*merisk/i Domovih NO. 195 EN L4NGUAG« ONI? O National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 11, 1967 ŠTEV. LXV — VOL. LXV Delo mirovnega zbora ZDA v Turčiji pojema 2 ohladitvijo prijateljskih in zavezniških odnosov med Turčijo in ZDA je izginilo Moskovske jubilejne svečanosti le za goste! MOSKVA, ZSSR — Tisti radovedneži, ki imajo denar in čas, pa bi si radi ogledali vsaj v Moskvi, kako bo Rusija praznovala 50-letnico oktobrske re-_ „ , volucije, ne bodo prišli na svoj tuni zanimanje za delo mi- račun. V Kremlju so morali rovnega zbora ZDA. namreč dognati, da tujcev ne bi ANKARA, Tur. — V tisti do-1 mogli kam spraviti pod streho, bi, ko je cvetelo prijateljstvo sai bo s°b in stanovanj verjetno med Ameriko in Turčijo, je bilo zmanjkalo še za uradne goste in v Turčiji 590 uslužbencev naše- delegacije. ga mirovnega zbora, lani jih je Zato 30 moskovski hoteli že bilo le 450, letos jih je pa le še začeli odklanjati goste iz tujine, 220. Ali se torej v Turčiji ideja akoravno bi jim lahko zaraču-o mirovnem zboru ni obnesla? nali s°be po $35 na dan in še več. Težko je trditi, da se ni, ako- Ravno tako so železnice in letal-ravno nekaj znakov govori za to. ska družba že omejile prodajo Cisto gotovo je, da uradna voznih listkov. Vse to je že se-Turčija ni več vneta za mirovni daJ “racijonirano”. Seveda bi bi-zbor. Turška vlada ne more po- lo mogoče goste spraviti pod zabiti, da je naša diplomacija ni streho tudi v zasebnih sobah in Podprla v njenem stališču glede stanovanjih, toda tega ne bi mo-Cipra. To je očitno pokazala tu- §la trpeti ruska tajna policija, di s tem, da je hitela z normali- ker bi ji kontrola tujcev ušla iz zacijo svojih diplomatskih sti- rok- kov z Moskvo, kamor je poro- Za delovne ljudi je pa Kre- ^ mal prenekateri turški politik. mell dobro poskrbel: Kar štirje Vrhovno vojaško’ poveljstvo ho-Ohladilo se je torej turško pri- dnevi bodo prosti in zaslužek če imeti preje trdne dokaze za jsteljstvo do Amerike in do vse- Tudi trgovine bodo do- to trditev. Včeraj so odšli na §a, kar je njenega. Dalje je tre-Jbro založene, glede nižjih cen' ba vpoštevati, da ima mirovni j Pa vlada molk. zbor nalogo, s praktičnim delom Podpirati kulturni in gospodar-1 BOMI dolŽfi PailkOW ski napredek, ne pa morda z de- BONN, Z. Nem. - Zahodno-arjem in investicijami. | nemgkj kancler dr. K. G. Kie- Guevara ubil v boju! Tako trdi bolivijsko vojaško poročilo, ki pa so ga v Washingtonu vzeli zelo previdno na znanje. LA PAZ, Bol. — Uradno armadno poročilo pravi, da je v boju s partizanskim oddelkom preteklo nedeljo v juhovzhodni Boliviji padel tudi vodnik rdečih gverilcev znani Ernesto Che Guevara, sodelavec in soborec Fidela Castra v njegovem boju proti Batistu na Kubi. Polk. J. Zenteno Anaya, poveljnik 8. armade, je dejal, da je Guevara bil med ubitimi gverilci, ki so padli v nedeljo v spopadu z armado pri Higuerasu kakih 400 milj juhovzhodno od La Paza. Načelnik armadnega stana zimski Ameriška univerza ¥ Kam h normalne poslovala KAIRO, Egipt — Naj diktator Naser vpije proti ameriškim imperijalistom, kakor in kolikor hoče, Ameriške univerze v Kairu se pa ne dotakne. Saj je na njej že drugo leto vpisana mlajša njegova hči Mona! Ni ji pa dolgčas, kajti na tej univerzi študirajo tudi otroci Naserjevih ministrov in drugih zvezd seda- polk. M. V. Sempertegui je potrdil te uradne vesti, pa odklonil potrdilo, da je padli gverilec, o katerem trdi poročilo armadnega oddelka, ki se je spopadel z rdečimi, res Guevara. rp iicjuioivi ivcuiGici Ul. IV. Vjr. IVlt- iurki so bili bolj navajeni na singer je obdolžil predsednika ameriške dolarje kot na ameri- vzhodnonemške vlade w Sto_ sn - strokovnjake na kulturnem, phaj da namerno onemogoča raz-omjalnem, gospodarskem polju govore med obema nemškima mk i iVl f3 jaVn°St ni vladama, ki bi lahko do neke Si0h d°Stl ^lgala za Ivanje mere ublažili zle posledice delovnega zbora tudi takrat, ko litve Nemčije. šL36 vZ Zanimala 23 am6ri' Kiesinger je v svojem poroči- po no. ^ lu izvršnemu odboru Krščansko- Mucaj s Turčijo je ponovno demokratske unije izjavil) da Pozorilo da imajo tudi naj- gtoph s stavljanjem i£maksimal. nedolžne akcije svoj poli- nih 2ahtev” zapira pot k vsakim jipevn Prizvok> kadar so delo po- razgovorom. Kot znano je kan-Pcne dipMmacije Na to mora Ller Kiesinger izjavil pripravlja- Sfed L ' S kri,ično nost k razgovorom, ki jih je s "a d,el° m USpehe ter ne' I oredložil Stoph, toda le v ome- PoSeSS m“'0VI’ega 2b°ra ienm obse^- Stoph je pa po-. v v I oom1 zahtevo, da mora Bonn ^var je do sedaj se elanov mi- v0Vnega zbora na Turškem, pou-ulejo angleščino na srednjih n visokih šolah. mora najprej priznati vlado v Pan-kowu za enakopravno in Vzhod-uo Nemčijo za popolnoma neodvisno in suvereno nemško državo. Zahodna Nemčija to zahtevo Vzhodne Nemčije zavrača in imatra njeno vlado v Pankowu kraj spopada z gverilo časnikarji in časnikarski fotografi ter drugo osobje, ki bo skušalo vesti o smrti Guevare preveriti. Guevara je izginil spomladi pred dvemi leti s Kube in predvidoma odšel v Južno Ameriko organizirat nove gverilske upore. Bolivija je na zadnjem zasedanju Organizacije ameriških držav skušala dokazati, da je Guevara na čelu rdečih gverilcev na njenih tleh. Ponovno so napovedali, da ga že imajo v rokah, pa se jim je vedno izmuznil. Sedaj je “padel v boju”! ROMUNIJA ZA EVROPO: TUJE ČETE m GREDO! Romunski zastopnik je včeraj v govoru pred glavno skupščino Združenih narodov ponovil predlog, naj odidejo tuje čete iz Evrope in naj bosta obe obrambni zvezi, NATO in Varšavska, razpuščeni. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — prepričani. Razdeljena Nemčija Namestnik romunskega zunan- je problem, ki povzroča še ve-jega ministra Mircea Malitza je dno pri nemških sosedih precej - - ___ včeraj predložil, naj bi se vse1 skrbi, v Nemčiji pa nejevoljo. nje egiptovske diktature. Zato tuje čete umaknile iz držav za- j Dokler se Nemci s sedanjim univerza ni bila nacijonalizirana hodne in vzhodne Evrope ter j stanjem ne bodo sprijaznili in za tekom zadnje vojne. Pač pa je uaj bi bila odstranjena vsa vo-1 nedogleden čas pristali na deli-moralo iti iz Kaira kakih 30 jaška oporišča za te sile, obe o-|tev Nemčije, ni mogoče računa-ameriških profesorjev, ki se pa brambni zvezi, NATO in Var- j ti na normalizacijo razmer sedaj počasi vračajo. šavska, pa razpuščeni. Predlog v | Evropi in na trajno izboljša: „ Univerza je že odprla vrata za ,tiS!VU “ novesa- , Poteklih J odnosov med Zahodom in Vzhi. tečaj in dijaki pridno ** * '"J*** “»k Potm-i dom. ^ dil znova v nekaj različnih oblikah. Zahod ni bil temu predlogu nikdar posebno naklonjen, po-j sebno v Bonnu so namreč vedno prihajajo nazaj. Lani jih je bilo vpisanih okoli 1,000, letos jih bo verjetno nekaj manj. Treba Iz Clevelanda in okolice Iz bolnice— Mrs. Ana Strekal, 11210 Greenwich Ave., se je vrnila iz Marymount bolnice, kjer je srečno prestala dve težji operaciji. Sedaj se zdravi na domu in je še vedno pod zdravniško oskrbo. Prijatelji jo lahko obiščejo. Ob tej priliki se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so jo obiskali v bolnici, ji poslali tako lepe kartice, cvetlice in darila. Posebno toplo zahvalo pa izreka tistim, ki so za šavska, pa razpuščeni. Predlog v Evropi in na trajno izboljšanje i darovali kri. Mrs. Strekal ■ ■ - - . _ želimo, da bi se ji ljubo zdravje skoraj v polni meri povrnilo! razlagal Birma Pri Mariji Vnebovzeti— Ko je M. Malitza je namreč vsakemu študentu plačati $230 semestralne šolnine, tega denarja pa nima vsak študent. Do sedaj so sposobni študentje dobivali štipendije. Kako bo letos s štipendijami, pa univerzitetna uprava ne ve. Univerza se seveda ne more vzdrževati s šolninami. Ameriška zasebna radodarnost nabere vsako leto okoli $3 milijone, da more zavod ostati pri življenju. Univerzi se tudi v dnevih največjega nemira v Kairu ni godilo slabo, varoval j0 je namreč prejšnji minister za prosveto v Naserjevem kabinetu dr. Hus- Odpor proti davčni skladi tudi v senatu Washington, d. c. ________ujciiu vmuu v -ramtowi s pIivni člani finančnega odbora :a nekako sovjetsko lutko. Kie rn^ta se nagibajo proti davčni >inger je v svoji izjavi ponovil skladi, ki jo je predložil pred- '° stabšče Bonna. 