SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poati prejeman velja: Za celo lato predplaian 16 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 1 ;ld., aa j«d«a meiec 1 gld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 ffld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 ?ld., ia jeden meiec 1 jld. V Ljubljani na dom poailfan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) viprejema npravnlitvo in ekspedlelja v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulleo H. 2. Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vaprejemajo. Vredniitvo je v Semenlšklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, ixvxemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Št6Y. 102. V Ljubljani, v ponedeljek 4. maja 1896. Letnilt XXIV. Slovensko uradovanje. Iz Celovca, koncem aprila. Po dolgem tožarenju in čakanju zopet mal uspeh, kateremu bodo, upajmo, sledili drugi. Od višje strani delajo se kakor smo imeli že dostikrat priliko poudarjati, hude zapreke slovenskemu uradovanju. N. pr. okrajni šolski svet velikovški ni hotel sprejemati slovenskih dopisov krajnih šolskih svetov. Vsled razsodbe c. kr. ministerstva za uk in bogočastje mora jih sedaj sprejemati. Pred kratkim se je namreč v tej zadevi dostavil krajnim šolskim svetom v Smihelu, Kazazah in Klobasnici sledeči odlok (v nemškem jeziku): Št. 472. Okrajni šolski svet. Krajnemu šol. svetu v ... . Visoki c. kr. deželni šolski svet v Celovcu je z odlokom od 19. sušca 1896, št. 180, sledeče semkaj naznanil: Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je zaukazalo vsled rekurzov predloženih mu od krajnih Šolskih orctov ▼ Klobacni», CuiikUu ¡u Kazazah proti tu-uradnim ukazom od dne 12. rožnika 1892, št. 1648, 22. listopada 1892, št. 3474. 3475 in 3477 in od 12. sušca 1893, št. 528, s katerimi se je določila nemščina kot uradni jezik za dopisovanje teh krajnih šolskih svetov s c. kr. okrajnim šolskim svetom, ter vsled pritožb, ki so se še pozneje predložile od istih krajnih šolskih svetov v isti stvari z visokimi odloki od 24. in 25. vinotoka 1895, štev. 3238, 15.329 de 1893 in 28.632 de 1892 : naj v omenjenih zadevah šolske oblasti jednako postopajo kakor politični uradi. Kakor je naznanilo c. kr. deželno predsedstvo v tej stvari dnč 24. prosinca 1896, št. 140, sprejema c. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu slovenske dopise in vloge brez zapreke in jih nemški rešuje. — C. kr. okrajni šolski svet naj toraj s krajnimi šolskimi sveti jednako postopa. Z ozirom na to razsodbo rešuje c. kr. deželni šolski svet zdaj šolske kazni, ki so se na- povedale po zgoraj naštetih rekurzih, potrdi kazni, ali jih ob jednem spregleda. To se naznanja krajnemu šolskemu svetu z ozirom na poročila od 24. malega travna 1895, št. 24 itd. . . ., da o tem obvesti sledeče stranke. (Sledijo imena.) C. kr. okrajni šolski svet v Velikovcu. dne 8. malega travna 1896. Predsednik : K o 1 e n z 1. r. Ta razsodba je v marsičem zanimiva. Prizna se namreč po dolgih pritožbah, da morajo višje oblasti sprejemati tudi slovenske dopise nižjih uradov. Ali to je še le polovica poti. Tisti višji uradi so po državnih postavah zavezani slovenske dopise ne samo (nekako milostno) sprejemati, ampak jim tudi slovenski odgovarjati. Da c. kr. okrajno glavarstvo in sedaj tudi okrajni šolski svet v Velikovcu slovenskim dopisom nemški odgovarjajo, to jasno nasprotuje našim postavam. Zakaj višje oblasti tega nedostatka ne odstranijo ? Poklicani faktorji naj sedaj, ko so dosegli prvo polovico, odločno za- luev&jo se urugo . ao oo ujuio siuvous&iui viuguUi tudi slovenski odgovarjati. Vsa pravda je, kakor kažejo gornje številke, zelo dolgo tekla, kar štiri leta. Vladni mlini vendar prepočasno melejo ; ali zbog tega tudi vselej dobro, nečemo raziskovati. — Veselimo se malega uspeha, katerega si je pridobila pravična zahteva, ali zahtevati moramo še več: naj se nam skaže pravica v vsakem oziru, kakor določuje postava ! Razprava o volilni preosnovi. (Govor poslanca Kluna v drž. zboru dne 24. aprila 1.1.) (Konec.) Ce si ogledate prej omenjeni dostavek v drugem zakonu, najdete, da se splošno volilno okrožje na Kranjskem razteza čez vso deželo, obsega skoro 10.000 štirjaških kilometrov, in je preseza le Koroško, ki je nekaj štirjaških kilometrov večje, dočim imajo volilna okrožja po druzih deželah sledeči povprečni obseg, in sicer v Galiciji..... 5200 ^km na Češkem..... 2900 „ „ Nižje Avstrijskem . . 2200 „ „ Moravskem .... 3200 „ „ Stajarskem .... 5600 „ „ Tirolskem..... 8900 „ „ Gor. Avstrijskem . . 4000 , v Sleziji...... 2700 „ „ Dalmaciji..... 6400 „ „ Bukovini..... 5200 . „ Istri...... 5000 „ „ Gorici...... 3000 „ „ Trstu...... 95 „ na Solnograškem . . . 7950 „ „ Predarlskem .... 2600 „ Ravno tako šteje jedino volilno okrožje na Kranjci_____ ni l ' 1 .,...»