Štev. 13. V Mariboru 26. marcija 1885. Tečaj XIX.
List ljudstvu v poduk.
ihaja ntk četrtek In velja s poitnino vred In v Mariboru » pošiljanjem na dom za relo leto 3 gld., za pol leta X gld. 80 kr., /a četrt leta 84 kr. — Naročnina se pošilja oprarništrn v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list bre* posebne naročnine.
PossmeiiBe liste prodaja knjlgar Novak na velikem trgu po 6 ki. —
Rokopisi se ne vračilo, neplačani listi se ne sprejemajo; Za oznanila so plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Z mesecem, marcijem poteče naročnikovi četrt-letnikom naročilo. Prosimo torej, naj se podvizajo nadalejhijo naročnino doposlati, da se jim dopoŠiljanje lista ne pretrga ali ustavi. List stane do 1. julija 80 kr., do 1. oktobra 1 jI. 60 kr. in do konca leta 2 jI. 20 kr.
Naročnina, nova in zaostala, naj se nam posije po poštnih nakaznicah.
Unravništio.
Slovo.
Vse '¡sa vero, dom, cesarja.
Danes položim pero, katero je v „Slov. Gospodarji" celili 10 let zagovarjalo svetinje naše sv. vere, delalo za blagor naše mile avstrijske domovine, branilo in borilo se za pravice naroda slovenskega. Deset let je precej človeškega življenja, kos zgodovine. Bodi Bogu hvala in vsem, ki so pripomagali: delo ni bilo celo brez uspeha, borba ne zahman.
„Slov. Gospodar", pred vsem glasilo narodne duhovščine, ohranil je v vseh vprašanjih popolno nezavisnost. Stalo je to britkih žitev. Pred 10 leti tiskali so list v 1200 iz-tisih, sedaj jih gre mnogo čez 2000 mej Slovence.
Dobil je priljubljeno „Cerkveno prilogo" in zlasti kmetskim čitateljem ugajajočo: „Go-spodarstveno prilogo", vse proti jako neznatnej naročnini 3 fl. na leto. Podpiral je „Slov. Gospodar" vsako dobro podjetje na Slovenskem, cerkveno, gospodarsko, narodno. Ustanovili so v zadnjih 10 letih na slov. Štajerskem mnogo novih čitalnic, raznih društev, posojilnic. Povsodi je več ali menje zdatno k srečnemu uspehu sodeloval. Najbolj pa so Slovenci njegovo upliva-nje čutili o raznih volitvah. Odpravivši nesrečni razpor mej Mlado- in Staroslovenci delal je na složno postopanje vseh domoljubov slovenskih, kar se mu je tudi popolnem posrečilo. Vsled složnega delovanja zmagali smo Slovenci pri volitvah za deželni zbor dvakrat v kmet-
skih skupinah povsod in sijajno. Celo mariborski okraj smo si priborili. Zmagali smo tudi pri volitvi za državni zbor in kakor kaže, zma-tmo v kratkem zopet in povsod.
Toliki uspehi olovencev so pa nasprotnike, iti renegate in ipdajice, silno razburili. Za-tjo se torej nay „Slov. Gospodarja", da ga iiijo. Cel koš pozivov k sodniji je uredništvo nabralo. Tožbe brez konca in kraja, so zlasti zadnja tri leta, listu in urednikom delale skoraj neznosnih težav. Toda vse konfiskacije, tožbe, globe in zapori niso sovražnikom pomagale nič. „Slov. Gospodar" stoji trdno in ne-premagan. Zaupanje Slovencev, zlasti na kmetih, uživa toliko, kakor še nikoli poprej. Naj se mu ohrani!
Desetletna borba za svetinje naroda slovenskega me je res stala veliko trpljenja. Toda bodi vse žrtvovano za blagor narodov. Vsaj nas zgodovina uči, da si razven nemškega ni noben narod priboril svojih pravic brez trpljenja. Ni rože brez trna, ne zmage brez trpljenja, in zmagati moramo, ako hočemo, da na slovenskih tleh Slovenec ima prvo žlico, prvo besedo!
Časih se je vtepla v list kakšna pomota. To so viri zakrivili, iz katerih se je zajemalo in čemur ne uide noben list. Jaz sam nisem nikoli niti n a j m e n j še vr s ti ce z a pi s al, da bi o nje resnici ne bil prepričan, ko sem pero nastavil.
Marsikoga sem v lOletnem uredovanji bržčas užalil, morebiti mu večjo ali menjšo krivico storil. Zastran tega prosim javno: naj mi sleherni milostno odpusti, kakor tudi jaz iz srca odpustim vsem in vsakemu.
Konečno izrekam najprisrčnejšo zahvalo za podporo in potrpljenje, katero so z menoj imeli predsedniki tiskovnega društva: preč. g. kanonika Košar in dr. Križanič, apravniki g. Hržič, g. Skuhala in g. dr. Mlakar, ves odbor, vsi društveniki. Isto prisrčno zahvalo izrekam tudi vsem dopisateljem, Bog jim plati!
In tako vzamem slovo od dragega mi „Slov. Gospodarja" in njegovih naročnikov in eitateljev. Kar je bilo slabega, pozabite, kar pa dobrega, ohranite. Z Bogom!
Na praznik oznanjenja Marijinega dne 25. mareija 1885.
Dr. Lavoslav Gregorec.
Kako se nam štajerskim Slovencem godi!
(Govor poslanca B. Kaiča v državnem zboru, dne 28. febr.
1885.)
