Načela za organiziranje skupnosti proizvajalcev
Temeljno mačeJo pri ustanaivlijaJiju teh skupnosti je prostovoljinost in zainteresi-ranost vseh činitelj«v, ki v njej sod«ilu-jejo — kmetijskih pridelovalcev, zadrug, njihovih organizacij, posaincsnikov in družbe. Temelj za gospodarjenje v teh skupnostih je dru/beno sainoupravljanjc. Gospodarska osii-ova —¦ delo po gospodar-skem računu, načelo pa: delež pri dohod-ku v razmnrju z vloženinii sredistvi in vloženim dolom."
Kmetovalci vsfopajo v skupoost s po-g'odbo. Skmpuost i.ma svojo uipraivcoe orga-ne, ki ji.h izTolijo člani sku.proosti, zajam-čena pa ji je samostojiiost v okviru za-konskih ipool>las-til. Saniostojno razpolaga-jo z dohodki. skladi im drugimi sredstvi na podlajri svojega pravi.lmik«, ki ga sprej-mejo vsi člani skupnosM, odobri pa občni zbor kmetijske zadruge. Ta pravilnLk je sestavni dol bogodbe.
Rok trajanja pogodbe ne more biti kraj-ši od leta diu, če gre za združitev v skup-nost zaradi pridelovanja enoletnih kultur. Kolikor pa gre za imvesticije skiLpnosti v melioracije, zasajevanje nasadov in po-dobno, rak ne more biti kra}ši od amor-ti.zacij'ske dobe.
Zadruga ali zadružna poslovina zveza oskrbuje po potrebi skupnost s felinioniimi in drugimi srcdstvi, ki so potrebna za ra-cionalno skupno obdelovanje kimetijskih zemiljiši". Na podilagi pogodbe se usluge plačujejo v t«koLih cenah.
Socialistična preobrazba vasi pa pomeni želo velik podvig, ki naravno naileti tudi na različne težave: bodisi zaradi nerazu-mevanja uli zaradi učinkovanja stihije in
navad, bodisi zaradi predsodkov aili aktrv-nosti protisorialističnih elemcntov. Ra-zuniljivo je, da mora sociaJistična družba zagotoviti. da taki pojavi, kolikor bi do nj.ih prišlo. ne bodo oviraJi haporov ve-či;iie na  poti  napred.ka.
V tej smeri določa ta zakon tudi nasled-nje. Kolikor je v kompleksu skupnosti zemljišča kmetijska parcela, katere last-ni.k ni vsiapid v skupnost, pa ta parceJa biislveno otežkofa obdelovauje in druige ukrepe nu zcmljišču v skupnosti. laJiko zadruga na zahtevo skupnosti predlaga ljudskemu odboru, da se vkljaiči tudi ta parccla v skupno obdolovanje, meliorira-nje ali pa da.se zajiieajata parceli po ve-Ijavn.ik prix).pisjh o arondacija.
Če kmetijsko zeniiljišče zaradi slabe pri-;>rave, obdclave ali spilošnc malomarnosti ne da je povprcčno mogočih pridelkov. bo upravni organ Jjudskega odilx>ra za kme-tijstvo pozval lastuika, uaj v prihodnjejn letu na svojem zemljišču izvedc določene ukrepe. uporabi agrotclinična sredstva in senie, da bi dosegel pri določeni kuttiiri vsaj povprečen pridelek. Ce lasfcnik v ro-kn leta dni ne ravna po tem navodilu. imi zemljifiče po zakonu o obdeloFanju n-eobtielanjh površm začasno odvzamcjo. V tem primeru priznajo lastniku rento v višini njegovili doledanjih pridelikov. se-veda ob odbitku proizvodni.li stroškov, ki bi jiih imel kmet za tako obdelavo.