•; i . ■ . _ . .. želah razun Dalmacije največje volilno okrožje razdeljeno na 19 sodnih okrožij, ki so večinoma jako majhna, in razun Češkega s 17 sodnimi okrožji. To oboje govori za to, da bi bilo pravično, da dobi dežela Kranjska v splošnem volilnem razredu dva poslanca. Dobro pa vem, da bi se število poslancev preveč pomnožilo, če bi se našim zahtevam pritrdilo in dovolilo pomnožitev mandatov. Ze prej sem opomnil, da bi velika pomnožitev poslancev tudi po mojih mislih parlamentarno delovanje bolj ovirala kakor pospeševala; toda, če 72 novim mandatom pride-nete še jednega za Kranjsko in morda še one štiri za Galicijo, ne bode pomnožitev tolika, da bi moral parlamentarni stroj vsled jednega kranjskega ali morda še štirih galiških poslancev zastati. LISTE Najnovejši slovenski pesnik. Čudno knjižico naznanjamo danes slovenskemu občinstvu: pesniško zbirko, broječo 189 stranij. Pri nas imamo precej pesnikov, boljših in slabših, vendar, če izide tako obširna zbirka, moramo jo imenovati znamenito novost. Iznenadilo nas je na prvi pogled, da je ta knjiga nekaj čisto drugega, nego navadno spisujejo umrjoči ljudje, in radovedni smo pogledali naslov, na katerem nas pozdravlja duh-teče ime najnovejšega slovenskega pesniškega umotvora : „Biser — Ljubav zlasti za Slovane, kakor jo je pojasnil dr. Brato-ljubič Domobranski. Gaslo: Ljubimo se, bratje, Ljubimo i dom I Ljubljana, 1896. Založil pisatelj". Potem pride: Naprej zastave slave! Potem nam zagotavlja dr. Bratoljubič, da se klanja „pre-vzviš. premil. gosp. gosp. Josipu Jur. Strossmayerju, Jugoslovanu, „par excellence", potem P. J. Velikanom Prvakom i genijem", katerih pozna med Slovani 23 (med njimi tudi Platona) itd. Veličasten začetek 1 Bralci so radovedni, kaka bo kritika tega pesnika, a izjaviti jim moramo, da ne smemo kritikovati. Pesnik ima poleg obsežne učenosti in vse presegajoče ljubezni do samega sebe in do svojega roda tudi velik strah pred kritiko. Zato je že naprej zaprl vsem kritikom sapo. Povedal nam je že, kako bi ga utegnil kdo soditi, in je ovrgel vse mogoče ugovore. Nato pa je ocenil samega sebe tako peremtorično, da nam ne preostaja nič drugega, nego navesti objektivno nekaj vzgledov te poezije in samoocene. Ne upamo se, soditi ga, ker nam je tako strašno zažugal : Mojim kritikom. Na mnogo milj obsežno sem dejan rešeto, zvezan s svilo, Vaak, kar je belih pleS i rok, iz mene stresa zrna, pleve. Jaz zgorej — trobim — z desno vejem z vevnico — modrosti Vaše, I zberam zrn si, kar bi duhu mojemu kaj v juho bilo. Cel kup plev, prah v puščavo piham tje, kjer zevajo le reve, Tje naj letč v ohocko morje, naj medvedom bodo paše. Bila bi za nas prestrašna usoda, če bi nas dr. Bratoljubič res spihal v puščavo ali v ohocko morje, da bi bili paša medvedom, zato rajši molčimo in pustimo govoriti samo njega. V poglavju „Sam o sebi" pravi: „I ako vže zanaprej kritikujem samega sebe, rečem, da glede pesniške mere i rime sem vsem jugoslovanskim i večini nemških pesnikov kos . . . Kar se tiče vsebine, priobčil sem vsaj nekatere nove, originalne ideje, ali sem vže znane dalje razvil. Ker sem spisal, nisem ne prevel, ne prepisal, vse je originalno . . . Nekaj rečij je tako posebnih, da po mojih mislih še ni bilo tacih tiskanih v naši materinščini". Potem primerja pesnik sebe z najslavnejšimi pisatelji in dokaže, da imajo vsi hibe, on pa ne. Dr. Bratoljubič je navdušen Slovan, živi samo za bratsko slogo in ljubezen; da bi jo vnel v vseh rojakih, spisal in zložil je to knjižico. Oj kak6 Bo lepo, Da Cech, Lech, Rus, Srb, Bolgar, Hrvati S Slovenci ljubimo se brati! Lepšega ne bo, Kar krasi zemlja. Zala Stala Bo na svetu vsem kot čud ta harmonija: Raj na svetu bo Slovanov domačija. (Str. 72.) Zato vabi tako milo : Ne bodi zaspan, Moj srček Slovan! (str. 82) Naroden Slovenec mora biti hribolazec: Juhti — da bomo radi Še šli na: Triglav, Ndnos, Kum, Dobrač, — Kjer spe ponosni skladi — Vršac, Boč, Učko, Stol jčst krač, pogač. Zdrav, čist zrak srkal boš, Ljubav za dom — ko mož. (79) Mehko srce ima pesnik, saj je zapel: Da blag sem brez izgub, Dam srčen vsem poljub (95) in ljubezen ceni nad vse, tako ljubezen, ki se ne da premotiti od premislekov. One ljubezni, za ka- /f V Sploh sem pa že v odseku pokazal pot, kako bi se število poslancev dalo zmanjšati, ne da bi pri tem imelo ljudsko zastopstvo kako škodo. Ce je zastopanje katerih koli interesov v državnem zboru neopravičeno, tedaj je gotovo zastopanje trgovskih in obrtnijskih zbornic; kajti če je zastopanje teh zbornic že neobhodno potrebno, naj bi se podelilo vsaki zbornici lastnega zastopnika v državnem zboru; če pa posamezne zbornice, kakor v Opavi, Solno-gradu, Inomostu, Ljubljani i. t. d. nimajo nobenega zastopnika, ne da bi se bilo bati kake škode pri trgovskih in obrtnih interesih, naj bi bile tudi druge trgovinske in obrtnijske zbornice, izmed katerih imajo nekatere celo več kakor po jednega zastopnika, brez posebnih svojih poslancev ; saj trgovinske in obrtne interese poslanci mest in trgov bolj kakor zadosti zastopajo. Ce bi se torej odločili, precej močno kurijo trgovinskih zbornic razpustiti, bi si prihranili takoj 21 mandatov, da bi bilo treba število sedanjih poslancev celo tedaj, ako dobita Galicija in Kranjska tistih pet mandatov, le za 56 zvišati. Preje ali pozneje se bodete morali odločiti, da naj se razpusti kurija trgovinskih in obrtnijskih zbornic, le s tem razločkom, da bodete morali to storiti brezpogojno, med tem ko bi