* eotortnt Leto XI., št. 289 a Ljubljana, nedelja 14. decembra 1930 Cena t Din (joravništvu: Ljubliaoa K-natljeva ulica 5 - Telefon št 3122 3123. 3124 1125 3126 tusern-n oddelek Ljubljana. Selen« bursova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — TeletoD št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2 - Telefon št 190 Račun- nr pošt ček zavodih: Ljub' Ijana št 11842. Praba čislo 75 1 SO VV-er I« 105 241 Naročnina maša mesečno 25— Din. za inozemstvo -HI.— Din Uredništvo: Ljubljana: Knatlieva ulica 5 1 elefon št 3122 3123 3124 3125 in 3120. fiaribor: Aleksandrova cesta 13 'le* lelon št 2440 (ponoči 2582). Celie Kocenova ul 3 Teleton št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta r'lu Vstaja v severni Španiji Upor posadke v pirenejskem mestu Jaci — Nočna seja madridske vlade — Spopadi med vladnimi četami in vstaši — Vstaja je baje po izjavah predsednika vlade malenkostnega pomena Madrid, 13. decembra, d Posadka v ob* mejni trdnjavi Jaci v Pirenejih se je vče* raj uprla Vodja upornikov je baje pod* polkovnik Mangada, ki je znan kot člo* vek ekstremn-.h idej. Baje so bili ostali ofi* cirji, ki se niso hoteli udeležiti upora, in* ternirani. Ves dan so vojaki in civilisti demonstrirali po mestu. Uprli so se en polk trdnjavske artiljerije, batsljcm pehote in bataljon lovcev Iz Saragose so odposlal) dva bataljona pehote in baterijo artiljerije proti upornikom, iz Huesce pa vse oroz* ništvo. ... , Madrid, 13. decembra, d. Uporniki v Ja-. ci so prekinili vse brzojavne in telefonske zveze z ostalim svetom. Proti Jaci je bilo odposlanih več vojaških vlakov, uetalski oddelki v Madridu in Kartagem so v pn* pravljenosti. Seja vlade Madrid, 13. decembra AA. Ministrski predsednik Berenguer je sklical sejo mini* strskega sveta davi ob 2. Odhajajoč s seje je izjavil finančni minister, da se je uprla garniziji v Jaci, da pa so oru posadke v Jaci. ki se ga je udeležilo baje okoli 1500 mož, doslej še ni bilo mogofip dobiti avtentičnih poročil. Včeraj popoldne je baje več sto vojakov in oboroženih civilistov v sklenjeni koloni odkorakalo proti Huesci. Na čelu kolone sta bila polkovnik Jlaganda in kapitan Gala. ki je bil že leta 1926 zaradi poizkusa upora obsojen na štiri leta ječe. Vojaški guverner v Huesci se je postavil z oddelkom mešfanske garde upornikom v bran. vendar pa je bil ujet in so ga prisilili, da je moral dalje korakati na čelu uporniške kolone Tudi škof v Jaci je baje med talci, ki jih imajo npornl-ki. Kakor zatrjujejo, so se čete iz Huesce ustavile 3 km pred mestom. Uporniki so do večera baje prikorakali do Aeverba. Ka* kor se Euje. so bile v popoldanski bitki številne žrtve. Polk madridske garnizije se je avečer odpeljal proti severu. V ostalem vlada baje povsod mir. Med vojaštvom se širijo govorice, da je med uporniki tudi major Franeo. Madrid. 13. dec. č. Vstaši so zavzeli gorski naselbini Tardente m Ayerbe. Ko so se jim uprli orožniki, so ustrelili dva orožni-ška oficirja. Iz Barcelone je krenilo proti Jaci tudi 500 oboroženih meščanev, da se pridružijo vstašem. Vseh upornikov je oko-1: 3000. Položaj v gorah ie zelo povoljen za odpor Vprašanje, je. če se bo mogla mala gorska garnizija upirati, čim prispejo jake vladne čete. zlasti ko bodo uporniki doznali da so bile izmišljene vesti o uspešni revoluciji v Madridu in o proglasi+vi republike v špan«H nrtstolnict. Opozicija o uporu Madrid. 13. dec. č. Ker je znano, da 3e min. predsednik general Berenguer hladnokrven, odločen in vztrajen mož, vlada sp'oš"o nrenričanje. da se bo vstaia v Pirenejih žalostno in prav kmalu končala. Za resno revolucijo prav sedaj ni nobenega paketnega razloga. Tutli opozicija v Madridu imenuje to vstajo le novo krvavo opereto ter jo omalovažuje. List »ABC« daje izraza javnemu mišljenju ter ogorčeno vprašuje, kako ie mogoče, da se sedal dvigajo vstaši ko vlada parlamentarizem, dočim ni Ivin unorov v času H;ktature. Boj z uporniki Madrid, 13 decembra, AA. Pri Huesci je prišlo do spopada med vladnimi četas mi in vstaši. V bitki je padlo 20 mož. Vladne čete so ujele 100 vstašev. med nji* mi nekai častnikov. Vlada ie pustila are* tirati v Madridu in Barceloni okoli 300 po* litikov in diiakov. V Huesci je bilo izvrše* nih 140 aretacij. Madrid, 13. decembra č. Vladno vojaštvo, ki so ga poslali iz Barcelone v Pire-neje, se vozi s kaminjoni, ker ni izključeno, da so na kakšnih samotnih krajih vstaši porušili železniško progo. Profesorji in dijaki med vstaši Pariz, 13. decembra, g. Iz uporniških kra* jev okoli Jace poročajo, da je med upora niki mnogo civilnih oseb, med njimi pro« fesorji madridske univerze, kakor tudi vi« sokošolci iz Saragose in Madrida. Med ci« vilnim prebivalstvom v saragoški pokra® jini vlada veliko razburjenje, med delav* stvom pa je opažati vedno močnejše giba* nje za stivko V nekaterih krajih so že iz« bruhnile delne stavke. Vstaši poraženi Madrid, 13. decembra, g. Upor v Jaci so podpirali tuji elementi. Ker se vojaški voditelji kakor tudi orožniki in karabinjerji niso hoteli priključiti gibanju, je prišlo do spopada, pri katerem so morali župan tn karabinjerji pobegniti v vojašnico meščanske garde. Uporniki so se polastili avtomobilov in začeli korakati proti Huesci. toda orožniki in karabinjerji so jim zastavili pot. Ministrski predsednik general