/Plimski
Št. 24 (14.770) leto L.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ui. Montecchi 6 - Tei. 040/7796600_
GORICA-Drevored 24 maggol-Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190_
j O/l/i f |D POŠTNHA PLAČANA V GOTOVINI IOUU LIK SPH). HAM POST. GR. 1/50%
Hranilna pisma
farni koraki vašega gospodarjenja
&
A
ji murka«	*
TOREK, 25. JANUARuA *
Zmaga
več
vredna od duše
Vojmir Tavčar
Mario Segni se odločil. Med alnim Umberton Sl)em, ki je odprt i mu zavezništvu v
ki trmasto sredinski vlogi: stranke in se upin m Povezavi s Se’ go, se je voditelj kujo opredelil za Odločitev sic ^o jasna, ker tv danji fazi, kljub J0 zahteva vec stem, v italijanski Prevladujeta mt stalisc in bizantin
tO	n
'	ec
snikov Pakt
o^^uuejeva tahko bila stiki med
Nat
Verjan ^pov
ITALIJA / OBLIKOVALO SE JE JEDRO NOVEGA KONSERVATIVNEGA BLOKA ZA POLITIČNE VOLITVE
Segni podpisal programski sporazum s Severno ligo
Ligo je pristalo no stališče, do je Italijo nedeljivo Koko se bo sedaj odločil Mortinozzoli?
RIM - Politični zemljevid predvolilne Italije se v teh dneh dokončno oblikuje. Včerajšnji sporazum med Se-gnijem in Severno ligo je marsikaj razjasnil: prva točka sporazuma se glasi, da je Italija ena in nedeljiva, s Čimer se je načelnih poslancev Severne lige Roberto Maroni očitno odpovedal eni osnovnih programskih točk svoje politične formacije. Sporazum vsebuje tudi neposredne volitve predsednika vlade in med drugim tudi davčno avtonomijo dežel in občin. S to formacijo že soglašajo kršCanskodemokrat-ski sredinski odpadniki, Berlusconi, ki bi moral vCeraj uradno napovedati svoj vstop v politiko, pa zaenkrat molči, vendar naj bi kazal veliko zani-
manje za novi sporazum. Martinazzoli se zaenkrat še ni izrekel, paC pa je Rocco Buttiglione. ki je sodeloval pri pogovorih kljub temu, da pripada Ljudski stranki, izrazil veliko zanimanje za novi sporazum. Sedaj se bo morala izreci tudi Ljudska stranka, ki pa je že napovedala svoje nasprotovanje kakršnemukoli sodelovanju s Severno ligo.
PaC pa se je vCeraj ponovno oglasil papež Janez Pavel II., ki je na srečanju z novinarji v Vatikanu ponovil svojo tezo iz pisma italijanskim škofom o tem, da morajo katoličani ohraniti svojo enotnost za obnovo Italije in je celo poudaril, da je mislil na popolno politično enotnost.
Roberto Maroni in Mario Segni med včerajšnjo tiskovno konferenco (Telefoto AP)
tona:	Marco Pannella za 24 ur
neS? prekinil gladovno stavko
PARIZ, SARAJEVO - VVashington ostaja zavezan Natovi odločitvi o letalskih napadih na Bosno, vendar kljub pozivom Pariza v Bosno ne bo poslal svoje pehote, je povedal državni sekretar Christopher po včerajšnjih pogovorih s francoskim kolegom Juppejem. Francija, ki ima v Bosni šest tisoč vojakov, od Združenih narodov še naprej zahteva jasnejšo politiko do te nekdanje jugoslovanske republike.
Na 19. strani
Predsednik republike Scalfaro in Marca Pannella (AP)
RIM - Marco Pannella je »iz spoštovanja do predsednika republike« vCeraj za 24 ur prekinil svojo gladovno stavko. Predsednik republike je namreč vCeraj sprejel pobudnike referendumov in Pannella je ob tej priložnosti dejal, da so zbrali že 6 milijonov in pol podpisov za trinajst referendumov, to je poprečno 500 tisoC podpisov za vsak referendum, v prihodnjih treh dneh pa naj bi to številko še presegli. Pannella je tudi ponovil že znane kritike na račun javne televizijske družbe RAI, za katero je ocenil, da premalo poroča o kampanji za zbiranje podpisov za referendume. V zvezi s tem so pobudniki referendumov izročili predsedniku republike »zajetno dokumentacijo«.
TRST / ODPRTJE AKADEMSKEGA LETA
Univeiza med načrti in številnimi težavami
Na slovesnosti ob odprtju akademskega leta na tržaški univerzi je uvodno poročilo podal rektor Borruso, zadnja pa je posegla Silvia Costa (Foto Križmančič/KROMA)
Drnovšek
odstavil
ministra
Jazbinška
LJUBLJANA -Predsednik vlade Janez Drnovšek je včeraj poslal predlog predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku, naj parlament že na januarskem zasedanju razreši Miho Jazbinška dolžnosti ministra za okolje in prostor in na to mesto imenuje Nikolaja Rožica Drnovšek tudi predlaga imenovanje Boštjana Kovačiča na mesto ministra brez listnice. Miha Jarinnšek je sinod izjavil, da ga je novica presenetila in da je bil o zamenjavi obveščen pol ure prednovnarji.
Ugrabitelj letala se je takoj predal
AP/Alex Sibirny
Preusmeritev etiopskega letala iz Dakarja v Senegalu na rimsko letališče Ciampino se je srečno končala. Ugrabitelj, 25-letni Etiopec, brezposeln bivši voljak, ki je v Italiji želel dobiti politično zatočišče, se je takoj po pristanku letala predal varnostnim silam.
Pri preusmeritvi ni bil nihče ranjen in sprva večina potnikov sploh ni vedela, kaj se dogaja. Italijanska policija je zračnega gusarja aretirala in prijavila sodišču.
Na 2. strani
PREDNAROČNINA
NA
PRIMORSKI DNEVNIK
za letošnje leto - 300.000 lir bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994.
Presenečenje: lepa slovenska knjiga v dar.
Čestitke in mali oglasi - brezplačno.
Novoporočenci v letu 1994 prejmejo Primorski Dnevnik brezplačno.
Primorski dnevnik
Moj dnevnik.
RIM / NA LETALIŠČU CIAMPINO
Po preusmeritvi letala se je mladi Etiopec takoj predal
Želel je priti v Italijo, ker v njegovi domovini »ni svobode« - Po zaslišanju so ga zaprli - Nihče od 43 potnikov se ni zavedel, kaj se dogaja na krovu
RIM - Ostali potniki se sploh niso zavedeli, kaj se dogaja. Ko jih je pilot obvestil o preusmeritvi, pa ni zavladala nikakršna panika: vsakdo je ostal na svojem mestu, dokler se niso izkrcali na letališču Ciampino. Sprva je ugrabitelj, 25-letni Etiopec Getachelvv Mulat, »bivši vojak, sam in brez dela, a trdno odločen, da zbeži iz svoje države, kjer ni veC svobode,« kot je o sebi povedal, nameraval svojo pot konCati na letališču Fiumici-no. Ko so mu povedali, da to ni mogoče, temu ni oporekal. Potem ko se je predal italijanskim oblastem, so ga zaslišali in odpeljali v zapore Regina Coeli.
Dogodivščina, zaradi katere so bila v alarmu letališča južne Evrope, se je pričela predsi-nočnjim ob 20. uri v Dakarju, v Senegalu (pri nas je bila 21. ura). Mladi Mulat, ki se je uk-
varjal z ribištvom, da je lahko preživel, se je vkrcal na boeing 747, namenjen v Bamako v Maliju. S sabo je imel kovček z obleko ter majhno torbo, a v žepu nož. Nihče ni opazil, kdaj je vstopil v pilotovo kabino, kjer je z nožem v roki zagrozil, naj letalo preusmerijo proti Italiju, na letališče Fiu-micino. Cez pol ure je kapetan sporočil 43 potnikom, v veliki večini Etiopcev, da so v rokah ugrabitelja. Mulat je vseskozi ostal miren, njegovo zadržanje pa se je očitno preneslo na potnike in člane posadke, med katerimi ni bilo nobenega znaka panike. Etiopec je upal, da bo v Italiji dobil politično zatočišče.
Nekaj po 3. uri, ko je v rezervoarjih ostalo le še za deset minut goriva, so boeingu dovolili pristanek v Ciampinu. Mulat se je takoj predal, a med zasliševanjem je še pove-
dal, da je zelo veren: »Za ta korak pa sem se odločil iz političnih nagibov,« je pristavil, »čeprav ne pripadam nobeni organizaciji. V Etiopiji ni več svobode. Želel bi živeti v Italiji.« Kasneje se je pogovarjal tudi z etiopskim veleposlanikom Italiji, Addis Salamom: »Imel sem vtis, da gre za obupanega človeka,« je izjavil Alam, »Povedal mi je, da je v naši vojski služil kot častnik, nakar je ostal brez dela. želi pridobiti status političnega begunca.«
»Končno si bom lahko ogledal Rim,« pa se je pošalil dobro razpoloženi nizozemski ambasador v Senegalu, Gertjan Storm, ki je bil med potniki. Potrdil je, da so šele od kapetana izvedeli, kaj se pravzaprav dogaja na krovu. Vsi potniki so že prejšnjo noč z istim letalom zapustili Italijo.
Ciampino
»priljubljen«
RIM - Letališče Ciampino je že bilo prizorišče številnih preusmeritev, a vsa so se na srečo končala brez žrtev. Avgusta leta 1992 je pet Etiopcev, ki so se proglašali za politične oporečnike, preusmerilo letalo Ethiopian Airlines iz Adis Abe-be. Imeli so ročni bombi, vendar so se predali in kasneje so jih obsodili na skoraj pet let ječe. Največ preusmeritev pa je bilo v osemdesetih letih.
Leta 1981 sta etiopska disidenta zahtevala, naj objavijo izsledke preiskave o izginotju imama Mous-se Sadrija. V zvezi s Sadrijem je bila tudi preusmeritev leta 1983, medtem ko sta iranska študenta avgusta 1984 hotela svet opozoriti na represivni Homeinijev režim.
Po prihodu na letališče v Ciampinu se je preusmeriti brez upora predal italijanskim varnostnim silam (AP)

EFIM / 2E ČETRTA AFERA
Aretirali bivšega predsednika zavoda Mancina
Z Innocentijem (Aiumix) naj bi si bila razdelila 1,5 milijarde lir
RIM - Najmanjši od bivših zavodov z državno udeležbo, Efim, je od včeraj v središču novega, že četrtega sodnega viharja v slabem letu. Njegovega bivšega predsednika in bivšega socialističnega senatorja Gaetana Mancinija (bratranca bolj znanega Gia-coma) so včeraj zaprli pod obtožbo sodelovanja pri ponarejanju bilance in goljufije na račun Efimove družbe Alumix. Bivšega predsednika te družbe, Cor-rada Innocentija pa iščejo.
Zavod Efim so po letih izgub likvidirali sredi leta 1992, bilanca njegove vodilne družbe Alumbc pa se je tistega leta zaključila s 584 milijardami izgube. Po treh lanskih škandalih, od katerih je bil največji tisti, v katerega sta bila vpletena tudi sin bivšega predsednika republike Leoneja, Mauro, in znani rimski podjetnik, Andreottijev prijatelj Ciarrapico, je včerajšnja poteza sodnikov vezana na novo odkritje: fiktivna družba Moberis je za Alumbc opravljala kon-zulenco, ki naj bi dejansko veljala 700 do 800 milijonov lir. upravitelji Efima in Alumbca pa so izdatke napihnili na 5,3 milijarde s pomočjo računov za operacije, ki niso bile nikoli izvedene. Na tak način naj bi si »prislužili« podrugo milijardo nepoštenega dobička.
Zaporni nalog za
Mancina, ki so mu nato dovoliti hišni pripor, sta podpisala javna tožilca Francesco Misiani in Aurelio Galasso. Utemeljitev sodnega ukrepa izhaja iz priznanja pred dnevi aretiranega komercialista Gianfranca Simoneja, ki je s svojim pričevanjem omogočil, da so preiskovalci izslediti 900 milijonov tir. Simone je bil lastnik kon-zulenčne družbe Moberis, konzulenco pa mu je naročil prav Efim. Poldrugo milijardo nepoštenega zaslužka sta razdelila Mancini in Innocen-ti, pri čemer je šla prvemu milijarda, drugemu pa 500 milijonov lir.
S primerom družbe Moberis se je bil svojčas dolgo ukvarjal računski dvor in ga vnesel v svoje poročilo za leto 1991. Na nepravilnosti je bil dvor opozoril generalno pravdništvo, pri čemer je konzulečni honorar -v znesku 5,295 milijarde lir - označil koz nezdružljivega z načeti dobrega in previdnega vodenja družbe. Voditelji Alumbca pa so na ugovore računskega dvora odgovoriti, da so nalogo za preustroj aluminijske grupe zaupali družbi Moberis zaradi »sposobnosti in poklicne izkušenosti njenih družabnikov«. O tem se je bil prepričal tudi sam zavod Efim, Id je zadevo »preveril« in ugotovil popolno ustreznost kon-zulenčne družbe in honorarja, ki ga je zahtevala za svoje storitve.
SICILIJA / ZASEGLI OROŽJE
Preprečili mafijski atentat
Na muhi mafije je bil sodnik iz Trapanija Luca Pistorelli
RIM / PAPEŽEV POSEG
Televizija ne sme biti v službi zasebnih interesov
TRAP ANI - V noči na nedeljo je policija odkrila na območju Alcama deset pušk, med katerimi tudi ostrostrelno puško, in precejšnje količine muni-cije. Preiskovalci so prepričani, da so z odkritjem preprečili atentat na namestnika državnega pravdnika v Trapaniju Luca Pistorellija. Orožje so neznanci pred štirimi dnevi ukradli nekemu gradbenemu podjetniku iz Sancipirella, vasice v palemski pokrajini na meji s Trapanijem. Skrivališče so odkrili s pomočjo telefonskih prisluškovanj, iz katerih so
tudi izvedeti, da so mafijci iz Alcama pričakovali tudi raketomet, s katerim bi gotovo prebili vsak blindirani avtomobil.
Sodnik Luca Pistorelli se je v treh letih, odkar je v Trapaniju, ukvarjal s preiskavami o mafiji, o prostozidarjih in o tajni strukturi Gladio. V bistvu sodnik raziskuje povezave med mafijo, framazonst-vom in italijanskimi tajnimi službami. Prav pri Trapaniju je bil namreč center Gladia »Scorpione«, ki bi moral novačiti informatorje in ljudi, ki bi se uprli morebitni invaziji s komunističnega vzhoda. Ob-
staja pa upravičen sum, da se je Gladio na Siciliji pečal s popolnoma drugačnimi posti. Nedavno je bil Pistoreli javni tožilec na procesu proti pripadnikom tajne prostozidarske loče »Iside 2«, ki se je končal z obsodbami vseh obtoženih.
Ni prvič, da Pistorelliju strežejo po življenju. Že v preteklosti je sodnik prejemal opozorilna pisma in grožnje, tako da ima stalno oboroženo spremtvo, vozi se v blin-diranem avtomobilu in živi v stanovanju, ki so ga spremenili v pravi bunker.
RIM - Televizija ne sme biti v službi zasebnih interesov ali postati inštrument oblasti, je poudaril včeraj papež Janez Pavel II., ki je tudi zahteval od italijanskih javnih oblasti naj postavijo deontološke norme za televizijske programe, katerih namen bi moral biti širiti človeške in verske vrednote, na katerih sloni družinsko življenje. Televizijski kanati, pa naj bodo zasebni ali javni, pravi še papež Wojtyla, morajo biti v službi skupne dobrobiti.
Gre za problematiko, ki jo bo papež obravnaval v
poslanici ob skorajšnje^ svetovnem dnevu družbe ne komunikacije, ki j° °° Cerkev praznovala p-maja. Najbrž ni nakljucje’ da so nekatere smernice te poslanice objavili vč® raj, ko je postalo jasno, da bo Silvio Berlusconi, las nik treh glavnih zasebni televizijskih mrež v Italiji«
stopil v politično areno-Televizija lahko oboga ti družine, lahko pa tudi postane kar se da kvarna« če prispeva k širjenju laž nih vrednot. Tiste, ki de lajo v televizijski indu, striji papež poziva, naj si prizadevajo za zaSCU
družine.
PALERMO / PRIČEVANJE SKESANCA
r POTENZA /
ZARADI IZKLJUČITVE DVEH DIJAKOVL
Atentat na Falconeja bi skoraj spodletel zaradi počasne vožnje
Sodnik Falcone je na dan atentata sam in počasi vozil službeni avto
Na stotine dijakov v šolo »z roko v roki«
Preiskava šolskega skrbnika iz Potenze
RIM - Atentat na sodnika Falconeja bi skoraj spodletel, ker njegovi morilci niso vzeli v poštev možnost, da bi avto, s katerim se je odpeljal z letališča, vozil on sam, kar je pomenilo, da se je avtomobilska kolona pomikala mnogo počasneje od predvidenega. Giovanni Brusca, Leoluca Bagarel-la, Nino Gioe, Santino Di Matteo, Gioacchino La Barbera indrugi njihovi pajdaši so včekrat izmerili čas, ki ga potrebuje avtomobil, da privozi do kraja, kjer so zakopati 500 kg trotila. Vedeli so, da sodnik ponavadi potuje s hitrostjo 160 km na uro in da morajo pritisniti na stikalo, ko njegov avto prispe do neke gotove točke na avtocesti, ki so jo označili z jogijem, ki so
ga prisloniti ob ograjo.
La Barbera, ki je čakal na Falconeja nekje na pol poti med letališčem in kraja, kjer so pozneje izvedli atentat, je ubral stransko cesto, ki drži ob avtocesti in je skušal obvestiti s svojim prenosnim telefonom pajdaše, ki so čakali na hribu z daljinskim sprožilcem, da tokrat Falconejev avto vozi mnogo počasneje. Salvatore Biondo je potek dogodkov tistega usodnega dne podrobno opisal policiji in iz njegovega pričevanja so preiskovalci prišli do Gioacchina La Barbere, ki se bo sedaj moral zagovarjati ne samo ztaradi zaradi združevanja v mafijsko tolpo, temveč tudi zaradi udeležbe pri organizaciji umora.
POTENZA - Na stotine dijakov je včeraj z roko v roki prestopilo vrata šol v Potenzi, tako da bi na simbolični način protestirali, ker je ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda »Da Vinci« za nekaj dni izključil iz šole dijaka in dijakinjo, ki sta se držala za roko. Šolski skrbik iz Potenze Rocco Lista je že uvedel preiskavo in od ravnatelja Riccarda La-tella zahteval podrobno pismeno poročilo o dogodku, ki je dobil izreden medijski odmev. Podtajnik pri ministrstvu za šolstvo Giuseppe Matul li pa je navedel, da je prav on zahteval preiskavo, ker bi bilo res absurdno, da sta bila dijak in dijakinja izklučena, ker sta se le držala za roko. Ravnatelj »Da Vin-cija« je seveda strateško zbolel in ni hotel dati nobenih izjav.
Maurizio Postiglione in Manuela Capriglione sta bila ob včerajšnjem povratku v šolo vidno ganjena ob taki solidarnosti svojih sošolcev. Nehote sta postala simbol boja proti
ravnateljevi samovolji. Da je ravnatelj Riccardo Latella pretiraval, ko je kaznoval dvojico, je moral priznati marsikateri profesor. Profesor verske vzgoje, duhovnik Pasquale Zuardi. je novinarjem povedal, da sta Manuela in Maurizio »dobra in zgledn0 vzgojena dijaka«. Pred dnevi jima je »očetovsko svetoval«, naj se pobotata z ravnateljem, kar pa se na žalo5 ni zgodilo. Profesorji so seveda ogorčeni, ker so mediji dali tak odmev temu dogodku, ki blati ugle“ njihovega zavoda. Včeraj je ravnatelja v bistvu branila le neka slu-ginja, ki je povedala, da je Maurizio tistega dne s kretnjo rok žalil ravnatelja. To bo seveda morala ugotoviti preiskava, že sedaj pa je jasno, da J® ravnatelj nepremišljeno in nestra-teško dregnil v pravo sršen j e gnezdo. Reforma višje srednje šole bi morala dati več oblasti »ravnateljem menežerjem«, dijaki pa se tega razumljivo bojijo, če so njihovi ravnatelji Latellovega kova.

POLITIKA / V PRIČAKOVANJU PREDČASNIH PARLAMENTARNIH VOLITEV
Volitve: programski sporazum med Segnijem in Severno ligo
Se ni jasno, ali bosta Liga in Pakt za Italijo dosegla tudi volilni dogovor Bossijevo gibanje pristalo na načelo o nedeljivosti italijanske države
di
,jJ?M ' Gibanje Pakt (}a !?°j ki ga vodi ne „1 l1 demokršCanski r oanec Mario Segni,
D erna liga sta dosej n .|rarnski sporazum,
) rž odpira pot širž Molilnemu zavezni
- iianjaiisKe u
■ medtem ko se je ' Vu do včeraj odk Prizadevala za del
Hah)e na tri loc tJaVTe enote- Segr ^dosegel, da je : s? ji® a načelo o m u. ni izvolitvi min §a predsednika. n ,Ceraignji dogovo v°mno vplival vnVi °Vanie sredinsl kj 1 nega zavezništvi
n mružem
435"?X1
vprašanj. Ne smemo namreč pozabiti, da je voditelj referendumskega gibanja pred nekaj dnevi podpisal podoben programski dogovor tudi z Ljudsko stranko, katere voditelj Mino Martinaz-zoli pa je zavrnil vsakršno možnost sodelovanja s Severno ligo. Človek ima pri tem vtis, da hoCe Segni sedeti na dveh stolih (z Martinazzolijem in Bossijem), svoje prave zaveznike pa izbrati šele po volitvah.
Za Ligo je dogovor podpisal načelnik poslanske skupine Roberto Maroni. Zanimivo je, da je pri oblikovanju skupnega političnega dokumenta sodeloval tudi Rocco Buttiglione, ki je neke vrste ideolog Ljudske stranke, istočasno pa
tudi med pobudniki Pakta za Italijo. Ta njegova dvojna vloga sama na sebi priča o; veliki zmedi, ki trenutno vlada v italijanski politični sredini.
Segni, Maroni in Buttiglione so z včerajšnjim dogovorom nedvomno osrečili Silvia Berlusconija, ki že nekaj tednov poziva sredino k volilnim povezavam. Njegovi pozivi so doslej naleteli na gluha ušesa, sedaj pa se, kot kaže, stvari nekoliko premikajo, Čeprav je še prezgodaj napovedovati trdna volilna zavezništva med tako različnimi političnimi silami. Odločitev o tem bo padla v naslednjih dneh, saj bodo morale stranke v kratkem začeti zbirati podpise za predložitev kandidatur.
Mario Segni in Rocco Buttiglione po pogovoru z Ligo (AP)
TRBIŽ
/ KANDIDATURA
Deželna uprava podpira zamisel o 01 na tromeji
„ MMT - Deželna vlada urlanije-Julijske krajine ta teden spet izglaso-Vala sklep, s katerim bo Potrdila, da pristaja na skupno kandidaturo FJK, Koroške in Slovenije za organizacijo zimskih olimpijskih iger 2002. S em v zvezi se je deželni odbornik Larise sestal s rbiškim županom To-Nuttom, ki je prejšnji teto poslal predsedniku 1 tojanskega olimpijskega odbora Pescanteju Omdno zahtevo, da se tej občini dodeli kandidatura. Trbiška občinska oprava bi hotela o kandi-
daturi svoje občine razpisati referendum med občani, ker je mnenja, da ni dovolj tistih 2600 podpisov, ki so jih prejšnji teden zbrali pod peticijo za kandidaturo.
Odbornik Larise je poudaril podporo, ki jo ima kandidatura Trbiža v okviru deželnega odbora, ter dodal, da bi ribiška občina in vsa Furlanija - Julijska krajina imela korist od tega, če bi bile olimpijske igre na tem območju. Bila pa bi dobra reklama za FJK tudi v primeru, da bi OI dodelili drugi državi.
RIM / JAVNO TOŽILSTVO
Tudi po zaslišanju Gelli vztraja, da mu niso ničesar zaplenili
Bivši vodja P2 trdi, da je denar njegov c$prav je po davčni prijavi skoraj revež
sn^at^eva’ ^ je predmet u ane preiskave, izhaja iz gotovitev o razpadu kom-Ptoije CGF, s katerim Gelli Cer ni povezan, paC pa je anl vpleten bivši pod-
predsednik Višjega sodnega sveta Ugo^Zilletti. Ime bivšega šefa skrivne lože se je pojavilo v neki vzporedni preiskavi o gibanju ogromnih vsot denarja, iz katere izhaja tudi vpletenost nekaterih kreditnih zavodov, le-ti naj bi sprejemale naložbe vsot, ki so presegale 20 milijonov lir, ne da bi - tako kot določa zakon - to sporočile pristojnim nadzornim oblastem.
Zaplenitev Gellijevih nepremičnin je sprožilo prepričanje sodnikov, da so vsote, s katerimi je manevriral Gelli daleč prevelike glede na donostnost njegovih dejavnosti. V ilustracijo je dovolj že podatek, da je Gelli z zadnjo davčno prijavo prijavil borih 60 milijonov lir dohodkov.
H	ZDRAVILA SE BOSTA V ITALIJI	h
Preživela ranjena otroka sarajevskega pokola z letalom pripeljali v Falconaro
FALCONARA MARITTIMA -Medtem ko »veliki«, ki pa taki niso, vsaj Človeško ne, stikajo glave, modrujejo, prihajajo na dan z novimi predlogi, dejansko pa stojijo ob strani in neprizadeto gledajo, kaj se dogaja, trpljenju bosanskega prebivalstva ni videti konca. Poročanje o Bosni je treba vse pogosteje iskati na notranjih straneh Časopisja. Kaže, da človeško vest prebudijo le najnedolžnejše žrtve, otroci. Oni še nakako zbujajo pozornost. Vendar cinizem in vsesplošna otopelost ali brezbrižnost nimajo meje: mednarodna javnost se zgane le, Ce je teh žrtev naenkrat veliko, topovska granata mora prileteti v gruCo otrok, ena sama osamljena žrtev ni »vest«. A še o tem se Cez nekaj dni ne bo govorilo veC (svetla izjema je vseskozi le papež Janez Pavel II.J. Ob drugih tragičnih dogodkih, ki jih vsak dan prinaša vojna, bo tudi sedanji šel kmalu v pozabo. Kdo se spominja, koliko je bilo doslej takih tragičnih dogodkov, koliko ljudi je izgubilo življenje, ko so Čakali na kruh in vodo, koliko otrok je mrtvih in pohabljenih, ker jih je na ulico zvabila želja po igri, po srečanju s prijatelji? Že odmeva novica, da so tudi Muslimani enaki klavci, njihova naj bi bila granata, ki je v Mostarju pokončala štiri hrvaške otroke. Kot da bi mogla krivda enih zmanjšati ali zbrisati krivdo drugih. Kdo pa je klanje začel? Z Muslima-
ni se dogaja kot z vsemi ostalimi narodi v zgodovini: dokler so bili samo žrtve, so vsi z njimi sočustvovali, a ko so vzeli orožje v roko, da se branijo, so jih izenačili z napadalcem.
Mrtve so tudi tokrat pokopali, tragedija in trpljenje tistih, ki so si rešili življenje, pa se nadaljuje. Na letališče v Falconari so včeraj nekaj po 14. uri pripeljali dva preživela otroka sarajevskega pokola, 11-let-nega Admira Ahmethodziča (na sliki AP) ter njegovega 13-letnega brata Elvira, ki ju je spremljala njuna mati. Oba sta huje ranjena na nogah, a njun prevoz v Italijo je organizirala mednarodna organizacija za preseljevanje na zahtevo visokega komisariata OZN za begunce (UNHCR). Skrb za otroka je prevzelo osebje poljske vojaške bolnišnice italijanskega RdeCega križa. Zatem so ranjenca s helikopterjem državne policije prepeljali v Bologno. Elvira bodo premestili na kirurški oddelek glavne bolnice, saj ima poleg številnih ran na nogah tudi težave z ledvicami, medtem ko se bo njegov brat zdravil v Rizzoliju. Po mnenju italijanskih vojaških zdravnikov je njuno zdravstveno stanje težko, vendar nista v življenski nevarnosti.
Kot je povedala kanadska bolničarka, ki je fanta spremljala na poti iz Sarajeva, v letalu ni bilo umetnega zračnega pritiska (peljali so se z britanskim C-130), a kljub temu otrokoma in štirim drugim ranjencem ni bilo potrebno nuditi kisika. Piloti namreč letijo Cim nižje prav zato, da bi se izognili težavam, ki bi jih lahko imeli bolniki. Ob prihodu sta bila brata na nosilih: Ad-mir je pomahal z roko, njuna mati Envera pa je le izustila: »Hvala, hvala«. Od ostalih štirih ranjencev, ki so prišli z istim letalom in bodo nekaj dni ostali v poljski bolnici, bodo enega premestili v Združene arabske emirate, drugi trije pa bodo odpotovali na Finsko. Z njimi so štirje spremljevalci.
PIKA NA K
——
Luknjičava
krovnost
Miran Košuta
Zdaj je le predlog, osnutek besedila, ki opredeljuje javni interes slovenske države v kulturi. Toda ko se bo izcedil iz torkle skupščinske razprave, ko bo prestal džunglo alinej in amandmajev na Šubičevi 4 ter se ozrelil za natis v Uradnem listu, bo postal prvi slovenski zakon o organiziranju in financiranju na področju kulture. Mediji so njegov klobasasto birokratski naslov že skrčili na ambiciozno zveneč vzdevek: krovni kulturni zakon. Krovni zato, ker bo nadomestil in združil v eno samo vrsto trenutno veljavnih zakonodaj na področju kulture: založniško, knjižničarsko, tisto o kulturnoumetniških dejavnostih in posredovanju kulturnih vrednot, ono o samostojnih kulturnih delavcih ali o naravni in kulturni dediščini.
V sebi gojim že od nekdaj bržkone krivično apriorno skepso do vsakršne krovnosti. Izkustva me namreč učijo: pod dežjem, snegom in toCo časa postane krov sleherne krovne organizacije ali zakona neizbežno rešetast, voda problemov vdre v barko, barka se nagne, začenja se potapljati in vsem pregovorom navkljub, vsem ženskam, otrokom ali mišim v brk so tedaj prav kapitani prvi, ki jo naj urne j e ucvrejo s Icrova. Nov slovenski kulturni zakon si sam sicer ne lepi etikete krovnosti, saj predvideva še nadaljnje oblikovanje resorskih, podrobnejših normativov za vse, Cesar izrecno ne predpisuje. Toda kljub temu ni mogoCe zanikati - zlasti ne ob nedavnih "filmskih" zapletih v parlamentu — da si le lasti nekakšen ius primae noctis, zakonodajni primat, krovnost v smislu prapočela, Alfe in biblije nacionalne kulturne politike.
Zato ni od muh vprašanje: kaj uzakonja? Najprej dobrodošlo in pomembno naCelo državne distance do kulturnih dejavnosti in vsebin: kulturno ustvarjanje, delovanje je svobodno, država se vanj ne vmešava, s finančnim Jcritjem pa mu je dolžna zagotoviti potrebno gmotno osnovo; zakon nadalje ločuje med pridobitniškimi in nepri-dohitniškimi dejavnostmi v kulturi, smiselno podpirajoč predvsem slednje; kot samoupravno dediščino velikodušno ohranja kapitalizmu neznani status samostojnega kulturnega delavca; predvideva ustanovitev javnih zavodov in skladov; podeljuje odločilno besedo v kulturi nacionalnemu kulturnemu programu, ki ga začrtujeta kulturni svet in kulturniška zbornica, izvaja pa ministrstvo za kulturo.
Mimo vseh bolj ali manj utemeljenih očitkov, ki so že pricurljali na njegovo sita-sto streho ( naj navedem za ilustracijo le nekatere: svet in zbornica - je mar nujno za davkoplačevalce tako drago institucionalno podvajanje? Zakaj ohranja ministrstvo poleg operativnih tudi tako široke, strateške kulturno-politiCne pristojnosti? Ali bo predvajanje filmov in retrospektiv v neslovenskem izvirniku res kaznovano s stoti-soCero tolarsko globo?), mi lokalisticni manjšinski pogled odlcriva tudi novo, doslej neobelodanjeno špiljo v zakonskem krovu: nikjer ni v njem omenjena beseda zamejstvo. Kot da bi javni interes slovenske države na področju kulture segal le do Sežane, Ljubelja, Lendave, kot da bi bil skupni slovenski kulturni prostor puhlica samoupravne preteklosti, na katero je treba Cimprej pozabiti. Stvar je malone čudna: slovensko kulturno ministrstvo ni namreC nikoli zatajilo zamejske kulture. Nasprotno, skrb zanjo je bila vselej velika in razumevajoča tudi ob prazni proračunski vreCi. Prav zato pogrešam vsaj v premisi zakonskega osnutka še besedno kodifikacijo te dosedanje prakse, načelno izjavo o tem, da se kulturna vez med nami in matico tudi z novim zakonom ne bo pretrgala, da je država Slovenija javno zainteresirana za ohranjanje in razvoj slovenske kulture v madžarskem, avstrijskem in italijanskem zamejstvu.
Se je Cas za parlamentarno zadelanje špranje, za manj luknjičav zakonski lcrov.
DEŽELA
Torek, 25. januarja 1994
ODPRTJE AKADEMSKEGA LETA / SILVIA COSTA NA TR2AŠK1 UNIVERZI
»Razvoj univeize je v njeni vsesplošni posodobitvi«
Rektor Borruso je podal pregled položaja po fakultetah Slovesnost je spremljal bučen protest neučnega osebja
TRST - Optimistično naravnavo, kljub številnim težavam - za takšno poročilo na slovesnosti ob uradnem odprtju akademskega leta se je zavestno odločil rektor tržaške univerze Giaco-mo Borruso, medtem ko je bil zaključni poseg podtajnika ministrstva za univerzo in znanstveno raziskavo Silvie Costa nabit s predlogi o uvedbi nujnih sprememb v italijanski univerzitetni sistem. Uradno odprtje
Silvia Costa (Foto KROMA)
akademskega leta ’93-’94 je spremljal bučni protest neučnega, tehničnega in upravnega osebja, študentje pa do dogodka niso pokazali večjega zanimanja. V njihovem imenu je na slovesnosti govoril Massimo Argentin, prof. Franco Crevatin, prestojnik Visoke šole za prevajalce in tolmače, pa je imel nekovencionalno predavanje z naslovom »Zgodba iz davnih časov«, v katerem je nanizal vrsto zgodb »malih ljudi« iz časa starih civilizacij v Egiptu in Siriji. Glasbeni okvir je včerajšnji slovesnosti ded na-
stop orkestra I Cameristi triestini, ki ga je vodil Fa-bio Nossal.
V okviru tržaške univerze je deset fakultet s 36 študijskimi smermi, medtem ko je 11 usmeritev specializiranega visokošolskega študija (ob zaključku študija podeljujejo tako imenovane univerzitetne diplome), šol za specializacijo je še 31, do nadaljnjega pa je še deset šol »s posebnimi usmeritvami«. Docentov je približno 1.250, študentov pa skoraj 22.500, od katerih je približno 1.100 tujih. To je torej vizitka univerze, ki jo je včeraj predstavil rektor Borruso, njegov optimizem pa se je nanašal na uspehe na področju didaktike in raziskovanja in pa na sodelovanje s tujimi univerzami. Se posebej e naglasil zavzemanja za ovrednotenje kulturne vloge tržaške univerze in s tem v zvezi izpostavil pomen Magne carte, ki so jo sestavili na novembrskem posvetu o Dolžnostih človeka.
Med težavami je navedel predvsem pomanjkanje primernih učilnic in laboratorijev, med glavne naloge pa je Borruso na prvo mesto uvrstil zavzemanja za boljše delovanje tako sveta profesorjev kot celotne univerze. V zvezi s tem je napovedal izoblikovanje novega statuta tudi v vidu zagotovitve univerzi večje avtonomije. Večji del poročila je rektor namenil pregledu položaja na posameznih fakultetah oziroma šolah in omenil tudi študijske smeri s sedežem v Gorici in Forde-
Primorski dnevnik
• Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst
Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT-50 SIT
Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
nonu.
Silvia Costa, ki se je pred včerajšnjo slovesnostjo srečala s predstavniki profesorjev, neučnega osebja in študentov, je bila izredno konkretna, saj je naštela vrsto specifičnih problemov, za katere je ministrstvo rešitev že izdelalo ali nakazalo. Poudarila je, da v finančnem zakonu le ni prišlo do zmanjšanja sredstev za univerzo in do nekoliko znižane vsote za znanstveno raziskavo, vsekakor pa so sredstva neustrezna, saj. gre le za 1, 4 odstotska domačega notranjega proizvoda. Kot veliko novost pa je predstavila finančno osamosvojitev oz. samostojno upravljanje univerz, ki se bo začelo z naslednjim akademskim letom (vsaki
univerzi bodo dodelili budget). To je bil uspeh, medtem ko je bil po njenem mnenju velik neuspeh zavrnitev predloga (v parlamentu) o upokojitvi docentov, ko izpolnijo 70-let. S takšno obrambo osebnih interesov je težko uresničiti z vseh strani zahtevano reformo univerze. Tudi na univerzah bo treba uvesti kriterije za izračunavanje produktivnosti, je še dejala Silvia Costa, saj ob nezadostnih sredstvih obstaja tudi problem pravilne porazdelitve in smotrnega upravljanja. Skratka omogočiti je treba, da bi univerza lahko več in bolje »proizvajala«, istočasno pa je treba ovrednotiti njeno vlogo »središča znanja in kulture«. (bip)
Udeleženci včerajšnje slovesnosti ob odprtju akademskega leta (Foto križmančič)
H POLITIKA / VELIKE IN BURNE SPREMEMBE TUDI V NASI DEŽELNI STVARNOSTOl
Rodila se je nova ljudska stranka Ali bomo Slovenci pogrešali KD?
Iz Trsta vsekakor prihajajo spodbudni signali - Kaj pa Gorica in Benečija?
Sandor Tence
TRST - Republika, ki je nastala iz upora proti nacifašiz-mu, je slonela na izrazitem strankarskem sistemu, v skladu z ustavo, ki priznava strankam prvenstveno vlogo subjekta in usmerjevalca političnega življenja. Kot v skoraj vseh zahodnih demokracijah smo imeli množične stranke in tako imenovane elitne stranke, ki so črpale volilni konsenz v ožjem krogu točno opredeljenih družbenih in gospodarskih interesov. Pomislimo samo na liberalce in republikance, katerih predstavniki so sedeli v skoraj vseh povojnih vladah. V Italiji smo imeli tri izrazite ideološke stranke; Krščansko demokracijo, KPI in MSI. Politologi so v to skupino uvrščali tudi socialiste. Bettino Craxi je nato radikalno spremenil naravo in identiteto te stranke z rezultati, ki so danes vsem pred očmi.
Achille Occhetto je prvi razumel, da ideološke stranke nimajo bodočnosti. Razpustil
je KPI in ustanovil DSL, ki je edina od tradicionalnih strank kolikor toliko neboleče preživela burni prehod v nastajajočo drugo republiko. Mino Martinazzoli in Gianfranco Fini sta verjetno prepozno stopila na vlak sprememb, a to bo pokazal čas oziroma že bližnje predčasne politične volitve.
Razkroj KPI je bil za slovensko manjšino zelo velika travma (mnoge rane so še danes nezaceljene), isto pa ne moremo trditi o razpustu KD in o nastanku Ljudske stranke, saj je italijanska katoliška stranka imela v primerjavi s KPI dosti manj slovenskih Volilcev. A kljub temu je igrala zelo važno vlogo v življenju naše manjšine.
Kakšna je bila ta vloga bodo natančneje presojali politologi in predvsem zgodovinarji. Ta ocena bo najbrž najbolj zanimiva v Beneški Sloveniji, kjer je dobršen del Slovencev do razkroja strankarskega sistema in do vzpona Severne lige ves
povojni čas podpiral KD. Vlogo te stranke je tam v marsičem prevzelo Bossijevo gibanje. KD je žela volilne konsenze tudi med goriškimi Slovenci, posebno v Brdih in v sami Gorici. Tukaj je pogosto-ma prihajalo do taktičnega pretakanja glasov (posebno na parlamentarnih volitvah) med KD in stranko Slovenske skupnosti. Mnogo Slovencev je po zadnjih pretresih tudi na Goriškem sedaj glasovalo za Ligo.
Na Tržaškem je KD lahko računala na razmeroma majhno število slovenskih glasov. V času prvih levosredinskih izkušenj je sicer poskušala prodreti med Slovence, poskus pa je spodletel, čeprav se mora poslanec Sergio Coloni zahvaliti prav Slovencem, da je svojčas premagal svojega desničarskega tekmeca za parlament Giorgia Tombesija. Ne glede na to je KD vseeno igrala zelo pomembno, če že ne bistveno vlogo pri usmerjanju
Zgodovinski posnetek iz leta 1973: Aldo Moro v Trstu, levo Corrado Belci levo Sergio Coloni (Foto Ferrari)
tržaškega javnega mnenja v odnosu do slovenskega
vprašanja.
Spomnimo se župana Gian-nija Bartolija in njegovih gorečih bitk za italijanstvo ter za priključitev Trsta Italiji, a tudi Marcella Spaccinija, ki je do Slovencev kazal veliko odpry tost in širino. Ne smemo tudi pozabiti na izredno velik volilni in politični davek, ki ga je KD plačala s podporo Osimskemu sporazumu. Mnogi njeni tradicionalni volilci so na prvih poosimskih volitvah leta 1978 množično glasovali za komaj ustanovljeno Listo za Trst, ki je na občinski ravni tako čez noč postala stranka relativne večine.
Odnos KD do Slovencev je bil v vsem povojnem času klasični odnos dvojne mere, kompromisov (marsikdaj na koži manjšine) in več ali manj odkritih volilnih računov. Podobno kot na vsedržavnem merilu je tudi pri nas KD hotela zadostiti interesom, težnjam in hotenjem vseh svojih številnih duš, notranjih frakcij in večkrat med sabo skreganih komponent. Rezultat takega zadržanja je bila večkrat negib-nost, mnogo pa je žal primerov, ko je KD pri obravnavanju slovenskega vprašanja klonila desnici in nacionalistom.
KD je umrla, naj torej živi KD? Ne vemo kakšna stališča bo nova Ljudska stranka zavzemala do Slovencev. To bo pokazal edinole čas. Prvi signali, ki prihajajo iz Trsta, so vsekakor spodbudni. KD Ljudska stranka je s komisarko Tino Anselmijevo na nedavnih občinskih volitvah p°' gumno izbrala sožitje in strpnost ter je s to jasno izbiro zmagala na volitvah. Prva lastovka še ne naznanja pomladi, vendar...