2a nik L' B' Tnbnson, četudi jo jpg0Varja velika večina vladnih , Privatnih gospodarskih stro-vhjakov. Jordanski (kralj Husein pazi na svojo glavo AMAN, Jordan — Kakor hitro se je kralj Hussein vrnil iz Moskve domov v svojo prestoli-co, je storil tri korake, ki so izdali tudi njegove skrivne misli: najprvo je menjal vlado in spravil vanjo svoje najbolj vdane pristaše; potem se je postavil na čelo jordanskih oboroženih sil; končno je poslal v pokoj nekaj višjih oficirjev. Mož se torej boji za svojo glavo in ima prav. Sam čisto dobro ve, da je treba najti pot do sporazuma z sosednim Izraelom, | ski begunci, kar jih je v Jorda-I toda jordanska javnost noče o | nu, že dostikrat delali težave. opozarjali na dejstvo, da se bi v takem slučaju ameriške oborožene sile umaknile daleč na zahod preko Atlantika, med tem j ko bi ruske odšle le za vzhodno mejo Poljske, Češkoslovaške, Madžarske in Romunije, ostale bi torej neposredno pred vrati Srednje Evrope. Trenutno cenijo število ruskih čet v satelitskih državah na 16 do 26 divizij, od tega večinoma v Vzhodni Nemčiji. Romunski zastopnik je dejal, da so zadnje ruske čete zapustile Romunijo že leta 1957. V državah NATO v zahodni in južni Evropi je sein Sayed. Zato univerza ni skupno okoli 300,000 ameriških bila nikoli tarča za izgrede ali [vojakov, od tega glavni del v nemire. i Zahodni Nemčiji, kjer varujejo skupno z angleško rensko armado mejo med obema blokoma. Romuni so se lani pritoževali na konferenci Varšavske vojaške zveze nad rusko vojaško prevlado in predložili razpust te glavni skupščini ZN romunski! V nedeli°> 15- oktobra, opol-predlog, je tej predsedoval Ma- dne bo škof Elwe11 Podeld bir-nescu, romunski zunanji mini- mo 138 mladim faranom in faster, ki je bil izvoljen v začetku rankam- — Pevske vaje za cerk-letošnjega zasedanja za njenega veno P6*!6 bodo v nedeljo, 22. rednega predsednika. oktobra, popoldne po pobožno- ______________ stih. Organist g. M. Rakar bo f’ ft tri n itp ‘teda;i uvedel krasne pesmi v L J 5. C/CoLC [ljudsko petje. Zato naj vsi osta- WASHINGTON, D.C. — Kljub nejo po blagoslovu v klopeh! vsemu govorjenju o potrebi ; Republikanci: Zmaga je varčevanja pri zveznih izdat-'možna!_______ kih je včeraj Senat izglasoval [ Vodnik republikanske stranke 4.77 bilijonov za javna dela,! okraja Cuyahoga DeMaioribus za pork barrel.” Poskus to je včeraj razposlal kampanjsko vsoto zmanjšati za 248 milijo-j pismo kakim 10,009 strankinim nov je propadel. Senat je odo-[delavcem v Clevelandu, v kate-bril za javna dela 153 milijo-jrem jim zatrjuje, da imajo nov več kot Predstavniški “možnost zmagati in da bodo tu- tem ničesar slišati, hujskajo jo najbolj arabski begunci, ki nočejo nazaj v tisti del Jordanije, ki je sedaj pod izraelsko okupacijo. Husein se dalje m nic prikupil zvezej ki naj bi bila le nekako tistim konservativnim jordan- sredstvo za vojaško nadziranje skim krogom, ki veliko pomeni- satelitov. V zadnjih letih se Ro-jo, ker je sel v Moskvo na obisk. muni zelo trudijo za izboljšanje Na koga naj se pa zdaj se opira? odnosov med Vzhodno in Zahod. dom in mora sedaj konferenca obeh doseči kompromisno vsoto. VALLEGRANDE, Boliv.—Glavni poveljnik bolivskih oboroženih sil gen. Ovando Candia je izjavil, da je sedaj gotovo, da je truplo enega od sedmih di zmagali”, če se bodo le potrudili. Predvsem je treba spraviti 7. novembra vse volivce na volišče. Republikanski županski kandidat Taft je na sestanku z vardnimi vodniki stranke te pozival, naj poskrbe, da bodo šli volivci volit. Vodnik Taftove vo- Največja kraljeva skrb je trenutno nevarnost, da bodo nekateri arabski begunci ponoreli in se začeli organizirati v gverilske odrede.’ Tega se boji tudi Naser, toda upa, da bo gverilce lah- no Evropo, odhod tujih vojaških oddelkov iz obeh delov Evrope bi naj odprl pot medsebojnimu zbližanju in pomiritvi. V Bukarešti upajo, da je mogoče doseči pomiritev in nor- padlih gverilcev Ernesto ‘Che’ j livne kampanje R. Bennett je Guevara. To naj bi dognali s'dejal: Locher je izgubil, ker ni pomočjo prstnih odtisov. Da'spravil volivce volit: 116,000 jih je mrtvi res Guevara je izjavil je ostalo doma! tudi sodelavec ko krotil. Husein pa ni tako malizacijo odnosov med drža-velik optimist, ker so mu arab- vami Evrope pri sedanjem stanju meja, v Pragi in Varšavi, pa tudi še drugod o tem niso tako da fnatorji ae niso Prepričani, , bi bilo naše narodno gospo- ZZ0 V takem zaletu, da bi stot; ° tr6ba zavirati z 10-od-davčno naklado. Glavni bilV ^ seveda v tem> da noče vJ* Prevzeti odgovornosti za Ce]0!.davke- Kongres jo hoče v Pa 1 .naI°žiti predsedniku, ki Se jo tudi skuša otepsti. Le kje naj zmanjšajo federalni proračun za $5 bilijonov? Že^ASHlNGTONCaD.C.-ZdrU-1 Sam0 države 80 imele leta 1790 Vaj ° 6 mest z nad 8,000 prebi-‘^ew'v'° 80 bila: Philadelphia, ork, Boston, Charleston, j 111 in Baltimore. WASHINGTON, D. C. Kongres je postal trenutno največji politični cirkus. Kongresniki in senatorji iščfejo namreč znesek $5 bilijonov, ki naj bi ga brisali v federalnem proračunu. Opirajo se pri tem na Johnsonovo oceno predvidenega primanjkljaja. Primanjkljaj naj bi znašal približno $30 bilijonov. Kako naj bi ga spravila Amerika s sveta? Federalni administraciji roji po glavi sledeči na- na Kapitelu prav hitro znašli, pri čemur pa niso pokazali dosti smisla za take vzore kot so požrtvovalnost, skromnost, nesebičnost itd. Že prvo stikanje kongres-niških glav v predstavniškem domu je namreč napovedalo obnovo stare konservativne koalicije republikancev in južnih demokratov. Kar na tihem so se domenili, da naj se izdatki črtajo pri tistih postavkah, kjer so interesi nji črt: Za polovico primanjklja- hovih volivcev (v glavnem po ja (okoli $15 bilijonov) naj bi deželskih prebivalcev) naj W hladno, možnost! ^58NaW- se federacija na novo zadol žila. Za četrtino naj bi Kongres odobril novih davkov za približno $7.5 bilijonov. Za dobrih $5 bilijonov pa naj se proračun zmanjša in tako bo v proračunu volk sit in koza cela, sicer ne popolnoma, pa vendarle. V Kongresu ni ta Johnsonov okvir naletel na odpor, pa še lahko naleti. Tam se sedaj vrti vsa debata le okoli manj prizadeti. Zato ne smejo biti znižane na primer federalne postavke za podpiranje cen za deželne pridelke, kot so pavola, riž, sladkor, burski orehi itd., občutno pa naj bodo zmanjšani izdatki za pro-sveto, stanovanjske hiše, zboljšanje mest, dalje za boj proti revščini itd. Zmanjšajo naj tudi izdatke za pošto, zato naj sobotna dostava pošte odpade! Manj denarja naj gre šja temperatura iz- - X. ——J —. J vx X.XUJ tistih.$5 bilijonov, ki je treba tudi za podpiranje tujine, za zanje zmanjšati federalne iz- NATO, za javna dela, za par-datke. Tu sp se naši politiki ^ ke itd. Pri tem so se konser- vativni kongresniki skrbno o-gibali, da bi kaj več odščipni-li od tistih postavk v znanem zakonu “pork and barrel”, ki imajo od njih koristi podeželski kongresni volivni okraji. Znižanje postavk po tem zakonu naj bi se omejilo na 5%, dočim bi marsikatera druga postavka, ki gre v korist mestom, bila kar naravnost razpolovljena. Vse to je bilo za napredne demokrate vendarle prehud poper. Nekateri med njimi so kar odkrito nastopili proti taki politiki. Demokratski kongresnik Holifield je rekel na primer kar naravnost: Ako odbijemo od sedanjega prora-čna izdatke za narodno o-brambo, pokojnine za veterane, obresti za federalna posojila in starostno zavarovanje ostane le še $21 bilijonov. Od tega mora federalna administracija porabiti $9 bilijonov za plače federalnemu uradni-štvu. Ostane torej federaciji na svobodno razpolaganje le $12 bilijonov. Ako od teh odbijemo zahtevanih $5 bilijo- nov, potem ostane federaciji le še $7 bilijonov za vse ostale federalne izdatke, to se pravi pri narodnem dohodku nad 790 bilijonov niti en odstotek: čemu naj bo to podobno? Drugi demokratski kongresnik Dingele je govoril bolj odkrito: Ako republikanski kongresniki hočejo zmanjšati federalni proračun za $5 bilijonov, naj črtajo tiste izdatke, ki so jih preje namenili svojim volivnim okrajem. Namesto tega predlagajo črtanje izdatkov za mestno beračijo, interesov svojih volivnih o-krajev se pa .ne dotaknejo. Demokratski kongresnik Scheuer je še dodal: Pri vsej tej mizeriji so pa lani zaslužile naše naj večje kompanije $47 bilijonov! Torej več kot vsa Afrika, ali Indija ali Južna Amerika! Pri vsem tem so se kongresniki prepirali o izdatkih, ki