Berenguer je izjavil novinarjem, da so vladne čete na prelazu Ayerbe zadele na -imenike ter iih 1000 ujele Uporniki so imeli številne izgu« be ter so se morali umakniti v smeri proti Jaci. O bitki na prelazu Ayerbe se poroča ofi-cijelno, da so v njej izvojevale vladne čete odločilno zmago nad uporniki Mnogo jih je padlo, še večje število pa je ranjenih. Vladne čete so zaplenile mnogo vojnega materijala. Deli revolucionarne armade s« se v divjem begu umaknili proti Jaci. General Berenguer je izjavil, da je smatrati vojaški upor v Jaci s tem porazom upornikov za končan. Vsekakor bo zelo težko prijeti in obsoditi prave povzročitelje tega upora. Pariz, 13. decembra, g. Madridski dopis* nik pariškega »Journala« opisuje v zelo dramatični obliki bitko med uporn ki iz Jace in vladnimi četami Uporniki so pro* dirali v petek ponoči preko prelaza Aver« be v doline in zadeP tamkaj na dve koloni vladn h čet nod poveljstvom iz maroške vc:^e znaneoi generala Dole z osmimi ba* f--'5ami topništva Vladne čete so uporni* ke takoj napadle Tonništvo je otvorilo na kratko razdaljo strahovit ogenj s karte« čami in granatami pri čemer so padali uporni':i kakor pod koso Njihov odpor je bil zelo š bek in že po nolurni bitki so mo* r ali v beg Pri' tem so mistili na bojišču več sto mrtvih in nad 1000 ujetnikov ter mnogo vojnega materiiala. Izgube vladnih čet so bile mnogo manjše. Danes dopoldne je prišlo na istem nrelazu manjšega spopada med preostanki upornikov in vladnimi četami Ujetniki ustreljeni po prekem sodu Madrid, 13. decembra, g. Zvečer se je sestal vojni svet, ki je sklenil, imenovati takoj vojno sodišče, ki bo sod;!o unorni* ške voditelje, ujete v današnjih bojih na prelazu Averbe. Voditelj4 bodr najbrže obsojeni še danes ponoči ter v jutranjih urah po vojnem pravu ustreljeni. Izpremembe v vodstvu francoske vojske Pariz, 13 dec. d. V vrhovnem vodstvu francoske vojske se bodo baje izvršile te* meljite izpremembe, ki se spravljajo v zve* zo z gotovim; strategičnimi načrti. Dose« danji šef generalnega štaba Weygand. ki mu pripisujejo zasluge za rešitev Poljske pred boljševiško Rusijo, bo baje imenovan za generalisima francoskih vojaških sil na kopnem. Namesto njega bo postal šef ge* neralnega štaba general Damelin. maršal Petain pa bo odšel v pokoj VVevgand uži* va sloves strokovnjaka v vzhodnih in juž« novzhodnih vojaških vprašanjih. Silna eksplozija v Toulousu Pariz, 13. decembra, g. V državni &mod« nišnici v Toulousu je nastala danes straši na eksplozija. Iz doslej neznanih vzrokov je zletela v zrak delavnica, kjer polnijo granate in naboje Štirje delavci so bili ubiti, osem pa težko ranjenih Del poslop« ja se je porušil. Zaradi silnega zračnega pritiska je popokalo mnogo šip. Oblastva so uvedla strogo preiskavo. Veliki izgredi v Bombavu Bombay, 13. dec. s. Neznani storilci so vdrli v veliko skladišče na trgu. kjer so bili včeraj nemiri, izropali inozemsko bla* go ter ga javno zažgali Ponoči je bilo v tem mestnem delu vse razburjeno Mnogo ljudi je prihitelo iz sosednih okrajev in pričelo demonstrirati Policija je nastopila proti množici z gumijevkami in jo raz* gnala Osem oseb je bilo ranjenih, med njimi neka ženska. Einstein o Hitlerju Newyork. 13. decembra. Semkaj je prispel profesor Einstein. Na vprašanje, kaj meni o narodnih socialistih v Nemčiji, je dejal, da je Hitler prišel do moči na račun praznih nemških želodcev in da bo njegova slava takoj otemnela. čim bodo nastopile v Nemčiji normalne razmere. NOVA FRANCOSKA VLADA Steegova vlada hoče biti 99vlada pomirjenja in sporazuma" — Med 18 člani vlade je 15 bivših ministrov in ministrskih predsednikov Pariz, 13. decembra, AA. Predsednik Doumergue je danes podpisal ukaz o imenovanju novih članov kabineta. Vlado sestavlja 18 ministrov in 12 državnih podtajnikov. Pariz, 13. decembra, M. Senator Steeg je po dvodnevnih trudapolnih pogajanjih končno sestavil novo vlado. Po razgovorih z voditelji posameznih strank je snoči ob 19.30 sporočil predsedniku republike, da sprejme mandat za sestavo vlade. Ker so pred tem radikalni socialisti po dolgotrajni debati podali izjavo, da ne odklanjajo več sodelovanja z zastopniki Tardieujeve skupine, je bil s tem položaj Steega znatno olajšan Po pozno v noč trajajočih pogajanjih je senator Steeg ob 2. zjutraj definitivno sestavil listo nove vlade ter jo še v teku noči predložil predsedniku republike, ki jo ie takoj odobril. Nova vlada je sestavljena takole: predsedništvo in kolonije Steeg. (radikal) notranje ministrstvo Leygues (levičarski republikanec Tardieuove skupine) vojna mornarica Sarraut (radikal) pošte in telegraf Bonnet (radikal) narodna zdravje QueuHle (radikal) pravda Ch6ron (centrum) zunanji posli Briand (socialni republikanec) finance Germain Martin (levičarski centrum, skupina Loucheur) proračun Palmade (radikal) vojska Barthou (centrum) prosveta Chautemps (radikal) trgovina Loucheur (levičarski centrum) poljedelstvo Boret (centrum) javna dela Daladier (radikal) zrakoplovstvo Painleve (socialistični republikanec) trgovinska mornarica Danielou (levičarski centrum) delo Grinda (levičarski republikanec) pokojnine Thomyre (levičarski republikanec Tardieuove skupine). Približno v enakem razmerju so razdeljena tudi mesta državnih podtajnikov Med člani kabineta je pet bivših ministrskih