III. Huda, silno huda se godi slovenščini po ljudskih šolah štajerskih, koroških in primorskih. Koroška ima 124.000 do 130.000 Slovencev, ki niti jedne slovenske šole v pravem pomenu besede nimajo. Zato se je že ranjki knez in škof "Wiery s 97 kateheti vred pritožil pri naučnem ministru, da slovenski otroci niti tolikanj slovenščine ne znajo, da bi katehizem brati zamogli. Vse je bilo zastonj. Ustavoverno ministerstvo se niti ganilo ni ! Na Koroškem imajo v resnici učni načrt, po kterem mora učitelj slovenskega otroka v šolo stopivšega takoj nemški nagovoriti ter ga skozi osem let vedno le nemški podučevati. Leta 1882 prišel je šolski nadzornik v ljudsko šolo v Svečah, kjer je začel takoj otroke nemški izpraševati. Ker otroci v tretjem meseci šolskega obiskovanja še niso mogli povoljno odgovarjati, izrazil se je ojstri gospod jako nepovoljno o šolskem napredku. Dotični učitelj dobil je že čez nekaj dni dekret, za kazen na lastne stroške preseliti se v Velikovec na drugo službo. Učitelj se je hotel pritožiti; toda še preden mu je to mogoče bilo, že je dobil strogo povelje, da se mora preseliti o božičnih praznikih brez ugovora. Celemu svetu, izvzemši Koroško samo in pa naučno ministerstvo, dan na dan lažete, da so po Koroškem utrakvistične, t. j. slovensko-nemške šole, kjer se najprvo slovenski, potem pa nemški podučuje. V resnici so pa šole popolno nemške ter se slovenski otroci ne navadijo v slovenščini niti pisati niti brati, izvzemši morda 2 ali 3 šole in to je vendar proti šolski postavi in proti članu XIX. Tistemu učitelju ni nič druzega kazalo, kakor v sredi zime, če tudi z najboljšimi spričali previden, v Velikovec seliti se z bolno družino! (Čujte! na desni.) Službo je pa za 200 fl. slabejo dobil, kakor je bila prva. Tako hudo kaznuje se na Koroškem hudodelstvo — da je človek Slovenec — in to pod sedanjim ministerstvom!
Krajnemu šolskemu svetu v Glinah ukazal je c. kr. okrajni šolski svet 16. novembra 1880 pod kaznijo 10 gld. rubriki 7 in 8 v zapisniku šolskih zamud nemški napolniti ter se sploh pri poslovanji s predpostavljeno gosposko nemščine kot uradnega jezika posluževati. Ugovor
pri c. kr. deželnem šolskem svetu je bil brez vspeha.
V Tinjah pri Velikovci podučevala sta dva učitelja, jedeu Slovenec, drugi Nemec. Kar so prvega dali v pokoj ter je drugi sam ostal. Krajni šolski svet prosi pri c. kr. krajnem šolskem svetu za drugega slovenskega učitelja, pa namesto njega le sledeč odgovor dobi: „Št. 1681. Krajnemu šolskemu svetu v Tinjah. Visoki c. kr. deželni šolski svet sporočil je z odlokom 22. oktobra 1884 semkaj, da ni v položaji, da bi zamogel slovenskega učitelja tjekaj poslati. Toraj vam drugega ne ostaja, kakor da vpeljete poludnevni poduk za toliko časa, da se namesti služba nadučiteljeva. Ondašnji učitelj, g. Flor. Moser, si bo prizadeval s pomočjo kakega dečka iz II. razreda, ki naj mu bo za tolmača služil, poduk pri malih otrocih pričeti. (Čujte! na desni ) Sploh se pa v tem slučaji več gleda na tehnično spretnost pri predavanji predmetov, kakor pa na razumljivost. C. kr. okrajni šolski svet v Velikovci, 4. novembra 1884."
Tako napreduje slovenska ljudska šola v vojvodstvu Koroškem.
Na spodnjem Stajaru Vam je šolska postava deveta briga, ravno taka je s postavnimi načrti poduka. Povsod nam vrivate med ure poduku že določene tudi še ure za poduk v drugem deželnem jeziku, da otroci potem saj izvestno niti jednega niti drugega ne znajo. Po spodnjem Stajeru nemški „Sulverein" med čisto slovenskimi prebivalci nemške ljudske šole na-pravlja. (Čujte! na desni.) Ali ni to proti šolski postavi ? (Ne! na levi.) Ali ni to proti XIX. članu? (Ne! na levi.) Ali ni to proti zdravi pameti, proti pravilnosti ? (Dobro! na desni — smeh na levi!) V Slov. Bistrici 400 slovenskih otrok šolo obiskuje in vendar je deželni šolski svet v sporazumu z deželnim odborom naročil, da naj se od tretjega razreda dalje vse nemški podučuje. Časnik, ki je to čudo svetu objaviti hotel, so zasegli. (Čujte! na desni.) Hudobna dela skrivajo se v temi! (Veselost na desni — smeh na levi!)	(Konec prih)
Gospodarske stvari.
Govejski hlev.
Stanovanje govedom je hlev, kder posebno dojne krave in pitavna živina večji del svojega časa prebije. Tudi teleta za pleme in mlada goveda in vozna živad stoji mnogo časa v hlevih. Zato je nujno treba, da je hlev dovoljno prostoren, primerno visok ter preskrbljen s prikladnimi jaslami, rimami itd.