-^BREŽINA / VEC PRISTOJNOSTI ZA KOMISIJE H PRIPRAVE NA 27. MAREC h
Na občinski seji izvolili komisije
Tri svetovalske in dve posebni komisiji
Sinočnja seja devin-“-nabrežinskega “Črnskega sveta je bila sxr?eniena izvolitvi ril? 0Va^skih in nekatera Posebnih komisij.
prava župana Giorgia n Pan8herja je izbrala v. . ye.c)e vloge in večjih latojnosti posameznih omrsij v prepričanju, aVtrnora)° vsi svetovalci ivneje sodelovati pri 7 ,u občinske uprave, nit, °n 0 rel°rini krajev-uprav namec nalaga *\Ioke Pristojnosti in * ^°y orno s t i županu r odbornikom, pri če-er pa kolikor toliko qr®emaria vlogo in tudi k j.° ^elo svetovalcev, jjgisr večine kot opozi-
Skupščina je uvodo-®a izvolila volilno ko-?lsi]o, v katero so bili ^voljeni svetovalci Sir-pa’ Biagi, Veronese in a ec. Nato so izvolili i stalne svetovalske Komisije. Prva se bo ukvarjala z vprašanji proračuna in osebja, druga urbanistiko in “Koljem, tretja pa s kul-uro, športom in šolstvom. V vseh treh tele-j 30 zastopani svetovalci večine in opozicije.	F
. Svetovalci so sinoči izvolili tudi dve poseb-1 komisiji, v katerih °do sedeli tudi zu-aanji člani oz. 3 rokovnjaki s posamez-. Področij. Prva ko-fusija se bo ukvarjala z rbanistiko, druga s *°lstvom in kulturo. Z azliko od rednih svetovalskih komisij, ki so zadolžene za predhod-o odobritev posamez-iu sklepov, se bosta Posebni komisiji uk-
Obveznosti za volitve
Informacije vsem volilcem o razmejiivi novih okrožij
Devinsko-nabrežinski župan Depangher (foto KROMA)
Tudi v tržaški pokrajini je v teh dneh stekel postopek za predčasne volitve 27. in 28. marca. Zupani vseh šestih občin so namreč v skladu z zakonom poslali vsem volilnim upravičencem dopis v zvezi z razmejitvijo novih volilnih okrožij. Vsak volilec mora biti namreč točno seznanjem ne samo, v katerem volišču bo glasoval, ampak tudi v kakšno okrožje sodi njegovo volišče.
Za poslansko zbornico je tržaška pokrajina razdeljena v dve enoman-datni okrožji, in sicer v Trst 1 in v Trst 2. V prvo okrožje sodijo nekdanji rajonski sveti Kolonja-Skorklja, Novo mesto-Nova mitnica, Sv. Vid-Staro mesto, Stara mitni-
ca, Kjadin-Rocol in Sv. Jakob. V drugo okrožje pa Vzhodni in Zahodni Kras, Rojan-Barkovlje, Sv. Ivan, Skedenj-Carbola in Sv. Ana ter občine Milje, Dolina, Zgonik, Re-pentabor in Devin-Na-brežina.
Celotna tržaška občina je vključena v prvo senatno okrožje, skupno z Miljami in Dolino. Zgonik, Repentabor in Nabrežina pa sodijo v drago okrožje, skupno z Gorico in Beneško Slovenijo. V enomandatnih okrožij bo izvoljen kandidat, ki bo dobil največ glasov. Trst bo na tej podlagi dobil dva poslanca in enega senatorja. Dragi senator bo izvoljen v skupnem tr-žaško-goriško-beneškem okrožju.
varjali s specifičnimi problemi izdelave novega regulacijskega načrta, podrobnostnih urbanističnih planov in podobno.
Za predsednika urbar nistične komisije je bil izvoljen svetovalec liste »Insieme - Skupaj«, arh. Danilo Antoni. Komisiji za kulturo pa bo predsedovala Tiziana Ferluga, ki zastopa opozicijo in ki je bila izvoljena na Listi sredinske unije.
Opozicija ni bila ravno navdušena nad ustanovitvijo teh dveh posebnih komisij. Zupan pa je dejal, da sta komisiji prepotrebni, ker ima občinski odbor polne roke dela in nujno potrebuje pomoč pri reševanju raznih odprtih vprašanj.
Depangher je odgovoril na interpelacijo opozicije v zvezi s spornim
plačilom računa za uporabo vode v športnem centru v Vižovljah. Zaradi okvare na nakate-rih ceveh bo morala občina skoraj gotovo izplačati kraškemu vodovodu račun v višini 54 milijonov lir. Račun se nanaša na poslovanje prejšnjih občinskih uprav. V zvezi s tem je prišlo do prave afere in tudi do polemik med občino in športnimi društvi, ki delujejo v Vižovljah.
Sinoči so izvolili tudi predstavnike devinsko-nabrežinske občine v glavno skupščino Kraške gorske skupnosti. Iz vrst večine so bili izvoljeni Sirca, Antoni, Brecelj in Tomasettig ter svetovalka Ferluga iz vrst upravne opozicije. V skupščini KGS bo po zakonu sedel tudi župan Depangher.
NOVICE
V	petek seja dolinskega občinskega sveta
Dolinski občinski svet se bo spet sestal v petek,
28.	januarja, ob 18.30. Med drugim bo razpravljal o razbremenitvi vsote 20 milijonov lir za izredna vzdrževalna dela strehe cerkve v Dolini in o planskem poročilu za triletje 1994/96. Na dnevnem redu sta tudi razpravi o resolucijah o novih namestitvah družbe SIOT in o upravnem preostanku Konzorcialnega prevoznega podjetja v tržaški pokrajini.
Predstavitev odbora Julius Kugy
V	konferenčni dvorani naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 bo v soboto, 29. januarja, ob 10.30 predstavitvena tiskovna konferenca tržaškega odbora Julius Kugy, ki so ga ustanovili pred kratkim. Na srečanju bodo člani odbora Ottaviano Čorbi, Spiro della Porta Xidias, Ser-gio Dolce, Adriano Dugulin, Luisella Facchin, Aldo Innocente, Gualtiero Lonzar, daniela Lu-pieri, Gianna Putigna Fumo in Marino Vocci seznamih javnost s smotri novoustanovljenega odbora, obrazložili pa bodo tudi program bodočega delovanja.
Rezervna številka loterije Trieste Centro
Konzorcij trgovcev Trieste Centro sporoča, da se ni javil dobitnik druge nagrade na loteriji »Fai centro con i tuoi acqusti«, ki je potekala od 15. oktobra do 30. novembra, in je zato veljavna prva rezervna številka, in sicer 419015, ki so jo oddali ob nakupu v trgovini Corner Store. Rezervna številka je veljavna do
29.	januarja.
STALIŠČE DEŽELNEGA VODSTVA GIBANJA
Volitve: združenje ACU je za razširitev "operacije llly“ tudi na deželno realnost
V Furlaniji - Julijski krajini je treba snovati širša napredna volilna zavezništva, v katerih mora sodelovati tudi Ljudska stranka. To je stališče Vsedržavnega združenja katoliških delavcev ACLI, ki se torej zavzema, da bi tako imenovano »operacijo Illy« razširili tudi na deželno realnost. O tem je tekla beseda na nedavni seji deželnega vodstva te organizacije, na kateri je sodeloval tudi član vsedržavnega vodstva Alessandro Tesini.
Kot je v tiskovni noti podčrtal deželni predsednik ACLI Tarcisio Barbo, je treba tudi v naši deželi spodbuditi dialog za oblikovanje širšega naprednega kartela. V tem zavezništvu naj bi enakovredno sodelovali tudi demokratični katoličani, ki so nasilci zvestih demokratičnih tradicij. Barbo je v tem okviru podčrtal, da bo treba pri tem dialogu
posvečati prvenstveno pozornost programskim smernicam, ki morajo biti zelo jasne in nedvoumne. Na tej podlagi bo treba nato izbirati sposobne in poštene kandidate. Združenje ACLI je, kot vidimo, prepričano, da je mesto angaž-niranih katoličanov le v naprednih in odprtih volilnih koalicijah.
Tržaška ACLI se je, kot znano, na nedavnih občinskih volitvah v Trstu jasno opredelila za župansko kandidaturo Riccarda Illyja. To je (čeprav previdneje in brez posebnih proglasov) naredila tudi škofija s svojim glasilom Vita nuova. To je sprožilo dokaj ostre polemike z gibanjem "Ljudskih katoličanov", ki je sklenilo volilni sporazum z Listo za Trst in s fašisti. Na volitvah je to gibanje vsekakor doživelo pravi polom, saj je izvolilo le enega občinskega svetovalca.
Pristaniška ustanova prodaja imovino / pogoji občine
Prodaja pokritega bazena vezana na izgradnjo novega
Tržaška pristaniška rstanova in družba »Sasi ^toobiliare« sta dosegla j vimi dogovor glede pro-3e Velikega skladišča za lr>o na Obrežju Tommaso uHi: zgradbo, ki naj bi 9°stala večnamenski cen-3 80 ocenili na 2.710 mi-Bonov lir. Dogovor pa Sebuje tudi opcijo za bo-°či nakup pokritega ba-ena> ki je opremljena s P°sebnim »zaščitnim« po-t0Stvom.
Problem je bil namreč v j6111’ da je družba »Sasi Orniobiliare« hotela počasno kupiti skladišče 11 Pokriti bazen, vendar je temu projektu nasprotovala občinska upra-a> ker bi mesto ostalo ?ez edinega pokritega ontpijskega bazena. Pri Dr ne gre zanemariti inte-esa Pristaniške ustanove, del svoje imovine pro-ala> zato da bi si zagotovi-
la prepotrebna sredstva.
Načrt takojšnje prodaje je ustavil nov tržaški občinski odbor, ki pa je s prizadetimi stranmi skušal najti alternativne rešitve. Najboljša bi seveda bila hitra izgradnja novega občinskega bazena, ki bi bil lepši in sodobnejši od sedanjega. Vendar pa je »bazen Bianchi« edini, ki kolikor toliko odgovarja mednarodnim športnim predpisom in v katerem trenira in nastopa vrsta športnikov in ekip.
Zainteresirani kupec, se pravi družba »Sasi immo-biliare«, je občini že predstavila obsežen načrt, ki predvideva izgradnjo večjega športno-plavalne-ga centra na območju Pasaže S. Andrea. Zaenkrat še potekajo pogajanja in razgovori glede načrta in prenosa dejavnosti iz sedanjega bazena. Prav pro-
Skladišče in pokriti bazen na mestnem nabrežju (Foto KROMA)
blem pokritega bazena pa je v mestu sprožil vrsto razprav in polemik o pomanjkanju športnih struktur na Tržaškem, še zlasti bazenov vseh tipov. Neverjetno je namreč, da v obmorskem mestu ni niti enega bazena z morsko vo-
do, da ni bazenov na odprtem, medtem ko pokrite bazene, ki so odprti za občinstvo, lahko preštejemo s prsti ene roke. Tudi zato je novi odbor problem športnih objektov in centrov za rekreacijo uvrstil med prioritetna vprašanja.
r POMORSTVO / TR2AŽKI LLOYD -j
Nova plovna linija Trst - Daljni vzhod
Na liniji bo plulo sedem ladij za pretovor zabojnikov - Upanje Lloyda
Včeraj je Tržaški Lloyd odprl novo plovno linijo Trst - Daljni vzhod. Nova linija je sad dogovora med tržaškim brodarjem in družbo Evergreen iz Tajvana, ki je znan med izvedenci z imenom »dogovor Medway«.
Na novi liniji bo plulo sedem ladij za prevoz zabojnikov: pet jih je last dražbe Evergreen, dve pa Tržaškega Lloyda. Ladje bodo odplule iz Trsta in se bodo nato ustavile v pristaniščih v Colombu, Singapurju, Hongkongu, Tajvanu, Tokiu in Osaki. Sprva bodo odplule iz Trsta ali Osake v roku vsakih deset dni, zatem pa vsakih sedem.
Prvo plovbo bo opravila ladja družbe Eveigreen, ki se je včeraj privezala ob Sedmi pomol, da bi nanjo natovorili zabojnike.
Ladja je prava velikanka, saj lahko prevaža do 2.728 zabojnikov.
Nova plovna linija z Daljnim vzhodom bo zamenjala dosedanjo, ki jo je ob Tržaškem LLoydu upravljala še neka japonska plovna družba. Na tej progi so letno pretovorili od 40 do 45 tisoč zabojnikov letno. Po predvidevanjih naj bi tudi na novi plovni liniji kmalu zmogli tolikšen pretovor blaga. Linija je vsekakor izrednega pomena za preživetje tržaškega brodarja, ki mu je sprva grozilo zaprtje, zatem pa še »samomorilska« združitev z genovskim brodarjem v okviru načrta Finmare, kar pa se vsaj doslej še ni dogodilo. Tržaški Lloyd torej še upa, po uvedbi nove linije pa se je to upanje še utrdilo.
Zanimiv program »Gibanja za varnost«
Italijo pretresajo dogodki zgodovinskih razsežnosti, katerim pa ljudje sledijo povsem pasivno. Ker bo sedanjemu prehodnemu obdobju sledila nova družbena in politična ureditev, se je treba nanjo pripraviti, a obenem prispevati k dejanski spremembi sistema. Prav pri tej spremembi želijo po svojih močeh sodelovati tudi avtonomni sindikati policijskih sil, iz Cesar se je rodila pobuda za ustanovitev »Gibanja za varnost«, katerega program so v razmislek naslovili tako prebivalstvu kot sindikalnim združenjem in organizacijam, delavcem, kulturnikom, znanstvenikom, raziskovalcem. O njem naj se izrečejo s podpisovanjem posebnih razglednic in če bo dobil široko podporo, ga bodo morale upoštevati tudi politične sile, ki bodo na prihodnjih volitvah poklicane, da vodijo državo.
Ustanovni odbor gibanja (konzulta avtonomnih sindikatov policije SAP, SAPPE, ANSE-GUFOR, SAFOC) izhaja iz potrebe, da je treba ljudem zagotoviti varstvo osnovnih dobrin (življenje, svoboda, premoženje), ljudje pa morajo institucijam zaupati. Program, ki ga nudijo, se zato v prvi vrsti zavzema za enoten profesionalni model civilne policije in za definicijo enotne odgovornosti pri varovanju reda in javne varnosti. Med ostalimi cilji so hitrejše in učinkovitejše delovanje sodstva, evropsko kazensko pravo, boljša kontrola teritorija, racionalna preventivna akcija glede zasvojencev z mamili, učinkovitejša borba s prekupčevalci, natančnejša zakonodaja o tujcih, varstvo pred onesnaževanjem, itd.
TRST
Torek, 25. januarja 1994
NOVICE
Mednarodno zasedanje o zaščiti Sredozemlja
Deželna svetovalca za okolje Mario Puiatti in za načrtovanje Ghersina sta se udeležila četrtega mednarodnega zasedanja o zaščiti Sredozemlja, ki poteka te dni v Trstu pod pokroviteljstvom Svetovne banke in Evropske banke za investicije ter WWF. Govor je bil o turističnem obisku morskih rezervatov, kar je za Furlanijo Julijsko krajino še zlasti pomembno, saj je pri Miramaru edini obstoječi morski rezervat v Italiji.
Letna skupščina Krožka Istria
Na sedežu stanovskega zduženja obrtnikov CNA na Trgu Venezia 1 bo danes ob 17.45 redna letna skupščina članov Istro-venetskega kulturnega Krožka Istria. Krožek, ki je v lanski sezoni priredil 25 odmevnih prireditev (nekatere tudi v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev), namerava tudi v tem letu nadaljevati po začrtani poti posredovanja istrske kulture v Trstu na osnovi sodelovanja z različnimi komponentami. Predsednik krožka Marino Vocci vabi na skupščino tudi istrske univerzitetnike, ki študirajo v Trstu in namerava zanje ustanoviti poseben klub.
Srečanje Krožka »Che Guevara« o podkupninski aferi
Krožek za družbeno politična proučevanja »Che Guevara« prireja v četrtek, 27. t.m. ob 17.30 v dvorani tržaškega novinarskega krožka na Korzu 13 javno razpravo o »Podkupninski aferi v Trstu«. Ob tej priložnosti bo pisatelj in časnikar Mauro Tosoni predstavil svojo novo knjigo »Podkupograd na srečnem otoku: čiste roke v Furlaniji-Julijski krajini«. V razpravi bodo sodelovali ravnatelj Liceja Oberdan in predsednik Demokratskega zavezništva Franco Codega, deželni odbornik za teritorialno načrtovanje Paolo Ghersina in načelnik svetovalske skupine SKP v deželnem svetu Fausto Monfalcon. Uvodno besedo bo imela znanstvenica prof. Margherita Back.
Odprtje razstave Dialog s knjižnico
V četrtek, 27. t.m. bodo v občinski knjižnici na Trgu Hortis 4 odprli razstavo slik Anne Gruber z naslovom Dialog s knjižnico. Umetnica je hči bivše tržaške parlamentarke Aurelie Gruber Benco in vnukinja Silvia Benca. Občinska knjižnica je proslavljala lani dvestoletnico ustanovitve in je v tem okviru že priredila vrsto kulturnih pobud, katerih glavni namen je seznaniti in sen-zibilizirati javnost o pomenu knjižničarstva in branja sploh. Med temi naj omenimo razstavo knjig, ki so predstavljale jedro mestne knjižnice, in razstavo kodeksov tržaškega škofa in poz-najšega papeža Enea Silvia Piccolominija ali Pija II.
S to svojo dejavnostjo nadaljuje tudi letos, kar je tudi v skladu s kulturno politiko novega občinskega odbora, ki želi ovrednotiti tudi polpreteklo zgodovino tržaške kulture.
ŠOLSTVO / OTROŠKI VRTCI
Stari poklici in stik z okoljem
v vrtcih v Dolini in Miljah
Pogovor z didaktično ravnateljico Ksenijo Dobrila
Marjan Kemperle
Ko govori o delovanju slovenskih otroških vrtcev v dolinski in milj ski občini, se didaktični ravnateljici Kseniji Dobrila kar iskrijo oči. »Z vrtci sem zelo zadovoljna,« je večkrat ponovila. Zadovoljna je seveda s tistim, kar v vrtcih počenjajo, z organizacijo dela, s sodelovanjem in povezovanjem, skratka z razvejanimi dejavnostmi, ki imajo skupni imenovalec v veliki skrbi za rast naših najmlajših.
V okvir dolinskega didaktičnega ravnateljstva sodi sedem državnih vrtcev: v Dolini, Boljuncu, Mačkoljah, pri Domju, v Ricmanjih, Borštu in v Miljah. Ta vrtec je bil občinski do pred dvema letoma, ko so ga podržavili. Skoraj povsod imajo vrtci svoje sedeže v poslopjih osnovnih šol, le v Boljuncu in Borštu ne; v Boljuncu deli slovenski vrtec prostore z italijanskim v razmeroma novi stavbi nedaleč od šole, v Borštu pa ima sedež pri sestrah, prav tako blizu šole. Letos obiskuje te vrtce 80 otrok.
Po organizacijski plati so se vrtci približali potrebam staršev. Ob koncu šolskega leta priredijo v vrtcih srečanja s starši, na katerih izrazi vsakdo svojo željo o urniku vrtca. Od tod tudi različni urniki delovanja. V Dolini sprejmejo otroke v vrtec že ob pol osmih zjutraj, v Ricmanjih in v Miljah četrt ure kasneje.
Po mnenju ravnateljice Dobrila se je v zadnjih letih dejavnost vrtcev
Prvi koraki na poti v življenje (Foto KROMA)
kvalitetno razmahnila. Po vstopu v veljavo novih smernic za delovanje vrtcev so vzgojiteljice izrazile potrebo po večjem skupnem delu. Vrtci tako niso več »atomi zase«, povezujejo se med sabo, izvajajo skupne akcije, za kar imajo veliko »zaslugo« tudi brezplačni šolski avtobusi, ki dejansko omogočajo skupne dejavnosti po vrtcih.
»Programa« seveda ne bi mogli izvajati brez prizadevanja vzgojiteljic. Ob začetku šolskega leta sestavijo vzgojiteljice didaktični program, ki je skupen vsem vrtcem. Zastavijo si cilje, kaj jih mora otrok doseči v vsakem letniku, strokovno rast pa tudi mesečno preverjajo: ugotavljajo stopnjo otrokove samostojnosti in njegov napredek na socio-afektivnem področju, na motoričnem,
spoznavnem in komunikacijskem področju.
Vsako leto programirajo v vrtcih skupne projekte. Letošnja sta kar zahtevna. Vrtci iz Ric-manj, Boršta, od Domja in iz Milj so si zadali za nalogo spoznavanje in ohranjevanje kulturne dediščine. V ta okvir sodijo tudi poklici, ki so bili nekoč značilni za to območje. 2e lani so povabili v vrtec šiviljo in frizerko, ki sta jima konkretno pokazali, kako poteka njuno delo. Pretekli teden so si ogledale izvire, ob katerih so nekdaj perice ročno prale, na programu imajo ogled pekarne pri Domju, marca pa bodo pripravili razstavo starih poklicnih predmetov.
Druga skupina vrtcev (Dolina, MaCkolje in Bo-ljunec) je že in še bo podrobno spoznavala oko-
lje. Svojo mlado radovednost so si in še bodo potešili v botaničnem vrtu Carsiana, dolinski Torkli, openskem tramvaju, astronomskem observatoriju, Miramar-skem gradu, ludoteki, jami v Briščkih na Radiu Opčine in še mnogokje.
Poleg tega opravljajo malčki na dolinskem in miljskem koncu še mnogo drugih koristnih in zabavnih dejavnosti. Na srečanju z mestnim redarjem so utrjevali svoje znanje prometne vzgoje, ki ga bodo tudi praktično preverili na prometno mej enem cestišču v Miljah; na srečanjih z gasilci bodo spoznali privlačnost tega poklica, in to kar na tovornjakih in gasilski ladji. Med temi dejavnostmi ne gre pozabiti na pozornost naravi. Lani so se s šolskim avtobusom popeljali v Groča-
no, kjer so preživeli ve^ dan na travniku, v nep° srednem stiku z naravo-
Vzgojiteljice so m®, specifične dejavno5 ^ vključile tudi projekt so delovanja z italijanski!® sekcijami otroških vr cev. V Dolini je proje^ stekel, pri čemer ne gr za sporadična srečanja-pač pa prav za namens dejavnost. Ob srečanji ^ govorijo slovenske yz gojiteljice slovensko, i a lijanske pa italijansko-Otroci iz italijanskega vrtca se tako naučijo ma rsikateri slovenski izraz-otroci pa že na predso ski stopnji spoznaval
sožitje.
Izredno pomembna 5 tudi povezovanja
osnovnimi šolami. Otr° ci zadnjih letnikov s večkrat v šolskem 1® srečajo s svojimi pre
hodniki v osnovnih s® lah. Priložnosti za tak srečanja je več: lani so se na primer malčki i osnovnošolci skup®0 naučili vrsto stan otroških pesmi in igrlC> tistih, ki sta jih zob časa in televizija izpodrinila iz otroškega vsakdana, a ob katerih - tako so »d° gnali« v Boljuncu - se lahko najmlajši še vedno zabavajo. S takimi prisrC nimi pobudami začenjaj0 otroci spoznavati zanje novo šolsko okolje, kar se jim lepo zdi, saj »P° stanejo veliki«. To Pa prispeva tudi in predv sem k sproščenemu pre hodu iz otroškega vrtca v šolo.
Letos bo slovenske vrt; ce v dolinski in miljah1 občini zapustilo 18 0
UMETNOST
Fotografski natečaj za ženske Arjadnina nit
Krožek UDI-Z2I »8. marec« prireja v sodelovanju z odborom upokojenk CGIL in pod pokroviteljstvom miljske občine fotografski natečaj na deželni ravni na temo »Arjadnina nit«, M je namenjen ženskam. Prirediteljice želijo s tem dokazati žensko ustvarjalnost in fantazijo v fotografski umetnosti, ki je po tradiciji nekako v zakupu moškega. Dovoljena je tako čmobela kot barvna tehnika, vsaka udeleženka pa lahko pošlje največ tri fotografije. Poslati jih je treba najkasneje do 1. marca na naslov: Miri am Zecchi, Ul. Dante 43, 34015 Milje. Informacije na tel. št. 273140. Nagrajevanje bo v nedeljo, 6. marca, vsa nagrajena dela pa bodo razstavljena od 3. do 9. marca v občinski galeriji Millo.
GLASBA / V SOBOTO
Beppe Gambefta s svojo kitaro v Mieli
Ustanovil je skupino Red Wine, ki je nastopala na TV oddaji Quelli della notte
Italijanski kitarist folk glasbe Beppe Gambetta bo nastopil v soboto, 29. januarja, ob 21. uri v gledališču Miela. 39-letni glasbenik spada med največje kitaristične mojstre te glasbene zvrsti v Evropi. Med drugim je ustanovitelj skupine Red VVine, ki je nastopala v znani TV oddaji Renza
Arboreja Quelli della notte, v rojstni Genovi vodi šolo kitare, udeležil se je številnih seminarjev v ZDA, izdal pa je tudi že vrsto plošč in priročnikov za študij kitare, predvsem sloga flat-picking. V Mieli se torej v soboto obeta prijeten in kakovosten glasbeni dogodek.
ŠOLSTVO / VEČ KOT STO UČENCEV IN UČITELJEV
Osnovnošolci včeraj začeli zimovanje na Piancavallu
»Prispeli smo srečno, snega je dovolj, vreme je sončno,« tako so včeraj popoldne sporočili iz Pianca-valla, kamor je včeraj zjutraj s tremi avtobusi odpotovala na enotedensko zimovanje skupina več kot sto osnovnošolcev in uči-teljev-spremljevalcev z openskega in svetoivan-skega didaktičnega ravnateljstva. Otroci z Opčin, s Proseka, Bazovice, Trebč, od Sv. Ivana, iz Barkovelj in s Katinare so se razmestili v hotelu Park, že popoldne pa so bili na smučeh. Na snegu bodo preživeli pet dni, do sobote, ko se bodo vrnili domov. V jutranjih urah bodo smučali, v popoldanskih tudi, na podvečer pa bodo prišle na dnevni red običajne šolske dejavnosti.
Na sliki (foto Križman-čič/KROMA); odhod avtobusa z Opčin.
JAVNA DELA / V DOLINSKI OBČINI
Pri Krmenki poskrbeli za novo razsvetljavo
V petek bo občinski svet razpravljal o proračunu
azma načrtovana javna ,, a y dolinski občini se In Sru jUie)°> tako kot je bi-o Predvideno. Med dru-
Se )e Prejšnji teden v del nekoliko zatemnje-lur- ,Predelih »prižgala *' v Prisotnosti župana k ^^terih občinskih od-^yUkov 80 namreč slove-skp 0tv°dd novi del občin-hn Layne razsvetljave, ki
SO
na
rpof GCUil razsvetljavo na estnem odseku od Kr-
Marl v d° križišča za
2Ckol)e, obenem soz luč-k"rr?°Viezak tudi notranjost Knt 6n^e v smislu naselja, nrii Se Za takSne slovesne rPn> °Sti sP°dobi, so ok-2ltav razsvetljave pri Kr-nki počastili s prijetno ftbnostjo (na sliki. Po sedah župana Pečenika nr ^ kku letošnjega leta § djndene uresničitve še §ih odsekov mreže javna jSvetljave, prednost Pa bodo imeli tisti predeli nolinske občine, kjer so nujni manj zahtevni, a S™r potrebni posegi. Medtem ko gredo načr-vtffla javna dela po svoji Predvideni poti, se na rav-i občinskega sveta pri-P avtja razprava o proracu-uu za leto 1994. Srečanje ubornikov in svetovalcev !e napovedano za prihodnji petek, 28. trn., po-8 predstavitve in razpra-e o občinskem proračunu a tekoče leto pa so na nevnem redu še redni Pravni problemi (med te-1 že načeta obravnava e ne spremembe regularnega načrta). Baje bo PUSlo tudi do dokončnega n a ,1SCa že pred časom Predlagane resolucije zele-e8a Capuzza o novih eradnjah družbe SIOT.
(dam)
ŠKEPENJ / KULTURNI VEČER
Prireditev ob obletnici smrti Joška Lukeša
Danes poteka leto dni, odkar je v šempetrski bolnišnici umrl gledališki igralec Joško Lukeš. Spomin nanj je še vedno živ med našo javnostjo, ki je v njem cenila in ljubila ne le njegove brezštevilne stvaritve na odru, temveč tudi njegovo dramaturško delo ter njegov velik posluh in skrb za ljudsko prosvetno dejavnost v okviru naših društev.
Skedenjsko društvo Ivan Grbec se bo njegovemu spominu oddolžilo s kulturnim večerom, ki bo v nedeljo ob 18. uri v društvenih prostorih. Na prireditvi bodo sodelovali domači ženski pevski zbor, ki ga vodi Boža Hrvatič, gledališka igralca Mira Sardoč in Alojz Milič, ki bosta podala odlomek iz Lukeševe radijske
______TREBČE / OBČNI ZBOR POGREBNEGA DRUŠTVA_________
Vera v vzajemno pomoč še ni popustila
Nastalo v časih revščine, danes pa predstavlja moment medčloveške solidarnosti
V Trebčah je bil v nedeljo občni zbor vaškega pogrebnega društva. Dogodek izzveni skoraj anahronistično v današnjih časih, ko celo smrt obravnavamo potrošniško. Nekdaj je bila smrt v družini nekaj, kar je angažiralo vso vas. Revščina, ki je pestila prebivalstvo, je povezala ljudi v solidarnosten krog in tako je nastala neke vrste vaška zavarovalnica. Vsak član je na obroke (navadno ob nedeljah po maši) izplačeval svoj delež za sklad pogrebnega društva, v primeru družinske nesreče pa je bil deležen vse pomoči ob pogrebu.
Razmere so se v današnjih dneh bistveno spremenile. V drugih vaseh so že zdavnaj opustili ta arhaičen »zavarovalninski« sistem, v Trebčah pa še vztrajajo, čeprav se
je število članov vidno zmanjšalo in čeprav ni zlasti med mladimi nobenega posluha več za tovrstno družbeno dejavnost. Pogrebno društvo je res nekoliko v neskladju z duhom časa, pravijo sami odborniki, zato pa še vedno predstavlja, vsaj za tiste, ki še čutijo željo in potrebo po povezanosti in vzajemni solidarnosti na vasi, način za neko skupno dejavnost in predvsem za ohranjevanje teh vrednot, ki postajajo dejansko velika redkost v današnjem zatomiziranem svetu.
Tako je tudi letos potekal redni občni zbor po pravilih, ki so si jih zadali pred šestdesetimi leti. Pregledali so račune, statistike in vse ostalo ter izvolili oz. potrdili odbor, ki še naprej verjame v moč solidarnosti.
Z občnega zbora Pogrebnega društva
KRAŠKI PUST / PRIPRAVE
Sedem veličastnih za pustno lovoriko
Letošnji Kraški pust bo potekal v zna-^nju - sedmih veličastnih. Za najvišjo ^niejsko pustno lovoriko se bo namreč etos potegovalo sedem alegoričnih vo-zov- Na pustno soboto se bodo pripeljali na Opčine iz Sempolaja, Praprota, Tmov-Ce’ 2 Opčin, iz Bazovice, iz Saleža-Zgo-n*a>in s Proseka-Kontovela.
. Prisotnost voz iz Sempolaja, Praprota 111 Frnovce ne preseneča, saj gre za vasi iz ^zlatega« kraškega pustnega trikotnika. Opčine bo spet zastopala Brdina, ki se je 3111 uveljavila tudi na mestnem sprevo-ctu v Trstu. Bazovica napoveduje naskok aa Pustni prestol, prav tako kot s igla ^AZGO, za katero se »skrivajo« pustni delavci iz Saleža in Zgonika. Po nekajlet-Uem molku se bo letos na Opčinah spet °8lasil pustni glas s Proseka in Kontove-yasi sta se ob pustu spet združili, kar s® jima je v bližnji preteklosti že trikrat cbrestovalo z zmago na Brdini.
^anizatorji vedo povedati, da bi se Ndi druge vasi udeležile pustnega spre-v°da, če jim ne bi »oblasti« zmešali štre-V Križu na primer nimajo primernih Prostorov, v katerih bi lahko zgradili pustni voz. Prav tako je bilo v Mačkoljah,
kjer so morali podreti zasilno pustno delovišče, ob tem pa tudi plačati globo.
Alegorični vozovi pa ne bodo edina atrakcija letošnjega Kraškega pusta. Med njimi se bodo vile skupine mask. Doslej je bila zagotovo potrjena prisotnost skupin od Piščancev in iz Boljunca, po predvidevanjih pa se jim bodo pridružile še druge.
Tudi godbe na pihala imajo v pustnem sprevodu svoje pomembno mesto, vse kaže, da se bo godbam iz zamejstva tokrat pridružila tudi imenitna godba na pihala iz Gradca. Godci iz avstrijske Štajerske naj bi bili tiste dni na pustni turneji po Italiji. S svojimi koračnicami in drugimi veselimi rižarni naj bi ogreli beneški pust, pa tudi radijskega. Zakaj pa ne bi zaigrali tudi na kraškem?, so se vprašali organizatorji našega pustnega slavja. Rečeno - (in skoraj) storjeno! Odbor Kraškega pusta čaka sedaj še na potrditev, torej godbo iz Gradca loči od Cipčin le še gola formalnost.
O teh in še vseh drugih pomembnih vesteh bodo člani posameznih pustnih odborov izvedeli na petkovem sestanku Odbora Kraškega pusta, ki se bo začel ob 20.30 v Domu Brdina.
KULTURA
Prešernovo gledališče gostuje v Trstu
V Kulturnem domu v Trstu gostuje od petka do nedelje Prešernovo gledališče iz Kranja s komedijo Zbeži ob žene, katere avtor je doslej Slovencem neznani angleški pisatelj Ray Cooney. Gostovanje sodi med letošnje abonmajske predstave Stalnega slovenskega gledališča. V prodaji pa so tudi vstopnice.
Glavno vlogo igra Dare Valič, ob njem so Tine Oman, Bernarda Oman in Judita Zidar, ta osnovni kvartet dopolnjujejo še Miran Kenda, Pavel Rakovec in Matjaž Viš-nar. Zgodbe je preprosta in celo banalna, kot se za lahkotno komedijo tudi spodobi. Naj le povemo, da je Valičev John Smith taksist, popolnoma povprečen moški, ki pa si je izvolil, revež, imeti dve ženi. Med njima vozari, dokler se nekega dne ne pripeti... To bomo seveda videli v petek.
Pobuda Krožka Virgil šček
Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček je pred kratkim izdal dve knjigi o »tržaškem vprašanju« v času okoli Londonskega memoranduma s posebnim poudarkom na boju za pravice slovenskega prebivalstva in na delu samostojnih slovenskih političnih skupin. Nastali sta iz diplomskih nalog, ki sta ju pred leti zagovarjala prof. Adrijan Pahor in prof. Bruna Ciani.
Prvo izmed teh knjig z naslovom (v italijanščini) Somrak Svobodnega tržaškega ozemlja in samostojne slovenske stranke (1952 - 1954) bodo predstavili v četrtek, 27. januarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, v Ul. Donizetti 3 v Trstu.
Govorili bodo avtor, prof. Adrijan Pahor, zgodovinar prof. dr. Jože Pirjevec in predsednik krožka Rafko Dolhar.