predsednikov in deset drugih ministrov; samo trije člani kabineta so prvič ministri Od dosedanje Tardieujeve vlade so ostali v Stee-eovem kabinetu samo trije člani. S kako večino bo razpolagala nova vlad? v parlamentu. Se *r povsem jasno. Niso še namreč vse skupine ki so zastopane v vladi, dale svojega pristanka in posamezni ministri so stopili v vlado bre? od^brenja svojih parlamentarnih frakcij Tako se na primer Tardieuieva skupina ni izjavila za brezpogojno sodelovanje v novi vladi. Današnji listi poudarjajo, da bo imela Steegova vlada proti sebi močtn desničarsko opozicijo, v kateri bodo združeni srednji in skrajni desničarii S'ej ko prei pa ie vlada Dopolnom-i odvisna od radikalnih socialistov. Nova Steegova ^iada se je danes ob 10. dopoldne predstavila pr;dsedniku republike ter je pn tej priliki tudi prisegla Parlamentu se bo predstavila na prvi prihodnji seji bržkone nrihodnji četrtek. Pariz, 13. decembra, s. Novo ministrstvo je imelo danes svojo prvo sejo, na kateri je proučilo notranji in zunanji položaj. Ministrski predsed.uk Steeg je obiskal bivšega mi-iistrskeg'i predsednika Tardieua. Nova vlada se bo najbrže v četrtek predstavi'a zbornici in senatu. Steeg je izjavil lovinarjem. da bo nova vlada delovala za pomir-jenje in sporazum. Možie. ki io sestavljajo, so najboljša garancija, da jim bo to uspelo. Prva kriza Pariz, 13. decembra, s. Skupini racTi-kalno-socialne levice pripadajoči državni podtajnik za zrakoplovbo Riche je poslal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem preklicuie svoj pristanek za vstop v vlado, češ da ni bil izvršen sporazum med republikanskimi skupinami na podlagi dnevnega reda, ki je bil sprejet v zbornici. Mesto državnega podtajništva za zrakoplovbo baje ne bo zasedeno na novo. Krstna slava Nj. Vel. kralja Svečana služba božja na dvoru ob prisotnosti vse kraljevske rodbine, članov vlade in odličnih predstavnikov beograjske družbe Beograd, 13. decembra, p. Danes do- poldne se je vršila na dvoru svečana proslava kraljeve krsne slave Sv Andreja Prvozvanega. Cerkvene obrede je opravil v dvorni kapeli patrijarh Varnava ob asistenci visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Službi božji so prisostvovali Nj. VeL kralj in kraljica, prestolonaslednik Peter, kraljeviča To-mislav in Andrej, nadalje rumunska kra-Ijica-mati Marija, princesa Ileana. princ Pavle, kneginja Olga in princesa Marina, sestra kneginje Olge. Prisotni so bili nadalje vsi člani vlade z ministrskim predsednikom generalom Zivkovi-čem na čelu ?r številna civilna !n vojna dvorna suita, večje število oficirjev , dru«r;b Ron^i^nnv. Sečpnie kolača sc izvršili li. Vel. kralj. pres+olonasled. oeter nrnK Iti neki r»dov kralie- ^ garde. Po končanem cerkvenem obredu so vsi navzoči čestitali Nj. Vel. kralju, nakar je hl« noma pojasnjen v zdravicah, ki so bile včeraj izgovorjene Temu mi ni treba ni* česar dodati, ne vzeti. Vsak nesporazum, ki bi se mordi še pojavil med našima drža« vama. se bo lojalno odstranil z ene in dru* ge strani. Priznati turam, da vodi pri vza« ' jemnem delu mene in dr. Marinkoviča pro« nikljiva dalekovidnost in miroljubnost Nj. Vel. kralja Aleksandra. Kakor ste sami mogli ugotoviti, je bil sprejem, ki je bil prirejen dr. Marinkovi« ču, spontan in prisrčen, tako po grški vla* di kakor tudi po grškem javnem mnenju, kar najbolje svedoči, kakšne simpatije už;« va vaš minister pri našem prebivalstvu. Celo opozicijski listi, ki zavzemajo jako neprijazno stališče nasproti meni, so dr. Marinkoviča pozdravil s toplimi besedami.« Nato je g. Venizelos potrdil, da pride o božiču v Beograd, kjer se ustavi na poto* vanju na Dunaj in v Varšavo V Beogradu bo g. Venizelos vrnil dr. Marinkoviču obisk. Atene, 13. dec. AA. Minister dr Marin* kovic je posetil danes Akropolo in atenske muzeje. Opoldne je priredil njemu na čast češkoslovaški poslanik dr. Vavriček kosi* Io. kateremu so prisostvovali tudi naš po* slanik g. Vučkovič in osobje našega posla* ništva. Popoldne je priredil rumunski poslanik čajanko na čast dr Marinkoviča. Udeležili so se je Venizelos, zunanji minister Miha« lakopulos in druge odlične osebnosti. Mednarodno agrarno posojilo London, 13. decembra. M. V tukajšnjih informiranih krogih se doznava, da se bodo v kratkem pričela pogajanja za emisijo velikega mednarodnega agrarnega posojila pod protektoratom Društva narodov. Pogajanja se bodo pričela bržkone v začetku januarja. Posojilo bi se razdelilo med Jugoslavijo, Avstri-io. Madžarsko, Rumunijo, Poljsko in Bolgarijo po gotovem ključu in bi se moralo uporabiti izključno za povzdigo kmetijstva in omilienje agrarne krize. *Ii še rečeno vprašanje. aH bo posoiilo emitirala nedavno ustanovljena medna-odna banka »Ranka za zemlii5ki kredit« v Amsterdamu ali pa mednarodna reparacijska banka. Zagrebški mestni proračun Zagreb. 