PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 167 (8873)
TRST, petek, 19. julija 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Voj sirim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POBUDE IN PREDLOGI SINDIKATOV ZA SPREMEMBO VLADNIH DAVČNIH UKREPOV
24. JULIJA : «VSEDRŽAVNI DAN BOJA» ZAPORA MALE IN SREDNJE INDUSTRIJE
Sindikalna federacija bo predočila tarnim skupinam - Vladni ukrepi na
RIM, 18. — Izvršni odbor enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je po dvodnevni razpravi sklenil prirediti 24. julija «vsedržavni dan boja». Na ta dan bodo priredili po vsej državi nekajurne splošne stavke, obenem pa skupščine in shode na delovnih ■»«stih, na katerih bodo sindikalni voditelji obrazložili delavcem Pomen boja proti vladnim davčnim ukrepom, za novo gospodarsko politiko, proti gospodarski recesiji.
Poleg tega je izvršni odbor skle-Pu sklicati septembra vsedržavno 0nfere.Pco °sn°vnih sindikalnih or-Sanizacij, na kateri bodo preverili uspehe in strategijo dosedanjega sindikalnega boja ter nakazali perspektive novih sindikalnih pobud v Podporo zahtev sindikalne federa-C|je. Do tedaj, so sklenili na izvršnem odboru, bo treba pripra-vifi tudi predlog o združitvi dra-Smjske doklade, predlog o zajamčeni plači in osnutek pravilnika, ki Pat bi urejal naporno delo.
Izvršni odbor sindikalne federarle je obširno razpravljal o sedanji vladni gospodarski in finanč-m politiki, še posebno pa c spre-
*Hlllllll|||||t|||||||||||||,,l,,
S poročilom tajnika Fanfanija
Začetek zasedanja vsedržavnega sveta krščanske demokracije
svoje zahteve demokratičnim strankam in parlamen-kreditnem področju - Zastoj v industrijski proizvodnji
Amintore Fanfaui
RIM. 18. — Danes zvečer se je v ^elo težkem vzdušju začel s poročilom političnega tajnika Fanfanija državni svet krščanske demokracije. Zasedanje bi moralo biti že prejšnji teden, ko so ga z zelo prozorno Pretvezo predložili.
. Pantani se je v svojem poro-cilu, ki je obsegalo sto tipkanih strani, s številnimi učenimi citati, dotaknil bolj ali manj obširno vseh številnih vprašanj, s katerimi se je krščanska demokracija morala v zadnjih letih spopasti. Njegova ana-hza je segala celo do daljnega leta 1949. Uvodoma je razčlenil smerni-ce. ki so vodile politično tajništvo v zadnjem času. V prvo vrsto je postavil obnovitev in podporo levosredinski vladi. Dotaknil se je nato vprašanja reorganizacije notranjih struktur krščanske demokracije, ki so že zlasti v zadnjih časih, se Pravi neposredno pred referendu-hiom in za njim večkrat močno zaškripale.
Tajnik krščanske demokracije je Poudaril, da se je stranka morate v nekaj manj kot dvanajstih dresecih spopasti z dvema volilnima preizkušnjama, med katerima je Padel tudi referendum. Novembra so bile volitve v Tridentinskem -Gornjem Poadižju, na katerih je krščanska demokracija zabeležila dokajšen padec. Maja je bil referendum, je dejal Fanfani, kateremu se ni bilo mogoče izogniti, čeprav je bilo vodstvo stranke prei-Pričano, da se bo zaključilo s porazom tistih, ki so zahtevali odpravo zakona o razporoki. S tem v Zvezi Je Fanfani napadel tiste, ki so bili za ohranitev zakona Fortuna - Basiini in jih je obtožil, da so izkoristili zmago na referendumu v politične namene.
V svojem poročilu je politični taj-hik KD le bežno omenil volilni poraz na Sardiniji, kjer je njegova stranka doživela pravi polom. Vsekakor se je vprašal kateri so vzroki zadnjih nauspehov krščanske demokracije in je nekako prišel do zaključka, da so krivi v glavnem periferni kadri, ki češ da niso v neposrednem stiku z volivci, kot bi bilo želeti. Zato se je ustavil tudi pri vprašanju reorganizacije stranke.
Nadaljnja tema so bili ukre Pi na davčnem in protiinflacijskem področju. Še enkrat je razčlenil vzroke, ki so privedli do odstopa prejšnje štiristranske Rumorjeve vlade.
jetih konjunkturnih ukrepih. Ugotovil je, da če ne bodo ti ukrepi spremenjeni in če jih ne bodo spremljali drugi ukrepi za ublažitev gospodarske krize, obstaja nevarnost, da bodo še bolj poslabšali sedanji gospodarski položaj, močno vplivali na zmanjšanje proizvodnje in povzročili veliko brezposelnost.
Resolucija, ki govori o vseh teh vprašanjih, obvezuje vse sindikalne organizacije na odločen boj. da se dosežejo spremembe vseh vladnih ukrepov, sprememba vladne kreditne in investicijske politike, za novo razvojno politiko in za izvajanje socialnih reform.
V tej zvezi izvršni odbor pooblašča tajništvo federacije, da se čim-prej sestane z demokratičnimi strankami in parlamentarnimi skupinami in da jih obvesti o stališču treh sindikalnih organizacij ter o predlogih za spremembo vladnih odločitev.
CGIL, CISL in UIL zahtevajo: Takojšnjo uveljavitev najnujnejših kreditniji ukrepov in takojšnjo zagotovitev, da bo na razpolago denar za neodložljiva javna dela in za posege na Jugu; spremembo podražitve tarif javnih storitev, da se zagotovijo najnujnejše potrebe električnega toka delavskim družinam, glede prevozov pa, da se omogočijo delavcem nižje tarife: preklic sklepa o obremenitvi socialnih dajatev za 1,65 odstotka, če ne bo prišlo i-stočasno do preureditve plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje in do uresničitve zdravstvene reforme: uvedbo javnega nadzorstva nad uvozom govejega mesa ter ustanovitev zalog, da se odpravijo špekulacije in omogoči uravno-šenje cen. obenem pa strogo zadrževanje cen ostalih vrst mesa; iz ključitev povišanja davka na dodatno vrednost (IVA) na tekstilno blago in konfekcijo ljudske porabe; ohranitev sedanje cene plinskega o-Ija za domače ogrevanje; povišanje neobdavčljive vsote dohodkov na 2 milijona lir za poprečno družino; uvedbo dejanskega progresivnega obdavčevanja na nepremičninsko imovino v zvezi z njeno uporabo in vrednostjo; odobritev strogih ukrepov za boj proti davčnim utajam; uresničitev obveznosti za boj proti parazitizmu proti nepotrebnim ustanovam in za izboljšanje delovanja javne uprave; takojšnjo uveljavitev politike nadzorovanja cen da se med drugim prepreči, da bodo nove davčne obremenitve povzročile splošno podražitev; ukrepe za po-
ŠSn. konkr«». ». ba>« £ do obrazložili zahteve m boj sindi kalnih organizacij.
Mnogi sindikati včlanjeni v tri vsedržavne zveze so danes odo bril. stališče in platformo napovedanih bojev, ki so jih sprejeli včeraj na skupščini izvršnega odbora federacije. Še posebno so kovinarji poudarili, da soglašajo z napovedano kreditno politiko, ki jo zah teva izvršni odbor, ker ustreza tudi zahtevam kovinarskih delavcev.
Enotna resolucija, ki je bila izglasovana ob zaključku zasedanja izvršnega odbora, je nastala s precejšnjo težavo, saj je prišlo med razpravo do različnih predlogov o načinu nadaljnjega sindikalnega boja proti vladnim ukrepom in za novo gospodarsko politiko. Prevladovalo pa je bolj umirjeno stališče, ki v tem trenutku ustreza tudi potrebi po največji enotnosU vseh sindikalnih sil v državi. Razumljivo je torej, da vsi niso zadovoljni z napovedjo «vsedržavne^ ga dneva boja», saj so nekateri bolj bojeviti sindikati zahtevali 21-urno splošno stavko. V bistvu pa se bo tudi samo nekajurna stavka spremenila v enotni vsesplošni protest italijanskih delavcev, ki se morajo sedaj bojevati proti i varnosti gospodarske recesije in še po sebno proti veliki nevarnosti množičnih odpustov z dela.
Sedaj, ko delavci in industrijci zahtevajo odmrznitev kreditov in učinkovito kreditno politiko, da se pospeši proizvodnja in preprečijo odpusti z dela, je zasedal tudi medministrski odbor za kredit in varčevanje. Sprejel je nekaj sklepov, ki obvezujejo banke, da stavijo na razpolago 500 milijard lir, ki jih bodo razdelili polovico ustanovi «Medio credito centrale» in polovico ustanovi za investicije na Jugu. Prva polovica, 250 milijard lir, bo na razpolago za malim in srednjim podjetjem, ter podjetjem, ki delajo za izvoz. Menijo, da bo denar na razpolago
že pred koncem prihodnjega meseca. Vlada daje tem odločitvam izredno velik pomen in zakladni minister Colombo je izjavil, da sc bile s temi ukrepi uresničene obveznosti, ki so jih sprejele stranke leve sredine in vlada ob odobritvi davčnih ukrepov.
Popolnoma drugačnega mnenja so mali in srednji industr ; bi morali biti deležni te pomoči. Predsednik srednje in male industrije je danes sporočil, da so sklenili dati pobudo za vsedr splošno protestno akcijo v obliki enourne prekinitve dela. Delavci bodo med prekinitvijo redno plačani. Protestna akcija male in srednje industrije je usmerjena predvsem proti vladni kreditni ool;:' ki je že spravila mnoga mala in srednja podjetja na rob prepada.
Predsednik male in srednje industrije Frugali je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da so
industrijci pričakovali, da bo vlada v zvezi s tako ostro davčno politiko obenem sprejela tudi ukrepe za pospešitev proizvodnje s sprostitvijo kreditov. Do tega pa ni prišlo Nakazilo 500 milijard lir, ki ga je danes odobril medministrski odbor za kredit in varčevanje, je dejal Frugali, je popolnoma nezadostno. Obenem je povedal, da medtem ko vlada nakazuje za kredite mali in srednji industriji 250 milijard lir, ker ostalih 250 gre na Jug, je dolžna malim in srednjnn industrijcem 270 milijard lir, kot povračilo pristojbine IGE in 430 milijard lir, kot povračilo davka na dodatno vrednost - IVA. Poleg tega pa so mali in srednji industrijci vložili prošnje, ki niso bile še rešene, za 4 tisoč milijard lir kreditov po ugodnih pogojih. Mali in srednji industrijci ugotavljajo, da vlada nima nobenega namena resnično preurediti zakone o ugodnost-
nih kreditih, kar spravlja industrijska podjetja v vedno večje težave. Predsednik Frugali je tudi opozoril na zastoj industrijske proizvodnje, čeprav se hoče s statističnimi podatki dokazati, da se proizvodnja letos veča. Ugotavlja, da se statistični podatki nanašajo na primerjavo z lanskim letom, ko je bilo v prvih štirih mesecih mnogo stavk. V resnici, je dejal Frugali, industrijska proizvodnja letos ni nič napredovala in se njen položaj stalno slabša.
Obenem je predsednik male in srednje industrije povedal nekaj podrobnosti o njegovem včerajšnjem pogovoru z guvernerjem «Banca d'Italia» Carlijem. Dejal je, da je guverner med pogovorom iskreno izrazil zaskrbljenost za «gospodarsko recesijo, ki se bo jeseni neizbežno pojavila, ker ni mogoče premostiti sedanjih težav samo z denarnimi in kreditnimi ukrepi».
RAZPRAVA 0 VLADNIH DAVČNIH IN KOUlMil liMH UKREPIH
Dogovor med vladnimi strankami za enoten nastop v parlamentu
Poslanec Di Giulio o pomenu boja KPI za spremembo davčnih ukrepov
RIM, 18. — Vlada in parlamentarne skupine strank večine so se dogovorile za enotni nastop v parlamentu v razpravi in ob glasovanju o odlokih, ki jih je vlada sprejela za povišanje davkov in o drugih konjunkturnih ukrepih. V tej zvezi se je predsednik vlade Rumor danes sestal s predsedniki parlamentarnih skupin štirih levosredinskih strank.
Na sestanku pri Rumorju so se predstavniki vladne večine obvezali, da bodo skupno predložili morebitne popravke zakonskih odlokov. To je izjavil predsednik socialdemokratskih poslancev Cariglia. ki je dodal, da bodo morali bit’ popravki sproti dogovorjeni s pristojnimi ministri. Predsednik socialističnih poslancev Mariotti pa je dejal, da je iz današnjih pogovorov razvidno, da med vladno večino ni prišlo do sporov. Dejal je, da so na sestanku preučili tudi nekaj popravkov, ki jih bodo sami predlagali za spremembo nekaterih vladnih odlokov.
Medtem parlamentarne komisije nadaljujejo s proučevanjem davčnih in drugih konjunkturnih ukre-
pov. Tako je danes poslanska u-stavna komisija dala ugodno mnenje o dveh odlokih, ki se nanašata na črtanje dolgov bolniških blagajn do bolnišnic, na financiranje bolnišniških stroškov in na začetek izvajanja zdravstvene reforme. Druge senatne in poslanske komisije, ki so zasedale na posvetovalni ravni, so prav tako dale ugodno mnenje za nekatere druge ukrepe. Kljub temu pa so celo predstavniki vladnih strank opozorili, da mora vlada strogo izvajati zadevne predpise in nadzorovati cene, da ne bo davčna zaostritev še poslabšala položaja in povzročila novih podražitev.
Komunistični posl. Di Giulio, član osrednjega vodstva, je napisal za tednik «Rinascita» uvodnik o razpravi v parlamentu.
V članku pravi, da so vladne o-dločitve nesprejemljive, nekatere celo protiustavne, mnoge pa politično zelo resne in nevarne. Poleg tega pa je njihova gospodarska in socialna vsebina popolnoma krivična. Potem ko ugotavlja, da komunisti niso nikoli zanikali resnosti gospodarskega
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiMiHiiiiiuuiivmiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
UPORNIKI BI HOTELI ZADUŠITI VSAKO ZNAMENJE DEMOKRACIJE
Na tisoče Makariovih pristašev aretiranih Častniki uvedli strogo cenzuro nad tiskom
Kissinger in Nixon dokaj naklonjena novemu fašističnemu režimu - Makarios dopotoval v New York - Se vedno napetost med Turčijo in Grčijo - Ostra reakcija sovjetske vlade
LONDON, 18. — Turški senat in ljudska skupščina sta se danes sestala v Ankari, da bi preučila položaj po zadnjih dogodkih na Cipru, kjer so se grški častniki polastili oblasti in imenovali novo lutkovno vlado, ki ji predseduje znani desničarski časnikar in založnik Geor-giades - Sampson. Prvih 45 minut seje je bilo javnih, nakar se je nadaljevala za zaprtimi vrati. Ob zaključku niso objavili nobenega poročila.
Očividci, ki so bili te dni v Turčiji poročajo, da je na turški sredozemski obali vzdolž 500 km nakopičenih na tisoče vojakov, tankov, topov. Pred obalo je zasidrano veliko število ladij in enot za
prevoz čet. V stanju pripravnosti vsekakor ni samo turška vojska, temveč tudi grška. Poročajo o premikih grškega ladjevja v Egejskem morju. V neposredni bližini Cipra pa so opazili ne samo grške in turške ladje, temveč tudi ameriške in sovjetske enote. Šest plovil ameriškega šestega ladjevja je pri Cipru, da bi Odpeljalo ameriške državljane v primeru nevarnosti.
Ciprski predsednik Makarios je medtem odpotoval iz Londona, kjer je imel vrsto političnih pogovorov, v New York. Njegov namen je udeležiti se seje varnostnega sveta OZN. V britanskem glavnem mestu pa pričakujejo prihod ameriškega podtajnika za zunanje zadeve Sisca,
Piedseduik Makarios jutd odhodoiu u Luudoua
ki se bo na pobudo državnega tajnika Kissingerja srečal s turškim ministrskim predsednikom Ecevi-tom. Ameriško pobudo razlagajo v krogih političnih opazovalcev s posebnim interesom, ki ga imajo A-meričani na področju vzhodnega Sredozemlja. Kissinger je baje zelo zaskrbljen spričo možnosti neposrednega spopada med dvema članicama NATO.
Kot kaže so bili pogovori med Makariom in britanskimi voditelji brez večjih uspehov. Prav tako so bili neuspešni turško - angleški stiki. Britanska vlada ni odstopila od svojega stališča: London bo podprl Makaria na diplomatski ravni, odločno pa zavrača kakršen koli vojaški poseg, tako s svoje strani, kot s strani drugih držav, ki so neposredno zainteresirane v ciprski krizi. Britanska diplomatska akcija temelji na naslednjih smernicah: takojšen umik grških častnikov s Cipra, poziv Grčiji naj, kot podpisnica sporazuma iz leta 1960, zajamči neodvisnost in ustavni red na Cipru, poziv Turčiji, naj se odpove vojaški akciji, povratek predsednika Makaria na otok.
Turški ministrski predsednik Ece-vit verjetno ni zagotovil britanskim voditeljem, da turške čete ne bodo odplule na Ciper. Člane turške delegacije, ki je trenutno v Veliki Britaniji, bo skušal prepričati tudi ameriški podtajnik Sisco. V zvezi z ameriškim stališčem do ciprske krize piše danes dnevnik «New York Times», da ima Nixonova u-prava predsednika Makaria za «Fidela Castra Sredozemlja», ker se je ciprski predsednik dokaj oddaljil od ameriških stališč in se je po mnenju Washingtona prehitro obrnil na Sovjetsko zvezo za pomoč. Dnevnik navaja izjave nekaterih funkcionarjev, ki pravijo, da sta Nixon in njegov zunanji minister Kissinger bolj naklonjena Sam-psonu, se pravi samozvanemu fašističnemu predsedniku, kot Maka-riu, ki naj bi bil preveč levičarsko usmerjen.
Dnevnik nadaljuje in pravi, da je Kissinger zavrnil poziv, ki so ga nanj naslovili vladni izvedenci, da bi podprl Makaria. Mnenje ameriškega državnega tajnika je bilo, da bi ameriška podpora ciprskemu predsedniku utegnila sprožiti reakcijo v Grčiji, kjer bi lahko celo prišlo do strmoglavljenja fašističnega režima, kar pa Američanom ni pogodu, saj je prav tajna ameriška služba CIA pred loti organizirala državni udar, ki je privedel polkovnike na oblast. Američani so zelo odvisni od Grčije, kar zadeva letalska in pomorska oporišča na njenem ozemlju.
Grški častniki So po hudi represiji skoraj popolnoma zavladali nad ciprskimi mesti. Še vedno je v teku lov na človeka, narodna garda preiskuje vsako posamezno hišo, da bi izsledila Makariove pristaše. Doslej so aretirali več tisoč oseb, levičarjev in pristašev izvoljenega predsednika. V teku te akcije je narodna garda zaplenila veliko koli-, cino orožja in razstreliva. Na Cipru
so zelo zaskrbljeni, ker nihče ne ve, kakšna bo usoda političnih jetnikov.
Glasnik nove fašistične vlade Pa-pageorgi je izjavil, da bodo uvedli strogo cenzuro nad tiskom, ki bo stopila v veljavo danes. Tujim časnikarjem ne bo dovoljeno pošiljati vesti, ki bi bile kritične do novega tiranskega režima. Ciprski časopisi pa bodo lahko objavljali samo vladna poročila. Tujim časnikarjem je prepovedano fotografirati in snemati. Poročajo, da so nekaterim fotoreporterjem s silo odvzeli fotografske aparate. S temi svojimi prvimi ukrepi je nova vlada sama postavila na laž svoje prejšnje trditve o novi dobi demokracije, ki naj bi zavladala na otoku.
Ciprski dogodki so imeli velik odmev v grškem političnem življenju. V Atenah vztrajno kroži govorica, da bo predsednik republike general Gizikis odstopil. Uradne vesti o tem seveda še ni, dejstvo pa je, da je v teku seja ministrskega sveta, ki baje razpravlja o odgovoru, ki naj ga Grčija da svetu NATO o ciprskem vprašanju. Državni udar na Cipru je povzročil med drugim tudi odstop grškega veleposlanika v Ankari, ki je javno obsodil stališče A-ten do Cipra.
Reakcija sovjetske vlade do vojaškega udara postaja čedalje bolj ostra. Tiskovna agencija TASS ga je danes s svojem poročilu označila kot zločinsko dejanje atenske
vojaške junte in kot grobo vmešavanje v notranje zadeve neke neodvisne in suverene države. Tiskovna agencija nadaljuje in pravi, da se Atene ne bodo mogle izogniti svojim odgovornostim. Sovjetska zveza zahteva nato takojšen odpoklic s Cipra vsega grškega vojaškega osebja. Tudi atlantska zveza je deležna hudih obtožb, po katerih naj bi udar organizirali prav v njenih vrstah, zato da bi se polastili pomorskih in letalskih oporišč na o-toku, ki naj bi ga potem spremenili v pravo nepotopljivo letalonosilko. TASS nadalje pravi, da je poglavitna skrb britanske diplomacije izogniti se neposrednemu oboroženemu spopadu med Grčijo in Turčijo, ki imata pomembno strateško vlogo na vzhodnem krilu NATO.
Icone sprejel iraškega zunanjega ministra
RIM, 18. — Predsednik republike Leone je sprejel danes iraškega zunanjega ministra Tako, ki ga je spremljal iraški odpravnik poslov v Rimu Abdul Hamid. V teku prisrčnega pogovora sta Leone in Taka ugotovila zelo ugoden razvoj odnosov med obema državama še posebno v zadnjem času. Oba državnika sta soglašala, da je treba medsebojne odnose in sodelovanje še bolj okrepiti.
miimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiikiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiniiiiiiniiiiii
Ciprski študentje v SFRJ obsojajo državni udar
Solidarnost Jugoslavie in drugih neuvrščenih držav /e v veliko podporo boju ciprskega ljudstva
BEOGRAD, 18.	— Nacionalno
združenje ciprskih študentov v Jugoslaviji je izdalo danes posebno sporočilo, v katerem odločno obsoja napad na ciprsko ljudstvo, na njegovo zakonito vlado in na predsednika Makaria. Ta napad, poudarjajo v sporočilu, ni usmerjen samo proti Cipru, temveč je to napad na človekovo dostojanstvo, na vse neuvrščene države in napredno človeštvo. V poročilu je nadalje rečeno, da teroristične metode, ki so jih zadnje čase uporabljali na Cipru, pripravlja mednarodna reakcija.
Študenti s Cipra odločno obsojajo izvršilce tega zločina in njihove pobudnike in zahtevajo takojšen umik grških častnikov z otoka. V poročilu se poudarja, da je izjava predsednika Tita in reagiranje jugoslovanske javnosti velika podpora borbi ciprskega ljudstva in i|-raz tradicionalnega prijateljstvia med Jugoslavijo in Ciprom. Združenje študentov Cipra poziva ,«ae
prijateljske države, neuvrščene države in svetovno organizacijo, da podprejo borbo ciprskega ljudstva za svobodo, neodvisnost in teritorialno integriteto.
Titove čestitke ob Jakčevem rojstnem dnevu
BEOGRAD, 18. — Predsednik republike Josip Broz Tito in njegova soproga sta akademiku Božidarju Jakcu ob njegovi 75-letnici poslala naslednjo brzojavko: «Ob vašem jubilejnem rojstnem dnevu Vam Jovan-ka in jaz pošiljava, dragi tovariš Jakac, najine prisrčne čestitke in tople želje za dobro zdravje in osebno srečo in še mnogo let plodnega umetniškega dela. Istočasno Vam in Vaši soprogi pošiljava najine tovariš, ke pozdrave.»
položaja, da niso proti primernim davčnim obremenitvam, poudarja, da bi se morala vlada zavzeti obenem tudi za strogo varčevalno in investicijsko politiko. Toda vlada, pravi Di Giulio, se je odločila samo za davčni pritisk, ki bo bremenil predvsem revne in srednje sloje. Komunistični poslanec poudarja, da KPI ni šla v boj, da bi zrušila vlado, temveč, da spremeni vladne odloke.