Zastran prostornosti hleva daje se povprek sledeče povedati: za doraščeno goved srednje plohe mora biti prostor v hleva 130—170 centimetrov širok, za 1 —2 letno goved 1 met.;
dolg pa z jaslami vred 2l/a do 372 metra; prostor za govedom ali hodnik bodi l'/2 do 2 met. širok; potem takem ima celi hlev meriti od hodnika do jaselj, to pa s hodnikom in jaslami vred, 4 do 5'/, metra. Ves takšni hlev pa za dve vrsti goved z glavami proti steni obrnenih mora biti 8 do ¡0 metrov dolg. Se večji mora biti, če goveda z glavami drugo proti drugemu stojijo. Tukaj treba, 1 meter za hodnik mej jaslama in za dva hodnika kraj stene po 1 meter, tako da mora biti celi hlev dolg 10 do 11 metrov. Na dalje mora hlev biti primerno visok, da zrak leži čist ostaja in nezdravi plini odhajajo, navadno 3'/s do 4 metre. Jasli naj bodo '/» do 1/t metra nad tlami — za teleta se ve malo nižje. Ako treba rime ali „lojtre" pritrditi, spustijo se 30 do 40 centimetrov visoko nad jaslami. Tla morajo od jaselj do hodnika biti nagnene za 24 do 30 centimetrov, gnoj-nični žleb naj visi pri vsakih 16 centimetrih za 4 centimetre
Vhod ali dveri v hlev so najbolje 2'/a metra visoke in l8/* do 2 metra široke. Kder puščajo mladej živinici prosto po hlevu hoditi, računijo na tele 7 do 8, na pol leta staro goved po 10 kvadratnih metrov prostora.
V velikih gospodarstvih in dobrih hlevih je prostor za posamezne vrste živinčet lepo raz-predeljen. Za dober hlev potreben je hodnik, na kateri se gnoj izpod živinčet kida in potem na gnojišče odpravlja. Ta hodnik bodi dovoljno širok, da hlapci in dekle z molznimi latvicami in žehtari leži simotamo hodijo, gnoj kidajo, živino napajat, napregat, past ali k biku gonijo. Na vsaki kraj hodnika se priredi gnoj-nični žleb, hodnik sam pa mora malo globljeje biti spuščen, da se na njem vse leži opravlja; gnojnične žlebe moramo večkrat dobro sesna-žiti. Godi se to, kedar gnoj kidamo: žleba pokrijeta se z deskami, po njih se izkidani gnoj potisne iz hleva tavun, potem se v žleba vode nalije- in z brezovico sesnažita.
Zraven hleva morajo biti še primerni prostori za krmo, parme, škednji. Krme ne gre nad hlev na pod metati, če ni hlev obokan; še menje pa v hlevu samem hranjevati, kajti krma se navzame hlevnih sopuhov in je zdravju škodljiva. Kdor je vsakako prisiljen v hlevu nekaj krme naložiti, ta jo naj malo pred polaganjem zreže.
Hlev mora biti toliko svetel, da se za-more vse prav videti, kar se v njem godi. V to sviho morajo v stenah okna biti. Okna naj se priredijo srednje visoko in nikoli ravno pred glavami goved, a najmanje 40 do 60 centimetrov nad glavami. Široka naj bodo kakih 30 centimetrov in 20 centimetrov visoka. Zelene šipe so bolje od belih, ker svetlobo milšo delajo. Dobro storimo, če jih tako napraviti damo. da se lehko zapirajo in odpirajo. Zunaj
morajo okna imeti lesene oboknice ali dverce, ki se trdno zaprejo. Kedar slabo vreme to zahteva. Teleta naj stojijo v najbolj svetlih prostorih. Kajti svetlobe jako potrebujejo, da veselo rastejo in dobro prospevajo.
Gnojnišni žlebi zadi za govedi ne smejo biti pregloboki ali tako potegneni, da žival čez nje noge postavi, kedar od jaselj nazaj stopi, tudi so pregloboki žlebi nevarni, ker se živina, kedar jo odvežemo in na prosti zrak spustimo, lehko spodtakne in onesreči.
Dno hlevovo je najbolje iz ilovice napraviti ter jo trdno steptati in stlačiti. Naj se potem lepo poravna, da bode gnojnica redno odtekala, a ne v jamah zastajala. Dno mora nekoliko proti gnojničnem žlebu viseti, vendar ne preveč. Kajti če preveč visi, pouzroči to kravi trut ali da tudi povrže.
Svetovati je, da hlev ni prevelik. Kdor ima veliko živine, stori bolje, če jo porazdeli na več hlevov ali vsaj predalov. Preveliki hlevi so po zimi rado mrzli in če nastane kužna bolezen, pobere nam vso živino, ker je nimamo kam hitro prezapreti. Hlev naj stoji na malo uzvišenem prostoru, da bode gnojišče nižje in se tje gnojnica lehko odcejala. Dveri so najbolje na južni strani, da ne piha krivec ali sever naravnost v hlev. Okna so lehko proti jugu in severu, da ni solnce celi den v hlev oprto. Kder pa dveri ne moremo na južnej strani napraviti, naredimo jih na zapadnej.
Gruške povrtnice.
11.	Gruška Marija Luiza (Marie Louise). Sad je take debelosti, kakor zelena Bergamaščanka, časih pa debelejši in ima maslenovito meso. Trpi do konca oktobra. Je izvrsten jesenski sad, posebno na pritličnih drevesih vzrejen.
12.	G ruš k a Raj e n k a (Kolmarbirne). Sad podoben zeleni Bergamaščanki, od ktere se pa po rodi lupini razlikuje. Tudi je proti receljnu bolj tope podobe. Ima najnježnejše, raztapljajoče sočno meso. Ta sad je prve vrste in traja do meseca januarja. Je prikladna za visoka debla in piramide pa le v toplih legah.
13.	Gruška krasana. (Crassane). Sad je na obeh koncih top, ploščnat, svitlozelen, rijast, dolgorecljat, precaj debel. Zori meseca oktobra in trpi do novembra. Drevo je veliko in rodovitno. Sad je prve vrste z maslenim mesom. Stori na visoko deblo in tudi na kutini cepljena.