13. decembra n. Mestni finančni odbor je sestavil proračun za prihodnje leto. ki znaša 134 milijonov dinarjev Poleg tega je določenih še nadaljnjih 80 tisoč za investicije. Pogajanja z Avstrijo za delavsko konvencijo Beograd, 13. decembra. M. V zunanjem ministrstvu se je vršila danes konferenca med zastopniki zunanjega ministrstva in ministrstva za socialno politiko. na kateri se je razpravljalo o pogajanjih za sklenitev konvencije med Jugoslavijo in Aystrijo glede medsebojnega zavarovanja delavcev za primer bolezni in nezgode po vzorcu konvencij sklenjenih z Nemčijo in nekaterimi drugimi državami. Pogajanja se bodo pričela 15. t. m. na Dunaju. Našo delegacijo tvorijo: dr. Vladimir Katičič, na-^eln'k saniremega oddelka ministrstva socialne politike, dr. Radovan Matjašič, direktor Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Milivoj Naumovič, tajnik zunanjega ministrstva, dr. Mirko Tujkovič, šef odseka ministrstva socialne politike, in Pavel Neškovič. šef administrativnega odseka direkcije rečne plovidbe. Naš častni konzul v Solnogradu Beograd, 13. decembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za častnega konzula v Solnogradu bančni direktor Uo-bert Milan Aleksander. Znižanje cen elektrike v Zagrebu Zagreb, 13. decembra n Danes je mestni plinsko-električni odbor sklenil znižati cene električnemu toku v Zagrebu. Industrija bo plačevala od 80 par do Din 1.30 za kwh in se bo cena ravnala po skupni rabi. Kdor bo rabil mnogo toka, bo plačal samo po 80 par kwh kdo- pa manj, po 1.30 Din. Za obrt so bile določene cene od 1.50 do 2 Din za kwh. Klor rabi na leto 10.000 kwh, bo plačeval tok do 2 Din, od 10 do 20 tisoč kwh po 1 80. "od ?0 do 30 tisoč kwh Din 1.60. od 30 do 40 tisoč kwh 1.50 Din in nad 50.000 kwh toliko kakor industrija. Za zasebna stanovanja je določena cena 4 Din za kwh, dočim je stala doslej 5 Din. Za industrijo je bil* cena doslej 2.50 Din, za obrt pa 3 Din. Mussolini o prazniku 20. sentembra Rim, 13. dec. s. Zbornica je sprejela na današnji seji zakonski osnutek o izpre« membi narodnih praznikov. V debati je zastopal poslanec Gar baldi stališče da bi bilo treba, če se je uvedel 11 februar kot narodni praznik, pustiti tudi 20 septem* ber kot praznik Ministrski predsednik Mussolini je v odgovoru izvajal med dru« gim :»Na dan 11. februarja hočemo slaviti tudi spomin na dogodke, po kater h nam ;e bila zakonito ir po mirovnem potu pri» znana posest Ri:na. Če bi še dalje slavili 20. september, bi bilo to nelogično Slaviti hočemo zmago in mir ki sta že pr nesla blagoslovljene rezultate Ce bi ohranili 20. september kot narodni praznik bi se zde« lo. da nismo gotovi svoje stvari Naša stvar pa je v dvojnem oziru popolnoma go» tova in sicer na podlagi pogodb in po naši trdni volji Pomena dneva 20 septembra nočemo zmanjšati, ker se je z njim priče« la v Italiji zgodovinska doba. Hud mraz v Nemci ii Berlin. 13. decembra. Po večdnevnem meglenem vremenu je temneratura padla v ravnini na ničlo. V nemških gorah je še povsod zima. V južni Bavarski sneži. Gore so skoraj do vznožja pokrile s snegom. V Schwarzwaldu in v Sredogorju vlada huda rima. V drugih delih Nemčije je večinoma oblačno. Za letos napoveduiejo hudo rimo, 'rer se bliža iz Rusije zelo mrzel val, ki je dosegel že vzhodno Prusijo. Marinkovičeva grška pot Milijarda! deficit Italije Italijanski finančni minister priznava, da je finančni položaj Italije brezupen — Deficit v državni blagajni Je dosegel 2e sedaj tri milijarde lir Rim, 13. dec. M. V zadnjem času se je pojavilo v fašističnem tisku več ostrih na-pov na finančnega ministra Moscogniia zaradi slabega stanja državnih financ. To vprašanje je nedavno bilo na dnevnem redu tudi v fašističnem parlamentu, kjer so izjave fiiančnega ministra, ki je napovedal ogromen deficit v državni blagajni, vzbudile skrajno neprijetno presenečenje. Fašistični tisk sedaj razvija ostro kampanjo proti njegovi politiki. Moscogni se brani in napoveduje, da bo vlada z »železnim metrom« izmerila vse gospodarstvo te« da bo storila vse, kar se da, da se deficit v državni blagajni zniža in po možnosti popolnoma pokrije. Ta napoved finančnega ministra pa je izzvala v tisku še hujšo polemiko. »Lavoro fascista« očita finančnemu ministru, da ni pravočasno opozoril na stanje državnih financ, marveč da se ie zganil šele, ko -so bile blagajne že popolnoma prazne. Deficit presega že danes tri milijarde lir in se bo do konca leta še povečal. Senatorja Ricci in Celeschi sta na včerajšnji seji senata ostro napadla finančn^ja ministra in kritizirala finančni položaj države. V odgovoru na te napade ie finančni minister Moscogni izjavil, da svojemu nedavnemu ekspozeiu. v katerem ie napovedal deficit, nima ničesar dodati. Opozarja pa na to, da gospodarska kriza ni samo v Italiji, nego po vsem svetu. Vsled znižan H proizvodnje in potrošnje so naravno padli tudi državni dohodki. Vlada cesto intervenira v korist narodnega gospodarstva, da ohrani zdrave produktivne sile naroda. To pa zahteva seveda tudi težke finančne žrtr ve. Kar se tiče brezposelnosti, ki sta jo omenila govornika, ie finančni minister izjavil. da vlada ne misli dajati brezposelnih podpor. Posebni ministrski odber proučuje, kako bi se dali državni izdatki spraviti na najmanjšo mero. To je zelo težavno vprašanje, ki se ne da rešiti preko noči. Nedavni potres je povzročil ogromno škodo m država ie morala za obnovo opustošenih kraiev žrtvovati težke milijone. Ko se je izkazalo, da bo nastal v državni blagajni zaradi vseh teh nepredvidenih izdatkov velik deficit, ie vlada takoj ukrenila energične korake, da zniža izdatke. V nizu teb mer je tudi znižanje uradniških plač. Na povišanje davčnih bremen ni niti misliti. Že sedaj so dosegli davki najvišjo dopustno stopnjo in bo treba misliti na to. kako bi se znižali in s tem olajšala gospodarska kriza. Misli se na davčno reformo, ki pa bi bila v sedanjem trenutku lahko usodna. Končno je finančni minister vse kritike zavrnil z ugotovitvijo, da je kredit Italije v inozemstvu itak še mnogo trpel zaradi rovarenja sovražnikov fašizma, takf-kritike fašističnih poslancev pa tudi niso primerno sredstvo, da se kredit Italije izboljša. Treba je skupnega dela in naporo*. da se premagajo velike težkoče. s katerimr se mora boriti vlada, posebej pa še finani ni minister. »Bolgarija mora vztrajati na dosedanji poti" Govor kralja Borisa ob poklonitvi strank in izročitvi svatbenega darila Sobranja Sofija, 13. decembra. M. Po včerajšnji seji Sobranja ie kralj Boris ob 19.