaj prosi m-o za srečo in blagoslov in da-j rujmo to sveto obhajilo v nede-I Ijo še posebno v dober namen. , Namen istega pa boste izvedele ! na seji v nedeljo popoldne. Ka- kor navadno bo moli"^^ in blagoslov ob dveh P°P nato pa zelo važna seja. . Zato ste prošene vse« f da se gotovo udeležite . vse, ki vam le čas in zdr pušča. Po seji pa b°nl tudi nekoliko okrepčaj manda za vse prav. dite gotovo v nedeljo fl^j osmi maši in popoldne P Vas vabi, q| ■■'......■—--- • Rarb^ Torej tisti lovec iz je stopil neke lepe jeS®el flel sko gmajno, in tam s ^ nega zajčka. NajPr spravil v omedlevico z ^ rami, potem -mu je v večna lovišča P° P81^" kakor oberjager JozetelJll d» svoje zveste lovce s 8 je segel tje za komat je » počehljal po tikvi, ušca takoj minilo vse^ ^ tega lepega sveta, gtj glav in korenja, da ^o, najprej levo zadnjo^i pa še desno, potem P ,gV j skočil na oni svet, 1 jVOji ci celo pozabil zatis" le oči. jCu1 Lovec je potem j|jii zadnji nogi, ga na doPa škino cev in z vellK njem nesel domov v ^ berton za ajmoht. ^ pt mov, je zajca snel kljuko na vratih, w nadaljnih operacij- jel Potem je pa l°ve čerji, kot imajo leP jj I ši lovci, kadar P^jl / ne, zdelani in otr' znotraj. * Jaz, >ia v^ 11 imel od lova samo ^ Prvič takrat, ko ^ M jali, kam bomo sli ^ šli, kar se je na^jj mednarodni ko)11 ^ sfl^ baro in pa potem, $ vu sedali k večerji sej amendment!, še^^f lo stori vselej, k*« ^ je na tisti ajmoht, K v čakal pri Gradila nu, kadar smo Pr j inz va do smrti Torej ta nas ° teie vso ihto pomagati« ,, broh del, ko je * tam na vratih, jec, pomnite: jec, nekak ropot- . U smer in ravno v uj,i» po vseh parage ^t močno zagugal P tja, potem se Pa in z eiegant;S A na tla m pod ^ ( pa pod stole in ta* p bi moralo biti * zaklonišče za reV Lahko si Pre^,c g je temu prizorui ,» kot se je čudil S ^ so mu Rusi stre teli.i; (( žolček iz svojih op«1' , samega začudenj^ zabil dihati terUePi2^ Ijen innespravU v,**. trme in jeze do * tVo ", gledat svoje kr» , s > svetu, kamor je ^tc' kaj svojih ožjih M. gi mu bodo pa 3v. bo šlo pošteno G ^ Ko je »asl-^ su zaprl usta, »• prta na stežaj oa ?<* denja had ^ t» je spregovoril. # .. nem slučaju v^ K»'() tiste sladke | strogih poštni^ pi, j tukaj ponavljaj s f čil pokonci m ldej*iUy po sobi drug° je^ prizora. D^a Ki n> čala-za zajca- štirimi stenam J ^ to svojih VLi bi ga bile, ce i nost, z dvema ^ vile iz nevarne^. ^ d* gmajno, kjei w> da se reče. , Torej če se ^ merilo zajcu,^ 1 setu ne, vas vP V najem Odda se v najem 2 sobi za $12.50 na mesec. Zglasite se na 6003 St. Clair Ave. (122) Farma naprodaj Proda se farma 25 akrov na County Rd. nasproti Frooman Rd., Geneva, O. En četrt milje do jezera Erie, 2 milj in pol za-padno od Geneva-on-the-Lake. Jako dobra zemlja, 4 akri trte, nekaj gozda, mala hiša, velik hlev. Cena je samo $4,500. Zglasite se ali pišite na: Frank Kumel, County Line Rd., Gene-va, O. (122) Dober kup Na Spencer Ave. naprodaj hia za 4 družine, cena $5,500. Dobro idoča vinarna na St. Clair Ave. Na Homer Ave. hiša za 2 družini, cena $4,500. Dobro idoča gostilna z D-5 licenco na St. Clair Ave. Na 71. cesti za 2 družini, blizu cerkve, cena $7,000. Dve hiši na 61. cesti, za 2 družini in za eno. Vi ponudite ceno. Na 78. cesti za 2 družini cena $6,500. Za podrobnosti vprašaj te Joseph Fiks 1176 E. 71. St. ali 6704 St. Clair Ave. Tel. EN 2628 (122) Pravica do življenja DNEVNO IN NOČNO DELO Reliance Electric & Engineering Co. Ivanhoe Div. 1091 Ivanhoe lid. Marine Div. 1190 E. 152nd St. Oglejte si našo razstavo v Locw's State gledališču. THE TELEPHONE CO, POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni tas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ženske se sprejAe Za sortiranje obleke. Lahko delo. Predznanje ni potrebno, 75c na uro. Zglasite se Transocean Packing Co. 1192 E. 40. St. _(123) Za hišna opravila Sprejme se takoj dekle ali ženo za hišna opravila, nič pranja in nič likanja. Pokličite IV 7330. _(121) Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000. (x) ženske za čiščenje Nočno delo Plača od ure in overtime Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. MALI OGLASI Prijazno posestvo Naprodaj je 12 sob zidana hiša, furnez na gorko vodo, 2 kopalnici, plinski vrelec, ki dalje dovolj plina na 3 družine. Sobe prinašajo $114 na mesec, pa je še 7 sob za lastnika. Lep vrt, rože, Sadno drevje in trte, velika zelenjadna greda. Štirje veliki loti po 40 čevljev široki in 217 dolgi. Na posestvu je garaža, kokošnjak, šenda za orodje, hlev, sušilnica za meso. To je prav prijazno posestvo in pripravno za kako obrt. Pridite in si ga oglejte. Prodajam sam brez agenta zarati starosti. Cena je $12,300. Frank Zupančič 23126 Lakeland Blvd. Euclid, O. (May 12, 24, 26) Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS ' Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J & L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union (125) Delo dobi dekle, ki govori tudi slovensko, za strojepisje in če ima nekoliko znanja v knjigovodstvu. Zglasite se med 6:30 in 8 zvečer pri Skebe & Ulle Plumbing Co. 15601 Waterloo Rd. (122) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastaik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! 3. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. Seveda, učitelj je imel odgovor! MALI OGLASI SAMO MLADIČ v otroškem vrtcu bi si izmislil kako tako vprašanje: "Ali so vzeli Jacka v bolnišnico?" In morda bi imel samo učitelj tak preudaren odgovor: "Ne, ne prav! Ker Jack ni bil nevarno ranjen . . . in lahko si prepričan, da je bil zelo slečen! "Toda vse preveč fantov in deklet—in odraslih—se spodtakne in pade, da jih morajo vzeti v bolnišnico." Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. \ Popravimo vse vrste furneze, Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna ___ (Thur.-x) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9350 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj PADCI IN DRUGE NEZGODE so ubili več kot 1600 mož, žena in otrok v Greater Clevelandu ocl Pearl Harborja. Maj je bil proglašen kot mesec varnpsti . . . da je vsak na pažnji pred nezgodami. Vsak mesec naj bi bil mesec varnosti. "Pazi na svoj korak "... kjerkoli si . . . znotraj ali zunaj. .RABITE VARNOSTNO LUČ, da vas varje, da se ne zaletite, da se ne spodtaknete