so jih načelno že odobrili v proračunskem zakonu. Le kje je pri njih ostala doslednost? : —_——:—------ Manchester Guardiana, angleški časnikar, ki je Guevaro osebno poznal s srečanja na Kubi. Gen. Ovando je dejal, da je Guevara sam v ponedeljek, predno je od težkih ran umrl, izjavil, da je on Guevara. General je prepričan, da je s smrtjo Guevare konec gverilskega vojskovanja v Boliviji. SAIGON, J. Viet. — Včeraj so ameriška letala napadla v Kai-fongu predel, kjer naj bi ruski tehniki sestavljali v Vietnam poslana ruska letala, rakete in drugo moderno orožje. To je prostor s kakimi 70 be-rakami in drugimi poslopji 4 milje jugovzhodno od pristanišča na poti k letališču Cat Bi. — Danes so rdeči po daljšem odmoru začeli zopet močno obstreljevati marinsko postojanko Con Thien. SYRACUSE, N.Y. — Guv. G, Romney iz Michigana, ki ga smatrajo za vodilnega republikanskega p r e d s edniškega kandidata, je dejal tu, naj Amerika ne pošilja novega vojaštva v Vietnam, dokler ne bo ta trdno pokazal, da hoče ŠIrajk pri Fardn je 13 smife UiW draga stvar DETROIT, Mich. — Unija avtomobilskih delavcev je imela v začetku septembra $65.5 milijonov v štrajkovnem fondu, pretekli teden je imela samo $51.7 milijonov, koncem novembra bo pa v blagajni le še $6, ako bo štrajk takrat še trajal. Blagajna mora namreč izplačati Fordovim delavcem tedensko $4 milijone, v novembru bo pa znesek narastel za $1.3 milijon, ker bo treba plačati tudi zavarovalne premije za unijske člane. Vse to je prisililo unijsko vodstvo, da je zahtevalo od članov in tudi dobilo nove začasne članarine, da bo blagajna dobila mesečno $20-25 milijonov več kot navadno. Če bi pa prišlo do štrajka pri General Motors, bi blagajna morala skrbeti za 375,000 delavcev in jim tedensko izplačevati okoli $12 milijonov. Vse to je predsednik UAW Rether povedal 3,000 delegatom, ki so izglasovali večje začasne prispevke. Plačujejo jih seveda povečati svoj lastni napor. pnspevice. x-iacujejo jin seveua SAIGON, J. Viet. — Predsednik |le delavci pri General Motors in republike Van Thieu je dejal,! Chryslerju, kjer imajo stalno zada bo njegovi vladi dobrodo-1 poslitev. šel vsak predlog za končanje I Reuther ni dajal delavskim vojne, pa naj pride s katere-1 delegatom nobenega upanja, da koli strani. Thieu je govoril. bo štrajka kmalu konec. Omen-včeraj ob otvoritvi zasedanja | jM je ravno nasprotno možnost: novoizvoljenega senata. —Bo-1 ako se pogajanja pri Fordu ne jeviti Tri Quang, ki je z nekaj bodo v tem in prihodnjem tednu tovariši sedel 13 dni pred pred- obrnila na bolje, bi štrajk ute-sedniško palačo v Saigonu, je gnil trajati “še dolge mesece”. včeraj svoj protest končal v j ------o______ “znamenje dobre volje”. Vse ; — Okoli 75 % ameriškega de- kaže, da je prišlo do nekakega ! lavstva uživa pravico “odmora tihega sporazuma med njim ' za kavo” med rednimi delovnimi in vlado, | urami. SHERISKa DOMOVINA OCTOBER 11, 1967 fmEmšm OoafiOviM 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za. Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 195 Weds., Oct. 11, 1967 bivanje. Seveda se tuji diplomatje skušajo čim dalj časa držati na svojih mestih. To je na primer tudi razlog, zakaj je angleška diplomacija tako neizrečeno potrpežljiva in prenaša hladnokrvno vse žalitve in sovražnosti kitajskih diplomatov. Taka politika bo tudi prisilila vse kitajske sosede, da bodo svoje meje proti Kitajski morda celo proti svoji volji čisto blokirali. Saj ne bodo nikoli vedeli, kaj se skriva za obmejnimi provokacijami kitajskih čet. Tako bo izolacija pritiskala na kitajske meje kar od obeh strani, od znotraj in od zunaj, seveda v vsaki od obeh smeri na svoj način. BESEDA IZ NARODA Nova odkritja v kitajski revoluciji Če je človek nezaupljiv do novic, mora biti dvakrat nezaupljiv do tistih, ki prihajajo, naravnost ali po ovinkih, iz Kitajske. Še največ so vredne tiste, ki jih prinašajo diplomatje, potniki in poslovni ljudje iz Kitajske takrat, ko so se poslovili za zmeraj od te dežeb in je ne mislijo več obiskovati. V takih slučajih povedo še največ časnikarji, veliko bi lahko povedali tudi diplomatje, pa jih veže poklicna molčečnost. Zato se le redko primeri, da naletimo na vire za zanesljive novice, navadno samo po parkrat na mesec. Iz njih se da razbrati zadnje tedne tole; Mao je kulturno revolucijo moral lani ustvariti, ker m imel v glavnem partijskem odboru in v politbiroju večine, čeprav je bil na zunaj absolutni vladar v stranki. Poklicni rdeči politiki so mu zrasli preko glave. Prišli so na dobra mesta in ugledne položaje in niso imeli, pa tudi sedaj še nimajo — nobenega veselja, da bi sreninjali obliko diktature, ker bi s tem lahko spravili svoje položaje v nevarnost. Mao je na drugi strani že davno opazil, da partijo razjeda vedno mogočnejši birokratski aparat, ki bo kmalu postal za stranko smrtna nevarnost. Tako ima Mao dejansko iste skrbi kot Tito: oba se bojita, da bo stranka ohromela, ako je ne poživijo nove ideje. Tito se je zatekel v idejo samoupravljanja, Mao v idejo kulturne revolucije. Tito je s svojo idejo zmagal, ker ima večino stranke za seboj, Mao še ni, ker mu je večina stranke ušla iz rok; samo videz dela, da je zanj, v resnici pa nasprotuje njegovim načrtom. Drugo odkritje je pa tole; Maova struja predstavlja v stranki manjšino, ki ni konsolidirana. V njej je vse polno struj, ki vsaka sili v svojo smer, vse prisegajo na Maovo vodstvo, ki se mu pa zmeraj ne pokorijo. To je prisililo Maovo okolico, da je poiskala zaveznika v vojaških krogih. Tam pa tudi ni prave sloge. Nekaj generalov je za Maovo vodstvo, toda samo takrat, kadar hoče Mao uvesti tak red in mir, kot ga želijo vojaki. V vseh drugih slučajih dela armada sama red in mir po svoji zdravi pameti in ne po željah Maove skupine. Zato dobivamo tudi toliko novic, ki si nasprotujejo. V eni provinci je vojaštvo steber Maovega režima, v drugi provinci je pasivno, v tretji provinci mu nasprotuje. Najnevarnejša struja v Maovi skupini je pa skrajna levica. Njej se zdi, da Mao izvaja kulturno revolucijo veliko prepočasi in preveč plitvo. Zato so ti zagrizenci nezadovoljni z Maom in so prišli na idejo, da je najbolje postaviti Maove pristaše pred gotova dejstva, ki naj bi jih Mao pozneje moral priznati, ker bi ga razmere prisilile k temu. To se je zgodilo zadnjič v Hong Kongu in okolici. Levici se je zdelo, da je Mao preveč popustljiv napram “kapitalistom” v Hong Kongu, zato so na svojo roko organizirali v mestu znane izgrede in škandale na obmejnih prehodih. Mao s tem ni bil zadovoljen in je poslal njemu zveste vojaške čete, da so ob meji napravile red, dočim so kitajski zagrizenci v Hong Kongu samem naleteli na odpor tako pri angleški kolonijalni upravi kot pri Mau zvestih komunističnih voditeljih in začeli popuščati. Seveda je vse to prišlo le počasi na dan. Kako daleč se bo strujarstvo razvilo v Maovi skupini, to je sedaj glavno vprašanje, ki pa nanj ne bo razvoj dal tako hitro jasnega odgovora. Vsekakor ima strujarstvo že eno posledico: je še bolj zameglilo stanje na Kitajskem, kot je že samo po sebi. Da bo zmeda še večja, je treba dodati, da se je tudi Maova opozicija raztopila v struje, ki gredo daleč na levo in desno. To zopet po svoje poglablja kitajski kaos. Če je vsa Kitajska plen kaosa, potem incidentom ob mejah ne smemo pripisovati posebnega pomena, kot na primer tistemu v Tibetu in ob indijski meji. Nihče namreč ne ve, ali je pobuda za te incidente prišla iz Peipinga ali od kod drugod. Pokazalo se je tudi, da je danes proti kaosu še najbolj odporna kitajska tradicija. Kaos je pravzaprav sam po sebi neke vrste svoboda brez mej, povodenj brez bregov. Razvoj sam ga goni na plitvine, kjer se umiri. Takrat pa zopet zmaga tradicija, ki jo je kaos začasno zamoril. Tradicija včasih pomeni tudi povratek na prešnji red in mir, ki omogoča obnovo gospodarskega življenja. Zato se velikokrat zgodi, da začne industrija ponovno delati, kjer je preje vladal kaos, če že ne tudi državljanska vojna. To se pa dogaja zmeraj bolj poredkoma, zato je na primer letošnja kitajska zunanja trgovina že padla za 25-50% od lanske. Sistematično preganjanje vseh tujcev, celo diplomatov in časnikarjev, ki ne držijo do dna z Maovim režimom, bo kmalu imelo za posledico, da se bo Kitajska čisto zaprla pred svetom. Kar je še diplomatov