14.	Gruška Velikonočnica. (Oster-birne.) Sad je lep, Bergamaščanki podoben, svitlozelen. Raste le v topli in dovbri zemlji. Na jeziku se raztopi, kakor puter. Ce stoji pa v slabi zemlji ima okus kakor repa. Drži se do maja. Drevo je rodovitno pa srednje velikosti.
15. G r ušk a H ar d e n po n t o v a slad-čica. (Hardenponts-Leckerbissen). Sad je velik, voglat, svitložolt. Meso prekomerno sočno. Je izvrsten sad, ki do decembra trpi. Na kutino cepljena je rodovitno drevo.
(Konec prihodnjič.)
Premiranje konj bo letos v Ljutomeru, Brežicah, Zavci in Mariboru. Za premije ima konjerejsko društvo na razpolaganje 1900 fl. iz državne blagajnice, iz deželne 800 fl. iz okrajnih in privatnih 1000 fl. torej vkup 3700 fl.
Perutninsko društvo osnovali so znani nemški Nagelovci v Mariboru pa se vidi, da jim je le bolj za slovenske glase mar pri bližnjih volitvah v državni zbor, kakor pa za kokoši. Nagele uvidevši, da s „šulvereinom" ne gre, s „pauernvereinom" še menje, iztuhtal je „Gefliigelzuchtverein", češ vse bo na te limanice letelo, in celo narodna duhovščina in učitelj-stvo mu pomagalo. Nagele pa kokoši! Smešno! Mož pozabi, da mu stoji za petami „lisjak."
Cena pšenici je na Dunaji poskočila, govedom srednje robe padla, vino velja v Mariboru novo 65—75 fl. od leta 1883 pa je 80 d. vredno.
Hmeljske sadike prodava g. Ernest Sirca v Zavci. Pravijo, da so sadike iz Savinjske doline posebno zdrave.
Sejmi. 30. marcija: Kamca, Sevnica, sv. Marko pri Laškem, 31. marcija: sv. Križ pri Slatini, 1. aprila: Lučane (za drobnico), 2. apr.: Artiče, Konjice, Radgona, Gradec (konjski sejem), Reichenburg, Laško.
Dopisi.
Iz Maribora. (Pastirski list o tisoč-letnici sv. Metoda, dvoboj, nova šola, skladišče, sovraštvo, ribe ) Na velikonočni pondeljek (6. aprila) bode ravno ti soč let, odkar je umrl apostol Slovanov sv. Meto d i j. Da se tisočletni spomin velikih dobrotnikov slov. naroda, sv. Cirila in Metodija, tudi v naši škofiji spodobno obhaja, so njih ekscelenca pre-mil. knez in škof izdali pastirski list, ki naro-čuje za vse župnijske cerkve cele škofije na veliki pondeljek slovesno službo božjo s zahvalno pesnijo. Za ta dan in za celo osmino so sv. oča dovolili popolne odpustke vsem vernim pod navadnimi pogodbami. Oživimo pri tej priliki svojo vero, in molimo zlasti za tiste slovanske narode, ki so ločeni od edino zveličavne cerkve, da jih ljubi Bog zopet pripelje v naročje sv. matere rimsko katoliške cerkve.—Dva oficirja sta se sabljala v dvoboji in je enemu trebuh prerezan. — Novo šolsko in hranilnično poslopje je do vrha dozidano, velikansko je, da skoro vse
okolo stoječe hrame ponižuje. Graška eskomptna banka je za Jude pozidala veliko skladišče pri južnej železnici v Melji, ki pa temo prodava, odkar so v Innsbrucku tudi postavili podobno skladišče, vogerski Judje marajo bolje za Innsbruck, ki je bliže Arlske železnice. — Iz starega sovraštva sta dva vojaka od 47. regimenta z bajoneti razmesarila fanta Franca Sterna od sv. Miklauža. V gornjih Hočah so fantje Retschniggu plot razdrli in s plan-kami krčmo Miillerjevo zaprli. V Račah bodo veliki pondeljek v velikem ribniku ribili in ščuke, po 10 kilo težke, in karpe takoj prodavali.
Iz Ljutomera. (G o s p. Gabrijel P o -stružni k,) učitelj in tržan v Ljutomeru, je pred nekterimi dnevi dopolnil šestdeseto leto svojega življenja. Velezaslužni „školnik" se pač s ponosom zamore ozirati v minole čase. Saj menda ne bodeš, ako izvzemeš Cezanjevce z lastno šolo, v celej fari našel hišo, kjer bi ne prebivali bivši učenci še danes delujočega učitelja. A da tudi mnogo njegovih šolarjev sedaj po raznih vetrovih v javnih službah deluje, kakor duhovniki, zdravniki, pravdoslovci itd , to sklepaš lahko že potem, kar poroča naš dopisnik, ako pravi, da se je v dobi cveta ljutomerske čitalnice v njenih prostorih enkrat zbralo 25 dijakov, ki so bili vsi doma v ta-mošnji fari. Gotovo, da bi vsaki učenec vrlega gospoda brez obotavljanja z veseljem podpisal vse tiste prijazne besede, ki so „vzglednemu nadučitelju" bile naznanjene osebno ali pa so prišle po pošti in po telegrafu povodom šest-desetletnice. Ljubi Bog ga Cerkvi v čast in narodu v korist ohrani še mnoga leta. kakor do zdaj, v najboljšem zdravji in zadovoljstvu!