3
a!
-A. ••

j
Joško Lukeš
igre »Noč po jubileju« in likovni umetnik Dezide-rij Švara, ki bo razstavil svoja dela.
S tem večerom se želi društvo vključiti v razna praznovanja Dneva slovenske kulture ter se ob tem še posebej spomniti naših gledaliških umetnikov, ki so toliko let posvečali veliko truda in svojega prostega časa prav našim društvom, šolam in njihovi dejavnosti.
Društvo vabi zato vse svoje člane, prijatelje in ljubitelje naše kulture, da se prireditve polnoštevilno udeležijo.
PRISPEVKI
V	spomin na Marijinega očeta Antona Kobala darujejo Eti, Franko in Renata
50.000	lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Pe-pija Daneva darujejo Košuta, Sirk in Maganja 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	isti namen darujejo sorodniki Doušak 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na prijatelja Pe-pija Ukmarja daruje družina Gruden 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Janeza Grudna darujeta Zdenka in Stanko
15.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Nosilci krste Virka Antončiča darujejo 200.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Proseku.
V	spomin na dragega Danila Stublja daruje žena Justina
50.000	lir za SKD Tabor. Jože Vodopivec (Prebeneg) daruje 20.000 lir za glasilo SKP Iskra.
V	spomin na Fani Škapin vd. Krasna daruje nečakinja Rožica Počkar 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo -*za begunce iz BiH,
30.000	lir za KD Ivan Grbec in 30.000 lir za Etnografski muzej v Skednju.
V	spomin na drago mamo
Kristino Zahar daruje hčerka Vesna 50.000 lir za Dvojezični šolski center v Spetru.
V	počastitev spomina Marije Petaros vd. Parovel daruje družina petaros (Boršt 89) 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Stanislava Pečarja daruje družina 200.000 lir za MoPZ V. Vodnik in 100.000 lir za KD V. Vodnik.
Kruti bolezni je podlegel
Marij Furlanič
pravnik in uslužbenec
Slovenskega konzulata v Trstu
Ugasnilo je življenje plemenitega človeka.
Pogreb bo v Bertokih danes, 25. januarja 1994, ob 15.45; do 15.30 pa bo ležal v mrliški vežici na koprskem pokopališču.
Prosimo, da namesto cvetja prispevate Internemu kardiološkemu oddelku bolnišnice Izola.
Globoko potrti mama Zofija, žena Tjaša,
hčerka Jasna, družini
Kocjan in Bertok ter ostalo sorodstvo.
Bertoki, Koper, Trst,
25. januarja 1994
Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu
sporoča, da je po hudi bolezni umrl uslužbenec konzulata
Marij Furlanič
Od njega se bomo poslovili danes, 25. januarja 1994, ob 15.45 v Bertokih.
Generalni konzulat RS - Trst
Trst, 25. januarja 1994
Dne 21. januarja nas je nenadoma zapustila
Josipina Martellani vd. Guštini
Pogreb bo danes, 25. januarja, ob 10.30 s pokopališča v Barkovljah.
Žalostno vest sporočajo sestra Vittoria, svakinji Anica in Vittoria, nečaki Edda, Ani, Fulvia, Marina, Paolo, Giorgio, Darja, Stefano, Piero in drugi sorodniki.
Trst, 25. januarja 1994
ZAHVALA
Ob izgubi naše predrage
Silvane Antoni por. Ščuka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in na katerikoli način sočustvovali z nami.
SVOJCI
Gabrovec,
25. januarja 1994
#^§3 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GOSTOVANJE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA IZ KRANJA
Ray Cooney
ZBEŽI OD ŽENE
Rezija Zvone Šedlbauer
V	petek, 28. januarja, ob 20.30	ABONMA RED A, D in F
V	soboto, 29. januarja, ob 20.30	ABONMA RED Bin E
V	nedeljo, 30. januarja, ob 16.00	ABONMA RED C
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Helmut Peschina
BOŠ ŽE VIDELA
Igra Mira Sardoč, relija Jože Babič
V četrtek, 27. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
25.	januarja 1994
SAVEL
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.00 - Dolžina dneva 9.26 - Luna vzide ob 15.05 in zatone ob 5.39.
Jutri, SREDA,
26.	januarja 1994
TIMOTEJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje, zračni tlak 1022,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 67-odstot-na, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicholas Moschella, Lorenzo Poles, Alessia Peruzzo, Francesca Bonifacio, Andrea Spreafi-co, Thomas Zgur, Ambra Zubalich.
UMRLI SO: 90-letna Mar-gherita Lombardi, 55-letna Lidia Fischer, 76-letni Mario Križman, 82-letna Maria Dolinar, 83-letni Giuseppe Sain, 35-letna Elisahetta Orisali, 88-Ietna Antonia Simoni, 87-letna Concetta Basile, 81-letna Maria Medizza, 87-letna Edmea Del Torre, 43-letna Maria Francesca Chiarolanza, 76-letna Stefa-nia Klicek, 85-letna Alba Crepaldi, 70-letni Felice Nangano, 91-letna Giorgina Fornasaro, 74-letna Giocon-da Avian, 78-letna Caterina Senni, 90-letna Floriana Cat-tai.
□ LEKARNE
Od ponedeljka, 24., do nedelje, 30. januarja 1994
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere..
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16.
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.00, 19.30,
22.00	»Carlito’s Way« r. Brian De Palma, i. Al Paci-no, Sean Penn.
EKCELSIOR - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Molto rumore per nulla.«
EXCELSIOR AZZURRA -16.40, 18.00, 19.20, 20.40,
22.00	»VVittgestain«, r. De-rek Jarman.
NAZIONALE 1 - 17.00,
19.30,	22.00 »Piccolo Buddha«, r. Bernardo Berto-lucci, i. Keanu Reeves, Brid-get Fonda.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La fa-miglia Addams 2«, i. A. Hu-ston, C. Lloyd, R. Julia.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »The In-nocent«, i. Anthony Hopkins, Isabella Rossellini.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dennis, la minaccia«, i. W. Matthau.
GRATTACIELO - 16.00,
18.00,	20.00, 22.00 »Demoli-tion Man«, i. Sylvester Stal-lone.
MIGNON - 16.30, 19.00, 21.45 »La časa degli spiriti«, i. Meryl Streep, Glenn Glose, Jeremy Irons.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Le penetrazioni di Moana e Eva« porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Aladdin«, risani film, prod. VValt Di-sney.
ALCIONE - Ciklus filmov v francoskem jeziku: 18.00,
20.00.	22.00 »Tutte le matti-ne del mondo«. Jutri ob
18.30,	21.30 »Addio, mia concubina«, r. Chen Kaige, i. Leslie Cheung Zhang, Gong Li.
LtlMIERE - 16.30, 18.20,
20.15,	22.10 »Banchetto di nozze«, r. Arig-Lee.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Superorgasmi con play-girls«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
PRIREDITVE
ARS NOVA vabi na 75. obletnico RUDARSKE GODBE VELENJE (dirigent mag. Ivan Marin) v soboto, 29. januarja, ob 20.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom - Vabimo vas v petek, 28. januarja, ob 20.30 na srečanje KOREJA: RIŽEVA POLJA, BUDISTIČNI TEMPLJI IN GOSTOLJUBJE. Katja Kjuder bo z besedo in diapozitivi podala svoja doživetja in vtise s potovanja po daljni deželi.
KD ROVTE KOLONKO-VEC - Ul. Monte Sernio 27 -gostuje v društvenih prostorih v nedeljo, 30. t. m., ob 17. uri VANČO IN TONKO, ki bosta s svojo hudomušnostjo in dovtipi opisali svoje vtise s potovanja po deželi Kengurujev. Vabljeni.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
sporoCa, da bo v torek, 15. februarja, od 15. do 18. ure v prostorih Dijaškega doma PUSTNO RAJANJE ZA NAJMLAJSE.
V GREGORČIČEVI DVORANI v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., je na ogled do 31. januarja fotografska razstava TRST V PREDPRAZNIČNI ODEJI.
13 OBVESTILA
SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta v petek, 28. januarja 1994, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR v društvenih prostorih v Nabrežini.
UPRAVA OBČINE DOLINA sporoCa, da 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za občinski prispevek za kulturne, športne in rekreacijske dejavnosti v letu 1994 in vabi zainteresirana društva in organizacije v občini, da vložijo pravočasno svoje prošnje.
KD VALENTIN VODNIK sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v petek, 28. januarja 1994, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Dolini. Dnevni red: predsedniško poročilo, poročila po odsekih, razprava, volitve novgga odbora, razno.
KD IVAN GRBEC vabi v nedeljo, 30. t. m., ob 18. uri na večer posvečen gledališkemu ustvarjalcu JOŠKU LUKESU. Sodelovali bodo elana SSG M. SardoC in A. Milic ter ZPZ Ivan Grbec pod vodstvom B. Hrvatic. Ob tej priliki bo otvoritev razstave Deziderija Švare, katerega bo predstavila Neva Lukes.
SKD TABOR sklicuje v torek, 1. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah 26. redni občni zbor ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju . Vabljeni!
S,	IZLETI
SKD CEROVLJE MAVHINJE prireja v nedeljo, 30. januarja, izlet na Monte Elmo. Odhod ob 6. uri iz Sesljana. Informacije na tel. St. 299335 od 20. do 21. ure.
ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL Devin-Nabrežina organizira v nedeljo, 6. februarja, enodnevni izlet v Prodolone. Vpis na sedežu Zveze upokojencev SPI-CGIL v Nabrežini, Trg sv. Roka, tel. 200036 ali 200007 - Bor-tolotti Ida.
ZAČEL SE JE PRED VPIS
za počitnice v Palma de Mal-lorci od 6. do 27. marca. Vse informacije nudi Zveza upokojencev iz Nabrežine, tel. 200036 ali 299640 ob uri kosila.
51 solske vesti
DTTZ ŽIGA ZOIS vabi starše na drugo in zadnje predavanje dr. Scuke na temo VPLIV SOLE NA RAZVOJ OTROKOVE OSEBNOSTI, ki bo v zbornici zavoda, Vrdelska cesta 13/2, danes, 25. t. m., ob 18.30.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - sporoCa šolnikom v staležu, da so v ministrski okrožnici št. 322, z dne 20. 11. 1993, objavljeni roki za vložitev prošenj za premestitve. Prošnje pošljite na šolsko skrbništvo, Ul. Cumano 2, Trst: vzgojiteljice do 25. januarja, učitelji do 10. februarja, profesorji srednjih šol do 25. januarja, profesorji višjih šol do 5. februarja. Obrazci in morebitna pojasnila na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, 34133 Trst, tel. 370301 vsak ponedeljek
17.30	- 18.30, torek 11.30 -
13.00,	sredo 15.30 - 17.00 in Četrtek 9.30 -11.00.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - vabi učiteljice, ki so se do 5. avgusta lani prijavile k učiteljskemu natečaju, da se s podpisom pridružijo prizivu, vloženem na Deželno upravno sodišče (TAR) zoper preklic omenjenega natečaja. Sindikat opozarja interesente, da v primem ugodne rešitve velja razsodba samo za pod-
pisnike. Zbiranje podpisov poteka na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, 34133 Trst, tel. 370301 vsak ponedeljek
17.30	- 18.30, torek 11.30 -
13.00,	sredo 15.30 - 17.00 in Četrtek 9.30 - 11.00.
H ČESTITKE
Rojstva male HELENE se z mamico Tatjano in očkom Lenardom veselijo nona Silva, teta Sonja s Paolom in Matejem ter stric Igor s Tanjo, Anjo in Sašo.
MALI OGLASI
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo - Josip Berdon, Pulj e pri Domju 123.
OSMICO je odprl Slavko Švara, Trnovca 14.
MIRKO IN DANILA sta odprla osmico v Zabrežcu št. 4.
OSMICO je odprl v Mavhinjah Mario Kačič.
TRGOVINA IN OSMICA »Pod Gradom« Aleša Komjanca, Trg Cavour 1 v Gorici - od kmeta direktno do potrošnika - vina na liter: točena od 2.500 do 3.000 lir, botilke od 4.500 do 6.000 (možnost darilnih konfekcij); med od 6.500 do 8.000 lir.
PEDIKERKA nudi svoje usluge na področju Opčin. Tel. na št. 211213.
PRODAM stanovanje 60 kv. m z vrtom 120 kv. m. Za informacije tel. na St. (0481) 535946 od 13. do 14. ure.
DAMO V NAJEM skladišče okrog 200 kv. m na začetku Ul. Pascoli 2, idealno za trgovino na drobno raznih artiklov, najemnina po dogovoru za dobo 6 let. Telefonirati na 363434, urnik urada.
ELEKTRONSKI pisalni stroj olimpia mastertype D prodam. Tipkovnica s slovenskimi - hrvaškimi črkami, display, 256 znakov spomina. Nerabljen, ugodna priložnost. Telefon 040 941527.
PRODAM alfo 33 red, letnik 89, prevoženih 86.000 km, vedno v garaži, za
6.500.000	lir. Tel. na št. 040 212635.
PRODAM fiat 128 - 1100 v dobrem stanju. Tel. na št. (0481) 20642.
PRODAM fiat tipo 1100, letnik 1989, v odličnem stanju, ugodna cena. Tel. v veCemih urah na št. 382459.
PRODAM ape 501, letnik 1984, v odličnem stanju. Tel. na št. 228989 v večernih urah.
PRODAM motor honda africa twin 750, letnik 92, Cr-no-rdeCe barve, v odličnem stanju. Tel. na št. 040 228333.
MLADICE z rodovnikom pasme retriever - zlati prinašalec, prodam. Tel. (0481) 531038.
ZADRUGA išCe žensko osebje z italijanskim državljanstvom za čiščenje stopnic. Tel. na št. 228556.
GOSPA srednjih let išče dvakrat, trikrat na teden delo pri družinah. Tel. na št. 213282.
NUJNO ISCEM varuško za otroke in za gospodinjska dela, po možnosti gospo srednjih let. Telefonirati v jutranjih urah na št. 226807.
IMAŠ PROBLEME s težo, holesterolom, srCnim pritiskom ali celulitisom? Hočeš se počutiti dobro? Poklici me! Tel. (0481) 882172. Zajamčen uspeh!
V OKOLICI GROJNE (spodnji del Steverjana pri Gorici) se je izgubila kratkodlaka samica bele barve pasme mali lovski istrski gonič (se-gugio), ki odgovarja na ime Aja. Nosi usnjeno ovratnico. Tel. (0481) 390238.
RIBOGOJNICA AGROIT-TICA GLINŠČICA iz Boljun-ca obvešča, da je zadnji dan prodaje 29. januar 1994. Ponovno bomo odprti v petek, 6. maja 1994. Tel. št. 228297.
GORICA / DAN SOLIDARNOSTI Z BOSNC^^ .
Svet je odgovoren da vojne ni konec
Vikar sarajevskega škofa Pero Pranjič obsodil pasivnost in brezbrižnost premnogih držav
Nedeljski papežev poziv za prekinitev vojne v Bosni in Hercegovini je Se posebej odjeknil v Gorici, kjer so nekatere katoliške skupine in ustanove med najbolj aktivnimi pri zbiranju humanitarne pomoči. V Podturnu so priredili srečanje s skupino kakih sto mladih iz Moncalie-rija pri Turinu in jim ponudili možnost, da so iz pričevanja Pera Pranjiča, vikarja sarajevskega nadškofa, dobili neposredne informacije o bosanski tragediji. Pobudnik srečanja je bil pod-turnski župnik Ruggero Dipiazza, ki tudi vodi goriški Caritas in je v tem svojstvu navezal številne humanitarne stike.
Pranjič je po eni strani skušal prikazati razloge in absurd vojne, ki temelji na nacionalističnem fanatizmu in Spekulacijah tako poli-
tičnih elit kot navadnih kriminalnih skupin. Nakazal je tudi vsakodnevno dramo ljudi v obkoljenem Sarajevu in njihov obup, saj se Čutijo osamljeni in zapuščeni od vsega sveta. Pranjič je jasno in odločno obtožil vrsto evropskih držav (Rusijo in Grčijo a tudi Francijo in Veliko Britanijo), ki odkrito ali prikrito podpirajo srbski ekspanzionizem in zavirajo učinkovit mednarodni poseg za vzpostavitev miru. To, je menil, bi bilo najbrž mogoCe tudi brez neposredne vojaške intervencije sil OZN, vendar pa z odločnejšim protiskom na Srbe in s prepričljivo grožnjo po uporabi sile, če bi bilo potrebno.
Na sliki (foto Studio Reportage) mladi iz Moncalierija s Pranjičem in Dipiazzo
M PRIREDITVE
Lsontino > . idnikove bri'
J o vi Gorici^ t.m., ob 19;
■ ■
u
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
ALL’ORSO BIANCU, C. Itaha 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Mag' gio 94, tel. 790338.
POGREBI
KINO
GORICA
vittoria 19.30-22.30
»La časa degli spiriti«. I. Meryl Streep, Glenn Glose, Jeremy Irons. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO Danes zaprto. TRZIC
COMUNALE Ni predstave
GLEDALIŠČE
SEZONA SSG. V občinskem gledališču v TržiCu bo 31. januarja ob
20.30	abonmajska predstava Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta z igro Rolanda Harvvooda “Gardar ob er ".Režiser Vinko Modemdorfer.
ft KONCERTI
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo
jutri, 26. januarja, ob
20.30	v okviru abonmajske glasbene sezone koncert pianista Roberta Co-minatija. Igral bo Chopina, Debussya in Ravela. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča vsak dan od 17. do 19. ure.
[3 OBVESTILA
K3NOATELJE -LOGLAB /SOLA PREŽIVETJA obevešCa, da bo jutri v knjižnici D. Fei-gel drugo srečanje na temo: Bivak v sili in domače zaklonišče.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV pripravlja veselo pustovanje 12. februarja v Dijaškem domu v Novi Gorici. Prijave pri poverjenikih in na sedežu društva jutri, 26. januarja, in 2. februarja. Število mest je omejeno!
FOTOKLUB SKUPINA 75 sporoCa, da bodo 13. februarja organizirali 1. fotografski ex tempere na temo Pust na Goriškem. Natečaj je odprt tako amaterskim kot poklicnim fotografom iz dežele FJK in iz Slovenije. NateCaj velja za dia filme. Vpisovanje in oddajanje filmov bo na korzu Verdi št. 87 pri laboratoriju Foto Medeot od 9. ure do 19.15. Nagrajevanje in projekcija najboljših diapozitivov bo v soboto, 26. februarja, v dvorani KD Briški grič v Steverjanu.
Danes ob 9.30 Ital* Gaiotti vd. Paselli iz bo^ nisnice Janeza od Boga cerkev v Podturnu in 11 glavno pokopališče, 0 11. uri Anna Clansig vd. Bernasconi iz bolnišnic® Janeza od Boga na glavn pokopališče, ob 11-Graziella Sergon iz spl° ne bolnišnice v Tržič, ° 13.15 Graziano Ettore Ga bas iz splošne bolnisn*0 v Vileš, ob 13.15 Vilma Miklus vd. PeTsež. splošne bolnišnice v S e verjan.
t
Po kratki bolezni nas j® zapustila naša draga
Vilma Miklus vd. Perše
Pogreb bo danes
13.30	iz goriške bolnišnice v cerkev in pokop® lisce v Steverjan.
Žalostno vest sporočata
hčerka Silvana in sin
Marjan z družinama.
Steverjan,
25. januarja 1994
GORICA / OKROGLA MIZA KRP2KA FRONTIERA APERTA
NOVICE
Kulturni potencial imamo manjkajo pa nam strukture
Kakšno pot noj ubere Gorica med sosedoma kot sta Trst in Videm
Marko Marinčič
mi Pn zprava n
i ° G°nca med Tri n Vldmom, ki jo j F°Cl Priredil kr. ol°atiera aPerta, je ] aktualno tema
nSe v predv 2umiSdob!u;Povsei
— m UKaUi
dgovore glede avtonomne poti em Prostoru. Začel je vladn
osrednjo tem Usmeril bolj v fr°ti lokalizmo
VAhli ^4-_•
i^jum stvari »'mivejsi je 1 Koberto Višem tajnik Severne
1 ueKoiiko i Pripisal majh teži- Poudaril P° Ponovni Pokrajine n.
v izredni Potenciali Polaga (re
je ta kultura preveč kon-templativna in premalo operativna), pri Čemer pa je zaradi politične šibkosti Gorica ostala brez primernih struktur. To zavira razvoj, še slabše, povzroča beg mladih sil. Zato je potrebna večja moC, ki je le v celovitosti zgodovinskega gravitacijskega območja Gorice. S tem je Bratina tudi ovrgel špekulacije glede volilnih okrožij, saj je povedal, da se je v Rimu on sam zavzel za ohranitev goriškega predstavništva spričo nadstrankarske furlanske naveze, ki je vsiljevala svojo premoč. Potrebno je novo ravnovesje med pokrajinami: močnejša Gorica, je zaključil Bratina, pa je dragocena tudi za enotnost dežele in ravnovesje med Trstom in Vidmom.
Podobnega mnenja sta bila tudi rektor Videmske univerze Marzio Strassol-do (sicer pa rojen v Gorici, doma v Cervinjanu in z dolgoletno kariero v Trstu) in ravnateljica fakultete za diplomatske vede v Gorici Paola Pagnini. Oba sta naglasila zlasti pomen kulture in univerzitetnih ustanov, ki naj bi jih tu razvijala komplementarno Trst in Videm, pri spajanju različnih stvarnosti in tokov. Nedvomno je namreč Gorica na križpotju kultur. Po letih zaprtosti in pasivnega naslanjanja na državno pomoC je njena bodočnost v novi Evropi odvisna prav od tega, v kolikšni meri bo znala razvijati ta potencial.
Številno občinstvo, ki je sledilo sinočnji razpravi (foto Studio Reportage)
ŠTANDREŽ / KD OTON ZUPANČIČ
Želja po prenovitvi društva
Jutri občni zbor - Člani se zavedajo potrebe po novih prijemih
Člani kulturnega društva Oton Župančič se bodo jutri zvečer zbrali na rednem obenem zboru. Skupščina naj bi, tako pravijo, predstavljala mejnik tako z organizacijskega vidika, kakor glede vsebine in pomena delovanja društva v okviru skupnosti. "Skušali bomo v okviru društva uresničiti izbire za katere se je v zadn jem Času opredelila Zveza”, nam je v pogovoru povedala predsednica društva Sara Hoban. Zavedajo se namreč, da se morajo spremeniti prijemi v delovanju društva, iskati je treba nove, oziroma današnjemu utripu življenja bolj zanimive prijeme.
Do sredine lanskega leta je bilo delovanje društva precej okrnjeno zaradi obnove Kulturnega doma. Obnova se še ni povsem zaključila, vendar so prostori zdaj kolikor toliko usposo-
bljeni, da se v njih že odvija gledališka šola in še kaj.
Najbolj živahna je bila v pretekli sezoni dejavnost zbora, oziroma zborov. Poleg skupine v kateri sodelujejo odrasli pevci in pevke namreč pridno vadijo tudi najmlajši. Prisotnost mladine v društvu je kar dobra, Čeprav se mladi raje zanimajo za lažjo rekreacijsko dejavnost. Kaj da v društvu primanjkuje? Radi bi veC pozornosti usmerili na druga področja. Do kulture želijo imeti izrazito kreativni pristop, morda izven tradicionalnih okvirov, ki so seveda potrebni in koristni, ki pa niso dovolj privlačni za udejstvovanje mlajkših. MogoCe bodo pomislili na ustanovitev gledališke skupine, šole, pa še na kaj. Glavno je, da ostaja volja. Občni zbor bo jutri, ob 20.30 v domu Andreja Budala.
Industrijci bodo danes izbirali novega predsednika
Teden dni po izvolitvi novega predsednika goriškega Združenja trgovcev prihaja do zamenjave tudi na Čelu Zveze industrijcev. Danes je namreč sklican občni zbor, ki ima na dnevnem redu tudi izvolitev novega vodstva. Dosedanji predsednik Giovanni German namreč zaključuje šestletno obdobje na Čelu združenja in po dveh zaporednih mandatih ne more več kandidirati. Predsedniku, ki ga bodo izbrali nocoj, bodo poverili štiriletni mandat. Z njim bodo izvolili tudi del odbornikov, za izvolitev katerih je pristojna skupščina elanov, medtem ko bosta preostale imenovala vodstvo in izvršni odbor. Industrijci bodo razpravljali tudi o kočljivem gospodarskem trenutku in o smernicah za premagovanje splošne krize in njenih specifičnih posledic na Goriškem. Zadnje obdobje so označevala prizadevanja na vsedržavni ravni in v odnosu do Evropske skupnosti za priznanje izrednih instrumentov za pomoč tukajšnjemu gospodarstvu, v naslednjem obdobju pa bo treba pozornost posvetiti perspektivam v zvezi s posodabljanjem Osimskih sporazumov, poudarjajo industrijci.
Sodno obvestilo tudi za bivšega tižiškega župana De Marchija
Po sodnih obvestilih, ki so jih že prejeli nekdanji občinski odborniki v Tržiču Siardi, Esposito in Marzano ter lastnik podjetja Pollice verde Service, je včeraj prišla še vest, da je v zadevo vpleten tudi takratni župan De Marchi. Obvestilo je prejel z zamudo, z ozirom, da mu je bilo vročeno v Rudi, kjer stanuje njegova mati.
Zadeva naj bi se nanašala na pogodbo, ki jo je podjetje Pollice verde service sklenilo z občino in z domnevnimi nepravilnostmi do katerih naj bi prišlo med urejanjem zelenih površin v ulici Valenti-nis.
Pri šolskem skrbništvu ustanovili konferenco ravnateljev višjih šol
Pri goriškem šolskem skrbništvu bodo ustanovili stalno Konferenco ravnateljev višjih srednjih šol. Ta organizem naj bi periodično razpravljal o didaktičnih, organizacijskih in drugih zadevah s področja šolstva. Predlog o ustanovitvi konference ravnateljev je izšel na srečanju goriških ravnateljev, ki je bilo 17. t.m., šolski skrbnik Ugo Mannini pa ga je sprejel. Na omenjenem srečanju so ravnatelji razpravljali o težavah in napetostih na posameznih šolah ter o najprimernejšem pristopu za reševanje odprtih vprašanj.
V Tržiču štirje v zapor zaradi posesti mamil
Karabinjerji so v Tržiču aretirali štiri osebe zaradi posesti mamil. Za zapahi so se znašli M.M. (letnik 1963), T.L. (1970), F.D. in B.L. (1951). Akcija, ki se je odvijala ob koncu tedna, se je zaključila v nedeljo popoldne. Karabinjerji so zasegli tudi nekaj heroina, že pripravljenega v dozah. Ob hišni preiskavi so karabinjerji našli še manjšo količino mamila. Iz kratke uradne informacije o aretaciji izhaja, da gre za osebe, ki so že imele opravka s pravico zaradi posesti in preprodaje mamil.
PROMET / OB ZAČETKU RAZPRAVE V RAJONSKIH SVETIH
TRGOVINA / "KROMPIRJEVA VOJNA
Načrt za preureditev prometa Samo hitreje ali tudi varneje?
Črne točke (z vidika varnosti) zlasti ob izhodih iz mesta
Iaion:
Preur,
Jtjestu
ti so i
Baševa
dami
2 daj v
Prav r
v°rna
niatik
segi;
°dvj
taji
absurdno situacijo. Cma točka je križišče med ulico Duca d’Aosta, Tržaško, ul. Ristori, Trento in Alfieri, ki je sicer opremljeno s se-
maforji, vendar jih marsikateri voznik spregleda, kakor sicer dokazujejo številne nesreče. Zadnja - silovito trčenje med dvema avtomobilo-
ma - se je pripetila v nedeljo proti večeru - foto Studio Reportage. V nesreči so bile ranjene štiri osebe, od katerih ena precej težko.
Ministrstvo je odgovor poslalo kar v Beograd
Nerozumljivo ravnanje v Rimu - Kritike na račun DSL, ki da je pomagala Kmetijski zadrugi v Trstu
Za "krompirjevo vojno” in za škodo, ki jo bodo utrpeli trgovci v Gorici, Trstu in tudi v drugih krajih, je odgovorna tudi italijanska vlada. To ni naša trditev, ampak izjava deželnega podpredsednika - sektor za semenarne in vrtnarstvo -združenja trgovcev ASCOM, Milana Koglo-ta. V mislih imamo seveda zaplet glede prepovedi uvoza semenskega krompirja v Slovenijo. Koglot ob tem v daljšem tiskovnem poročilu navaja, da se je s težavo in s posredovanjem Trgovinske zbornice dokopal do informacije, ki se na prvi pogled zdi neverjetna. Odgovor na posebno noto slovenske vlade glede stanja in nadzora nad boleznimi krompirja
in drugih rastlin (bila je odposlana 26. novembra lani preko veleposlaništva v Ljubljani) je italijanska stran poslala v Beograd. Iz Ljubljane so večkrat prosili za odgovor, ki ga, kakor pravi Koglot, še do danes niso prejeli. Čudi, da na ministrstvu v Rimu ne vedo, da Beograd nima in to že nekaj let, nic veC skupnega z Ljubljano.
Nic Čudnega torej, Ce se je tržaška kmetijska zadruga zganila in v direktnem stiku s funkcionarji pristojnega ministrstva v Sloveniji pridobila omejeno dovoljenje za izvoz semenskega krompirja.
Koglot se ne jezi toliko nad dejstvom, da je tržaška zadruga "zahvaljujoč poznanstvu in
zvezam z rdečimi zadrugami” rešila zadevo sebi v prid, ampak nad ravnanjem pristojnega italijanskega ministrstva. Po njegovem je tako ravnanje samoi dokaz nekompetentnosti, razen seveda, v primeru, da niso v ozadju drugi vzroki.
In ker smo že v začetku priprav na volitve se Koglot v isti sapi spravi tudi na DSL, ki je, po njegovem, soodgovorna, da je samo tržaška zadruga dobila omejeno dovoljenje za izvoz semenskega krompirja, namesto, da bi za ureditev zapleta poskrbela za vse!
Milan Koglot je kakor znano tudi pokrajinski koordinator Severne Lige za Goriško, upravlja pa tudi semenarno v Gorici.