v Peipingu, se zmeraj bolj vdajajo misli, da bodo morali iti kmalu domov, ker se je Maov režim zagledal v popolno izolacijo od vsega sveta. Kmalu ne bo več trpel stalne navzočnosti tujega sveta znotraj kitajskih zidov. Tujcem bo dovolil kvečjemu le začasno m se. neha v Celovcu. V Sloveniji bo vsak na svoje, ker je pač vsak drugje doma ali gre obiskat svoje ljudi. Pač pa je vožnja poravnana tudi za nazaj v Ameriko. V Evropo odidemo vsi skupaj na istem earoplanu, nazaj pa pridemo v dveh skupinah. Prva skupina bo na potu tri tedne: dober teden smo skupaj, dva tedna pa je vsak v Sloveniji, ali, kjer hoče biti. Stroški te prve skupine so za vsako osebo $640.00. — Skoraj dve sto dolarjev manj kot pred desetimi leti! — Druga skupiva se vrne nazaj v USA po šestih tednih. Cena voznega listka za vsako osebo te skupine pa je $699.00. Potniki te skupine ostanejo v Sloveniji nekako pet tednov. Ali torej ni mogoče spreminjati časa vrnitve? Ne, ako hočete potovati po tej znižani ceni, ki je določena le za skupno vrnitev! Vsak lahko razume, zakaj je tako: Potovalno podjetje ima zagotovilo, da bo imelo gotovo število potnikov tudi za nazaj. — Ali torej ni mogoče povratka spreminjati? Pač! Toda samo po dogovoru, ki mora biti narejen, predno odideš na potovnje. Treba bo pa onemu, ki se vrne sam, nekaj doplačati. Pojasnila Vam bo dal Kollander. Naše potovanje prevzame: A. Kollander Travel b., Inc. 6419 St.; Clair Avenue Cleveland, Ohio. 44103. USA. Vse stroške za vozni listek je treba poravnati Kollandrovi potovalni agenciji. Ko se naznanite, je treba poslati vsaj $100.00 naprej za osebo. Ostalo pozneje — vsaj dober mesec pred odhodom. Pri proglasitvi je treba o-meniti: kdaj se vrnete: s prvo ali z drugo skupino. Če sta med potniki mož in žena, je treba to povdariti, da vemo radi sob. Ravno tako, če gredo skupaj starši in otroci. Mladoletni otroci imajo seveda popust. Kdo naj se prriglasi? Stari slovenski naseljenci, novi nase-bomo opravili presv. daritev na j ijenc[ in tukaj rojeni Slovenci, svetih prostorih prvih kristja-|Ti so p0sebej dobrodošli. Če je nov; tretje jutro bo sv. maša na kakšen Slovenec poročen s člo-bu sv. Petra prvaka apostolov;' vekom druge narodnosti, je tu-zadnji dan pa bo sv. maša na on dobrodošel. Uradno bomo grobu sv. Cirila v baziliki sv. naznanjeni kot SLOVENSKA Klemena. Sv. maša bo opravlje- SKUPINA. Tako bomo vpisani Duša, !e pojdi z mano, z menoj na božjo poi!!! SO. CHICAGO, 111. — Res, na božjo pot vas vabim. Kam pa? Na najslavnejše božje poti po svetu: V Fatimo, v Lurd, v Rim in na Svete Višarje! V Fatimi pri Mariji bomo nekako dva dni, v Lurdu blizu tri dni, v Rimu pet dni, na Svetih Vi-šarjah dva dni. Da bo vse primerno urejeno, je treba zgodaj začeti. Romanje se bo vršilo prihodnje leto 1968 in sicer meseca junija. Dne 5. junija zvečer odletimo z aero-planom iz New Yorka. Pot bo sledeča: Z letalom do Lisbone, ki je glavno mesto Portugalske; takoj po zajtrku v Lisbon! odidemo z busom v Fatimo, kjer bo najprej sv. maša v baziliki; nato počitek. Popoldne ogled prostorov, kjer so Marijo videli fatimski pastirčki pred 50 leti. Zvečer pobožnost pri kapeli Marijinih prikazovanj, slovenske litanije in procesija z lučkami. Stanovali bomo v hotelu Blue Army. Naslednji dan sv. maša v kapeli prikazovanj. — Popoldne 7. junija odhod nazaj v Lisbono in odlet v Lurd, kjer ostanemo z presv. Rešnjim Telesom in blagoslovom bolnikov in večerne procesije z lučkami. Imeli bomo romarsko mašo pri Lurški votlini, kjer se je Marija prikazovala Bernardki. Eno dopoldne se bomo peljali v Pirenejsko gorovje — Lurd je namreč ob vznožju teh gora, ki ločijo Španijo in Francijo. Na kratko si bomo ogledali tudi špansko mesto Barcelono. Dne 9. junija kmalu popoldne se odpeljemo z letalom v Rim kamor pridemo že ob 4. uri popoldne. V Rimu ostanemo do 13. junija. Pobožnosti bomo imeli v baziliki Marije Snežne, ki je prva in najslavnejša Marijina cerkev na svetu; potem bomo šli eno jutro v katakombe, kjer tudi naslovi vseh romarjev, da boste lahko ostali v stiku še poznejša leta. Nekateri ljudje imajo strah pred aeroplanom! Pred desetimi leti sem svetoval peterim ženskam, strahopetnicam: bile so vse iz Pennsylvanije: “Pripeljite se na božjo pot v Lemont, to se pravi do Chicaga iz Pittsburga. In pripeljale so se vse žive in rekle, da se še nikoli niso tako lepo vozile, kot gori visoko v zraku. Vse še zdaj živijo in ena izmed njih si misli v kratkem kupiti svoj lastni aeroplan, da se bo vozila kot ptica po luftu. Kmalu se začnite priglaševati. Pa še koga povabite s seboj, da nas bo več. Boste videli, da Vam ne bo nikdar žal. Mrs. Ivanka Krek, l;i je bila zadnjič z nami, se je že priglasila. Ona strahopetna Pensilvanka bo šla najbrž kar s svojim aeroplanom!? Za moj naslov veste! Denar pa pošiljajte samo h Kollandru v Cleveland! Rev. Odilo Hajnšek OFM 9546 Ewing Avenue Chicako, Illinois. 60617. USA. Pozdrave in na svidenje visoko v zraku. P. Odilo često s trdno voljo spet stopiš z Nekaj spominov, misli in dogodivščin ob skoku iz New Yorka v Cleveland na v jeziku, v katerem sta maševala naša apostola brata sv. Ciril in Metod. V Rimu bo seveda tudi vse pripravljeno, da bomo lahko videli sv. očeta papeža ter bomo prejeli njegov blagoslov. 13. junija se odpeljemo z letalom do Benetk, od koder nas bo bus potegnil še isto popoldne pod vznožje Sv. Višarij. Novo dvigalo nas bo še isti večer dvignilo na goro, kjer bomo takoj pozdravili višarsko Marijo in pri Mariji bomo tudi prenočili. Zvečer in naslednje jutro bomo o-pravili romarske pobožnosti na Višarjah, kamor so s tolikimi, žrtvami hodili že šest stoletij naši slovenski predniki. Morda boste pisali svojim dragim domačim, da Vam pridejo naproti do Svetih Višarjev. Kako lepo snidenje pri Mariji! Naslednji dan 14. junija se lahko skupaj peljemo do Celovca in potem naprej v Slovenijo! Koliko bo vožnja stala? Razume se, da so v voznem listu vključeni tudi stroški za prenočišča v prvovrstnih hotelih, potem hrana, dokler smo skupaj, jter prevoz za ogledovanje zanimivosti posebno v Rimu. Vožnja tudi za avdijenco pri sv. očetu papežu. Pobožnosti na svetih krajih: v Fatimi, Lurdu, Rimu in na Svetih Višarjih bodo slovenske! Morda ste nekateri že bili v Fatimi, v Lurdu in v Rimu ter na Svetih Višarjah? Drugič bo še lepše, pa vodstvo boste imeli in povsod slovenske pobožnosti in slovensko pesem, kar bom vse jaz vodil kot voditelj romanja. —Preskrbel bom povsod slovenskega duhovnika, ki govori jezik kraja, kjer se bomo nahajali: v Fatimi portugalsko, v Lurdu francosko, v Rimu italijansko. Tako ne bo nikjer težav radi jezika. Ravno tako bom preskrbel, da pridete v hotelih tisti skupaj, ki skupaj spadate. Na moji skrbi je, da bomo imeli ob ge-tovem času sv. mašo na pomembnem prostoru, da dobimo avdienco pri papežu in da imamo zlasti v Rimu tako vodstvo, ki nam pokaže najbolj važne stvari, ki zanimajo katoličana. Cerkvene govore bom imel pov-spd s.am in tudi slovensko petje bom vodil. Pripravil bom poseb no knjižico, v kateri bo tudi pesmarica, da borni vedeli kaj de- IV. NEW YORK, N.Y. — Kakor bi rad bil na zborovanjih borcev, tako me je bolj potegnilo na večerno prireditev akademskega društva, katero naj bi bila krona konvencije in proslavljanje 10-letnice. Začetek je bil napovedan za pol osmih zvečer. Mi pri Juhan-tovih smo se po večerji malo pomudili. Računali smo z zamudo. Eno uro tako ostali v razgovoru, pa se vsedli v, avtomobil. Točno ob 8.45 smo Stanko, Janko in Tone vstopili v dvorano. Ko smo v tako sestavljeni vrsti bili v prostoru med vhodom in zadnjimi mizami, je godba (na ploščah) zaigrala ameriško himno. Vsi so vstali, mi trije pa obstali. Čudno naključje, bili smo najpomembnejši gostje ob tistem treputku! Ko je bil tudi odigran del slovenske himne, smo se zavedli svoje nepomembnosti in vsakdajnosti. Domišljavost ni nikdar primerna! Saj nas ni nihče pozdravil, niti častnega mesta nismo dobili. Pohlevno smo se vsedli k zadnji mizi. In program se je začel. Vse je izvedel torontski odsek SAVE. S prvo točko so dali učin kovit pozdrav svoji organizaciji. Živahnost pregrupirovanja mec prepevanjem je bila časovna. Vodja, ki je nastopil tudi z recitiranjem Uvoda h Krstu pri Savici je pokazal, da ima zmožnosti. Ima tudi prijeten čist govorni organ, ki mu dovoljuje ob vladati težke stvari, kot