ali zdrsnete nad čem v temi. Varnostna luč je poceni . . . tako poceni, da njene protekcije ne smete odreči družini. Kljub višjim cenam za skoro vse, damo mi elektriko za hišno uporabo po najnižji ceni v naših 53 letih zgodovine. Električna napeljava Napeljujemo električno žico za silo in razsvetljavo. Licenzi-ran strokovnjak. Pokličite MU 1188. (126) Jack and Jill went up the hill . To fetch a pail of water; Jack fell down and broke his crown And Jill came tumbling after! Pohištvo naprodaj Proda se rabljeno pohištvo radi odhoda iz mesta. Zglasite se pred 10 dopoldne ali po 6 zvečer, ali pa v sredo in nedeljo na 7502 St. Clair Ave. zgorej. (123) Dobra prilika Ako želite imeti svoj denar investiran po 10%, potem kupite posestvo, ki se nahaja na 63. cesti blizu Glass Ave. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri J. Sterle 6713 Edna Ave. EN 0147 Kličite po 6 uri zvečer. (Tttte. & Tftu*. June 21) Hiše naprodaj Hiša na E. 74. cesti, 20 sob za 4 družine, 4 furnezi, garaže, rent $110. Cena samob $10,500. Dve hiši na enem lotu, ki meri 40x 183; hiša spredaj za 4 družine 16 sob, hiša zadej za 2 družini 10 sob, furnez, rent $130. Cena samo $8,500. Te hiše so vredne med brati te cene. Pokličite po 6 uri zvečer HE 6054. J. Lushin. (May24,25,31Junel) 41 France Bevk je šele na cesti od- 1 . ai> in pogledala, kaj ji 1 ^Sospa. Beneški zlatnik . v soncu.Ni se začudila 1 Razveselila. V bridkem 1 11 so se ji skrivile ust- I ^ bi s tem? Ali more s ,kuPiti le delček tega, izbila? j jjfSe ji je berač ob ber. ] J0 je z visokim, poj o- 5 prosil za milodar. s je zlatnik. In ni sli- 1 iašnih besed začudenja ^ j e> ko je z otrokom v s Rajala po cesti. Nje- "So bile drugje. Kam? I ^ 38- 1 je bilo nagnilo že 1 jCez poldan, ko so bili £ « ^eja prignali na me- c so se pod košatim z f Daleč naokrog je raz- I Je gole veje. Izgnanec r ehom na obrazu molil č j So mu jih razvezal}. v zapestju so bili c ; e'i so ga in srbeli, da c L ^'gnil ob obleko. Cu- v i., ° se mu kri svobod- r po žilah. • s jj,8® Pa kar poberi!" so č t' 'In da nam ne pri- ž ^ oči!" i ||,8e nikamor ne mudi." s (j ,So ga, dobil je tako i Je zatulil od bolečine i- ojo°8ledal. z biriči, ki so k L.^ohotali, se ni ka- 1 ij^ti. Spoznal je, da j L ' če jim čimprej iz- h L6(1 oči. Skočil je na s Lj.e je Po drugi strani L ln°. in je v trenutku r L ®rrnovju. "v jja se je ustavil, da 1< Svoji J'ezi- r L'' je zakričal. "Rab- s ;; s°vi!" S Sn Pobirali kamenje in r. L 2a njim. Jernej je ij{ ' da se mu je treslo i (iklesu. Ko je bil ta- 1 k' a ga ni doseglo niti 1 tq. ''' glasovi biričev, se 1 ^stavil, ozrl se je j L in dvignil pest, a' j a zopet omahnila ob j 1 I 1 £ h. °zi? Komu more s u? Im 111 se zagledal v ko- 1 Pred seboj, kakor 1 2uje v zrcalu. Pora- i l^zmršeni lasje, gu- j l ^ ali je tp res on? ■ lh čez zimo res tako it^krati ga je ob;ie" ^ občutelf svobode. °st> nikjer biričev, L' kamor hoče. Odprt ^Vet, le pot na Tol-log| 1e za vedno zaprta. ^ji misli ga je brid-h 2a srce. Nikoli prej ^ ®no občutil, kako z na tej zemlji s pami in strmimi po-v tistem treuntku. bo več videl? In •|j0 1 mogel kdaj prebo-X ^°gel pozabiti žene