Iz Ptujskega okraja. (M a 1 o pa z e 1 o p o -trebno.) Vse je že, če pogledamo na spodnjo stran od našega okrajnega mesta Ptuja, z okrajnimi stezami prepreženo, skoraj bi rekel k vsaki gorici kakšnega velikaša. In vedno se še dopušča novih delati. Tudi je od železniške postaje slov. Bistričke narejena nova cesta mimo Laporja čez Ložuico, Mostečno in v Pečkah k Ptujsko-Poličanski okr. stezi. Ali bi toraj ne bilo potrebno naše prošnje z uradnim pečatom Monšberskim, Stopnovskim, Pečevskim, Cirkovskim, Goričkim, itd. uterjeue vslišati? Vsaj so uže pred tremi letmi šle na okr. zastop Ptujski prošnje pa nikakoršnega odgovora ni. Čitalo se je že tudi v „Slov. Gospodarji" o potrebi okrajne steze od Ptuj - Pragerske črte, iz Sikolj čez Sesterže v Mostečno, do nove okr. steze „slov. Bistriške-Pečke". Naj bi se ta steza pregledala, ktera je zbog nizkega sveta vedno mokrotna, tako da se teža ne more čez voziti, temuč se mora od Pečke čez Monšberg-Ptujsko goro, Župečko ves, Pleterje, spodnje in gornje Mihovce, Dragonjo ves, Cirkovce, Jab-
lauje, Pongerce in odtod še le v Šikole voziti. Ali tukaj je tri ure dalje, kakor bi čez Mostečno-Sesterže, ' Šikole bilo. Vozilo bi se tukaj dosti premoga, apna, drv, vina, ter še dosti lahko brzih vozičev. Bila bi toraj za večjo korist kakor malo kje drugod. Prosi se toraj v imenu vseh dotienih občin, naj se ova prošnja v ozir vzame in povoljno v kratkem času reši na veliko korist vsemu ondi bivajočemu in potujočemu občinstvu. Prosimo okr. zastop Ptujski, naj nam na to reč odgovori, zlasti narodni možje naj se potegnejo za nas.	F.
Od Velke. (Našim šulvereinovcem pod nos.) Ko se je na prizadevanje nekega „moža na postaji", ustanovila tukaj ekspozitura, podredila se je tista krajuemu šolsk. svetu v Lehnu. Dotični mož je potem ovemu svetu poslal pismo, v katerem je omenil, naj plača neko svoto v denarjih, a za druge reči se bo uže skrbelo. Da si nerad, moral je kr. šolsk. svet to ponudbo sprejeti in je pri tem ostalo clo lanskega leta. Preteklo leto jeseni pak se je začelo od šol. sveta zahtevati, naj oskrbi kurjavo za šolo, kar pa tisti, opirajoč se na poprej omenjeno pogodbo, ni storil, in brž se je našel tožnik, ki je to reč ovadil okrajnemu šolsk. svetu, kateri je prvemu pod kaznijo za ukazal, oskrbeti drv za šolo. Iz povedanega jo toraj razvidno, da ni krivda kraj nega šolskega sveta to, da je pouk v šoli zbog pomanjkanja drv moral za nekoliko dni prenehati, ampak pouzročil jev to nekdo drugi, ki svoje obljube držal ni. Žalostno in sramotno za tukajšnje šulvereiuerje je to, da imajo povsod drugje denarjev, a domačih, revnih šolskih otrok ne vidijo. Omeniti še je, da so tudi v pretečenem letu priredili veselico. Ali je tudi lanske veselice čisti dohodek, „Reinertrag", moral, kakor letošnji, marširati v „kase" dunajskih šulver-einskih glavačev, to je piscu neznano, vendar kakor je dozdevno, menda domačej šoli ni dosti več koristil, nego bode letošnji. Marsikdo bi pa utegnil iz povedanega sklepati, da otrokom naše šole uže zadostuje voda in zrak, ker naši šulvereinarji tako velikodušno podpirajo šul-vereinsko stvar, le domača šola jim je deveta briga! Kaj ne, to je človekoljubje? Svetovati bi jim pak bilo, da si oskrbijo še hišo, v kateri bi naj kuhali svoje „Ortssuppe", in v kojo bi potem zapirali svoje blamaže, da bi ž njimi ne smešili sebe in še druge pred vsem svetom. Opomniti je še, da se tukajšnja gospodična učiteljica ne ujema z nazori šulvereina, temuč otroke lepo slovensko podučuje, ter se je šul-vereinske veselice udeležila za par ur le radi tega, da se ni zamerila. — Št. Ožbalčani bi lastnega župana imeli in sploh želijo proč ob-občine Brezenske; tudi šole večje nebi radi zidali in prosijo za polajžbe šolskega obiskovanje. Vse zastonj.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf se je srečno vrnol domov od svojega potovanja v jutrovih deželah. — Ministra Konrada napadajo vsi avstrijski listi, narodni in konservativni. Narodne poslance razburila je najbolj izjava, da „jednakopravni so le jednako-vredni narodi". To tolmačijo tako, da so v Avstriji Nemci, Madjari, Italijani največ vredni, Slovani pa men je vredni. Toda Slovanov je največ in dajejo na primer za obrambo cesarstva največ vojakov, toraj morajo v vojski največ krvi preliti. Ne gre tedaj pri nas tako govoriti, kakor je minister Konrad govoril. Slišati je, da uže prosi za odpust ter ga mislijo poslati za namestnika na Tirolsko, a od ondot pozvati "VVidmana. Slovani bi prišli od deža pod kap. V državnem zboru bi se poslanci bili skoro stepli. Nemško-liberalni zijak Knotz je zelo podoben celjskim nemčurjem tec je grdo napadal avstrijske uradnike, vzdihoval po Bis-marku in sploh grdo razsajal, da je poslanec Črkavski jezen pred njega stopil rekoč : „Ruse pustite na miru". Sedaj plane 60 liberalcev nad Crkavskija in jud Pacher ga porine nazaj. Grozen ropot, ker Črkavskiju hitijo Poljaki v pomoč. Predsednik komaj vtolaži nemir. Drugi dan pouzroči Knotz zopet škandal, a tokrat mu predsednik vzame besedo. Omeniti je, da sta se zglasila 2 slovenska poslanca: g. dr. Jož. Vošnjak je obžaloval, da še ni bilo mogoče vladinih predlogov za rešenje kmetskega stanu na dnevni red dati, g. dr. Poklukar pa je krivice osvetljeval, ki se Slovencem na Koroškem in Primorskem godijo v malih šolah; našej deci se niti krščanski nauk več ne privošči v ljubej materinščini. — Naši prusaki uže toliko norijo za Bismarka, da mu za 701et-nico denarjev pobirajo; posebno srboriti Bis-markovci so v Gradci in Celji tako, da uže vladi preseda. Res grdo je, da imamo v Avstriji žab, ki prajzovski kvakajo in reglajo. — Mad-jarom ne dopada goldinar, hočejo vpeljati nov denar, pri katerem bi le v frankih (40 kr.) računili. Dobimo toraj za nekaj časa novo računsko zmešnjavo pri denarjih. — Hrvati delajo priprave za gradjenje Zagorske železnice, najprvlje od Cakovca nad Varaždin, Tužno-Cerje, Ivanec, Lepoglavo, Očuro in Golobovec. Dolga bila bi ta proga 157 kilometrov in stala za vsem 1.375.171 fl.