je na pri mer ravno Uvod Krsta s svojimi valovanji dramatičnosti. Ta točka je zadostila programu pro-slavljknja 1200-letnici pokristjanjenj o Slovencev. V programu je bilo tudi nekaj petja in kitar, učinkovita humoristična parodija na problem vojne in miru. Vse je bilo zadovoljivo. Le “Železna cesta’ je bila neu činkovito speljana. Listi v rokah, branje in monotonost, ki je bila nadležnejša od udarjanja kolesja ob tako cesto. Vprašal pa sem se: Ali je “Železna cesta” železni program nastopov SAVAnov?! Ko se je po programu razvila zabava v odmevanju zvokov odločnim in zdravim korakom v življenje. Tak je menda primer torontskega odseka. Spomnim se, da je bil na tem, da izdihne. Kakor moramo biti tem Slovencem iz Kanade hvaležni za njihovo prizadevnost, tako se mi ne zdi primerno, da so bili na akademiji v proslavo 10-letnice akademskega društva SAVE v dvojni osamelosti. K temu programu bi moral vsak odsek društva dati nekaj, kar bi pokazalo zmogljivost in delavnost celotne organizacije. V tem sem videl eno osamelost. Druga se je kazala — vsaj dokler je bil kulturni del — v nezasedenosti dvorane. Čeprav sta bili dve zborovanji — lahko bi jih držali ob drugem času — bi naj vendarle klevelandski Slovenci pokazali več zanimanja za Savino kulturno-zabavno prireditev! Sam sem se ob tem spraševal: Kje naj bi bil vzrok? Morda SAVAni ne znajo splesti povezovalnih niti med svojo organizacijo in klevelandsko slovensko srenjo. Slednja pa je še zmeraj tolikšna, da bi odgovarjala staro slovenski župi. Drugi dan na Pristavi sem u-gotovil, da naši ljudje študirane imajo radi, če prihajate med nje. O tem morajo klevelandski SAVAni razmišljati in potem ubrati pot, ki bo vodila k dvigu njihove organizacije, ki bi morala pravzaprav biti svetilnik in vodnik ter pobudnik vsega slovenskega Clevelanda. Poročila o življenju akademskega društva ne smejo preiti v tisto sterilno pisanje; prišli smo skupaj, razveselili smo se v plesu, dobro smo napolnili želodce s tem in onim ter vse zalili po kranjski navadi. Resda morajo biti tudi takšna videnja in snidenja, za ohranitev in graditev duha narodne skupnosti pa je potrebno še vse kaj več. In ravno čas s svojim vplivanjem zahteva od takšnih organi zacij večje silovitosti delovanja in naporov. Gotovo ste brali spomine Dr. Kerna o ustanavljanju N. S. Čitalnice. Tisti rod se je zavedal kaj ga bo ohranilo. Ni kriv, če ga je zakon življenja prisilil k nedejavnosti. Tudi mi bomo en krat klonili pred tem ukazom Toda, dokler je mladost polna sil, jih mora deloma odvajati tudi v struge gonilnih sil, ki pospešujejo konstruktivnost in u ravnavanje življenja v dokaj zagotovljeno bodočnost. Naj mi vsi oproste, če sem se kot nekdaj ni Klevelandčan oglasil — zdaj iz New Yorka — in se pridružil sentklerskemu Nacetu Starini. (Sledi se.) Tone Osovnik. valca Washingtona. Zapuščajoč prestolnico Washington, D.C., nas je pot peljala državo Maryland, nato v Pennsylvanio, kjer smo se ustavili v znanem zgodovinskem kraju in mestu GETTYSBURGU. Leta 1863, več kot sto let je že minilo, ko je v tem kraju divja-civilna vojna med konfede-rati in unionisti. To je bila največja in najbolj krvava vojna v zgodovini Amerike. V tej bitki na življenje in smrt je v zadnjih treh dneh pred koncem padlo na bojnem polju 51.000 vojakov in oficirjev. Zmagali so unionisti na čelu s predsednikom Abraham Lincolnom, ki je v tem mestu imel znani GETTYSBURG ADRESS”. Bitka se je vršila na 16.000 kvadratnih akrov velikem zemljišču z 52 miljami cest. Sedaj je postavljenih na tem polju 2388 malih in velikih spomenikov v čast padlim bejreem na obeh straneh. Ogledali smo si naj večje in po-mebne spomenike in kraje, nekaj muzejev, pred vsem pa so nam v novi in moderni dvorani električnimi napravami odlično prikazali ves potek vojne in borb v zadnjih dneh. V bližini tega mesta smo si tudi ogledali veliko farmo bivšega predsednika Dwight Eisenhower j a. Vsak dan je v tem zgodovinskem kraju veliko število turistov, ki ostanejo po več dni, da tako lahko obiščejo vse važne točke, zanimivosti in razne muzeje. Ta kraj nam bo ostal vedno v spominu. New York - Washington Cleveland VI. MILWAUKEE, Wis. — “LIBRARY OF KONGRES — KONGRESNA KNIŽNICA”, je ena naj večjih na svetu. V notranjosti je opremljena v krasnem italijanskem renesančnem slogu — in ima poleg 14 manj ših dvoranic, 2 veliki dvorani čitalnici.’ Knjižnica je opremljena z modernimi napravami za hitro poslovanje in razdeljevanje knjig in drugih predmetov. Knjižnica ima 54 milijonov raznih predmetov, knjig, pamfletov, rokopisov, časopisov in dru- gih listin. V tej knjižnici, člani “Veselih Slovencev”, sem za- ^°h§resa in tudi drugi zemljani Iz Gettysburga smo krenili na stranske ceste, kjer smo prehitevali lepe vasi in čista mesteca v notranjosti države. Na tej krasni vožnji po dolinah in gričih smo dospeli v državo OHIO in naš cilj je bil COLUMBUS, glavno mesto in upravno sre-iišče države. Na žalost je deževalo, zato smo si ogledali me-5to in “STATE CAPITOL” bolj na hitro roko. Drugo jutro smo že brzeli proti znanemu mestu AKRON, ki ima 290.000 prebi' voice v. Mesto je znano po gumastih izdelkih. V tem mestu so znane tvrdke Goodrich, Goodyear, Firestone, Mohawk in druge. Ogled tega industrijskega mesta, da bi ga dobro spoznal in razumel, bi zahteval več dni-Po dobrem počitku smo zopet nadaljevali pot čez griče in doline vse do druge Ljubljane — Clevelanda, kjer sta nas zopet prijateljsko sprejela in pogostila Frank in Marija Matoh. Rav' notako smo imeli prijateljski razgovor z urednikom AD ViU' kom Lipovcem in njegovo Pri' jazno gospo Maro. Nedeljsko p°' poldne pa smo izrabili za obisk Slovenske Pristave, ki je vedn0 lepša in vedno dobro obiskanU' Tu sem našel mnogo prijatelje^ in znancev. Ogledali smo si tudi novo pritrjeno bakreno ploše° taborjanov, ki so jo položili v spomin padlim protikomunisti čnim borcem. Zvečer smo o^i skali še par prijateljev in nov° ter lepo restavracijo z barok1 znanega muzikanta polk Jank° viča. V ponedeljek pred 4. jui. jem, zgodaj zjutraj pa je vozu ^ ca Frances vozila svoj autoT0 bil po vseh tistih mestnih coo^ Maks Metzger: L Monika potuje I na Madagaskar K)o<=>ooooooo Dobrosrčni Josua je obljubil, da xa z gospo, ki sta se peljala do bo z obema fantoma delil plen ju vzel s seboj. No, in zdaj sedijo v ječi v Kapskem mestu, a Daisy v Indiji je vsega kriva.” “Tako, tako,” je rekel dr. Oz-vald zamišljeno, “in vaša vloga v tej zadevi, dragi mr. James?” “Hallo, skoraj bi bil pozabil! No, ta je vendar samo po sebi Umljiva. Banka, ki je njen obstoj odvisen od tega, da pride Zopet do svojega denarja, mi je Poverila zasledovanje. Prav slučajno sem odkril v seznamu potnikov francoskega parnika tri imena, ki so se dojmila moje domišljije, se odpeljal še tisto noč v Le Havre, se vkrcal na Ville de Tamatave, se sprija-teljil s tvrdko Tom Toplis in si dal od Toma samega o vsem pri-Povedati. Kadar se je opil, je bil namreč vselej zelo žalosten in si 3e moral olajšati srce. Najprej nai je povedal zgodbo o Daisyji, Potem pa še ono o petdeset tisoč funtih. Josua je zares eden najbolj dobrodušnih ljudi, kar sem lih kdaj spoznal. Čeprav je sam Soljuf, ni niti za hipec mislil na fOj da bi njega kdo ogoljufal in jo trdno zaupal v moje prijateljstvo. Celo tako, da mi je zaupal °nih petdeset tisoč funtov. Ra-2en nekaj sto funtov, ki so jih Porabili med vožnjo, — saj je Sally dobro pazil in bil razme-roma štedljiv — sem pravkar vplačal ves znesk neki banki v ^ostu in brzojavil potrdilo zaskrbljenim bančnikom v london-ski city. Šele na južnoafriških tleh sem mogel dati trojico prijeti — na krovu francoskega Purnika bi imel sitnosti — zato sem moral igrati svojo vlogo Prav do konca. Reči pa moram, da mi je tvrdka Toplis nalogo tako olajšala in mi šla tako ljubeznivo na roke, da z najboljšo v°ljo ne morem zatreti občutka °sramočenja in celo nekakšnega sočutja, čeprav bi me bil moral ^uj poklic že zdavnaj utrditi. ^aupno vam povem, da se mi Vselej tako zgodi — lov me za-Uima — a plen mi ne nudi nobena veselja.” I( Vidiš, Monika,” je rekel atek, to se nekako strinja s tem, kar ®va si mislila. Oni trije zlokovci Se uiso naj slabši. Kaj, če bi jim P^ala pismo?” Monika je planila kvišku — a^ega očeta, kot je njen, ni pač Nikjer na svetu. Stekla je po čr- pero in papir, gledala, ne-^ V časa peresnik, potem pa pi- Dragi gospodje Tom, Sally in d°rmy! Lepo potovanje smo napravili j^uPaj. Ali ni bilo prekrasno? ^ Mdar ga ne bom pozabila in ^di vas treh ne_ ^ek pravi, Vas smem še imeti rada. To 'L bom. Saj me je mister Tom cel0 rešil, rešil. Jaz bi Vas rada vse a> ee bi mogla. ^ Vaša Monika Ozvald. udi atek Vas pozdravlja.” . urnes Hey wood je svečano ^ J ubil, da jim bo izročil to pis-, • On je cei0 menik da jim bo SaJ P0rnagalo, ker je v njem pi-da je Tom — ali Josua — 1qS1 ^orbLo. Jamesu se je zde-}} ’ .a Zadeva ni preveč brezup-s j m tudi on bo pomagal trojici v? u§°dnejšo izpovedjo. Vesje bila Monika šele zopet j eta- Poslovila se je od mr. daslrSa -Atek mu izročil sv°f ^UsPoročil, kako se je trem “ro-godilo na sodišču. James 116 °bljubil. Vo tek fn Monika sta se še malo °dn 3 uLoPoi) drugi dan pa Ui f!