V Parizu pogovor! med Francijo in V. Britanijo
PARIZ, 18. — V francosko glavno mesto je prispel britanski ministrski predsednik Harold Wilson, ki bo jutri začel uradne pogovore s predsednikom Giscardom D’Estain-gom. V ospredju političnih pogovorov med obema bo britanska zah-tèva, da bi ponovno razpravljali o pogojih, pod katerimi je Velika Britanija stopila v EGS.
Med številnimi spornimi točkami, ki obstajajo med Francijo in Veliko Britanijo naj omenimo kmetijstvo gospodarske skupnosti. London je mnenja, da bi morali določiti cene ob upoštevanju tistih kultur, ki so najbolj zanimive ter ob upoštevanju popraševanja potrošnikov. Hotela bi tudi, da bi skupnost odprla meje za proizvode iz Nove Zelandije in drugih dežel Common-wealtha. Francija pa zagovarja stališče, da ni mogoče žrtvovati evropskih kmetijstev v prid tujim konkurentom.
Wilson in Giscard D’Estaing bosta potem tudi razpravljala o tako imenovanih «belih slonih» francosko - britanskega sodelovanja, se pravi o izdelavi nadzvočnega letala concorde in pa o zgraditvi predora pod Rokavskim prelivom. Oba načrta sta stala obe državi že težke milijarde dolarjev.
CGIL, CISL In UIL so sklenile napovedati za 24. julija «vsedržavni dan boja». To določa zaključna resolucija, ki so jo soglasno odobrili ob zaključku zasedanja izvrinega odbora sindikalne federacije, ki se je zaključilo včeraj ponoči. «Vsedržavni dan boja» bo posvečen nekajurnim stavkam in skupičinam ter shodom delavcem, na katerih bodo sindikalni voditelji obrazložili delavcem sedanji resen položaj in pobude boja sindikalnih organizacij za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev. Še posebno se zaključna resolucija izvršnega odbora federacije ukvarja z vladnimi davčnimi in drugimi konjunk-turnimi ukrepi, daje predloge za spremembo davčnih ukrepov in pooblašča tajništvo federacije, da se takoj sestane z demokratičnimi strankami in njihovimi parlamentarnimi skupinami, katerim naj predoči zahteve in predloge delavskega gibanja. Sindikalne organizacije so neposredno aktivno posegle v boj za spremembo vladnih davčnih ukrepov, da ne bodo toliko bremenili delavskih množic. Medtem ko je vlada danes sprejela nekaj ukrepov za «odmrznitev» kreditov mali in srednji industriji, mali in srednji industrijci pravijo, da so ti ukrepi popolnoma nezadostni in da preti njihovi dejavnosti nevarnost nazadovanja. Zato so napovedali e-nourno zaporo vseh obratov v znak protesta proti vladni kreditni in gospodarski politiki.
Fašistične oblasti so na Cipru uvedbe strogo censuro za vse časopise, ki bodo lahko objavljali samo sporočila vojaških oblasti. Prav tako velja cenzura tudi za tuje dopisnike, ki ne smejo pošiljati poročil, ki bi kritizirala vlado. V teku so hude represije, oblasti so doslej aretirali že več tisoč pristašev predsednika Makaria in predstavnikov levice.
Predsednik Makarios je medtem dopotoval v New York, na vsem področju vzhodnega Sredozemlja pa obstaja še vedno velika napetost, zaradi nevarnosti neposrednega oboroženega spopada med Turčijo in Grčijo.
Včeraj se je v Aleksandriji zaključil obisk jordanskega kralja Huseina v Egiptu. Po zadnjem srečanju med državnima poglavarjema Egipta in Jordanije je bilo izdano sporočilo v katerem je rečeno, da bodo Palestinci lahko nastopili v določenih mejah samostojno na ženevski konferenci za ureditev krize na Bližnjem vzhodu. Ta formula predstavlja določeno popuščanje hašemitske-ga vladarja do zahtev Palestincev.
Izraelci so zahtevali od Amerl-kancev dolgoročne finančne obveznosti, toda ameriški zakladni minister Simon, ki je te dni o-biskal Izrael, je izjavil, da ZDA ne morejo sprejeti takih obveznosti spričo inflacije, ki je prizadela tudi njih.
TRŽAŠKI DNEVNIK
19. julija 1974
NEPRIČAKOVAN ZAPLET NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
RAZPRAVA O POVIŠANJU TARIF ACEGAT ODLOŽENA NA DANAŠNJO IZREDNO SEJO
Do ponovne preučitve je prišlo zaradi zahteve sindikatov in zaradi odločnega odpora socialistov Nočna razprava o treh gledališčih ter sočasna podpora zahtevam Stalnega slovenskega gledališča
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je potekala na zelo čuden način in se zaključila s povsem nepričakovanim sporočilom župana, da se prekine razprava o zvišanju tarif ACEGAT, ker sindikalna federacija zahteva razgovor z občinsko upravo. Do tega razgovora bo prišlo danes in zvečer se bo občinski svet ponovno sestal. Pri tem je zanimivo, da o razgovoru na seji občinskega sveta prisotni najvidnejši predstavniki sindikalne federacije sploh niso ničesar vedeli, kot je tudi zanimivo, da je odbor očitno zavlačeval razpravo in proti običajem dopustil, da so misovci i-meli prava volilna zborovanja o povsem nepomembnih vprašanjih.
Očitno je prišlo do preložitve razprave in do ponovne sestave sklepa o zvišanju tarif ACEGAT na zahtevo partnerjev koalicije, pri čemer pa je odločna opozicija proti zvišanju tarif s strani sindikalne federacije prav gotovo igrala resno vlogo. Že včeraj smo poročali, da so socialisti na seji odbora zahtevali resne popravke, v bistvu pa, da so bili za odložitev poviškov na jesen. Včeraj pa se je čula vest, da so iz seznama poviškov sploh odvzeli metan in da je tudi glede nekaterih drugih tarif prišlo do popravkov.
Seja občinskega sveta se je pričela z običajnimi interpelacijami in je odbornik Vascotto odgovoril na vprašanje Zimolla o hrupu, ki ga povzročajo v nočnih urah motociklisti. Nato pa je odbornik Faraguna odgovoril na vprašanje Spetiča o položaju Stalnega slovenskega gledališča, vendar pa so razpravo o tem vprašanju soglasno preložili, ker je bila na dnevnem redu seje tudi redna subvencija trem gledališkim ustanovam.
Svetovalec Rossetti je nato zahteval, da se še v sedanji poslovni dobi občinskega sveta in torej pred počitnicami razpravlja in glasuje o stališču glede pretvarjanja Trsta v petrolejsko pristanišče. Odgovoril je župan in nato je prišlo do krajše toda zanimive polemike o važnem vprašanju, na katerega se bomo še povrnili.
Odbornik Lonzar je nato poročal o finančnem položaju občinske u-prave in navedel vrsto podatkov', iz katerih izhaja, da položaj še ni kritičen in da so zagotovljena sredstva za javna dela, ki so bila že naročena in za katera je bilo finansiranje zagotovljeno, kot tudi za javna dela, ki so predvidena v petletnem načrtu, za kar je potrebnih 20 milijard lir. Težje pa je trenutno likvidno stanje, ker so usahnili tradicionalni viri finansiranj in ker je težko dobiti posojila, čeprav tudi glede posojil stanje tržaške občinske uprave ni kritično in posojila ne dosegajo maksimalne po zakonu dovoljene vsote. Lonzar je v tej zvezi navedel podatek, da znašajo posojila tržaške občine skupno 58 milijard 951 milijonov lir in da znašajo torej na vsakega prebivalca občine 216 tisoč 602 liri. Letos bomo plačali 4.473.900.000 lir obresti, po zakonu skrajna meja pa znaša v primeru naše občine 5 milijard 277 milijonov lir. Odbornik je predlagal, da se predhodno izkoristi 3 milijarde lir iz predvidenega proračuna.
Po obrazložitvi finančnega stanja je župan še dal besedo odborniku za industrijske dejavnosti občine A-bateju, da obrazloži predvidene poviške ACEGAT, tako da bo lahko občinski svet razpravljal o sklepu o predhodnem finansiranju in o povišku. Misovci pa so zahtevali, da se razprava vrši ločeno, tako da je prišlo do daljšega prerekanja in nato do ločene ter dolgotrajne o-bravnave predloga odbornika za finance Lonzarja o prefinansiranju.
Ko se je ta razprava končala, in ko je bilo opravljeno glasovanje, je prišla tudi nenadna vest, da so o tarifah ACEGAT sploh ne bo razpravljalo na tej seji. temveč da se bo danes občinski svet ponovno sestal na izredni seji.
Občinski svet je nato pričel razpravljati o sklepih, ki jih je prav tako obrazložil odbornik Lonzar in ki se nanašajo na redne prispevke trem gledališkim hišam: gledališču Verdi, gledališču Rossetti in Stalnemu slovenskemu gledališču. Ta razprava se je pričela zelo pozno, zaradi česar bomo o njej podrobneje poročali jutri in danes napišemo samo splošno ugotovitev, da so vse skupine podprle zahtevo upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča, da občina in politične sile, ki sestavljajo občinski svet, podpre prizadevanja, da tudi rimske oblasti priznajo stalnost in z njo ustrezne prispevke.
Trst — Benetke ob 10.50.
Vlak iz Trsta za Turin, z rednim odhodnim časom ob 13.30, bo odpotoval po 15. uri. Vlak za Benetke z rednim odhodom ob 15.40 je ukinjen. Vlak, ki bo ob 10.08 odpeljal za Videm, se bo ustavil v Gorici. Vsi drugi vlaki na progi Trst — Videm bodo v času štiriurne stavke ukinjeni. Vlak na progi Videm — Dunaj, ki odpelje ob 10.14, se bo do konca stavke ustavil v Huminu. Ukinjeni so tudi vlaki na progi Videm — Benetke z rednim odhodom ob 10.40, 11.55, 12.35 in ob 13.32.
Osem milijard lir za katinarsko bolnišnico
Včeraj so se sestali deželni odbornik za finance Coloni, odbornik za zdravstvo Nardini, predsednik komisije «Tržaškega sklada» Pittoni in predsednik združenih bolnišnic Mor-gera, ki so ga spremljali tajnik bolnišnic Viti in člani upravnega sveta Elleri in Boniciolli. Razpravljali so o finančnih težavah, v katere so zabredli pri gradnji nove bolnišnice pri Katinari. Ker gre prej za popolno pomanjkanje denarja kot za finančne težave, so se tako Coloni in Nardini kot tudi Pittoni obvezali, da bodo v najkrajšem času dodelili bolnišnici sredstva za drugi del tretjega dela gradnje ter za četrti del gradnje, za kar bosta dežela in «Tržaški sklad» dah sedem milijard 950 milijonov lir.
G Drevi ob 20.45 se bo na sedežu v Proseški ulici 28 sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras. Razpravljali bodo o problemih gradnje.
ZARADI STAVKE ŽELEZNIČARJEV
Predvidene zamude in ukinitev številnih vlakov
Sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL so za danes proglasile štiri-urno vsedržavno stavko železničarjev. V Trstu bodo železničarji stavkali od 11. do 15. ure.
Številni vlaki bodo vozili z zamudo ali pa bodo ukinjeni. Ukinili bodo vožnjo vlaka «Freccia della Laguna» na progi Benetke — Rim, ukinjena sta tudi brzovlaka, ki peljeta ob 9.30 iz Trsta in ob 9.45 iz Vidma. Orient Express za Pariz in Simplon Express bosta odpotovala po 15. uri. Ukinjen je vlak na progi Trst — Ljubljana, ki bi moral odpotovati ob 15.55 in krajevni vlak
Smembra oddaje Tele-S. Marco
Po vsej državi so zrasle kot gobe po dežju skupine, ki se bavijo z oddajanjem zasebnih televizijskih oddaj po kablu. Te pobude je sprožila znana razsodba ustavnega sodišča, ki je razveljavila prepoved
zasebnih televizijskih oddaj, ki jo je pred časom izdal minister za pošte Togni. V večjih mestih so že pripravili oddajnike, pri nas pa smo, kot običajno, še nekoliko v zamudi, a ne preveč.
Pred dnevi je bila prva poskusna oddaja neke deželne družbe, v kratkem pa bo v našem mestu nov, samo tržaški oddajnik, ki si je že nadel tipično tržaško ime: Tele - S. Marco. Za skupino ni velikih finančnih organizacij, pač pa samo nekaj navdušenih, obenem pa strokovno zelo pripravljenih Tržačanov, ki bodo dokončali oddajnik najpozneje do septembra. Vodi jih tehnik Antonio Cisotto, ki je pripravi!
ZA DOMAČINE PODROČJE NI ZAZIDLJIVO!
Na Opčinah novo razlaščanje zemljišč v turistične namene
Združenje jusarskih upravičencev za Opčine ■ Bane je vložilo na tržaško občino pismeno pritožbo proti načrtu
ves tehnični material in baje tudi iznašel napravo, s katero se bodo stroški za prenos elektromagnetskih valov izredno znižali.
V programih skupine Tele - S.
Marco so filmi, dokumentarci, krat-kometražni filmi in poročila — predvsem ali izključno o tržaških vprašanjih. Oddajali bodo tudi tehnični program za radioamaterje in se ne bodo odrekli morebitnim reklamnim ponudbam. Vsekakor, zatrjujejo Antonio Cisotto in njegovi sodelavci, gre za povsem neodvisno skupino, ki je ne bo nihče finansiral in torej niti nadzoroval in usmerjal, kar bi
moralo biti jamstvo za objektiv- . -j—. .... —w	—.
nost poročil in usmeritve oddaj. I zgraditev večjega števila poslopij do
Tehnični urad tržaške občine je pripravil zazidalni načrt za zemljišča, ki zajemajo površino od 137.000 kv. m v turistične namena na naslednjih področjih: Obelisk, borovci — kamping. bivše nemško vojaško pokopališče iz minule druge svetovne vojne, bivše avstrijsko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne v Dolu do avtoceste, križišče — semafor.
Načrt predvideva najprej pripravo zemljišča v zazidalne namene za turistične potrebe na Opčinah, to je priprava cest, kanalizacije in odvoda odplake v zbiralnike. Po mnenju strokovnjaka bi ta dela po današnjih cenah stala približno 300 — 400 milijonov lir. Načrt predvideva tudi
niiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii mili im m iiiiikiiiiiiiiii milil n n n iiiiihiiiiiii m m im,ni,!,,,,„||lllll|||l|l|ll|ll	iihiiii, ,„11,1,mm mm,,,mn,,,,,,,1,1,1^,mmmim
IZJAVA ODBORA ZA OBRAMBO MIUSKEGA GOSPODARSTVA
Poglobitev dna Mlljskega zaliva resna nevarnost za celotno področje
Zahteva po takojšnji prekinitvi del - Danes javiia zasedanje o krizi v ladjedelnici «Alto Adriatico»
Enotni odbor za obrambo miljske- i naše kraje steklo vsako leto nad
ga gospodarstva, v katerem so predstavniki KD, KPI, PSI, PRI, PSDI, PLI, sindikalne organizacije, ACLI, združenja trgovcev in obrtnikov, tovarniških svetov ladjedelnice «Alto Adriatico» in čistilnice «Aquila», štirje predsedniki rajonskih svetov ter predstavnik avtonomne letoviščarske ustanove, je na svoji zadnji seji razpravljal pod predsedstvom župana Milla o dovoljenju, ki ga je izdala avtonomna ustanova za tržaško pristanišče za poglobitev morskega dna v Miljskem zalivu do 18 metrov globine. Na tak način bodo lahko priplule v zaliv ladje do 250 tisoč ton, seveda tankerske ladje polne nafte.
Vse to, ugotavlja odbor za obrambo miljskega gospodarstva, postavlja v nevarnost celotni hidrogeo-loški obstoj zaliva in celo Milj in Trsta, zlasti če pomislimo, da nameravajo narediti nove terminale za tankerske ladje, tako da bo skozi
iiiimiiiiiiiiiiiiimiimimimiuiiiniiiiiiiiiiiiimiiitntiiiiiimiiiiitimiiiiimiiiiiiimiimimmmuiinmmmi
REAKCIJE OB PREDLOGU OBČINSKEGA ODBORA
Mladi socialisti in sindikati ostro obsojajo povišek tarif
Povišek tarif vode, elektrike, plina in avtobusov bo terjal od vsake družine od 15 do 20 tisoč lir mesečno
Mladinsko socialistično gibanje je sinoči izdalo tiskovno sporočilo, v katerem ostro obsoja povišek tarif Acegatovih uslug in v prvi vrsti tarif prevoznih sredstev od 50 na 100 lir. Sklep občinskega odbora kritizirajo zaradi trenutka, ko so ga sprejeli: v vsej državi in v parlamentu se namreč vodi razprava o finančnih poviških, in ker se občina ni predhodno sporazumela s sindikalnimi organizacijami, da bi izdelali celoten načrt za reformo javnih prevozov.
Mladi socialisti nadalje ugotavljajo, da tak povišek prizadene predvsem delavce, študente in upokojence, tiste torej, ki so jih že hudo prizadeli drugi poviški cen. še zlasti pa je povišek nesprejemljiv, kolikor bodo morali delavski sloji plačati zaradi nesposobnosti prevoznega podjetja in zaradi kapitalističnega razvoja mesta, v katerem se ne zavira zasebni promet, ki tako škoduje skupnosti, tudi z gospodarskega vidika. Treba bi bilo nasprotno poiskati take rešitve, ki bi povečale vlogo javnih prevozov — povišek tarife pa pelje prav v nasprotno smer.
Izredno ostro so reagirale na povišanje cen tudi sindikalne organizacije. Sinoči je od 19. ure do 20.30 stavkalo vse osebje prevozne stroke. Stavke se je udeležila velika večina uslužbencev. Več desetin Acegatovih avtobusov je zasedlo Borzni trg, da 11 na tak način uslužbenci dokazali občinskim upravnikom kakšno je mnenje delavcev podjetja ter drugih delavcev, ki so ob uri, ko se je sestal občinski svet, stali pred občinsko palačo.
V sindikalnem poročilu so CGIL, CISL in UIL obsodile dejstvo, da se občinski odbor ni predhodno posvetoval z organizacijami delavcev, ko pa povišek prizadene v prvi vrsti delavski sloj, ki se večinoma poslužuje avtobusov. Povišek tarif avtobusov, ter ostali uo-viški uslug Acegata — voda, plin, elektrika — bodo terjali od vsake delavske družine od 15 do 20 tisoč lir več na mesec, temu pa je treba prišteti še ostale poviške vseh življenjskih stroškov.
Zlasti pa je povišek nesprejemljiv, ker mora parlament še odo-
SPD Igo Gruden in ŠD Sokol iskreno čestitata
Majdi Terčon, društveni tajnici. Alenki Legiši, Alenki Frančeškini, Robertu Miliču, Marizi Škrk, Borisu Zidariču, Sonji Milič, Marini Colji, Luciji Petelin, Ivanu Marušiču
za opravljeno maturo.
briti na vsedržavni ravni povišek davčnih dajatev, tržaška občina pa bi se na tak način povzpela na prvo — in malo zavidljivo — mesto med vsemi italijanskimi mesti, ki bodo uvedli poviške tarif svojih uslug.
Zato, zaključujejo sindikalne organizacije, je včerajšnja stavka samo opozorilo občinskim voditeljem na odgovornost, ki bo padla nanje v primeru da bi večina svetovalcev odobrila te predloge.
Danes ob 9. uri se bo sestal na sedežu pri Domju enotni sindikalni svet.
80 milijonov ton nafte. To postavlja v resno nevarnost vse ostale trgovinske in turistične dejavnosti in celo industrijski razvoj našega področja.
Zato je odbor za obrambo miljskega gospodarstva ostro obsodil sklep pristaniška ustanove, zahteval takojšnjo prekinitev del in nujno sklicanje občinskega sveta, obenem pa je pozval prebivalstvo cele pokrajine naj odločno nastopi proti tej hudi nevarnosti.
Danes ob 10. uri bo v sejni dvorani miljske občine javno zasedanje, ki ga je napovedal delavski svet miljske ladjedelnice «Alto Adriatico». Razpravljali bodo o premostitvi krize v tej ladjedelnici. Zasedanja se bo udeležil tudi predsednik vsedržavne finančne ustanove GEPI ter sindikalni zastopniki.
• Tajništvo tehničnega zavoda «Carli» (Ul. Diaz 20) bo sprejemalo do 26. t.m. prijave za večerne tečaje za knjigovodje in izvedence v trgovskem poslovanju za delavce — študente. Tajništvo je odprto vsak dan od 10.30 do 11.30, ob torkih in petkih pa tudi od 19. do 20. ure.
# V Ul. Roncheto 77 se bo drevi ob 20.30 sestala rajonska konzulta za Skedenj in čarbolo, ki bo proučila vprašanje gradenj.
Obvestilo živinorejcem
Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo v Trstu obvešča vse živinorejce, da dne 22. julija letos zapade rok za predložitev prošenj za nagrade ob rojstvu telic, teličkov in brejih junic v smislu deželnega zakona z dne 13. 5. 1974, štev. 18, člen 3.
Prošnje za nagrade za telice rojene med 24. januarjem in 24. majem in za junice, ki so breje vsaj 6 mesecev, je treba predložiti na Pokra-jmskem združenju rejcev v Trstu, škorkljev trg štev. 4, prošnje za teličke rojene v omenjenem razdobju v hlevih prosilcev pa je treba vložiti na Pokrajinskem kmetijskem nad-zomištvu v Trstu, Ul. Ghega štev. 6.
PD «SLAVEC» — RICMANJE
vabi na tradicionalno vaško
SAGRO
SPORED:
SOBOTA, 20 julija
Ob 17. uri otvoritev kioskov. Od 20. ure dalje ples z ansamblom Pomlad.
NEDELJA, 21. julija Ob 17. uri koncert domače godbe na pihala. Od 20. ure dalje ples z ansamblom Pomlad.
PONEDELJEK, 22. julija Ob 17. uri otvoritev kioskov. Od 20. ure dalje ples z ansamblom Pomlad.
8 m višine za približno 1700 - 1800 oseb ali postelj: kar bi spet po mnenju strokovnjaka stalo po današnjih cenah nad 2 milijardi lir.
Zazidalni načrt je bil na ogled interesentom v tehničnem uradu 20 dni. Rok za morebitne pritožbe na načrt je potekel po 20 dneh, to je 14. julija 1974.
Združenje jusarskih upravičencev za Opčine — Bane je dne 12. julija 1974 vložilo na tržaško občino pismeni protest proti načrtu, ki predvideva razlaščanje zemljišč in proti zgraditvi turističnega naselja.
Na dlani je, da bi se prvotno turistično naselje spremenilo v rezi-dencialno, saj turistov ne bo (turistična sezona traja največ 4 mesece). Podjetje bo torej turistično naselje razprodalo za mastne denarje zasebnikom, posebno še, ko bodo z razlastitvijo dobili zemljišča zastonj. Za ta korak se je združenje odločilo po otipljivem primeru nedaleč od Opčin, primera «La Bora» in «Girandole» v Zgoniški občini. Primer je poučen tudi zaradi nesramne dvojne morale. Za domačine so omenjene površine nezazidalne in spadajo v zeleno področje, za velekapital pa ni omejitev in se v zelenem pasu raz-laščajo zemljišča v zazidalne namene.
A. V.
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Obveščamo učiteljstvo, da je šolsko skrbništvo objavilo lestvico za poverjena in nadomestna službena mesta na šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1974-75. Lestvico si je mogoče ogledati od 17. do 18. ure na tajništvu sindikata danes
Prav tako obveščamo profesorje, da so bile objavljene lestvice za poverjena mesta za srednje šole s slovenskim učnim jezikom in da si lestvico lahko ogledajo na zavodu «France Prešeren». Še posebej obveščamo profesorje in učitelje, ki se nameravajo upokojiti predčasno po zakonu z dne 24. maja 1970, štev. 336, da morajo vložiti prošnjo nepreklicno do 8. avgusta 1974.