^0 sprejel v dvoru predstavnike vseh strank razen socialnih demokratov in komunistov, ki so mu pri tej priliki izročili dragoceno srebrno vazo kot svatbeni dar Sobranja. Kralj Boris je izkoristil to priliko tudi za politične razgovore z voditelji strank ter je imel na navzoče daljši govor, v katerem je med drugim dejal: »Zelo sem srečen, da se zopet nahajam med narodnimi zastopniki in da lahko ž njimi izmenjam misli.« Nato je kralj naglasil težko gospo- darsko krizo in dolžnost, da se ta problem reši: »Bolj kot kdajkoli moramo biti vsi v službi Bolgarije in delati za naš najvišji interes, to je za interes države. Ne sme se iti preko zakonov, temveč je treba z vso odločnostjo pristopiti k delu za dobrobit Bolgarije.« Bolgarija si je pridobila simpatije v inozemstvu, zato moramo vztrajati na dosedanji poti.« Po sprejemu delegacije je bil velik parlamentaren sprejem na dvoru, kateremu so prisostvovali vsi poslanci Sobranja. Ljubljana. 13. decembra. Živimo v nemirni dobi, v kateri spremlja svet nestrpno in nezaupno vsako važnejšo akcijo v mednarodni politiki. Skoro vsak dogodek, ki količkaj obrne nase pozornost vnanjega sveta, se smatra za senzacijo, za dogodek, ki pomeni v zgodovini novo razpotje. To velja zlasti za razne diplomatske posete, ki so postali v zadnji dobi zelo pogosti. Nihov pomen se cesto pretirava. navadno seveda s to ali ono prozorno tendenco Četudi je očividno. da so taki senzacionalni komentarji večinoma neutemeljeni ali vsaj močno pretirani, vendarle vzbujajo vznemirjenje in dajejo povod za vedno nove vesti. . Precej drugače je z atenskim obiskom našega zunanjega ministra. Ako govorimo o njem in konstatiramo njegovo važnost, se nam ni treba bati, da bi pretiravali. Pomen Marinkovičeve poti v Atene in izredno svečanega in prisrčnega sprejema je očividen in ga razume vsa zainteresirana Evropa. V zvezi s posetom sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova v Milanu in turškega zunanjega ministra Ruždi beja v Rimu so se pojavile napovedi o snovanju nekakega vzhodnega bloka, iz katerega naj bi bila Jugoslavija izključena. Nas so zanimale posebno vesti, da bosta v tem novem bloku tudi Grčija in Turčija, sa.i bi uresničenje te iiapovedi znatno spremenilo položaj v jugovzhodnem delu Evrope. Vsak. kdor pozna mednarodne odnošaje v tem predelu, je moral vedeti, da so te fantastične vesti docela neutemeljene, vendar pa so vsi prijatelji konsolidacije Balkana z iskrenim zadoščenjem sprejeli vest. da bo jugoslovenski zunanji minister posetil Atene. Kajti po pravici se ta poset smatra kot najzgovornejši in najodločnejši demanti onih neosno-vanih govoric. In v tem leži na zunaj, za širšo evropsko publiko, poglavitni pomen Marinkovičevega atenskega potovanja. Prisrčni sprejem, ki ga je bil deležen Marinkovič v Grčiji, in velike grško-ju-goslovenske manifestacije, ki se vrše te dni v grški prestolnici, ta pomen Mannkovičevih grških dni le še pod-čriavajo. Iz njih odseva tolika afirmacija grško-jugoslovenskega prijateljstva in zavezništva, da spričo tega pač ne more nihče več misliti na to. da bi Grško spravlial v kakršnokoli nasprot-stvo z Jugoslavijo. Beograd, 13. decembra r. »Politika« poroča, da so priprave za obnovo trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Češkoslovaško v polnem teku. V zunanjem ministrstvu se že sestavlja delegacija. ki bo odpotovala v Prago, kjer se bodo vršila pogajanja. V kratkem odpotuje v to svrho v Prago načelnik ministrstva za poljedelstvo g. Pilja. ki je sodeloval pri vseh dosedanjih konferencah agrarnih držav in ki bo bržkone načeloval naši delegaciji. Kakor zatrjujejo v informiranih krogih je položaj za obnovo pogajanj med Jugoslavijo in Češkoslovaško izredno ugoden. Tako v Beogradu kakor v Pragi posvečajo temu vprašanju največjo pozornost. Težkoče. ki so obstojale doslej zaradi nasprotujočih si interesov in enslo venskih in češkoslovaških agrarnih krogov, so v veliki meri od-straniene deloma vslod razčiščenja po-ložaia v agrarnih državah, deloma pa vsled dejstva, da poteče 15. t. m. trgovinska on godba med Češkoslovaško ;n Madžarsko, ki je tvorila veliko ov'rn za snoramm med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Zahteve, ki jih je stavila Tudi brez te nove in krepke afirmacije bi mogel to storiti le, kdor bi hotel a«-lašč slikati .položai drugačso kakor je. Dokler je na Grškem aa krm!''j izkušeni in preizkušeni Venizelos, se ni treba bati. da b. o;1' v Atenah dostopni za kakišnekoli avanturistične kombinacije in intrige oa škodo Jugoslavije ar kake dr-ige balkanske države. Sa' je bi Venizebs med /lavami ustanovite!'