°VaM dalje. Parnika kar vs več moči spoznati. Od SamaoPre^h potnikov je ostal vinski trgovec iz Bordeau- Tamatave, pristanišča na Madagaskarju, po katerem je imel parnik ime. Vsi drugi so bili ostali v Kapskem mestu. Zdaj se ne bodo nič več ustavili. V štirih ali petih dneh bo prišel parnik v Mananjary, ki leži na vzhodni obali Madagaskarja. Tam bo njune Vožnje po morju konec. Atek in Monika sta se oba tega veselila. Saj je bil vendar Madagaskar njun zaželeni cilj, vse drugo je bilo samo tako povrhu. Tudi naj lepše vožnje po morju se naveličaš, če traja štiri tedne. IX. Monika govori z Madagaskarjem Ponoči se je Monika kar na lepem zbudila. Kaj neki je bilo? Zakaj je bilo tiho? Ladijski vijak je miroval in slišati je bilo samo tiho polzenje valov ob zunanji steni kabine. Čof — bum — ratatata — rr — rat — rat — To pa je Monika poznala. To je bilo sidro, ki je padalo s krova, in veriga, ki se je spuščala za njim. Prižgala je luč. Koja pod njo je bila prazna. Kot strela je splezala dol. Tu je visela atkova ura. Pet je bilo. Zelo razburjena si je oblekla krilo in jopico. Nogavic ni obula, tudi umila se ni. Nad njo so tekali po krovu sem in tja. Piščalka je piskala. Vijak ob sidru je še nekajkrat zacvilil. Potem je bilo vse tiho. Monika je zdirjala skozi hodnik in po stopnicah gor. Zvezde so žarele kot blesteče krogle in črne konice jamborov so nihale med njimi sem in tja, kot da si hočejo naj lepšo izbrati. Tam ob ograji je stal atek. Opazil jo je šele, ko je smuknila njena roka v njegovo. “Dobro jutro, tovariš,” ji je rekel, “ali nič ne opaziš?” “Ne, kaj pa?” Saj ni bilo videti ničesar razen neba, vode in zvezda. Prav za prav si videl le zvezde in malo vode, kolikor daleč je segala parnikova svetloba. “Ali nič ne slišiš?” Monika je napeto poslušala. Hladen vetrc je vel okoli čela, a ta je bil neslišen. Pa vendar — da — vendar — zvenelo je kot bučanje iz tega vetra — toda bučanje, ki ni prenehalo. “Kaj pa tako brunda?” je vprašala Monika. “To je klic z Madagaskarja. Kliče te: rum — bum — bam — Madagaskar — pridi k nam! To je butanje valov ob Madagaskar j evo obalo!” “Oh —” je dejala Monika, “otok Madagaskar!” Tako slovesno ji je bilo pri srcu kot v cerkvi. Tam nekje v temi je ležal Madagaskar. In tako blizu, da ga je lahko slišala. Še enkrat je videla Monika nad modrim morjem beli grad in palme svojih sanj. Hladno je bilo. Z atkom sta se šetala z roko v roki okrog krova in čakala svita, ko bosta Madagaskar res videla. Končno se je le bližal z vzhoda soj, ki je napravil noč sivo in zvezde bele. Monika je vedela, da se tukaj takoj po prvem svitu zdani. Mnogo hitreje kot doma, kjer opazuješ uro za uro, kako postaja okno vedno svetlejše, pa vendar veš, da še dolgo ni čas, da bi vstal. Zdaj Baragova spominska znamka STOCKTON, Calif. — Kaj nam obetajo o tej znamki, katera naj bi bila izdana leta 1968 v spomin velikega pokojnika škofa BARAGE. Naslednja pisma sem sprejel kot odgovore na sestavek v angleščini, katerega je objavil č. father F. ZORMAN urednik mesečnika Ave Maria. * Kongresni zastopnik 15. okraja v Kaliforniji JOHN MC-FALL: Thank you fod your recent letter in support of HR 7584 providing for the issuance of a commemorative stamp to mark the 100th anniversary of the death of Bishop Baraga. Since the issuance of special stamp can be handled administratively by the Post Office department, the House Post Office and Civil Service Committee takes no action on legislation introduced for this purpose. I am, therefore, writing to the Postmaster General to express my interest in the issuance of this particular stamp and I will be glad to keep you advised of any significant developments. * Odgovor katerega je sprejel kongresni zastopnik McFall: I have now received the enclosed letter from Mr. Ira Ka-penstein, Special Assistant to the Postmaster General, in response to my expression in your behalf with respect to the issuance of a stamp to mark the 100th anniversary of the death of Bishop Baraga. I was glad to note that the proposal for such a stamp is on the agenda for consideration by the Citizen’s Stamp Advisory Committee of the Post Office Department as the 1968 stamp program is being formulated. * Pismo Mr. Ira - Kapenstein Special Assistant to the Postmaster General: Dear Congressman: Thank you for your letter of August 22 on behalf of Mr. Max Sjmoncic, Stockton, California, relative to the issuance of a commemorative stamp to honor Bishop Baraga. This proposal is on agenda for consideration by our Citr zen’s Stamp Advisory Committee as the 1968 stamp program is being formulated. Your interest in this particular stamp is appreciated. * Odgovor iz pisarne Presidenta United States, Whitney Shoe-maker-ja; njegovega osebnega pomočnika: President Johnson asked me to acknowledge your letter. He appreciated your interest in letting him have your views in support of the legislation you mention. * Director, Division of Philately Mrs. Virginia Brizendine pa odgovarja: Thank you for recent letter urging the issuance of a commemorative stamp to honor Bishop Baraga. This proposal is on agenda for consideration by our Citizen’s Stamp Advisory Committee as the 1968 stamp program is being formulated. Your interest in this porticular stamp is appreciated. Če ne bo ostalo samo pri besedah, lahko upamo, da bo zaslužni škof dobil javno priznanje in obogatil s tem tudi slovensko zgodovinsko izseljeniško matico. Maks Simončič bila največ glasov. V mestnem Palmovi odvetniki pa sedaj tr-jgre v račun Naserju, ki se zave-svetu je predložila 60 zakonskih'dijo, da vlom v banko ni bil na- da, da bi vsako njegovo javno Hči $f@¥gn§k@ mafara poslanka v Brazils]? SAG PAULO, Brazil — V bra-commemorative j zilskem mestu Sao Paulo, ki ima osnutkov in nad 1000 predlogov. Tudi za državno poslanko je dobila izredno veliko glasov. Po poklicu je profesorica latinščine in romanskih jezikov in književnosti in se udejstvuje v naj višjih krogih. Po njej je sloven sko ime znano v Sao Paulu. Pri slavnosti so bili navzočni tudi pravoslavni duhovniki, ki so pripovedovali, do .se tudi na Ukrajini neka reka in neko mesto imenujeta Soča, kar da kaže, odkod so prišli tisti, ki so dali slovenski Soči ime. Ob isti priložnosti se je govorilo tudi o ukrajinsko-slovenski univerzi v Buenos Airesu. Prebrani so bili brzojavi najuglednejših ukrajinskih osebnosti in ustanov iz Evrope in Amerike. Celo hči lu-žiško-srbskega pisatelja Kafke je čestitala iz Severne Amerike. Uradni naslov Zveze je: Uniao Ucraniano Brasileira. G. P. 7944, Sao Paulo, S. P., Brazil. L. C. vadna tatvina ampak političen popuščanje Izraelu utegnilo bi-akt. Tako bo sedaj morala pa- ti začetni kamen plazu, ki bi Portugalski oficirji pripravljajo zaroto! LISBONA, Port. — O možnosti vojaške zarote proti diktaturi predsednika Salazar j a govorijo na Portugalskem že od meseca maja. Sredi maja je namreč oborožena “tolpa” 4 maskiranih tolovajev napadla v morskem kopališču Foz Portugalsko banko in odnesla nad milijon dolarjev vrednosti. Prvotno so mislili, da so to navadni roparji. Kmalu so se pa pojavili pet in pol milijona prebivalcev, letaki, da je vlom organizirala živi ogromno priseljencev vseh narodnosti. Ukrajinci so ustanovili Ukrajinsko-brazilsko zvezo in za predsednico izbrali poslanko go. Dulce Salles Cunha Braga. Predsednica je 7. sept, tl. na dan prevzema predsedstva Zveze pred številnim občinstvom obeh narodnosti v dolgem govoru poudarjala, da je hči slovenske matere, ki