Vnanje države. Od greških Aten pripeljal se je cesarjevič Rudolf po morji v Kotor in odtod z vozom v Črnogoro. Knez Nikola ga pričaka na meji in spremlja v Cetinje. Sest črnogorski bataljonov, samih junakov, pozdravlja cesarjeviča in njegovo soprogo. Pri obedu seje nazdravljalo francoski. Cesarjevič je šel na višino Prilip, od koder je čaroben razgled na
jug in Skadarsko jezero. Nadvojvoda Jovan pa je šel ogledovat bojišč v zadnjem turškem boji. — Bolgari bodo sijajno obhajali tisočlet-nico sv. Metoda, 220.000 frankov je za svečanosti nabranih. — Rusi stavijo železnico od Hvalinskega morja proti Heratu ter jo hočejo podaljšati v Samarkand in Bokaro in dalje v Sibirijo. Velikausko podjete, železen obroč, ki bode srednjo Azijo priklepal Rusiji. »- Nemški cesar Viljelm je dovršil 88. leto. njegov Bismark pa 70. Obadva bolehata, a vkljub temu katoliško Cerkvo preganjata in slovanske Poljake v Poznanskem hudo stiskavata. — Francozi sicer z državnimi penezi prav pometajo, tem bolje stedijo pri plači duhovnikom. To vedno bolj krčijo. — Belgijski kralj bode bržčas kralj zamorcev v novej Kongo-državi v osred-njej Afriki. — Angleži imajo v Egiptu 16.400 mož, vse premalo zoper Mahdija. Zadnje dni začeli so od Suakima prodirati, da bi železnico gradili v Berber, pa so bili od Osraan-Digme tako napadeni, da so morali vselej umaknoti se nazaj v Suakim.
Za poduk in kratek čas.
Sv. 3Ictod, apostol Slovanov.
VIII. Po smrti sv. Metoda dobi nemško-latinska duhovščina večjega poguma ter nasprotuje Gorazdu na vso moč. AViching ne miruje, dokler mu Svetopolk ne dovoli, slovens. duhovščino vso iz dežele iztirati. Da jih kakor hudodelnike poloviti, bojda okoli 200, v ječe pometati potem pa na čolnih čez Donav spraviti ter napoditi. Izgnanci so šli k sosednim Hrvatom in Bolgarom, kder so bili z veseljem vsprejc-ti. To je bil konec moravsko-panonskej nadškofiji pa tudi slovenskej sveti meši in slovenskej službi božjej v teh pokrajinah leta 886. -
Nehvaležno, neusmiljeno ravnanje s slovansko duhotščino pa je kakor nekšno prekletstvo uplivalo na Svetopolkovo državo. Bilo je očivestno, da jo je blagoslov nebeški zapustil. Nesloga, odpadek, izdajstvo doma v zvezi z zunanjo silo so jo za vselej in v kratkem zdrobili. Sicer se je Svetopolk še hrabro in srečno branil. L. 893 je cesarja Arnulfa potolkel in sramotno podil iz Moravske. Toda 1. 894. mora umreti. Na smrtnej postelji ležeč pokliče tri svoje sine, jim da zvezane šibe tri, da jih zlomijo. Nobeden ne more tega storiti. Sedaj razveže kralj šibe in sinovi vsako posebič zelo lehko prekrhnejo. Na to jim reče Svetopolk: „dokler bodete složni, ostanete nepremagljivi, nesložni pa poginete vsi". Zali Bog, da se sinovi tega slednjega očetovega opominjevanja niso držali.