! zgodovinske balkanske zveze, ki je položila temelj za svobodo balkanskih narodov. In tudi današnja grška zunanja politika najbolj forsira ravno zbliževanje med državami na Balkanu in v njegovi neposredni soseščini. Dovolj je. ako v tem pogledu opozorimo na aten-skj balkansko konferenco, ki je vž ala vso podporo in zaščito grške vlade. Ta politična linija pa ni Ie Venizelo-sova; tudi vsi ostali sodobni grški državniki se priznavajo k njej in imajo v zunanji politiki iste smernice. Da odobrava te smernice tudi grška javnost, se je na dovolj manifestanten način znova pokazalo baš te dni za atenskega bivanja ministra Marinkovica. Nihče v Evropi ne more prezreti tega dejstva. S tega vidika je treba presojati tudi razmerje med Grčijo in Turčijo. Obe državi sta sosedi. Sklenili sta pred tedni tako iskren sporazum, da med njima zares ne more priti več do nesoglasij. Zato ne more nihče sumiti, da b; bila ta zveza naperjena proti komu tretjemu, naimanj pa proti državi, s katero živi Grčija v tako tesnem prijateljstvu kakor baš z Jugoslavijo. In turški zu.ianji minister Ruždi bej sam je nedavno kljub diolomatski vljudnosti oovedal dovolj jasno, da Turčija nima nikakeea namena oarticioirati na kakršnakoli mednarodnih komplotih. Situacija je torei jasna tudi s te strani. Kakor moramo z gotovostjo računati z grško-tiirškim priiatelistvom, tako smemo tudi z gotovostjo sklepati, da nam to prijateljstvo nudi sigurnost, da Homo tudi mi ostali trajno v dobrem -TT-mornj s Tnrčiio. Marinkovičev atei.ski obisk nomenia torej veliko afirmacijo in manifestacijo miru in konsolidacijo na Balkanu. Zato °"a i. zadoščenjem bHe*.imo in nozdiav-'iamo ne le v Jugoslaviji in Grčiji, tem- trn Tiram tu " p/)'-sjv1 rtrno-nd <■ Evroni. kjer streme za mirnim in prijateljskim sodelovanjem vseh evropskih narodov. Madžarska za obnovo trgovinske pogodbe. so za Češkoslovaško nesprejemljive in zaradi tega se v Pragi forsira obnova pogajanj z Jugoslavijo, ker pričakujejo, da bo ta sporazum v veliki meri vplival' na Madžarsko in jo prisilil k popustljivosti. Kar se tiče sklepov konferenc agrarnih držav, po katerih bo vezan uvoz industrijskih proizvodov na izvoz agrarnih pridelkov, pri pogajanjih s Češkoslovaško ti sklepi ne predstavljajo o bnih težkoč. (Jet- "'i^no ie. da mora Češkoslovaška uvažati velike količine koruze in pšenice, le rži pridela sama toliko, da jo lahko izvaja. Na tej bazi bc po mnenju praških in beograjskih kroeov sporazum lahko dosegljiv Tudi češkoslovaški agrarci. ki so sprva izražali bojazen, da bo agrarni b'ok prizadel tudi Češkoslovaško, so sedai revidirali svoje stališče in »Venkov« oriznava. da so zahteve aerarnih držav s češkoslovaškega stališča minimalne in lahko izpolnjive. Zaradi tega vlada na obeh straneh naiboHše razpoloženje v pričaknvaniu. da bodo pogajanja tekla naglo ;n gladko. Aljehin v Mariboru (Glej tudi poročilo na 16. strani.) Zanimanje za simultansko produkcijo, še bolj pa morda radovednost publike, da vidi in spozna nekronanega šahovskega kralja, je bilo izredno veliko. Že ob 19.30 je bila kazinska dvorana polna publike, ki se je razvrstila okoli igračev. Vsak je imel svojo skupino navijačev. Navzoči so bili med drugimi minister v p. prof. Vesenjak, podžupan dr. Lipold s soprogo, sreski na« čelnik dr Marko Ipavic in mnogi drugi dostojanstveniki. Dr. Aljehin je prišel v spremstvu pred* sednika mariborskega šahovskega kluba, sodnika g Kramarja in šahovskega moj* stra Vasje Pirca ter saveznega tajnika Mir* ka Magdiča iz Zagreba ob 20.10 v dvora« no. Številno občinstvo ga je pozdravljalo z viharnimi živijo vzkliki in ploskanjem. Po kratkem pozdravu predsednika šahov* skega kluba g. Kramarja je izrazil dr. Ah jehin svoje obžalovanje, da ne more ana* lizirati vsaj ene izmed razmeroma zelo za* nimivih svojih partij v Ljubljani; v na* domestek pa je dodal nato karakteristiko neke svoj simultanske partije, ki jo je imel pred kratkim na Dunaju in katere sicer ne prišteva med svoje prvovrstne igre, vendar pa je zelo zanimiva zaradi kombinacij in žrtev, s katerimi je izvoje* val zasluženo zmago. Občinstvo je ves čas z zanimanjem sledilo njegovemu predaš vanju in mu priredilo ob koncu prisrčne ovacije. Ob 20.44 je pričel nato simultanko proti 29 igračem. Po daljšem času je nastopil zopet na šahovski pozornici znani naš šahist France Poljanec iz Ljutomera, pri svoji deski je sedel zamišljen tudi bivši močni ljubljanski šahist Drnovšek, za boj so bili pripravljeni tudi znani mariborski šahisti prof. Stupan. bančni uradnik Ostatovič, odvetnik dr. Slokar, znani naš pedagog prof. dr. Zgeč, prof. Sila in podpornik mariborskega šahovskega kluba tovarnar Dervu-šek. Za prvo potezo si je izbral svetovni prvak najrazličnejše načine. • Nadaljnjih pet potez ie izvršil z izredno naglico. Absolviral jih je v štirih minutah. Šele pri šesti potezi se je za trenutek ustavil pri Horvatu, dr. Žgeču, posebno pa pri Poliancu. Z nekaterimi igrači pa je absolviral med tem tudi po dve do tri poteze zaenkrat. Na nekaterih deskah so se pri osmi potezi že pokazali prvi obrisi bližajočega se odločilnega napada na kraljevo krilo. Tako je Aliehin v osmih potezah ugrabil Pintariu kraljico. Ob 21.30 je bila v celoti situacija še nejasna in ie vse z nestrpnostjo pričakovalo prve njegove žrtve. Prva žrtev Prva Aljehinova žrtev je bfla že ob 22.08 in sicer Konič. Drugače se maribor-. ski šahisti dobro drže, upoštevajoč tudi precejšnjo tremo spričo šahovskega prva« ka. Ob 23.10 so se dobro držali z upanjem na morebitni uspeh prof. Stupar, Poljanec, Drnovšek in Lobkov. Publika spremlja z velikim mirom in pozornostjo igro dr. AU jehina. Drugače igra dr. Aljehin svojo dru* go simultanko mnogo mirnejše, toda z isto pozornostjo, kakor v Ljubljani. Poslovilna avdijenca našega vojnega atašeja na Dunaju Dunaj. 