zdaj pri razdelitvi mandatov v splošnem vol. razredu zato dobili nekako nadomestilo. Od katerekoli strani si torej ogledate razdelitev mandatov v splošnem volilnem razredu, vedno dobite, da pripadata deželi Kranjski dva mandata in da bi bila velika krivica, ji jih odtegniti ter jo le z jednim odpraviti. Ne bojte se, da pripade mandat kakemu revolucijonarnemu socijalistu ali nihi-listu. (Pohvala.) Politični pregled. V Ljubljani, 4. maja. Nov železen obroč. Obče se zatrjuje, da bode državni zbor v drugi polovici tekočega meseca raz-puščen, ter ugiblje, kako se utegnejo v prihodnje premeniti razmere v državnem zboru. „Politik" piše : „Kakor zatrjujejo uplivni člani konservativnega kluba, obdrži grof Hohenwart svoj mandat le še v sedanji dobi in vsled visoke svoj« starosti ne bode vsprejel novega mandata. Brez Hohenwart» pa konservativni Kiuo Drez avoma razpaue v iri saupinu : čeških veleposestnikov, Slovencev in katol. konservativcev. Odlični Člani že sedaj razmišljajo o raznih načrtih, da bi sedanje konservativne stranke ostale v ožji dötiki. Največ upanja je, da se bode v novem državnem zboru med strankami na desnici uvelo isto razmerje, kakor je bilo pred letom 1891, ko je parlamentarna komisija, obstoječa iz zastopnikov Poljakov, Slovencev, Cehov in nemških konservativcev uplivala na posle drž. zbora. Ali vstopijo Mladočehi v novo zvezo, odvisno je od razvoja razmer v njihovem klubu". Volilna preosnova je sedaj v glavnih potezah rešena; obravnavale se bodo le še nekatere neznatne določbe, o katerih se pa ni bati širše debate in bode torej vsprejeta Badenijeva predloga z tero pa hirajo mlajši pesnikovalci in prismojeni starci, pa on ne mara; prepameten je zanjo in gori samo za narod. Lepo nam razlaga, kaj je ljubezen in kaj ni: A znate, kaj ljubav je istinita ? Ljubav — sveta magnet je najmočnejši, Ljubav — elektrika sveta je silna, Ki dela Čuda slavna, svet prestvarja; Ljubav je sladka moč le jedne teže, Nezloga, srd — je moč centrifugalna. En srd stori zla več, ko sto src hlagra. I mlačnost, v dobrem nič ni — je le mlaka. Zato ne zvijaj se ko diplomatje; Legati ne ko politik i židje, Hinavski i lesičji fllistejci, I ne tako, ko tajni framasoni, Ki kaj prisegajo na spodnjih stopnjah, Na zgornjih preklicujejo pa tisto, In ne tako, ko tisti vražji »ISTI«, Časteč Boga sebičnosti strupene itd. (64) Kdo je ta vražji „isti", pesnik ni povedal, a da se sklepati, da je mislil na neke liberalne ko-rifeje. Tudi zelo moder je naš pesnik : Res prede pajk lepo, Jaz črke v stavke predem; Čebel stavb več kot sto Jaz z umom vse zamedem. Kar stvarca znaš — nc jaz ? Moj um naj bo dokaz. (Konec sledi.) malimi neznatnimi spremembami. Najvažneje, kar se je doseglo v teku debate, je to, da se je dovolila volilna pravica tudi kmetskim poslom in samostojnim družinskim članom. Toda tudi zoper to določbo se je vnela huda borba. V odseku je bila zoper volilno pravico vlada sama, pozneje v drugem branju so jo pa hoteli zavreči štajerski in nekateri drugi poslanci, vender je pa konečno obveljala z veliko večino glasov. Se bolj burna debata nego za volilno pravico poslov se je pa vnela za pomnožitev mandatov, posebno za našo kronovino, in za uvedbo direktne volitve. Toda v prvem oziru se vlada in večina poslaucev niso dali omehčati, glede druge splošne zahteve se je pa sklenilo, da so direktne volitve za deželni in državni zbor odvisne le od deželnih zastopov. Koder bode torej deželni zbor sklenil, da se ima vršiti volitev v deželni zastop direktno, v isti kronovini bode uvedena direktna volitev tudi za državni zbor. S to določbo je pa kmetski in splošni volilni skupini pomagano toliko, kakor nič, kajti deželni zbori se bodo skoio gotovo do skrajne meje protivili direktnim volitvam in tako bode ostalo za sedaj še vse pri starem. Nadjamo se pa, da ta novi ali nekoliko popravljeni volilni zakon, ki je tako rekoč poslednja volja sedanjega dosluženega parlamenta, ne ostane dolgo tak kakoršen je, in da bodo novi državni poslanci šteli si v posebno nalogo, da se prej ko prej temeljito preosnovi sedanji volilni red. JPrvi maj „delavski praznik." Iz raznih mest dohajajo poročila o socijalno - demokratičnih shodih, na katerih se je v petek razpravljalo o splošnih delavskih težnjah, pred vsem pa o splošni volilni pravici in osemurnem delavniku. — Na Dunaju so priredili socijalistični vodje nič manj nego 57 delavskih shodov, katerih vsi so bili mnogoštevilno obiskani. Govorilo se je v nemškem, češkem, mažarskem in italijanskem jeziku. Na vseh shodih so se predlagale in vsprejele znane resolucije. Pri shodih se je še nekoliko vzdrževal red, toda huje so pa pritisnili pri popoludanskem obhodu, katerega se je udeležilo nebrojno število delavcev in delavk in tudi nekaj otrok. V Praterju so razbili več oken in šele po daljšem posredovanju redarjev in vojaških oddelkov so se razšle razburjene čete. Sprevod se je vil mimo zborničnega poslopja, koder so se po- l—Hl u.hv^vVt.vJ»; Ul™ . M Dudvuijvui," no- vela nbčna volilna pravica in osemurni delavnik.