Staršemu, Mojmiru II., začela sta brata Svetopolk II. in Svebog kljubovati. To je bilo tem nevarneje, ker so sedaj pritiskavali novi sovražniki, novi zavezuiki Nemcev. Cesar Arnulf je namreč uže 1. 892 bil zoper Svetopolka na pomoč pozval divje Madjare, ki so se takrat ob spodnjem Donavu in Črnem morji potepali. Svetopolk jih je sicer še iz dežele svoje zapodil. Toda 1. 895 prišli so v večjem številu in vso Panonijo poplavili. Grozno so razsajali, vse cerkve podrli, vasi in mesta požgali, veliko ljudstva poklali, ostanke pa sebi podvrgli. Uguezdili so se za vselej v staro-slavnej Panoniji, ki sedaj zgubi to ime in postane: Madjarorszag. Kakor klin so se zagnali mej severne in južne, mej zapadne in vshodnje Slovane! Moravsko samo je še Mojmir srečno branil. Toda v tolikej sili zapustijo Čehi svoje slovanske brate in se udajo Nemcem. Spitignev vojvoda skloni glavo pod nemški jarem. Še ni zadosti nasloge. Sedaj spunta se Svetopolk II. zoper hrabrega Mojmira. Grdi izdajalec pokliče Nemce, jim odpre vrata v Devin. Kmalu je slavna trdnjava razdjana in užgana. Svetopolka pa nehvaležni Nemci zvežejo ter na Nemško pošljejo, kder umerje. Mojmir nadaljuje boj zoper Nemce in Madjare. Res občudovanja vreden mladenič. Bil je komaj 23 let star. Posreči se mu Nemcem zopet iztrgati slovanske pokrajine do Donava, kar je cesarja Arnulfa tako razžalilo, da je 1. 899 umrl. Madjari so med tem celo na Italijansko udarili iu se leta 905 pomnoženi z novimi krdeli, ki so čez Karpate hrula, s vso silo navalili nad Mojmira. Blizu Bretislave na sedanjem Vogerskem pride do zadnje odločilne bitke. Mojmir in večina njegove vojske je ubita. Moravska uničena, država Rastislavova in Svetopolkova pokončana.
Učenci sv. Metoda, izgnani iz Moravske, vzeli so seboj svete knjige, od Cirila in Metoda spisane v staroslovenskem jeziku in z glagoli-tico. Klement postane na Bolgarskem škof Veležki. On izume 1. 911 nova pismena, ki so greškej azbuki bolj podobna ter jih imenujejo sv. Cirilu v časten spomin: cirilico. Te nove pisave poprimejo se s sv. evangelijem vred Bolgari, Srbi in Rusi, ogromna večina Slovanov, okolo 90 milijonov duš.
Stara glagolitica ohrani se samo še pri Hrvatih primorskih. S cirilico in glagolitico v zvezi pa je tudi staroslovenska sv. meša in bogoslužje. Kder rabijo Slovani staro pisavo, ondi je tudi sv. meša še sedaj slovanska, namreč pri katoliških Hrvatih škofije Senjske, pri zedinjenih Rusih (Rusiuih) pa pri razkolnih, t. j. od papeža še ločenih Srbih, Bolgarih in Rusih. Drugi pišemo z latinico ter imamo latinsko sv. mešo: Slovenci, Hrvati, Slovaki, Čehi in Poljaci.
Čeravno je torej Metodova nadškofija
razpala, raztegnilo se je njegovo delo na o-gromno večino drugih Slovanov in služilo kot podlaga slovansko-krščanskej prosveti pri njih. Po pravici častimo torej sv. Metoda kot apostola Slovanov. Kajti Slovence, Moravljane, Čehe, Poljake učil je tudi ustno, ostale: Hrvate, Srbe, Bolgare in Ruse pa vsaj pismeno. In prav torej delamo, da se tega veličastnega moža hvaležno spominjamo vsi Slovani letos, ko dne 6. aprila preteče tisoč let, odkar nam je umrl naš največji dobrotnik. Hvaležni spomiu na njega naj živi, dokler bo Slovanov kaj na sveti! Kako bo neki, ko mine zopet 1000 let?
Desterniški.
Smešnica 13. Nek neveren liberalec je rekel v družbi: jaz verjamem samo to, kar sam vidim. Nekov kmet mu odgovori: jaz pa v vašo glavo ne vidim, kakšna je od znotraj, pa vendar verjamem, da so vaši možgani nekoliko prismojeni.	„Mir."
Razne stvari.
(Njiliekseelenca naš mil. knezo-škof) zmiraj bolehajo, odkar so z Dunaja prišli. Zato ne morejo v gosposko zbornico udeležit se glasovanja za zboljšanje duliovenske plače. Tudi kardinal Schwarzenberg je zbolel, škof Stross-majer pa si je imenoval generalnega vikarja.
(K a t. tiskovnega društva odbor) vzame vodstvo „Slov. Gospodarja" v svoje roke, dokler ne postavi glavnega urednika odgovornemu v pomoč.
(Odbor) za postavljenje poslopja okrožnemu sodišču v Mariboru vabi na občni zbor, ki bode 30. t. m. ob 8. uri zvečer v jedilni dvorani v kasinu. Dnevni red: poročilo o delovanji društvenem 1. 1884. in 1885., poročilo bla-gajnikovo, volitev računskih pregledovalcev, razprava o razpustu društva ali volitev novega odbora, predlog o pobiranji doneskov za leta 1884 in 1885, volitev treh članov, da podpišejo zapisnik, predlogi članov.
(Ptujski okrajni zastop) dobil je od mariborskega kreisamta, ki se je prodal, delež 4730 fl. 73 kr. Od Borlskega mosta v Mere-tince bode stavil novo stezo, zatem se opusti cesta II. razreda od sv. Marka v Bori in mostnina zniža od 40 po 30 kr. Cesto v Možkancih od železniške štacije do čuvarnice djal je v II. razred.
(Iz Bizelskega) nam poročajo, daje tamošnji srenjski zastop zaradi premnogih zaslug občini izvolil g. Jožefa Rrpnika, c. kr. okrajnega glavarja, v častnega srenjčana.
(Kmetijska družba štajerska) na občnem zboru ni dovolila podružnice v Žavci in št. Juriji. To kaže, da ima v njej politična liberalna nemška svojad večino, gotovo ne na korist družbi.
(Kvinkvenalno doklado) prejela sta nadučitelja g. L. Serajnik v Prihovi, gosp. L. Tribnik v Zrečah.
(V Mahrenbevg) pride dr. Morič kot sodnijski adjunkt.
(Mariborska čitalnica) priredi od-šedšemu g. dr. Gregorecu banket v nedeljo 29. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalničnih prostorijah.