Po členu 17 zakona z dne 30. julija 1973, štev. 477, bodo šolska skrbništva imenovala za stalne od 1. oktobra habilitirane profesorje, ne da bi le-ti vložili kakršno koli
posebno vlogo; vsekakor bodo teh imenovani prišlo po izvršenih premestitvah profesorjev in imenovanju zmagovalcev na natečajih.
• O osnovnih zdravstvenih strukturah bo drevi ob 19.30 razpravljala na sedežu v Ul. Colautti 6 rajonska konzulta za Sv. Vid — Staro mesto.
Gledališča
TRŽAŠKA OBČINA
OBVESTILO
Zakon z štev. 167
dne 18. aprila 1962,
iiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiii
RAZSODBA PRET0RJA DR. L0SAPIA
Zaradi onesnaženja 500.000 lir globe upravniku tovarne
Tovarna «Duke • Grandi marche» je onesnažila potok, ki teče skozi industrijsko cono
Tržaški pretor dr. Losapio je včeraj dopoldne obsodil Francesca Prio-glia, upravnika tovarne «Duke . Grandi marche», na nad pol milijona lir globe zaradi onesnaženja potoka, ki teče mimo tovarne.
Sodni postopek je sprožil decembra 1971 občinski zdravstveni funkcionar dr. Fabiani, ki je obvestil sodne oblasti, da so njegovi uslužbenci odkrili v plovnem kanalu v industrijski coni velik odstotek organskega onesnaženja, ki po vsej verjetnosii izvira iz potoka, ki priteče skozi industrijsko cono in v katerega se iztekajo vse
■iiiiiiiniiitiiiiiiuiiiii 1111111111111111111111111111111111111111111111 limili n iiiiiiiiiiiiii, umii im |||||l|||||||||||||||||||„1,||l|l|„l,,„|||||,||,nun,n,,,|,||||||||,|ll|||,|,||||,,m,,
KLJUB OPEVANI ZAŠČITI KRAŠKEGA OKOUA
Z buldožerjem razrili kal v Trebčah
greznice in odplake tega področja. Da je onesnaženje industrijskega izvora, je dokazovala rdeča barva vode in plast pene.
Takoj so uvedli preiskavo, ki je prišla do zaključka, da tovarna «Duke . Grandi marche» proti vsem predpisom odmetuje v vodo fosfate, kose mesa, razne kemikalije in druge snovi. Na podlagi teh ugotovitev so upravnika obtožili onesnaženja mor. skih voda, onesnaženja sladkih voda. ter odmetavanja ostankov proizvodnje v vodo brez dovoljenja. Za vse te prekrške je tožilec odv. Ghezzi predlagal obsodbo na 600 tisoč lir glo be in 200 tisoč lir denarne kazni. Branilec odv. Cavalieri, je predlagal popolno oprostitev, pretor pa je obtoženca obsodil na 450 tisoč lir globe in 100 tisoč lir kazni.
Načrt za cone namenjene za gradnjo cenenih in ljudskih stanovanj. Integrativna varianta sprejeta s sklepi sveta štev. 600, 601, 602 z dne 16. julija 1974 v zvezi s conami «Don Bosco», «Opicina» in «Poggi S. Anna».
Na glavnem tajništvu občine je načrt na ogled zainteresiranim
ŽUPAN
v smislu in s posledicami, o katerih govori 6. člen zakona z dne 18. aprila 1962 štev. 167, ki vnaša določila za olajšanje nakupa gradbenih področij za ceneno in ljudsko gradbeništvo, spremenjenim z zakonom z dne 22.10.1971 štev. 865 in z zakonskim dekretom z dne 2.5.1974 štev. 115,
naznanja
1.	da od dne 19. julija 1974 do dne 29. julija 1974 bodo navedeni načrti na glavnem tajništvu (občinska oglasna deska — vhod iz Ul. Malcanton) ;
2.	da v omenjenem obdobju si jih lahko kdorkoli ogleda od 7. ure do 19. ure ob delavnikih in od 7. ure do 13. ure ob praznikih;
3.	da zainteresirani lahko vložijo pismeno na odgovarjajočem kolko-vanem papirju prizive v roku dvajsetih dni od objave tega obvestila v Uradnem listu tržaške pokrajine (to je do 8. avgusta 1974 vključno).
Trst, 17. julija 1974
Glavni tajnik	Župan
(Vucusa)	(Spaccini)
ROSSETTI
Jutri ob 21. uri četrta ponovitev operete «Pri belem konjičku». V pripravi je naslednja opereta festivala «Izgubljena ženska». Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so na razpolago vstopnice za ponovitev operete «Pri belem konjičku» in za premier« in ponovitev operete «Izgubljena ženska».
Prireditve
Grad sv. Justa: Baletni ansambel in Filharmonija «Velikega gledališča» iz Varšave: danes, 19. t.m. ob 21.15 «Coppelija» Debelisa. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni Pasaže Protti (tel. 36-372).
V besedah tržaških občinskih u-praviteljev je veliko lepih obljub o zavarovanju in ovrednotenju narav nih značilnosti po kraških vaseh ter o zaščiti vaških interesov, v dejanjih pa uničevanje teh značilne sti ter brezbrižnost do upravičeni)! zahtev domačinov. O tem zgovorno priča zadnji dogodek v Trebčah, kjer je družba SNAM s privoljenjem občine opustošila najlepši va ški kal na jusarskem zemljišču.
Družba SNAM je v bližini kala pred leti speljala plinovod, ki teče ravno pod žicami električne napeljave visoke napetosti. To povzroča akumulacijo galvanske elektrike, ki razjeda plinovodne cevi. Zaradi tega je družba speljala v bližnji kal posebne cevi, po katerih naj bi se nabrana električna energija porazgubila v zemljo, ter kal pokvarila. Domačini so nad tem početjem o-gorčeni ter so v ta namen tudi pro-
testirali. Podjetje, ki opravlja na kalu dela, se je sicer obvezalo, da bo skušalo razrito dno posušenega kala čim bolj izravnati in zamašiti, ostaja pa dejstvo, da je občina, ki je stalno trdila, da je treba kraške kale zaščititi, privolila v takšno početje na jusarskem zemljišču, ne da bi za to vprašala za mnenje trebenske posestnike.
Podrobneje bomo o tem pisali v prihodnjih dneh.
Smrtne posledice padca v stanovanju
Včeraj ob 11. uri je umrla na or topedskem oddelku 77-letna upokojenka Bianca Bianchi vd, Kodic iz Ul. Bellosguardo 13, katero so zaradi zloma kolčnega sklepa leve noge sprejeli 9. t.m. s prognozo o-krevanja v 90 dneh v bolnišnico. Ob sprejemu v bolnišnico je priletna upokojenka izjavila, da je nerodno padla v svojem stanovanju.
Kontejner na tovornjak: šofer v smrtni nevarnosti
Med delom v novem pristanišču se je včeraj popoldne pripetila izredno huda in neobičajna nesreča. Z žerjavom so prenašali velik pločevinast zaboj - kontejner. V višini hangarja štev. 74, na koncu sedmega pomola, se je iz neznanih vzro kov pretrgala jeklena žica in zaboj je padel ravno na tovornjak, ki je bil parkiran ob hangarju. Težak zaboj je predrl in zmečkal streho kabine, kjer je bil tedaj 33-letni šofer Bruno Walser iz Hsburga v Avstriji. Nesrečnega šoferja so izvlekli iz razbitin in skrotovičenih pločevin, ga naložili na rešilni avto pristaniške ustanove in naglo odpeljali v bolnišnico. Tu so mu ugotovili hude lobanjske poškodbe, zlom ramen in reber, zaradi česar so ga sprejeli v oddelku za oživljanje. Po mnenju zdravnikov je malo možnosti, da bi avstrijski šofer preživel hudim poškodbam.
Mali oglasi
ZASEBNIK kupuje starinske slonokoščene, srebrne, porcelanske predmete, kozarce, lesene kipce. Pia ča dobro. Telefonirati Trst 767-134; po možnosti, govoriti v italijanščini.
Šolske vesti
Vpisovanje na drž. učiteljišča «A. M. Slomšek» v Trstu se zaključi 24 julija,, in sicer za dijake, ki se prvič vpišejo na zavod, in za dijake, ki so izdelali v poletnem roku. Dne 20. septembra pa se zaključi vpis dijakov s popravnimi izpiti.
Navodila za vpisovanje so na šolski oglasni deski, kjer je tudi razpored za izpite v jesenskem roku.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «Žiga Zois» — Trst, Vr. delska c. 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1974-75 do vključno 25. julija t.l.
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom — Trst U lica Matteotti št. 14 (tel. 765-276). spo roča, da se zaključi rok za vpisova nje dne 24. julija 1974.
Ravnateljstvo državnega znanstvene, ga liceja «France Prešeren» v Trstu. UL Guardiella 13/1. sporoča, da dne 24. julija 1974 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo srednje šole s celo. dnevnim poukom «F. Levstik» na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da dne 24. julija 1974 zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 19. julija VINCENC Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.48 — Dolžina dneva 15.14 — Luna vzide ob 5.26 in zatone ob 20.34 Jutri, SOBOTA, 20. julija MARJETA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 26.5 stopinje, najnižja 20.9, ob 19. uri 24.2 stopinje .zračni pritisk 1008,1 rahlo narašča, veter 5 km na uro severozahodni, vlaga 58-odstotna, dežja je padlo 2,8 mm, nebo 5 desetink pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,7 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 18. julija 1974 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrle pa so 4 osebe.
UMRLI SO: 77-letni Mario Baselli, 77-letni Vittorio Pucci, 65-letni Ernesto Cimador, 82-letni Emilio Zamponi.
Miramarski park — Predstave sDi’
či in zvoki»: ob 21.30 «Der Kaiser-traum von Miramare» (v nemščini) in ob 22.45 «Il sogno imperiale ® Miramare» (v italijanščini). Avtobus iz Ulice Beccaria 20.30 in 21.45, iz miramarskega paT; ka ob 22.45 in 24.00 z vmesni«! postajami.
Ariston — I.N.C. 21.30 «Queimada»-
V	glavni vlogi M. Brando. Barv« film.
Nazionale 16.00 «L’isola del tesoro»-
V	glavni vlogi nastopa Orson Wells. Barvni film.
Excelsior 15.30 «Indovina chi viene a cena?» Igrajo Spencer Tracy, Sid* ney Poitier in Katharine Hepburn-Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Butch Cassidy». ' glavnih vlogah Paul Newman in Robert Redford. Barvni film.
Fenice 16.00 «Fino aH’ultimo respiro»-Jean Paul Beimondo in J. Seberg-
Eden 16.30 «Le amanti». Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom-
Ritz 16.00 «Dov’è andata a finire la settima compania?» Barvni film za vsakogar.
Aurora 16.30 «I magnifici sette cavalcano ancora». Barvni film za vsakogar.
Canitol 16.30 «L’uomo che uccideva a sangue freddo» Igra Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom-
Cristallo Ciklus znanstvenofantastič"«-ga filma 15.30 «Il cittadino dello spazio». Barvni film.
Impero 16.00 «La caduta degli dei*-Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Secondo rapporto sul comportamento sessuale delle casalinghe». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Black Caesar — Padrino nero». Julius W. Harris. Barvni film. Prepovedano mladi« pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Soffo». Igrajo Renaud Verley, Marina Vlady in Davn A-dams. Barvni film. Prepovedan® mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 17.15 Iz serije grozljivk:	«Quando Maria urlò dalla
tomba». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.30 «L’ultimo dei vichinghi». Igrata Camerom Mitchell in Edmund Purdom. Barvni film.
Astra Zaprto zaradi počitnic do vključno 19. t.m.
Radio Zaprto.
Poletni kino «Ex Soci» 21.00 «Gli ultimi dieci giorni di Hitler». Barvni film.
Volta — Milje Zaprto zaradi počitnic.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti ■ Emili. Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8: Tamaro & Neri, UL Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba I; Grigolon, Alla Minerva. Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209 197): žav Ue (tel. 213-137); Milje (teL 271-124).!
A VMTORIJ PORTOROŽ
POLETJE '74
FOLKLORNI ANSAMBEL « TANEČ» iz Skopja
Portorož, Avditorij, danes ob 21.00
Koper, Titov trg, 21.00
jutri ob
Telefonske režervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev:
Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569
SPDT priredi od 24. do 28. julija planinski izlet z avtomobili na Triglavsko pogorje. Kdor se ga želi udeležiti naj se javi danes, 19. julija, ob 20. uri v Slovenskem klubu. Ul. Geppa 9 (tei. 31-119 ZSŠDI).
PD Tabor Opčine priredi v nedeljo, 23. t.m., izlet v Bovec in z žičnico na Kanin. Vpisovanje vsak dan v trgovini pohištva Renar na Opčinah. Izletnike, ki so se že vpisali, naprošamo, c’a poravnajo vpisnino. Odhod izpred Prosvetnega doma na Opčinah točno ob 7. uri.
SPDT priredi 4. avgusta avtobusni izlet v Bovec z vzponom na Prestre-Ijenik. Za turiste izlet z žičnico na Kanin. Vpisovanje samo do 25. t.ra. v uradu ZSŠDI, Ul. Geppa 9.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F. FILZI 10 rt, 3B-I01, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	655,—
Funt šterling	1548._
Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
217,30
134,55
252,—
35,32
42.—
42.—
MENJALNICA
vseh tujih valut

ORISKI DNEVNIK
19. julija 1974
PODČRTANA OBVEZA STRANK USTAVNEGA LOKA
Slovenska skupnost pozitivno ocenjuje konferenco o manjšinah
Važnost skupnega pisma slovenskih udeležencev konference
. Slovenske skupnosti je na julija t.l. obravnavaj potek ednarodne konference o manjši-nah, kj je bila od 10. do 14. julija frstV' •C’vet je 7- zadovoljstvom goto vil, da so se njegovi člani ter mnogi somišljeniki in člani Sloven e skupnosti aktivno udeleževali
wnferenee phpravjij jzčrpna po.
rocila m pričevanja in tako odiano pripomogli k uspehu konferen-e same. Svet je obenem ugotovil, r3 so vsi slovenski udeleženci na °. erenci. ne glede na politično Pripadnost, dokazali zrelost naše s ovenske narodne skupnosti in po ®voiih močeh kar najbolje obvestili astopnike drugih evropskih manj-'n ter politične zastopnike raznih urzav o upravičenih zahtevah Slo-krajj6^ V deže*‘ Furlaniji-Julijski
Svet Slovenske skupnosti je odo-nI doprinos svojih političnih in strokovnih zastopnikov Štoke. Sfi-S°ja in Lokarja v pripravljalnem odboru mednarodne konference o manjšinah, ki so skupno z ostalimi slovenskimi člani dali svoj doprinos pripravi konference, ki jo je trža-letj *30*craj'na sklicala pred tremi
.Svet Slovenske skupnosti je podčrtal politični pomen izjave strank orzavnega ustavnega loka ter Slovanske skupnosti, ki so se v skup-m izjavi zavzele za globalno zaščito slovenske narodne skupnosti v Ita-Uji. Stranke državnega ustavnega loka, podčrtuje Svet Slovenske skupnosti, morajo upoštevati zahteve krajevnih strank v tržaški pokra-Uni in čimprej dokončno rešiti vsa odprta vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Svet Slovenske skupnosti je tudi Podčrtal pomen skupnega pisma, ki so ga slovenski udeleženci na Mednarodni konferenci ob zaključku zasedanja poslali predsedniku pripravljalnega odbora in tržaške pokrajine dr. Zanettiju s prošnjo za Posredovanje na pristojnih mestih.
. Svet Slovenske skupnosti je na kraju izrekel svojo zahvalo vsem svo-j‘m članom, ki so aktivno sodelo-yali na mednarodni konferenci in 'zrekel upanje, da bo mednarodna konferenca dovedla do intemaciona-uzacije splošnega narodnostnega Problema, predvsem zatiranih narodnostnih manjšin, in do rešitve Vseh vprašanj, ik jih danes terjajo razne evropske manjšine, med niimi slovenska narodna skupnost v Italiji.
Slovenska skupnost posebej upa, da bo želja, ki je bila izrečena s strani raznih zastopnikov, naj l'odo manjšine res subjekt v odnosu z večino, pripomogla k še večji narodni in politični osveščenosti Vseh Slovencev v deželi Furlaniji-Juiijski krajini.
Slovenska skupnost zahteva, da se izsledki manjšinske konference čim-Prej uresničijo v korist tu živečih narodov.
za 23,5 odstotka in je tako dosegel 190.680 ton blaga. Prav tako se je povečal trgovski promet v celotni prvi polovici 1974 za 207.937 ton (za 20,1 odstotka). Trgovina kosovnih pošiljk se je v odnosu do prvega semestra 1973 povečala za 78.922 ton. Za 59.331 ton se je povečal promet južnega sadja, za 44 tisoč 274 ton promet lesa, za 24 tisoč 937 ton pa promet rude. Tudi promet s kontejnerji se je povečal: dosegel je številko 13.507. V odnosu do prvega semestra '73 se je povečal za 3 odstotke.
Delovanje deželnih organov
Podkomisija pete stalne deželne komisije je pod predsedstvom svetovalca Rigutta začela razpravo o večinskem zakonskem predlogu o stanovanjskih gradnjah, kateremu je priložen podoben predlog komunistične skupine. V drugi podkomisiji iste stalne deželne komisije pa so pod predsedstvom svetovalca Specogne začeli razpravo o drugem deželnem zakonu za prevozništvo v Furlaniji - Julijski krajini, četrta stalna komisija se je sestala pod predsedstvom svetovalca Volpeja in
je odobrila zakonska predloga za finansiranje ustanov za industrijski razvoj v deželi in za finansiranje industrijskih obratov.
O slednjih dveh zakonskih predlogih bo sklepal deželni svet, ki se bo sestal v ponedeljek, ko bo razpravljal tudi o vrsti vprašanj svetovalcev odboru. Deželni svet bo verjetno zasedal vsak dan do konca tedna, ko bo zaključil prvo obdobje svojega delovanja pred poletnimi počitnicami.
G. Variiii preds-ednik Zbornic arhitek(:iv
Prejšnje dni so se zaključile volitve odbornikov tržaške Zbornice ar. hitektov. Izvoljeni so se sestali in razdelili funkcije: predsednik — arh. dr. Giulio Vanni, blagajničar — arh. dr. Giampaolo Bartoli, tajnik — arh. dr. Riccardo Sisto, odborniki — arh. dr. Giorgio Berni, Ennio Cervi, Giuseppe Giovarruscio in Lucio Saccan.
Odbor je pripravil načrt dela. Predvsem bo stopil v stik s predstavniki oblasti in dal pobude za rešitev perečih tehničnih in urbanističnih problemov s posebnim ozirom na položaj v Trstu.
SKLEPI SESTANKA MED OBČINSKIMI UPRAVITELJI
Jeseni bodo preučili možnost za tesnejše sodelovanje med Gorico in Novo Gorico
Pogovarjali so se ludi o sodelovanju v urbanističnem, kmetijskem, kulturnem in šolskem področju
V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU
Zmanjšanje prometa zaradi manjših naftnih pošiljk
Letošnjega junija je pomorski pro-Riet v tržaškem pristanišču dosegel 2.526.004 tone blaga, vendar pa je to za 17,1 odstotka (519.535 ton) manj kot junija 1973. Vzrok za tak padec prometa lahko iščemo v zmanjšanju prometa surovega petroleja naftovod.
V prvi polovici letošnjega leta je Pomorski promet dosegel 16.363.404 tone blaga, ki pa je bil vendarle za 14,7 odstotka manjši kot istega obdobja v letu 1973.
Trgovski promet v prostih prista-niščnih conah se je junija povečal
llilliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiililiiiMiliiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiMniriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
PREUČIL! SO 23 PRIZIVOV IN 10 PROŠENJ
Nekatere zanimive razprave deželnega upravnega sodišča
Obravnavali so tudi pravno-upravne posledice znanega usada v Brandežiji
Upravno sodišče se je sestalo 4., 5., 11. in 12. julija in je preučilo 23 prizivov ter 10 prošenj ,da se u-kine učinek ukrepa, ki so jih sprejeli deželni odbor, pokrajinski odbor za lov v Pordenonu, tržaška občina in pokrajinski zdravnik iz Pordenona. Med najpomembnejšimi je priziv, ki so jih vložila špedi-terska podjetja Parisi, Pacorini, SAIMA in Gondrand proti tržaški občini z zahtevo ukinitve tarif tržaškega pristanišča. Kolegij je sklenil, da razpravo prekine, dokler ne bo državni svet sklepal o podobni pritožbi, ki so jo vložile iste špedi-cijske družbe.
Tudi o pritožbi 27 delavcev .SELAD proti vladnemu komisarju bodo razpravljali najbrž šele novembra. Delavci zahtevajo ali odpravnino ali pa, da jih vladni komisariat, ponovno zaposli. Razpravo so prekinili, da omogočijo komisariatu, da z delavci poravna spor brez upravnega postopka.
Precejšnje zanimanje je vzbudila razprava, kateri je prisostvovalo precej občinstva, ki jo je sprožilo podjetje inž. Cumina, proti tržaški občini in zahtevalo, da se razveljavi pet odlokov župana, da podjetje naredi obsežna dela za ureditev zemljišča, kjer je prišlo do usada in do izselitve stanovalcev na področju Brandežije. Gre za odraz upravno-pravnih posledic znanega usada, o katerem je bilo že mnogo pisanega. Upravno sodišče je izdalo odredbo, da mora župan v kratkem času predložiti razne dokumente in tehnična poročila, ki so potrebna za dokončno razsodbo.
12. julija so izrekli 5 razsodb. Med drugim so razveljavili dva ukrepa župana iz občine Sesto a! Regena, da se zapre zasebna ambulanta in da se uvedejo disciplinske sankcije. Pritožbo je vložil krajevni zdravnik dr. Antonio D'Onofrio.
Generalni tajnik deželnega uprav-
JV.l SEJI V DVORANI VIDEMSKE POKRAJINE
Cocianni je seznanil župane s stanjem vojaških služnosti
Dežela je pripravila načrt, po katerem naj bi osvobodili vojaških služnosti 2.000 hektarjev zemljišča
Deželni odbornik Cocianni, ki je pooblaščen za vprašanja, ki zadevajo vojaške služnosti, je v sejni dvorani videmske pokrajine predsedoval sestanku županov tistih občin videmske pokrajine, ki so podvržene vojaškim služnostim. Na sestanku so razpravljali o potrebi preureditve vojaške služnosti zaradi enakomernega gospodarskega razvoja prebivalstva, ki je sedaj podvrženo tem težkim ukrepom.
Sestanka se je udeležil tudi predsednik videmske pokrajine Turello, ki je v pozoravnem nagovoru poudaril, da je vprašanje vojaških služnosti ze o pereče. Turello je naglasil, du v večin- primerov vojaške služnosti še zaostrujejo zelo slabo gospodarsko stanje prebivalstva oziroma mu preprečujejo, da doseže cilje socialnega napredka, ki si jih je zastavilo.
Odbornik Cocianni je pojasnil, da je podvrženo vojaškim služnostim kar 112 občin videmske pokrajine, od teh 77 na osnovi zakona štev. 1.849 iz leta 1932. ki predvideva celo omejitve lastnine. 55 občin leži na vojaško zelo pomembnih področjih, predvsem ob meji, 26 občin pa je podvrženih letalskih vojaškim služnostim. Odbornik Cocianni je nato poudaril, da je treba dolžnosti za obrambo države v
enaki meri razdeliti med vse državljane ne pa le na nekatere skupnosti, pa še te z ukrepi, o katerih skladnosti z ustavo bi lahko dvomili.
Cocianni je nato govoril o raziskavi ki jo je začela deželna uprava v sodelovanju s prizadetimi občinami, s katero želi preveriti zakonitost nekaterih omejitvenih ukrepov. Raziskava je pokazala, da v večini primerov vojaške oblasti niso spoštovale obstoječih zakonskih določil. Zato je deželna uprava sporazumno z vsemi štirimi pokrajinskimi upravami pripravila obširen načrt, ki predvideva uk nitev vojaških služnosti na 2.000 hektarjev velikem področju. Sedaj je treba doseči od ministrstva, da pospeši birokratski postopek za odobritev odlokov.