13. decembra p. Danes je predsednik avstrijske republike Miklas sprejel v poslovilni avdijenci dosedanjega jugoslovenskega vojnega atašeja polkovnika Mili-voja Alipiča. Obenem je bil sprejet v nastopni avdijenci novo imenovani jugoslovenski vojni ataše polkovnik Dimitrije Pavlovič. Oba sta nato posetila tudi vojnega ministra Vaugoina, ki je izrazil svoje obžalovanje nad odhodom polkovnika Alipiča, ki ga je spoznal kot izvrstnega vojaka in velikega prijatelja Avstrije. Snoči so na Dunaju akreditirani vojni atašeji priredili poslovilni banket, na katerem je bilo izrečenih več pomembnih zdra-vic, poveličujočih hrabrost jugoslovenske vojske. Madžarski dramatik v Beogradu Beograd, 13. decembra p. Davi je prispel semkaj odlični madžarski dramaturg A.rszami. Njegov prihod je v zvezi s pogajanji z jugoslovensko avtorsko centralo v svrho medsebojne zaščite interesov dramskih avtorjev. Beograjsko gledališče bo njemu na čast uprizorilo jutri kako madžarsko dramo, literarni krogi pa posvečajo gostu vso pozornost. Penklub mu je nocoj priredil večerjo. Vzgoja nemških komunistov v Moskvi Berlin, 13. decembra d. Svoječasno je odpotovalo večje odposlanstvo prepovedane zveze rdečih bojevnikov v Rusijo. Odposlanstvo je štelo 129 oseb ter je bilo z vsemi potrebščinami bogato preskrbljeno. V Rusiji je bilo razdeljeno v tri c-'' 'ke. En del je bil poslan v Sibirijo, drugi v Kavkaz, tretji pa je ostal v Moskvi, kjer je bil vojaško izvežban. Vežbanje v Moskvi se je vršilo pod poveljstvom nekega Trebeja tako temeljito, da se ie oddelek v zadnjih dneh očitno uprl ter se branil izvrševati službo. Posredovati je moral vodja v Rusijo došlih rdečih frontnih bojevnikov Leow, da jih je pomiril. Trebeja označujejo ruski vojaški krogi kot izvrstnega vojaškega vzgojevalca. Zopet železniška nesreča v Rumuniji Bukarešta, 13. decembra g. Danes popoldne se je pripetila v bližini Bukarešte pri železniški postaji Magosiua nova železniška nezgoda, pri kateri je bil en potnik ubit, dva pa težko ranjena. Blago iz železne tkanine Newyork, 13. decembra d. Na kongresu inženjerjev kemije je poročal inž. Ellis o pričetku produkcije zanimive nemške iznajdbe, do katere si je pridobila pravico ameriška industrija. Gre za izdelavo voljnega, kovinasto bleščečega, neobrabljivega blaga, ki se bo izdelal iz finih železnih vlaken in ki se bo lahko uporabljalo tudi za oblačilne namene. Prepoved naseljevanja v Braziliji Rio de Janeiro, 13. decembra d. Brazilski minister dela jc odredil zaradi omilje-nja brezposelnosti, da se začasno ustavi vsako naseljevanje v Brazilijo. Brezposelnost se namreč širi tudi v Braziliji. Samo v glavnem mestu Rio de Janeiro, ki šteje okrog 1,200.000 prebivalcev, cenijo število brezposelnih na 60.000. Izvoz naše živine v Francijo Beograd, 13. dec. AA. Naše poslaništvo v Parizu je dobilo od francoskega polje® delskega ministrstva glede uvoza naše ži* vine v Francijo naslednje obvestilo: Uvoz goveda, ovac in svinj je dovoljen samo tedaj, če je živina poslana naravnost v klavnice v Parizu. Strasbourgu Modam. Metzu in Mulhousu, ako gredo pošiljke po kopnem, v Nantesu pa, ako gredo po mor* ju. Klavnice v Reimsu in Boulognu spreje* majo samo ovce. Ovce in svinje se lahko pošiljajo preko vseh carinarnic, ki so od* prte za uvoz živine. V vsakem primeru sme prevoz čez Italijo iti v Francijo samo čez carinarnice v Breuillu, Modani in Ven* timigli. Živina mora imeti izkaz uprave krajevnega oblastva o izvoru in izpriče* valo, da ni bilo zadnjih 6 tednov v dotič* nem kraju nikake nalezljive bolezni na ži* vini dotične vrste. V izkazu mora biti na* vedeno število živine in njen opis. Izkaz ne sme biti starejši od 3 dni pred oddajo živine na vožnjo. Vrhu tega je živina pod* vržena veterinarsko*zdravstvenemu pregle* du na uvozni postaji. Jugoslovenskim iz* voznikom ni treba zahtevati nikakega po* sebnega dovoljenja za uvoz blaga, če so izpolnili vse naštete pogoje. Usmrtitev treh banditov z elektriko Newyork, 13. decembra AA. Danes ro usmrtili na električnem stolu v Sing-Sin-gu tri bandite. in sicer Bolgerja, starega 19 let, Butlerja (20 let) in Fernandija (22 let), ker so umorili nekega lekarnarja v okolici Longislanda. Ugodna bilanca beograjskega tramvaja Beograd, 13. decembra p. Bilanca beograjskega tramvaja izkazuje v enajstih mesecih letos 64 milijonov dinarjev dohodkov, 56 milijonov več ko v lanskem letu. Prodanih j> bilo 43 nilijonov kart, pri čemer se seveda najbolj pozna ogromni poset ob priliki vsesoko) skega zleta. Predavanje o West£alski v društvu „Soča" Sinoči je predaval urednik »Jutra« g. Da* vorin Ravljen ob obilni udeležbi občinstva v društvu »Soča« pri »Levu« na Gosposvet* ski cesti o življenju v črnem revirju na Westfalskem. Občinstvo je z napetim za* nimam jem sledilo točnim in izčrpnim iz* vajanjem poročevalca, ki nam je prav le* po predočil veliko m obsežno industrijo teh krajev in živo opisal življenje naših rojakov v tej daljni tujmi. Občinstvo je očividno s hvaležnostjo vzelo na znanje te zanimive podatke, ki jih je izbral predavatelj iz spominov na svoje potovanje po Westfalski Navdušeno sprejet kot predavatelj, ki nam ga je prede stavil g. Sfiligoj, je ob koncu svojega pre* davanja žel zasluženo priznanje z burnim ploskanjem in z zahvalo g. dr. Ražma. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, spremenljivo, z zmerno temperaturo. — Situacija včerajšnjega dne: Na se-vernovzhodnem delu kontinenta leži visok pritisk, dočim prehaja preko severnega pola in centralnega dela kontinenta področje nižjega pritiska, ki je deloma zavzel žc tudi južno Evropo in z njo naše kraje. Tudi v zapadni Evropi je višji pritisk. Morje Je bilo v gornjem Primorju mirno, v južnem valovito ali nemirno. Temperature so znatno porasle samo v višjih krajih, sicer pa so ostale nespremenjene ali pa padle od 1 do 2 stopinje. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Prehodno boljše, pozneje negotovo vreme. Morda bo pritisnil mraz s snegom. Hud karambol v Beogradu Beograd, 13. dec. p. Danes popoldne se je pripetila na vogalu Poincarejeve in De* čanske ulice težka nesreča, ki pa po sreč« nem naključju ni zahtevala človeških žr* tev. Težko obložen tovorni avtomobil sc je z vso silo zaletel v tramvaj. Udarec ie bil tako silen, da se je avtomobil prevrnil, sprednji del tramvaja pa je popolnoma demoliran. Sprevodnik tramvaja se je re* šil s pravočasnim skokom z vozila. Šofer avtomobila je odletel v velikem loku, a padel je srečno na kup peska, ter se mu razen par neznatnih prask ni zgodilo nič hudega. Katera dama ne bi hotela sprejeti darila od Elizabeth Arden? Elizabeth Arden sloviti Ve-netian-preparati — kreme, pudri, sredstva za okrepitev kože, ki podele dami lepoto -jo bodo prijetno presenetili -za božič! Elizabeth Arden ima darila za vsako damo, karkoli si želi za božič. IjdooTično omarico iz pološ-čene kovine, z vsem priborom za negovanje lepote. Poadre Ardena. 0-Boy Compacts, Ve-netian b lotver PoudreArde-nette - ljubka doza za puder: to so darila, ki jih Vaše bistroumje pri izberi ne more prezreti. Elizabeth Arden Venetian preparati se dobi samo v DROGERIJI ADRIJA Mr. ph. S. Borčič L J U B L JANA ŠELENBURGOVA 1 Elizabeth Arden », Old Borni St., London W1 675, Flfth Avenue, New Vorfc 2, rue de la Palx. Pariš Olajšave za plačevanje davčnih zaostankov Navodila finančnega ministra za izvajanie sklepov vlade o olajšanju pri plačevanju zaostalih davkov Beograd. 13. decembra, p. Finančni minister je izdal vsem podrejenim davčnim uradom podrobna navodila glede izvajanja sklepov seje ministrskega sveta, ki se je vršila 11. t. m. pod kraljevim predsedstvom na dvoru, v kolikor se nanašajo na spremembo davkov in trošarin. V glavnem odrejajo ta navodila: Davčni ostanki po starih zakonih o neposrednih davkih ter davku na poslovni promet do konca leta 1930. se morejo poravnati v enakih obrokih v največ petih zaporednih letih, počenši od 1. januarja 1931. in sicer v tem-le redu: 1.) Odplačila v letu 1929./30. so izvzeta od zakonskega predpisa ter gredo prednostno na račun oddolžitve zadolženih davkov po novem zakonu; 20 ako so s temi odplačili pokrite zadolžitve. odnosno davki po novem zakonu za 1929. '30.. se bo presežek, ki ostane, odbil od dolga iz leta 1928., ostanek pa se bo smatral kol davčni dolg po starem zakonu; 3.) ako odnlačila v letu 1929./30. ne pokrijejo zadolžnega iznosa po novem zakonu. se bo smatrala kot davčni dolg po starem zakonu ona vsota, ki je prenesena iz leta 1928.; 4.) tako dobljena vsota zadolžitve po starih zakonih se bo razdelila na pet enakih delov, od katerih je treba prvega plačati na vsak način najkasneje v teku leta 1931.. drugaga najkasneje v teku 1932., tretjega najkasneje v roku 1933., četrtega najkasneje v roku 1934. in petega najkasneje v roku 1935.; 5.) vsak del se mora plačati v dveh polletnih obrokih, in sicer prvi najkasneje do Id. avgusta drugi pa do 15. novembra vsakega zadevnega leta; 6.) za tako dobljene vsote zadolžitve po starih zakonih se bodo računale 3% obresti od dneva zapadlosti. Zadolžitve po novem davčnem zakonu se v nikakršnem primeru ne morejo spremeniti v tu navadena obročna plačila in za nje ne velja znižana obrestna mera po 3 %. Velika nesreča na zagrebškem kolodvoru Zagreb, 13. decembra n. Danes ob 4. popoldne se je pripetila tragična nesreča na glavnem kolodvoru. Po izstopu potnikov iz karlovškega vlaka so ostale še tri žene na peronu. Ko je vlak odpeljal, je vse tri povozil. Usmrčena je bila Katica Bučarjeva iz Prvice, sr. Jaška, dalje je bila težko poškodovana in najbrž ne bo ostala pri življenju njena prijateljica Marica Milešinčičeva, ki so jo vlekla kolesa 20 m daleč in ji odrezala levo nogo, zdrobilo prste desne roke ter strahovito poškodovala po vsem telesu. Težko je bila poškodovana tudi tretja potnica Dragica Vla-šičeva, sestra prej imenovane Katice Bučarjeve. Kolikor je ugotovljeno, so bile po-nesrečenke same krive tega tragičnega dogodka. Pred okovo trgovinskih pogajanj s ČSR Pogajanja se bodo v kratkem pričela v Pragi - Ugodno in optimistično razpoloženje na obeh straneh