je prišla iz Slovenije. Rekla je, da so jo izbrali pač zato na tako mesto, ker se v njej pretaka slovenska kri in se v njej srečavata slovanska in brazilska kri. Ga. poslanka je izvrstna govornica. Nastopa na TV. Je praktična katoličanka. Porpaga cerkvam in revežem. Prej je bila občinska odbornica in je za to mesto do- posebna skupina zarotnikov, ki bi radi prekucnili sedanjo dik-toturo ministrskega predsednika Salazar j a. Neka druga skupina istega zarotniškega tabora je pa v avgustu vlomila v vojašnico v Evori in od tam odnesla strojne puške in municijo. To je seveda še bolj poživilo govorice o zaroti proti sedanjemu režimu. Med tem je policija dognala, da je bil pri vlomu v banko u-deležen tudi oficir Palma in da se je v avgustu nahajal v Parizu. Portugalska policija je potem po posredovanju Interpola dahtevala od pariške policije, naj ji Palmo izroči. Pariška policija je Palmo res aretirala in uvedla proti njemu postopek. sr, ^°,rna §a ProsD; da bi 's^a videti morje in nebo že kot sinje mleko in sonce je plavalo med njima kot zlat krožnik. Zdaj je zapihal veter z morja in prepodil hladno sapico, ki je pihljala z obale. Valovi so se podili pred njim in vroči, slepeči sončni žarki so trepetali prek njih. (Dalje prihodnjič) 'V/ riška sodnija odločiti, kdo ima prav. Portugalski režim bi bil vso zadevo najrajše zamolčal, pa se ni dalo. Pariško časopisje je namreč za zadevo zagrabilo in piše o njej dosti obširno, radi teda pa ne more molčati portugalsko. Kaj pa pravi javno mnenje v Lisaboni? Vsi verujejo, da res obstoja neka zarota, ki jo vodijo vojaški krogi. V zaroto je baje vpletenih kakih 70 Portugalcev, največ med njimi jih je prišlo iz vojaških krogov. Da bi bile to navadne čenče, tega pa precej tujih diplomatov v portugalski prestolici ne verjame. Ti mislijo, da organizacija res obstoja; ali bo kaj opravila proti Salazar ju, je pa druga stvar. Da je režim radi vsega tega razburjen, ni treba povdarjati. Vendar pa ne zgublja hladna krvi. Ne pove, kaj vse ve o zarotnikih in kako se misli boriti proti njim. podsul njega in lucijo. njegovo revo- Kitajska utegne razpasti HONG KONG — Nekateri proučevalci razmer na Kitajskem prihajajo do zaključka, da utegne Kitajska razpasti v več delov pod pokrajinskimi vladami, ki se ne bodo nič menile za osrednjo komunistično vlado v Peipingu. Seveda bodo tudi te pokrajinske vlade komunistične. Ženske dobijo delo Hišno delo En dan v tednu v Cleveland Heights okolici. Kličite 932-7751. (196) Hišno delo 1 ali 2 dni v tednu, najrajši v torek in petek, v Shaker okolici blizu Rapid. Kličite 751-8461. (197) Moški dobijo delo Janitor for Supermarket Excellent working conditions, good pay, paid vacations, 8 paid holidays, health and welfare benefits, retirement program, 40 hour week. Boenkers Stop-N-Shop Super Mkt. WO 1-1800 (199) Čas d§fa za izraal ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je prepričan, da dela čas za Izrael in se mu zato prav nič ne mudi h kakih pogajanjem z arabskimi državami. To njegovo prepričanje, naj bi bilo vzrok izraelskim vestem o jor- 11604 Clifton Blvd. danijskih poskusih priti v stik. s predstavniki Izraela. ; ~— ------------— Izraelska vlada je pustila ve-jj sti o tem namerno v javnost, da bi preplašila druge arabske države pred podobnimi poskusi. Gre predvsem za Egipt, ki je poleg Jordanije najbolj prizadet. Zapora sueškega prekopa je za Egipt zelo draga reč, posebno boleča pa v času, ko je tik na robu gospodarskega bankrota. Izrael je voljan pristati na odprtje prekopa, zahteva pa, da imajo v takem slučaju njegove ladje enako pravico plovbe po njem kot vse druge. Če naj bi prekop ostal zaprt za izraelske ladje, potem mora ostati zaprt tudi za egiptske, pravijo v Jeruzalemu. Taka rešitev seveda ne MAL! OGLA: Naprodaj zaradi zapuščine Mr. in Mrs. Frank Turk FLORIDA — Krasno prenovljena 5-sobna hiša, 2 spalnici, bakrene cevi, mestna voda, nizki davki, ekstra lot, v Miami. Zmerna cena. Pišite na Steve J. Lucic, 2921 South West 19th Terrace, Miami, Fla. 33145. _______________________ (199) V najem 3-sobno stanovanje s kopalnico se odda na 1257 E. 60 St. za $35.00 mesečno. Za pojasnila kličite 431-2050. -(197) Receiving Clerk Mature, able to read and write English. Steady work with overtime. Opportunity for advancement. 1845 E. 30 St. — 781-1911 (197) | Moški dobi delo Strojnik ali izdelovalec orodja in kalupov. Prvovrsten. Kličite Mr. Ebenharta, 881-7557. __________________________097) Delo dobe Slovensko gradbeno podjetje zaposli stavbene mizarje in njih pomočnike. MILAN JAGER 797 Babbitt Rd. Tel. 944-6755 (197) MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Ca. 8784 E. 78 St *41-17»* A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS ... ( Cor*. , MACHINISTS j TO WORK ON AERO SPACE (f MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDBOTEL Contouring and profiling *, if'5 Machines HORIZONTAL BORINS MILLS TURRET LATHES j ,4 GAP TURRET LATHES i ’l l Stanovanja v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida Čisto 3-sobno stanovanje, delno opremljeno, $45.00. Čisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50. 5-sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kličite FA 1-3204. ________________________ (x) V najem 4-sobno prenovljeno stanovanje na 1266 E. 58 St. Prednost imajo odrasli ali zakonca. Vprašajte na 5700 Prosser Ave. zadaj. —(9,11 okt ENGINE LATHES ZGLEDA STAREJŠA — Krog in krog z zelenjem prerastla cerkev v McGregor ju v Iowi napravlja vtis častljive starosti, četudi so jo zgradili šele pred 15. leti. Naprodaj “Roper” kuhinjska peč. miza, 4 stoli, Maytag pralnik, Navaden, ni avtomatični. Na 1182 E. 83 St. 231-2475. (195) Išče sobo Slovenec-išče sobo v bližini E. 185 St. Kličite 943-3670. (197) MILLING MACHINES I RABIM. BRILLS NUMERICAL j CONTROLLED H MACHINES 1 DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno **1 •'d S.15 dop, do S. pop. ’ t *11 kličit* 1* , * 341-170# za čas sestamka An Equal Opportunity Employer (196) S~1 ■»m AMERIŠKA 0OMOYIKA Miklova lipa ZGODOVINSKA POVEST Spisal Malogxajski Lečil se je pa tudi sam, kakor je vedel in znal in kakor mu je svetovala mati. Da bi si pekočo rano ohladil, si je pokladal pridno sveže perje od repe in pese na glavo in s tem si je res nekoliko zmanjšal bolečino. Gašper ga je med boleznijo nekolikokrat obiskal. Nekoč sta se podali pa tudi Matilda in njena mati do njega. Med potjo je mati izkušala spraviti iz hčere, kako misli o Florijanu. Mož ji je bil povedal, da je Florijan že napol prosil za Matildo, in rada bi bila zdaj dognala, ali se hči ne bo preveč protivila taki možitvi. Po raznih ovinkih jo vpraša naposled naravnost, kaj bi rekla, če bi jo zasnubil Florijan. “O, Florijan ni napačen človek,” odgovori Matilda, sramežljivo povešajoč oči, “toda iz trga iti na kmete ...!” “Oh, tega se mi ne straši!” ji pripomni mati. “Jaz si tudi nisem storila nič iz tega, da sem vzela kmeta, akoravno so me zbadali in zasmehovali. Pojdi, pojdi, kaj bi se obešala na te ošabne tržane! Saj vidiš, kako malo jih je, ki bi imeli vzrok za to, da so ponosni! Koliko pa jih je, da so premožni? Skoro na prste jih lahko sešteješ; vse drugo je siromašno, in Florijan ima desetkrat več premoženja, nego marsikdo onih, ki gledajo po strani njega, pa tudi tebe, zato ker je bil tvoj oče kmet. In misliš, da tam gori ni bolj prijetno nego doli v trgu? Poglej vendar, kako lepo se že tukaj vidi po dolini, kaj pa še le tam gori! Sicer pa bi tudi ne bila tako daleč proč od doma.! Oc CHICAGO, ILL. FEMALE HELP CHILD CARE In exchange for room and board. Student or working woman pre ferred. Near North side. Near Lake & transportation. DE 7-4021. (195) LIGHT ASSEMBLY Must have experience in light duty assembly and drill press wprk. Hours 8 a.m. - 4:30 p.m. Permanent. Company located in Addison. 543-9350. (196) LIGHT FACTORY No experience necessary. 5 day week. Permanent. Must speak and read some English. ALLEN PAPER CO. Ill No. Canal FR 2-2468 _____________^________________(196) HOUSEKEEPER — COOK Nr. N. side apt. facing lake. Begin 10:30 a.m. thru dinner. 