Vv. mu ga bo rodila, I Jl8o krstili. Vso pot j., a Marulo, samo na O10 na Marulo a mu H^T1 ves čas ni v taki '»tikati stala pred oč-1 Vjftn hipu. Kaj bo z \ fiogj kaj bo z njo? V°buPala? In kaj si 'W0 njem, ko ji za slo-••>.;; ava ni poslal, ne re-;!i! besede? ' i na noge in stisnil 1* X0 ga je obšla div- ' .iw'11 se ->e PriPrav" J ^ 1 z vsem svetom. Mt^oti vrhu, od koder e|> v goščavo smrek, : »Vi rasla le kaka , 'We je, kaj ga čaka, l>i Hjj * na Tolminsko in f ,%tij Obsodili ga bodo, || duš0 v temni-1Sel na ženo je bila v tistem trenutku močnejša od yseh strahov. Mora zvedeti, da je ni pozabil. Poreče ji, da si bo drugod ustanovil dom, po-;em pride ponj o. In če bi se :o tudi ne zgodilo, bo živela v sladkem upanju. Ne da bi še dlje pomišljal, ie znova stopil navkreber, Zdaj pa zdaj je postal, posluhnil in sastrmel med drevje. Morda ;o biriči kje v zasedi. Ni jih bi- ; o. Pod košatim hrastom na o-hu so se poznali le njihovi ] iledovi. i Kod? Po stezi v dolino? Ne! 1 oddelel^, slov, ki so skrbeli za redno zvezo med trdnjavo in : med sedežem angleške vlade v . Kalkuti. Sir Charles Macefield je v : tem pismu pojasnil, kakšen je položaj ob meji. Zaradi nevar-' nosti, ki grozi obmejnim postojankam od Indijcev, bo treba ženske in otroke te dni enkrat odposlati na varno v Kalkuto. Kdaj bo to natančno, mu bo že še sporočil. Morda, če pride kaj nenadejanega, to niti ne bo potrebno. Vendar pa morajo biti na vse pripravljeni. Guverner mu je sporočil, naj pošlje takoj ves polk konjenikov v Loharo. Tam se morajo začeti prav v kratkem velike vojaške vaje, pri katerih mora sodelovati tudi vojska iz Chukotija. Sovražniku je treba pokazati vso svojo moč v čim bolj grozeči podobi, da bo videl, da so Angleži močni in da se ne boje nikogar, najmanj pa kakega Surat-kana. To sporočilo je Campbella najbolj vznemirilo. Kako so le mogli ti ljudje tam v Kalkuti dati povelje, naj zdaj v tem nevarnem času pošlje večji del svoje posadke, in med njim konjeniški polk indijske brigade, v katerem so bili najboljši njegovi vojaki, kar na lepem v Loharo?! Zdaj, ko vendar sami vedo, da je treba vsak dan, če ne vsako uro, pričakovati indijskega napada. Campbell je vedel, da imajo v Kalkuti o tej indijski nevarnosti dve različni mišljenji in dve stališči. Eno mišljenje je zatrjevalo, da je treba z vso gotovostjo pričakovati, da bo Surat-kan napadel najprej Loharo in to nenadno, ne da bi prej napovedal vojno. Zastopniki drugega mišljenja so pa trdili in verjeli, da bodo Sura-tovi oddelki najprej napadli THE MAY CO.'S BASEMENT 16.94 do 18.94 suknje Stili za pomladansko ali $ia zgodnjo jesensko nošo. Različne mere za žene in dekleta. 19.94 do 29.75 suknje Omejena zaloga boljših f» sukenj, znižane ▼ ceni za razprodajo. Različne mere za dekleta, in žene. 4.94 do 6.40 obleke Eno in dvo-komadni stili, v pisanih in solidnih barvah. * Različne mere za dekleta in žene. 2.25 do 3.95 Športna oprava Vključivši bluz, kril in jo- $« pičev v raznih merah za de- ■ kleta in žene. Nekoliko opra-šena. Jr. Miss 3.99 obleke čistka boljših junior miss oblek, samo v meri 9. Deški 6.95 dežni plašči Fingertip stili v na- « qb turni barvi. Mere 