Ob koncu sestanka so prisotni župani sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo pravno reformo vojaških služnosti in izplačilo odškodnin, do katerih imajo občine pravico. Obenem župani zahtevajo tudi čimprejšnjo o-dobritev liberalizacije, za katero je pripravila osnutek deželna uprava.
nega sodišča dr. Gualtiero Viozzi je poleg tega sporočil, da je novo deželno sodišče, ki se je umestilo januarja, dosedaj izreklo 43 razsodb na skupno 50 vlog, ki jih je rešilo. V nekaterih primerih velja ena razsodba za več vlog, nekatere vloge pa so razveljavili. Poleg tega so izdali 63 dekretov, od katerih 46 na osnovi prošenj, da se ukine u-činek upravnega organa, 15 ki zahteva nove dokumente in 2, s katerimi so postopek začasno ustavili. V kratkem bodo izdali in objavili še 8 razsodb. Vseh dekretov in postopkov je sedaj 120. Dekrete izda predsednik na predlog generalnega tajnika.
Po poletnih počitnicah bo kolegij 12. septembra nadaljeval z delom in s sestanki z odvetniki, tajništvo pa bo odprto neprekinjeno. Oktobra se bo sodišče štirikrat sestalo in bo razpravljalo o številnih prizivih, med katerimi je nekaj takih, ki so bili še v rokah državnega sveta. Med naizanimivejšimi so pritožbe proti občini, ki se nanašajo na zelene, nezazidljive površine na področju Miramara, Grljana, Križa, Sv. Marije Magdalene spodnje in zgornje.
Na Lovcu festival komunistične mladine
Danes se bo ob 18. uri začel v Ferdinandeu (Lovec —- zadnja postaja avtobusa št. 11) festival komunistične mladine. Istega dne bodo ob 21.30 predvajali film o berlinskem festivalu. Jutri bo dan mednarodne solidarnosti z narodi pod fašističnim terorjem. Ob 20. uri bo shod, na katerem bosta govorila tovariša iz Grčije in Čila, ob 21. uri bo nastop skupine «Canzoniere Trie-stino». eno uro kasneje pa bodo predvajali film o Čilu. V nedeljo se bo festival začel že ob 10. uri. Ob 21. uri bo govoril član vsedržavnega vodstva FGCI Ugo Poli, ob 22. uri pa bo nastopil Lucio Dalla. Vsak večer bo ples, na razpolago pa bo tudi jedača in pijača.
V Nabrežini praznik komunističnega tiska
Jutri in v nedeljo bo na odbojkarskem igrišču v Nabrežini ob 50. obletnici Unità praznik komunističnega tiska. Sobotni program praznika, ki ga organizira sekcija KPI nabre-žinske občine, bo obsegal odbojkarski turnir (ob 17. uri), nastop pevskega zbora «Rdeča zvezda» iz Sa-leža in ples. V nedeljo se bo praznik nadaljeval ob 10. uri. Ob 18. uri bo koncert nabrežinske godbe, ob 19. uri bodo nastopili «Fantje izpod Grmade» in «Canzoniere Triestino». ob 20. uri bo pod predsedstvom tajnika sekcije prof. Giannija De-pangherja shod. na katerem bosta govorila sen. Sema in poslanec škerk. Sledil bo ples ob zvokih orkestra «Igo Radovič». Na istem prostoru bodo razstave o Unità, Delu, o krvavem pokolu v Brescii in o gradbeni špekulaciji v občini. Na razpolago bo jedača in pijača.
Sodelovanje na gospodarskem področju med Gorico in Novo Gorico bodo skušali okrepiti, na nekaterih področjih oa bodo skušali postaviti čisto nove temelje. O tem vprašanju je bilo govora na sestanku zastopnikov občin Gorica in Nova Gorica v sredo zjutraj v Solkanu. Sestanka so se udeležili, kot smo že poročali, tudi zastopniki gospodarskih organizacij obeh mest. Jugoslovani so prikazali ne-le bogato trgovsko menjavo med obema področjema, marveč tudi vrsto zanimivih in koristnih skupnih pobud na področju industrijskega sodelovanja Poleg tovame Meblo Italiana, ki deluje v Gorici z mešanim jugoslovansko-italijanskim kapitalom in ki se lepo razvija, so v zadnjem času u-resničili na novogoriškem področju nekatere zmrm've "VMjde v Volčji gi so ustanovili tovarno keramičnih ploščic v sodelovanju med domačim podjetjem in podjetjem iz notranjosti Italije. Podobno pobudo so uresničili v M:'rnu, kjer je Meblo v sodelovanju z italijanskim partneriem ustanovila tovarno vzmetnih žimnic. Takih pobud imajo še nekaj, vendarle ni z italijanske strani prisotno goriško gospodarstvo. Vsi poskusi so doslej spodleteli. Goriški zastopniki na tem sestanku so ostali presenečeni nad razgledanostjo in širokim pojmovanjem novogoriških podjetnikov in so tudi z žalostjo ugotovili, da je Gorica na tem področju odsotna. Ker je možnosti na tem področju še precej, bodo gospodarske organizacije jeseni priredile skupni sestanek. na katerem bodo proučili možnosti, ki obstajajo za tako vrsto sodelovanja.
Govora je bilo tudi o možnosti razširitve trgovskih sporazumov krajevne narave. Razširili naj bi področje na obeh straneh meje, kjer naj dobijo prebivalci obmejne prepustnice, prav tako naj bi povečali kontingente, ki so predvideni po videmskem sporazumu. Povečali naj bi tudi kontingente, ki jih predvideva goriško-tržaški trgovski sporazum. Izrečena je bila tudi želja, da bi v okviru teh krajevnih sporazumov dovoljevali za tukajšnje potrebe uvoz mesa iz Jugoslavije. Ta je bil namreč prav isti dan prepovedan s strani Evropske gospodarske skupnosti za dobo treh mesecev.
Upravitelji obeh obmejnih mest so načeli tudi vprašanje sodelovanja pri pripravi urbanističnih načrtov, na kmetijskem področju in v prizadevanju za varstvo okolja. Strokovnjaki Gorice in Nove Gorice
se bodo sestali, da bi dosegli čim večjo usklajevanje pri gradnji obeh mest, to vzdolž celotne obmejne črte. Kmetijski strokovnjaki naj bi našli skupni jezik v raznih akcijah varnostnega značaja, kot je na primer borba proti toči. O tem je bil že govor na sestanku med zastopniki kmetijskih ustanov.
Jugoslovanski občinski funkcionarji so tudi prikazali, kako potekajo dela za ureditev kanalizacije na področju Nove Gorice. V gradnji je kanalizacijska mreža, ki bo zbirala tekoče odpadke mesta Nova Gorica ter krajev Šempeter in Vrtojba; ti se bodo iztekali v Vipavo, vendarle bo tu delovala čistilna naprava, tako da ne bodo ti odpadki onesnažili voda Vipave. S tem bo tudi odpravljena nevšečnost odtekanja odpadkov v potok Koren, ki teče v prvem delu Gorice na odprtem. Istočasno bodo jugoslovanske oblasti poskrbele tudi za čistilne napre-ve v raznih tovarnah, tako da ne bodo te onesnaževale zraka.
Ob koncu sestanka je bilo tudi govora o sodelovanju na šolskem, športnem in kulturnem področju Ugotovljeno je bilo, da tak.) sodelovanje že obstaja tako na ravni raznih društev, kot šol in raznih
ustanov, naznačena pa je bila potreba, da bi tako sodelovanje še razširili.
Uradnega poročila o sestanku niso izdali. Na goriški občini so povedali, da bodo poročilo najbrž izdali prihodnji teden. Z goriške strani so bili prisotni — imena smo že včeraj objavili — občinski odborniki, ki zastopajo v odboru krščansko demokracijo in socialistično stranko. Socialdemokratov ni bilo na sestanku. Lahko pa povemo za mnenje, ki smo ga slišali včeraj v Gorici. Na take sestanke mednarodnega značaja, kjer se odločajo stvari, ki so važne za razvoj mesta in dežele, naj občinsko vodstvo povabi ne le odbornike, ki predstavljajo večinske stranke, marveč tudi zastopnike o pozicijskih strank, ki so zastopane v občinskem svetu.
Na tržaški univerzi je te dni dr. SANDRA MIKULUS — BAVCON že drugič diplomirala, in sicer iz bioloških ved.
K uspehu ji čestitajo prijateljice in prijatelji.
OB TRIDESETLETNICI ODPORA
Spomin na borce za svobodo iz Kromberka in Lok
V Novi Gorici so izdali lično brošuro z zanimivimi podatki
«Preganjanim in psnižanim tega kraja in okolice, ki so v nacifa-šističnih ječah in taboriščih trpeli in umirali za našo svobodo. Kromberk. 25. 6. 1944 — 25. 6. 1974». S tem posvetilom se začenja lična bro-šurica o zgodovini Kromberka in Lok v narodnoosvobodilnem boju, jo je izdal mestni odbor Zveze borcev NOV v Novi Gorici pred približno mesecem dni. zbral in uredil pa jo je Ciril Zupanc. Tiskali so jo v 500 izvodih. Kogar brošura zanima si jo lahko nabavi pri Zvezi borcev v Novi Gorici.
Na štiridesetih straneh brošure je obdelana kratka zgodovina Kromberka (po starem so domačini temu kraju pravili Stran) in Lok, dveh krajev, ki sta bila od leta 1927 do razmejitve z upravnega vidika v go riški občini. Veliko ljudi iz Kromberka živi danes na tej strani meje. To ni nikaka posebnost, saj je bilo razumljivo, da so se okoličani na seljevali v mestu, da so le bili bliže delovnemu mestu.
Podrobno je obdelano predvojno protifašistično delovanje, še bolj pa delovanje v času NOB, ko je bila v odporniškem gibanju udeležena vsa vas. V Lokah, v Bonetovi hiši, so aprila 1942 osnovali pokrajinski ko mite KPS za Slovensko Primorje, prav tako v Lokah je bila 14. feb ruarja 1943 prva pokrajinska konfe renca Osvobodilne fronte za Primorsko.
iiiiiiiiiiiiiiiiiii im milili milili mn iiiiiiii im mm 111111111111 im iiiiiii milil imi unii inni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiMiii mini 1111111111111111111 im iiiiiiiiiimiiiuiiiiii inni
DOmČINI SE IA TO PR 12A DE V A JO ŽE DOLGO ČASA
Za nemoten turistični razvoj Gradeža bi bila potrebna širša cestna povezava
Poleti se od Palmanove mimo Cer vignano do Gradeža počasi premikajo avtomobilske kolone
V poletnem času, ko se po cestah odvija velik promet, ko je poleg običajnih avtomobilov in tovornjakov na cestah veliko avtomobilov domačih in tujih turistov, lahko opazimo, kako je državna cesta od Palmanove do Cervignana in dalje proti Belvederu in Gradežu preozka in ne odgovarja več prometnim potrebam. Te ugotovitve so sicer stare že več let. Gradež, ki je izrazito poletno turistično središče, zaradi tega tudi precej trpi.
Osamljenost Gradeža je še bolj opazna, odkar so zgradili lepo in široko povezovalno cesto od avtoceste pri Latisani do Lignana. Pri-
iiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiMHiiiiiiiimiiiiiinMiHiiiiiinimiiHiiiiiMifimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiimiiiiiiiiii
VELIKO SEJ PRED POČITNICAMI
DREVI V OBČINSKEM SVETU RAZPRAVA 0 PROSTI CONI
Kakšna bo usoda zakona o prosti coni?
• Rajonska konzulta za Rojan. Greto in Barkovlje se bo sestala drevi ob 19.30 v Ul. S. Ermacora 3. Razpravljali bodo o osnovnih zdravstvo nih strukturah
OBVESTILO
Športno društvo «Polet» priredi v nedeljo, 21. t.m. svoj tradicionalni piknik na Erzelju. Vljudno vabljeni vsi člani Poleta in prijatelji openske mladine sploh.
Jutri popoldne pa vabimo Opence na prostovoljno delo pri izgradnji balinarskega igrišča v Konkonclski ulici št. 1. Dohro(l-;le moške in j ženske delovne roke.
Drevi ob 18.30 se bo sestal ob činski svet v Gorici. Skoro gotovo je, da bodo pričeli diskusijo o osnutku zakona o prosti coni, ki ga je pripravila trgovinska zbornica in ki ga preučujejo na pristojnem mestu v Rimu. Ne vem, če bo prišlo do soglasja o tem osnutku, kajti marsikatera politična skupina je izrazila pomisleke, liberalci pa so celo predložili svoj osnutek. Vsekakor je nujno potrebno, da se zakon izglasuje, kajti od njega sta odvisna obstoj in razvoj goriške industrije. Treba pa bo spremeniti tiste točke, ki so omogočile nekaterim veletrgovcem, da so si v dvajsetih letih nakopičili bogastva.
Na drevišnji seji bodo imeli svetovalci v dnevnem redu vrsto ratifikacij odborovih sklepov. Poleg teh pa so na dnevnem redu še nekateri važni sklepi. Med temi je predlog o novi tarifi za odnašanje smeti. Ta naj bi veljala od 1. januarju 1975. Občina bo tudi izdala publikacije na čast goriškega filozofa Carla Michaelstaedterja. Iz prejšnjih sej imajo na dnevnem redu še točke o predlogu za ustanovitev avtonomne letoviščarske ustanove v Gorici, o sprejetju odstopa občinskega odbornika SDŽ dr. Damjana Paulina, o imenovanju njegovega namestnika in o proračunu za občinsko lekarniško podjetje.
Danes stavka železničarjev
železničarji bodo danes v vsej državi stavkali od 11. do 15. ure. Stavka bo zajela vse železničarje, tako na vlakih kot na kolodvorih in pisarnah. Tudi pri nas ne bo vlakov v tem času. Vlaki, ki bodo ob 11. uri dopoldne na poti, se bodo ustavili na večjih postajah. Sindikati železničarjev so v zvezi s tem dali podrobna navodila. Promet po želez niči se bo nato normalno odvijal šele popoldne.
Občinski svet v Doberdobu
odškodnina za potovanja občinskim uslužbencem; sporazum ANCI — sindikati o pravicah občinskih uslužbencev; imenovanje članov občinske komisije; deželni zakon štev 19/65 o podporah za obvezno šolo; prošnja za prispevek za šolsko leto 1974-75; posojilo za izenačenje bilance v letu 1973; ugovor sklepu notranjega ministrstva. ki je skrčil posojilo na 12 milijonov lir; odobritev pravilnika združenja za pomoč starejšim; pristop v pokrajinsko združenje za sub-normalne otrolce.
merjava sploh ni mogoča. V Tignano prideš po lepi široki cesti, ki je zgrajena po pravilih avtocestnih priključkov (celotni videz kvari samo ozko grlo tik pred vrati Lignana), v Gradež pa je treba po cestah, ki so bile zgrajene pred vojno in ki so odgovarjale tedanjemu prometu.
Po prizadevanju upraviteljev Gradeža, je dežela vključila širšo cestno povezavo v svoj deželni načrt. A kaj pomagajo načrti, ko denarja ni. Tako morajo avtomobilisti, ko prispejo v Palmanovo po lepi avtocesti, od tod v Gradež po ozki cesti in ob nedeljah se tu promet od vija zelo počasi. Še hujše je na odseku med Oglejem in Gradežem, ko privozi na to cesto tudi reka avtomobilov z Goriškega.
V času denarne stiske ni mogoče govoriti o morebitnih denarnih nakazilih države ali dežele. Za nadaljnji turistični razvoj Gradeža pa je širša cesta tudi potrebna, saj je Gradež dosegljiv le s tako prometno žilo. Vlak je namreč pred tolikimi leti vozil do Belvedera na rob gradeške lagune, sedaj pa je zadnja postaja železnice pred Gradežem le v Cervignanu.
Posl. Loris Fortuna (PSI) predsednik komisije za promet
Videmski poslanec PSI Fortuna je bil v sredo izvoljen za predsednika poslanske komisije za promet in civilno letalstvo, pošte in telekomunikacije ter trgovsko mornarico. Fortuno je v sporazumu z vladnimi strankami predlagalo vodstvo socialistične
stranke. Moral bi biti izvoljen že prejšnji teden, pa so nekateri demo-kristjanski poslanci volili drugega socialističnega poslanca, ki pa ni izvolitve sprejel. Fortuno so očitno hoteli bojkotirati.
Ta komisija zavzema važno mesto, saj bo morala že v prihodnjih dneh načeti vprašanje televizije in pošte, o katerih je v zadnjem času pri nas toliko govora. Fortunovo imenovane v pi edsedništvo te komisije pa zanima izrecno tudi Gorico, saj imamo že dolgo časa odprto vprašanje usposobitve železnice Gorica — Nova Gorica za vsestranski tovorni promet. Kci je v isti komisiji za tajnika poslanec Marocco (KD) iz Gradeža. ima torej Gorica v njej dva prijatelja. Upajmo, da bo odslej na tem področju bolje.
Svoje zadovoljstvo ob tem imenovanju je izrazilo tudi tajništvo mestne sekcije PSI v Gorici.
Komunistični občinski svetovalci Pa-iza. Marega, Sabbadini in Marassi so poslali predsedniku pokrajine dr. Cbientaroliju interpelacijo, v kateri hočejo vedeli za delovanje konzmi ja za programacijo C.1PES v zadnjih petih letih in kakšne namene ima odbor s tem konzorcijem za programacijo v ccm trenutku, ko se obravnavajo vprašanja ustanovil 'e novi«, konzorcijev, gorske skupnosti in po-donno
V Ronkah so se sestali člani protifašističnega odbora in razpravljali o delovnem programu za proslavo 30-letnice zmage nad fašizmom. V Ronkah bo ob tej prinki proslava 30-let-mce ustanovitve brigade «Fonta. ot». To spada v sklop skupnih proslav.
miiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinininiiiiiiiiiiiniiiniiiiniiiuiiiiniiiiiiiiininniiiiiiiniiinniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
Odhod naših otrok v Gorje in v Savudrijo
V osvobodilni fronti je bila organizirana vsa vas. V njej so bili kmetje in delavci, trgovci in intelektualci. S partizani je bil tudi do mači priljubljeni župnik Vinko Po dopivec, ki ni nikdar, niti v naj hujših časih, zatajil svojega ljud stva. Kromberžani pa so drago plačali svojo zvestobo narodu in volji do osvoboditve. V partizanih je padlo 28 Kromberžanov in 14 prebivalcev Lok. Drugih dvajset ljudi se ni vrnilo iz nacističnih taborišč. V italijanskih ječah je bilo 43 domačinov, v nemške zapore in taborišča pa so po 8. septembru 1943 spravili kar 95 ljudi. To je bilo zelo veliko za dve vasici, ki nista skupno šteli niti ti-soč Hudi.
Prav je. da se izdajajo take knjige, ki spominjajo današnjo mladino na junaštva naših ljudi pred tridesetimi leti, tisti, ki so ta leta sami preživeli, pa se bodo spominjali takratnih težkih časov.
Pogovori med KD in SDZ
Med zastopniki Krščanske demokracije in Slovenske demokratske zveze so bili v prejnšjih dneh, po odstopu odbornika dr. Paulina, politični razgovori. Demokristjani skušajo prepričati svoje partnerje, da bi SDZ u-maknila svoj odstop in še vnaprej sodelovala v levosredinski koaliciji. Do spora je prišlo zaradi sklepa občinskega sveta o gradnji avtoporta pri Štandrežu Ni še znan rezultat teh pogovorov, vemo pa, da so nekateri demokristjani prepričani, da je možno premostiti vzroke spora
Šolske vesti
Ravnateljstvo klasičnega liceja «Pri. mož Trubar» obvešča, da bo na tajništvu šole odprto vpisovanje do 24. julija.
Ravnateljstvo slovenskega učiteljišča «Simon Gregorčič» javlja, da bodo na tej šoli vpisovali do 24. t.m.
Na slovenski trgovski šoli bo vpisovanje trajalo do konca meseca.
Na nižji srednji šoli «Ivan Trinko» v Ul. Randaccio bo vpisovanje odprto do 25. julija.
Ravnateljstvo slovenskega dijaškega doma sporoča, da se bodo prve dni avgusta pričeli tečaji za popravne izpite. Za vse informacije se je treba obrniti na upravo doma. Sveto-gorska cesta 84. Urad je odprt vsak delavnik od 10. do 12. ure. Vpisovanje sprejemajo do 20. julija.
Izleti
Vodstvo Slovenskega planinskega
društva v Gorici obvešča izletnike na Jof di Miezegnot. naj se zberejo v nedeljo. 21. t.m . ob 5. uri na mejnem prehodu pri Rdeči hiši.
Rastna obvestila
V pisarni Kmečke zveze v Gorici,
Ulica Malta 2, lahko slovenski živinorejci vložijo prošnje za prispevke, ki jih bo dajala dežela za vrejo telet. Prošnje je treba vložiti na pristojnem deželnem uradu najkasneje do torka, 23. julija. Zato naj živinorejci pohitijo. V pisarni Kmečke zveze dobijo vsa potrebna pojasnila.
^Kino
Občinski «vet v Doberdobu se bo sestal prihodnji četrtek. 25. julija ob 16. uri. Za sejo so pripravdi naslednji dnevni red: obvestila tupana: uveljavitev zakona 26 4 1974. štev 169. ki določa odškodnino za sejnino :b finskim svetovalcem in odbor”'' ^
V Gorje pri Bledu in v Savudrijo so včeraj odpotovali slovenski otroci z GorišKega namenjeni v počitniški koloniji, ki ju je tudi letos organizirala komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ. V obe koloniji je šlo okrog petdeset otrok z Goriškega. Tem so se pridružili tudi Bene cani in otroci iz Kanalske doline.
Tn tedne bodo ostali zamejski o troci v objemu gora na Gorenjske^'
ali pa se kopali v morju ob obali Jadranskega morja. V Gorico se bodo vrnili 8. avgusta
Naš fotograf je včeraj zjutraj posnel skupino mladih Goričanov, ki so bili namenjeni v Gorje. Otroci so se pred odhodom med seboj pogovarjali, sklepali nova prijateljstva in kovali načrte za bližnje triteden počitnice. Na žalost pa ne mo
remo posredovati našim bralcem sli ke o kasnejšem odhodu skupine v Savudrijo, ker je takrat v Gorici dežev alo zelo močno in so otroci iz osebnih avtomobilov kar «zbežali» v avtobus in riso imeli možnosti postaviti se pred kamero našega fotografa. Morda je bilo tako bolje, saj so in-ol,- na svoji dolgi poti «hladno» vo'njo. v zameno pa so v Savudriji dobili lepo poletno sočno vreme.
Corica
VERDI 17.00—22.00 «La sculacciata», S. Rome in A. Salines. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.00—22.00 «Di Tresette ce n è uno tutti gli altri son nessuno». J. Hilton. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Corvo rosso non avrai il mio scalpo». R. Redford. Barvni film.
VITTORIA Zaprto.
CENTRALE Zaprto.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 17.30—22.00 «H colonello Buttigliene». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Quando le donne avevano la coda». Barvni film.
Nova Corica
SOCA «Super Fly», ameriški barvni film. Ob 16.30 in 20.30.
SVOBODA «Človek imenovan poldne», ameriški barvni film, ob 18.30 in 20.30.
DESKLE Prosto.
RENČE «Dama z diamanti». Ameriški barvni film. Ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj- danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Christian Costantin. WaL ter Lo Grasso, Borut Jarc. Zdenka Jarc, Susanna San, Lona Moda, Andrea Musiani, Mauro Velišček, Cristina Cicuttin, Silvana Princi. Nadia Milani. Manuela Visintin, Alessandro Rauccio, Guelfo Severini, Tizian« Tortul, Elena Pojan.
SMRTI: 53-letna gospodinja Luigia Pegollo por. Nanut, 54-letni delavec Ugo Badin. 80-letna upokojenka Emilia Guerrazzi vd. Orazzini, 86-letni upokojenec Egidio Gregori, 77-letni u-pokojenec Giuseppe Scamperle.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Dudine, Trg sv. Frančišk« 4 tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Lekarna S. Antonio, Ul. Romana, teL 40-497.