10
Torek, 25. januarja 1994
SLOVENSKA KRONIKA
IDRIJA / OBČINSKI PRORAČUN
Usklajevanja še potekajo
IS je predlagal odlok o začasnem financiranju
Na zadnji seji idrijskega izvršnega sveta so največ časa posvetili osnutku občinskega proračuna za letošnje leto, ki bo uvrščen na dnevni red prihodnje seje skupščine v začetku februarja. Da financiranje proračunske porabe ne bi zastalo, je izvršni svet občinskemu predsedstvu predlagal sprejem odloka o začasnem financiranju, ki naj bi ga delegati skupščine sprejeli na korespondenčni seji. Konkretnih številk za javnost še ni, na zadnji seji izvršnega sveta pa so usklajevali še nekatere postavke s področja kmetijstva, turistične promocije občine, ureditve prostorov idrijske glasbene šole, financiranja občinske športne zveze in oddelka za obrambo. Tako je bil na področju kmetijstva izpostavljen problem financiranja
stroškov prevoza mleka z Vojskega, kjer so visokogorske kmetije raztresene tudi nad tisoč metrov nadmorske višine. V zvezi s turistično promocijo občine pa je bilo predlagano sofinanciranje nekaterih prireditev, akcij in projektov. Tako naj bi sofinancirali izdelavo turistične karte Idrije in turističnega vodnika po Posočju, kamor je vključeno tudi območje Cerkljanske in Idrijske. Izvršni svet pa bo finančno podprl tudi udeležbo na sejmu Alpe-Adria, kolesarske dirke, tradicionalni Čipkarski festival in promocijo najstarejšega vhoda v živosrebmi rudnik - Antoni rov. Ob pripravi letošnjega občinskega proračuna so razpravljali tudi o prostorskih problemih idrijske glasbene šole, ki že dalj časa prosi za pomoč. Glas-
bena šola trenutno deluje v izredno neprimernih prostorih idrijskega gradu, ki bi jih bilo potrebno obnoviti. Ker naj bi v prihodnje grad v celoti namenih muzejski in turistični dejavnosti, pa se ukvarjajo z mislijo, da bi glasbeno šolo preselili v prostore starega zdravstvenega doma v Idriji, ki je po izgradnji novega ostal delno nezaseden.
O predvidenih postavkah letošnjega proračuna so pred dnevi razpravljali tudi na posvetu krajevnih predsednikov v Idriji. Član predsedstva Jurij Bavdaž se je zavzel za to, da zaradi predvidene delitve na manjše občine letos ne bi sprejeli celotnega proračuna, pač pa le po dvanajstinah, s čimer se vodstvo občine ni strinjalo.
Roman Bric
TRENTA / PLAZ POD NADZOROM
Na nevarnost opozarja semafor
Cesta, ki je (bila) edina povezava med Trento in svetom, je uradno še vedno zaprta. »Do jutri,« napovedujejo odgovorni pri Cestnem podjetju v Novi Gorici, pod čigar »pristojnost« ta regionalka spada. Jutri bo namreč začel delovati samafor, ki se bo sprožil takoj, ko se bo ob nad cesto napeljane žice zadel kamen ali skala s skalnega podora, ki je decembra lani zgrmel s hriba Jerebica mimo domačije Hosnerjevih in zasul cesto v dolžini kakšnih 300 mertov. Cestno podjetje je sicer teden dni po plazu cesto očistilo, vendar je bila prevozna le na lastno odgovornost. Decembra (v noči med 18. in 19.) 1993 se je s hriba Jerebica utrgal skalni podor z okoli 6500 kubiki kamenja, zdrvel mimo trentarske domačije in zasul cesto. Tako je odrezal od sveta Trento in okoli 120 tamkaj živečih prebivalcev. Z druge strani je v tem letnem času Trenta zaprta, ker je zaradi snega zaprt tudi prelaz Vršič. Geologi, ki so si kraj ogledali, so ugotovili, da se s strmine lahko vsak hip odtrga še za okoli deset ti-
Edina povezava med Trento in svetom je uradno še vedno zaprta zaradi plazu
soc kubikov kamenja in skal. Katastrofa bi bila v tem primem neizbežna, še zlasti če bi se vsa množina kamnitega materiala utrgala naenkrat. Takšna množina bi utegnila celo zajeziti Sočo. Možni sta bili dve rešitvi: začasna - z napeljavo alarmnega sistema ali postopno miniranje, združeno z gradnjo varovalne galerije, pod katero bi bila speljana cesta. Druga rešitev je seveda precej dražja in zato je prestavljena na poznejši čas.
Te dni je skupina kobariških planincev, ki jih vodi Jože Šerbec, na višini okoli 800 metrov montirala v skalo posebne »tipalke«, ki so povezane s semaforjema, postavljenima na začetek in konec plazu. »Takoj, ko se bo kar koli zapletlo vanje, se bo prižgala rdeča luč na obeh semaforjih hkrati in s tem zaprla cesto za ves promet,« pravi Svetozar Velikonja, direktor gradenj pri novogoriškem Cestnem podjetju. »Oba semaforja bosta
opozarjala uporabnike ceste - do poletja v glavnem domačine, poleti pa tudi turiste, ki se bodo odpravili na pot prek Vršiča - na nevarnost z utripajočo oranžno lučjo. Podoben opozorilni sistem poznajo tudi pri železnici.«
Začasna rešitev bo tore) odprla kolikor toliko varen prehod pod skalnatim plazom, trajnejša pa naj bi p° mnenju odgovornih bij3 pomaknjena v prihodnje leto ah še dalj.
Vojko Cuder
POSTOJNA, ILIRSKA BISTRICA
Pri pobotih uspešnejša ilirskobistriška podjetja
V prvi letošnji večstranski pobot obveznosti in terjatev pravnih oseb se je v postojnski občini vključilo 34 dolžnikov, kar je štiri manj kot decembra lani, medtem ko je bil prijavljeni znesek obveznosti za dobrih trinajst odstotkov večji od decembrskega in je znašal 724 milijonov tolarjev. Med 34 podjetji, od katerih je bilo kar 32 gospodarskih, jih je v januarskem pohotnem krogu našlo povezave z drugimi dolžniki na območju Slovenije le 24. Pri tem so podjetja poravnala komaj za 8, 3 odstotka prijavljenih obveznosti, kar je močno
pod republiškim povprečjem, ki je znašalo 16 odstotkov.
V občini Ilirska Bistrica se je v januarski pohotni krog vljučilo trinajst dolžnikov, kar je eden manj kot v zadnjem mesecu lanskega leta. Vsa podjetja so bila gospodarska, prijavila pa so za 182 milijonov tolarjev obveznosti, kar je deset odstotkov manj kot mesec poprej. Povezave je našlo deset podjetij, pobotani znesek pa je dosegel skoraj 30 milijonov tolarjev, kar pomeni, da je šlo za preseganje slovenskega povprečja.
(M. G.)
ILIRSKA BISTRICA / OBRTNA CONA
Vzpodbuda za malo gospodarstvo
Ponovno začeli priprave za gradnjo načrtovane obrtne cone
Oživljanje zlasti malega gospodarstva, ki je po mnenju predstavnikov ilirskobistriške občine v zadnjem času tu vse bolj opazno, je občinsko vlado vzpodbudilo, da je po skoraj treh letih ponovno začela z aktivnostmi pri graditvi obrtne cone v Kosezah.
Zazidalni načrt za to območje, ki zajema približno tri hektarje površine, je občinska skupščina sprejela že leta 1990, na podlagi načrta pa je občina s podjetjem Projekt iz Nove Gorice sklenila pogodbo o sodelovanju pri skupni
gradnji obrtne cone. Kmalu zatem so prizadevanja usahnila: nekaj na račun vojne v Sloveniji, nekaj pa tudi zaradi negotovega statusa zemljišč na območju cone. Obenem je občina v nekdanjih objektih JA dobila na razpolago več praznih prostorov, namenjenih podjetništvu, tako da je bila ponudba le-teh kar na enkrat večja od povpraševanja podjetnikov.
Podjetniški interes in z njim povezano zanimanje za nakup parcel pa v zadnjem času ponovno naraščata. V Ilir-
ski Bistrici pravijo, da je k temu največ pripomogla prav bližina meje s Hrvaško. Ker tudi zahtev za denacionalizacijo zemljišč na tem območju ni bilo, so se v izvršnem svetu odločili, da načrte o gradnji obrtne cone v Kosezah kljub vsemu speljejo do konca.
V njej naj bi bilo po prvotnih načrtih prostora za osem obrtnih hal različnih velikosti, ob robu območja pa naj bi zraslo več individualnih stanovanjskih hiš z delavnicami.
Mateja Godejša
piran / solstvo _
Gimnazija se zaradi obnove seli v Dom mladih
V začetku marca se bo začela napovedana obnova poslopja v Bolniški ulici, kjer od lanskega septembra domuje novoustanovljena piranska gimnazija. Gradbeni poseg bo tako korenit, da so si morali gimnazijci za ta čas poiskati nove prostore. Našli so jih v Domu mladih na Rozmanovi 7, kjer sicer gostuje vrsta dejavnosti, vendar ne bodo ovirale gimnazijskega programa.
Za svoje potrebe bodo priredili dve učilnici, zbornico, manjšo knjižnico in več manjših prostorov za shrambe. Dijaki se bodo lahko ukvarjali tudi s stevilni-
Najdbe
Jelenšku
IDRIJA - Vodja arheološkega oddelka v Narodnem muzeju v Ljubljani Drago Svoljšak in arheologinja Patricija Bratina z novogoriškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine bosta danes zvečer ob 18. uri v okvira Muzejskih večerov v Idriji predstavila lanskoletna odkritja na grobišču Jelenšek pri Godoviču. Grobišče, ki je bilo odkrito lansko pomlad, so začeli raziskovati junija in julija lani. Izkopali so 37 žganih grobov iz 5. in 4. stoletja pred našim štetjem, v njih pa so našli veliko predmetov, ki so jih med pokopom dodajali žganim ostankom pokojnikov. Grobišče so našli tik ob utrjenem naselju na vrhu hriba Jelenšek. Roman Bric
NOVA GORICA / UONS KLUB
Humani in visoki etični cilji
Letošnje geslo članov gibanja je pomoč slepim in slabovidnim
V soboto so v Novi Gorici ustanovili nov slovenski klub Lions International. Novih 47 elanov se je pridružilo lionistiCnemu gibanju, ki danes obsega približno 42 tisoč klubov v 188 državah sveta. V Sloveniji je bilo doslej ustanovljenih devet klubov, ki imajo blizu 270 članov. Letošnja osrednja naloga klubov Lions po vsem svetu, torej tudi že ustanovljenih slovenskih, je pomagati slepim in slabovidnim. Za njihove potrebe bo lionistično gibanje zbralo sto milijonov ameriških dolarjev.
Lionizem je gibanje, ki uresničuje humane in visoko etične cilje. Njegovi osnovni smotri so: ustvarjati in spodbujati razumevanje med narodi sveta, zavzemati se za kulturno, družbeno, socialno in moralno
blaginjo, spodbujati ljudi, da stalno, nesebično in učinkovito pomagajo pri napredku družbene skupnosti, nuditi pomoč šibkejšim, bolnim ali drugače prizadetim soljudem in podobno. Ustanovili so ga leta 1917 v Chicagu. Njegov ustanovitelj Melvin Jones je sprva hotel prek lionisti-Cnega gibanja uresničevati gospodarske cilje. Pozneje so se mu priključili tudi humanistični. Kmalu se je gibanje internacionaliziralo. Klube Lions so začeli ustanavljati v Kanadi, Mehiki in - na Kitajskem. V Evropo je lionistično gibanje prišlo šele po drugi svetovni vojni - leta 1948, ko so v Stockholmu ustanovili prvi tovrstni klub.
Do nedavna se je lionizem širil predvsem po zahodni Evropi. V dežele
Z ustanovitvenega občnega zbora novogoriškega kluba Lions (Foto: V. Cuder)
nekdanjega socialističnega bloka je prodrl šele leta 1990, ko je bil v Ljubljani ustanovljen ne le prvi klub v Sloveniji, ampak v vsem takrat še »vzhodnem« bloku. Zaenkrat bdi nad slovenskimi Lions klubi guverner 144 W distrikta v Avstriji dr. VValter Reinartz, ki je odgovoren tudi za klube na Hrvaškem. Ta je pou-
daril, da je lionistično gibanje na Slovenskem na dobri poti in da se Slovenija tudi tako vključuje v evropsko in svetovno skupnost. Conski predsednik Janez Bohorič je prepričan, da že sedanja razširjenost slovenskih klubov upravičuje delitev Slovenije na tri cone - primorsko, notranj eslovensko in štajersko.
Novogoriški klub je trenutno najbolj številen v državi. Na ustanovnem občnem zbom, kjer so sprejeli tudi stroga pravila in izvolili vse potrebne organe, je bil boter novemu klubu slikar Zvest Apollonio iz Portoroža. Predsednik novogoriškega Lions kluba je postal zdravnik dr. Vasja Klavora.	Vojko Cuder
mi zunajšolskimi dejavno® trni, na katere šola kljub te-žkim razmeram veliko da.
Gradbeniki se bodo na) prej lotili notranjosti posl° pja v Bolniški ulici. Prostore bodo prenovili, tako da bo lahko pouk v novih, sodo bnih učilnicah stekel že pu hodnje šolsko leto. V drug1 fazi, ki je napovedana za le to 1995, bodo obnovili pročelje. Po prvotnih ocenah bodo dela stala 150 nu lijonov tolarjev, financiralo pa jih bo šolsko ministrstvo.
Gimnazijo v dveh prvl letnikih obiskuje 68 dijakov’ na njej pa poučuje 12 pr°ie sorjev.
Andrej Žnidarčič
PORTOROŽ^
Obalni turizem za dopolnitev zakona
Poslovni odbor obalno kraške turistično poslovne skupnosti je na petkovi sej1 med drugim obravnaval za^ kon o organizaciji ministrste Republike Slovenije. Odbor J ugotovil, da v ustreznih Členih ni zajet turizem, ki k0 pomembna sestavljena deja^ vnost predstavlja enega lZ^ med glavnih razvojnih dej3 vnikov Slovenije. Zato o° OKTPS predlagala ustanovitev Urada Republike Slovet11 je za turizem, ki naj bi delov v okviru Ministrstva za g° spodarske dejavnosti. Me dejavnostmi ministrstva, ki5 določene v 7. členu zakona, pa naj bi dodali še »tunstiO10 promocijo«, ki nujno zahteva enotno urejenost na drža vnem in na regijskih nivoju1, OKTPS pričakuje, da bodo tukajšnji poslanci dosegli, da se ti dve dopolnili vneseta v zakon, ki je zdaj v parlamen tamem postopku. CB- V-'
KULTURNI DOGODKI
Torek, 25. januarja 1994
TRST / USPEH PETEGA FILMSKEGA FESTIVALA ALPE ADRIA CINEMA
SSG / OBISK RONALDA HARVVOODA
i
0 vojni, a za mir
Breda Pahor
Adr^ p1, že^e^ tržaškemu filmskemu festivalu Alpe 2aj,j.a tlinema, ki se je ob številčni udeležbi občinstva (sor 1	• V ne(ieljo ponoči, ob kulturnem pomenu
pe r T11)'6 sodobnih kinematografij Širšega prostora Al-sati H-13), dodati še posebno odliko, bi morali zapi-s I a )e bilo tokratno srečanje sodobnih filmskih do-redk'nV ^.ržav srednjo-vzhodne Evrope ena izmed tem thPrireditev v Trstu, ki je jasno in odkrito načela q tafo vojne tragedije na območju bivše Jugoslavije, zdn KSlL1 usmeritvi organizatorjev, v prvi vrsti pro Ž6n^"a ^Pe Adria Cinema, je pričala ob uvrstitvi v slov ^ *esdvala hrvaškega in srbskega (uradno jugo-prji an”ce8a) filma, ki naj bi iz različnih zornih kotov ro I azoyala vojne dogodke, tudi zadnja, nedeljska ok-raz 5 npZa' na kateri so vojni dopisniki z bojišč v BiH ttosf' SVOje Skušnje in opazovanja. Največ pozor-je qn m.Judi polemik (predvsem s hrvaške strani) pa dne 'k ■ ° s°delovanje na festivalu (dasi ob različnih »y ..	™ v različnih kategorijah) hrvaškega filma
srbd^e za •••« režiserke Oje Kodar in »Dezerterja« stir 1 -6®a režiserla Zivojina Pavloviča. Hrvati so prote-cerV’ Ce®.ba Srbija ni članica skupnosti AJ (vanjo si-obsi 6 S° . Bolgarija, kateri je bil tokrat namenjen Var-ren Prjkaz), predvsem pa, da Pavlovičev film pot-sred resAic0, Izkazalo se je, da »Dezerter« zelo poje »xz°' avnava jugoslovansko tragedijo, medtem ko Va*, nleme za ■•■« vojni film. Kot je zagotavljala hr-m a u^dna delegacija, je film (sofinansirala ga je 3. Va lza ^AI) verodostojen dokument o vojni na Hrti yem’ ve,ndar pa so zahodni novinarji in pa študen-,so vojni resda - kot jim je na tiskovni konferenci a a Oja Kodar - sledili iz udobnih naslanjačev - v jam zasledili precej ostro »agitatorsko« noto, kljub t0 ysertl razumljivi prizadetosti in pristanskosti av-Obravnavana in prikazana tematika pa je v kitale V?rane Excelsior priklicala izredno veliko ljudi,
0	da so v nedeljo zvečer, ko je bil po nagrajevanju Vr sporedu Pavlovičev »Dezerter«, morali celo zapreti
a a' .k-°t zanimivost naj povemo še, da so pred »De-ser' erj?m<< predvajali kratek film italijanskega reži-)a Sigona »Nikogaršnja zemlja« (Terra di nessuno), a erem so igrali trije člani ansambla SSG, in sicer Pnir Lešnjak, Lučka Počkaj in Alojz Svete.
Slovenijo je zastopal film Francija Slaka »Ko za-^eui oči«, vrsto pohvalnih kritik pa je prejel kratko-e ažni film Borisa Jurjaševiča »Ameriški sen«. Po-ernbna novost letošnjih, petih srečanj je bila uvedba z usgrad, o katerih je odločala žirija dijakov mi n v fe^rikov tržaških licejev. Nagrado »Trst za sk,r<<’ • ie Podelila tržaška Pokrajina, je prejel polj-np. rez'ser Robert Glinški za film »Vse, kar je najvaž-
1	e«, nagrado »Trst za nov evropski film«, ki jo je ...fPovala tržaška Občina, pa madžarska režiserka II-
k0 Szabo za »Detomore«.
Zgoraj posnetek iz filma madžarske režiserke lldiko Szabo »Detomori«, spodaj pa prizor iz poljskega filma »Vse, kar je najvažnejše« režiserja Roberta Glinškega
Potrditev
zasluženega
uspeha
Bogomila Kravos
Na četrtkovem sprejemu, ki ga je SSG priredilo dramatiku Ronaldu Harvvoodu na čast, so slovesnost trenutka podčrtale pozdravne besede. Medtem ko je gostov pozdrav izražal potrebo po usklajenju vtisov (čakal ga je še ogled predstave), je predsednik slovenskega združenja PEN Boris A. Novak opozoril na pomen delovanja tega mednarodnega združenja posebno v času, ko se morajo nedaleč od nas besedni ustvarjalci braniti pred puškami s peresom. Besede - orožje pisateljev - imajo svojo težo in pomen, rabijo oporo in podporo, predvsem pa zavzetost vseh, da se v miru lahko spet razživi ustvarjalna sila peresa (simbol PEN-a je s peresom predrt meč) in pomaga ustvariti novo sožitje. V nagovom gostitelja je bila zaznavna sorodna sporočilnost, ki je izhajala iz ogroženosti manjšine. V imenu SSG-ja se je predsednik Rafko Dolhar odločno zavzel za Sire sodelovanje s kulturniki iz Slovenije. K zadovoljstvu ob uspešnosti tega obiska je svojim besedam prilil še kanček grenčice o nujnosti plodnejših stikov. Večkrat je omenil potrebo po enotnosti slovenskega kulturnega prostora, ker bi bil boljši pretok kulturnih dobrin izredno pomeben za ohranitev slovenstva v Italiji.
K poročilu o sugestijah in željah bi rada dodala, da smo se ob tej priložnosti spomnili na slavno preteklost tržaške-
ga gledališča, ko je svoj repertoar usklajevalo s sodobnim svetovnim snovanjem. Tržaški teater so vedno pestile finančne stiske, pa je kljub temu imel v preteklosti v svoji sredi poleg slovenskih ustvarjalcev še Eduarda de Filippa, Darija Foja, Ignazija Siloneja, ki jim je bilo v čast, da je slovensko gledališče uprizarjalo njhova dela. Ti obiski so utemeljevali pravilnost izbir takratnega vodstva in potrjevali neprovin-cialnost tega teatra.
Ko je Ronald Harvrood segal v roke tržaškim igralcem, se je pozabljena svetovljanska odprtost slovenskega Trsta spet odražala v sicer neprimerno vzdrževanih prostorih Kulturnega doma. Dejstvo, da je tržaško gledališče uvrstilo v svoj letošnji repertoar Harvvoo-dovo delo in ga na zavidljivo visoki ravni izvedlo, pa potrjuje pomen te ustanove. Srečna konstelacija izbire in izvedbe, ki je k SSG privedla predsednika uglednega mednarodnega združenja in precejšnje število slovenskih kulturnikov, ne sme biti le slučaj.
Pravijo, da je važno biti ob pravem času na pravem mestu. Vendar je treba poudariti, da je tržaško gledališče že prej dokazalo svojo profesionalno vztrajnost in resnost in prav je, da žanje tudi zasluzen uspeh. Želimo si, da bi obisk svetovno priznanega gledališkega avtorja pospešil prenovitev tržaškega gledališkega utripa.
GORICA / GLASBENA SEZONA CENTRA KOMEL IN GM
Svetloba v dunajski klasiki
V Katoliškem domu je na 3. abonmajskem koncertu nastopil ruski pianist Sijavuš Gadžijev
Tatjana Gregorič
Dvorana Katoliškega doma v Gorici, edina, ki v svojem neprestižnem miljeju še lahko ponudi zavetje mestnemu koncertnemu utripu, je v torek, 18. januarja postala prizorišče tretjega abonmajskega koncerta Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in goriške Glasbene matice. Uvodnemu odmevnemu pevskemu prazniku Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane v Standrežu in jubilejnemu poklonu novogoriškemu organistu Hubertu Bergantu v decembru, se je pridružilo nič manj glasbeno svetlo srečanje z ruskim pianistom in pedagogom Sijavušem Gadžijevim (foto Studio Reportage). Mojster cmo-belih tipk, ki si je tako na Goriškem kot na Tržaškem v zadnjih letih s pristnim, malce hudomušnim, predvsem pa izjemno toplim prijateljevanjem, skom-poniral trden krog navdušencev, si je za goriško predstavitev izbral dela klavirskih mojstrov dunajskega klasiciz-
ma. VV.A.Mozart, J. Haydn in L. van Beethoven, vsak po svoje izjemen v svojem kompozicijskem stavku, so za interpreta zalogaj, ki morebiti bolj kot vsa romantična baročna ali sodobnejša klavirska dela razkrijejo vsa poust-varjalčeva bogastva in tudi njene pomanjkljivosti. Ob nizanju skladb vseh treh klasicističnih velikanov pa lahko kakovost instrumenta - njegova uglasitev priigra še dodatno pomembnost, ki je ne more zabrisati še tako tehnično in muzikalno izurjena pianistova roka. Klavir, na katerem je Sijavuš Gadžijev poskušal osvetliti Mozartovi Fantasii (d-mol. KV 397, c-mol. KV 475), Hayd-novo Sonato e-mol in Beethovnovi Sonati (F.dur. op. 10, št. 2 F-mol, op. 57 »Appassionata«), se ni omehčal in do zaključka večera ni dopuščal interpretu, da bi mehobnost in lahkotnost zvoka prerasli tudi v bolj dramatično in dinamično prodornejšo zvočnost.
Akademska preprostost in brezča-
sovno muziciranje, s katero ruski pianist z lahkoto očara v Mozartovih klavirskih skladbah, sta se zato v delih Haydna in Beethovna nekoliko oddaljili namišljeni gradnji glasbene izpovedi. Nekakšna pravljičnost, ki jo odseva njegovo raziskovanje klavirskega zvoka, čistost doživljanja glasbene misli, se iz začetnih nagovorov preoblikuje v mozaik glasbenih detajlov, ki nenehno poskušajo vzpostaviti harmonijo z notranjo svetlobo doživljajskega sveta interpeta. Pianistika Sijavuša Gadžijeva je brezkonfliktna glasbena govorica oddaljena od kaotičnega občutenja današnjega človeka in te morebiti prav zaradi tega tudi nekoliko bega. V preteklosti, ki nedvomno lahko izhaja iz njegovega odličnega poznavanja glasbenega sveta, se mimoidoči izgubi in ostane nepovabljeni gost pravljice, ki jo današnji čas ne sprejema, ker v njej ni sledu po strastnosti ali celo agresiji.
SVET
Torek, 25. januarja 1994
SVETOVNI JEZIKI / IZUMIRANJE
V prihodnem stoletju bo izginila tretjina govoric
Najbolj ogroženi so prostori jeziki v Avstraliji in no ameriški celini
LONDON - Več tisoč jezikov, ki jih govori le majhno število ljudi na svetu, je na robu izginotja. Zaradi poplave različnih komunikacij in nasilnega potujčevanja prek televizije, ki se mu dostikrat pridružijo Se različni ekonomski pritiski, se lahko število vseh svetovnih jezikov že v prihodnjem stoletju zmanjša za tretjino.
Po podatkih atlasa svetovnih jezikov - prve publikacije, ki obdeluje jezikovno materijo na svetovni ravni - danes po svetu govorijo približno 6500 različnih jezikov, mednje pa niso všteta narečja.
To število pa se zelo hitro manjša. »Približno dva tisoč jezikov govori manj kot tisoč ljudi, zato
lahko le nemočno ugotavljamo, da bodo ti jeziki v naslednjih petdeset ali sto letih izumrli,« je povedal urednik Atlasa Ghristopher Moseley: »Na črnem seznamu je še najmanj tri tisoč jezikov, ki jih danes sicer še uporablja nekaj manj kot deset tisoč ljudi, ob nadaljevanju sedanjega razvoja pa bodo tudi ti jeziki kmalu za vedno izginili.«
Najbolj so ogroženi prastari jeziki, ki so jih uporabljali prvotni prebivalci na ameriški celini in v Avstraliji. Atlas, ki je ta mesec izšel v Londonu, navaja dvesto avstralskih izvirnih jezikov, od katerih pa jih najmanj polovico govori manj kot deset ljudi, vsaj petindvajset jezikov
pa govori le še ena sama oseba. Pri tem največkrat ne gre za materni jezik, ampak za jezik, ki so ga ljudje uporabljali v svoji mladosti za sporazumevanje z drugimi plemeni, ki so danes večinoma že izumrla.
Drugo ogroženo območje je Latinska Amerika, kjer podatki o raznolikosti jezikov vseeno presenečajo, saj moramo upoštevati, da je Kolumb stopil na Novi svet pred petsto leti in da se je takrat začel proces odmiranja izvirnih jezikov.
Poseben dejavnik pri izumiranju jezikov predstavljajo veliki »oceani« prevladujočih jezikov, ki preplavljajo otočke majhnih jezikov na svojem ozemlju. »Ko se za-
čne jezik utapljati, nima več veliko možnosti, da bo preživel,« meni Mo-seley.
Ogrožena področja so tudi v Afriki, kjer počasi, a vztrajno izginjajo jeziki, ki jih laiki poznamo predvsem po tem, da poleg zlogov uporabljajo tudi različne tleske z jezikom. Pri teh jezikih predstavlja poseben problem tudi pomanjkanje pisane besede, kar pa je problematika vsega svetovnega jezikoslovja, saj atlas navaja zanimivo dejstvo, da je mogoče zapisati samo desetino svetovnih jezikov.
Med svetovnimi jeziki precej prevladuje angleščina, ki jo kot materni jezik govori približno tristopetdeset milijonov ljudi, kot tuji jezik pa jo
uporablja še 1, 4 milijarde ljudi.
Na drugem mestu je kitajščina, ki se je na lestvici znašla predvsem na račun najštevilnejšega prebivalstva na svetu, malo pa je tistih, ki jo uporabljajo kot tuji jezik.
Na tretjem mestu je španščina, ki jo kot materni jezik govori več kot dvestopetdeset milijonov ljudi, kot tuji jezik pa približno dvestoo-semdeset milijonov ljudi. Tudi tukaj je mogoče hitro najti vzroke za take številke, saj so Španci prevladovali v svojih provincah na različnih koncih sveta, večstoletna nadvlada pa zagotovo pusti svoje posledice.
Ben Hirschler Reuter
■■1