« Pred vseučiliščnim poslopjem se je sprevodu pridružilo več socijaluo - demokratičnih dijakov in malo po šesti uri je bila „imenitna" slavnost pri kraju. — V ogerskem glavnem mestu je letos izostala majnikova slavnost radi milenijskega hrupa. — V drugih mestih so se vršili navadni shodi, vender se pa niso pojavili nikaki neredi. — Iz navedenega se razvidi, da se je socijalna demokracija najbolj divje obnašala na Dunaju, koder je bilo več delavcev in redarjev ranjenih in aretovanih. Milenijska slavnost. V soboto dopoludne točno ob 11. uri so naznanjali zvonovi in topovi na tisoče broječi množici prihod cesarja in cesarice na budimpeštansko razstavo. Trgovinski minister Daniel kot predsednik razstavne komisije je imel daljši nagovor na vladarja, v katerem je poudarjal veliko važnost današnjega dne ter konečno prosil vladarja, naj otvori razstavo. Cesar je odgovoril, da ga zelo veseli biti navzočemu pri tej slavnosti, posebno pa radi tega, ker je priča večsto-letnemu razvoju Ogerske na duševnem in materi-jelnem polju. Konečno je poživljal vse kroge k zvestobi do domovine, k vztrajnemu delu in popolni jedinosti ter izjavil, da je slavnost otvorjena. Na to se je podal cesar v spremstvu ministra in drugih dostojanstvenikov po razstavnem prostoru ter si ogledal posamne predmete. Okoli druge ure pop. se je podal s svojim spremstvom v dvorno palačo in s tem je bila otvoritev končana. — Mnogim narodom, ki so nasprotni milenijski slavnosti, prištevati se morajo v prvi vrsti slovanski narodi, kajti ravno tem so Mažari prizadeli največje krivice. Vsa zemlja, katero posedajo sedaj oholi Mažari, je bila pred tisoč leti last slovanskih narodov; to nam priča na stotine rečnih in gorskih imen. Še tista peščica Slovanov, kolikor jih je ostalo na nekdanji zemlji, mora prestati cclo vrsto neprijetnostij in se ne smejo niti prosto gibati. Slovanski narodi imajo torej v prvi vrsti pravico, glasno ugovarjati hrupnim mažarskim slav-nostim na nekdaj slovanskih tleh. V Rusiji se kaj marljivo vrše priprave za bližnje carjevo kronanje. Ne samo Petrograd in Moskva, marveč vsa provincijalna mesta se pripravljajo na izvanredno slavnost. Vsa večja in manjša mesta odpošljejo v Moskvo svoje deputacije, da se poklonijo kronanemu carju. Pa ne samo Rusija in njene pokrajine, marveč tudi inozemlje se pripravlja na to slavnost. Vsaka država bode zastopana po svojih posebnih odposlancih, in tudi Vatikan, kakor smo že omenili, odpošlje v Moskvo nuncija Agliar-dija na Dunaju. Moskva postane potemtakem 16. t. m. središče, kamor se bode oziral ves civilizovani svet. Zveza balkanskih držav. S to idejo se pečajo malone vsi slovanski listi, posebno marljivo pa se razpravlja v srbskem in bolgarskem časopisju. K zvezi imajo pristopiti Srbija, Bolgarija, Grško in eventuelno tudi Rumunija, vse to pod pokroviteljstvom Rusije. — Zveza omenjenih držav bi bila sama na sebi v svrho samoobrambe gotovo izvrstna ideja, toda le pod gotovimi pogoji, katerim bi se morale klanjati vse državice. V takih razmerah, ka-koršne vladajo sedaj, je pa nemožno misliti na uresničenje te ideje. Bolgarija bi namreč rada raztegnila svoje meje od morja do morja, in Grki še vedno sanjajo o Carigradu. V takih okolnostih je nemogoč trajni mir. Vse balkanske državice bi morale biti mej seboj jednake in nobena ne bi smela hrepeneti po nadvladi. Potem bi vladala sloga na Balkanu in potem bi se lahko ustavljale turškim navalom. Popolno nesmiselna je pa ta ideja, ako se hoče izročiti vrhovno pokroviteljstvo Rusiji. Za njo bi bila sicer ta zveza velike važnosti, tem bolj škodljiva pa za zaveznice same. Prijatelji zveze naj se ozro preje na zvezo severno-evropskih držav, koder vlada najlepši mir in se vse vspešno razvijajo, a brez vsakega pokroviteljstva. Perzijski šah umorjen. Sest dnij pred petdesetletno slavnostjo svojega vladanja je postal perzijski šah Nasr - Eddin žrtva umorilčeve roke. Njegov morilec je Mollah Riza iz Kermana, pristaš tajne sekte Babistov, katero je ustanovil pred polstoletjem znani Mohammed Ali, ki si je nadejal naslov »Bab«, t. j. vrata, »skozi katera je jedino možno dospeti do Boga«. O napadu in smrti je došlo perzijskim poslaništvom nastopno poročilo: Šah se je podal na božjo pot k šest milj od Teherana oddaljeni mošeji v Abdul Azimu, kamor je auspci uu 2. uri popoiuane. Bpremljevali so ga veliki vezir in nekateri služabniki. V preddvoru je govoril z nekim Arabcem ter mu stisnil v roko dar, potem pa se je hotel podati v notranje, ko stopi k njemu morilec in ga ustreli v srce. Sah se je zgrudil na tla, vendar pa je imel še toliko moči, da se je zopet dvignil kvišku, a je kmalu zopet padel. Naložili so ga na voz ter prepeljali v njegovo palačo, toda bil je poprej mrtev, predno so ga prenesli v njegove prostore. — To je bil že tretji napad na perzijskega vladarja, a prva dva sta se še pravočasno preprečila. O njegovem nasledniku krožijo mnogovrstna poročila. Prednost ima njegov 431etni sin MuzafTer-Eddin, akoravno je starejši njegov brat Zill-es-sultan. Nekoliko upanja ima tudi njegov tretji sin. Vsekako bi bilo želeti posebno Rusiji in Angliji na ljubo, da se reši prestolno vprašanje brez vsakoršnih nemirov. Cerkveni letopis. Adoratores. Statistični izkazi pričajo, kako se društvo „Sa-cerdot. adorator." vedno krepi in širi. Mesec sušeč kaže nastopni prirastek: Italija 118, Avstrija 88, Nemška 83, Francoska 69, Kanada 30, Poljska 11, Meksika 11, Švica 8, Belgija 7, Irska 4, Spanjska 2, Indija 2, Angleška 2, Afrika 1, Holand 1, Rumunija 1. V tej primeri raste tudi bratovščina vednega češčenja. Spodbudljivo je, kako iskreno nekateri adoratores širijo to bratovščino. Neki starček piše v „Eucharistia" : Podvizam se razširjati vedno češče-nje, ker imam mnogo popraviti. — Hitim, ker ne bom več dolgo živel." Take besede so vredne resnega preudarka. Število družabnikov v naši škofiji je dospelo do 150, — upamo, da se ne bo še ustavilo. — Pri društvu je 8 kardinalov in 107 škofov. Bratovščina sv. Družine. Mnogo župnij v naši škofiji je že pristopilo tej prekoristni, sedanjim socijalnim razmeram jako primerni bratovščini. — Ker se morajo statistični izkazi meseca majnika poslati v Rim, blagovolijo naj p. n. župniki vsaj do 10. t. m. poslati vodstvu za- pisnike. Ako kdo želi kakega pojasnila, naj dvom naznani, da se ob jednem vprašanje predloži v Rim za rešitev. J. F 1 i s. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. maja. (Odbor katol. političnega društva) se je v včerajšnji seji sestavil nastopno: Predsednik državni in deželni poslanec kanonik K. K lun, prvi podpredsednik primarij dr. V. Gregorič, drugi podpredsednik državni in deželni poslanec vodja Fr. Po v še, blagajnik Fel. Stegnar, tajnik dr. Ig. Žitnik. Odbor je sklenil mej drugim, da te dni odpošlje peticijo na gosposko zbornico, ki naj od državnega zbora sklenjeni načrt volivne reforme pre meni v tem smislu, da dežela kranjska v novi, splošni kuriji dobi dva mandata. (Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega v torek 5. dan maja 1896, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Oznanila predsedstva. 2. Personalnega in pravnega odseka poročilo o resultatu letošnjih dopolnitvenih volitev v mestni zastop. 3. Volitev podžupana (§ 31. občinskega volilnega reda). 4. Volitev stalnih osem odsekov občinskega sveta. 5. Dopolnitvene volitve v direktorij mestnega vodovoda, v direktorij mestnega užitninskega zakupa, v odsek za električno razsvetljavo, v odsek za kanalizacijo, v mestne hranilnice upravni odbor (dva občinska svetovalca) in v klavniCno ravnateljstvo. 6. Poročilo pomožnega odseka. 7. Volitev dunajske deputacije. — Tajna seja. (Iz Ribnice) 3. maja : Pogreb ranjcega prezgodaj umrlega preč. gosp. dekana Martina Povšeta se je vršil dne 1. maja posebno slovesno. Sešlo se je 25 duhovnov, prijateljev in tudi sošolcev rajnega občepriljubljenega gospoda. Tudi okrajni glavar iz Kočevja se je udeležil pogreba. Vernega ljudstva pa je bilo ogromno število tudi iz sosednjih župnij in se je vedlo prav spodbudno. Dolgotrajno cerkveno opravilo, pridigo, veliko mašo in pogreb opravil je pokojnega stari prijatelj, kanonik in prelat dr. Andrej Cebašek, ki se je v ganljivih besedah poslovil od pokojnika ter ga priporočil v spomin in molitev. — Blagi rajui naj počiva v miru 1 (Za spomenik t kanonika Jerana.) Gosp. Ivan D o g a n , mizarski mojster v Ljubljani, 2 gld. — G. Anton Verba j s, župnik v Kamni Gorici, 2 gld. — Preč. gosp. dosluženi dekan in častni kanonik Jurij J a n v Dolini, 5 gld. — C. g. Matija Prijatelj, župnik v Strugah, 2 gld. — G. Mat. P e t r i č , učitelj v Strugah, 2 gld. — Gosp. Anton J a m n i k , župnik v Sorici, 10 gld. — „Eden naših" 5 gld. (Nevarno obolel) je gospod Franc S t u p i c a , župnik v St. Heleni ter se priporoča v memento. (Pozor 1) Omenjali smo že, da neki dunajski žid po svojem agentu raznaša po deželi podobe sv. družine in križe pod steklom z godbo. Prodaja jih na obroke za visoko ceno 15 goldinarjev. Tudi v Ljubljani je žid dokaj naročnikov vjel, zlasti med priprostim ženstvom. A kako jih je opeharil! Obljubil je, da kip dobi poštnine prosto , plačati pa je bilo na pošti od vsacega kosa poštarine 1 gld. 45 kr. Zagotavljal je žid, da je v kipu godba s sedmimi komadi, pa igra le jeden napev, in naročniki tudi trdijo, da je podoba, katero je agent kazal, bila večja, kakor so z Dunaja poslane. Da bi se že vendar zmodrili naši ljudje in ne dali za nos voditi judovskim barantačem! (Signalizovanje požarov.) V Ljubljani in okolici nastali požari se bodo od sedaj naprej zopet kakor pred potresom naznanjali s streljanjem iz topov na ljubljanskem gradu, in sicer požari v mestu z dvema, v okolici pa z jednim strelom. (Popravek.) Requiem za pokojno cesarico Marijo Ano se ni vršil danes, kakor je bilo napačno naznanjeno v sobotnem listu, marveč se vrši jutri, 5. t. m., ob 10. uri. (Strah v predoru.) Mej postajama Trebno in Mirna Peč na dolenjski železnici bi se bila pretočeni petek skoro pripetila grozna nesreča. V predoru sv. Ane so bili štirje delavci z železničnim vozom v trenutku, ko je za njimi pridrdral poštui vlak. Delavci so kričali na pomagaje, toda vse zaman, strojevodja jih ni čul; vendar so imeli še to- liko časa, da so poskakali raz voza ter se pritisnili k steni. Stroj je imenovani voziček popolno zdrobil, vendar se pa delavcem in popotnikom ni zgodilo nič žalega. Vlak se je seveda takoj ustavil