SUESKI PREKOP SPET AKTUALEN
«Velika vrata» in njih pomen
Pred dnevi je ponovno preplula prekop ladja, ki je naletela le na tri ovire - Kaže, da bodo držali besedo in bo prekop kmalu ploven
Po letu 1967 je predvčerajšnjim prvič preplula Sueški prekop z e-nega konca do drugega neka ladja, ki je med plovbo «trčila» le ob tri potopljene objekte. Iz tega izhaja, da prekop še ni za plovbo da pa so glavne ovire že odstranjene in da lahko računamo, da bo Sueški prekop v doglednem času spet nared. Sicer pa je bilo o tem govora tudi nedavno v našem mestu, ko so razpravljali, ali bo Trst pripravljen za ponovno vključitev svojega prometa v to izredno pomembno prometno žilo med Evropo in Azijo.
Ustavimo se pri Sueškem prekopu in nekaterih številkah, ki nam ga prikazujejo v vsej njegovi pomembnosti. «Velika vrata» za prehod iz Evrope v Azijo so odprli pred približno sto leti, namreč 1869. leta. Dve leti pozneje so otvoritev prekopa proslavili z Verdijevo «Aido», ki jo je veliki italijanski glasbenik skomponiral prav za to priložnost. Prekop je dolg 174 km, širok pa od 150 do 180 m. Seveda veljajo te mere za dejanski prekop, ne pa za vmesna slana jezera. Ker pa je jez izkopan v pesku in skali, sta njegova «roba» poševna, tako da je pri dnu prekop ožji. Računajo, da je na najširšem mestu pri dnu 100 metrov širok, na najožjem mestu pa 90 metrov. Globina kanala pa znaša v povprečju 13 metrov, tako da morejo pluti skozi prekop tudi ladje s 45.000 tonami.
Navedli smo gornje mere, ki pa jih ne smemo jemati kot mere iz 1869. leta. Od tedaj do danes so prekop osemkrat rekonstruirali, ga poglobili in razširili.
Tudi sedanje čiščenje kanala bo privedlo do novih dimenzij, tako da v Kairu računajo, da bo prekop mogel sprejeti še več in tudi večje ledje.
Sueški prekop niso zaman krstili «velika vrata» za Vzhod. Močno je približal Evropo Aziji in Daljnemu vzhodu. To je zelo očitno, kadar primerjamo razdalje med Sredozemljem in Daljnim vzhodom po poti o-koli Afrike ali skozi Sueški prekop, če gre na primer ladja iz Odese v Bombay in pluje okoli Afrike, potrebuje 35 dni, kajti ta pot je dolga 11.878 morskih milj, oziroma 22 tisoč km. Če pa ista ladja ubere krajšo pot skozi Sueški prekop, bo prispela v Bombay že v 11 dneh, kajti pot bo dolga le 4.177 morskih milj, oziroma 7.700 km. Pot je torej v tem primeru trikrat krajša in trikrat cenejša. Nekoliko drugačna so razmerja med Marsejem ali Londonom in Bombayem, kjer se razlika ne kaže v tolikšni meri, toda razlika je vendarle in zato ni nič čudnega, če je bil do vojne med Izraelom in Egiptom leta 1967 prekop stalno, rekli bi noč in dan «v obratu», saj je skozi prekop tedaj plulo okoli 70 večjih ladij na dan.
O tem še najbolj zgovorno priča-
BERITE	V ZADNJI ŠTEVILKI
	TV-15
Str. 5:	Franci Strle: TOMŠIČEVA — ZGLED MNOŽIČNEGA JUNAŠTVA
Str. 8-9:	IZ MONTGOMERY-JEVIH SPOMINOV (Vojaški podlistek)
Str 16:	Ive Mihovilovič: USTAŠKI KRALJ, U-STOLIČEN V LJUBLJANI (Podlistek)
TV-15 odslej tudi v kolportaži	
jo naslednji konkretni podatki:
Leta 1949. je plulo skozi Sueški prekop 10.420 ladij za skupno 66 milijonov 862.000 neto registriranih ton, deset let pozneje, torej 1959 je šlo skozi Sueški prekop že 17.736 ladij za 163.386.000 neto registriranih ton, leto pred egiptovsko-izraelsko vojno. torej 1966. leta je šlo skozi Sueški prekop že 23.000 ladij za skupno 240.000.000 neto registriranih ton.
Samo ob sebi se razume, da je največ ladij, ki so plule skozi Sueški prekop, bilo petrolejskih tankerjev. Pot s Srednjega vzhoda, kjer so države dobaviteljice petroleja, je skozi Sueški prekop zares kratka v primerjavi s potjo okoli afriške celine. Ker je bil prekop zaprt in so morali tankerji okoli Afrike, so se petrolejske družbe opredelile za velike tankerje z 250 in tudi več ti-toč tonami nosilnosti, toda tudi ta rešitev ni bila idealna rešitev, kajti vse velikansko bogastvo «črnega zlata» je moralo vendarle v glavnem v Evropo, kajti tu so največje čistilnice, tu je največji potrošnik, seveda, razen ZDA, ki pa razpolagajo z lastnimi rezervami ter z venezuelskim bogastvom «črnega zlata».
Do podržavljenja Sueškega prekopa v letu 1956 so dobiček od plovbe skozi prekop uživali francozi in britanski delničarji. Ko pa je egiptovska vlada prekop podržavila, so dohodki od Sueza ostali doma. Leta 1955 na primer, torej leto pred podržavljenjem, so delničarji prekopa odnesli v domovino 34.5 milijarde frankov dohodkov od prekopa, E-gipt pa je dobil le majhen odstotek, ki mu je nanesel eno milijardo in pol frankov. Leta 1963 pa je E-gipt kril z dohodki od prekopa sedmino svojega proračuna.
V času sedmih let. odkar prekop «liočiva» so petrolejske družbe, kot smo že rekli, prešle na velike tan-
kerje. Hkrati so bili povečani tudi naftovodi, ki s Srednjega vzhoda vodijo nafto neposredno v Sredozemlje. Toda vse to še ni dovolj. Apetiti evropske industrije in motorizacije po gorivu so tolikšni, da je nafte praktično vedno premalo.
Vrhu tega se veča tudi druga blagovna izmenjava med razvito Evropo in nerazvito Azijo. Zato računajo, da bo Sueški prekop, brž ko bo usposobljen za redno plovbo, obratoval še bolj kot prej. To se vidi tudi iz pritiska, ki ga določeni evropski krogi vršijo na egiptovske oblasti, da bi se «velika vrata» čim prej odprla.
Zajetje Timave v štivanu
(Foto M. Magajna)
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAČUNI AMERIŠKEGA IZVEDENCA
Goriva na pretek) vendar ne - nafte
Američani imajo nafte le za dobro desetletje, premoga pa za 1000 let — Največ nafte imajo na Srednjem vzhodu — Sovjeti pa nafte 30% svetovnih rezerv, premoga pa skoraj 60 odst. svetovnih rezerv
Zadeva surovin in energetike | ti v ZDA, niti v Sovjetski zvezi ne
trenutno ni aktualna, saj smo imeli te dni opravka z bolj aktualnimi problemi. Zato je svetovna javnost bolj malo upoštevala neko poročilo, ki ga je sestavil in objavil ameriški strokovnjak za energetiko Rox, ki na eni strani opozarja svet, na drugi ga tolaži, vendar pa s poudarkom, da se bo treba ponovno vrniti nazaj, k premogu, ker bo veliko bolj praktičnega in do sedaj cenenega goriva — nafte — zmanjkalo.
Po teh podatkih se je v zadnjih sto letih poraba energetskih virov na svetu povečala za dvanajstkrat. V zadnjih letih porabimo na vsem svetu približno šest milijard in pol ton tako imenovanega konvencionalnega goriva. V začetku stoletja je bil glavno gorivo premog oziroma lignit. Danes je drugače, kajti na premog odpade 32 odstotkov, na petrolej in plin 59 odstotkov, na vodo 7 odstotkov, na atomsko energijo pa 2 odstotka «konvencionalnega goriva», če se bo svet množil in razvijal s sedanjo naglico, bomo ob koncu stoletja imeli na Zemlji šest in pol milijard ljudi, ki bodo potrošili na leto za 25 milijard ton konvencionalnega goriva.
Toda bo vseh teh goriv dovolj? V tem je glavni problem.
Računajo, da ima ves svet še ogromno zadevnih rezerv. Največ rezerv je seveda v premogu, ki predstavlja 80 odstotkov vseh e-nergetskih virov. Nafte in plina pa je le po 10 odstotkov. Seveda ne smemo v izrazito konvencionalno gorivo prištevati urana in torija ter drugih atomskih «surovin», pa čeprav ju v to območje vključujejo. Ameriški strokovnjak pravi, da je na svetu še 295 milijard ton nafte, od česar odpade kakih 18 milijard na ZDA. Toda ZDA trošijo toliko nafte, da jim preostaja le še za deset do dvanajst let, vštevši sem nafto, ki so jo odkrili na Aljaski.
Malo, zelo malo nafte ima zahodna Evropa, komaj en odstotek, 11 odstotkov odpade na Južno Ameriko, približno enaka količina na Afriko, skoraj ena tretjina — 32 odst. — na Sovjetsko zvezo, preostalih 40 odstotkov svetovnih zalog nafte pa odpade na Srednji vzhod, od katerega bo razviti svet še dolgo odvisen, dokler bo pač še kaka kaplja «črnega zlata» pod peskom.
K gornjim podatkom bomo dodali koj naslednje, ki nam bodo posredno pokazali ah vsaj nakazali, kje smo. Pred tremi leti, 1971. so na vsem svetu načrpali 2.200 milijonov ton nafte, 470 milijonov ton so jo načrpale ZDA, 377 milijonov SZ, na Srednjem vzhodu so jo načrpali nekaj nad eno milijardo ton. od tega je šlo 620 milijonov ton v zahodno Evropo, 190 milijonov na Japonsko, 45 milijonov pa v ZDA.
Za nafto pride kot zelo praktičen in cenen energetski vir podzemeljski plin. Rox pravi, da je na Zemlji oziroma pod zemljo še ogromno plina, tako nekako pol kvadriljona kubičnih metrov. Največ podzemeljskega plina ima Sovjetska zveza, namreč obilno tretjino vseh svetovnih rezerv. Tudi če bo SZ črpala plin «nekontrolirano naglo» kot ga črpa danes, ga ima za 75 let, Združene države, ki razpolagajo s četrtino svetovnih rezerv, pa ga bodo izčrpale že v 12, kvečjemu 15 letih. Srednji vzhod in zahodna Evropa razpolagata skupno s 15 odstotki svetovnih rezerv plina
Tretji vir, ki ga jemljemo sedaj kot tretji vir energetike, ki ga bo v razmeroma kratkem času verjetno postal spet prvi vir, je — premog. Premog je bil dolgo glavni energetski vir. Nato smo ga zanemarili, ker ga je potisnila ob stran cenena in praktična nafta. Danes pa bo prišel spet v poštev, ker ga je veliko, ker so njegove založbe neizčrpne, seveda v kolikor ne bo človeku pravočasno uspelo tako popolno rešiti atomsko vprašanje, da ne bodo predstavljali nevarnosti odpadki, tako imenovani nevarni atomski pepel, s katerim sedaj ni
vedo kam.
Na svetu je premoga za okoli 16. trilijonov ton. 56,5 odstotka te ogromne količine premoga in lignita ima Sovjetska zveza, 19 odstotkov imajo ZDA, ostalo pa je razdeljeno po vsem svetu. Če bodo ZDA uporabljale premog v tolikšni meri kot ga uporabljajo danes, ga imajo dovolj za tisoč let, Sovjetska zveza pa ga ima za tisočletja.
Za konec še nekaj značilnih podatkov:	poraba goriva je danes
največja v ZDA, kjer pride na posameznega prebivalca nič manj kot 113 stotov tako imenovanih konvencionalnih goriv. Na drugem mestu se zvrsti cela vrsta držav, začenši s Sovjetsko zvezo, Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo, kjer pride po 53 stotov goriva na prebivalca na leto. V Franciji pride na prebivalca že komaj 37 stotov konvencionalnega goriva, na Japonskem celo le 31 itd. Če se vzame v poštev zadevni razvoj iz časa po drugi svetovni vojni, bo Sovjetska zveza dosegla sedanj0 ameriško raven že leta 1990.
Na koncu še beseda o atomu kot gorivu oziroma kot energetskem viru. Atomska tehnologija se sicer naglo razvija. Centrale na atomski pogon se množijo. Posebno v ZDA ter v deželah, kjer ni drugih virov. Vendar so med atomissti strokovnjaki, ki so zelo previdni in še vedno opozarjajo, naj bi v tem ne hoteli preveč, ker da se ne mudi.
BOLJ FOLKLORNA KOT ZNANSTVENA ZANIMIVOST
Čudežna vodica izpod Himalaje
Srečna deželica, kjer je sto let normalna stvar - Zdravo okolje in zdrava hrana naj bi za to ne bila dovolj - Kaj je z «vodico»
V vznožju Himalaje v Aziji je majhna deželica, ki je na zemljevidu ne boste našli. Tu je namreč veliko kneževin, kraljevin in podobnih državnih formacij, katerih mnoge so vključene v velike države, ki jih poznamo vsi. Tudi ta deželica je le del Pakistana. Gre za deželo Hunza, ki ima le kakih štirideset tisoč prebivalcev in veliko siromaštva. Hkrati pa prednost, s kakršno se ne more kosati nobena tudi najbolj bogata dežela na svetu. Če bi tu rešili smrtnost otrok, ki je zelo velika, bi ta dežela prav gotovo imela najdaljšo življenjsko dobo na svetu, kajti tu je sto let nekaj povsem normalnega. «Nenormalno» je umreti izpod sto let.
Razlog temu?
Zelo zdrav način življenja v zelo zdravem okolju. To trdijo eni. Drugi pa so drugačnega mnenja. Kar se tiče zdravega življenja v zdravem okolju, velja reči, da živijo ti ljudje v izredno čistem pri-rodnem okolju, daleč od civilizacije, visoko v gorah, brez tovarn in strojev, ki bi jim okuževali zrak. Vrhu tega ti ljudje skoro ne poznajo druge hrane razen mleka, sira in sadja. Na vsak način se hranijo le s tem, kar jim da njihova borna zemlja in seveda živinoreja, ker se ukvarjajo v glavnem z živinorejo. Torej čist zrak, zdrava in tečna hrana, mati priroda pa je že opravila svoje s prirodno selekcijo pri otrokih, pogoji so torej tu, da dočakaš sto in še več let.
Tako pravijo eni. Drugi pa ni-

so zadovoljni s to razlago. Za dolgo življenje je osnovni pogoj zdrav način življenja, to drži. Toda prebivalcem deželice Hunza pomaga k dolgemu življenju tudi poseben napitek, slovita «vodica iz Hunze». Kaj je to? Predvsem ne gre za vodico, pač pa za neko pijačo, ki ima zelo prijeten o-kus, ki je zelo blizu okusu našega, ali bolje francoskega cher-ryja. Napravijo ga iz gorskih zelišč, posebnega mahu, grozdnega soka ter gorske vode.
Rekli smo, da ima pijača zelo prijeten okus. To vedo povedati vsi, ki so obiskali to deželo pod Himalajo in ki tudi pravijo, da ne boš srečal odraslega prebivalca te dežele, ki bi ne imel pri sebi stekleničke te pijače. In v tej pijači naj bi bila razlaga, da živijo v tej deželici ljudje sto in še več let dolgo.
V zvezi s tem pa krožijo tudi zanimive vesti, rekli bi lahko tudi podtikanja. Te «vodice» namreč ne pijejo le ljudje izpod Himalaje, pač pa tudi marsikdo iz našega, «zahodnega» sveta. Seveda tisti, ki si to lahko privoščijo, kajti kaže, da je «vodica» zelo draga. Nekje smo brali, da je treba pripisati obilne, vendar vsaj na videz sveže okrogline, s katerimi se ponaša' Jayne Mansfield, prav tej «vodici». Še več, vsa njena draž in svežost naj bi izhajala iz uživanja te «vodice». Tudi sloviti južnoafriški kirurg Christian Barnard, ki se je pred leti proslavil s prvo presaditvijo srca, baje uživa to vodico in njej naj bi bilo treba pripisati njegovo življenjskost, vnemo, podjetnost in, seveda, tudi mladostnost. Da bi ne hodili tako daleč, se lahko u-stavimo tudi veliko bliže, tu doma. Med «potrošniki» te «vodice» naj bi bila tudi Sofia Loren, za katero bomo poudarili, da je še vedno sveža, mladostna in privlačna, pa čeprav tudi njej leta tečejo.
Ne vemo, kaj bo pri vsem tem držalo. Pred leti je vsa Evropa govorila o «moški vodi» iz Bosne, menda iz Kaknja. Danes je to že v pozabi. Te dni se je veliko govorilo o «vodici» izpod Himalaje v zvezi pač z nekim obiskom v Zahodni Nemčiji. Jutri bo tudi to pozabljeno. Verjetno. Morda pa si je bodo razne lepotice vendarle privoščile po kozarček dva na dan, da bi čim dlje ohranile svojo mladost in lepoto. Morda. Zagotovo pa je «vladar» male kraljevine ali kneževine izpod Himalaje moral priti po zdravje v Evropo, iz česar moremo sklepati, da niti ta vodica ne dela čudežev.
«Operacija
tiger»
uspeva
ŽENEVA, 18. — Kaže, da se «o-peracija Tiger» dobro razvija. Doslej so nabrali že 1,236.000 dolarjev, torej okoli 800 milijonov lir. Kot sam naslov nabiralne akcije pove, gre za zbiranje sredstev za kritje stroškov pri ohranitvi tigra. Tiger je znan kot krvoločna žival, ki speda v vrsto «mačk». Sicer poznamo tigra kot tigra, torej neko lepo žival, ki smo jo videli kdaj v zoološkem vrtu ali v enciklopedijah o-ziroma učnih knjigah. Prirodoslov-ci pa poznajo več vrst tigrov in ta lepa žival je v nevarnosti, da povsem izgine, kajti tako v Indiji, kot v Nepalu, v Bangladešu in drugod po svetu, koder živi, je le malo tigrov, kajti bogati človek jo je lovil sebi v zabavo ali zaradi krzna, z druge strani pa so v nekaterih azijskih deželah sekali gozdove, zato da bi prišli do polj in tiger ni imel več kam se skriti. Zadnje čase so ugotovili, da je na vsem svetu komaj kakih 5.000 primerkov. V Indiji, kjer jih je bilo 1930. leta še kakih 40.000, so jih pred dvema ietoma našteli še 1.850.
Od osem vrst ali bolje podvrst tigrov, so tri vrste že na tem, da povsem izginejo. Gre za tigra iz Balija, ki mu znanstveniki pravijo Panthera Tigris Balica, ki je več ali manj že odpisana. Pred dvema letoma so zabeležili še pet primerkov te vrste, pozneje pa niso videli niti enega več. Tiger z Jave je prav tako v nevarnosti. Znanstveniki mu pravijo Panthera Tigris Son-daica. Le v nekem rezervatu na Javi jih hranijo kakih šest. Končno je na tem, da povsem izumre tudi kaspijski tiger, ki je znan v znanosti kot Panthera Tigris Virgata in ki živi v severnem delu Irana, deloma pa v Afganistanu. Za seboj je še 15 primerkov te čudovite zverine.
Tudi drugih podvrst ali vrst tigrov ni veliko. Sloviti bengalski tiger, znan v znanosti kot Panthera Tigris Tigris, je še precej številna. Računajo, da jih živi še 1.850. Sibirski tiger, Panthera Tigris Altaica, živi v majhnih skupinah in računajo, da je še živih okoli 200 primerkov. Ta tiger živi vzdolž sovjetske reke Amur, pa tudi v severni Kitajski in Severni Koreji. Prav tako malo je tako imenovanih kitajskih tigrov, ki mu znanstveniki pravijo Panthera Tigris A-moyensis, ki živi v kitajski deželi Fukien in vzdolž Rumene reke. Morda še največ je indokitajskih tigrov. Pravijo, da jih je več tisoč. Ti tign živijo v Zahodni Maleziji, v Burmi, v Tajski, v Laosu, Kambodži ter v Vietnamu.
še in še bi mogli govoriti o tej lepi živali, kje jo namreč še najdemo, koliko so je našteli v zadnjih časih, od česa živi itd., vendar menimo, da jè bolje, da se ustavimo le pri nekaterih ukrepih za ohranitev te posebnosti Azije. V Indiji so lov na tigra prepovedali pred 5 leti. Toda~te-m~«ileglo, kajti s sekanjem gozdov so uničili njegov prirodni habitat in tiger nima več svojega doma. Dovolj bi bilo. da bi ohranili dva do tri odstotke starih gozdov, tako imenovanih mešanih zimzelenih gozdov in zadeva bi bila rešena. Ker tega ne morejo, so v Indiji ustanovili o-sem prirodnih rezervatov, med katerimi je še najbolj primeren rezervat pod Himalajo. V Bangladešu so bili bolj koreniti in so tigra proglasili za nacionalni simbol, zaradi česar je malone smrtno nevarno tigra ubiti. Hkrati so ustanovili velikanski nacionalni park, ki zavze-ma vso džunglo v delti Gangesa in Eramaputre.
V Nepalu so enostavno prepovedali trgovati s tigrovimi krzni, zaradi česar naj bi se prenehal interes lova na tigre. Toda znano je, da se tigrovo krzno lahko prodaja tudi «pod roko», saj lepega krzna ne nosijo Nepalke, pač pa prihaja v tako imenovani bogati svet
In čemu 800.000.000 lir, kolikor so nabrali za zaščito tigra? S temi sredstvi naj bi kupili avtomobile, jeepe. letala in druga sredstva za «štetje» tigrov v džunglah, pa tudi za lov tigrov, namreč za tak lov, da bi nato zdrave živali zaprli v določene rezervate za razplod.
Lennon noce iz ZDA
i
Izredno zapleteno križišče, sloviti «spaghetti junction» pred Birminghamom
na Angleškem
WASHINGTON, 18. — Pravosodno ministrstvo je ukazalo Johnu Lennonu, da naj se pobere iz ZDA v BO dneh, kajti v nasprotnem primeru ga bodo izgnali. Njegov prami svetnik pa je nastopil proti izgonu in najavil priziv. «Leta bodo potrebna, preden bo zadeva rešena,» je rekel odvetnik.
John Lennon je star 34 let, je član slovitega ansambla beatle-sov, ki so ustvarili med mladino modo dolgih las in tudi splošnega načina obnašanja. Nato so se razšli, vendar pa še vedno slovijo, saj je ta ansambel napravil
nnlllllllllllll,................................................................................umi................mu
sebe, ampak, kar si človek z voljo pribori. Prehodno nerazpoloženja STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Z izvrstnim uspehom boste opravili nalogo, ki vam je bila zadana. Prijeten večer v družbi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) O-prezneje ravnajte s svojim premoženjem, ker bo sicer usahnilo. Premagali boste svojo čmoglednost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti je najboljše jamstvo za uspešno napredovanje. Ne zapirajte oči pred resnico.
RIBI (od 20.2. do 20 3.) Zelo do bro l’oste prodali blago ki ste ga poemi kupili Skušajte obvla- ati svojo naglo naravo.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne bo lahka naloga, ki jo boste opravili, toda dala vam bo zadoščenje. Prijeten večer v družbi prijateljev.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uredite čimprej neko nujno zadevo. Slej ko prej se boste z ljubljeno osebo pobotali.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pripravlja se proti vam majhna zarota. Zato bodite previdni. V čustvenih odnosih bo prišlo do spremembe.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nehote boste spodbodli svojega nasprotnika, da bo prešel v napad. Udeleži-
li se boste prijetnega potovanja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Kdor se ukvarja z umetnostjo, bo danes doživel veliko odkritje. Ne mešajte se v pričkanje med sosedi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nena doma boste prišli do spoznanja, da ni moč doseči ničesar brez truda. Pokažite več razumevanja do mladine.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne ustrašite se boja, ki vas čaka, saj ste se nanj pripravih. Preveč ste obzirni do sosedov.