Wales - ena najbolj prijaznih in zelenih dežel tega sveta
■BBBRSSMI
..C	2 -■
-
Zvone Petek
Bore da cymru
(Dober dan, Wales)
VVales je ena najbolj prijaznih dežel na svetu, ena najbolj zelenih in Slovenec se tam počuti kot doma, še posebej, odkar so pubi odprti tudi popoldne. Nekaj let sem listal prospekte in kataloge in sanjal o kanalih v Franciji, na Škotskem in Irskem in o plovečih domovih, ki križarijo po brezštevilnih kanalih, rekah in jezerih. Za starega »morskega mačka« čisto nova dimenzija in izziv. In tako je naneslo, ker sem se bil pač spoprijateljil z Va-ležanom, da sem se lepega, deževnega in hladnega julijskega dne znašel v Wale-su, na barki in v kanalu sredi hribov in z neprijetnim občutkom, da o deželi ne vem kaj prida. Nekoč sem sicer res prebral »Kako zelena je moja dolina« Richarda Llewelyna, vedel sem za rudnike, pa tudi, da je bil Richard Burton Valežan, iz ene od teh zelenih dolin. Slišal sem tudi že za mestece z najdaljšim imenom na svetu, da se prestolonaslednik UK, Združenega kraljestva imenuje Prince of VVales, pa to ve vsakdo.
Zdaj vem, da je VVales ena najlepših in najbolj prijaznih dežel na svetu, ena najbolj zelenih in da se Slovenec tam počuti kot doma, še posebej odkar so pubi odprti tudi popoldne. Pa tudi to vem, da resničnost lahko včasih preseže sanjske podobe. Vožnja z barko po hribih se lahko v svoji drugačnosti meri s sleherno jadransko jadralno dogodivščino.
Pontcysyllte
»Na znak iz topov, ki so
stali na ploščadi pod skalami skoraj v tisti višini kot akvadukt, so izstrelili kraljevski pozdrav. Topovi, s katerimi je ravnala Kraljevska topniška četa, so bili izmed topov, s katerimi so bili osvojili Seringapatam, zdaj pa so pripadali prostovoljcem iz Shropshire. Šest čolnov je zaplulo čez akvadukt, od severa proti jugu in spet nazaj. Prva dva čolna sta nosila člane Upravnega odbora z njihovimi družinami, na tretjem je bila godba Shropshire Volun-teers v popolni uniformi, četrti pa je bil poln inžini-rjev, njihovih družin in moštva. Na koncu sta dva čolna tovorila prvi komercialni tovor premoga.«
Kronist je te besede zapisal 26. novembra 1805. Tedaj so namreč tako slove-
sno, pred osem tisoč strmečimi ljudmi odprli najbrž še danes največji akvadukt - vodni most na svetu.
Thomas Telford ga je gradil deset let, dolg je tristo petdeset, visok pa dvainštirideset metrov in stoji na devetnajstih elegantnih lokih. Plovna pot po njem je komajda kaj širša od čolnov, okoli poltretji meter. Stroški gradnje: 45.000 funtov.
Te podrobnosti sem odkril šele pozneje, potem ko sem po polžje, proti vodnemu toku nekako zrinil nos mojega Broadsvvorda v kanal, ki teče čez most. Pred tem smo, cela mala flota ozkih čolnov (narrow boats), namenjenih v Llan-gollen, čakali, da so nasproti vozeči izpraznili ozko korito.
Na mostu ni treba več krmariti. Samo z levega boka se presedem na desnega. Levo ni razen brezna namreč ničesar. Nekaj centimetrov debela železna stena drži motno vodo, zajetno barko in moj strah. Desno ob vodnem koritu teče ozka lesena pešpot in, hvala bogu, ograja. Po kakih desetih minutah sem na drugi strani in se s hitrostjo treh milj na uro zapodim v hribe proti Llangollenu.
Black prince
Vožnja po morju, rekah, jezerih, pa naj si bo na jadra, vesla ali motor, me je vedno prav posebej privlačila. Dolga leta sem imel lastno barko, toda po mostovih in skozi predore se po vodi še nisem vozil. Tudi plovila, s katerimi je
moč pluti po ozkih kanalih, so nekaj posebnega. Čolni so ozki in dolgi in na njih ima človek občutek, da pluje po poljih in travnikih, po mestnih ulicah in vaških cestah. Cisto drugače je kot na morju, kjer je krog in krog sama voda, morebiti daleč na obzorju, v meglici, temna črta obale.
Tudi barve so drugačne. Nikjer morske modrine, motnorjavi kanali se izgubljajo v zeleni preprogi. Sprehajalci ob kanalu so komajda počasnejši od čolna, prijazni, tako da je dovolj časa za kramljanje o vremenu. Vodna cesta se zvija pod mostovi in prek njih, skozi predore in se dviga prek zapornic v nove ravnice.
Nisem pričakoval, da je vse skupaj tako fantastično, še tedaj ne, ko sem v Marini Wixhall, kakih petdeset milj južno od Manchestra prevzemal stroj »narrovv boat« - Broadsword. Ime je kar pravšnje, saj je skoraj trinajstmetrska železna kanta res podobna težkemu meču z dvema reziloma, po katerem je dobila ime. Težko in okorno je čepela v marini cela flota podobnih barkač.
Kot se za zahodno Anglijo na sami meji z Wale-som in nedaleč od morja med irskim in britanskim otokom spodobi, je lilo kot iz škafa. Dež je pral novo-došle »self-skipperje«, ki so tovorili iz avtomobilov gore prtljage na ozke rumeno-modre barke. Black Prince, ena najponosnejših in najlepših turističnih flot na britanskih kanalih, se je pripravljala na Start. Toda vmes je bila še deževna julijska noč...
Nadaljevanje jutri
Z Broadswordom na akvaduktu Pontcysyllte (Foto: Zvone Petek)
GOVORI SE ŠPANSKO
Zelja po preživetju
Leta 2000 bo španščino uporabljalo največ ljudi
MADRID - Z 21. stoletjem pred durmi je videti, da je španščina dobrega zdravja. Neizpodbitno dejstvo je, da španščino danes govori 333 milijonov ljudi in da je 35 milijonov Sevemoamericanov španskega porekla, za leto 2000 pa naj navedemo p°" memben podatek, bo španščina jezik, ki ga bo govorilo največ ljudi na Zahodu.
Po podatkih, ki jih je zbral Institut Cervantes (Institute Cervantes), se ne zdi Čudno, da se je v ZDA med letoma 1986-90 povečalo število študentov španščine za 70% in v istem časovnem obdobju se je na Japonskem povedalo njihovo število na 80%. N*’ colas Sanchez-Albomoz, direktor Instituta Cervantes, pravi: »Španščini kot sredstvu komunikacije in gospodarskih stikov nismo namenjali dovolj pozornosti. Verjamem, da Japonce zanima učenje našega jezika, to pa zato, ker so spoznali, da za zahodni svet postaja uCenje španščine vse pomembnejše. Dodatna prednost španščine je ta, da je španska skupnost razdrobljena na narodnosti in da se govori v različnih državah, in ne tako kot kitajščina, ki se govori v eni sami državi, ali kot angleščina, Id se govori v sorazmerno malo državah, Čeprav so te velike in modne.«
V teh petih stoletjih je španščina, ki so jo uvozih osvajalci in kolonizatorji, pretrpela vsa možna ustrahovanja ter bolj ah manj odkrite in zahrbtne napade. Najbolj nesprejemljivo je bilo, ko so severnoameriški osvajalci Portorika z dekretom odredili* da se v šolah kot uradni jezik poučuje angleščina-Najbolj premetene in nevarne so bile trditve, da je angleščina jezik prihodnosti, nujno potreben v kulturnih in gospodarskih odnosih. Vzvišenost sporočila je bila jasna: španščina je bila relikvija preteklosti, bolj ah manj kot klasična latinščina, ki je danes komaj za kakšno rabo, vendar obstaja en jezik, to je angleščina, ki pomeni zanesljivo pot v posodobitev in prihodnost.
Na srečo manjvrednostni kompleks lastnega jezika ni šel predaleč. Venezuelski pisatelj in cineast Roman Chalbaud o občutkih svojih rojakov meni: »Oni se ne Čutijo naseljence; od Američanov so vzeli samo to, kar jim koristi in nič drugega. Jasno je, da se na naftnih poljih bolj uporablja angleščina, pa tudi španščina ima vedno več anglicizmov, kot na primer znan ’guac-himan’ (angl. watchman), kot imenujejo stražarja. Vendar so na splošno ljudje ponosni na svoj jezik in kulturo.«
Torej, jezik in kultura revnih, jezik duševno potlačenih narodov ati dežel na različnih stopnjah gospodarskega razvoja. Podobno, kot se je nameravalo storiti s špansko govorečo skupnostjo, so hoteti narediti s starim jezikom in kulturo, ki so jo označiti kot pomožno in nic kaj folklorno. Stvarnost je pokazala nekaj Cisto drugega. Španščina ima iste življenjske cilje kot premaganci: neizmerno voljo preživeti in jezik, ki je bogatejši od jezika prihodnjih kolonizatorjev.
Največja skrivnost vztrajnosti španščine je prav gotovo njeno močno vključevanje že od vsega začetka. Akademik Gregorio Salvador Čaja pravi, da so Latinoameričani bolj skrbeti in ohranjevali španščino kot mi. Njihova oddaljenost od matičnega mesta . in njihova potreba po iskanju lastnih korenin sta pripomogli k temu, da so izobraženci in tudi velik del naroda zelo previdno ravnali z jezikom. Na drugi strani so biti osvoboditelji - zastavonoše neodvisnosti tisti, ki so španščino najbolj razširjati med ljudmi.
Ta meščanska omika ljudi s ceste, kot jo imenuje pisatelj Carlos Fuentes, je nenavadno oporo dobila z razširitvijo televizijskih nadaljevank. Ta nepopisno slaba dramska dela, Id so bila za izobražene kritike prava žalitev, so postala pomembno sredstvo komuni- > kacije in enotnosti med različnimi Spanci. To tudi potrjuje akademik Salvador Čaja: »Na začetku so bila dramska dela bolj lokalna in niso imela večjih teženj. Pozneje pa so producenti odkriti, da obstaja možnost njihovega izvoza. Zaceli so skrbeti za jezik, najeli so vrsto jezikovnih strokovnjakov, dialektologov, ki so kolikor toliko odstraniti odvečne anglicizme in vse, kar bi bilo za druge dežele izzivajoče. Izkazalo se je. da je jezik, Id ga uporabljajo - nekakšna skupna sestavina španščine z neznatnimi odkloni - pravilen. Presenetljivo pri tem je, da večino televizijskih nadaljevalk piše gospa Detia Fiallo, Kubanka, Id živi v Miamiju, vendar je bil končni rezultat po strokovnem pregledu kljub temu različen.«
Proti temu pa sta na drugi strani večni pritisk gospodarskih centrov in bližina ZDA nekaterim špansko govorečim državam. Nekdanji predsednik Kraljeve španske akademije Manuel Alvar razlaga položaj s temi besedami: »Portoriko predstavlja jezikovno mejo, tako kot Mehika z odgovornostjo in junaštvom na vseh mejah. Obrambna sredstva so neznatna, toda vsiljivci in roparji oprezujejo na vseh dostopih in puščavah.«
Ramiro Cristohal / Cambio 16
(Nadaljevanje jutri)
LJUDJE IN DOGODKI
Torek, 25. januarja 1994
LOS ANGELES / OBNOVA PORUŠENIH AVTOCEST BO DOLGOTRAJNA
VELIKA BRITANIJA
Strog režim, da bi omejili nevzdržen prometni kaos
Poslužili se bodo rešitev iz časov losangeleških olimpijskih iger
?jr°S ANGELES -v m ,a Se Vedno podrhte-ip«ina širšem losanee-gkemobmoCjUi tako8da
biiH-eSn' sun^i iz spanja nnS,0mil.ijone do skraj-va 5VCnik ljudi. Iz dne-bnl;\dan P°staia promet tako da se že rPLb?]1],°' M bo Pred kon-v:i. edria, ko bodo obnovi Pouk na vseh šolah in sPet stekla proizvodnja V?zmh obratih. Največ povzroča »Santa Mo-
ttica Fn
eeway«, avtocesta v
let0t!mdeluLosAnge.
a, N se je zrušil via-W 80 izvedenci ugo-°vrh, da bodo potrebovali
vsaj eno leto za popravilo pomembne prometnice. v S°Ce, avtomobilov, ki so sab dan po tej avtocesti m Z. zastojev prihajali v ®ftno središče, že preu-DK^a ^ na navadne ceste. ^Črnska uprava je zato P pravila poseben načrt v
rn° vuStega iz Pasov olim-Pbstah iger leta 1984, ko je 5 niilijona obiskovalcev remenilo losangeleške ahce Po številnih drevo-
m m- bodo kot takrat edh enosmerni promet, 8 veda bodo na teh vpad-nicah prepovedali parki-an]e, obenem bodo pokušali ljudi s posebnimi nagradami prepričati, naj e na delo ne peljejo sami, k®vec naj s seboj vza-eJQ druge delovne tova-se. Prav tako so napove-. L da b°do spremenili , rnj,k Poslovanja javnih _ f ,ov. tako da bi vsaj ueKohko razbremenih prometne konice.
Medtem pa Narodna vk , ob Podpori Rešilne r- sk^bi za pet šoto-lii m V katerih na tisoče J.. 1 Caka, da jim popra-1° poškodovana stanovanja.
Porušeni viadukt na »Santa Monica Freeway« je glavni krivec za sedanje zastoje in težave v losangeleškem prometu (AP)
Kaj naj naredi princ Charles, če hoče kdaj postati kralj...
LONDON - Nihče ne želi, da bi Charles postal kralj: cerkev ga noCe, ker je zakonolomec, mladi, ker je dolgočasen, stari, ker ne predstavlja vec »zdravih« vrednot. Angleški genij za imidž Max Clifford, ki ga je presenetila prinčeva nepriljubljenost, je pomislil, da bi bilo treba Charlesev imidž korenito spremeniti: postati bi moral simpatičen in zgovoren kot Clinton.
Charlesa je med drugim pravkar doletel najhujši udarec doslej: po zadnjih anketah je njegova popularnost upadla kot še nikoli prej. Samo 13 odstotkov podložnikov med 18. in 24. letom želi, da bi postal kralj. Clifford svetuje, naj se prestolonaslednik znebi vse stare Sare, vključno s Čevlji iz Bond Streeta in naj svoje sinove včasih pelje k MacDonaldsu kot Clinton, predvsem pa naj jiih iztrga kraljičinemu vplivu. Namesto da hodi samo na razstave, naj raje obišče Disneyland, sploh pa naj pogosteje zahaja v javnost, po možnosti z nekoliko bolj sproščenim izrazom.
Clifford predlaga Charlesu predvsem, naj takoj napravi konec škandalu s Camillo Parker-Bowles in naj javno sporoči, da je njegovega zakonolomnega razmerja konec. Medtem ko je bil pred desetimi leti-mi izredno priljubljen, je danes na zadnjem mestu kraljevske lestvice, zdaleč ga prekaša bivša žena Diana.
KOLUMBIJA / NA NEDELJSKI MANIFESTACIJI LEVIČARSKE POLITIČNE ORGANIZACIJE_
Pokol v spopadu med skupinama gverilcev
BOGOTA - Zakrinkana skupina kakih 20 gverilcev je začela streljati na množico, zbrano na poulični veselici, ki jo je v nedeljo priredila levičarska politična skupina v kolumbijskem mestu Aparta-do. Po poročilih kolumbijske vojske je bilo ubitih vsaj 32 oseb, 11 pa jih je bilo ranjenih.
Iz vojaških krogov so sporočili, da je do pokola prišlo ob 1.30 zjutraj po krajevnem času v četrti La Chinita v Apartadu, približno 500 kilometrov severozahodno od Bogotaja. Menijo, da so za napad odgovorni marksistični gverilci.
Po poročilih očividcev je skupina privržencev EPL, bivše odporniške organizacije, ki se je pozneje prelevila v politično stranko, priredila veselico v okviru kampanje za marčne parlamentarne volitve. Na višku veselice so se pojavili
gverilci, najprej v civilni obleki, nato v bojni opremi in pričeli streljati vsevprek. Očividci trdijo, da so bili napadalci gverilci Kolumbijskih revolucionarnih oboroženih sil (PARC), sodeč po njihovi obleki, orožju in obnašanju. Ko so gverilci mislili, da so žrtve že mrtve, so zbežali v gore v okolici mesta. Eduard Salas, eden od redkih preživelih, je izjavil, da so ranjenci hlinili, da so mrtvi, dokler niso bili prepričani, da so napadalci odšli.
Notranji minister Villegas je uvedel policijsko uro v Apartadu in treh okoliških občinah ter poslal na območje vojsko. Oblasti so napad ostro obsodile. Radio RCN je dejanje označil kot barbarsko, gverilce pa je imenoval kriminalce.
Pokrajina Uraba, kjer je do pokola prišlo, je že dolga leta prizorišče političnih spopadov med gverilci, desničarskimi silami, vojsko in levičarskimi silami.
Svojci žrtev niso skrivali obupa pred to tragedijo (Telefoto AP)
"CHupInT / LASTNIK JE ODPOTOVAL V NEMČIJO IN NIHČE NI SKRBEL ZA ZVERI
Iz zasebnega živalskega vrta so rešili 15 tigrov
MANILA - Državni Naravovarstveni orga-Nt so včeraj na Filipi-njN» oboroženi z injek-ClJskimi brizgalkami, rešili 15 tigrov iz Nekega privatnega živalskega vrta.
Tigre in pitona so Napeljali iz privatnega rezervata v Pagsanja-nu (70 kilometrov juž-No od Manile) v ma-Ndski živalski vrt, po-,eiN ko so jim živinoz-dravniki vbrizgali do-z° pomirjevalnega sredstva. Naravovarstveni organi so izjavili, , a so se zato tako odbili, ker je njihov la-stnik James Daktari °dpotoval lani avgu-sta v Nemčijo in se je zdelo, da jih je zapu-stil. »Decembra so bili
tigri tako suhi, da jih je bila sama kost in koža ter so bili celo prešibki, da bi hodili,« je dejala šefinja indonezijskih naro-varstvenih organov Alma Ballefin. Bili so celo prešibki, da bi jih odpeljali v manilski živalski vrt. »Poleg tega so bili tako žejni, da so cev, s katero so jim napeljali vodo, raztrgali in pojedli,« je še dodala Ballefino-va.
Po poročilih oblasti so živali baje sibirski tigri, ki so jih ilegalno uvozili v državo in so bili že štiri leta zaprti v rezervatu.
Na sliki (Telefoto AP) eden izmed sestradanih tigrov).
Z izgradnjo saharske ceste počasi izginja kultura Tuaregov
PARIZ - Alžirske deželne oblasti pripravljajo načrt za repatriacijo Tuaregov iz Malija in Nigerja. Njihova prisotnost in ilegalne gospodarske dejavnosti spravljajo namreč v obup tamkajšnje prebivalstvo.
Gre za približno 100.000 ljudi, ki zaradi slabega gospodarskega položaja, v katerem se nahajajo, in neugodnih zunanjih okoliščin, izgubljajo svojo kulturno identiteto, kljub temu da so ostali v stiku z alžirskimi Tuaregi, ki doslej še niso povzročili preglavic oblastem.
Z izgradnjo saharske ceste so kamele izgubile svoj pomen, s tem pa je Tuaregom zmanjkal vir, s katerim so se stoletja preživljali. Suša, pomanjkanje pašnikov in vode ter propad tradicionalne trgovine so zdesetkali Črede kamel, katerih vrednost je že itak padla. Tudi šotor je postal anahronističen; oblasti namreč predlagajo, da bi Tuaregi živeli v zidanih poslopjih in naseljih, to pa bi bil seveda konec njihovega nomadskega življenja.
Pod vplivom zahodne kulture in z nastankom novih neodvisnih držav so Tuaregi postali politično bolj zavedni, družita pa jih tudi razvijajoči se skupni jezik tamaCek in pisava tifinag. Kulturna raven mladih Tuaregov je vse višja, tako da mnogi obiskujejo univerzo, vse to pa nujno vpliva na kulturno identiteto naroda.
AVSTRIJA
Torek, 25. januarja 1994
NOVICE
Bo Slovenija izvzeta iz nove carinske ureditve?
DUNAJ - Kot poročajo avstrijski mediji, bo verjetno že sredi marca letos stopila v veljavo nova carinska ureditev, s katero bo Avstrijcem mogoče brez carine uvažati blago do 2500 šilingov. Nova ureditev naj bi nadomestila dosedanjo, ki je omejevala brezcarinski uvoz na vrednost 1000 šilingov, iz nje pa naj bi bile izvzete vse vzhodnoevropske države, med drugim Slovenija, Madžarska, Slovaška, Češka. Za te države naj bi še naprej veljala stara meja 1000 šilingov. Kot vzrok za omejitev (podobna izjema za vzhodnoevropske države velja tudi v Nemčiji) je navedeno, da cene v vzhodnoevropskih državah ne odgovajajo zahodnoevropskem nivoju.
KPA spet izdaja glasilo »Volksstimme«
DUNAJ - V prvi polovici januarja je spet pričel izhajati Ust »Volksstimme« (glas ljudstva), ki ga spet izdaja Komunistična stranka Avstrije (KPČ). V februarju 1991. leta je stranka iz finančnih razlogov ukiniti svoj takratni dnevnik z istim imenom. Dve leti je KPA nato financirala list »Salto«, levičarski tedenski kulturnopolitični magacin, ki je formalno in po definiciji izdajateljske družbe bil neodvisen od stranke. V okviru pravnega spora KPA z nemško Treuhand zaradi lastništva trgovske firme »Novum« s sedežem v Berlinu in hranilnimi vlogami v višini nekaj milijard šilingov je leta 1993 prišlo do blokade in zamrznitve strankarskih financ, kar je naposled stranko prisililo k varčevalnim ukrepom. Ukinjenemu barvnemu »Saltu« zdaj sledi Cmo-beti tedenski list »Volksstimme«, ki ga urejajo trije uredniki.
»Radio CD« še vedno molči
DUNAJ /BRATISLAVA - Avstrijski zasebni radijski oddajnik »Radio CD« s sedežem v Bratislavi slej ko prej ne deluje. Po sklepu slovaških organov o ukinitvi emisij s koncem minulega leta (zaradi menjave radijske frekvence) slovaški svet za RTV pri svojem zasedanju ta teden v torek še ni sprejel nobene odločitve o dodelitvi nove frekvence za »Radio CD«. Poslovodstvo oddajnika trenutno ne daje nobenih izjav.
Henkel Austria z najbolj sodobno proizvodnjo
DUNAJ - Podjetje Henkel Avstrija bo do sredi letošnjega leta na Dunaju uredilo po lastni izjavi najmodernejšo proizvodnjo pralnih praškov na svetu. Prašek bodo potem proizvajati v okviru tako imenovanega »vročega razpršilnega postopka« s posebnimi filtri za reciklažo odpadnega zraka pa naj ne bi več bila mogoCa obremenitev okolja s prahom pralnih praškov.
Bank Austria povišala svojo udeležbo pri EKB
DUNAJ - Bank Austrija je začetek januarja povišala svojo udeležbo pri madžarski Kereskedelmi banki (EKB) od 33, 3 na 50 odstotkov. Tudi drugi dosedanji deležnik EKB, italijanska hranilnica Cariplo, je povišala svoj delež od 33, 3 na 50 odstotkov. Dobiček EKB naj bi po mednarodnih standardih letos znašal okoli 48 milijonov šilingov.
AVSTRIJA / DRUŽINSKI PROBLEMI V HIŠI KLESTIL DOBIVAJO NOVE RAZSEŽNOgl
Predsednik v stiski
Vse več kritičnih pripomb na račun zveznega predsednika - Klestil napovedal »hitro rešitev« - Tudi OVP v neprijetnem položaju
DUNAJ - Afera v zvezi z družinskimi problemi avstrijskega zveznega predsednika Thomasa Klestila dobiva nove razsežnosti. Tako v medijih kot tudi v najvišjih političnih krogih se zdaj pojavlja že vprašanje, ati bi predsednik moral celo odstopiti.
Tozadevno razpravo je konec tedna kot prva sprožila Maria Graff, predsednica dunajskega združenja žena v ljudski stranki in soproga parlamentarnega poslanca Michaela Graffa, ki je Klestila tudi indirektno pozvala k odstopu. Maria Graff dobesedno:	»Zvezni
predsednik Thomas Klestil se mora odločiti, ali hoCe uživati svoje zasebno življenje s svojo sodelavko ati pa izvajati svojo
predsedniško funkcijo.« vezano preselitvijo njego-Prvic v okviru javne ve soproge iz uradne razprave o predsednikovi predsedniške vile v za-prijateljici in s tem po- sebno stanovanje je torej
Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil - začela se je debata o njegovi politični bodočnosti.
bila izrečena ostra kritika in moralna obsodba na račun Klestila iz vrst širšega vodstva ljudske stranke (ČVP), katera ga je svojCas tako uspešno kandidirala kot predsedniškega kandidata.
Poleg zahteve po jasni opredelitvi in odločitvi zveznega predsednika Klestila je Maria Graff nanizala še vrsto moralnih očitkov: nesprejemljivo in nizkotno da je, Ce predsednik ne privoli v ločitev zakonske zveze in hkrati uživa svoj odnos do druge ženske (gre za sodelavko iz njegovega štaba Margot Loffler - op. ured.); Klestil naj bi pri volilnem boju izkoriščal svojo ženo, da bi javnosti podal sliko o vzgledni družini, kar naj bi bil odločilen bonus za njegovo
izvolitev - to da je >>n.. sramnost napram avstr I skemu prebivalstvu«. J udarila je Se, da bi u1 ^ nesprejemljivo tudi n daljnje delovanje Lo lerjeve v Uradu zvezneg predsednika, nespi'®) mljiv pa da je tudi pr® ^
log o njeni premestitvi zunanjo diplomats službo, s katerim je meIJ
k spravljivi razrešitvi
afe-
- mire prispevati zunanji i
nister Alois Mock.
K besedi se je včeraj P vil sam predsednik O in vicekancler Erhard o sek. Le-ta je izključil o stop Klestila in menil gre za osebno zadeva Osebno kot tudi kot pre sednik stranke se je za_ dovoljiv s klestilovo na povedjo, da bo problen rešil v »najkrajšem času«.
I.Schellander/I. Lukan
H AVSTRIJA - EVROPSKA UNIJA / PRISTOP n
Kmetijstvo zavira
DUNAJ - Pristojni komisar Evropske skupnosti za agrarna vprašanja Steichen in avstrijski minister za kmetijstvo Fi-schler sta se sporazumela za pospešena pogajanja med EU in Avstrijo glede rešitev odprtih vprašanj na področju kmetijstva.
Komisar Steichen je avstrijskemu politiku obljubil, da bo Evropska unija svoj pozicijski papir predložila teden prej kot načrtovano, tako da bo avstrijski pogajalski partner seznanjen Se konec meseca januarja letos.
Minister Fischler je ob tej priliki poudaril, da še vedno računa s pravočasnim zaključkom av-strijskih pogajanj za vstop v Evropsko unijo.
Kot smo poročali, avstrijski »vozni red« za vstop v Evropsko unijo predvideva zaključek bruseljskih pogajanj najkasneje začetek marca letos, referendum o pristopu naj bi bil junija letos, v slučaju pozitivnega izida pa naj bi Avstrija pristopila Evropski skupnosti že 1. januarja leta 1995.
Dvom glede uresničit-
ve terminskega načrta je izrekel predvsem predsednik ljudske stranke in vicekancler Erhard Bu-sek, ki s svojimi izjavami o prepočasnemu napredovanju pogajanj z EU tako v svoji stranki kot tudi v vladni koaliciji sprožil burno razpravo.
Le-ta se je nekoliko polegla Sele po odločni intervenciji zveznega kanclerja, ki je poudaril, da trenutno ni nikakršnih razlogov, da se ta termin avstrijskega pristopa ne bi dal uresničiti v predvidenem Časovnem obdobju. (I.L.)
AVSTRIJA / MANJŠINE __
»Leto manjšin« se je pričelo z akcijo »Manjšinski tramvaj"
DUNAJ - Vseavstrijska in nadstrankarska iniciativa »Minderheitenjahr 1994 - Manjšinsko leto 1994« je s tako imenovano »Manjšinsko tramvaj« pričela s svojimi akcijami v okviru letošnjega avstrijskega »leta manjšin«.
Z muzejskim tramvajskim vagonom, ki se pelje po avstrijski metropoli, informirajo aktivisti iniciative vsakogar, ki se želi narediti sliko o življenju in položaju avstrijskih manjšin.
Akcija bo na Dunaju potekala še do sredi tega tedna in se potem prese-
lila v druga mesta po vse) Avstriji.
Zaineteresiranim Pre bivalstvom bodo za H1 formacijo iz prve roke na razpolago tudi zastopM organizacij vseh narod nostnostnih skupnosti v Avstriji (tudi Slovenci).v akcijo pa se bo vkljuSi a tudi politična prominem :
ca v državi.
Nadstrankarska pobu da načrtuje v okviru »1® ta manjšin« še druge ak^ cije, s katerimi želi av strijski javnosti posred0 vati, da so vse manjšin® obogatitev za Avstrijo te da so potrebene še več) zaščite. (I.L.)
AVSTRIJA / ZDRU2ENJE »SOS-SOCLOVEK« OB PRVI OBLETNICI »MORJA LUČK«
Nad 10.000 ljudi ponovno opozorilo na nevarnost desnega ekstremizma
Pisatelj Mario Simmel: »Nacizem je na pohodu kot že od leto 1945 naprej ne več«
NAŠA BESEDA ■ NAŠA DOMOVINA^
Boris Pahor gost v Tinjah
Vabilo na literarni večer
Igor Schellander / Ivan Lukan
DUNAJ - Leto dni po tako imenovanem dunajskem »Morju lučk« z nad 250.000 udeleženci, ki so protestirali proti Čedalje bolj stopnjujoči se gonji proti tujcem, beguncem in azilantom, so tedanji organizatorji - združenje SOS-clovek - preteklo nedeljo s ponovno manifestacijo opozoriti na svoje zahteve in - po seriji atentatov s pisemskimi bombami decembra lani -predvsem na nevarnost desnega ekstremizma v Avstriji..
V centru avstrijske prestolnice - pred Uradom zveznega kanclerja ter pozneje pred stolnico sv. Stefana - se je v nedeljo popoldne in v večernih urah zbralo okoli 10.000 ljudi, med govorniki pa je bila vrsta uglednih oseb-
nosti iz področja znanosti in umetnosti. Vsi so v svojih nagovorih pozvali
Predsednik Karitas Schul-ler je poslal poslanico.
k večji solidarnosti in sočustvovanju s tujci.
Posebej je bila izpostavljena ostra kritika na račun nove avstrijske zakonodaje za tujce (zakon o tujcih, zakon o pravici bivanja v Avstriji itd.), ki je od lani poleti občutno poslabšal tako položaj v Avstriji (že dalj časa) živečih tujcev kot predvsem izglede beguncev in azilantov na humanitarno rešitev azilskih prošenj. V potrdilo restriktivne avstrijske zakonodaje do tujcev so mladi umetniki s tem v zvezi prebrali (zgovorne in porazne) odlomke iz uradnih dokumentov, odklonilnih odločb in zapisov prizadetih beguncev.
Močno odmeval je nastop pisatelja Maria Simmla, ki se je v svojem govoru kritično lotil naraščanja nacističnih pojavov v Avstriji. »Nacizem v Avstriji je na pohodu kot že od leta 1945 naprej ne več», je poudaril Simmel in svaril pred podcenjevanjem tega pojava. Menil je tudi, da je bila serija atentatov s pisemskimi bombami samo »začasen višek« in da se bodo napadi desnega ekstremizma na demokracijo še stopnjevali. S tem v zvezi je državo oz. vse odgovorne politike pozval, naj tudi -v bodočnosti budno spremljajo razvoj »v desnem kotu«
ter se odločno zoperstavijo vsem poskusom radikalizacije notranjega političnega vzdušja.
Prav tako pa so prireditelji nedeljske manifestacije izpostavili potrebo po novi in boljši socialni politiki, ki se naj bi oprijela fenomena rastočega revščine in socialnih stisk tako pri prizadetih slojih avstrijskega prebivalstva kot tudi pri v Avstriji živečih tujcih.
Manifestaciji se osebno ni udeležil predsednik avstrijskega Karitasa, Helmut Schuller, poslal pa je poslanico, v kateri je odločno podprl njene cilje.
Kot znano, je predsednik Karitasa bil med tistimi osebami, ki so prejeli pisemsko bombo, atentat pa je k sreči spodletel.
CELOVEC - »Slovenskemu narodu v bistvu niso omogočili, da bi postal osebek v zboru evropskih narodov, in tako nekdanji kot sedanji voditelji so vsak s svoje strani prispevali k temu bistvenem iz-dajstvu.Načrtovalcd novega slovenskega sveta pa so se ušteli tudi pri izračunavanju njegovih temeljev. Saj Slovenci sploh nismo potrebovati revolucije, zadostovala bi nam korenita duhovna preobrazba, kakršno so premogli narodi na evropskem severu.Vsiliti občestvu krvav spoprijem -zato, da mu potem vladaš z dosti bolj absolutno gospodovalnost-jo, kot jo je izvajala cer-
kvena gospoda, je zgodovinski absurd.«
Tako je svojemu dnevniku zaupal leta 1979 tržaški avtor Boris Pahor, nedvoumni
eden najpomembnejših sodobnih slovenskih
književnikov, ki dolg3 leta sodeluje tudi na mednarodni ravni (m.dr. v organizaciji
A.I.D.L.C.M.) v prid enakopravnosti malin narodov in zaščiti ogroženih jezikih. Beležka je ohranjena v
pahorjevi knjigi »Žlahtne transverzale«
Boris Pahor bo naslednji gost literarnih večerom pod geslom »Naša beseda, naša domovina«, 26. januarja ob 19.30 uri v domu »Sodalitas« v Tinjah.
SLOVENIJA
Torek, 25. januarja 1994
PfiED
»BANJEM HA VRHU
Do četrtka naj bi poravnali tretjino dolga do JE Kiško
LJUBLJANA - Poravnave dolga do JE Krško hrvaška stran pred današnjim srečanjem na vrhu ne pogojuje vec z vprašanjem odpuščenih Hrvatov, ki jim niso podaljšali delovnih dovoljenj, prav tako ne z dokončno rešitvijo lastninskega statusa nuklearke. Kot je povedal državni sekretar za energetiko Boris Sovič, je dobro voljo hrvaška stran pokazala tudi tako, da je v zadnjih nekaj dneh poravnala manjši del zapadlega dolga za električno energijo. Po dogovoru naj bi do četrtka hrvaško elektrogospodarstvo poravnalo tretjino dolga, ki znaša približno 40 milijonov mark, ko naj bi se sestala tudi ministra za gospodarstvo obeh držav Tajnikar in Vidoševič.
Filiala se utaplja v tožbah
V	Ljubljanski banki pravijo, da je vprašanje deviznega dolga do hrvaških varčevalcev v neposredni pristojnosti slovenske vlade, saj ima njihova banka vlogo »državne banke«. Zaradi omejitve poslovanja lahko zagrebška podružnica Ljubljanske banke opravlja samo dinarsko poslovanje, devizni posli, omejeni le na menjalniške storitve, pa so namenjeni za poplacevanje deviznih varčevalcev. V filiali poudarjajo, da bi morah na meddržavni ravni-Cimprej poiskati ustrezno rešitev, saj je tožb, ki so jih na krajevnih sodiščih dobili varčevalci, iz dneva v dan veC.
V	zagrebški filiali Ljubljanske banke ocenjujejo, da bi z zunanjetrgovinskim poslovanjem slovenskih in hrvaških podjetij v višini blizu 200 milijonov mark dosegli desetino sedanjega plačilnega prometa. Ce bi fi-
Z&EDSPREJEMOM V GATT / NOVE ZAHTEVE
Se Sloveniji obeta nižja zaščita kmetijslva?
Pogajanjih v Ženevi ostalo nerešenih še nekaj vprašanj
LJUELJ, nfih v zv.
sP°razumi clanstvu : (Splošni s
kala v i fjeiL je o
kih,£
ui razv< 7 so se skupini
dr°cj
tila
Pogajalci Gatta zahtevajo od Slovenije, naj ponovno razmisli o dodatnem znižanju zaščite, pa tudi o tem, za katere proizvode bi imeli samo carinske stopnje. Dogovore bi morali potrditi še na formalnem sestanku, vendar del držav, ki sledijo odločitvam Združenih držav, dokončnih stališč ni imel, saj ameriško trgovinsko ministrstvo prejšnji teden zaradi neugodnih vremenskih razmer ni delalo. »Zdaj pripravljamo novo ponudbo,« pravi Drofenik, »v kateri bomo poskušali več proizvodov na naši Usti zaščititi samo s carinskimi stopnjami, tako da ne bo posebnih dajatev na enoto proizvoda, saj je jasno, da se mora sistem prelevmanov postopoma ukiniti.« Na neformalnem sestanku so usklajevali tudi stališča,
povezana s potekom privatizacije v Sloveniji. Po Dro-fenikovih besedah, pri postopkih sprejemanja novih članic ni nobene pravne podlage, na osnovi katere bi morala Slovenija pred pridružitvijo h Gattu dajati pojasnila o poteku privatizacije, vendar smo, kot vse kaze, »v neke vrste sendviču«. Po eni strani je res, da nekatere države težko razumejo našo družbeno lastnino, po drugi strani pa si s postavljanjem novih pravil igre želijo, da bi bila Slovenija presedan pri sprejemanju drugih držav, na primer Ukrajine, Rusije, Kitajske, pa tudi Tajvana. »Prav zato smo pristali na dajanje informacij o poteku privatizacije, nismo pa tega institucionalizirali,« nam je še pojasnil Drofenik.
Alenka L. Jakomin
Hrvati prihajajo pomirjeni
ZAGREB - Hrvaški predstavniki odhajajo na pogovore v Ljubljano precej pomirjeni, bi lahko rekli tik pred srečanjem hrvaškega premiera Nikice Valentiča z Janezom Drnovškom. Kot so uradno sporočili, bi morali tudi ti pogovori, ki so nadaljevanje sestanka zunanjih ministrov na Bizeljskem, »prispevati k izboljšanju hrvaško-slovenskih odnosov«.
Hrvaška stran je v Ljubljano že nekajkrat poslala svoje predloge, ki pa jih ni uspela uskladiti s slovensko stranjo, kar upravičuje dvom o možnosti, da bo na srečanju obeh premierov mogoče hitro rešiti doslej nerešena vprašanja. »Adut« hrvaških pogajalcev je vsekakor meja v Piranskem zalivu, o kateri je treba doseči dejansko soglasje. Hrvaška stran bo po vsej verjetnosti privolila v slovenske predloge, če bo rešeno njeno »ključno vprašanje«, dolg Ljubljanske banke. Preostalih deset območij meje je bolj ali manj nespornih, pri čemer Sveto Gero (Trdinov vrh) hrvaška ja-' vnost pojmuje kot nesporno hrvaško ozemlje. V zvezi z jedrsko elektrarno v Krškem hrvaška stran zatrjuje, da si jo hoče Slovenija prilastiti v celoti, kar ne ustreza dogovorom, zato »odlaša« s plačilom svojh obveznosti.
Hrvaška si nikakor ne želi sovražnih odnosov s Slovenijo, še zmeraj pa ostaja vprašanje, kako prijateljski naj bi ti odnosi sploh bili. V anketi, ki jo je izvedel zagrebški Večemji Ust, je več kot pol vprašanih menilo, da so odnosi med Hrvaško in Slovenijo »tekmovalni«, po 17 odstotkov da so »partnerski« oziroma »sovražni«. Prav tako je skoraj enak delež vprašanih (z 43, 8 odstotka »za« in 43, 1 odstotka »proti«) odgovoril na vprašanje, ali menijo, da bi se pri nerešenih vprašanjih med obema državama morali zateči k mednarodni arbitraži. Skoraj 70 odstotkov vprašanih tudi meni, da je Hrvaška »popustljiva« do Slovenije, čeprav se 62 odstotkov vprašanih zavzema, da bi spore reševali s »pogajanji«. Darko Pavicič
liala od hrvaške narodne banke dobila dovoljenje za zunanjetrgovinsko poslovanje in preoblikovanje v banko, bi to zanjo prav gotovo predstavljajo veliko komparativno prednost, saj se v Zagrebu doslej še ni pojavila nobena tuja banka. Tudi v Ljubljanski banki, d. d., kljub zapletu s terjatvami, stavijo na navzočnost v hrvaškem bančnem proštom.
Devizni dolg zagrebške Ljubljanske banke naj bi po predlogu hrvaške vlade poplačali tako, da bi približno 187 milijonov dolarjev terjatev, ki jih varčevalci niso prenesli na druge hrvaške banke, uredili tako, kot je to storila Ljubljanska banka za varčevalce v Sloveniji.
Drugi del obveznosti iz deviznih vlog Ljubljanske
»Mrtva straža« v Piranskem zalivu
Kakšnega posebnega napredka ni mogoče pričakovati pri določanju morske meje med državama, kar so napovedale tudi izjave po zadnji seji hrvaške vlade, češ da »Piranskega zaliva Hrvaška ne bo dala.« Hrvaška namreč vztraja, da je treba v Piranskem zalivu mejno črto določiti tako, da je vsaka njena točka enako oddaljena od slovenske in hrvaške obale, torej bi meja po sredini zaliv razpolovila. V notranjosti bi po hrvaškem predlogu meja tekla po kanalu Sv. Odorika in bi z mejo na morju tvorila celoto. Kot je predlagala Hrvaška, naj bi ob določitvi te meje državi podpisali tudi sve-
Nic novega v zalivski vojni: premier Mikica Valentič
NA POVABILO NACIONAL-SOCIALNE ZVEZE
žirinovski prihaja na »oddih«
»Dokler ne bo dosežen dogovor, ne bomo mogli opravljati nobenih resnejših bančnih poslov,« pravi direktor zagrebške podružnice Ljubljanske banke Hrvoje Dra-škovič. Po večkratnem podaljševanju dovoljenj za poslovanje, ki so veljala le mesec ali največ dva, ima zagrebška filiala Ljubljanske banke od junija 1993 »do nadaljnjega« dovoljenje za poslovanje v omejenem obsegu.
Slovenijo namerava obiskati 26. januarja - Zainteresiran za dialog
banke v višini blizu 341 milijonov dolarjev, ki so jih varčevalci prenesli na druge hrvaške banke in je vštet v javni dolg Hrvaške, naj bi po predlogu hrvaške vlade uredili z meddržavnim dogovorom. Z njim Hrvaška pogojuje podpis in ratifikacijo sporazuma o premoženjskopravnih razmerjih. Za slovensko stran je takšno pogojevanje nesprejemljivo, saj imajo slovenske pravne in fizične osebe neprimerljivo več premoženja na Hrvaškem, kot ga imajo hrvaške v Sloveniji.
ženj sporazumov o skupni uporabi Piranskega zaliva in mejnih objektov na prehodih Sečovlje in Mlini, vključno s sporazumi o obmejnem prometu in sodelovanju, o morskem ribolovu z določitvijo odškodnine, o prehodu slovenskih trgovskih ladij prek hrvaškega teritorialnega morja v Tržaškem zalivu, o skupni uporabi letališča Portorož in sporazum o skupnih dejavnostih Slovenije in Hrvaške pri gradnji avtoceste Za-greb-Sentilj.
Borut Meško
LJUBLJANA - Predsednik ruske Liberalno-demo-kratske stranke (LDSR) Vladimir Žirinovski namerava v kratkem obiskati Republiko Slovenijo, piše v pismu, ki ga je voditelj Liberalnodemokratske stranke Rusije poslal predsedniku Nacio-nal-socialne zveze Slovenije (NSZS) Matjažu Gerlancu. Kot je znano, je Gerlanc povabil Zirinovskega, naj se udeleži kongresa njegove stranke, Žirinovski pa Gerlancu odgovarja, da bo v Slovenijo prišel samo na oddih.
Žirinovski namerava obiskati Slovenijo 26. januarja. V sporočilu, ki ga je kontroverzni predsednik ruskih liberalnih demokratov naslovil na slovenske državne organe in javnost, pa je Ziri-novski zapisal, da je Slovenija visoko razvita in visoko
kulturna država s srednjeevropskim gospodarstvom in da je pomemben dejavnik miru in stabilnosti »na tem območju Balkana«. Žirinovski od Slovenije pričakuje aktivno in konstruktivno vlogo pri reševanju krize na območjih nekdanje Jugoslavije. Poudarja, da je njegova stranka zainteresirana za dialog z uradnimi slovenskimi predstavniki o možnostih za čimprejšnji konec vojne v BiH in za sklenitev miru na tem območju na podlagi nove stvarnosti. Ruski liberalni demokrati, pravi Žirinovski, želijo razvijati odnose z vsemi balkanskimi državami, vendar ne na nikogaršnjo škodo. Kar pa zadeva Slovenijo, je Žirinovski še zapisal: »Smo privrženci tega, da bi Rusija postala garant varnosti, stabilnosti ter samostojnosti Slovenije.« (C. R.)
KULTURA
Torek, 25. januarja 1994
IZ TUJINE	^
Spielbergu dva zlata globusa
BEVERLV HILLS - Kljub potresu v Los Angelesu so v soboto zvečer na Beverly Hillsu v Kaliforniji vseeno podelili nagrade zlati globus. Ameriški režiser Števen Spielberg je prejel dva: za najboljšo režijo in za najboljši dramski film - Schindlerjev seznam. Zlati globus za najboljši komični film je dobil film Mr s. Doubtfire, za najboljšo dramsko igralko Holly Hunter za vlogo v filmu Klavir, Tom Hanks pa za najboljšega dramskega igralca za vlogo odvetnika v filmu Filadelfija. Za komično vlogo sta zlati globus dobila Robin VVilliams (Mrs. Doubtfire) in Angela Basset (Kaj ima ljubezen s tem), za stransko vlogo pa Tommy Lee Jones (Begunec) in VVinona Ryder (Cas nedolžnosti). Za najboljši tuji film je nagrado prejel film Zbogom, moja konkubina.
Zlati globusi, ki jih vsako leto podeli Združenje tujega tiska v Los Angelesu, veljajo za predpremiero oskarjev, ki jih bo ameriška filmska akademija podelila marca.	(STA)
Bo Christo lahko "preoblekel” rajhstag?
BONN - 58 - letni ameriški umetnik bolgarskega rodu Christo se že 22 let poteguje za dovoljenje, da bi lahko »preoblekel« berlinski rajhstag (parlament). Kancler Helmut Kohl naj bi svoje mnenje o tem povedal v kratkem, oglasili pa so se tudi predstavniki opozicijske stranke SPD.
Christo je leta 1985 že«oblekel« pariški Pont-Neuf, za berlinski rajhstag pa bi potreboval 35 kilometrov vrvi. Vse stroške namerava kriti sam - ocenjuje, da bo potreboval vsaj 10 milijonov mark (6 milijonov dolarjev). Denar je zbral s prodajo svojih del, slik in projektov.
2e mesec dni se sreCuje z nemškimi parlamentarci in jim razlaga svoj projekt. Povedal je, da kar 200 od 662 poslancev, s katerimi se je sestal, podpira njegovo zamisel, vendar pa naj bi bil kancler Kohl proti izvedbi projekta. Christo je dejal, da ga že preganja Cas, ker naj bi rajhstag obnovili in sezidali nov prizidek; maja 1995 naj bi v njem že domoval zvezni parlament.
Umetnik opozarja, da potrebuje za uresničitev svojega projekta najmanj leto dni. Njegovo zamisel je že podprl nekdanji francoski minister za kulturo Jack Lang, ki meni, da bi s tem dobil Berlin »novo podob.«	(AFP)
Pisatelj Tigrid novi minister za kulturo
PRAGA- Češki predsednik Vaclav Havel je v sredo za novega ministra za kulturo imenoval Pavla Ti-grida, nekdanjega disidenta in pisatelja, ki je več let živel v izgnanstvu v Franciji, bil pa je tudi urednik revije Svedectvi (Pričevanje).
76 - letni Tigrid je tedanjo Češkoslovaško zapustil leta 1949, potem ko so leta 1948 prišli na oblast komunisti. V nekdanjo domovino se je vrnil šele po »žametni revoluciji« leta 1989 in bil od leta 1990 do 1992 svetovalec predsednika Havla. Dosedanji minister za kulturo J. Kabat je zaradi različnih nesoglasij odstopil. Večina Čeških kulturnih delavcev je imenovanje novega ministra z odobravanjem sprejela.	(AFP)
r

VABILO NA RAZSTAVI
ANA ZAVALAV: GRAFIKE, RISBE. Likovna vitrina, Nova Gorica, Kidričeva 21. Na ogled je 15 risb in grafik, nastalih 1993. Postavitev: Ana Zavadlav, tekst (brezplačnega) kataloga: Klavdija Figelj, Ana Zavadlav. Odprto do 13. februarja (vsak dan med 7.-19. uro). Vstop prost.
V Likovni vitrini Zavarovalnice Triglav prvič samostojno razstavlja mlada solkanska slikarka Ana Zava-
dlav. Avtorica je absolventka študija slikarstva na oddelku prof. Bernika na ljubljanski ALU, za svoje ustvarjanje pa je lani prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Na svojih delih se likovnih problemov loteva izrazito grafično. Risbe in grafike nastanejo po temeljitem, dolgem opazovanju. Od figur in krajine po dolgem razvoju misli ostane le skupek Crt; te predstavljajo meje med telesi in prostorom.	(V.U.)
Ana Zavadlav: Risba, 1993