12, * » 14, 18 in 20. Dokler bo 83 pla-ščev v zalogi. Novelty Rayon ostanki Vrednosti do 1.29 jd.! )fQ Popolna zaloga rayon 9 ostankov, v dolgosti od jd. 1 do 4 jardov. Poletna odeja Nekoliko drugo-vrstne /§ Q bolje kakovosti. Do-kler jih bo 120 v zalogi. Bombažni ostanki Bombažno blago v soli- dni beli ali khaki barvi. O srv Fine kakovosti. jd. Rayon hlače Drugo-vrstne boljše ka- _ kovosli. Različne mere ^ arC za dekleta in šene—za čistko. Moški 8.95 jackets Jackets z "zipperjem," p ki se ne premočijo. Samo v meri 44. "Nealfbrm" vtorci Vključivši t t.ebušnih | Jj Q opor in pasov za no- ' * gavice. Vzorci—narejeni za prodajo po veliko večji ceni. 1.98 do 3.49 Play čevlji ženski boljši ''play" in "cas- S| ual" čevlji—sfimo 475 parov ■ 2nižanih v ceni za razprodajo. Različne mere. 3.97 do 4.95 praznični čevlji Ženski praznični ali "nov-eliy" čevlji, prosti racijikih znamk—samo 250 parov v skupini. 1.94 do 3.95 klobuki Razprodaja boljših pomla- $| danskih klobukov, iz fine sla- ' me ir\ suknja. V zahtevanih barvah. 1.99 uniforme Samo 47 nekoliko zapraše- $<■ nih uniform, v modri, zeleni ■ ali beli barvi. Različne mere za dekleta in žene. Boljše ročne torbice Neregularne ročne torbice $f višjih cen—znižane za raz- ' prodajo. Iz blaga in drugega materiala. Deške polo srajce Nekoliko neregularne. AAr Lepo pisane in s krat- **"tC kimi rokavi, okroglimi ovratniki. Mere 1 do 4. 1.99 Tan dežni plašči Samo 65 dežnih plaščev za $| dekleta, znižani v ceni za ■ razprodajo. Različne mere 7 do 12. 6.95 dežni plašči s podlogo Rayon dežni plašči a qq za mladino: z pl«i<* podlogo, v tan ali rdeči barvi. Mere 10 do 16. 39c do 65c kravate Izvrstne kravate za mo- aq ške, v zahtevanih barvah in vzorcih. Boljši bridge teti Bridge seti fine kakovosti z $« lepimi našivi—prt z 4 servi- ■ teti. Za razprodajo, neglede na prejšnjo ceno! ) 2.99 bombažne obleke 120 oblek znanega iz- » QQ delkia, v raznih merah * ^r od 12 do 18. 'i Otroški anklets tretje vrste boljše kako- ] Vosti.. Mere 6V2 do 1OV2. ■ Ekstra dolge nogavice Samo 57 parov ženskih pq full-fashioned rayon no- »TC gavic, ekstra dolge, samo v meri 9Vž. 52c in 63c No-Seam nogavice Prve vrste Gold Mark "Wearlon" nogavice brez OVC robov, za žene in dekleta, v meri 8>/a do 1014. Moški 8.95 dežni plašči Lahke vrste, olivno-zelene barve dežni plašči, samo v ^ merah od 34 do 46. Moški 4.95 Jopiči Moški jopiči v stilu a QC kot suknje — nekateri « • ▼ 3 so vse volneni. V zahtevanih barvah. Različne mere 36 do 46. Moške 6.99 halje Omenjena zaloga vol- O O neno mešano haljo za moške—ne v vseh merah. Deške 10.95 obleke Z dolgimi ali kratkimi hla- $a čami, samo v merah 12 do O 15. Deške 5.95 obleke Dvojno-prsne, s krat- A QQ kimi hlačami bele-«*^^ obleke. Samo v merah 3 do 7. Vključene so bluze in kravate. Deške 2.69 hlače V naprej skrčene dolge hla- $| če v tan ali modro pisani ' barvi. Mere 10 do 18. 