5 days, 2 people in household. Good wages & desirable surroundings. Good transp. Exc. local, refs. req. PH: 329-1945. (198) Florijana prideš lahko vsak dan gledat domov. Če je količkaj lepo vreme, priskakljaš lahko doli. Jaz te pa tudi obiščem vča-si. In še nekaj ne smeš pozabiti! Tam gori bi te imeli radi, v trgu doli pa ti bodo vedno oponašali, da ti je oče kmet. Če bi bila jaz na tvojem mestu, ne bi si pomišljala čisto nič!” Te materine besede niso bile brez učinka. Sicer se popolnoma ni mogla iznebiti tistega napačnega in smešnega ponosa, katerega se je bila navzela od Ka-pljanov, dasiravno so ti njo samo žalili, vendar pa se je bolj in bolj sprijazni j e vala z mislijo, da se preseli iz doline v višavo. Danes ji je bilo tu gori posebno všeč in z vidnim veseljem se je ozirala doli v dolino, po kateri je podila Bela svoje bistre valove. Spominjala pa se je tudi, kako je hodila še kot otrok sem gori jagode brat, in hkratu se ji vzbudi otročja želja, da bi mogla tod trgati zopet oni vonjavi, rdeči sad. To vse bi bilo možno, če bi hodila od Miklovih mater obiskovat. Kako prijetna zabava bi bila to, če bi trgala jagode tja ali nazaj grede! Postajala je bolj in bolj otročja in začela si je slikati življenje gori pri Miklovih tako lepo, kakor v resnici biti ni moglo. Odtod nemara tudi njeno razočaranje ter slaba volja v poznejših časih ... Preteklo je dobrih pet tednov, predno je Florijan ozdravel. Njegova prva pot je bila, kakor umevno, doli v Kapljo. Bilo mu je, kakor bi gledal v nov svet, CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — BY OWNER Business est. 40 yrs. Complete fixtures. 3 rental apts. Barber shop. Located in German community. Selling because of death. For inf. call Mr. Hamsher, 312-587-2500 at Fox Lake, 111. (199) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER Near 108th & Avenue B. 2 bdrm. brk. Crptg., gas ht., fin. full bsmt. fenced, IVz car gar. Storms & scrns. Many extras. Must be seen. $19,900 for immed. sale. RE 1-5489. (198) BY OWNER Beaut, lot for sale. Private; 140 ft. frontage on golf course; Indian Lakes. Asking $8,500. Tel. 627-5084 (197) MUNDELEIN For sale by owner. 8 rm. tri-level. On Ige. beaut, landscpd. corner lot, overlooking pvt. lake, 3 bedrms., 2 baths, Ige. 14x22 rec. rm. Upper and lower patios. Priced to sell. LO 6-6784 (195) HELP WANTED NEEDED AT ONCE CANDY MAKER Experienced in all phases of candy making Must have a complete knowledge in the operation, of candy manufacturing machinery and be assistant to working foreman in candy kitchen of large department store in Cleveland, Ohio. Send resume and salarv requirements to THE MAY CO. MRS. D. BLACKWELL 158 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio __________________________________________________(196) WE NEED AT ONCE SALESPEOPLE KEUM0DE HOSIERY Full times help wanted for Neumode Shops. Various locations, including downtown Chicago. Attractive air conditioned surroundings. Good pay. Pleasant personality and willingness to work more important than previous experience. Neumode will train. Phone Mr. FREDRICKSEN FI 6-0125 for interview appointment . _____________ (200) ko se je po tolikem času gibal zopet pod milim nebom. Vse nekako premlajeno in preno-, vij eno se mu je zdelo in videlo (se mu je, kakor bi solnce zdaj ;svetleje sijalo, nego prejšnje dni. .Sladki čuti so ga navdajali, ko je stopal počasi nizdolu; samo na mestu, kjer ga je bil približno zadel težki udarec, ga je izpre-letel mraz po vsem životu. Pred-jstavljal si je, kaj bi bilo, če bi ga bil zadel zločinec še huje ter mu uničil njegovo mlado življenje. In kako lahko bi se bilo to zgodilo! Samo na sence naj bi ga bil udaril in nikdar več bi ne bil videl vzhajati zlatega solnca, čigar žarki so zdaj tako dobro deli njegovemu nekoliko oslabelemu telesu. Za trenutek mu srd obvlada srce do tistega zlobnega Huber j a, toda potolaži ga zopet misel, da si je oni baš s tem svojim činom pokvaril vse ter se spravil sam ob nado, da bi dobil Matildo kdaj za ženo; kajti o tem je bil prepričan, da bi Matilda ubijalca nikdar ne hotela imeti za moža. Vesel je stopal torej dalje in presrčno se je veselil, da ga je nesreča, ki ga je bila zadela, privedla tem bliže njegovemu namenu. Ko stopi pri Gašperju v hišo, je bila Matilda sama doma. Deklica ga pozdravi s takim veseljem, da ni mogel kar čisto nič več dvomiti o tem, da mu je dobra. Zato se odloči, da izpre-govori danes tudi z njo jasno besedo, kajti ni še ji bil naravnost odkril svojih mislij. A ker brez tega ne gre in je ženitev drugače težko mogoča, jo je hotel nagovoriti danes, ko se mu je zdela prilika tolikanj ugodna. Sicer pa z ženitvijo tudi ni hotel več dolgo odlagati in je bil torej zadnji čas, da si je zagotovil privolitev Matildino. Toda tako zlahka Florijan ni spravil na dan svojih želja. Bil je drugače pogumen, samo ženskam nasproti mu je nedostajalo prave srčnosti. Bal se je že zme- raj malo, da bi ne dobil nepo-voljnega odgovora od deklice, ki je bila videti nekoliko muhasta in omahljiva, kakor so že navadno taka mlada dekleta. Tako se je zgodilo, da je sedel Florijan že pri drugi merici, predno je izpregovoril sledeče besede: “No, Matildka, kdaj pa boš hotela priti k nam gori?” To vprašanje deklici ni prišlo nepričakovano. Vendar zardi ter odvrne še le po daljšem premolku šegavo in s prijetnim nas-mehljajem: “Saj sem že bila gori, tistikrat, ko si bil bolan. Zdaj hodiš pa zopet ti lahko doli!” “Tisto že!” reče Florijan. “Doli bi že zopet lahko hodil, hvala Bogu, toda rajši pa bi, da bi mi ne bilo treba, hoditi gledat te tako daleč ...” “Hahaha, kaj hodiš mene gledat, kadar prideš v Kapljo?” se zasmeje na vsa usta Matilda. “I mari ne veš še tega?” Deklica zmaje z glavo, a zardi zopet, toda zdaj menda zaradi tega, ker si je bila v svesti, da 'ne trdi resnice. j “No, vidiš Matildka,” nadaljuje Florijan, “stvar je taka. Pri nas nam je treba mlade gospodinje. Mati so že priletni in ne morem zahtevati od njih, da bi se še dalje sami ubijali z gospodinjstvom ...” “In jaz naj torej pridem gospodinjit k vam?... Če pa ne znam!” “Temu se kmalu privadiš! Tu- kaj imaš res malo drugačen posel, nego ga boš imela gori pri nas, pa saj ti bodo mati pomagali!” Matilda pomolči zopet in obraz se ji zresni. “Z očetom govori! reče, kakor bi se bala odgovoriti naravnost. “Ali drugega pomisleka ni?” vpraša vesel Florijan ter stopi k njej. Deklica odkima molče in mu poda desnico. “O potem je pa vse dobro!” vzklikne Florijan. “Oče in mati ne bosta branila.” V tistem hipu stopita tudi mati in oče v sobo. Vedela sta precej, kaj se je bilo zgodilo. Dala sta svoj blagoslov, potem pa so se začeli takoj posvetovati, kdaj bi naj bila ženitev ... Ne dolgo po tem dogodku se je zglasil pri Gašperju tudi Huber zopet, ki se od tistih dob, ko je bil pobit Florijan,, ni bil več pokazal v teh krajih. Bil je v tem času shujšal in njegovo lice ni bilo več tako mladostno kakor prej. Zahteval je z jako čemernim glasom vina in pogledal ni s početka nobenega domačinov v obraz. Ko pa je bila ostala za nekaj časa Matilda sama z njim v sobi, vpre vanjo svoj lokavi, neodkritosrčni pogled ter jo vpraša z nekako zaničljivim glasom: ‘No, ali še zmeraj doma? Kaj še ni bilo poroke?” “Ne!” odvrne na kratko Matilda. “Pa zakaj ne?” vpraša zopet Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. Huber ter jo ostro opazuje, ka- lan!” pripomni skoro jezno dek-kor bi hotel čitati na njenem j lica ter se obrne napol v stran obrazu kaj takega, kar bi bilo od njega. “Bolan?” se čudi Huber. njemu na korist. “Zato, ker je bil Florijan bo- (Dalje prihodnjič) L' GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Labe Shore BIvsl 1853 East C 2nd Street KEnmore 1-630© HEnderson 1-2088 Grdina trgovina a pohištvom — 15301 Waterloo Roai KEnmore 1-1235 GRDINA Funeral Directors — Furniture Dealers * ........ ___ NAROČITE SI AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI w~ysr. ■■ —»■j* DNEVNIK ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 * NAROČAJTE TISKOVINE PRI PRESKUŠANJE GUM — Avtomobilsko gumo na sliki preskušajo na “ledeni cesti" v delavnicah B. F. Goodrich v pogledu trpežnosti in varnosti “vožnje". PO KITAJSKO V SAN FRANCISCU — V kitajskem deU San Francisca se je piogoče voziti v motorizirani {rikši. Na Kitajskem so nekdaj js takimi vozili tekali po cestah kulip> sedaj so tam vozila izginila, v modernizirani obliki pa je še mogoče videti v San Franciscu. ’Motorizirane {rikše so izdelane v Hong Kongu in od tam uvožene v ZDA. !