META ADAMIČ BAHL. Društvo kulturnih delavcev, Ljubljana, Tomšičeva 12. Na ogled je 13 slik, nastalih leta 1993. Postavitev: Ana Zavadlav. Odprto do 31. januarja (od ponedeljka do petka med 20.- 4. uro). Vstop prost.
Kranjska slikarka Meta Adamič Bahl je po srednji Soli za oblikovanje v Ljubljani vpisala študij slikarstva in grafike na Virginia Commonvvealth Uni-versity v Richmondu, kjer je diplomirala leta 1991. V ZDA je imela že več skupinskih razstav, v Ljubljani pa se je prvič predstavila lani v galeriji ICPE. Vsa tokrat razstavljena dela so narejena v mešani tehniki, ki jo je .slikarka sprejela pred približno pol leta in v njej tudi danes ustvarja. Njene tokrat razstavljene slike je inspiriral spomin na lanskoletno potovanje v Indijo. Njene slike nastajajo v povsem spontanem ustvarjalnem procesu, v katerem brez zadrževanja gestualno izrazi vsa svoja likovna snovanja. (V. U.)
NAŠA (NE) ZNANA BOGASTVA'/ MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE (14)
Fotografije Josipa Pelikana
Muzej novejše zgodovine zbira, hrani, raziskuje in razstavlja premično kulturno dediščino s Celjskega iz obdobja zadnjih sto let. Slovesno odprtje novega muzeja s stalno razstavo je bilo leta 1963. Z zbiranjem dokumentov, pričevanj in izjav udeležencev revolucionarnega delavskega gibanja ter narodnoosvobodilne vojne si je muzej ustvaril obsežen arhiv dokumentarnega gradiva. Strokovno delo pa je s pridobitvijo novih prostorov (leta 1979) povezano z varovanjem premične kulturne dediščine 20. stoletja.
Oddelki: arheološki, kulturnozgodovinski, umetnostnozgodovinski, etnološki, oddelek za vodenje registra premične kulturne dediščine in preparatorski oddelek. V muzeju si lahko obiskovalec ogleda naslednje stalne zbirke .Celjska regija v letih 1918-1945, Razvoj mesta Celja v letih 1945-
1980, spominsko obeležje v Starem piskru in Slovenska zobozdravstvena zbirka. Poleg stalnih zbirk so v muzeju še zbirke orožja, poslovilnih pisem, tehtnic, plakatov in razglednic. Dislocirani enoti: Spominska zbirka v Starem piskru, in spominska soba v Joštovem mlinu.
Med muzejskimi dragocenostmi je zbirka fotografij Josipa Pelikana, ki sodi v vrh slovenske poklicne fotografije v obdobju med obema vojnama ter v prvih povojnih letih, sporoča direktorica prof. Andreja Rihter. Pelika-
nov fotografski opus je del slovenske kulturne dediščine, zaradi dokumentarnosti pa je še posebnega pomena za mesto Celje. V mojstrovi fototeki, ki jo hranijo v muzeju, je zajetih mnogo vsebinskih sklopov, med njimi: iz obdobja med svetovnima vojnama - zunanja podoba mesta in njegovi mešCani, športno in družabno življenje v Celju, življenje v okoliških krajih in zdraviliščih, s fotografsko kamero pa je zabeležil še nešteto različnih dogodkov v Celju; iz 2. svetovne vojne - življe-
nje v Celju med okupacijo; povojno obdobje -spremljanje celjskega utripa in rasti mesta in njegove okolice. Josip Pelikan se je rodil 9. decembra 1885. leta v Trbižu. OCe in mati sta bila po rodu Ceha, oba fotografa. Mladega Pelikana je fotografija spremljala takorekoč od rojstva. V Idriji je leta 1910 prijavil samostojno obrt, občasno pa je opravljal svoj poklic tudi v Brežicah. Njegovo bogato in uspešno delovno pot so večkrat prekinjali zgodovinski dogodki. Leta 1919 je prišel v Celje, si
kupil atelje fotografa Johanna Martina Lenza in vse do smrti leta 1977 je bilo Celje središče njegovega soustvarjanja slovenske fotografije. Pelikan ni bil le mojster potretne fotografije, bil je pionir planinski in turistični fotografiji, začetnik industrijske in reklamne fotografije na Slovenskem in fotograf, ki je imel izrazit občutek za določanje zgodovine v njenem nastajanju. Njegove fotografije so kot dokument izreden vir proučevanja, nenadomestljivo dokumentacijsko gradivo naše umetnostno - zgodovinske dediščine in tudi današnjega ustvarjalnega delovanja. Sam Pelikan je dejal:" Generacijam moraš zapustiti vrednoto, ki je ne moreš meriti z denarjem."
Naslov: Muzej novejše zgodovine, Prešernova 17, 63000 Celje, tel. 063/25-430, 25-441, fax 063/25-430. Odprto: od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo od 9. do 12. ure, v ponedeljek zaprto.
Pripravlja: Tanja Fajon
IZŠLO JE / KNJIGE
Vladimir Nardin: Prehod; roman, mehka vezava, Knjigarna Karantanija, Ljubljana 1994, 998 tolarjev.
Prvenec Vladimirja Nardina je pravi kalejdoskop različnih žanrskih tehnologij, saj iz klasičega ljubezenskega romana prehaja v kriminalko in nazaj, pa tudi tajnih družb z vso potrebno mašinerijo - v našem primem gre za ZOM - najdemo zadostno količino. Mlada ljubimca, prvoosebni pripovedova-elc Vladimir in brhka D, se zapleteta v muCno mrežo iskalcev naj višjih duševnih vrednot, na koncu pa vendarle premagata vse negativne energije. Prijeten jezik in nepretenciozna pisava omogočata tekoCe branje, recimo za bralce, ki niso prebavili metaznanstve-nih izpovedi gospe Aste ali podobnih novoresni-Cnih branj, obenem pa to-letrantno sprejemajo nevvagovske zadeve - da so le povezane s Cim konkretnim. Ljubezen in kriminal sta v tem primeru zadovoljivi pojavni obliki tosvetnega.	(T. V.)
Zlatko Zajc: Spevi, Jurll Hudolin: Divjanje, dvojna pesniška zbirka, mehka vezava, Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana’ 1993, cena 1500 tolarjev-V literaturi, in slovenska nikakor ni izjema, je malo primerov, da se dva (po definiciji gre za zelo sebično species) pesnika odločita izdati svoje Pe" srni v isti knjigi. Zlatko Zajc (»njegovo« platnico objavljamo, ker je starejši) in Jurij Hudolin sta se ko-legialno odločila, da vseeno potencialnemu bralcu ponudita dve avtorski poetiki za eno ceno: na eiu strani boste našli intenzivno, po mnenju recenzenta z estetiko grdega prežeto izpovednost Jurija Hudolina, Ce ne po drugem, po objavah pa prav gotovo najmočnejše nove pesniške zvezde minulega leta, na drugi pa sonete Zlatka Zajca, ki po odličnem proznem začetku v pesniški obliki kaže, da je nekatere resnice in občutja lažje in ustreznejše preliti v verzno obliko. Tako knjiga z dvema platema tudi »praktično« opravičuje nekolikanj nenavadno obliko izdaje. (T. V.)
Ivo Frbežar: Orosilo orosilo, pesniška zbirka, trda vezava z zaščitnim ovitkom, Lipa, Koper, 1993.
V spremni besedi Matevža Kosa na zavihku nove (v literaturo je vstopil konec osemdesetih let) Frbe-žarjeve pesniške zbirke je zapisano, da avtor »bolj kot na dialog z literarnimi sodobniki in koketiranje z ze-itgeistovskimi pijanimi strelami duha stavi na zvestobo lastni pesniški govorici.
Ta se napaja pri izvorih pesniškega modernizma, (tu na zavihku vejica manjka) in izročilu pesnikov slovenske moderne.«
Ivo Frbežar se je v večni dilemi med modnim in samosvojim, priznanim in inventivnim odločil za drugo, težjo varianto, zato v zadnji (edini nenaslovljeni) pesmi v zbirki zapiše svoj pesniški čredo: »in bodo slišali / le tisti / ki čakajo / in poslušajo.«
Na bralcih ostaja, da presodijo, ali je avtor s temi verzi mislil nanje.	(F. K.)
Igor Torkar, Revizor 93, Vstajenje Jožefa Švejka, CZP Enotnost, Ljubljana, 1993, 125 strani, mehka vezava, 1.850 tolarjev.
Starosta slovenskih satirikov Igor Torkar se z najnovejšima »adaptacijama« znanih junakov svetovne literature in znane Gogoljeve komedije podaja v središče skupnega vsakdanjika in njenih »slehernikov«, v katerem prepleta večne in nadčasovne like in zgodbe z dnevno politično situacijo. Dogajanje Revizorja 93, postavljeno v salon atrijske obmestne vile nekje na Primorskem, nikakor ni brez aluzij na dogajanja v naši najvecji igralniški hiši, prav tako pa tudi Vstajenje Jožefa Svejka, čeprav postavljeno na pokopališče in luno, ni brez prepoznavnosti resničnih dogajanj in ljudi v našem vsakdanjiku. Torkarjevo
pisanje je v bližini t.i. angažirane umetniške izpovedi in pripovedi, ki nam razkriva »elitnost« domače elite in prav skozi razkrinkavanje tega dela družbe nam satirični komediji ponujata zabavo ali kar je še pomembnejše -
razmislek.	(M. T.)
KULTURA
Torek, 25. januarja 1994
Na Dunajskih slavnostnih tednih stiriindevetdeset prireditev
- 2e tradicionalni spomladanski glasbeni, § sdaliski, plesni, likovni itd. festival, ki je tu že °lga leta prestižna umetniška manifestacija, v mednarodnem merilu pa zlasti v zadnjem Času prido-iva vse večji ugled, vstopa v triinštirideseto leto elovanja. Dunajski slavnostni tedni (VViener Fe-snvochen), ki si prizadevajo privabiti k sodelovaje najvznemirljivejše ustvarjalce z vsega sveta, se °do pričeli 6. maja in končali 12. junija, na njih Pa se bo zvrstilo kar 94 prireditev, čeprav je uradna otvoritev festivala 6. maja napovedana šele ob 21.15 uri - izvedli naj bi Slavje prin-
opere - bodo že popoldan melodije dinastije Stra-Jjss preplavile trge mestnega središča, ki ob že usta-jenih lokacijah (Theater an der Wien, Volksthea-er, Donavski otok, Ronacher Theater, Muzejska Ce-
UT ITI R Dmi ______J. _ * _ 1	1 1	‘l.’. .1.1?  1 
no-scenske prireditve, ponujajo ponovitev Figaro-Ve svatbe pod taktirko Claudia Abbada, komorno °pero C.W. Glucka Ifigenija na Tavridi, romantično opero Divji lovec G. Futscherja, Straussovega Čiga-
vo Divjo račko v režiji J. Flimma in Ibsnovo Heddo a°i?.r’ ne Sre pa spregledati tudi recitalov besedil nordijskih dramatikov in pisateljev. V okviru štiri-nevnega programskega bloka Zeit/Schnitte, posvečenega temi patriarhata, se bodo zvrstile štiri Predstave, programski sklop pa bodo dopolnjevale Številne razstave in tonske instalacije. Predstavljeni osta tudi dve plesni produkciji - Plesni veCer n
vala se bo zvrstil še dolg niz koncertov, likovna umetnost pa bo zastopana z obsežno razstavo nemške kiparke Rebecce Hom.	(M.T.)
REVIJA / POGOVOR Z UREDNICO EMICO ANTONČIČ
Proti zapiranju za lasten plot
Dialoge ponuditi moriborskim intelektualcem
MARIBOR - Revija za kulturo Dialogi praznuje letos 30-Ietnico. To pomeni, da je najstarejša med slovenskimi splošnimi kulturnimi revijami, ki izhajajo zunaj Ljubljane. Z letošnjim novim letom so Dialogi dobili tudi novo glavno in odgovorno urednico - Emico Antončič, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti, ki je sicer lastnica založbe Aristej.
Ali držijo govorice, da je prihodnost Dialogov v negotovosti?
Drži, da je revija zašla v finančne težave, vendar sem prepričana, da jih bomo prebrodili in bo revija še naprej izhajala kot mesečnik. Lani je namreč izšlo le enajst številk, kajti za dvanajsto je zmanjkalo denarja. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi tovrstna revija izhajala brez subvencije. Dialogi izhajajo s finančno podporo Ministrstva za kulturo RS in Občine Maribor. Ministrstvo priznava, da smo z denarjem, ki nam je bil na razpolago, delali Čudeže. Prevzela sem torej prazno blagajno in težko je začeti. Maribor nam namreč nakazuje dvanajstino načrtovanega denarja vsak mesec, mi-
nistrstvo pa Četrtletno. Dobila pa sem ustno zagotovilo načelnika oddelka za družbene dejavnosti občine Maribor Gorana Raiča, da bo letošnja številka Dialogov lahko izšla, saj bo poskrbel za premostitev finančnih obveznosti. Zavoljo zamude bo to verjetno dvojna številka 1-2.
Boste poskušali zbrati vec denarja tudi z večjo naklado z vec prodanimi izvodi revije?
Prav gotovo. Sedaj je naklada 500 izvodov, radi bi jo dvignili na 1000. Največ jih prodamo stalnim naročnikom, poskrbeli pa bomo, da jo bo mogoCe kupiti tudi v vec knjigarnah in trafikah. Seveda spreminjamo tudi uredniški koncept, da bi bila revija bolj privlačna za bralce. Revija bo še naprej splošna kulturna revija. V zadnjem Času je bila znana predvsem kot literarna revija. Poslej nameravamo objavljati vec okroglih miz, intervjujev, kritik. V vsaki številki bo kak članek posvečen regionalnim temam.
Ali to pomeni, da bodo Dialogi v prvi vrsti mariborska revija?
Nikakor. Sem proti zapiranju na lasten plot,
kar sicer Mariborčani tako radi počno. Vendar morajo Dialogi posvečati veC pozornosti regionalnim temam, kajti sedaj imajo prav v Mariboru sorazmerno malo naročnikov. Dialogi imajo večji odmev po Sloveniji kot pa v samem Mariboru. Na revijo je naročenih vsega deset mariborskih univerzitetnih profesorjev. Sploh pogrešamo prisotnost mariborske intelegence v kulturnem dogajanju, zato že razmišljam o posebnih akcijah, s katerimi bi ponudli Dialoge mariborskim intelektualcem.
Kdo so vaši sodelavci v uredniškem odboru?
Uredniški odbor še sestavljam. Za zdaj so v njem Vili Ravnjak (pisatelj), Mitja Reichenberg (skladatelj) in Mitja Visočnik (umetnostni zgodovinar), sem pa v dogovorih še z dvema kandidatoma. Gre toraj za generacijo 30-letnikov, in sicer za prvo generacijo v Ljubljani se šolajočih Mariborčanov - družboslovcev, ki so se vrnili v Maribor. Zal mesto teh kadrov ni znalo izkoristiti. Gre torej za nekakšno generacijsko menjavo, vendar bomo odprti za vse generacije. Izdajatelj in založnik Dialogov
_________TELEVIZIJA / DOKUMENTAREC O ŽIVALSKIH IGRAH_
"Stala”, naseljena z Boljkovimi živalmi
V filmu Andrejo Mlakarja govorijo predvsem "premične slike"
LJUBLJANA - Maja ’93 80 v' znanem krajinskem parku v Volejem Potoku odprli galerijo Janeza oljka, v kateri je predsta-j i,ena stalna postavitev e a njegovega živalskega opusa. Gre za večinoma male bronaste plastike oziroma znane kiparjeve Rivalske igre. O Boljkovih oehh in postavitvi razsta-Ve je v koprodukciji Pega-Za in nacionalne TV na-? m 28 minut trajajoči do-anientami film, ki so ga v organizaciji Mesta Lju-jana in Mestnega sekretariata za turizem v Četrtek predstavili na ljubljanskem Gradu. Predvajali 8a bodo v okviru enega izmed umetniških večerov na TV, na video kasetah Pa bo dostopen tudi v pro-sh prodaji.
Dokumentarec je, kot je Povedal njegov režiser An-j j Mlakar, skupinsko de-°- Pri njem so sodelovali Poleg njega in samega kiparja še vodja adaptacije galerijskega objekta Andrej ^emer, avtor postavitve Miljenko Licul, glasbo za ,m Pa je prispeval Darijan Božic.
Naša TV je v svojem dolgoletnem obstoju proizvedla vrsto dokumentar-teh filmov o življenju in delu mnogih (ne le) likovnih (in ne le) umetnikov.
V njih je velikokrat vse prerada uporabljala klasično (beri dolgočasno) shemo, ki bi jo še najlažje na kratko ponazorili takole: izmenjujejo se kadri, ki prikazujejo umetnikova dela in kadri, ki ilustrirajo »tipične kraje in prizore« iz umetnikovega življenja nekako od zibke dalje. To praviloma precej statično posneto pašo za oci dopolnjuje še ušesni delež - relativno neprizadeto branje kakega TV-napovedovalca. Včasih se ta tudi kulturno sprehaja po galeriji in kon-templira umetnine... Končen vtis oziroma rezultat
takih filmov je kajpak naslednji: nihče jih (povsem upravičeno) ne gleda. Likovne razstave, monografije in katalogi so namreč veliko bolj informativni in dokumentarni.
Film Andreja Mlakarja Stala (sedanji galerijski prostor je nekdaj služil kot hlev) se zaveda tega, kar je; film namreč in ne knjiga. V njem ne govorijo le besede ( te so prepuščene samemu kiparju in arhitektu Kemerju), paC pa predvsem »premične sličice«. Male plastike so z uporabo bližnjega plana monumen-talizirane podobno, kot so
z nekoliko upočasnjenimi posnetki monumentalizi-rane kretnje jugofizikalca, ki preklada gradbeni material pri predelavi galerijskega objekta ali gibi obiskovalcev in govornikov na slovesnosti ob odprtju. S pretehtano montažo se izmenjujejo prvinski prizori realnih opic, nosorogov, plazilcev in njihovih bronastih interpretacij, tako kot je prvinsko, fizično trkanje dečka, s katerim je na odprtju kradoma preizkušal trdnost brona. Skozi ves potek filma se kiparstvo izmenjuje z naravo: tisto prvinsko, divjo in tisto
kultivirano po volji človeka - v Času otvoritve razkošno cvetočim Arboretumom. Film se prične in za-kjuCi univerzalno, da je kaj - z univerzumom, v katerem se vrti naša mati Zemlja, vse to pa spremlja Božičeva glasba, ki osnovni ideji filma sledi skozi ves njegov potek in variira med prvinskimi, apokaliptičnimi zvoki in kultiviranim otvoritvenim koncertiranjem APZ Tone Tomšič. Oba nastopajoča, Boljka in Kemer, preprosto govorita o ustvarjanju oziroma problemih preureditve hleva in kasnejšega bifeja v »Stalo«, naseljeno z Boljkovimi živalmi.
DaleC od bombardiranja s preobiljem podatkov (te kajpak najdemo v vsaki knjigi o Janezu Boljku); edina letnica, ki jo film posreduje, se navezuje na med zadnjo vojno nastalo Salomo, alegorijo Slovenije, ki ji je Boljka dodal glavi nosoroga in človeške prababice, opice in ima v galeriji kot največja osrednjo vlogo. Filmu je uspelo podati tisto, kar umetnost (pa naj je zapisano na papirju še tako banalno) predvsem je: človeška, namreč. Janez Boljka je imel pri izbiri filmskih ustvarjalcev sreCo.
Vojko Urbančič
bo še naprej Kulturni forum Maribor, ki je pred tremi leti, ko je glavni urednik postal Bernard Rajh, to vlogo prevzel od Založbe Obzorja.
Zavoljo težav pri izhajanju Dialogov je bilo slišati, da jih bo izpodrinila nova mariborska literarna revija Locutio.
Menim, da nikakor ne gre za konkurenčni reviji. Locutio je namreč namenjanja litetarnim začetnikom. Ima nekako mentorsko vlogo. Dialogi pa so namenjeni že bolj uveljavljenim imenom. Je pa prav, da je Maribor dobil tudi Locutio, kajti iz tovrstnih revij se pogosto rojevajo vrhovi. Pri uredniškem konceptu Dialogov izhajam iz spoznanja, da je
Maribor kot mesto izgubilo svojo identiteto delavskega in industrijskega mesta. Najti bo moralo novo identiteto. Na javni ravni se že kaže, naj se uveljavlja kot univerzitetno mesto. In Ce želi to postati, nujno potrebuje revijo, kjer bi se zbiral intelektualni potencial mesta.
Bodo Dialogi pod vašim vodstvom tudi grafično spremenjeni?
Grafične spremembe sicer bodo, vendar ne takšne, da bi podražile revijo. Ne gre torej za luksuzne spremembe, temveC bomo skušali narediti revijo bolj pregledno. Velikosti formata ne bomo spreminjali.
Besedilo in posnetek: Janko Štruc
GLASBENE NOVICE
Samuel Ramey bo pel Scarpia
Sloviti ameriški basist Samuel Ramey bo 8. in 11. februarja pel vlogo Scarpie v Puccinijevi operi Tosca v Dunajski državni operi. Ramey je januarja na Dunaju pel Borisa Godunova, vlogo, za katero je nekoC menil, da se je bo lotil pravi Cas in ne prezgodaj, ker bi lahko škodovala njegovemu glasu. Končno se je odločil in že nekaj Časa poje nesrečnega junaka.
Bejart prejel nagrado
Francoski koreograf Maurice Bejart je prejel nemško plesno nagrado (Der Deutsche Tanzpreis 1994). Bejart je s svojimi koreografijami skozi štiri desetletja ustvaril pravi pojem v svetovnem baletu. Ustanovil je Bruselsko šolo, od leta 1992 pa vodi projekt Rudra Atelier v Lausanni, v Švici.
Wien Modern v Italiji
Dirigent Claudio Abbado, idejni oCe in umetniški vodja festivala sodobne glasbe VViren Modem, je ustanovil mlajšega brata, festival Di Nu-ovo v italijanskem mestu Reggio Emilia. Prvi od enajstih koncertov bo 4. novembra. Nastopil bo Ensemble" Modem, ki bo predstavil dela Ligetija in Lachemanna. Zadnjega, ki bo 25. januarja 1995, bo dirigiral Abbado sam; nastopil bo z Evropskim komornim orkestrom. »Leta 1995 bomo z mladinskim orkestrom Gustav Mahler igrali delo Caminantes... Ayacuco, duhovni testament Luigija Nona«, pravi Abbado.
Firence imajo dva brivca
V kratki operni sezoni, ki se odvija pred slovitim Maggio Musicale, bodo v Firencah uprizorili dva Seviljskega brivca skladateljev Giovannija Paisi-ella in Gioacchina Rossinija. Paisiellov brivec je doživel krstno predstavo leta 1782, Rossinijev pa 34 let kasneje. Štafeta Paisiello-Rossini bo doživela 12 predstav v Teatru Verdi, 5 Paisiello in 7 Rossini. Prva predstava Paisiellovega brivca je bila zadnjo nedeljo (na sporedu je tudi danes), medtem ko bo veliko bolj znani Rossinijev brivec na vrsti 3. februarja. Oba dirigira italijanski dirigent Evelino Pido.
Operno poletje
Tudi januarja, sredi avstralskega poletja, ko je temperatura tudi do 40 stopinj celzija, si je težko predstavljati Sydney brez znamenite opere. Januarja so imeli v sydneyski operi 16 predstav oper Idomeneo (Mozart), Lulu (Alban Berg) in opereto Gondolirji Arthurja Sullivana. Tudi v drugih avstralskih mestih so poleti operne predstave. V Melbournu bo na sporedu 29. januarja Puccinijeva Tosca, v Perthu pa Bizetovi Lovci biserov.
Pripravil Mi. K.
SVET
ZDA / REPUBLIKANSKA OPOZICIJA
V boj za oblast z vsemi topovi!
Priprave na predsedniške volitve čez tri leta
VVASHINGTON - Kaj počne opozicija v parlamentarni demokraciji? Napada vlado, seveda, se glasi prva lekcija iz zahodnega političnega sistema. Američani jo znajo na pamet.
Republikanska stranka, ki je pred dobrim letom po treh zaporednih mandatih izgubila Belo hišo, si je hitro opomogla od pretresa in se vživela v svojo opozicijsko vlogo. Na letnem
srečanju vodstva »imenitne stare stranke« - tako lahko prevedemo kratico G. O. P., grand old party, kot sami sebe imenujejo republikanci - so zato konec tedna lahko zabeležili prve uspehe v boju proti sedanji demokratski administraciji.
Senator Bob Dole je moral se jeseni s stisnjenimi zobmi pomagati predsedniku Clintonu pri sprejemanju trgovinskega sporazuma z Mehiko in
NOVICE
VVilliam Peny je novi ameriški obrambni minister
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je sinod za novega obrambnega ministra imenoval VVilliama Perrvja. 66-letni Perry je bil doslej pomočnik obrambnega ministra Lesa Aspina, Id je odstopil lani decembra. Clinton je na Aspinovo mesto najprej imenoval upokojenega admirala Bobyja Inma-na, ki pa se je novi službi prejšnji teden odrekel zaradi napadov v tisku. Perryjevo imenovanje mora potrditi Se ameriški senat. (Reuter, AFP)
Spremembe v norveški vladi
OSLO - Norveška premierka Gro Harlem Brundtland je po smrti zunanjega ministra Johana Joergena Hol-sta v ponedeljek imenovala tri nove ministre. Hol-stov naslednik je po pričakovanjih postal dosedanji minister za trgovino Bjoem Tore Godal. Nova ministrica za trgovino pa je postala Grete Knudsen, ki je bila dosedaj ministrica za socialo. Kundsenova je od Godala prevzela tudi vodenje pogajanj z Evropsko unijo. Vodenje ministrstva za socialo je prevzela Hill-Marta Solberg, podpredsednica norveških socialdemokratov. V sedanji norveški vladi je deset moških in devet žensk. (STA, Reuter)
JAR ne bo vojaško posegla v Lesotu
JOHANNESBURG, MAŠERU - Južnoafriški minister za zunanje zadeve Pik Botha je v ponedeljek izključil možnost takojšnjega vojaškega posega Južnoafriške republike v Lesotu, kjer se že deset dni spopadajo različne vojaške skupine. Predsednik vlade Lesota Mtsu Mokhehle je namreč južnoafriškega predsednika de Klerka 15. januarja prosil, naj v Lesoto pošlje posebno enoto, ki bi pomagala vzpostaviti mir. Iz Ma-semja poročajo, da je bilo v ponedeljek mimo, boji med sovražnimi vojaškimi frakcijami so potekali le v planinah južno od prestolnice. Na nujni seji se je sestala tudi vlada Lesota. (Reuter)
Gamsahurdija so umorili
PARIZ - Sin nekdanjega gruzijskega predsednika Zvi-jada Gamsahurdija Konstantin, ki je v ponedeljek obiskal francosko prestolnico, je izjavil, da so njegovega očeta umorih. »Čeprav še niso znane okoliščine in podrobnosti o smrti mojega očeta, sem prepričan, da je šlo za politični umor,« je za Le Mond izjavil Konstantin Gamsahurdija. Poudaril je, da se strinja z odločitvijo matere, da sprejme predlog gruzijskega predsednika Sevardnadzeja o posebni komisiji, ki bo raziskala vzroke smrti. Dodal je, da samo partizani vedo, kako je bil umorjen njegov oče, ne ve pa, kaj se bo zgodilo z njimi, ce bodo prišli pričat. (Reuter)
Hosokava grozi z novimi volitvami
TOKIO - Japonski premier Morihiro Hosokava, ki si prizadeva rešiti politično krizo, je v ponedeljek zagrozil, da bo razpisal nove volitve v japonski parlament, Ce se bo opozicija poskušala izogniti predlaganemu kompromisu. Hosokava, ki je prišel v vlado prejšnje poletje, ker je obljubil, da bo počistil s korupcijskimi politiki, je v petek doživel hud udarec.
Poslanci socialistov, elani najveCje, vendar najmanj trdne koalicijske stranke, so namreč v zgornjem domu japonskega parlamenta prepredli sprejetje paketa zakonov o kompciji in prihodnji gospodarski politiki. Politična kriza je tako vse hujša, in Ce Hosokava ne bo »obrzdal« same koalicije, bo prisiljen odstopiti ah razpisati nove volitve. Vse je odvisno od poslancev spodnjega doma, ki mora paket zakonov sprejeti z dvotretjinsko večino, da bo lahko ovrgel odločitev zgornjega doma. (Reuter)
Kanado, saj je zmanjševanje trgovinskih ovir svetinja ameriških konservativcev. Kmalu zatem se je voditelju kongresne manjšine posrečilo sprožiti afero Whitewater in spremeniti Clintonove finančne posle v nacionalno vprašanje. Dole je zagotovo zadovoljen, ker je političnemu nasprotniku in njegovi soprogi pokvaril praznike, poleg tega pa računa, da bo lahko afero Whi-tevvater pogreval vse do predsedniških volitev Cez tri leta - in morda za nagrado dobil predsedniško nominacijo svoje stranke. Drugi najresnejši kandidat je Jack Kamp.
Republikanci so odločeni, da bodo njihovi politični nasprotniki prebivali v Beh hiši samo en mandat, poleg tega pa hoCejo na novembrskih parlamentarnih volitvah končati tudi dolgoročno demokratsko prevlado v kongresu.
Toda lahkega dela ne bodo imeli kljub novi samozavesti, ki so si jo pridobili po jesenskem zmagoslavju republikanskih županov na guvernerskih volitvah in uspešno izstreljeni aferi Whitewater.
V najhujši nočni mori se republikanci zanesljivo potijo ob misli, da Američanov morda sploh ne zanimajo osebnostne lastnosti predsednika, od katerega niso nikoli pričakovali posebnih moralnih kvalitet. Najnovejše raziskave javnega mnenja kažejo razmeroma veliko zadovoljstvo Američanov s svojim predsednikom. Štiriinpetdeset odstotkov vprašanih očitno ne zanimajo Clintonova zakonska nezvestoba ali finančni škandali, dokler se jim po letih
KITAJSKA / ČLOVEKOVE PRAVICE,
Washington ne popušča
Peking še vedno ni zadostil vsem ameriškim zahtevam
Senator Bob Dole je prepričan, da bo afera VVhitevva-ter še dolgo zanimiva (Telefoto: AR)
recesije pred očmi izboljšuje gospodarska podoba.
Republikanci teh ljudi ne bodo prepričali, da je morda gospodarstvu pomagala že prejšnja administracija, ki je z zalivsko vojno znižala cene energije do zgodovinskih nižav in pustila pri miru podjetja, da so se lahko z odpuščanji ter novo tehnologijo veliko uspešneje spopadla z gospodarsko krizo kot evropski ali japonski tekmeci. Se več, Bill Clinton je konservativni opoziciji, ki že po tradiciji rada žuga z redom in disciplino, ukradel pobudo v priljubljeni politični temi o kriminalu. In to prav v Času, ko Američane nasilje skrbi bolj od katerega koli drugega političnega vprašanja z gospodarstvom vred.
Republikanci so zato Clintonu že napovedali boj na priljubljenem demokratskem področju, pri zdravstvenem zavarovanju. Bob Dole ve, da Američani pričakujejo zdravstveno reformo, zato konservativci ne morejo napadati same zamisli.
Lahko pa ga lovijo pri finančnih podrobnostih v upanju, da so Američani še vedno polni dobrega starega nezaupanja v državno administracijo, »ki hoCe tako in tako samo pobirati denar davkoplačevalcev«.
Republikanci še niso dokončno začrtali strategije, s katero naj bi na priho-
dnjih volitvah pokopali Clintona in Demokratsko stranko. Se vedno razmišljajo, ah naj se spet povežejo z ekstremnimi verskimi skupinami, ki so jim z družinskimi vrednotami in nasprotovanjem abortusu bolj škodile kot pomagale pri prejšnjih volitvah. Zato pa računajo na gospodarsko okrevanje. »Koliko mora zaslužiti American, da se iz demokrata spremeni v republikanca?« je svoje svetovalce spraševal že predsednik Kennedy.
Barbara Kramžar
PARIZ - Ameriški državni sekretar Christo-pher, ki se je včeraj sestal s kitajskim zunanjim ministrom Qianom Qichenom, je dejal, da Kitajska še vedno ni storila dovolj za varovanje človekovih pravic, da bi se uvrstila med najveCje trgovinske partnerje ZDA.
Christopher je pogovore, ki so se vrteli predvsem okoli varovanja in kršitev človekovih pravic, ocenil kot »pozitivne in konstruktivne«, napovedal pa je celo stike na višji politični ravni, vključno s svojim obiskom Pekinga.
Qian je bil sicer pripravljen razpravljati o 235 specifičnih primerih kršitve človekovih pravic, ki zanimajo ZDA, vendar je Christopher moral priznati, da ni dosegel nobenega napredka pri uveljavljanju Clintonove zahteve, naj pekinške oblasti izpustijo demonstrante, ki jih je
policija leta 1989 polovila na trgu Tiananmen.
»Dosegli smo določen napredek,« je povedal Christopher, »vendar Kitajci zaenkrat še nočejo sprejeti postavljenih zahtev.« Ameriški predsednik je namreč lani dejal, da bodo ZDA Kitajski dodelile posebne trgovinske ugodnosti, Ce bo dosegla »viden napredek« na področju varovanja človekovih pravic. Pri tem je omenil »izpustitev in primemo odškodnino tistim kitajskim državljanom, ki so jih zaprli ah zadržali zaradi nenasilnega izražanja njihovih političnih ah verskih prepričanj«.
Christopher in Qian sta se dogovorila, da bosta na Kitajsko odpotovala namestnik državnega sekretarja Peter Tarnoff in pomočnik sekretarja za človekove pravice John Shattuck.
(Agencije)
Ameriški državni sekretar Christopher in kitajski zunanji minister Qian sta prebila led (Telefoto: AP)
BLIŽNJI VZHOD / MIROVNA POGAJANJA
Skrivni pogovori v VVashingtonu
V/ Tabi pogovori o telekomunikacijah in preskrbi z vodo, Arafat v Meki
VVASHINGTON, JERUZALEM, TABA, RIAD - Pogajalci Sirije, Libanona, Jordanije, Palestinske osvobodilne organizacije in Izraela so v Združenih državah začeli nov krog bli-žnjevzhodnih mirovnih pogajanj. V ponedeljek dopoldne sta se v VVashingtonu sestali delegaciji Sirije in Izraela, loCeni pogovori ostalih delegacij pa so se zvrstili popoldne na skrivnih lokacijah.
V	ponedeljek je na krajši obisk v izraelsko glavno mesto pripotoval egiptovski zunanji minister Amr Musa. Sprejela sta ga izraelski premier Jicak Rabin in zunanji minister Simon Peres. Musa je izraelska politika sezanil z vsebino pogovorov, ki jih je imel v nedeljo z voditeljem Palestinske osvobodilne organizacije Jaserjem Arafatom. S Peresom in Rabinom naj bi se pogovarjal tudi o izraelsko-sirskih mirovnih pogajanjih.
V	ponedeljek so se v Tabi v Egiptu nadaljevala tudi
izraelsko-palestinska pogajanja o palestinski avtonomiji na zasedenih ozemljih. Pogovori se nadaljujejo na ravni civilne komisije. Osrednja tema pogovorov so telekomunikacijska vprašanja, električna energija in preskrba z vodo na bodočih palestinskih avtonomnih ozemljih. Izraelsko-palestinska vojaška komisija, ki naj bi se danes sestala v Ta-
bi, pa je pogajanja preložila na prihodnji teden.
Jaser Arafat je prvič po štirih letih dopotoval na dvodnevni obisk v Savdsko Arabijo. S kraljem Fahdom sta se pogovarjala predvsem o ponovni navezavi stikov Savdske Arabije s PLO in o gospodarskem sodelovanju. Arafat in elani palestinske delegacije so obiskali tudi sveto mesto Meko.	(Agencije)
RUSIJA / TE2AVE Z NOVO VLADO,,
Jelcin in čemomirdin želita, da bi Boris Fjodorov ostal
Egiptovski minister Musa in Jicak Rabin (Telefoto: AP)
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin in premier Viktor Čemomirdin sta se v ponedeljek nepričakovano sestala na pogovorih o vladni krizi, ki je zrahljala zaupanje Zahoda in za katero nekateri verjamejo, da bo pokopala tržne reforme. Sogovornika naj bi ponovno razpravljala o položaju ministra za finance. Vladni viri menijo, da bosta dosedanjega ministra Borisa Fjodorova poskušala prepričati, naj ostane na položaju.
Čemomirdin ni sprejel odstopa finančnega ministra. Tudi presednik Jelcin še ni rekel zadnje besede o njegovem odstopu. Boris Fjodorov je prejšnji teden zavrnil sodelovanje v novi ruski vladi, saj niso izpolniti njegovih pogojev. Med drugim je zahteval razrešitev guvernerja ruske centralne banke Viktorja Ge-raščenkova, Cesar pa premier Čemomirdin ni sprejel. Premier je javno razpravo o spremembah v ruski vladi v ponedeljek po pogovorih z Jelcinom označil za »histerično« in dodal, da med njim in Jelcinom ni nesoglasij o reformni usmeritvi in sestavi nove
vlade. Boris Fjodorov pa se je v ponedeljek sestal z vodjo ruskega privatizacijskega sklada in nekdanjim namestnikom premiera nekdanje sovjetske vlade Vladimirjem Scerbakovom, za katerega mnogi menijo, da bo zamenjal Fjodorova na ministrskem stolčku. Podrobnosti pogovora niso znane.
Novi ruski minister za gospodarstvo Aleksander Sohin pa je v ponedeljek na svoji prvi tiskovni konferenci napovedal zvišanje inflacijske sto- > pnje v naslednjih mesecih. Fjodorova in Gajdarja je obtožil, da sta vlado zapustila zato, da bi si zagotovila politično preživetje.
Predsednic Jelcin je v ponedeljek odpustil vojaškega svetovalca Dmitrija Volkonogo-va, je sporočila tiskovna agencija Itar-Tass. Vzrok za to odločitev naj bi bila izvolitev Volkonogova za poslanca v novem ruskem parlamentu. Volkonogov, nekdanji generalpolkovnik Rdeče armade, je postal v zadnjih letih znan predvsem kot avtor številnih biografij o nekdanjih boljševističnih politikih. (Agencije)
SVET
Torek, 25. januarja 1994
BOSNA IN HERCEGOVINA / NOVI POVELJNIK UNPROFORJA_
Modrim čeladam od včeraj poveljuje britanski general Rose
lrhamo pravico, da takoj odbijemo napad na varnostna območja, je dejal Rose
Por, A^VO - Britanski kr ?|Pa ^hael Rose je po slovesnosti na sara-
ilu leta]iscu v ponede-n , sProjel poveljevanje "7 Cetami Združenih na-ov v Bosni in Herceeovi-m' >>p°ložaj v BiH je že da-
vno postal absurden,« je rekel Jean Cot, poveljujoči silam Unproforja na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ko je izročil poveljstvo Roseu. »-Vem, da se boste popolnoma posvetih težki nalogi, ki vas Čaka,« je dodal. Preden
Bosna verjetno kot gostja v Svetu Evrope
k STRASBOURG - Prav zdaj odločajo o se enem ošcku usode Bosancev v rokah Evrope. Priho-P Petek se bo namreC Svet Evrope moral izreci 0 tem, ali bodo Bosni in Hercegovini kot gostu
Sveta Evrope Miguel Angel Martinez. Ta se tu-
ment 'n ki j° prav ta teden preučujeta dve parlamentarni komisiji. »Svoje mnenje o zahtevku za Prisostvovanje zasedanjem Sveta bosta komisiji 1fre , Prihodnji četrtek,« je dejal Martinez na ti-s ovni konferenci prvi dan »zimskega« zasedanj® 32 držav Članic v Strasbourgu.	(AFP)
-HRVAŠKA/SPOR MANOLIC - BOBAN
Različni pogledi na BiH razklali politično vodstvo
ZAGREB - Na hrvaški dr-žavni televiziji so prebrali P1™1« Mateja Bobana, pred-sedmka Hrvaške republike tlerceg-Bosne, v katerem je ostro napadel enega vodilom hrvaških politikov Joštih Manolica, predsednika Zupanijskega doma v hrva-em parlamentu. Vzrok za a spopad med pohtikoma je Mandičeva izjava za tednik ,. us, da je »poziv hrva-711 Prebivalcem, naj zapu-S J? svoie domove, le nova
obhka čiščenja mest, Id jih se Oadnrajo Hrvati« in da »hrvaškim prebivalcem srednje osne nudijo nove in boga-eJSe možnosti naselitve ob Jadranski obali, v Istri in na
otokih«.
V javnosti velja Manolid m elana leve frakcije HDZ, ki nasprotuje politiki v BiH in je Odi odkrito nasršena proti hercegovskemu lobiju, ki mu mendanaceljuje obrambni oooister Gojko Susak.
Javni dvoboj med Boba-^ ^ Manoličem je znova P° dil mnenje, da hrvaški Politični vrh ni enotnega enja glede BiH. Obrambni Sušak je pred kra-izjavil na državni televi-iji. da bo Hrvaška vojaško Posredovala v BiH, Ce bo grožen obstoj tamkajšnjega askega prebivalstva. Ma-i° J Pa ie za Globus dejal, a nr morala diplomacija v
je izročil poveljstvo, je general Cot z medaljo za »izjemne zasluge« okrasil prsi Roseovemu predniku, belgijskemu generalu Francisu Briquemontu.
V pohvali generalu Bri-quemontu je Cot ponovil, da je uresničevanje nalog modrih Čelad v Bosni »težko in dostikrat polno razočaranja«. »Nismo tukaj, da bi se bojevali, temveč zato, da nadzorujemo uresničevanje miru in pomagamo izčrpanemu prebivalstvu,« je dodal. Obtožujoče je pokazal na vojskujoče se države, ki mirovne Čete in predstavnike človekoljubnih organizacij prevečkrat izrabljajo za figurice na svojih političnih šahovnicah.
Na slovesnosti je general Cot znova opozoril na vprašanje zračnih napadov, re-
koč, da bi bilo le s pomočjo letal mogoče odbiti večje napade na varnostna območja. General Rose se je strinjal s Cotom: »Imamo pravico, da takoj odbijemo napad na varnostno območje.«
Nekateri vojaški viri v Parizu poročajo, da so francoski častniki svetovali sekretarju Galiju, naj svojega posebnega predstavnika za jugoslovansko vprašanje Viasushija Akashija pooblasti, da lahko odloča o morebitnih zračnih napadih, Ce bi jih zahtevali poveljniki Unproforja. Gre namreč za to, da zahtevo za vojaški napad obravnavajo veC ur, preden generalni sekretar ZN da (negativen) odgovor, medtem pa je spopadov običajno že konec. General Rose je zanikal govorice, da je del njegove naloge tudi pri-
praviti umik modrih Čelad iz Bosne. »Trenutno nimamo takšnih namenov,« je zatrdil. Izjavil je tudi, da je njegova naloga predvsem zagotoviti varno pot konvojem s človekoljubno pomočjo in ohranjati mir med pogajanji. Rosea je za komandanta sil ZN v Bosni in Hercegovini nastavil Butros Gali 5. januarja letos. Zamenjal je generala Briquemonta, ki je svojo nalogo sprejel že lanskega junija, a je na lastno prošnjo Se pred koncem mandata zapustil svoj položaj. Kot razlog za to je navedel »malodušnost« in pomanjkanje sredstev, ki so mu jih dali na razpolago za opravljanje dolžnosti. Po Bosni in Hercegovini je trenutno razporejenih 13.042 vojakov modrih čelad.
Viktorija Stegič / AFP
SRBIJA / SLAB ZAČETEK REFORME
»Super« dinar se ni pojavil
V bankah tudi starih dinarjev ni, marka pa je poskočila za tretjino
BEOGRAD - Napovedane ambiciozne gospodarske in finančne reforme so se v Srbiji zaCele nadvse klavrno. Novi »superdi-nar«, ki naj bi bil enako vreden kot nemška marka in naj bi včeraj zamenjal stari jugoslovanski dinar, obložen s sedmimi ničlami, so Beograjčani sicer videb na televiziji, v bankah pa se ni pojavil.
Bančni uslužbenci so tarnati, da tudi starih dinarjev nimajo več, ker je vrednost nemške marke v prestolnici od petka poskočila za tretjino, na podeželju pa celo za sto odstotkov. Tudi Ce bi dobili nove dinarje, jih ne bi mogli menjati v marke, ker teh ni več, pa tudi starih dinarjev ne bi mogli menjati v nove, ker centralna banka ni objavi-
la menjalniškega teCaja, so agenciji AFP povedali v naj večji beograjski banki. Oblasti so obljubile upokojencem v Novem Sadu, da se bodo lahko prvi dotakniti novega denarja. Upokojenci so več ur na mrazu čakati pred bankami in poštami, potem pa so se brez pokojnin jezni razšli. Kljub uradnim prepovedim so tudi državne trgovine Se naprej pisale cene v nemških markah, popoldne pa se je na večini trgovin pojavil napis »Zaprto zaradi inventure«, ker trgovci niso hoteli povečevati izgub.
Liter mleka je v ponedeljek zjutraj stal 40 milijonov dinarjev, potem pa ga je zmanjkalo. Zelenjavo na tržnici in avtobusne vozovnice so prodajati samo Se za marke.	(AFP)
Mate Bobi
'an (Foto: R. I.)
primeru vojaške intervencije v suvereni državi računati z določenimi posledicami, saj bi svet taksno potezo označil kot agresijo hrvaške države na mednarodno priznano BiH. »Potem bi nas obravnavali enako kot Srbijo,« pravi Mandič.
Pred kratkim se je v hrvaškem tisku pojavila novica, da bo predsednik Tudman nevtraliziral levo in desno smernico v političnem vrhu. Od tod je sledilo, da bodo odstopili predsednik parlamenta Mesič, ManoliC in celo obrambni minister Sušak, ki naj bi ga zamenjal bivši premier GreguriC. Vrh HDZ je novico hitro demantiral z besedami, da so to navadne izmišljotine in da je Mesič na »enomesečnem dopustu v tujini«. »Najbrž rad smuCa,« je cinično ugotovil ManoliC v Globusu. Toda hrvaški tisk je opazil, da se v vlogi pogajalca v hrvaški delegaciji iz BiH vse večkrat pojavlja Mile Akmadžid, kar si tolmačijo kot težnjo po »mehkejšem« človeku, kot je Mate Boban, ter da je Boban v bistvu že zamenjan.
Boban se je oglasil v trenutku, ko politična nesoglasja Se niso potihnila kljub Občemu zboru HDZ. Med mnogimi politiki »levo« ali »desno« skorajda ni nobenih stikov. Od Manoliča zdaj Boban zahteva trdne dokaze o domnevnih izjavah po radiu in pravi, da se »na bosanskih bojiščih brani tudi Hrvaška«. Obenem se sprašuje, kdo lahko polemizira o tem, katerim Hrvatom je dovoljeno živeti na hrvaških otokih, v hrvaški Istri in hrvaški državi nasploh, saj je ustavno jasno določeno, da je vse to lastnina hrvaškega naroda. Vendar pa strah Istranov, da se bo struktura njihovega prebivalstva ob prihodu beguncev v Novigrad močno spremenila, morda le ni bil neutemeljen.
Darko Pavicič
PISMO
■»»■»irrTilTfT
I Z
P E HHHH
K L A
Deset grehov Združenih narodov v Bosni
Ko je francoski general Jean Cot potem, ko je postal poveljnik vseh sil Unproforja v nekdanji Jugoslaviji, lani poleti prvič obiskal Sarajevo, se je hotel srečati z menoj, kot je rekel, ne glede na to, da ceni Časopis Oslobodjenje, pri katerem delam. »Vi ste heroji te vojne v moji domovini,« mi je zatrdil general. Za eno od vprašanj, ki mi jih je zastavil, je priznal, da si ga je velikokrat postavil tudi sam: Ali bi Sarajevo preživelo leto in pol obleganja, Ce ne bi bilo Unproforja in humanitarne pomoči ZN? »MogoCe ne bi preživeli, saj naši ljudje vedo, kako veliko so tvegali vasi vojaki, da bi omogočili humanitarno pomoC, kar zelo cenijo. Toda v mestu, ki je dvakrat obsojeno na smrt, ne smete pričakovati posebne hvaležnosti. Prvič so ga na smrt obsodili srbski topničarji, ki vsak dan krvavo mesarijo po Sarajevu in drugič so ga na smrt obsodili s položajem, v katerega so pahnili njegove prebivalce, ki so ostali brez hrane, vode, elektrike, plina, ogrevanja...« - sem dejal. Toda ljudje z dobrimi nameni, kakršen je general Cot ali njegov kolega, belgijski general Briquemont, ki je odstopil kot poveljnik Unproforja v Bosni, ne morejo popraviti obupnega vtisa o Združenih narodih v Bosni. Kajti ZN so med svojim popolnoma zmedenim bivanjem v BiH zagrešili vsaj deset grehov.
Prvi greh je slabo opredeljeno poslanstvo ZN. V Bosno so prišli, da bi ohranili mir, Čeprav v tej državi ni nobenega miru, ki bi ga bilo mogoCe ohranjati. Poleg tega nimajo ne mandata ne sredstev, da bi tak mir vzpostaviti. Edino, kar jim preostane, je pomoC pri razdeljevanju humanitarne pomoti bosanskim mestom, a Se to jim največkrat preprečijo srbski in hrvaški krajevni vojskovodje.
Drugi greh je embargo ZN na uvoz orožja v Bosno. Ne gre samo za globoko ironijo. Gre za veC, gre za soudeležbo pri ubijanju, saj je prav odločitev ZN v celoti uveljavila embargo za BiH. Odločitev o embargu hkrati pomeni tudi odločitev, da se žrtev ne sme braniti pred napadalcem, pomeni odločitev, s katero ji je odvzeta pravica do samoobrambe. ZN so Bosni zvezali roke v Času, ko jo nekdanja JLA še naprej bombardira in »Cisti« njena mesta z vsemi sredstvi genocida. Ce že ne more vojaško poseči in drugače pomagati državi, ki je žrtev agresije in priznana Članica OZN, bi mednarodna skupnost svoji Članici lahko vsaj dopustila pravico, da se brani sama.
Tretji greh sta »nepristranskost« in »objektivnost« ZN. Prav kanadski general Louis McKen-zie, takratni poveljnik Unproforja v Bosni, je bil tisti, ki je uvedel to smeSno pojmovanje nepristranskosti in objektivnosti, tisti v položaju, v katerem je bilo očitno, kdo je agresor, kdo izvaja strahovlado in kdo genocid. To, kar se je v resnici dogajalo v Bosni na začetku, sploh ni bila vojna. Kajti za vojno sta potrebna vsaj dva nasprotnika, ki se bojujeta drug proti drugemu; Bosna pa takrat, ko je bila napadena, ni imela nobene vojske. Toda general McKenzie je Se kar naprej ponavljal o »odgovornosti vseh strani, vpletenih v vojno«. Tudi po-
_ : ?
Kemal Kurspahič
tem, ko so ZN Srbijo vendarle označiti kot agresorja. On je bil tisti, ki ni nikoli vedel, »kdo pravzaprav strelja« in tisti, ki je zapustil Bosno, ne da bi ugotovil, na kateri strani so »dobri« in na kateri »slabi«. Se zadnji primer te sprevržene objektivnosti: prav na dan, ko so voditelji Nata obnoviti svojo izvotljeno grožnjo, da bo prišlo do bombnih napadov, Ce Srbi ne bodo nehali »stiskati obroča okrog Sarajeva«, so predstavniki ZN v Sarajevu med dragim zatrditi, »da ne vedo, kdo je zaCel danes z obstreljevanjem«. A stvari so v resnici veliko manj zapletene, kot se zdi: kadar strelja bosanska vojska, strelja v 95 odstotkih primerov na srbske položaje, s katerih to mesto obstreljujejo že 21 mesecev. Kadar pa to počnejo Srbi, so v veC kot v 95 odstotkih primerov žrtve civilni prebivalci, njihova prebivališča, hiše, bolnice, šole in sploh vse, kar uvrščajo med svoje »strateške cilje«.
Četrti greh ZN je nadzorovanje z navadnim preštevanjem. Ali se še spominjate Resolucije ZN, ki je zahtevala nadzor nad težko oborožitvijo okrog Sarajeva? Takrat smo Sarajevčani upati, kako daleC je že to, da bo Srbom mogoCe preprečiti obstreljevanje naših stanovanj iz 120 milimetrskih tankovskih topov. A kaj se je zgodilo v resnici? Opazovalci ZN so se obnašati kot natakarji po veselici: Steli so samo število izmenjanih izstrelkov, te podatke primerjati med seboj in naslednji dan objaviti, da je mesto zadelo med 700 in 1000 izstrelkov. To pa je bilo tudi vse. Prav pred kratkim je eden od izstrelkov povzročil smrt Šestih ljudi, med njimi tudi dveh otrok. Granata jih je zadela v njihovem sarajevskem stanovanju, medtem ko so použivati svoj obrok humanitarne pomoči. Opazovalci ZN pa še kar naprej skrbno preštevajo izstrelke in žrtve.
Peti greh ZN je Sala o prepovedi poletov. Oziroma Resolucija o prepovedi poletov v zračnem prostoru nad Bosno. Tega so po uradnih podatkih kršili tisočkrat! In nobenega srbskega ati hrvaškega helikopterja ali letala ni sestrelila nobena patrola Nato, ki je zadolžena za uveljavljanje te resolucije. Tako se je ta resolucija znašla na spisku sal o tem, kako so uveljavljali mednarodne zakone in red.
Sesti greh ZN je greh »varnega neba«. Prav na dan, ko naj bi Sarajevo in Bosna dobila »varno nebo« nad seboj, so Srbi izstreliti na mesto 3.777 granat. Od takrat se obstreljevanje - z vsemi pokoli -bosanske prestolnice nadaljuje in otroci umirajo skupaj s svojimi učitelji v razredih; mestna tržnica je reden cilj topništva in na desetine ljudi je umrlo med novoletnim premirjem. A vse to, vključno s pomanjkanjem hrane, vode, elektrike in ogrevanja. - Se ni bilo dovolj za opredelitev, da se obroč okrog Sarajeva »zares stiska«, kajti v tem primera bi morali takoj ukazati zračne napade na položaje srbskega topništva, tega ukaza pa ni bil pripravljen izreci nihče.
Sedmi greh ZN je, da so humanitarni konvoji namenjeni - nikamor. Med številnimi resolucijami ZN, ki so jih o Bosni sprejeti približno 28, je bi-
la tudi tista, ki je obljubljala oboroženo varstvo za humanitarne konvoje. Toda ti so ostati še naprej nezavarovani. Konvoje, ki jih spremljajo sile Unproforja, lahko zaustavijo tako srbske kot hrvaške sile, včasih celo skupina lačnih žensk, ki terjajo »svoj delež« hrane, olja ali karkoli pač prevaža konvoj. Nekajkrat so se biti poveljniki Unproforja ob opozorilnih strelih prisiljeni celo umakniti - kaj pa naj bi storili? NiC, kot ponavadi.
Osmi greh ZN je neskončno Čakanje na »zračni most«.General Briquemont je izrazil svoje iskreno navdušenje ob možnosti, da bodo vzpostavili, kot je rekel sam, »zračni most« s Sarajevom Se preden bo prišla zima. Vendar tega ni bil sposoben uresničiti. Zato je mesto še zmeraj ostalo brez svojih osnovnih, vsakdanjih potrebščin. Zato morajo meSCani Se zmeraj prepešačiti na stotine metrov, da bi prišli do nekaj litrov vode ter pri tem tvegati, da jih zadene srbska granata ali krogla ostrostrelca. Ker so ZN pac obupali, da bi jo zagotoviti. Samo Sarajevčani v svojem getu ne smejo obupati.
Deveti greh ZN je, da so postali sestavni del problema, ki so ga prišli reševat. Samo pomislite, kako ciniCno je oklevanje dela zahodnih držav, da bi podprle napade iz zraka ali da bi se pustile zaplesti v vojaški poseg v Bosno samo zato, »ker bi tako lahko ogrozile svoje kopenske Čete v okviru sil ZN«! Bosancem pa so tako sporočile, da jih ni mogoče zavarovati prav zaradi tistih, ki so prišli k njim z namenom, da bi jih zavarovati. Ves Cas so živeti v prepričanju, da so sile Unproforja v Bosno prišle zato, da bodo prispevale k rešitvi, in ne zato, da bodo same postale del tistega problema, ki so ga prišle reševat. Mogoče so se Sarajevčani motili?
Deseti greh ZN - je Butros Gali osebno. Najnovejša novica o tem, da je generalni sekretar OZN Butros Gali zavrnil prošnjo generala Gota, naj mu dovoli, da sam ukaže letalske napade na srbske položaje, da bi tako zavaroval kopenske Čete Unproforja - ni v Bosni nikogar presenetila. In Bosanci res ne morejo drugega, kot da nekaj odgovornosti za soudeležbo ZN v njihovi tragediji pripišejo Butrosu Galiju, zlasti, ker je nekoč omenil, da gre za »vojno bogatih ljudi« ter kasneje pojasnil, da v ZN ni mogoCe osredotočiti vse pozornosti zgolj na Bosno, ob tem, ko je na različnih koncih sveta toliko bede. Seveda je vsaka tragedija enkratna in zagotovo najbolj boleča za tistega, ki v njej trpi. Toda položaj, v kakršnem je Bosna, ki ga nekateri opisujejo kot vojno, zaradi razlogov, ki sem jih skušal opisati, sam občutim veliko bolj kot strahovlado, pokol in genocid. In da je Butros Gali, tudi Ce hoCe biti nepristranski in objektiven, kot je skuSal biti general McKenzie, milo rečeno, krivičen in žaljiv -do stotin tisocev pobitih, posiljenih, ponižanih in pregnanih Bosancev.
Zaradi vseh naštetih grehov se Bosanci počutijo zapuščene in v njih je že davno ugasnilo sleherno zaupanje v tisto, kar se imenuje mednarodna skupnost...
SLOVENSKI PROGRAM
IT SLOVENIJA 1
S
RAI 1
Pamet je boljša kot žamet
Sezamova ulica, 1/10 del am. otroške nanizanke
TV avtomagazin
B. Runeborg: Plamenice, 3., zadnji del švedske drame Poročila
Sobotna noc, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1
Mladi virtuozi: Kljunasta flavta, 2. oddaja Prva ljubezen, 3/6 del švedske nadaljevanke Regionalni studio Koper Pari, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče
Pričevanja o zvestobi:
Slovenci v Argentini, 4/9 del slovenske dokumen. serije: Novi svet ob Srebrni reki Osmi dan
TV dnevnik 3, VPS 2215
Sova
Dober dan, razred, 4/6 del angleške nanizanke Igrajo: Nigel Planer, Polly Adams, Timothy Bateson, Rebeca Callard, Victoria Carling in drugi; režija John Henderson. Tekmeci Sherlocka Holmesa, 24/26 del angleške nanizanke Igrajo: Ronald Fraser, Paul Hardwick, Jean Marsh, Norman Bird in drugi; režija Jonathan Alwyn.
Rop na ladji Video strani
SLOVENIJA 2
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Nan.: Cuori senza eta Film: II figlio di viso pal-lido (kom., ZDA ’52), vmes (11.00) dnevnik Risanke: Calimero Nan.: Nancy, Sonny & C. Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo (i. Angela Lansbury) Dnevnik in TGl Motori Dok.: Kvarkov svet TV film: Voglia di vince-re (i. G. Morandi, 2.) Mladinski variete: Uno per tutti, vmes risanke, aktualnosti, zanimivosti Danes v Parlamentu Dnevnik 1
Variete: Fortunatamente insieme
Nan.: ENG - Preša diretta Vreme, dnevnik, šport Dok.: Kvarkov veCer (vodi Piro Angela)
Dnevnik
Nogomet: Torino-Piacen-za (pokal Italije)
Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok.: Turčija TV film: Ritorno alle set-te sorgenti (dram.. Fr. '88, i. Max von Sydow)'
Video strani
Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek iz Melbourna
Zgodbe iz školjke Sedma steza
Mednarodna obzorja: Srbija
Sova, ponovitev
Na programu, 3/7 del ameriške nanizanke Zmagovalev pobere vse
Tekmeci Sherlocka Holmesa, 23/26 del angleške nanizanke Skrivnost lovca na lisice Iz življenja za življenje:
Prisluhnimo tišini Poslovna borza Dnevnik 2
Evropski pokal v košarki (M):
Smelt Olimpija - Taugres, posnetek iz Ljubljane Hans Fallada: Železni Gustav, 7., zadnji del nemške nad. Videošpon Video strani
RAI 2
KANAL A
Borza dela Video strani
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini
CMT
A-Shop
LuC svetlobe, ponovitev 86. dela ameriške nadaljevanke A-Shop
Verdi, 7. del italijanske nadaljevanke Video strani Borza dela A-Shop
Cyclone - Motor smrti, ponovitev ameriškega filma Igrajo: Heather Thomas, Jeffrey Combs, Ashley Ferrare in drugi; režija Fred Olen Ray.
LuC svetlobe, 87. del ameriške nadaljevanke
Jazzbina, ponovitev 50. oddaje
Risanke
A-Shop
CMT
Risanke
Poročila
NoCni bojevnik, akcijski film Jazzbina, 51. oddaja Poročila
Verdi, 7. del italijanske nadaljevanke
A-Shop
CMT
Borza dela Video strani
^ RAI 3
KOPER
: Studio 2 pogovor
DEEBP KOROŠKA
Zvezna dežela danes
Pregled tiska Jutranja odd. Laltrarete Odprta šola
Kulturni dnevnik Tortu-ga, 8.30 Tortuga DOC Poti po Toskani, 10.00 Idealna knjižnica Parlato semplice Dnevnik 3 iz Milana Parlato semplice, 2. del, Sri Lanka, Arhitektura Znastveni dnevnik Deželne vesti,dnevnik TGS Bellitalia Dok.: Alfabete TV Šport: odbojka, nogomet, dresura, 17.20 Derby
| Nan.: Vita da strega
I Dok.: Geo
Šport, Insieme, vreme Dnevnik, Deželne vesti BlobCartoon, 20.05 Blob Chi Pha visto?
Dnevnik in vreme Milano, Italija Nan.: Occhi di Lynch Dnevnik in vreme
RETE 4
Nanizanke
Nad.: Piccola Cenerento-la, 8.35 Anima persa KM Variete: Buona giornata, ■ vmes (9.30) dnevnik a Sgarbi quotidiani ■MM] Nad.: Soledad, 10.45 Febbre d’amore, 11.15 Luogo comune, 11.30 Maddalena, 12.30 Cele-ste, 13.00 Sentieri, vmes (11.55) TG4 Dnevnik TG 4 Nad.: Sentieri, 14.30 Pri-mo amore, 15.00 Princi-pessa, 16.00 Camilla Kviz: La verita, vmes
(17.30)	dnevnik Funari News, vmes (19.00) dnevnik Nan. Colombo Film: Uno sparo nel buio (kom., VB ’64), vems
(23.30)	dnevnik Radio Londra
@8 Koper
OtO
Hrvaška 1
CANALE 5
Spoznavajmo biblijo V kraljestvu narave Male in velike zgodbe Jutranji dnevnik Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama Aktualna oddaja: Kronike v živo Dnevnik
Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme
Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Kronike v živo: Detto tra noi (vodi P. Castelli) Dnevnik in Iz Parlamenta Pogum življenja Šport
Nan.: Hunter Vreme, devnik in šport Variete: Ventieventi Nan.: Amico mio - Ritro-varsi (i. Massimo Dap-porto, Katharina Bohm) Variete; Indietro tutta! (vodi Renzo Arbore) Dnevnik in vreme Film: Sotto la pioggia (dram., ZDA ’90) ftH Filmske novosti
Nan.: Un giustiziere a New York
# TELE 4
19.30, 23.10 Dogodki in odmevi
Caffe dello šport Film
($) MONTECARLO	
	19.30, 20.25, 22.30 Dnevnik
	Film: Bufera mortale
	Variete: Tappeto volante
	Film: 11 paramedico
	Film: Chi si ferma š per-duto (kom., It. ’61)
TV novice
Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Time Out, tv nanizanka Slovenski program: Studio 2, pogovor Primorska kronika TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program
A Tribute To Survival -Koncert za mir, posnetek iz Sarajeva V ospredju, avtor Bruno Agrimi TV dnevnik Slovenski program: Sportel,
oddaja o zamejskem j športu in športnikih
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Lasciate un messaggio Kviz: Sara vero?
Agenzia matrimoniale Otroški variete Dnevnik
Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Robin Hood, la leg-genda (pust., VB ’91, i. Patrick Bergin, Uma Thurman)
Aktualna odd.: Diritto e rovescio (vodi Enrico Mentana)
Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik
(□MF1 Avstrija 1
ITALIA1	
	Pregled tiska
	Nanizanke
	Odprti studio
	Aktualno: Tu, Italija
	Otroški variete
	Odprti studio
	Luogo comune
	Variete: Non a la RAI
	Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Agli ordini papa!
	Šport studio
	Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 11 principe di Bel Air
	Odprti studio
	Radio Londra
	Variete: Karaoke (vodi Fiorello)
	Nan.: Tequila & Bonetti (i. Jack Scalia)
	Šport: Torkov priziv
	Luogo comune
	Sgarbi quotidiani
	Studio šport
Cas v sliki Pri Huxtablovih Klub za seniorje Moj divji poni, pon. avstralskega filma Cas v sliki Družinske vezi Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Knjiga o džungli Pandin klub
Cez galaksijo in potem na levo
Cas v sliki
Monaco Franze, serija Znanost Cas v sliki Univerzum:
Sanje o novem svetu, 3. del: Džungla se vrača Pogledi od strani Zmešnjava, 2/8 del avstralske humor, serije Fotoreporter Flash, serija Cas v sliki
Obračun med gangsterji, franc.-ital. kriminalka Igrajo: Lino Ventura, Charles Aznavour, Irina Demick in drugi; režija Pierre Granier-Deferre. Poročila
Dobro jutro Poročila
Zimski šolski spored Rojstvo Evrope, 7., zadnj1 del serije
Obdobja svetovne knjiž6-vnosti: Humanizem Tečaj francoskega jezika. 7., zadnji del Narnijske kronike, 17/1 del angleške nanizanke
Poročila
Divja vrtnica, 12/199 del Bagdad Cafe, 9/15 de
am. humor, nanizanke Rdeči prah, ameriški film, 1932
Igrajo: Clark Gable, leaf
Harlow, gene Raymond,
Mary Astor, Willy Fung in drugi; režija Victor Fleming.
Monofon TV razstava Učimo se o Hrvaški: Hrvaška književnost med evropskimi, 4/13 del Poročila
Glavni odmor, otroški program Obnova Hrvaške Hrvaška danes Poročila
Kolo sreče	.
Santa Barbara, 619. de
ameriške nadaljevanke
Dnevnik 1
Koruzna pot, dokumentarni film V velikem planu Poročila
Zabavno-glasbena oddaja: Akustikoteka Slika na sliko Poročila v angleščini Sanje brez meja
Hrvaška 2
TV-koledar Zasedanje Sabora Skrivnosti, 45/65 del Narnijske kronike, p°m 17/18 dela angleške nanizanke
Emma - Kraljica južnega morja, pon. 1/4 dela nadaljevanke
Japonska, pon. 8., zadnjega dela dok. serije Pokal evropskih prvakov v rokometu:
Badel 1862 Zagreb - San-defjord, 1. polčas Rokomet, 2. polčas Popolna tujca, 20/22 del amer. humor, nanizanke Emma-Kraljica južnega morja, 2/4 del nad. Habsburžani, 3/4 del av-strij. dokumentarne serije Dokazi, 6/16 del Radar
	| i 1UUU HlUjLHlU V XII		
		Madžarska	
Avstrija 2			
			Sončni vzhod
			