ŠKORPIJON (od 24.10 do 21.11.) Sreča ni to, kar pride samo od
celo goro plošč, ki so še vedno «v modi». Lennon je prišel v ZDA v avgustu pred tremi leti, vendar pa ne z rednim potnim listom za naselitev, pač pa kot turist. To pa mu ne dovoljuje, da bi z ženo ostal v ZDA v nedogled. Letos, konec februarja, mu je vizum zapadel in mož bi moral pobrati šila in kopita in se vrniti domov. Lennon je prosil za podaljšanje vizuma. Vlada v Washingtonu pa na to in pristala, ker da je Lennon uživalec mamil. Policija je našla pri njem nekaj «trave».
Lennon ne prizna tega in zatrjuje, da mu je policija mamilo podtaknila. Lennon in njegovi prijatelji trdijo, da so mamila pravzaprav le izgovor, kajti sovraštvo washingtonskih oblasti nasproti Lennonu je bolj politične narave. In to bi tudi moglo biti res, saj je v ZDA na milijone uživalcev mamil in med temi so tudi mnogi tujci, toda Lennon je pred časom nastopil proti ameriški «umazani vojni» v Vietnamu.
Hkrati pa je tudi res, da je Lennon imel opravka s sodiščem že doma, na Angleškem in prav zaradi mamil, zaradi marihjuane. Lennonov odvetnik Leon Wilder pa vztraja pri svojem, da bo s prizivom omogočil znanemu glasben: ku, da ostane v ZDA vsaj za ne kaj let.
PETEK, 19. JULIJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	POČITNICE NA GALEBJEM OTOKU Po romanu Astrid Lingreenove
18.45	ŽIVI EVANGELIJ
19.15	ŠPORTNI DNEVNIK
20.00	DNEVNIK
20.40	AKTUALNOSTI TEDNA
21.40	Klasična, lahka in pop glasba
22.30	«ORFEO E TL SUO LIUTO»
Zgodbo, ki jo je napisa.. Frank O'Connor, je za televizijo priredil John Mc Dmaiall.
Skupina sviračev je že opravila svoje. Njihovemu igranju nihče ne posveti pozornost: in nihče jim ni pripravljen dati vsaj miloščino. Zato svirač. že ne vedo več, kako bi prišli do tistih par vinarjev, da oi se napili. Ne preostane jim drugega kot založiti svoje inštrumente. In ko pride praznik svetega Patricija, nimajo denarja, da bi svoje inštrumente odkupili. Zato ukradejo inštrumente neki konkurentski skupini. Njihovo izvajanje je tako debro, da pritegne pozornost množice, ki jim aplavdira. Ko se program konča, možje odložijo inštrumente in se napotijo v — zapor.
23.00	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.30	Italijansko kolesarsko prvenstvo na dirkališču
20.30	DNEVNIK
21.00	Turgenjev: TUJi KRUH
Delo ruskega klasika sta v italijanščino prevedla Valentina Siutovič in Elda Incitti, za televizijo pa je delo pripravil Abdrea Frezza, ki je delo tudi režiral in povabil k sodelovanju kot igralce Rafa Valcneja, Filippa Alessandra, Alberta Sorrentina, Umberta Cenanija, Quinta Parmeggianeja, Valerio Giangot-tini itd.
Stari Kuzovkin, ki je že pozabil, da je bil nekoč plemič, živi kot gost pri nekih bogatih podeželskih prijateljih. Na posestvu ostane tudi po smrti gospodarjev tudi potem, ko je njihova hci Olga odšla k neki teti. Olga pa se nato poroči z nekim državnim funkcionarjem in se vrača na dom staršev s svojim možem, da bi na svojem nekdanjem domu preživela počitnice. Kuzovkin z nestrpnostjo in strahon pričakuje njen prihod. Olga je namreč njegova neerka. Ko sta Olga in njen mož prišla na Olgin dom, so jima nekaieri znanci priredili lep sprejem, na katerem se Kuzovkin napije, gosti ga ozmerjajo in imajo za norca. V njem se tedaj prehud, nekaj starega ponosa in v sveti jezi razkrije svojo tajnost. Olga zve za veliko novost, njen moz pa Kuzovkiriu ponudi večjo vsoto denarja, da bi molčal m izginil...
22.15	Dežela moja
ČLOVEK, PODROČJE, ŽIVLJENJSKI PROSTOR Pianosa je majhen otok le nekaj milj od Elbe. Na otoku je le nekaj hiš in na znana jetnišnica. Ker tu ni industrije in večjih naselij, ker tu ni turizma in podobnih stvari, je morje okoli otoka kristalne čisto in zato zanimivo za znanstvenike.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
17.00	ATLETSKO TEKMOVANJE ZA SKOKOV MEMORIAL Prenos iz Celja
19.10 Obzornik
19.25	BISTROOKI
V	novi zagrebški seriji «Bistrooki» vsaka epizoda obravnava svojo temo. Na primer kruh, vlak, mlin, ogenj, letala, itd. itd. Sledi ji filmska reportaža iz resničnega življenja, risanka «Lina Lena» ter obisk oziroma predstavitev enega izmed pesnikov, ki skladajo otroške pesmi. V studio prihajajo tudi otroci s svojimi risbam; in pesmimi, tako da so že otroci sami sooblikovalci oddaje. Na programu je še posebna glasbena točka, ki jo izvajata večna prepirljivca Pink in Ponk.
V	prvi epizodi se bo predstavil pesnik Zvonimir Balog, ki je dobil letos nagrada «Grigor Vitez».
19.55	Jugoslovanska folklora:
«LEPI MOJI BREG! ZELENI»
20.45	Risanka
21.00	DNEVNIK
21 25 Tedenski gospodarski komentar 21.40 NA SVIDENJE, CHARLIE
Film je režiral Vincente Minelli, glavne vloge v njem pa igrajo Tony Curtis, Debbie Reynolds in Pat Boone.
Na svidenje, Charlie je izrazita ameriška komedija in to v najboljšem pomenu besede. Absurdne, nemogoče situacije m dialogi tvorijo nekakšno zmešnjavo, v kateri gledalec lahko uživa če se prepusti nekonvencionalni filmski pripovedi.
VeLka zabava na Sartorijevi jahti. Lastnikova žena pleše s pisateljem Charliem. Sorellom. Ko se plesalca umakneta v podpalubje, stopi za njima Sartori s pištolo v roki. Krik. strel, Charlie pade v vodo. Charliev najboljši prijatelj Georg prispe v vsej naglici, da bi spregovoril par besed na grobu. Nastani se kar v Charlievi hiši. Ko se spravlja spat, pride neki znanec s plavolasim dekletom, ki da ga je prosila, naj jo pripelje v to hišo. In plavolaso dekle sporoči Georgu, da je dejansko ona ponovno utelešenje Charlia.
23.25	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
17.00	«SKOKOV MEMORIAL» v atletiki
21.00	Otroški kotiček: Slikanice 2' .15 DNEVNIK
21.25	CLOOHMERLE Dramska nadaljevanka
22.05 INDIJANEC HAWK, serijski film
22.55	Donaci zbor ZBOR IZ BRNIKA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15. 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Deželni koncertisti, 18.50 Klavirske skladbe; 19.10 Na počitnice; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno-instru-mentalni koncert; 21.30 V plesnem koraku.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Srečanje z avtorjem — Fabio Doplicher: «Un nido sicuro», izvaja turinski radijski o-der; 16.40 Zgodovina kritike; KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Plesna glasba z orkestrom La Vera Romagna; 10.00 Z nami je...; 10.15 Parada orkestrov; 10.45 Glasba in nasveti; 11.20 Od melodije do melodije; 11.30 Z nami je...; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Vrstijo se plošče; 15.00 Tretja stran; 15.20 Plošča za ploščo; 16.00 Pisan glasbeni spored; 17.15 Poskočne; 17.40 Pesem za pesmijo; 18.00 Tops-Pops; 18.45 Kulturna panorama; 19.00 Glasbeni koktail: 20.00 Slovenski pevski zbori; 20.30 Prenos RL: 21.00 Glasba v večeru; 21.45 Lahka glasba; 22 15 Orkester Esposito; 22.30 Simfonični koncert; 23.35 Sodobni ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po-ročila; 6.30 in 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbrane stare in nove plošče; 12.10 Četrti spored;
13.20	Strnjena komedija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica: 17.05 Klasična, simfonična in operna glasba; 19.30 Stare in nove popevke; 20.00 Koncert, prenos iz Milana; 21.15 Vrstijo se orkestri;
22.20	Ponovno na sporedu z Mino.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.30 Radijska nadaljevanka; 9.45 Plošča za poletje; 10.35 Program z Mikom Bongiomom; 12.40 Alto gradimento; 13.09 Hit parade; 13.35 Nastopata dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.40 Glas-ber.o-govomi spored; 18.35 Kratka zgodovina ital popevke; 21.20 Komiki; 22.50 Človek v noči.
III. PROGRAM
9.30 Koncert za začetek; 10.30 Velike vokalne interpretacije:	Wer-
ther; 11.40 Komorni koncert; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Mahlerjeve priredbe; 15.50 Polifonija; 16.00 Portret avtorja; 17.10 Otroški kotiček; 18.00 Zvečer v diskoteki; 18.20 Med nami povedano; 19.15 Petrassijeve skladbe; 20.15 Marconi, njegovo življenje in delo; 21.30 Oskar Kokosch-ka: «Assassino, speranza delle donne; 22.30 Odnosi med Benetkami in Bizancem.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Kristina Brenkova: Srebrna račka zlata račka:
10.40	Lepe melodije; 11.15 Uganite, pa vam zaigramo; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 14.30 Priporočajo vam...;
15.10	Mladina poje; 15.30 Naši poslušalci čestitajo; 16.35 Glasbeni intermezzo; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom; 17.00 «Vrtiljak»; 17.05 Kam in kako na oddih?;
18.10	Solisti z opernih in koncertnih odrov; 19.00 Aktualnosti; 19.15 «Signali»; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Lahco noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Borisa Franka; 22.15 Oddaja n morju in pomorščakih; 23.15 Iz logov lomačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Petkov nočni koncert — V. Ukmar: Sonata za klavir.
kolesarstvo
V 19. ETAP! «TOURA»
Francoz Campaner zmagal s 14 minutami prednosti
V prvi poletapi protestne manifestacije kmetovalcev zaustavile dirko
BORDEAUX, 18. — Današnja devetnajsta etapa mednarodne profesionalne kolesarske dirke p0 Franciji je bila razdeljena na dva dela. jutraj je bila na sporedu 202 km f?a etapa iz Pana do Bordeauxa, popoldne pa kratka etapa na kronometer.
V	jutranji ravninski etapi je zmagaj neznan francoski kolesar Cam-Paner, ki je prispel na cilj s kar sronajstimi minutami prednosti pred Sercujem, Hobanom ter pred glavnino. Kljub temu pa je ostala rumena majica trdno na Merckxo-vih ramenih, saj je imel Campaner tak zaostanek, da ni s svojim begom škodoval nikomur.
Današnja etapa je bila precej živa, za kar so poskrbeli kmetovalci iz kraja Meracq, ki so za četrt ure zaustavili pisano karavano kolesarjev, da bi s tem protestirali zaradi slabih delovnih raz-^esarji so morali mimo poslušati kmete, ki so jim razdelili tudi razne letake in jih šele nato Postali oditi. Toda mir ni trajal “Plgo, kajti kmalu zatem je veči-j1® avtomobilov, ki sledi dirki, pre-Pknjala zračnice. Na cesti je bilo namreč posejanih na stotine žebljev. Na begu je bil medtem ko-c^srMisac, ki je imel manjšo Ptconost, katere pa mu ni uspelo Zdržati. Pri osemdesetem kilometru Ifušel Campaner, ki si je po pet-oesetih kilometrih samotne vožnje nabral trinajst minut naskoka nato P« ga je zvišal kar na 17’15”. glavnina je tedaj reagirala, toda Prepozno, saj je do cilja manjkalo 16 se dvajset kilometrov.
Vrstni red na cilju prve poi-etape od Pana do Bordeauxa (202 km):
1-	Francis Campaner (Fr.) 4.5r5G” poprečna hitrost 41,516 km na uro (z odbitkom 4.51’36”)
2-	Patrick Sercu (Bel.) 5’05’57” (5.05’42”)
3.	Barry Hoban (VB) 5.05’57” (5.05’47”)
4.	Guimard (Fr.)	5.05’57”
5- Karstens (Niz.)	5.05’57"
“• Van Katwyk (Niz.)
7.	Merkcx (Bel.)
*■ Rouxel (Fr.)
*• Vianen (Niz.)
10- Baert (Bel.)
V	popoldanski poletapi na krono ^Jcter na 12,400 km dolgi progi okrog jezera v Bordeauxu pa je ogično zmagal Merckx, ki je prežgal Pollentiera z dvema sekun-«ma prednosti. Poprečna hitrost
J® bila skoraj 46 km na uro. Vrstni red poletape na kronometer:
1 Merckx (Bel.) 16T5”88 (s po-prečno hitrostjo 45,743 km/h)
‘ Pollentier (Fr.)	16T7”86
f Knetemann (Niz.)	28”70
l	Vianen (Niz.)	33’	71
PouUdor (Fr.)	35”86
P-	Agostinho (Port.)	36	"56
'■	Bruyere (Bel.)	39	’78
«•	Pesarrodona (Šp.)	41	”79
Baert (Bel.)	41”81
1U- Wesemael (Bel.)	41''99
Skupna lestvica:
Ì- Merckx (Bel.)	106.26’56”
2- Lopez Carri! (Šp.) zaost. 3 26” Poulidor (Fr.)
4- Panizza (It.)
I Aja (ŠP.)
Agostinho (Port.)
I Martinez (Fr.)
«• Pollentier (Bel.)
9. Santy (Fr.)
Van Springel (Bel.)
5’42” 6'34” 6'57” 11’49” 14’32” 14’47” 15'51” 19’59"
se bosta spoprijela Leif Johansson in Adriano Panatta. Jutri bo na sporedu srečanje v dvojicah, v nedeljo pa se bo dvoboj zaključil s preostalima tekmama posameznikov. Kot vidimo, je bil žreb naklonjen Švedom, ki bodo že v prvem srečanju igrali s svojim najboljšim teniškim igralcem Borgom.
Tudi Jugoslavijo ne čaka v tem pokalu lahek posel. Jugoslovani Nikola Pilič, Boro Jovanovič in Željko Franulovič se bodo spoprijeli z odličnimi sovjetskimi teniškimi i-gralci, med katerimi je še najnevarnejši Aleksander Metreveli. Srečanje med SZ in Jugoslavijo bo v Donjecku.
OBVESTILO
ZSŠDI sporoča, da bo urad v Ul. Geppa 9 zaprt v dneh od petka, 26. julija, do torka, 30. julija.
ATLETIKA
JUTRI V TRSTU
VRSTA ZNANIH IMEN V MOŠTVU «PLA VIH»
Temin in Gluhak stebra reprezentance Jugoslavije v srečanju z italijanskimi mladinci
Jutri bo v Trstu veliko mednarodno atletsko srečanje med mladinskima reprezentancama Jugoslavije in Italije. Srečanje bo za obe ekipi precejšnje važnosti, saj oosta imeli tako oba selektorja možnost, da se prepričata o realnih zmožnostih nekaterih najboljših mladincev. V jugoslovanski vrsti, ki jo je včeraj sestavil zvezni kapetan Krešo Račič, bosta prav gotovo glavna stebra ekipe državni prvak v skoku v višino Temin ter Anton Gluhak iz Novega Sada, ki je že nastopal tudi v članski kategoriji.
Jugoslovanske barve bodo na stadionu «Pino Grezar» v Trstu branili:
100 m: Grošeta, Ištvanovič 200 m: Možek, Grošeta 400 m: Gluhak, Prstec 800 m: Životič, Kovačevič 1500 m: Kovačič, Begovič 5000 m: Blažekovič, Maslač 110 m ovire: Vukičevič, Isakov, Gluhak
iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMimuiumummummmmmmmmii’mmmmmm
KOŠARKA
MLADINSKO EP
Nepričakovan rezultat: Španija premagala SZ
Italija in Jugoslavija sta v prvem kolu zanesljivo zmagali - Nepričakovan poraz Poljske
Jen is
DAVISOV POKAL
ŠvcdsU-Ilalija
SZ-Jugoslavija
V Baastadu je že vse pripravljeno za veliki dvoboj med Švedsko lri Italijo, veljaven za Davisov Pokal. Včeraj so izžrebali pare. V Pčvem kolu, ki bo danes, oosta najprej igrala Bjorn Borg in Paolo Rertolucci, v drugem srečanju pa
Že v prvem kolu mladinskega evropskega košarkarskega prvenstva je Španija poskrbela za veliko presenečenje. Španski košarkarji so proti vsakemu pričakovanju premagali e-nega izmed favoritov, SZ. Tako kot na evropskem prvenstvu članov so torej tudi med mladinci premagali sovjetske košarkarje in so s tem pripravili morda največje presenečenje tega kvalifikacijskega dela prvenstva.
Jugoslavija je v Orleansu zanesljivo premagala Turčijo, pa čeprav nastopa brez svojega najboljšega centra žižiča. Tudi Italija je imela lahek posel v srečanju s Finsko.
Izidi 1. kola
ORLEANS
Švedska — Zahodna Nemčija 64:58 Jugoslavija t-, Turčija . mu j 84:49 č£SR — Izrael	79:63
Francija — Grčija	81:65
GIEN
Italija — Finska	   87:55
Nizozemska — Avstrija	77:49
Belgija — Poljska	66:65
Španija — SZ	54:46
KOLESARSTVO
V OSMI ETAPI MALEGA «TOURA»
Po stamšem zmagal tudi mlajši brat Danguiiiaume
BORDEAUX, 18. - Francoz J. L. Danguillaume je zmagal v osmi etapi amaterske kolesarske dirke po Franciji, Španec Martinez pa je ohranil prvo mesto na skupni lestvici.
Današnja etapa je bila izredno hitra, saj so dosegli kolesarji v nekaterih krajih tudi poprečno hitrost 60 km na uro. Zaradi tega je bilo zelo težko pobegniti. Pri 95. km je to poskusil Jean Louis Danguillaume, brat kolesarja, ki je o-svojil dve zaporedni etapi na velikem «Touru». Mladi Francoz je imel po desetih kilometrih že minuto prednosti, pred ciljem pa se je njegov naskok zmanjšal na borih 19 sekund, kar mu je vsekakor zadostovalo za zmago. Drugi je bil Nizozemec Kohmenh, ki je zmagal v sprintu glavnine.
Vrstni red 8. etape Mont de Marsan — Bordeaux (120 km) :
2.48’06”
2.48’06”
2.48’06”
2.48’06”
1.	J. Danguillaume (Fr.) 2.47’47” z odbitkom 2.47’27”
2.	Kohmenh (Niz.) z odbitkom 2.47’51”
3.	Kaczmarek (Polj.) z odbitkom 2.47’56”
4.	Hejhal (ČSSR)
5.	Hummenberger (Av.)
6.	Van Houwellinger (Niz.)
7.	Mytnik (Polj.)
8.	Watson (VB)
9.	Schmid (Švi.)
10.	Buchacek (ČSSR)
Skupna lestvica:
1.	Martinez (Šp.)
2.	Steinmayer (Av.)
3.	Kaczmarek (Polj.)
4.	Mirri (It.)
5.	Leleu (Fr.)
0. Nazabel (Šp.)
7.	Pronk (Niz.)
8.	Brzezby (Polj.) •
9.	Linard (Fr.)
10.	Kuhn (švi.)
27.41’46” 45’23'’ 47’52” 48T3” 52’46” 53T4” 55’27” 55’ 16” 55'54” 56’07”
Američan S. Brooks pri Lloydu Adriaticu
Ta teden je prispel v Trst ameriški košarkar Steve Brooks, ki bo nastopal v prihodnjem prvenstvu za Lloyd Adriatico. Brooks je star 23 let, visok je 206 cm in igra v vlogi pivota. Rodil se je v Tennesse-ju, kjer je poročen in ima sedem mesecev starega sinčka.
Brooks je pred leti nastopil v Italiji na mednarodnem košarkarskem turnirju v Latini, kjer ga je zapazil italijanski trener Cesare Rubini. O evropski košarki pravi, da je na zelo visoki ravni, ugaja pa mu igra Innocentija. Takoj za tem je še dodal, da se bo tudi pri Lloydu prav kmalu uigral z ostalimi košarkarji.
MEDNARODNI TURNIR MLADINK
Poljska-Jngoslavija 85-84
Na mednarodnem turnirju mladink, ki je v Sokolovu na češkem je Jugoslavija zgubila proti Poljski le s točko razilke. Po dveh regularnih časih je bil izid izenačen 78:78. V podaljšku pa so bile Poljakinje za piko boljše. Končni izid je bil torej 85:84 v korist Poljske.
Lestvica: ČSSR 4 točke, Jugoslavija in Poljska po dve točki.
400 m ovire: Gluhak, Isakov 2000 m zapreke: Kačar, Dimič skok v višino: Temin, Švraka skok v daljino: Srejovič, Spasov-ski
troskok: Srejovič, Hegediš skok s palico: Pančič, Vasič krogla: Milič, Omrčen disk: Milič, Džordič kopje: Šipka, Rubakovič kladivo: Mičič, Petrak hoja na 10.000 m: Darapi, Šonc štafeta 4x100 m: Grošeta, Ištvanovič, Možek, Ravnikar, Mihaj-lovič
Štafeta 4x400 m: Gluhak, Prstec, Kujundija, Životič.
Urnik tekmovanja pa je naslednji:
17.00	— zbor sodnikov in tekmo-
valcev
17.30	— skok s palico
18.00	— hoja 10 km
19.00	— višina, 110 m ovire, kla-
divo
19.30	— 100 m 19.40 — 400 m
15.50	— 800 m
20.00	— daljina, disk, 200 m 20.15 — 1500 m
20.30	— 400 m ovire 20.45 — 2000 m zapreke
21.00	— kopje, krogla, troskok in
3000 m 21.20 — 5000 m
21.50	— štafeta 4x100 m
22.00	— štafeta 4x400 m
Vsako ekipo bosta zastopala v vsaki panogi dva tekmovalca. Točke bodo na podlagi vrstnega reda podeljene po ključu 5 - 3 - 2 - 1, za štafete pa 5-2.
Sprva je bil predviden tudi deseteroboj, ki bi se moral začeti dan prej, to je 19. julija. Jugoslovanska zveza pa je iz neznanih razlogov udeležbo v deseteroboju odpovedala.
k. b.
ŠPORT NA TV
RIM, 18. — Italijanska televizija je objavila program športnih dogodkov, ki jih bo oddajala v drugi polovici julija.
Jutri, 19. julija: od 18.30 do 20. ure bodo oddajali na drugem programu prenos državnega kolesarskega prvenstva v dirkališčnih disciplinah.
Sobota, 20. julija: od 15.15 do
17.30	na drugem programu prenos z Brands Hatcha, kjer bo na sporedu avtomobilska dirka veljavna za VN Velike Britanije. Od 18.30 do 20, ure bo prav taka na drugem programu prenos z državnega kolesarskega prvenstva v dirkališčnih disciplinah, na prvem programu pa bo ob 21.50 na sporedu boksarski dvoboj med Italijanom Udelio in Venezuelcem Gonzalesom, ki bo veljal za svetovno boksarsko prvenstvo peresne kategorije.
Nedelja, 21. juilja: na drugem programu bo ob 18. uri prenos z mednarodnega atletskega mitinga prijateljstva v Sieni.
Sreda, 24. julija: v rubriki «Športna sreda» bodo na prvem programu oddajali mednarodni atletski turnir v Turinu.
četrtek, 25. julija: ob 19.30 bo na drugem programu posnetek krožne kolesarske dirke po Markah.
Nedelja, 28. julija: na drugem programu bodo oddajali prenos kolesarske dirke, veljavne za trofejo Matteotti.
reprezentanco. Med nedavnim bivanjem v Jugoslaviji je Kunst izjavil, da računa za sestalo leprezentance na naslednjih 16 igralcev: Benu, Birtavan in Jcu (Romunija), Gan-schov in Leckenmaler (DRN), Jari (ČSSR), Schmidt (ZRN), Lembel (PoljskaL Schimo (Madžarska), Fi-scherstoen (Švedska), Ravcov (SZ), Šatoh (Jap.), Arslanagič, Pokrajac, Horvat, Popovič (Jug.).