in s pomočjo ročnih svetilk so odstranili kosove razbitega voza. Strah se je polegel šele, ko so prišli na prosto. (Strela) je vžgala v nedeljo popoludne Ste-fančkov kozolček na Zidanem Mostu pri Trebnjem. (Zemljevid kamniškega okraja.) Učiteljsko društvo za kamniški okraj je izdalo v resnici priročni in natančni zemljevid imenovanega okraja v meri 1 : 150.000. Zemljevid nam v raznih barvah zelo natančno podaja nadmorsko visočino vsakega kraja. Razna znamenja za cerkve, gradove, planinske koče, prelaze, deželne in okrajne meje, državne in deželne ceste itd. so tolikanj točno narisana, da je zemljevid v največjo čast tako karto-grafičnemu zavodu G. Freytagovemu na Dunaju, kakor tudi slavnemu učiteljskemu društvu kot založniku. — Zemljevid je v prvi vrsti prirejen za tretje in četrto Šolsko leto ter se učencem prodaja po 11 kr. izvod. — Visoki c. kr. deželni Šolski svet ga je za uporabo na ljudskih Šolah odobril z razpisom z dne 29. marca 1896, številka 631. (Tabulae Kalendariae) a correctione Gregoriana, i.e. a 15.Oct. 1582. usqua ad 31. Dec. 4999 incl. — Tako je naslov koledarski tabeli, ki podaja koledar za 3418 leti Tabela je sestavljena za izobražene ljudi, ki so v zvezdoznanstvu in koledarstvu že več ali manj poučeni. Na podlagi teh tabel si mora vsak sam poiskati dotično zlato Številko, solnčni krog, epakto i. dr., kar je potrebno, da se poišče katerikoli dan, oziroma da se sestavi koledar. Pod tabelo je v latinskem jeziku priložen navod, kako je treba iskati dotične lunske izpremembe in po njih ravnajoče se godove. Citateljem, ki se zanimajo za take stvari, toplo priporočamo to koledarsko tabelo. Prodaja se izvod po 30 kr. v tiskarni g. Ivana Krajca v Novem Mestu, kjer je bila tabela natisnjena. (Tržačani ne bodo pili Bistrice.) Z Notranjskega: Visoka deželna vlada Kranjska razpošilja sedaj vsem občinam in zasebnikom, kateri so se bili pritožili zoper prodajo vode Bistrice tržaškemu mestu, dotični odlok, s katerim je odbita prošnja tržaškega mesta, kateremu se ne dovoljuje napeljati Bistrico v Trst. Obširno in važno utemeljenje pojasnuje vzrok, zakaj se ni moglo Tržačanom vstreči. Kakor se kaže, so Tržačani zastonj neštete tisočake potrosili, ker ne bodo naše vode pili. Pritožba jim je prosta do c. kr. poljedelskega mi-nisterstva. (Rnjavi hrošč) prikazal se je letos v zelo velikem številu v Vipavskej dolini. („Argo",) Zeitschrift für krainische Landeskunde, prinaša v zadnji številki nastopno, zelo zanimivo vsebino: Das Eisen in Krain. Beiträge zur Geschichte der krainischen Eisenindustrie und des krainischen Eisenhandels. Von A. MüllHer. — Die Eisenwerke in der Wochein. — Kleinere Mittheilungen : D.e Zukunft der Stadt Laibach. IV. — Fund der Venitianermüozen bei Krainburg. — Kot prilogo prinaša litografovani načrt ljubljanskega mesta, ki nam prav jasno predočuje njegovo razšir-jauje od IV,—XVIII. stoletja. — Vsem prijateljem domače zgodovine bodi s tem „Argo" prav toplo v naročbo priporočen. List izhaja mesečno ter velja 4 gld. na leto. — Naročnina se pošilja izdajatelju in uredniku gosp. Alf. Müllner, muzealnemu kustozu v Ljubljani. # * * (Raznoterosti s Koroškega) V Svincu so poslali 51/,letno dekle po žganje v gostilno. Med potjo se je dekle žganja napilo tako, da je obležalo na poti in drugi dan umrlo 1 — Dela pri novem dravskem mostu pri Lipici hitro napredujejo. Kmetje jih pa nič kaj veselo ne gledajo, ker morajo pregloboko segati v žep, ki je itak dostikrat le prazen. — Dne 18. malega travna našel je 15-letni sin p. d. Lipeja v Sörgu blizu St. Vida žalostno smrt. Hodil je pred voli, ko so orali. Vola slá se splaSila, vlekla fanta s seboj, da Be mu je noga na več krajih razlomila, trebuh čisto razme-saril. Pljuča in jetra so se mu iztrgala iz života. Obležal je takoj mrtev. — L-sti so že pisali, da odstopi gospod deželni Šolski nadzornik dr. Gobane zavoljo bolehnosti. On sam pa je izjavil, da to ni res. Skoda! - V Sokovem je dne 20. malega travna razletela mešalnica za smodnik. Celo bajto je razneslo daleč na okrog. K sreči ni bil bil nihče blizu. — Konjerejsko društvo so ustanovili v Št. Pavlu ob Zlli. — Dne 18. mal. travna je padlo šestletno dekle p. d. Susla v Skofji Vasi v vodnjak. Izvlekli so jo že mrtvo. — Doktorjem prava je bil dne 23. malega travna v Gradcu pro-moviran gospod H. Subelj, konceptni praktikant v Velikovcu. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico napravi na binkoštni ponedeljek shod in veselico pri Kramarju na Želinjah. — Novo pošto dobijo v St. Vidu v podjunski dolini. — V Celovcu so dne 25. in 26. aprila igrali komedijo na korist »Siidmarki« in »Schulver- einu«, o kateri še spregovorimo. * * (Iz Rojana pri Trstu.) Slovesno je bil v Ro-janu pri Trstu pokopan vpoic. župnik Tomaž T h a-1 e r. Dasi delavnik, vender se je zbralo obilo naroda, da skaže zadnjo čast svojemu bivšemu mnogoletnemu skrbnemu in neumorno delavnemu župniku. Tudi duhovščine se je precej zbralo od blizu in daleč. Sprevod je vodil kanonik in župnik pri sv. Justu Sinčič. Petje je oskrbelo pevsko društvo „Zarja" iu žensko društvo „Cecilija". V slovo je pokojniku govoril barkovljanski župnik gospod