(Občni zbor društva „Narodni do m") bode, zato ker se računi o loteriji ne morejo prej skleniti, letos še le meseca maja. Dan odločil bode odbor kasneje.
(Ptujska čitalnica) ima 13. aprila t. 1. ob 6. uri zvečer občni zbor, ker je dne 8. t. m. prišlo premalo udov. Vljudno vabi
Odbor.
(Častni tržan) izvoljen je bil enoglasno od občinskega zastopa v Gornjom gradu v seji dne 21. t. m. g. R Wolf zaradi mnogih njegovih zaslug.
(Popravek.) Vloge pri posojilnici Ptuj-skej znašale so lani ne 14,423 fl. 81 kr., ampak 41.423 fl. 81 kr.
(Umrl) je dr. Fr. Grogl v Slov. Gradci. Vlekel je z Nemci, čeravno ga je rodila Slovenka pri sv. Lovrenci v puščavi.
(Zavoljo Bismarkove 70letnice) je c. k. pravdništvo zapleniti dalo predzadnjo „vahterco". Pomenljivo.
(Snega) je zapalo po vsej srednjej Evropi do Trsta. Če ga kmalu ne prežene jug, utegne setvam veliko škodovati.
(Zaprli) so ptujskega liberalca in trgovca Wegscheiderja, ker mu očitajo krivično krido, v Mura-Szombotu na Prekmurskem pa je všel poštar zapustivši 10.000 fl. primanjklj eja v poštni kasi. Mož euje na ime Diesinger.
(Pijani Mad j ari) so v Malački zaprli Slovaka Balaža v občinsko kajho pa na njega pozabili, da je tri dni gl ado val in žejal.
(Ormožko učiteljsko društvo) je g. Rannerja imenovalo za svojega častnega člana. Je res uže za smejati.
(K o n j e r e j s k o društvo) je lani imelo 9643 fl. dohodka, 8978 fl. izdatka. Planinski pašnik na Pokorji ni bilo mogoče prirediti, na-jemščine se je tirjalo preveč.
(Spremembe v Lav. škofiji.) C. g. Anton Borsečnik je postal stolni in mestni vikar, ravnatelj stolnej sakristiji, č. g. Franc Heber stolni kaplan in č. g. Marko črnko stolni korvikar._
Listič uredništva. Več dopisov moralo je v kos, čeravno je tukaj naznanjeno bilo, da so objavijo. Pokazalo se jo naposled, da so nevarni, nekateri nedostojni. Inserat iz Cirkovec bil je zvito naperjen zoper prijatelje našo in bil zavržen._
Loterijn8 številke:
V Gradci 21. marcija 1885: 87, 7, 3, 40, 82 Na Dunaji „ „	77, 76, 53, 2, 51
Prihodnje srečkanje 4. aprila 1885.

Javna zalivala.
Došlo mi je zadnji čas mnogo čestitek. Nisem sedaj kos vsem odgovoriti. Naj blagovolijo torej tu vsprejeti mojo najprisrčnejšo zahvalo.
Prosim vse prijatelje, zlasti mariborske, da me ohranijo v blagem spominu. Z Bogom!
V Mariboru dne 26. marcija 1885.
Dr. Lavoslav Gregorec,
kanonik Strassbnrški, Vioarins perpetuus Novocerkcvski.
Dobro seme
travno, deteljno, runkelj ali pesino, potem sadeše za hnielj ponuja podpisani.
Deteljno seme je čisto brez predenice, kar s pričevalom zagotavlja
1-2
Ernest Sirca,
trgovec v Žavci.
Učenec za trgGvstvo.
Deček z dobrimi šolskimi spričevali, se v moji prodaj a Inici mešanega blaga takoj vzame za učenca.
3—4
Kari Kristan,
trgovec v P o n k v i.
Pri J. Leonu ? MariL šolske ulice šl 2 se Mi sled. tajile
Molitvena knjiga za tretjerednike, spisal č. o. Nikolaj Meznarič, frančiškan v Mariboru.
Ta knjiga ima vse vrsti molitev in po-božnosti za vse ljudi, kakor tudi za tretjerednike. — Cena ji je v usuji vezani samo ŠO kr. po pošti 90 kr.
Zgodovina
štajerskih Slovencev. Spisal Ivan Lapajne, ravnatelj in c. kr. šolski nadzornik v Krškem. Stane vezana fl. 1.20, po pošti ti. 1.30.
Ljudska knjižnica
I., II., III., IV. V. in VI. snopič. Cena enega snopiča 6 kr.
Prostovoljna prodaja.
2-2
Lepo posestvo poleg cerkve sv. Duha, obstoječo iz 9 oralov grunta, tega so nekaj lepe njive, sadunosuik, les itd. Hram in gospodarsko poslopje vse v najboljšem stanu in se proda s kramar s ko in krčmarsko pravico vred ter ostane črez polovico kupne cene na posestvu vknjiženo. Več pove
Iiiidvik Šijanec
pri sv. Duhu pošta sv. Jurij na Sčavnici.
Izvrsten med
(garantiran pitanec), v plehastih škatlj ali po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlj a 30 kr.,
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
| Oroslavu Dolencu,
!M	7
sveéarji v Ljubljani.
IT šff



%3k
M
Pritlična hiša štev. 10. v ulici Blumengasse se proda z vrtom in
JI
^ veliko njivo vred. Več se izve v
hiši štev. 2G. Tegetthoffstrasse.
A
Z Kupiti želi J
t"®" lepega. pravega voska čebel,ske-ga po naj bolj ¡sej eeni
Franc Gert,
medi^ar in svečnr 4 4	r Mariboru. j,
I 1 I I I 1 I I 1 1 1 | I 1 | |T