ODBOJKA
JADRANJE
Zaključne regat« šole SPK Cupa
V	nedeljo, 14. julija se je v Ses-Ijanskem zalivu zaključil prvi jadralni tečaj za srednješolsko mladino, ki ga je organiziral slovenski pomorski klub «Čupa». Udeležilo se ga je skupno 13 tečajnikov pod vodstvom prof. Drašiča. Tečajniki so imeli vseskozi lepo vreme in tudi vetrovne razmere so bile v glavnem ugodne. Velika večina prijav-Ijencev se je za jadranje takoj navdušila in tudi prisotnost je bila skoraj stoodstotna. Posebno mlajši tečajniki so prikazali zelo veliko zanimanje za jadralni šport ter prav gotovo bomo med njimi imeli več navdušenih jadralcev. Nekateri so se že hoteli prijaviti v nadaljevalni tečaj za prihodnje leto.
V	nedeljo popoldne je bila prva uradna regata, med katero so lahko novinci preskusili svoje znanje v tekmovanju s starejšimi jadralci. Treba je takoj priznati, da so jim bili enakovredni tekmeci. Regata je bila veljavna tudi za trofejo «Ski -jadro» za dvojice, ki so se plasirale na smučarskem tekmovanju, ki je bilo maja meseca. Prvo mesto sta tako kot na smučanju osvojila zakonca Bensi, ki sta tako brez problemov odnesla tudi prvo trofejo «Ski - jadro».
PALERMO, 18. — Bolgarska mladinska reprezentanca je osvojila prvo mesto na 26. mednarodnem odbojkarskem turnirju v Mondellu. V finalnem srečanju so Bolgari odpravili poljsko ekipo Utnik iz Krakova s tesnim izidom 3:2. V drugem srečanju je italijanska šesterka Pa-oletti iz Catanie premagala ekipo madžarskega Spartacusa s čistim izidom 3:0.
NOGOMET
Nepričakovan razplet
Sampdoria ostane v A ligi Verona in Foggia izpadli
Ta sklep je sprejela prizivna komisija italijanske nogometne zveze
RIM, 18. — Prizivna komisija italijanske nogometne zveze je sklenila, da bosta izpadli v B ligo skupno z Genoo še Verona in Foggia, medtem ko bo Sampdoria tudi letos tekmovala v prvi italijanski nogometni ligi. Do tega sklepa je prišlo po sedemurnem zasedanju komisije.
Do tako nepričakovanega razpleta je prišlo po znani aferi o poskusu podkupovanja Verone in Fog-gie. Disciplinska komisija prve stopnje je v zvezi s tem suspendirala za tri leta predsednika Verone Garonzija, ker je hotel podkupiti igralca Napolija Clericija in Verona bi morala tako stanati na prihodnjem prvenstvu A lige s tremi točkami zaostanka. Predsednika Foggie in sekretarja društva je komisija suspendirala za tri mesece, oz. tri leta. ker sta hotela podkupiti sodniško trojko na tekmi
KOŠARKA
POLETNI TEČAJ V ORGANIZACIJI ZSSDI
ROKOMET
13. NOVEMBRA V LJUBLJANI
Reprezentanca sveta proti Jugoslaviji
Mednarodna rokometna zveza je pooblastila predsednika rokometne zveze Romunije Joana Kunsta, da sestavi moško rokometno reprezen-tenco sveta, ki se bo ob 25. obletnici ustanovitve rokometne zveze Jugoslavije srečala 13. novembra v hali Tivoli v Ljubljani z moško 34:25, Trenerji — B 29:19.
Trdi treningi in zabava v Idriji v prijateljskem in športnem duhu
Naši fantje pa bodo morali še dosti delati, če bodo hoteli popraviti predvsem obrambo - Nagrade za najboljše tečajnike - Tekmovanja in zaključni dan
Vrnili so se tudi tečajniki - košarkarji iz Idrije. Naši fantje, letniki 1959 in 1960, so trenirali pod vodstvom požrtvovalnega in prizadevnega Andreja Žagarja, trenerja ljubljanske Ilirije. Tečajniki so se v tem kraju mudili enajst dni, od 7. do 16. julija.
Tečaja so se udeležili tile košarkarji:
Bor: Aleksander Mazzucca, Bruno Furlan, Aleksander Čok, Andrej Udovič, Lauro Trevisan, Štefan Pegan.
Kontovel: Marko Ban, Valter Ukmar, Nevio Regent, Ivo Starc, Ivo Nabergoj, Sergij Bukavec, Aleksander Nabergoj, Drago Bukavec.
Polet: Pavel Ferluga, Evgen Da-nev.
Sokol: Boris Devetak.
Trener:	Andrej Žagar. Trener-
ska pomočnika: Franko ’ erko in Renato Furlan (oba Bor). Glavni vodja: Renato Štokelj.
Ljubljanski trener Andrej Žagar je bil z našimi fanti tako giede požrtvovalnosti na treningih kot glede košarkarskega znanja zadovoljen. Pripomnil pa je, da naši fantje niso navajeni ostre obrambne igre in zato bo treba z njimi trdo delati.
Tečajniki so v Idriji trenirali dvakrat dnevno. Prosti čas pa so izkoristili za zdravo zabavo in za ogled svetovnega košarkarskega prvenstva po TV.
Požrtvovalni organizator Renato Štokelj je seveda fantom preskrbel vse, da bi se čim bolje počutili, saj so bili njihovi treningi res zelo naporni in nujno so torej potrebovali proste zabave.
«Si bil s tečajem zadovoljen?» smo poprašali organizatorja Renata štoklja.
«Tečaj je vsekakor uspel,» pravi štokelj, «fantje so dokaj napredovali. Med njimi se je ustvarilo prijetno vzdušje, kar je, mislim, za podobne tečaje zelo važno. Poleg tega sta tudi Franko Perko in Renato Furlan pridno sodelovala pri organizaciji, kar je tudi pomembno, saj nujno potrebujemo novih trenerjev in organizatorjev.» Tekmovanja in turnirji
Tudi v Idriji so priredili vrsto tekmovanj in košarkarski turnir. Na košarkarskem turnirju so sodelovale tri ekipe: skupini A in B ter moštvo trenerjev.
Izidi: Trenerji — A 39:21, A — B
Končna lestvica: Trenerji 4 točke, A 2 točki, B brez točk.
Lestvica najboljših strelcev: Žagar 22 točk, Renato Furlan 21, Ivo Nabergoj in Perko 18, Mazzucca 16, Ukmar 15, Starc 13 itd.
V	torek so tečajniki priredili zaključni dan s tekmovanjem v kvizu in s košarkarsko tekmo.
V	tekmovanju v kvizu je zmagala skupina B s 50:46.
Prav tako je skupina B zmagala tudi v košarki.
Izid:
Skupina B — Skupina A 72:45
(28:25)
SKUPINA A: Furlan 11, Ivo Nabergoj 25, Trevisan 4, Aleksander Nabergoj 6, Danev 3, Drago Bukavec 13, Starc 8, Regent 2.
SKUPINA A: Mazzucca 20, Udovič 11, Čok, Sergij Bukavec, Ukmar 5, Ban 8, Devétak 1, Pegan, Ferluga.
SODNIK: Žagar.
Nagrade
Organizator tega tečaja ZSŠDI je tudi letos nagradil tečajnike, ki so se najbolje izkazali. Nagrade so bile tako razdeljene:
Najboljši tečajnik: Pavel Ferluga (Polet).
Najbolj požrtvovalen: Andrej U-dovič (Bor).
Najboljši strelec: Ivo Nabergoj (Kontovel).
Najboljši
g||
borilec:
Starc
(Kontovel).
Kot vidimo, so tudi v Idriji pridno delali in trenirali, kar kaže, da se je v našem košarkarskem krogu začelo resno in načrtno delati. Ta panoga, ki je pri nas najmlajša, če izvzamemo jadranje, je že zajela dobro število navdušenih in mladih tekmovalcev, kar je najboljše jamstvo za uspeh.
b. 1.
OBVESTILO
Odbojkarski tečaj v Rovinju
Tajništvo ZSŠD obvešča vse udeleženke pne skupine odbojkarskega tečaja v Rovinju, da bo odhod v nedeljo, 21. t.m. Vse tečajnice naj se zberejo ob 7. uri na pomorski postaji, od koder sc bo odpotovalo z ladjo «Edra». Vsa društva, ki bodo poslala svoje članice na tečaj, naj dajo za vsaki dve tečajnici na razpolago najmanj po eno žogo. Udeleženke naj prinesejo s seboj poleg običajne osebne opreme še opremo za kopanje in seveda športno opremo za treniranje (hlačke, copate, majice, nogavice, trenirko, ščitnike za kolena, če jih imajo). Vse ostalo pa dobijo v taboru (posteljnino in jedilni pribor). Za tiste, ki nimajo skupnega potnega lista, pa se priporočamo, da ne hi pozabili osebnih dokumentov oziroma potnega lista.
Foggia — Milan. Foggia bi tako v prvenstvu B lige morala startati s tremi točkami zaostanka.
Po tem sklepu bi morala Sampdoria ostati v B ligi.
Prizivna komisija je danes popolnoma spremenila prvotne sklepe in potisnila Verono zaradi podkupovanja na zadnje mesto na lestvici. To pomeni. da bo morala nastopiti prihodnje leto v B ligi. Foggia bi zaradi tega sklepa ostala v A ligi, saj bi v tem primeru izpadli Verona, Foggia in Sampdoria. Komisija pa se je o-dločila kaznovati Foggio z odvzemom šestih točk, s čimer je obstala na končni skupni lestvici A lige v sezoni 1973-74 za Sampdorio. V B ligo so tako izpadle Verona. Genoa in Foggia, Sampdoria pa je po tem sklepu ostala v družbi najboljših.
Nevsakdanja seja openskega Poleta
Nevsakdanjo sejo je imel sinoči odbor športnega društva Polet na Opčinah. Ob začetku je namreč predsednik v imenu vseh članov Poleta čestital kar štirim odbornikom, ki so v tem tednu delno končali oziroma dokončali svoj študij. Odbornici Suzi Guštin in Rada Sosič sta uspešno končali maturo na trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois», odbornik Peter Suhadolc je v torek promoviral za doktorja fizike, medtem ko je društveni tajnik Emil Bole predvčerajšnjim promoviral za doktorja biologije.
Vsi štirje slavljenci so bili vseskozi odlični študenti in temu primerne so bile tudi njihove končne ocene. Zvedeli smo. da bosta Suzi in Rada nadaljevali študij, Peter pojde že naslednji mesec na specializacijo v Ameriko, Emil pa je končal svoj vojaški dopust in se bo vrnil v svojo vojaško edinico.
V nadaljevanju seje so se odborniki pomenili o gradnji novega rekreacijskega centra v Konkonelski ulici 1, kjer bo jutri popoldne prostovoljno delo ter o nedeljskem pikniku na Erzelju, na katerega so vabljeni vsi prijatelji openske mladine.
BOKS
UGNANO SABBIADORO, 18. -V soboto se bosta v boksarskem dvoboju, veljavnem za naslov svetovnega prvaka mušje kategorije, srečala Italijan Franco Udella in Venezuelec Betulio Gonzales. Favorit je gotovo dosedanji prvak Gonzales, ki je opravil med profesionalci 46 dvobojev, kjer je štiridesetkrat zmagal (26-krat s k. o.). Venezuelski boksar bo tokrat že šestič nastopil v dvoboju, ki bo veljaven za svetovni naslov. To je zelo veliko, če pomislimo, da ima Gonzales komaj 24 let.
Italijanski izzivalec Udella se je doslej med profesionalci bojeval le 18-krat, noben dvoboj pa ni trajal petnajst krogov.
ipi
Skupina tečajnikov s trenerji, ki je deset dni vadila v Seči pri Portorožu
Emil Frelih:
V TAJGI SIBIRSKIH BREZ
POTOPIS
Sicer so tovrstna letala udobna. Sedeži so široki in toliko odmaknjeni, da potnik lahko sprosti noge. Na eni strani je bled sedeži celo trdno pričvrščena miza za šest oseb. V kotu Ob vhodu v oddelek pa sem začuden in vzradoščen hkrati opa-2Ì1 mrežasto otroško posteljico, ki pa je tokrat bila prazna. Čeprav se počutiš v grobo zgrajenem jeklenem letalu, podobnemu na zunaj vojaški trdnjavi, povsem varnega, moti tišino čredno močan ropot motorjev. Sicer pa je v gradnji ču iti moč in trdnost, kd ji potnik povsem zaupa.
Počasi je dremavica utišala glasno govorjenje in večina Potnikov je zadremala. Medtem smo preleteli Volgo, Ural in Prešli nad Čeljabinskom mejo med Evropo in Azijo. Že smo bili nad predelom zahodne Sibirije in pod oblaki puščali za seboj mesto Omsk in druga naselja, gozdove, jezera in številne, z vodo bogate sibirske reke. Nenadoma, kar prehitro se je zdanilo. Obilni zgodnji zajtrk nas je opozoril, da smo prehiteli hoč za štiri ure.
Skozi čmerikave oblake se je kdaj pa kdaj zasvetilo. Vetrovni sunki so med sivimi gmotami odprli lijakom podobne Riknje, skozi katere smo v posameznih trenutkih kot skozi ogromni daljnogled gledali površino temnozelenih gozdov, sem in tja strehe manjših naselij in velika močvirja. Kmalu zatem smo ugledali dolgo in široko vijugo rjavkaste velikanke Ob,
ki jo štejejo med največje reke na svetu. Na obeh bregovih je ždelo razpotegnjeno mesto. Tovarniški dimniki, gledani od zgoraj skozi okence aviona, so bili podobni kvišku štrlečim topovskim cevem. S svojo prisotnostjo so že od daleč okarakterizi-rali industrijski značaj Novosibirska.
Končno smo se spustili na veliko ploščad letališča. Luže, ki jim je veter kodral gladino, so pričale o pravkar prestanem dežju. Pristali smo ob enajstih dopoldne. V Moskvi je bilo tistikrat šele sedem zjutraj. Stevardesa nam je vljudno, vendar uradno hladno najavila zunanjo temperaturo trinajst stopinj nad ničlo.
NA SIBIRSKIH TLEH
Oster veter nas je oplazil, ko smo stopili na mokra betonska tla. Nebo je bilo zastrto z nizkimi sivimi oblaki. Lahno smo vzdrgetali, ko smo odšli proti veliki letališki zgradbi. Od nekod je veter prinašal kapljice in nam Stempii skuštrane glave: prvi pozdrav poletnega sibirskega podnebja.
Letališče ni nič manjše od nekaterih moskovskih. Promet je velikomesten: vsak čas vzleti ali pristane katero izmed letal raznih tipov in oblik sovjetskega potniškega letalstva. Približno sedemdeset letal, verjetno še več, je bilo tistikrat razporejenih v vrstah na nekaj krajih letališča.
Sprva se oziraš okoli in se vprašuješ, ali si v resnici v Sibiriji. Letališka stavba je najmodernejša iz stekla in betona. Ko smo vstopili vanjo, nas je presenetila velika hala, podobna prej moderni železniški postaji kot letališki. Množica ljudi vsemogočih ras je posedala, dremala ali se sprehajala po » gromnem prostoru. V prvem nadstropju se je v posebnem kotu okoli televizorja gnetlo precej ljudi. Spodaj in zgoraj poleg čakalnic, pisarn in blagajn za vstopnice, je na razpolago več kioskov s časopisi in razglednicami in prodajaln z razno robo, od oblačil, kozmetičnih predmetov do raznovrstnih spominkov. Posebna čakalnica je namenjena inozemskim gostom, kjer je
moč za tujo valuto kupiti okrepčilo in seveda tipične ruske in sibirske spominke.
Po množici preprostih ljudi in njihovih oblačilih je opaziti, da je letalo v teh krajih samo po sebi umevno prometno sredstvo. V Sibiriji so predeli, kjer so domačini prej spoznali letalo kot vlak, ali avtobus. Še zdaj je mnogo naselij, do kamor zaradi geografskega značaja lahko prodro zgolj letala. Teh se poslužujejo tako delavci, kolhozniki kot znanstveniki in inženirji, ki razširjajo v tajgi in tundrah pot napredka v industrializaciji in civilizaciji. Med njimi ni takšnih razlik kot v zahodnem svetu, kjer se letal poslužujejo petični ali vsaj bolje situiram ljudje.
Po daljšem postanku, med katerim nam je čas hitro minil ob ogledovanju velikega prostora in včasih nenavadnih potnikov, nas je avtobus sovjetskega turističnega urada Inturist popeljal po asfaltirani cesti proti Novosibirsku.
Že res, da je cesta asfaltirana. Vendar poskakovanje avtobusa prepriča, da je tudi valovita in izrabljena. Nizka ravnina v nedogled. Ob straneh ceste leži blatna plast čmozjoma, kot pravijo tukajšnji kot oglje črni zemlji. Tu in tam poživlja pokrajino skupek borovcev in brez, ki so jih pri izsekavanju pustili drvarji, ti nenehni krotilci tajge, ali pa so iz tal sami nanovo pognali. Ponekod se zazrcalijo močvirja in velike mlake, legla neprijetnih sibirskih komarjev. V mestih so jih sicer večinoma pregnali. Ponekod pa so še vedno huda nadloga, včasih hujša od sibirskega mraza.
Na pašnikih se pasejo krave. Ob robovih ceste je še vedno veliko črnega blata, čeprav smo že daleč od letališča. Tukajšnja poletja so kratka, včasih vroča, največ dežja pa pade prav v poletnem času. To občutimo tudi mi. V občasnih prekinitvah blagoslavlja našo vožnjo, ki jo izmenoma iz raztrganih oblakov spremljata dež in sonce.
Pred nami so najstarejše naselbine predmestij Novosibirska. Zeleno ali modro pobarvane lesene hišice se vrste druge cb
drugi. Razdvajajo jih le majhne ograjene ohišnice cvetočih sončnic. Toliko je zlatorumenih sončnic, da kumar in krompirja v vrtovih skoraj ne opazimo. Hiše so ljubke, kot bi bile počitniške in ne stanovanjske. Všeč so nam in vzbujajo našo pozornost. Kraše jih izrezljana okna v staroruskem slogu s pobarvanimi okvirji, ki dajejo domovom prikupen videz. Le da ne bi bilo toliko blata krog njih. Ta naselja so še iz carističnih časov, ko so čez širno reko Ob gradili železniški mos(t za čezsibirsko železnico. Novejše hiše, med katere so redkeje vštuljene tudi zidane, a po zunanjosti podobne lesenim, so iz časov druge svetovne vojne, ko so pred nemško nevarnostjo v te kraje evakuirali tovarne in delavnice iz evropskega dela Sovjetske zveze. Domačini pred domovi ali na cesti so preprosto oblečem; moški v šuškavce in v nekake oguljene jopiče z značilno delavsko čepico s ščitkom, kot jo je nosil Lenin, ženske podobne, le z znanimi ruskimi rutami ali šali na glavah kot v nekdanjih carističnih časih. Vsi so obvezno o-buti v gumijaste škornje, ki jim edini lahko ščitijo noge v pogrezajočem se blatu, pozimi pa pred zmrzaljo.
Čimbolj se bližamo mestu, sonce radodameje kuka izza oblakov, čeprav se vmes še večkrat ponudi dež. Tovarniški dimniki posredujejo značilen industrijski pejsaž Sibirije, ki mi je poznan iz fotografij v revijah in iz sovjetskih filmov. Vse naokrog silhuete sivih dimnikov izpred svetlikajočega se neba iz raztrganih oblakov.
Prvikrat smo prešli progo čezsibirske železnice, tiste znamenite ruske železnice, ki je s svojimi devet tisoč tristo sedemintridesetimi kilometri najdaljša železniška proga na svetu. Preko Novosibirska povezuje evropsko Moskvo z vzhodnoazijskim Vladivostokom na Pacifiku.
Številneje se pojavljajo brezovi gaji. Lepotno drevje pričara liričen nadih sredi nič kaj prijetne narave. Neprespane oči se kar razvesele in spočijejo ob svetlih deblih vitkih brez. Ob pogledu nanje brskam v mislih po delih Čehova in Tolstoja.
(Nadaljevan]? sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacij in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
19. julija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
PO POGOVORIH MED HUSEINOM IN SADATOM
Delno priznan Palestincem samostojen nastop v Ženevi
Pomirljivo stališče egiptovskega predsednika do Izraela - Sadatova izjava o preprečenem napadu na ladjo «Oueen Elisabeth»
KAIRO, 18. — Jordanski kralj Husein se je danes vrnil iz Aleksandrije v Aman, potem ko se je tri dni pogovarjal s predsednikom Sadatom.
V sporočilu, ki je bilo objavljeno takoj po odhodu hašemitskega vladarja, je rečeno, da sta Egipt in Jordanija poudarila potrebo «neodvisnega sodelovanja, v primernem trenutku, organizacije za osvoboditev Palestine na mirovni konferenci v Ženevi. Kar naj bi omogočilo palestinskemu narodu, da odloča o svoji usodi».
Prevladuje mnenje, da se je kralj Husein doslej upiral navzočnosti na ženevskih pogajanjih ločene palestinske delegacije ter je vztrajal,
ZAHTEVEN JETNIK
Švedski zavod za socialno skrbstvo je zavrnil prošnjo nekega jetnika, ki je zahteval odškodnino, ker se je ranil pri poskusu bega iz kaznilnice. Možakar se je pred dvema letoma splazil skozi okno svoje celice in se hotel spustiti na ulico z vrvjo spleteno iz rjuh. Vrv pa se je utrgala, jetnik je nerodno padel ter se pošteno opraskal, tako da se je moral zdraviti dva tedna v bolnišnici.
Uprava zavoda je bila mnenja, da spričo okoliščin, v katerih se je jetnik poškodoval, priznanje odškodnine ne bi bilo umestno.
NEPRIJETNO SREČANJE
Devetnajstletno nepalsko dekle trdi, da je pred nedavnim, ko je na himalajski planoti Kambu paslo čredo jakov, srečalo Jetija. Divji mož, ki je bil visok od 130 do 160 centimetrov, naj bi jo napadel in jo tako močno udaril, da se je onesvestila.
Jeti, naj bi bil popolnoma prekrit s kocinami, imel naj bi debele prste z dolgimi nohti in naj bi hodil nekaj časa po dveh nato pa po štirih. Dekle trdi, da ko se je osvestila, je videla kako je divjak zadavil pet jakov, da jim je zavil vrat dr žeč jih za rogove.
Vest o neprijetnem srečanju je sporočila nepalska tiskovna agencija RSS, ki poudarja, da je pokrajinska uprava poslala na himalajsko planoto skupino izvedencev, da bi preverili resničnost dekličinega pripovedovanja.
DOBER ODVETNIK
V Hamburgu so danes aretirali 36-letnega natakarja Peter-sa Buttschecka, ker se je tri leta izdajal za odvetnika, čeprav ni nikoli povohal univerzitetnih klopi.
Buttscheck je užival velik u-gled med «kolegi» in sodniki, saj je v treh letih zmagal kar 97 pravd na sto. Po mnenju preiskovalcev je z odvetništvom zaslužil okrog 100.000 mark (nad 25 milijonov lir). Njegovi klienti so bili v glavnem tuji delavci, ki so prišli navzkriž z nemškim zakonom.
Sodniki so iznajdljivega natakarja odkrili šele včeraj, ko so po naključju preverjali seznam članov hamburške odvetniške zbornice in opazili, da v seznamu Buttschecka ni.
pasti ladjo. V nekaterih krogih pra- ske države; 2. obstajajo bistvene
vijo, da je šlo za libijskega pred sednika Gedafija.
V	svojem intervjuju je Sadat ponovno definiral bistvo spora in dimenzije konflikta z Izraelom. Oktobrska vojna je bila izključno vojaška operacija in Sadat je že prej cečkrat poudaril, da bi Egipt lahko bombardiral, če bi bil to hotel, izraelska obljudena središča z raketnimi izstrelki na dolgi domet. Tega ni storil, da bi mu nihče ne mogel očitati, da je z oktobrsko vojno proti Izraelu hotel izvajati množično uničenje civilnega prebivalstva, ali pa da je skušal uničiti izraelsko državo.