	TisoC mojstrovin		Cez dan
	Lipova ulica, serija		Riviera, serija
	Matere, pon.		Izterjevalec, francoski
	Družina Merian, 3. del		tv-film
	Veliki vojskovodje, 3. del		Igra
	Admiral Nelson in bitka		Opoldanski zvon
	pri Trafalgarju		Šolski program
	Orientacija		Dnevnik
	Pri Huxtablovih:		Risanka
	Vudu v kuhinji		Tele video '94
	Tista stvar je, kviz		Mednarodni Folkfestival
	Zvezna dežela danes		'93
	Kultura		Zunanje zadeve, serija
	Belo-modre zgodbe; dve		Matere
	zabavni zgodbi		Za boljši jezik
	Naredi si sam		Spored za otroke
	Reportaže iz tujine, od-		Vprašanje in odgovori,
	daja zunanjepolitične re-		kviz
	dakcije		Katoliška kronika
	Večerni studio		Pravljica
	Klub 2		Dnevnik
	S.O.S.-Pogrešani, 3. del		Columbo, am. tv krimi-
	ameriške serije		nalka
	Nevarnost za Fatimo		Panorama
	Poročila		Gospodarski magazin
	TisoC mojstrovin		Car športa
			Dnevnik BBC
TV SPORED

Torek, 25. januarja 1994
21
■
k
RADIO SLOVENIJA 3
20.45
S SOLISTIČNIH IN KOMORNIH KONCERTOV
en^crf se bomo spomnili na lanskoletni 11. festi-°lza zgodnjo glasbo Radovljica 1993. V tamkajšnji fJSčini Je ovgusta lani na zadnjem koncern tega esm/o/° nastopil ansambel za zgodnjo glasbo »I Vil-■ nemškega Dannstadta. Pod vodstvom Luigi-jo Maiella se mladi pevci in instrumentalisti posve-q/° izvajanju italijanske renesančne glasbe, predv-tP tiste iz Neaplja, Benetk in Firenc.
RADIO SLOVENIJA 3	20.00
PORTRETI V BESEDI, Kleopatra	
J°že Rode nam v oddajah Portreti v besedi Predstavlja znane osebnosti s pomočjo ,9°- kar so napisale di kar so o njih zapisali djdgi. Tokrat bo predstavil znamenito egi-POansko kraljico Kleopatro. O njej in o zvezi f dvema največjima vojskovodjema in državnikoma starega Veka Julijem Ceza-lom in Markom Antonom so pisali vsi sodo bni zgodovinarji, po-zneje pa še Shakespe-dfu" Ddote ,n mnogi

RETE 4	22.40
A SHOT IN THE DARK, angleški film, 1964	
V Vll! bogatega gospoda Ballona pride do skrivnostnega umora, ki ga raziskuje Clouseau. Inšpe-Ktor se zaljubi v glavno osumljenko, lepo natakari-c° ln Poče dokazati njeno nedolžnost: »Marija je 'ztedno lepa, torej je nedolžna,« trdi Clouseau.
A not 'm the Dark je drugi film, v katerem nastopa nestrpni inšpektor. Zgodba je predvsem parodija n.a klasične angleške kriminalke, kakor jih je pisala Agatha Christie. Sledi še več filmov o Pink Panthe-rJd in Clouseauju, v katerih pa vedno bolj prevlada čista farsa.
	
	KANAL A	20.30
	NOČNI BOJEVNIK, ameriški akcijski film
	
Mlad fant se mora zaradi starih grehov preživljati s pretepi za denar. Ko pa se oidloči, do bo s tem prenehal in začel drugačno življenje, se zanj začnejo težave. Njegov bivši of ga skuša za vsako ceno prepričati in celo preživljati s pretepi za denar. Ko pa se oidloči, dp bo s tem prenehal in začel drugačno Mjenje, se zanj začnejo težave. Njegov bivši sef ga skuša za vsako ceno prepričati in celo priš iti, da gre zanj v še en boj. Odločitev je težka, morda celo usodna.
	RTL 2	22.20
	MALENKOSTI, KI SO ŽIVLJENJE, francoski film, 1970
	