6.98 Sateen odeje Samo 136 »teen odej M A Q boljše kakovosti—na- • ▼ O polnjene s 50% volne in 50% bombaža. POZOR! i Prejeli smo veliko izbiro "Black out flowers." To so rože za žene ali dekleta, ki se svetijo v temi ter veliko izbiro custom jewelry. V zalogi imamo tudi obleke, spodnje perilo za žene in dekleta. Se toplo priporočamo l7lat\j 's "fasLicn^Loppe 6521 ST. CLAIR AVE. MRS. M. GIROZAN, lastnica bo Geoffrey Vickers vrnil s svoje raziskovalne poti. Sklenil je bil, da bo njega in nekaj najboljših fantov iz indijskega polka le pustil v Chukoti ju in jih ne bo jemal s seboj v Loharo. Med kosilom in med večerjo je le sem pa tja izpregovoril kako redko besedo s hčerko, ki mu je edina delala družbo: Zdaj pa zdaj jo je nežno in ljubeče pogledal, kakor da se ji hoče opravičiti zaradi tega, ker je tako molčeč. Pri kosilu ga je Elizabeta vprašala: "Ali se je Geoffrey vrnil?" Glas ji je malo drhtel. Oče ji je odgovoril: "Ne, ni ga še! Toda bodi brez skrbi. Geoffrey se bo vrnil zdrav in nepoškodovan. On je pameten in oprezen človek, ki se nikdar ne spušča v nevarne pustolovščine." Prav to vprašanje je Eliza-, beta ponovila pri večerji. Tudi j zdaj je dobila enak odgovor, kakršnega ji je dal oče opoldne. Videla je, da začenja ta stvar v . v 7nt0s' večnimi vprašanji, f* ^ vsemi silami pnzadevaJL premagala svoje i"aZ"u radovedno bojazen* j Naslednje jutro se je ^ vrnil. ------—-LZZŽclSP SKEBE & ULLE 1 PLUMBING and HEATING (0. ; vogal 156. St. in Waterloo Rd. JB^^- Odprto sedaj za poslovanje 30 gal. AVTOMATIČNI VODNI GRELEC, spfjjj no $85.00. Tudi druge mere jih imamo v zalog![erje vam inštaliramo plinske conversion burnerje, k01 na paro in vročo vodo ter iste tudi popravljamo. Mi vam premenimo vodne cevi ter čistimo 0 ^ kanale z najbolj moderno metodo. Vse naše delo Je jeno po licenziranih mehanikih. p> Oglasite se pri nas ter si oglejte našo razsta . trebščin za kuhinjo in kopalnico. MIKE SKEBE AL ULLE Tel. doma: Tel. doma: KE 4614 IV1788 Fina posteljnina Imamo veliko zalogo POSTELJ, samice * MODROCE vseh vrst, ravno tako tudi močne dite in si izberite iz lepe zaloge. NORWOOD APPLIANCE & FURNfl^ 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK, lastnik IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllinillllllllllllUlllllllllI!UllllllI""- I .Jos. Zele in «SinOv' POGREBNI ZAVOD ^| Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri naJ?7 ^ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo P03 ^«" ; 6503 ST. CLAIR TVENUE Tel.: J COLIN YVOODSKI U R A P• m,,** 1 452 E. 152nd STREET. Tel.: ............................................................................... 1888 I9j! V BLAG SPOMIN ^ DRUGE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZA ZAPUSTILA NAŠA ISKRENO LJUBLJ IN NIKDAR POZABLJENA SOPR°G^ IN MATI u FRANCES PIRNAT :e P1 ki jo je Bog poklical k sebi in je zatisnila * ^tf oči in mrino za vedno zaspala dne 24. M0' Draga soproga in ljubljena mati> zastonj oko Te naše išče, ker dve leti že v grobu spiš in tihe solze nam silijo v oči. Bridka bila je ločitev, ko odvzel Te nam je Bog, ker v srcu smo si vsi želeli, da bi še med nami ostala. Blaga duša tam nad zvezdami naj veselje rajsko vživa, počivaj mirno, soproga in mat1' in prosi pri Bogu za nas. Tvoji dragi žalujoči ostali: BLAŽ PIRNAT, soprog; FRANCES, MARY in ANN, hčere; FRANK, sin; FLORENCE, sinaha; RENEE SHARON, v ? Cleveland, O. 24. maja, 945.