V	svojem intervjuju angleški BBC je egiptovski poglavar izjavil, da podpira resolucijo OZN št. 242 od 22. novembra 1967, ki priznava Izraelu pravico do obstoja.
V	kairskih dobro obveščenih krogih menijo, da Sadatove izjave pomenijo: 1. še pred začetkom oktobrske vojne (incident v zvezi z ladjo Queen Elisabeth sega v maj lanskega leta) je bil Egipt že trdno odločen, da izvede proti Izraelu o-mejeno vojno, ki naj bi le deblokirala položaj «ne vojne in ne miru» in da ni nameraval uničiti izrael-
razlike med Egiptom in Libijo glede dokončnih ciljev vojne z Izraelom; 3. Egipt tolerira dejavnost palestinskih gverilcev, ker bi ti sicer ne mogli izraziti na noben drug način svojih zahteva po priznanju obstoja palestinskega naroda kot politične enote.
V omenjenih krogih se še poudarja, da Egipt ne odobrava akcij, kot sta bili tisti v Maalotu in Kirjat Šmonu ter da zahteva politično rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Poudarja se še, da te Sadatove izjave težijo k temu, da bi bilo mogoče rešiti ta vprašanja v kolikor bi se rešilo vprašanje Palestincev.
Iz Tel Aviva sporočajo medtem, da je ameriški zakladni minister William E. Simon odpotoval danes iz Izraela v Saudsko Arabijo Ameriški državnik se jo dolgo pogovarjal z izraelskimi predstavniki, ki so mu prikazali težki finančni položaj izraelske države zaradi velikih stroškov za vojno in za obrambo. Zdi se, da so Izraelci zahtevali od ZDA dolgoročne finančne obveznosti, kar pa Simon ni sprejel, rekoč, da tudi v ZDA vlada inflacija in da mora spričo tega tudi njegova država varčevati.
OKROGLA MIZA 0 VPRAŠANJU OBVEŠČANJA V RIMU
Braniti svobodo dnevnega časopisja
Neodložljiva reforma radiotelevizijske ustanove
da bi morali biti Palestinci vključeni v jordansko delegacijo.
V	sporočilu je še rečeno, da sta obe državi smatrali za potrebno, «da pride do stalne koordinacije in organiziranega sodelovanja med E-giptom, Sirijo, Jordanijo in Palestinskim osvobodilnim gibanjem v svrho okrepitve arabske enotnosti». V dobro obveščenih krogih menijo, da bodo štirje arabski partnerji na ženevski konferenci sklicali v Kairu «vrhunsko» konferenco, da bi uskladili svoja stališča.
Egiptovski predsednik Anvar El Sadat je pred kratkim posredoval angleški radijski postaji BBC intervju v katerem je izrazil svoja stališča do reševanja krize na Bližnjem vzhodu.
Intervju je britanska televizija posredovala v torek zvečer. Iz njega bi se utegnilo zaključiti, da Egipt in druge arabske države nimajo nobenega interesa, da bi izvajali take operacije, kot jih izvajajo Palestinci, ki so k temu prisiljeni, da bi zaščitili svoje pravice.
V	intervjuju angleški BBC je Sadat omenil, da je osebno preprečil napad neke egiptovske podmornice v lanskem letu, ki je prejela od nekega arabskega poglavarja ukaz, naj potopi ladjo «Queen Elisabeth L», ki je prevažala skoraj 600 Judov, ki so bili na poti v Izrael, kjer so tedaj proslavljali 25. letnico ustanovitve izraelske države. Sadat je dejal, da so ga o zadevi obvestili pozno ponoči in da je ostal buden še več ur dokler se mu ni posrečilo, da je ukazal poveljniku pod mornice, naj ne izvrši prejetega
UkaZai
Sadat ni povedal, kdo naj bi bil arabski državnik, ki je ukazal na-
RIM, 18. — Vprašanje svobode tiska in objektivnosti informacije je bila tematika okrogle mize, ki so jo priredili na festivalu «Unità» v Rimu. V razpravo so posegli režiser Giuliano Montaldo, ki je podčrtal vzporednost boja demokratičnih časnikarjev za svobodo tiska in boja kulturnih delavcev za resno delo na tem področju, član izvršnega odbora časnikarskega združenja Alessandro Curzi, podpredsednik radijskih in televizijskih novinarjev Àlbero La Volpe, predstavnik tiskarskih delavcev Roversi in član vodstva KPI, poslanec Giorgio Napolitano.
Predstavnik sindikalne časnikarske organizacije Curzi je osredotočil svoj poseg na vprašanje največjega italijanskega lista «Corriere della Sera» in na zakonski osnutek za podporo tisku, ki ga je pred časom predložil poslanec Piccoli. V zvezi s prodajo milanskega lista je Curzi poudaril, da prikriti manevri določenih monopolov, ki bi si radi zagotovili nadzorstvo nad tiskom, terjajo stalno budnost časnikarjev in njihovih sindikalnih organizacij, da uveljavijo zaključke, do katerih je prišla parlamentarna komisija za tisk. Govornik je poudaril, da le strogo nadzorstvo časnikarskih odborov bo preprečilo, da novi lastniki lahko vsilijo redakciji svojo voljo.
Alberto La Volpe je v svojem posegu obravnaval predvsem vprašanje televizijskega monopola, ki je praktično v rokah krščanske demokracije. V tej zvezi je poudaril nujnost reforme radiotelevizijske ustanove, tudi v luči razsodbe ustavnega sodišča. Predstavnik tiskarskih delavcev Roversi pa je podčrtal voljo delavcev, da nastopijo in se borijo ob strani novinarjev za korenito preobrazbo informativne strukture in pozitivno rešitev konfrontacije z vlado.
V zaključku razprave je poslanec Napolitano poudaril, da je cilj preprodaje časopisov, zamenjav odgovornih urednikov in spreminjanja notranjih odnosov v uredništvih okrniti dosežke časnikarjev in utišati kritične pripombe na račun demo-krščanskega upravljanja države. Ta cilj zasledujejo s pravimi gusarskimi posegi in s skrivnostnimi preprodajami obsežnih paketov delnic založniških družb, kot v primeru lista «Corriere della Sera». Tako postopanje terja organske in stvarne posege pristojnih organov v o-brambo svobode tiska. Ne moremo namreč trpeti, da poldržavna družba kot je Montedison nalaga v te operacije težke milijarde, ne da bi bil parlament o tem obveščen.
«Komunisti — je zaključil poslanec — smo sklenili resno načeti ta vprašanja in nadaljevati boj za podporo tisku iz javnih sredstev v o-brambo svobodnega in demokratičnega obveščanja.»
Kam pes taco moli so na lastni koži občutili uredniki turinskega lista «La Gazzetta del Popolo», ki ga je maja letos založnik Caprotti odkupil od krščanske demokracije. Kljub določilom vsedržavne delovne pogodbe in dodatne pogodbe med u-redniki turinskega lista in založnikom Caprottijem, je slednji ukinil vsa uredništva lista v tujini ter uredništvo v Rimu. Namen lastnika, da enostransko okrni list je očiten in je izzval ostro reakcijo neposredno prizadetih urednikov in vseh
piemontskih političnih ustanov.
Časnikarji so se obrnili na sodno oblast in so zahtevali, naj prepove založniku enostransko preosnovo lista, ki v bistvu pomeni zmanjšanje zaposlitve v nasprotju z vsedržavno delovno pogodbo in z dodatnim sporazumom. '	*•'
Utemeljitev razsodbe proti Azziju, Rognoniju Marzoratiju in De Minu
GENOVA, 18. — Genovsko porotno sodišče je danes utemeljilo razsodbo, s katero je 25. junija obsodilo na 23 let zaporne kazni Gian-carla Rognonija, na dvajset let ječe Nica Azzija in Maura Marzoratija ter na 14 let Francesca De Mina zaradi atentata na brzec Turin -Rim.
Utemeljitev stroge kazni obsega 40 tipkanih strani, v katerih sod niki obravnavajo predvsem tehnično - juridično plat procesa. Kar zadeva atentat, ki so ga branilci skušali prikazati kot demonstrativno akcijo, katere smisel ni bil povzročiti tragedije, sodniki ugotavljajo: «Ne razumemo zakaj naj bi obtoženci uporabili kar en kg tro-tila, ča ni bil njihov namen povzročiti katastrofalne eksplozije.»
NA SEJI PRISTOJNE SENATNE KOMISIJE
fogni zagovarja poštno politiko
Minister je nakazal smernice za izhod iz Krize poštne uprave
RIM, 18. — Minister za pošte To-gni je zaključil davi v senatni komisiji za javna dela debato, ki se je začela z njegovimi izjavami glede stanja v italijanski poštni upravi. Mi. nister Togni je izjavil, da je v teku izvajanja obširni načrt, ki naj bi zfgotovil ponoven razmah in polno učinkovitost italijanskim poštam v okviru s sedaj razpoložljivimi sredstvi ter s sedanjo ureditvijo.
V svojem govoru je minister poudaril, da ne gre pripisati sedanjih težav malomarnosti ali površnosti tega ali drugega. Po njegovem mnenju vse sedanje težave izvirajo iz objektivnih razmer, ki bi jih bilo treba odstraniti z dobro voljo vse skupnosti.
Po Tognijevem mnenju je treba usmeriti vso dejavnost za ozdravitev razmer na področju pošte v treh smereh: 1. načrtovanje in reforme; 2. kriza osebja; 3. alternativna politika.
še preden se je lotil razglabljanja o bistvenih vprašanjih, se je Togni zahvalil komisiji, da je predlagala predsedništvu senata, naj odpre preiskavo o hudih problemih, ki tarejo poštno upravo.
Minister Togni se je nato dalj časa zadržal pri obravnavanju vprašanj avtomatizacije dveh osnovnih služb poštne uprave («bancopo sta» ter mehanizacija poštnih služ nosti). V tej zvezi je dejal, da av tomatizacija poštne banke zahteva ustanovitev vsedržavnega središča, ki bi moral razpolagati z elektronskim elaboratorjem z veliko zmogljivostjo (v Rimu ter v devetih središčih zbiranja v važnejših glavnih mestih pokrajin). Gre za okoli 1.500 poštnih uradov, ki predstavljajo s svojimi 80 odstotki skupnega denarnega prometa najpomembnejšo dejavnost ustanove na tem področju.
Togni je nadalje obvestil komisijo, da je bil konec oktobra lani podpisan sporazum z družbama Olivetti in IBM in da sta že s prvim julijem letos začela delovati dva e-lektronska centra v Rimu in v Bologni.
Glede mehanizacije in avtomatizacije pa je minister dejal, da so poverili specializirani družbi skupine IRI «Elsag», nalogo, da začne izvajati zadevne načrte v 26 središčih primarne mahenizacije.
Minister je nadalje govoril še o pomanjkanju osebja ter o drugih težavah, ki tarejo italijansko pošto. Med drugim je dejal, da so od julija lanskega leta sprejeli v službo več kot 11 tisoč uslužbencev, čeprav bi jih potrebovali več kot 17 tisoč, kot so zahtevale sindikalne organizacije. Na kraju je minister za pošte še izjavil, da bo vlada izvajala vse sporazume, ki so bili sprejeti s sindikalnimi organizacijami, toda ne bo odstopila niti za ped od svojih stališč, glede izvajanja določenih že sporazumno sprejetih načelnih stališč.
Dva Ceha izginila na Kaninskem pogorju
Dva Čehoslovaka, baje oče in sin, sta se prejšnji petek povzpela z žičnico na Kaninsko pogorje. Opazili so ju pa pri zadnji postaji žičnice, nakar sta zginila neznano kam.
Ker so bovški miličniki opazili češkoslovaški avto, ki je bil dalj ča-
sa parkiran na javnem prostoru, so ga odprli, toda niso našli nobenega uradnega dokumenta o lastniku prevoznega sredstva. Zato so začeli domnevati, na podlagi raziskav na krajevnem področju, da sta se tujca povzpela na Kaninsko pogorje. Nadaljnje ugotovitve so potrdile to domnevo.
Takoj so jugoslovanske obmejne o-blasti zaprosile italijanske obmejne organe, da bi pomagali pri iskanju. Povabilu so se odzvali člani gorske reševalne službe (Rabelj), finančni stražniki ter pripadniki policije javne varnosti.
Pozno ponoči smo telefonirali na postajo karabinjerjev v Rablju (Cave del Predil), toda žal nismo prejeli nobene vesti o morebitni najdbi dveh češkoslovaških turistov.
GROSSETO, 18. — V prometni nesreči pri vasi San Donato nedaleč od Grosseta so v prvih jutranjih urah izgubili življenje trije vaterpolisti, eden pa je bil hudo ranjen. Avto športnikov je iz nepojasnjenih vzrokov silovito trčil v tovornjak, ki je na stranski cesti čakal, da bi zavozil na državno.
Umrli so 30-letni Adorno Sciano, 18-letni Renzo Loffredo in 19-letni Otello Mignozzi vsi iz Porto Stefana,
l’red losangelskim kazenskim sodiščem se je včeraj začel proces proti Phillis Jean Bradleyevi, hčerki mestnega mogotca Toma Bradleya. Dekle je obtoženo prekupčevanja s kokainom ter nedovoljeno posest marihuane
in anfetaminov
Portugalska bo v kratkem priznala neodvisnost Gvineji Bissau?
Premier Goncalves poudaril, da bo preobrazba države terjala gigantski napor vseh Portugalcev - KPP pozitivno ocenila program nove vlade
LIZBONA, 18. — Člani nove portugalske vlade so danes prisegli zvestobo državi pred predsednikom republike generalom Spinolo.
Portugalski predsednik je ob tej priliki poudaril, da je treba enkrat za vselej odpraviti anarhistično vzdušje. «Nismo naredili revolucije — je dejal — da bi iz klešč totalitarizma padli v žerjavico anarhije. Prevzeli smo si nalogo, da vzpostavimo demokracijo v državi in to bomo naredili. Prevzeli smo nalogo, da rešimo najbolj pereče probleme države in to bomo storili. Potrebujemo zakone, ki naj u-redijo vprašanje stavk, sindikalno in politično dejavnost. V naši državi bo prostora za vse politične stranke, z izjemo tistih, ki delujejo proti demokraciji in interesom naše države.»
Spinola je zelo poudaril ti dve točki, gradnja demokracije, a istočasno zavračanje vsakega anarhističnega izpada. V tej zvezi je dejal, da so smernice, po katerih naj se razvija država začrtane v programu gibanja oboroženih sil. Pribil pa je tudi, da je omenjeni program meja, ki je ne gre prestopiti. To pomeni, da ni mogoče radikalno preosnovati portugalske družbe, dokler se o niih ne bo izrekel narod na svobodnih volitvah.
Tudi novi ministrski predsednik podpolkovnik Goncalves je v svojem nagovoru razvil to vprašanje.
tarol Polis je prva ženska v državi New York, ki je od tamkajšnje speline komisije dobila patent sodnika
za rokoborbo
Dejal je, da trenutno stanje države terja od vseh trdo in disciplinirano delo. Premier je poudaril, da bo njegova vlada do pičice izvajala program gibanja oboroženih sil in kot prvo nalogo je navedel moralizacijo javnega življenja. Čeprav program ne predvideva revolucionarnih družbenih preobrazb, bo vlada kljub vsemu skušala korenito ukrepati, da bo približala življenjsko raven Portugalcev standardu drugih evropskih držav. Vlada bo podprla predvsem manj premožne sloje in v ta namen bo skušala razviti gospodarski potencial državne in zasebne industrije, «vsekakor pa, bo obnova države terjala od vsakega Portugalca gigantski napor.»
V drugem delu govora se je Goncalves dotaknil kolonialnega vprašanja in v tej zvezi poudaril, da bo Portugalska priznala vsem kolonijam pravico do samoodločbe in spoštovala voljo prebivalstva prekomorskih pokraiin, tudi če se bo odločilo za neodvisnost. Pri reševanju zapletenega vprašanja dekolonizacije pa mora vlada vsekakor upoštevati krc jevne značilnosti v Angoli, Gvineji Bissau in Mozambiku.
Goncalves je tudi dejal, da so portugalski voditelji imeli zelo pozitivne pogovore s predstavniki o-svobodilnih gibanj, o rezultatih pogajanj, pa da ne more še javno spregovoriti. Zagotovil je vsekakor, da bo predsednik Spinola v kratkem govoril državi in jo seznanil s sadovi teh pogajanj. Po mnenju političnih komentatoriev, naj bi te besede pomenile, da bo Lizbona v kratkem nriznala neodvisnost Gvineji Bissau.
Portugalska komunistična partija je zelo pozitivno ocenila program nove vlade, o kateri pravi, ima e-dinstveno priliko, da zagotovi demokratičen in stabilen režim. KP poudarja, da bo vlada Goncalvesa bolje delala od prejšnje, zaradi neposredne prisostnosti predstavnikov gibanja oboroženih sil kot tudi, ker so bite izključeni konservativni ljudje.
Tretja francoska jedrska Romba eksplodirala na atolu Mururoa
WELLINGTON, 18. — Novozelandski premier Norman Kirk je izjavil, da je včeraj Francija razstrelila na poskusnem poligonu na atolu Mururoa svojo tretjo jedrsko bombo.
Kirk, ki je ostro obsodil tudi a-meriške in sovjetske podzemske jedrske poskuse, je poudaril, da bo Nova Zelandija na prihodnji generalni skupščini OZN zahtevala prepoved vseh jedrskih poskusov.
Francoska vlada kot običajno ni ne potrdila ne demantirala vesti o jedrskem poskusu na atolu Mururoa. To je že tretji letošnji poskus: po podatkih novozelandske in avstralske vlade sta prvi dve bombi eksplodirali 16. junija in 7. julija. Letošnji so zadnji francoski jedrski poskusi v atmosferi. Za prihodnje leto bo pripravljen podzemski poligon na atolu Fanga-teufra.
Od leta 1960, ko je razstrelila
prvo jedrsko bombo v alžirski puščavi je Francija opravila 55 poskusov z atomskimi bombami.
...............................................lili...........................milllUII............................................Hlinili1111"
UGIBANJA OB POSREDNEM NAMIGU NOVEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA £5
v včerajšnjih rasističnih izpadih v Angoli
LUANDA, 18. — Portugalski vojaški guverner v Angoli je sporočil, da so se tudi včeraj ponoči nadaljevali oboroženi s xipadi med belci in temnopoltim prebivalstvom predmestnih četrti Luande. Obračun včerajšnjih rasističnih izpadov je 25 mrtvih h1 27 ranjenih. Neredi prejšnjih dni s° že terjali skoraj devetdeset mrtvih in nad sto ranjenih.
Glavno mesto Angole je zaradi naraščanja rasne napetosti popolnoma paralizirana. Vojaški guverner je prepovedal ponoči avtomobilski promet, da bi zmanjšal možnost neredov. Vojaki so aretirali 150 ljudi, predvsem ker niso imeli veljavnih osebnih dokumentov.
Divjanje rasistov v angolskem glavnem mestu je izzvalo ogorčen protest vseh portugalskih levičarskih gibanj-Izvenparlamentame skupine so celo napovedale veliko zborovanje proti pokolu temnopoltega prebivalstva ^ Angoli in divjanju rasistov v vseh portugalskih kolonijah.
K razpihovanju nestrpnosti je brež-dvoma pripomogel tudi poziv Hol-dena Roberta angolskemu ljudstvu, naj se upre z orožjem v roki portugalskim kolonialistom. Holden, ki j® govoril po radijski postaji «Glas Zaira», je predsednik nacionalne fronte za osvoboditev Angole. Bolj kot hrabrega borca za neodvisnost Angole, ga poznajo kot človeka, ki se j® aktivno zavzemal, da bi razbil enotnost v osvobodilnem gibanju MPLA. ki ga vodi domačin Agostinho Neto. Njegov poziv, čeprav na videz pozitiven, je sumljiv prav zaradi vloge razbijača enotnosti osvobodilnega gibanja, ki jo je imel doslej Holden.
Prva poskusna vožnja japonske jedrske tovorne ladje
TOKIO, 18. — šele po osebnem posredovanju japonskega premiera Tanake so ribiči in gojilci ostrig v zalivu Mutsu dovolili, da je prva japonska ladja na jedrski pogon odplula na poskusno vožnjo. Ladja je bila 22 mesecev privezana v pristanišču zaradi protesta ribičev, ki so se bali, da bo jedrski motor okužil vodo zaliva.
Ladja, ki ima nekaj nad 8 tisoč ton nosilnosti, doseže hitrost 16 vozlov na uro z jedrskim reaktorjem z zmogljivostjo 36 megavatov. Splovili so jo junija 1969 in septembra 1972 je bila nared za prvo poskusno vožnjo, ki so jo ribiči preprečili do danes.
Na svetu je vsega skupaj le pet ladij na jedrski pogon za civilne namerne in sicer dva sovjetska ledolomilca, ameriška «Savanah», nemška «Otto Han» in japonska ladja «Mutsu». Kaže, da imajo Japonci v načrtu tudi gradnjo velike kontejnerske ladje na jedrski pogon.
llliiilliiiilliiiiiililiililiiillliiiiiiiiilliliiiiiiliiiiHiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiililiiiiillillllIiiliiriiilllilliimifillllliiiDllI
NA OSAMLJENI POLJSKI CESTI PRI MANFRED0NII
S kolom do smrti pretepel dvanajstletnega otroka
Morilec je mladi elektromehanik Vincenzo Infante Fanta je ubil zaradi neolikanega odgovora
FOGGIA, 18. — Mlad elektromehanik Vincenzo Infante iz vasi Montecorvino je včeraj popoldne s kolom ubil pri Manfredonii 12-letnega Lorenza Capaceja, s katerim se je sporekel, ker mu je otrok neolikano odgovoril. Morilec se je nato odpeljal na komisariat javne varnosti v Man-fredonio in dejal, da je na poljski cest’ videl truplo neznanega mladeniča. Njegovo pričevanje pa je vzbudilo sum agentov, ki so ga začeli izpraševati o podrobnostih, ga spravili v protislovje in ga končno pripravili, da je priznal umor.
V torek se je Infante hudo skregal z očetom in je v jezi zapustil o-četovo hišo. S svojim motorjem se je dva dni klatil po garganskem polotoku, dokler ni včeraj popoldne na neki poljski cesti pri Manfredonii srečal Capaceja. Fant je ribaril v obcestnem jarku in zamomljal nekaj nerazumljivih besed v odgovor eiek-tromehaniku, ki je spraševal za pot v Manfredonio. Infante ga je še vprašal, kaj dela in dobil v odgovor «kaj te briga», ki ga je tako raz. sr dii. da se je zagnal v otroka in ga pretepel. Ker mu ni bilo še dovolj, je pograbi! za kol in udrihal po Capaceju, dokler ni dal duška svojemu besu. Fantovo truplo je nato porinil v jarek in se odpeljal na komisariat.
Starši nesrečnega Capaceja so sno-či dolgo iskali, fanta, ki se ni kot običajno pod večer vrnil domov. Večkrat so šli mimo jarka, a nihče ni opazil fantovega trupla, šele, ko so ga policisti izvlekli iz vode, je e-den od Capacejevih bratov, ki je šel po naključju mimo, v mrtvecu spoznal brata.
Truplo malega Lorenza so prepeljali v mrtvašnico v Manfredonio, kjer je na razpolago sodnim oblastem-Jutri bo verjetno sodni zdravnik naredil obdukcijo, da ugotovi vzrok smrti. Kaže vsekakor, da je mali Capace umrl, ker mu je Infante s kolom prebil lobanjo.
Morilca so zaprli v zapor v Foggio, kjer ga bo v kratkem zaslišal namestnik državnega pravdnika, ki je prevzel vodstvo preiskave.
MILAN, 18. — Domnevna mafijca, baje pripadnika Liggiovega «klana», sta bila pred nekaj dnevi aretirana v Milanu. Gre za 30 - letnega Giuseppe Leonardija in 43-letnega Bonsignora Zanchija, ki naj bi po obtožbi bila šofer in telesna straža znanega mafijskega bossa. Preiskovalci ju zaslišujejo, ker menijo, da sta bila vpletena v ugrabitev industrijcev Toriellija in Rossija Montelere.