Ivan Črne. Iz cerkve je mnogo žalujočih v vozovih spremilo krsto pokojnikovo na pokopališče k sv. Ani, kjer naj v domači zemlji mirno počiva truplo moža, ki je bil vsikdar zvest svojemu Bi-gu in svojemu narodu, in ki je zato gotovo tudi že plačilo prejel v večnosti. * * * (Iz Celja.) Danes, dne 3. t. m. je nameravalo tukajšno sokolsko društvo prirediti izlet v St. Peter v Savinski dolini in v rednih vrstah korakati po mestu. Poslednjo namero pa je magistrat prepovedal, češ da bi se s tem žalil čut „nemškega" mesta in bi Sokoli v društveni opravi dali povod k resnim nemirom. Nemčurji smejo torej počenjati, karkoli se jim zljubi, Slovenci s» pa ne smejo niti ganit'. Za dijaško mizo namesto venca na grob pokojnega monsign. Jerana. C. g. kanonik dr. Seb. E I b e r t 5 gld. — G. katehet Mavrilij Sarabon 5 gld. — Gosp. Albin Klun, kaplan v Buzetu, 2 gld., „da bi vsak, komur je pokojni dobrotnik „stisnil roko" dal vsaj jedno krono." Gosp. Ivan Krst. Trpine, kaplan v Tržiču, 2 gld. — G. Jos. O e g n a r , kaplan v 2i-reh, 3 gld. — Preč. gosp. prelat dr. Andrej Cebašek 10 gld. — Preč. gosp. generalvikarij dr. Henrik pl. Pauker 10 gld. — Preč. gosp. Jernej Voh, nadžupnik v Konjicah, 2 gld. 50 kr. „v spomin moža, katerega sem že kot bogoslovec občudoval zavoljo njegove neumorne delavnosti in iz-gledne krotkosti. — Preč. gosp. Jurij Jan, dosluženi dekan in častni kanonik v Dolini, 5 gld. — C. g. Matija Prijatelj , župnik v Strugah, 2 gl. — G. Matija P e t r i č , učitelj v Strugah, 2 gld. — Gosp. dež. poslanec Gabrijel J e 1 o v š e k , župan na Vrhniki, 5 gld. — G. Ferd. E r k e r, mestni kapelan v Škofji Loki, 3 gld._ Društva. (Slovensko katoliško delavsko društvo) je imelo včeraj ob 9. uri na Rožniku sveto mašo za delavske težnje. Cerkvene slovesnosti se je udeležilo obilno število društvenikov. Božjo službo s prekrasnim govorom je opravil č. gospod dr. Krek. DomaČi pevski zbor je pod vodstvom č. gospoda pevovodje Ferjančiča prav izborno izvajal lepe mašne pesmi. Po cerkvenem opravilu so se udeležniki prav dobro zabavali pod Rožnikom ter na najlepši način praznovali „delavski praznik". Zvečer je imelo društvo navaden mesečni shod, na katerem so se slovesno vsprejeli novi društveniki in na to razni govorniki pojasnili najnovejše pojave na kr-ščansko-socijalnem polju. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca aprila leta 1896 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 490 strank 134.279 gld. 99 kr., 456 strank pa vzdignilo 118.066 gld. 50 kr. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Č. g. V. Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi, 150 gld. za veli- Najboljc priporočena la preskrbljenje vseh v kurznem lista zaznamovanih «enic in vrednostij Wien, kovSko šolo na ime sorodnice Marije Aljančič; iz nabiralnika v A. Svetinovi gostilni v Žirovnici 1 gld.; »Slovenski profesorji ljubljanske višje gimnazije« 100 gld. pokroviteljnine in zastopnik bode gospod profesor Maks Pleteršnik pri prvi ljubljanski podružnici; 6. g. Ivan Ambrož, c. in kr. morn. kapelan v Poli, 50 gld. kot drugo polovico pokroviteljnine »Slovenske naselbine v Poli« po slavnem vredništvu »Slovenca«; gospa Matilda Sebe-nikar na Rakeku iz nabiralnika 10 gld.; ženska podružnica v Sežani po blagajničarici g. Antoniji Drufovki 110 gld.; podružnica na Greti 22 gld. 6 kr.; Cisti dohodek veselice, katero sta priredili dne 19. aprila ženska in moška podružnica v Kamniku, 81 gld. 18 kr.; »Tisti iz Kočevja, katerega so Ribničanje gostoljubno na svoj zabavni vlak vsprejeli«, 1 gld. 50 kr.; podružnica v Celju 17 gld. letnine za leto 1895; donesek slavne posojilnice v Celju 50 gld.; iz nabiralnikov v gostilni pri Blazelnu in v čitalnici in obresti od teh zneskov, naloženih v južnoStajerski hranilnici, 10 gld. 92 gld., skupaj 77 gld. 82 kr.; podružnica v Sem-pasu na Goriškem 16 gld.; gospod Janko Zebre, predsednik moške podružnice v Starem Trgu pri Ložu, 100 gld.; gg. Jože Klun in Andrej Podboj, cerkvena ključarja v Ribnici, 5 gld. namesto venca na krsto pokojnega gospoda dekana Martina Pov-Seta in v isti namen njegov bivSi kapelan Anton Koblar 10 gld. — Bog živi vse mnogobrojne prijatelje naše družbe I Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Telegrami. Dunaj, 4. maja. Poljedelski odsek je sklenil prirediti poljedelsko enketo. Vsprejel se je tudi predlog, v katerem se vlada poživlja, naj izroči nameravano investicijsko posojilo v zneska 10 milijonov poljedelskemu ministerstvu in naj se to razdeli po nasvetu zastopnikov zadrug in kmetijskih družb kot brezobrestno posojilo raznim zadrugam v pospeševanje poljedelstva. Dunaj, 4. maja. Po rešitvi volilne pre-osnove se peča državni zbor z justično reformo. Dunaj, 4. maja. Ministerski predsednik je imenoval tajnika v notranjem ministerstvu, Riharda Kreuterja, okrajnim glavarjem za Koroško. Budimpešta, 4. maja. Cesar je podelil ministerskemu predsedniku baronu Banffyju veliki križ Leopoldovega reda. Belgrad, 4. maja. Dijaki so zažgali v soboto opoludne ogersko zastavo pred spomenikom kneza Mihaela. Dogodek se je zvršil tako naglo, da ga redarstvo ni moglo za-braniti. Zvečer so hoteli dijaki napasti oger-ski trgovinski muzej, toda bili so prisiljeni a £3 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 2 9. zvečer 730 4 5-9 sr. zah. dež 3 7. zjutraj 2. popol. 7305 730 7 56 13-4 si. sszah. si. sever dež pol oblačno 30-9 3 9. zvečer 733 1 80 si. zah. dež 4 7 zjutraj 2. popol. 733-5 732-7 6-9 14.7 si. ssvzh. sr. svzh. oblačno Bkoro oblč. 1-6 umakniti se. Več oseb je ranjenih in areto-vanih. Mestni prefekt in žandarmerijski vodja sta odslovljena iz službe. Berolin, 4. maja. Cesar je podelil knezu Ferdinandu red črnega orla in ministerskemu predsedniku Stoilovu red rudečega orla prve vrste. Teheran, 4. maja. Naslednikom šaha Nazr-Eddina je proglašen Muzaffer - Eddin-Mirza, katerega sta Rusija in Anglija že leta 1858 pripoznali prestolonaslednikom. V deželi je vse mirno. Do prihoda novega šaha vodi vladne posle veliki vezir. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje ¿KIT Štefanijo. -SJS Steklenica velja 20 kr 126 (50-10) 6 Meteorologično poročilo. za 2 7° in 3-4° pod normalom. Zahvala. 345 1-1 Podpisani izrekamo tem potom najiskrenejo zahvalo vsem, ki so nas mej boleznijo in ob smrti našo predrage matere, oziroma tašče, gospe Katarine Svetel tolažili in nam izkazovali svoje sočutje. Isto tako zahvaljujemo se prisrčno vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem spremljevalcem drage pokojnice k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 4. maja 1S96. Blaž Svetel, sin. — Marija Krejči, Franja Meršol, hčeri, — Anton Krejči, Anton Meršol, zeta. - Marija Svetel, snaha. Dobro ure.iena in vpeljana tovarna izdelujoča tehniško špecijaliteto (ne iz gumija), išče za Ljubljano in oko- lioo reprezentujočo osebo za zastopnika proti visoki proviziji. Ponudbe tvrdki Haasenstein & Vogler A. G. Dresden, pod šifro O. L. 356. 344 1— Pekarija v Ljubljani se želi vzeti v najem. 336 4-2 Ponudbe sprejema R. Lorber. Ig pod Ljubljano. IPalči©© in 319 30—7 galanterysko blago priporoča po izredno nizkih cenah FR. STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle). Stavišča y Prulali na prodaj po 2 do 5 gld. štirijaški seženj. — Zglasiti te je pri lastnici g. Ter. Povše v Ljubljani, Poljske ulice biš. št. 7. 337 3—3 Konjski cvet (pomnoženi restitueljski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (oevr-ščenje) po kakem trndapolnein delu. Um mil šln za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro40Iet z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-6uje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in tazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 6 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Zaradi oddaje zidarskega dela pri zvišanji šolskega poslopja v Zagorji na Pivki se bo vršila €l staKl»a v četrtek, dne 7. maja t. 1-, ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju. Mojsterska dela so preračunjena na 2800 gld. — Dotičnik, ki delo prevzame, mora 5% ni vadij vložiti. Kraj ni šolski sv«?t t Zagorji na Pivki, dn6 27. aprila 1896. Frančišek Groznik, prvomestnik. 331 3-3 priznano neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje z6b je Sarg-ovo mnogo milijon k rat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše sredstvo za ohranitev zdravili in lepih zob. gar* Dobiva se povsodi. "ma 710 30—21 Dunajska t> o r z a. 101 gld. 30 kr. Dn6 4. maja. Sknpni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta ...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4«fc....... 0,'erska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 10 122 50 101 20 122 35 99 « — VI 355 0 25 O 120 10 58 77' /It 11 76 9 54 44 15 6 n 65 ft Dne 2. maja. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . , „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice b% . , , dolenjskih železnic 4% 148 gld. — 156 — 195 75 99 30 138 75 127 — 107 25 112 — 98 35 99 25 222 60 166 50 128 60 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 139 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ 25 Rudolfove srečke, 10 gld.......25 „ — Salmove srečke, 40 gld........69 „ 25 St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ 50 Waldsteinove srečke, 20 gld......61 „ — Ljubljanske srečke.........22 „ 25 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 159 . — Akcije Ferdinandove ser. železn., 1000 gl. st.v. 3405 „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 442 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 95 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 61 Montanska družba avstr. plan.....82 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 160 Papirnih rubljev 100........12*7 kr. 25 50 12 9dT Nakup in prodaja vsakovrstni h driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju naj Manjšega dobitka. K s 1 a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „M ERC1J R" Nollzaila it. 10 Dunaj, lariahilierstrasaa 74 B. ¡SJT Pojasnila TEOt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, jj potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoi|skih vrednostni!? ¡j papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega i ubrestovanja pri popolni varnosti ,, SW naloženih gpiavnic. fe