'erre se ponesreči z avtomobilom. Medtem ko se avto preobrača, vidimo v flashbacku dTObce njegovega oljenja. Ob prihodu esilcev izvemo nekaj oč Pierre je uspešen Poslovnež, poročen je 'epo Catherine, ima Pa tudi ljubico Helene 'n sina. Na poti v bolniš-Jco Pierre misli na vljenje z ženo in na ljubezen s Heleno...
dim je režiral Claude ■sautet, njegova pozornost se osredotoči predv-®m na psihologijo junakov in kljub sicer banalnemu ljubezenskemu trikotniku, režiser prikaže z izdano občutljivostjoi vsakdanje dogodke, saj 'arn s serijo neurejenih flashbackov pripoveduje ^a originalni način o življenju običajnega člo-
FJ!m je bH predstavljen na Festivalu v Cannesu, kjer ga je fako kritika kot publika dobro sprejela. Srnjo: Michel Piccoli, Romy Schneider (na sliki), Lea Massari in drugi.
KANAL A	22.10
JAZZBINA glasbena oddaja	-
vse ljubitelje stare jazzovske glasbe vam v točk ^ Jozzb,no Podvajamo izbrane glasbene
^ današnji oddaji o jazzu bomo poslušali izvajal-Ce kot so: Dallas Bartley, Dorothy Dandrige, Sider Roseta Tharpe, Mabel Lee, Bill Bajangles Robinson, June Richmond in druge.
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.30
Novi svet ob Srebrni reki
Pričevanja o zvestobi
Tretji del dokumentarne serije Slovenci v Argentini se imenuje Novi svet ob Srebrni reki. Ob prihodu v novi svet se povojni izseljenci srečajo s predvojnimi. Organiziranost slednjih, predvsem Primor-
cev, njihovo mišljenje in kultura se soočijo z drugačnim svetovnim nazorom nove emigracije. Vzporeden obstoj dveh društvenih struktur je posledica medvojnih opredelitev. Danes eni in drugi skušajo preseči
Štiridesetletno ločenost.
Scenarij sta pripravila andrej Rot in jaroslav SkruSny, režiser je bil Slavko Hren. Na sliki: ekipa pri delu na snemanju pričevanj Slovencev v Argentini.
HRVAŠKA TELEVIZIJA 1	13.05
RDEČI PRAH, ameriški film, 1932
V džungli Indokine je Denis, nadzornik plantaž, skril ljubko dekle, ki jo iščejo saigonske oblasti. Vendar se v bližino naseli zakonski par in Zenski se nikakor ne moreta prenašati. Se več, Dennis se celo zaplete v razmerje z mlado in simpatično sosedo.
Film je režiral Victor Fleming, igrajo: Clarke Gable (na sliki), Jean Harlow, Gene Raymond, Mary Astor, Willy Fung in drugi.
f mm® m mmavm
MUSIČ TELEVISION
07.00 Awake on the Wild Side; 10,00 Video;
12.30	The Pulse With Swatch; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report;
16.45	MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Soul of MTV; 18.30 Musič Non Stop; 20.00 Famous Last Words: Axl Rose; 20.30 Rockumentary: Metalli-ca; Guns‘n'Metallica: Loud'n'Live; 21.30 Beavis & Butlhead; 22.00 Greatest Hits; 00.00 Hit Ust UK
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 HollywoodCanke, 4. del; 16.00 Drugačen svet;
16.45	DJ Kat Show; 18.00 Star Trelc 19.30 Paradise Beach; 20.00 Rescue; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 Nerešene skrivnosti; 22.00 Melrose Plače; 23.00 Star Trek; 00.00 Nedotakljivi
PRO 7
06.00	Serije, ponovitve; 11.00 Tisoč milj prahu;
12.00	Roseanne; 12.30 Pri Huxtablovih; 13.00 Godzila-Pošast se vrne, pon. japon. fantaz. filma; 14.30 Hardcastle & McCormick; 16.35 Risanke; 17.55 Lewis Parker; 18.25 Vse čisto normalno; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtablovih;
20.00	Poročila; 20.15 Satan v belem, am. tv kriminalka; 22.20 Poročevalci; 23.15 Poročila; 23.25 Bojevnik in čarovnica, am. zf film
PREMIERE
07.00	Romeo; 08.50 Sla lepe Rose, am. film; 13.15 Kino '94; 17.50 Hitman-Cohen & Tote, am. psih. kriminalka; 19.30 Kino '94; 20.15 Basic In-stinct, am. psih. kriminalka; 22.20 Prevratni čas, am. film; 00.10 Late Night With David Letterman
SATI
09.05 Ponovitve serij; 13,00 Ladja zaljubljencev;
14.00	Sosedi; 14,30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila;
19.30	Kolo sreče; 20.15 Zlata parada popevk; 21.10 Preplah za nevarnosti- Strah na cesti;
22.00	Ugovarjam!; 23.00 Spieglova TV reportaža; 23.35 Pozor, skrita kamera
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 EP v umetnostnem drsanju, vrhunci; 11.00 EP v sankanju, vrhunci; 12.00 Biatlon, vrhunci; 13.00 Eurogol, pon.; 14.00 Mo-
V	________________
tošport, Nascar serija; 15.00 EP v umetnostnem drsanju, vrhunci; 16.30 Eurofun, tedenski magazin; 17.00 Ameriški nogomet, NFL' 18.30 Eurogol, magazin; 19.30 Športna poročila; 20.00 Eurote-nis, magazin-tumiiji; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev
RTL
09.10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?;
17.30	Družinske vezi; 18.00 Paradise Beach; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo: Posnetek za vse čase, am. tv kriminalka; 22.15 Quincy; 23.15 Gotischalk; 00.00 Poročila
RTL 2
05.45-17.00 Ponovitve; 17.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Angel se vrača, serija; 20.00 Poročila; 20.15 House Party, am. glasb, film; 22.10 Poročila
SKY MOVIES
15.05 A High VVind In Jamaica; 17.00 X-15; 19.00 The Goonies; 21.00 The Last Of His Tribe; 23.00 Defenseless
MOVIE CHANNEL
15.00	King Richard And The Crusaders; 17.00 Snowwhite In Happily Ever After; 19.00 Oh. Pio-neersl; 21.00 The Player; 23.10 Double Impact
FILMNET +
14.00	Frankie & Johnny; 16.00 K-TV; 18.00 Spot-swood; 20.00 Presumed Guilty; 22.00 Deadly Surveillance
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 17.30 Evropsko gospodarstvo;
18.00	Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 On The Air; 20.00 Dokumentarec; 21.00 Shovvcase;
22.00	Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show
CNN
05.00-22.00 VVorid News; 06.30 MoneyUne; 10.30 Wor1d Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King U-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorid Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 VVorid Business Toda/ Update; 22.30 Showbiz Today
J
mm@ |
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00,
21.00,	23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.05 Ob 17-ih;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Premiere; 21.50 Intermezzo; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Opoldne;
12.40	Štajerski val; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: šolstvo; 17.50 Šport; 19.30 Stos -košarka SmeltOlimpija-Taugres; 21.00 Od dejanj k besedam; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Izbrali smo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program;
15.00	Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Naj narodi pojo; 18.00 Koncerti; 19.33 Arije in monologi;
20.00	Literarni večer;
20.45	S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 7.45 Evergreen;
8.00	Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Iz odvetnikove pisarne;
11.00	Hladno, toplo, vroče; 12,30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Kaj je novega?; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.35 iz kulturnega sveta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta, 2. del; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop;
8.40	Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste;
10.00	Pregled tiska; 10.35 l Psihologija; 11.30 Aktual-
nosti; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Seriamen-te parlando; 16.00 Modri val; 18.00 Covermania;
18.45	Zvoki iz preteklosti;
20.00	Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.30 Loto; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio;
15.15	RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Anketa,
18.15	Tema tedna; 20.00 Labirint znanja; 21.30 Ta nori torek; 1.00 Sat. progr.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 16.10 Varujmo zdravje; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 17.50 Koristne informacije;
18.20	Klasična glasba; 18.50 Radio jutri.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti;
6.45	Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport;
20.00	Študij in glasba;
21.00	Kulturno umetniški program.
Radio študent
11.00	Vžig; 12.00 Kondicija dvojiškega sistema;
14.00	OF (24 ur in-fo);
17.00	Joculator; 19.00 Tolpa bumov: Messerschmitt; 20.00 Underground International; 21.00 Hard'n Heavy; 24.00 Radio satelit.
Radio Trst A
7.00,	13,00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Skozi tančico molka; 8.30 Soft mušic; 9.00 Iz studia z vami, 9.15 Odprta knjiga: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (prip. Mira Sardoč); 10.30 intermezzo;
11.45	Okrogla miza; 12.45 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti;
16.00	Mladi val: Gastro-nomikviz; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Božanska komedija: Vice (prevod in priredba A. Capuder, r. S. Verč, 17. del); 18.40 Slovenska lahka glasba;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Paf boom; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin.
ELEKTRONIKA / KDO BO TESTIRAL LASERSKE NAPRAVE?
Navidezni zasloni in odgovornost
Britanski vladni uradi si noCejo naprtiti odgovornosti za varnost delovanja naprave, ki preslika lasersko svetlobo neposredno na očesno mrežnico, kar naj bi dajalo občutek, da gledamo na oddaljen zaslon. S pripravo bi si lahko pomagali pri aparatih, ki nudijo t.i. navidezno resničnost, v avtomobilskih in letalskih prikazovalnikih ter morda celo pri žepnih televizijskih sprejemnikih in videonapra-vah.
Napravico so razvili raziskovalci Laboratorija za polprevodnike družbe Motorola, ki je med vodilnimi proizvajalci civilne in vojaške elektronike. Pri Motoroli pravijo, da je projekt sicer »zaupen«, da pa se bo že Cez šest mese-
cev mogoCe pogovarjati o komercialnih načrtih. Podrobnosti o napravi so Američani razkrili v objavljenih objavljenih prijavah za ZDA in Evropo.
Patent govori o očalih, ki usmerjajo laserski žarek na'mrežnico osebe, ki jih nosi. Gledalcu naj se pri tem zdelo, da vidi oddaljen zaslon. Enako tehniko bi bilo mogoCe uporabiti pri prikazovanju slike z majhnimi prenosnimi napravami kot je denimo brezžični videofon in žepni računalnik: uporabnik bi moral le zreti v odprtino na ohišju aparata.
Možnosti poškodb, povezanih z dolgotrajno uporabo laserja z nedoločeno močjo, ki bi bil uperjen točno v oči, pa so še precej neraziskane. Celo
zelo šibki laserji lahko poškodujejo celice in krvne žilice v očesu, saj pride zaradi segrevanja do pokanja celičnih sten.
Čeprav se patent nanaša tudi na Veliko Britanijo, se v uradnih ustanovah - vključno z Britanskim zdravniškim društvom, Zavodom za zdravje in varnost, Ministrstvom za trgovino in industrijo ter Ministrstvom za zdravstvo - ne morejo odločiti, kdo je pristojen za testiranje varnosti naprave, preden gre v prodajo. Nihče ne more zakonsko zaščititi ljudi, ki bodo novost preskušali.
Britansko zdravniško društvo se je glede tveganja, ki ga prinese neposredna laserska svetloba, posvetovalo z nekim očesnim specialistom. Ta je
r INOVACIJE / NI SAMO V ZNANJU MOC
Gojenje zdravilnih gob kot nova in dopolnilna kmetijska dejavnost
Slovenskemu kmetijstvu, kije bilo v dobršni meri prilagojeno jugoslovanskemu in jugovojaskemu trgu, se danes v demokratičnih in tržnih razmerah ne obetajo prav rožnati Časi. Preusmerjanje na druge, tudi izvozne izdelke, je edina rešitev. To ponuja tudi predlog programa za uvajanje nove kmetijske dejavnosti: GOJENJE UŽITNIH GOB, predlog pa ni zrasel na zelniku ministrstva za kmetijstvo, Čeprav ga podpim, ampak ga je pripravilo podjetje G.E.O.S.S. d.o.o. iz Ajdovščine. Lastnik podjetja Božo Gnezda je namreč uredil največjo gobamo na naSih tleh za proizvodnjo zanimivejših gojenih gob, kot so ostrigarji in zlasti japonske Sitaka. Božo Gnezda je zato tudi predlagal program, ki bi vsaj delu slovenskega kmetijstva pomagal na noge - investicija vanj pa je naravnost simbolična: 700.000 mark.
Božo Gnezda pravi, da tako naravovarstveni kot tudi ekonomski razlogi predstavljajo odločujoči faktor za podporo novi dejavnosti, saj je gojenje užitnih gob:
1.	pomemben dejavnik za ohranitev življenjskega kroga v gozdu in s tem celotnega ekosistema in
2.	nova kmetijska dejavnost, ki zahteva majhna investicijska vlaganja.
Tako bi za mi cel a m o oziroma proizvodnjo mice-lija potrebovali zagonskih 300.000 mark kapitala, za proizvodnjo substrala iz slame pa 400.000 mark, medtem ko bi se kooperantska mreža proizvajalcev samofinancirala. V oceni so zajeti stroški proizvodnje opreme in minimalnih gradbenih del za usposobitev obstoječih objektov.
Potrebno vrhunsko znanje, ustrezne objekte in naravne surovine v Sloveniji imamo, trdi Božo Gnezda in navaja naslednje ekonomske razloge:
- kakovosten micelij bi
bilo mogoče takoj izvažati na evropski trg, ker ga kupci že čakajo oziroma so znani
-	dejavnost je mogoče uvajati v majhnih korakih kot dopolnilno dejavnost na kmetijah, ali v velikih korakih kot preusmeritev posameznih podjetij v skladu s finančnimi možnostmi in zahtevami trga
-	proizvodnja je neodvisna od vremenskih vplivov, zato se tudi kapital nekajkrat hitreje obrača kot v ostalih kmetijskih dejavnostih
-	predelovalna industrija dobi možnost za nove prehrambene proizvode kot so vegetarijanska salama, gobji sir, polpeti, ravioli itd.
-	odpirajo se nova delovna mesta in ohranjajo kmetije
-	gre za ekološko in biološko neoporečno dejavnost
-	popestrita pa se in sta bolj zdravi tudi gostinska ponudba in vsakodnevna prehrana.
Poleg tega gojenje raznovrstnih užitnih gob ni novost le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi ni kakšne posebne konkurence na tem področju, kar seveda govori v prid uvajanja takšne tržno zanimive dejavnosti; hkrati pa tudi v Sloveniji ta trenutek nimamo niti enega proizvodnega programa, ki bi za tako majhen denar ponujal tolikšne možnosti na tako različnih področjih. V Sloveniji gojena Sitaka bi lahko posala v surovi ali predelani obliki blagovna znamka naše države v svetu.
Kmetijsko ministrstvo po zadnjih informacijah uvajanje te dejavnosti podpira - s svojo podporo pa bi lahko priskočila tudi vlada in še kakšno ministrstvo, denimo za gospodarske dejavnosti, za znanost in tehnologijo in nenazadnje tudi za zdravstvo. Ni le v znanju moč, ampak tudi v gojenih gobah, še zlasti če so zdravilne.
Matija Hudovernik
Japonske Silake na Slovenskem
dejal, da bi bilo to lahko precej nevarno, da pa brez podatkov o moči laserja ne more dati uradnega mnenja. Motorolin predstavnik za stike z javnostjo je izjavil, »da upa, da bo moC laserja majhna.«
V Zavodu za zdravje in varnost, kjer skrbijo tudi za varnost pri delu, se bojijo, da s sedanjim pravilnikom o laserjih - ki so ga, mimogrede, spisali že 1.1980 - nove naprave ne bi mogli ustrezno oceniti. Tudi novi pravilnik, ki bo začel veljati letos, naj bi ne bil primeren. »Vsi pravilniki (o neposrednem gledanju laserske svetlobe) govorijo večinoma o pulzirajočih žarkih ali svetlobi, ki le občasno dospe do očesa,« je dejal predstavnik Zavoda. »Ce gre za napravo, ki nepre-
Problematizirana varnost laserskih očal! (Foto: NS)
neboma sveti naravnost v oko, bi se morah vseh računov lotiti še enkrat.«
Urad za zaščito potrošnika pri britanskem Ministrstvu za trgovino in industrijo se otepa odgovornosti za testiranje vsakršnih laserskih naprav, preden pridejo na trg. Odgovorni trdijo, da je za zadevo pristojno Ministrstvo za zdravstvo, ker gre za varnost oči. V Uradu naj ne bi poznali nobenega postopka za tovrstne preskuse pred prodajo: »Dolžnost proizvajalca je, da prodaja varne izdele-ke.«
V svoji patentni prijavi
so strokovnjaki družbe Motorola navedli tudi razmeroma močan argument v prid neposredni svetlobi. Različni obstoječi očalni sistemi aparatov, ki ustvarjajo navidezno resničnost, so zasnovani na tekočekristalnem zaslonu ali na mozaiku diod: televizijsko sliko s takega ekrana preslika leča ali zrcalo naravnost na mrežnico.
Motorolina naprava vključuje polprevodniški laser v ohišju, ki ga je moč vtakniti v žep. Optični sistem urno pomika laserski žarek po vodoravnih črtah, podobno kot pri
običajnem televizijske sprejemniku. Svetloba nato od zrcala odbije J\ ravnost v oči gledalca, se vsako sekundo izmeni 60 slik, naj bi oko zaznal nepretrgano gibanje- r' preletavanju vrstic latm optični sistem določen0 točko bodisi osvetli bodri preskoči. Slika je torej s^ stavljena iz svetlih in te mnih pik, prav tako k° pri Crnobeli televizij1' Vsakdo, ki uporablja Pre nosno napravo, za katero je potreben nekakšen za slon, bo lahko izbiral me laserskimi očali ali bo ščanjem v majhen ekran.
Barry Fox-Pra-
nim delavcem. Običajno pa so kazni za prekrške izven tega izredno nizke in se ne izvajajo. Uvedli pa so absolutni sistemski nadzor nad temi dejavnostmi, kar preprečuje razvijanje šarlatanstva in padar-stva, ki ga v teh deželah
gnostike zdravljenja in rehabilitacije samo zdravstveni delavci. Metode morajo biti preverjene, strokovno neoporečne in ne Smejo škodovati zdravju ljudi. Navedene so tudi kazni - člen 88, ki so predvidene za nespoštova-
N E KONVENCIONALNA MEDICINA (2) / PRIKAZ LIBERALNEGA STALlSČ^-
Zdravnikova razmišljanja o alternativah
Nojevsko zatiskanje oči, da alternative ni, je kaj slaba usluga napredku znanosti
native ni, vsakdo ki trdi da je, bo pribit na križ.
- Drugo stahšče je libe ralnejše, ki sprejema možnost drugačnosti, zahteva pa preverjenost, kontrolo, predvsem pa neškodlji' vost.
Sedanje stanje v slovenski medicini je takšno, da pogosto ljudi kar pritiska v
roke nekonvencionalnim
oblikam, pozorno pa s pr' stom pokaže na neugodne posledice zdravljenja s takšnimi oblikami predvsem pri agresivnih boleznih, ki bi se, Ce bi b»e pravočasno diagnosticirane, lahko pozdravile.
Osebno mislim, da )e potrebno upoštevati drug0 liberalnejše stališče, ne-konvencionalistom ponuditi roko, jih povabiti v sistem, se od njih naučiti tisto dobro, ki nam manjka; preprečiti pa slabo, ki bi lahko nastalo z uporabo
takšne nekonvencionalne
metode.
Učna bolnišnica v Mari' bom, Oddelek za medicinsko rehabihtacijo, ki pref3' šča v institut za medicinsko rehabilitacijo, je tak Sne korake že naredila. Z® vrsto let sodelujejo na na ših oddelkih radiestezisti’ opraviti smo prve fotogm fije Kirijanove aure pri tak
Snih energoterapevtih,te s tiramo razne zdravstven6
pripomočke, ki jih ponuj3 trg (običajno so prinesem1 Vzhoda) s sodobnim) zdravstvenimi testnimi mehanizmi.
Nojevsko zatiskanje oCi, da alternative in nekon vencionalnosti ni, (pri t6in se nam pa skorajda tretjin3 ljudi zdravi nekonvencionalno) je slaba usluga na predku. Spoznati nekon vencionalne metode je na loga slovenskega zdravnn ka, izkoristiti dobre pl3 teh metod in pa prepreči slabe pa naloga slovenske konvencionalne - ortodok sne medicine.
Kdo so izvajalci nekonvencionalnih metod?
-	Tako po svetu kakor pri nas so to običajno laične osebe brez dejanskega znanja o osnovah medicine.
-	Samozvani terapevti, ki so si pridobili znanje s prebiranjem obrobnih medicinskih informacij in z nesposobnostjo medicinskega pogleda na informacije.
-	Zdravstveni delavci različnih nivojev, ki uporabljajo nekonvencionalne metode zdravljenja iz takšnih ali drugačnih nagibov.
Običajno se v teh krogih zbirajo ljudje, ki jih je družba že prej tako ah drugače označila za posebneže, ah pa ni razumela njihovih sposobnosti.
Najslabše pa je, da se v vseh treh kategorijah najdejo ljudje, ki izkoriščajo stisko bolnika za pridobivanje velikih materialnih dobrin. Od tod tudi moralna obsodba družbe vseh alternativcev, saj se slab glas shši v dvanajsto vas.
V Sloveniji smo formirali razširjeno skupino za akupunkturo, ki bo v skal-du z zakonodajo zdravniške zbornice regulirala odnose v tej nekonvencionalni veji in ki se bo trudila, ločiti zrnje od plevela. Zaradi tega smo pogledati tudi po svetu in ugotoviti, da skoraj nobena država nima nekonvencionalnih medicinskih metod natančno in legalno normiranih.
Ponekod so dovoljene najpogostejše nekonvencionalne oblike kot so: hiro-praksa, osteopatija, homeopatija. Te navadno tudi zakonsko regulirajo preko davčnega sistema. Običajno niso na spiskih zavarovalnic. Smejo jih izvajati le zdravniki. Ponekod, kot v Belgiji, Franciji in Holandiji, je dovoljeno uporabljati nekonvencionalne metode samo zdravstve-
Do kam seže roka sodobne medicinske tehnologije?
razumejo drugače kakor pri nas.
Pri nas proglasimo za šarlatana in padarja vsakogar, ki se ukvarja z nepreverjenimi medicinskimi metodami, na zahodu pa tistega, ki se nestrokovno ukvarja, torej brez potrebne poklicne izobrazbe. Prave meje med tem pa seveda ni mogoče postaviti.
Kakšne so pravne formalnosti nekonvencionalne medicine pri nas?
V zakonu o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 piše v členih od 57 do 60 tudi o tem. Po 58. členu lahko opravljajo altematine in tradicionalne oblike dia-
nje teh predpisov. Seveda pa ni standardov, ki bi jasno definirati preverjenost in strokovno neoporečnost posamezne nekonvencionalne metode zdravljenja.
Skupina za akupunkturo je to že zdavnaj izdelala in po tem pravilniku se bodo tudi izdajala licenčna dovoljenja za posamezne zdravnike, ki bodo lahko izvajali akupunkturo tako v javnem kakor v zasebnem zdravstvu.
Kaj lahko ob zaključku rečemo o nekonvencionalnih metodah v sodobni konvencionalni medicini?
- Možno je strogo konzervativno stališče, alter-
GLEDALIŠČA
Ulovenija
DOM, tel.: 061/ 222-815
ZLOOfji onr!anuaria' ob 20- uri: Beth Henley -nuarja, ob isti Predstava bo Se v četrtek, 27. ja-
,«*>• Junuarja, ob 18. uri: Aishil - ORESTE-Uriinv n. >v?.bo Se v soboto, 29. januarja, ob 18. DR a„ del)0-3a januarja, ob 17. uri. tW^NG’ te,-: 061/221-511 SHOLM,^3-ob 19-30: H. Ibsen: ROSMER-
V	sredn ’ 9R abonma dijaški 8 večerni in izven.
KRali irpNm?5uarja’ ob 19-30: W. Shakespeare: 31 izven ^	23 abonma dijaški 9 večerni
ob isti ,lrj ustava bo se v četrtek, 27. januarja,
V	soboto	abonma dijaški 10 večerni in izven.
ANDGONA j3?1131!3, ob 19.30: D. Jovanovič -
DRAMA SNG, tel.: 061/221-511
za izve"' ,anuar)a’ob 20- uri: M. Jesih - LJUBITI,
DAQdTAfrj^?Uaiia- ob 20. uri: I. Torkar: BALA-v Petek 9naCI’23 izven-
Gl POmmnK11^3- ob 20- uri: A. Nicolaj - BLA-to. JN&I, DRAGI MOŽJE, za izven in kon-
GRA^SFt^1!!'^8' ob 20- uri: W. Allen - ZAI-OPpd ' b*lAT, SAM. Razprodano!
SJ „SNG’ tel-:06l/331-950
CQ J Januarja, ob 19. uri: G. Verdi - NABUC-
V	sred1ZV9en!nkonto-
Carmq^'za izv^3’ °d 19' ™: Gnorges Bizet -
GOLETrn27' I311"31!3- ob 19- uri: G. Verdi - RI-Mn, T°. za izven in konto.
Dane t91':061/210-852
®^|?s,bi4oP3rms™“:p”
jdAU ODER MGL
*£&&&&* 17-3?: Gabriel Bary1H -
Se v cetitT1 nTp'.2312ven m konto. Predstava bo ulek, 27. lanuarja, ob 17.30, za izven in
konto.
SMG, tel.: 061/301-286
Danes, 25. januarja, ob 19.30: E. Filipčič - PSIHA, Razprodano! Predstava bo se v petek, 28., in v soboto, 29. januarja, ob isti uri.
KD SPANSKI BORCI, tel.: 061/1404-183
V	Četrtek, 27. januarja, ob 20. uri: Miro Gavran - MOŽ MOJE ŽENE.
V	soboto, 29. januarja, ob 16. uri: Grimm - Valič - JANKO IN METKA LETA 2000.
GLEDALIŠČE GLEJ, tel.: 061/ 216-679
V	četrtek, 27. januarja, ob 21. uri: NEURODAN-CER.
LGL, tel.: 061/314-962
V	soboto, 29. januarja, ob 11. in ob 17. uri: S. Makarovič - SAPRAMISKA, za izven.
CEDE
SLGC, tel.: 063/25-332
Danes, 25. januarja, ob 17. uri: C. Goldoni - A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Šolski 3 in izven. Predstava bo Se v sredo, 26. januarja, ob 11. uri, za abonma Srednja frizerska, tekstilna, strojna sola H Celje.
V	sredo, 26. januarja, ob 16. uri: v foyerju SLG G. A. Burger - LAŽNIVI KLJUKEC, za izven.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
Danes, 25. januarja, ob 19.30: Ranko Marinkovič -GLORIJA, za abonma red rumeni in izven. Predstava bo Se v sredo, 26. januarja, ob isti uri, za abonma četrtek in izven.
MARIBOR
DRAMA SNG, tel.: 062/221-206
V	sredo, 26. januarja, ob 21. uri: na malem odru koncert Vlada Kreslina - NAJLEPSA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA, za izven. Predstava bo Se v Četrtek, 27. januarja, ob isti uri, za izven.
OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206
V	nedeljo, 30. januarja, ob 19.30: Jerry Bock -Sheldon Harvvick - GOSLAČ NA STREHI, premiera, za red premierski in izven.
NOVA GORICA
PDG tel.: 061/25-326
V	Četrtek, 27. januarja, ob 20. uri: v Solkanu A. Ayckboum - NORČIJE V SPALNICAH, za red četrtek zeleni in izven.
i fURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V^neM*8^0 Stalno Gledališče
in E) 6„’2,8, *' u?-’ ob 20.30 (abonma red A, D
Verdi ’ Dvorana Tripcovich Dperna sezona
vitevSwik b.m'' ob 29-20 (red C) peta pono-schueM neii,eVe °Pere »Carostrelec« (Frei-tev jutri' Pfkester vodi Lir Jia. Šesta ponovi-vstonn-:	'-‘L? ’ ob 20- uri (red F). Prodaja
S^,,MXb=7JTJirdv,'m
G1edalisce Rossetti
’ 28' bm- ob 20.30: Gogol: »Revizor« v
izvedbi skupine Teatra degli Incamminati. V abonmaju odrezek st. 5.
Gledališče Cristallo-La Contrada
Danes, 25. t.m., ob 16.30 ponovitev predstave gledališke skupine Progetto Genesio iz Rima »Vuoti a rendere« z Valerio Valeri in Paolom Ferrarijem. Režija Gianni Fenzi.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V ponedeljek, 31. t. m., ob 20.30 gostovanje SSG iz Trsta s komedijo »Garderober«. Režija V. Moderndorfer. Za informacije: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 - 33288).
ŠPETER SLOVENOV
SSG gostuje jutri, 26. t. m., ob 11. uri v Zavodu za slovensko izobraževanje s predstavo »Cesarjeva nova oblačila«.
CEgRosi
Celovec
Mestno gledalce
vprlr^ a 5' bm'’ ob 19-30: Bedrich Smetana »Die JntriT6 BniUt<<" ^daua nevesta.
6- t.m., ob 14.30 - Teater za otroke: Astrid
gAZNE PRIREDITVE
Lindgren - »Pippi Langstrumpf«; ob 19.30 Celine Sereau »Hase, Hase« (Zajec, zajec).
BELJAK
Studijski oder (Kellertheater): danes, 25.t.m., ob 20. uri »Nachstes Jahr - gleiche Zeit«.
Lslovenija
^fiUANA
Dane RJEV D0M'tel: 061/222-815
Andreja' S' °Tb 19:uri: pre?avanie
budi7 f A • Teorija in praksa zen Na	D); ob 19. uri: predavanje JUSTI-
V	CetrTtekN27NIKA "SpTa (sejna E3)'
nie iprm', januarja, ob 19. uri: predava-kozm i A SKAMPERLETA - Renesančne ^urologije (sejna E3).
MificKeva^ASAUSTROTEL’
Eni?pt.avitev Pedagoške zbirke založbe UCA 1994 ob 13. uri.
V	j^2A 2A METELKOVO
REMSrk’ 27' januar)a' ob 19. uri: SLAVICA °iklu R^R ' Podstavitev knjige pesmi ter na o 3,a 3lik lunine mene. Razstava slik bo b°vc!h) d° 6' februaria (Zenski center v
Hi^ntFk28' ianuarja, ob 20. uri: koncert dv-NO PIVO in PET AMBULANCE (Gala
lEPrlanija-julijska krajina
V	soboto, 29. januarja, ob 20. uri: koncert IT’S NOT 4 ŠALE in AGENT’S LIMITED.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	soboto, 29. januarja, ob 16. uri: otroški program - Cebljancin dan.
V	nedeljo, 30. januarja, ob 18. in 20.30: -ameriški film MESTO RADOSTI.
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355
Danes, 25. januarja, ob 9.30 in ob 11. uri: S. Makarovič - GAL MED LUTKAMI, za predšolski rumeni abonma; ob 20. uri: amerisko-tajvanski film SVATBA.
V	sredo, 26. januarja, ob 9.30 in ob 11. uri: S. Makarovič - GAL MED LUTKAMI, za predšolski zeleni abonma.
V	četrtek, 27. januarja, ob 10.30: S. Makarovič - GAL MED LUTKAMI, za predšolski zeleni abonma; ob 20. uri: ameriški film ZADNJA VELIKA AVANTURA, igra - Arnold Schwarzeneger.
V sredo, 26. januarja, bo ob 19. uri v Ljubljanski operi ponovitev Bizetove CARMEN
Besedilo	Henry Meilhac in
Ludovic Halevy
Prevod	Oton Zupančič in
Niko Štritof
Dirigent	Loris Voltolini
Rezija	Marijan Breznik
Carmen	DIANA HILJE
Micaela	MILENA MORAGA,
REBEKA RADOVAN Don Jose	JURE KUŠAR
Escamiilo	JUAN VASLE
Georges Bizet (1838-1875) je nesporno najveCji mojster francoske opere v drugi polovici 19. stoletja in hkrati izrazit operni skladatelj, ki je posvetil skoraj vse svoje ustvarjalne sile gledališču.
V operi Carmen je najbolj pretresljiv realizem, s katerim je skladatelj jasno očrtal
posamezne značaje in situacije. Gre za ljudsko dramo nebrzdane strasti.
Lepote partiture so neizčrpne, v njej ni niti enega pustega takta, nic povprečnega, nic konvencionalnega.
Občudovalec opere Carmen je bil tudi filozof Nietzsche, ki jo je označil kot epigram strasti.
Obnovljena predstava se od premiere leta 1989 razlikuje predvsem po glasbenem konceptu dirigenta Lorisa Voltolinija, pomlajenem orkestru in zboru ter novi solistični pevski zasedbi. Večina pevcev v tej predstavi nastopa prvič. Interpreti glavnih vlog so mlajši, bolj živahni in po starosti bližji likom iz libreta. Govorjene dele besedila so spet zamenjali peti recitati-vi. Tako izvedena opera daje več možnosti za gostovanje pevcev.
SLOVENIJA
RJA je na ogled do
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Foto projekt LEPI - UMAZANI - ZLI je na ogled do 20. fcbmarja (Mala galerija CD).
Razstava slik, grafik, skulptur SHUJA TAKAHA-SHIJA je na ogled do 30. januarja. (Galerija CD). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del slikarja MLADENA JERNEJCA je na ogled do 2. februarja.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
Razstava avstrijskega umetnika ARNULFA RAINERJA je na ogled do 30. januarja.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23
Razstava slik ZMAGA JERAJA je na ogled do 13. februarja.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava reliefov VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 28. januarja.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava otroških ilustracij ROZE PISCANEC je na ogled do 27. januarja.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3
Razstava slik VOJKA POGAČARJA je na 12. februarja.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava slik VIDE SLTVNIKER-BELANTIC je na ogled do 23. februarja.
GALERIJA KOMPAS, Slovenska 36
Razstava pejsažov DUŠANA LIPOVCA je na ogled do 17. februarja.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik RUDIJA PERGARJA je na ogled do 1. februarja.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava slikarskih del BINETA ROGLJA je na ogled do 30. januarja.
GALERIJA SLOVENIJALES,
Dunajska cesta 22
Razstava slik slikarja MARJANA TRŠARJA je na ogled do 20. februarja.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava del DUŠANA FIŠERJA je na ogled do 9. februarja.
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1
Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Paso je na ogled do 15. februarja.
INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39
Razstava BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 18. februarja.
KI n/n JRNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7
Razstava ob llO.obletnici rojstva JANKA BENIGA-RJA, slovenskega antropologa Južne Amerike, je na ogled do 29. januarja.
JESENICE
KOSOVA GRAŠČINA
V Četrtek, 27. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave o rešitvah urejanja PLANICE.
KAMNIK
GALERIJA MAJOLKA, Maistrova 11
Razstava MAKSIMA SEDEJA ml. je na ogled do 5. februarja.
MARIBOR
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ,
Trg Borisa Kraigherja 3
Razstava del TANJE SPENKO-NOVAKOVIC je na ogled do 10. februarja.
NOVA GORICA
GALERIJA RIKA DEBENJAKA
Razstava fotografij JAKA ČOPA je na ogled do 12. februarja.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Razstava slik ZLATKA PRAHA je na ogled do 11. februarja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Razstava fotografij JANEZA PELKA je na ogled do 16. februarja.
VELENJE
KC IVANA NAPOTNIKA, Titov trg 5
Razstava ALOJZA ZORMANA - FOJZA je na ogled do 2. februarja.
VRHNIKA
GALERIJA VOJAŠNICE IVAN CANKAR, Rakovec
Razstava akvarelov BRANETA PRAZNIKA je na ogled do 15. februarja.
ŽALEC
OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA
V sredo, 26. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave RAZGLEDNIC NEKATERIH EVROPSKIH MEST. Razstava bo na ogled do sobote, 5. februarja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
IBst
Gledalisce Mlela
m., ob 10.00 in ob 16.30.
^aties, 25. t. m., ob 10.00 in ob 16.30 »Tmjulci-j Utkovna predstava za Sole v izvedbi skupi-
6 * Piccoli di Podrei
cca. Ponovitev jutri, 26. t.
TRST
TGalerija
Na ogled je skupinska razstava »Srečanja*.
Art Galery
Do 31. t. m. je na ogled je 2. mednarodna razstava mini slik.
Muzej Sartorio
Do 21. februarja je na ogled razstava slik iz Stavropulosove zbirke.
Galerija Bassanese
Na ogled je razstava video-slik treh novozelandskih slikarjev.
Razst. dvorana Turistične ustanove
Do 31. t. m. razstavlja Mauro Likar.
MILJE
Občinska razstavna dvorana
Na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«.
KOROŠKA
CELOVEC
V	deželni galeriji razstavlja 31. januarja 1994 razstavlja svoja dela Valentin Oman.
V	Mohorjevi knjigarni razstavlja svoja dela Jožica Serafin.
BOROVLJE
V	galeriji Rieser je na ogled je razstava del 50 koroških umetnikov.
BEGUNJE
V	Galeriji Avsenik so na ogled slike »Sprehodi po gorajtah* Mirne Pavlovec.
SVEČE
GorSetova domačija - Na ogled je razstava ikon in svilenih rut.
ŠENTJAKOB V ROŽU
V	galeriji v glavni šoli je na ogled razstava del Huga VVulza.
GLASBA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 25. januarja, ob 21. uri: jazz koncert WAYNE HOROVITZ »PIGPEN« (LD). K4, Kersnikova 4 Danes, 25! januarja, ob 22. uri: koncert HANS THEES-SINK & BLUE GROOVE.
V	nedeljo, 30. januarja, ob 22. uri: koncert BEDLAM ROVERS.
VODNIKOVA DOMAČIJA
V	sredo, 26. januarja, ob 18. uri: koncert MILAN HUDNIK - violončelo, HERMINA JERMAN - klavir.
SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/213-640
V	ponedeljek, 31. januarja, ob 20. uri: koncert - PACO PENA - kitara, ELIOT FISK -kitara.
GRAD TIVOLI,
Pod turnom 3
V	sredo, 2. februarja, ob 18. uri: koncert ANAMARIJA TOMAC - flavta, VLADIMIR MLINARIC - klavir.
BOVEC
V	soboto, 29. januarja, ob 20. uri: koncert klasične glasbe v Kulturnem domu Bovec - nastopa simfonični orkester DOMŽALE - KAMNIK.
CELJE
NARODNI DOM
V	torek, 1. februarja, ob 19.30: koncert DRUŠTVENI ORKESTAR HRVATSKOG GLAZBENOG ZAVODA ZAGREB. Program: SorkoCeviC, Jarnovič, Bajamonti, Ivančič, Lisinski, Zajc.
ILIRSKA BISTRICA
V	petek, 28. januarja, bo ob 23. uri: v klubu MKNZ koncert skupine GRC in skupine ALIJANERI.
NARODNI MUZEJ
Matjaž Kmecl
Andrej Smole
znameniti Slovence
jim Tone Gogala
Rezijo Dušan Mlakar
Sobota. 29.1 ob 20. uri
Rezervacij" btajna muzeja 218 886 /a študente 50'. poajsta
FJK
TRST
Gledališče Rossetti
26. in 27. februarja koncert Lucia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Rossetti. Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 31. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Alain Meunier in Patricia Turicchia.
MILJE
Gledališče Verdi
Jazz koncerti-sezona 1993-94
V	soboto, 29. januarja 1994, bo nastopila skupina The Fringe.
TRŽIČ
Občinsko gledalisce
Jutri, 26. t.m., bo na sporedu koncert pianista Roberta Co-minatija. Na programu Chopin, Debussy in Ravel.
GORICA
Katoliški dom
V	petek, 28. t.m., ob 20.30 bo nastopil VViener Damensalo-norkestrer, ki bo izvajal dunajsko glasbo.
NAMIZNI TENIS / ZENSKA PROMOCIJSKA LIGA n
Dober odpor Krosove A ekipe
Ogorčen derbi Kras B - Kras C
V	predzadnjem kolu promocijskih lig poteka vse po ustaljenem redu. Zenska postava San Giovanni iz Pordenona, ki se že leta trudi za napredovanje, bo po vsej verjetnosti uresničila svoj cilj. V 9. kolu je pri njih gostovala krasova najmlajša ekipa, ki jo sestavljajo: Barbara San-tini, Martina Milič in Nataša Doglia. V nedeljski tekmi je prevladala izkušenost domačink, vendar je treba pohvaliti Kraševke, ki iz tekme v tekmo kažejo vidnejši napredek v svojem krstnem ekipnem prvenstvu. Tekmo so zaključile domačinke v svojo korist z izidom 5:0. Častni set je odvzela kapetanka Barbara Santini tekmici Chiari Bagnariol. Z Martino sta bili zelo prepričljivi tudi v igri dvojic.
San Giovanni - Kras D 5:0
Chiara Bagnariol - Martina Milič 2:0 (21:15, 21:17); Lorena Bagnariol - Santini 2:0 (21:13, 21:12). DVOJICE: C. Bagna-riol/L. Bagnariol - Milič/Santini 2:0 (21:14, 22:20); L. Bagnariol - M. Milič 2:0 (21:10, 21:19), C. Bagnariol - Santini 2:1 (21:16,16:21, 21:12)
V	Zgoniku pa sta bili še dve tekmi.
Postava Krasa A za katero sta tokrat nastopih Irena Rustja in Monica Mosetti ni imela velikih težav, da je s 5:0 premagala Chiadino. Krasovki nista prepustili nasprotnicam niti enega seta.
Kras A - Chiadino 5:0
Mosetti - Hrovatin 2:0 (21:7, 21:12); Rustja - Benedetti 2:0 (21:11, 21:15). DVOJICE: Mosetti/Rustja - Hrovatin/Be-nedetti 2:0 (21:16, 21:13), Rustja - Hrovatin 2:0 (21:10, 21:13), Mosetti - Benedetti 2:0 (21:15, 21:10).
V zelo izenačenem klubskem dvoboju je zmagal Kras B proti Krasu C z izidom 3:2. Krasovke, ki se med seboj dobro poznajo, so odigrale kar tri tekme z dodatnim setom.
Kras B - Kras C 3:2
Nina Milič - Guštin 2:0 (21:13, 21:15), Stubelj - Kralj 1:2 (14:21, 21:11, 17:21). DVOJICE. Mihč/Stubelj - Bresciani/Guš-tin 1:2 (21:12, 18:21, 13:21); Stubelj -Guštin 2:0 (21:16, 21:19); Nina Mihe -Kralj 2:1 (21:7,18:21, 21:18).
VRSTNI RED: San Giovanni PN 14, Kras A in Kras B 12, Kras C 6, Kras D 4, Chiadino 0. (J.J.)
ODBOJKA / 1. ŽENSKA DIVIZIJA
Izenačeni in napeti tekmi v Dolini in na Proseku zmagal pa je samo Sokol
Ferluga, Škrk, Starec.
Kontovelke so tekmo pričele dobro. Boljše o pričakovanega je delovat obramba, do izraza ) prišla skupinska igra. T° da napad je začel post° poma pešati, kar so na sprotnice spretno izkor1 stili in v drugem dem tekme prevzele pobud0 ter zmagale. Pozitiven j® bil krstni nastop vse treh naraščajnic, Ferlug0 ve, Skrkove in Starčeve-ki so stopile na igrišče m upravičile zaupanje tre nerja Kušarja.	.
Breg - Club Altura 1» (3:15,15:13,11:15,10:W BREG: Giorgi, Glavina-
A. Mauri, Pettirosso,
F-
BREG - Požirek vode, trenerjev nasvet, pa spet na igrišče (foto KROMA)
Obvestila
ZVUTS ZAMEJSTVO
sporoča, da bo sestanek vaditeljev jutri, 26. januarja, ob 20.30 na sedežu Smučarskega kluba Brdina na Opčinah.
SK DEVIN
soorganizator Pokala treh dežel s Smučarskim klubom Snežnik organizira v nedeljo, 30. t. m., avtobusni izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje in pojasnila za izlet in tekmo na tel. št 220423,200236 in 327196 v večernih urah. (Tekmovalci imajo poseben popust.)
SK BRDINA
vabi vse člane, da se udeležijo v nedeljo, 30. januarja, Pokala treh dežel, ki bo v Kranjski gori. Tekmovanje je za vse kategorije. Isti dan organizira tudi avtobusni izlet v Sappado, kjer bo Trofeja ZSŠDI (kategorije za člane, veterane in dame). Vpisovanje za izlet in tekme bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah jutri, 26. t m., od 18. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573.
SD POLET
vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 31. januarja, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so poročila in izvolitev novega odbora.
ODBOJKA / MLADINCI
Borovci so proti vodečemu Pallavolu vsekakor pokazali premalo
MLADINCI
Pallavalo Trieste - Bor 30 (15:8,15:7,15:4)
BOR: Furlanič, Domjo, Šušteršič, Talotti, Cuk, Pieri, Smotlak, Pertot, Mauri.
Borovi mladinci so morah tokrat položiti orožje pred prvouvrščenim Pallavolom, ki je velik favorit za osvojitev pokrajinskega naslova. Naši odbojkarji niso bili nikoli kos solidnim domačinom, kajti v vseh elementih igre je bilo preveč napak. Prav gotovo pa bi lahko borovci pokazali več, vendar vse njihove naivnosti je Pallavolo pridno kaznoval, borovci pa bodo morah to hibo v bodočih nastopih čimprej odpraviti. (Dejan)
OSTALA REZULTATA 9. KOLA: SantAndrea - Vohey club 3:2, Nuova Pallavolo - Prevenire 3:0.
VRSTNI RED: Pallavolo Trieste 16, Nuova Pallavolo 14, Koimpex 12, Bor 6, Sant’An-drea in Volley club 4, Prevenire 0. (Koimpex
in SantAndrea imata tekmo manj)
DEČKI
Bor - CUS Rum Baker 3:0 (15:1,15:4,15:3)
BOR: Furlanič, Šušteršič, Talotti, Cuk, Pieri, Smotlak, Pertot, Seppi, Savarin, Krmec.
Borovi dečki so z novo zmago utrdili drago mesto na lestvici za premočnim Pahavo-lom.
Kljub temu, da zaradi podcenjevanja niso igrali najbolje, so z lahkoto slavili, kajti nasprotnik je bil resnično slab. Že s servisi so borovci nasprotnika spravili v hude težave, tako da za zmago resnično se jim ni bilo treba posebej naprezati. (Dejan)
OSTALA REZULTATA 9. KOLA: Pallavolo Trieste - SanfAndrea 0:3, Nuova Pallavolo - Vohey club 3:0, Sloga ni igrala.
VRSTNI RED: Nuova Pallavolo (8) 16, Bor (7) 12, VoUey club (8) 10, Sloga (7) 6, Rum Baker (8) in SanfAndrea (8) 4, Palavolo (8) 0.
Sokol - Virtus 3:1 (15:13,15:11,12:15,15:8)
SOKOL: Švara, Legiša, Radetič, Kobal, Kralj, Vižintin, Brišček, Semec, Antonič, Golemac, Ban, Cebulec.
Sokol igra v tem prvenstvu praktično z ekipo mladink. Virtus pa sestavljajo v glavnem starejše igralke, ki že vrsto let igrajo v prvenstvu 1. divizije, vendar niso močan nasprotnik. Soko-lovke so igrale bistveno bolje. Posebno so se izkazale z borbenostjo v obrambi, dobro pa je deloval napad. Nekoliko bolj učinkovit bi lahko bil le servis.
Kontovel - Pallavolo Trieste 2:3 (15:10, 8:15, 15:10, 7:15,10:15)
KONTOVEL: Černe, Superina, Fišer, Stoka, Milič, Blazina, Regent,
M. in S. Sancin, Slavec. Sturman, Zeriali, Canzia ni in Bandi.
Kljub porazu je bil kj stni nastop Brežank p02.1 tiven. V prvem setu jih r izdala trema, toda v na-daljevanju so bile p°v sem enakovredne n*j sprotnicam. Tekma je hi la zanimiva in tudi raz burljiva, saj sta se ekip1 večkrat izmenjavali v vodstvu, na koncu pa je prevladala šesterka, ki je naredila manj napak. Brežankam pa so v zadnjem setu tudi neko-liko pošle moči, kar je verjetno posledica dejstva, da zaradi P°" manjkanja prostora v telovadnici vadijo samo dvakrat na teden. Omeniti velja dober nastop Karin Glavine in pa lep odziv gledalcev, ki so napolnili stopnišča, skupina navijačev pa Je igralkam podarila rože.
OSTALA REZULTATA 1. KOLA: Oma ' SanfAndrea 2:3, Sgt " Killjoy n.p.
ODBOJKA / ŽENSKA MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM
Sokolove mladinke zdaj na tretjem mestu
Slogašicam so se oddolžile za poraz iz prvega dela, potem pa so odpravile še Prevenire - Borovke zmagale v rekordnih 16 minutah - Koimpexove »deklice« ob 3. mesto - Prvi letošnji derbi naraščajnic (skupina A) je pripadel sokolovkam
MLADINKE
Bor - SGT A 3:0 (15:1,15:0,15:0)
BOR: Gregori, Ažman, Cok, Flego, Pitacco, Vodopivec, Guštini, Bene-vol, Gruden, Faimann, Zadnik.
Tudi v prvem kolu povratnega dela so Borove mladinke v rekordnih 16 minutah zmlele nasprotnika. Tokratni plen je bil popolnoma nebogljeni SGT, ki je moral okusit kremplje neprizanesljivih borovk. (Dejan)
Koimpex - Pallavolo 1:3 (13:15, 16:14, 4:15,13:15)
KOIMPEX: Dapretto, Grgič, Kocijančič, Meriani, Perini, Stigliani, Pensi, Vidali, Zubalič, Živec.
V nedeljo je na Opčinah gostoval drugouvrščeni Pallavolo, ki je našo ekipo premagal že v prvem delu prvenstva. Igralke Pallavola so v glavnem še vse pod starostno mejo tega prvenstva, predstavljajo pa že dobro uigrano celoto, ki zna predvajati dobro in učinkovito odbojko. Visoko mesto na lestvici torej ne preseneča, saj so igralke Pallavola tudi izredno borbene in izkazujejo na vsaki tekmi veliko željo po zmagi. Poraz slogašic moramo analizirati prav v tej optiki, saj so bile v primerjavi s Tržačanka-
mi pravo nasprotje. Zaigrale so zelo zaspano, nepovezano in medlo in osvojeni niz je po prikazani igri že velika nagrada. (Inka)
Sokol - Koimpex 3:1 (15:11, 12:15, 15:7,17:15)
SOKOL: Švara, Legiša, Radetič, Kobal, Kralj, Vižintin, Brišček, Semec, Antonič.
SLOGA: Kalc, Kocjančič, Stigliani, Tensi, Grgič, Živec, Vidali, Meriani, Dapretto, Zubalič, Perini.
Sokolovke so se v povratnem derbiju oddolžile slogašicam za poraz, ki so jim ga te zadale v prvem delu prvenstva. Z novima točkama so se sokolovke tudi prebile na tretje mesto lestvice, ta položaj pa vsekakor bolj odgovarja predprvenstvenim napovedim. Derbi na Opčinah (nabrežinsko telovadnico popravljajo) je bil vsekakor izenačen in napet, v končnicah setov pa so sokolovke vsakič ohranile mirnejšo kri.
Prevenire - Sokol 1:3 (12:15, 5:15, 15:10, 7:15)
SOKOL: Švara, Legiša, Radetič, Kobal, Kralj, Vižintin, Brišček, Semec, Antonič, Golemac.
Tokrat so sokolovke igrale s
slabšim nasprotnikom in odigrali precej solidno tekmo. Nekoliko so popustile le v tretjem setu in po nepotrebnem prepustili set gostiteljicam, v nadaljevanju pa so zopet zaigrale bolje in uveljavile svojo premoč.
OSTALA REZULTATA 7. IN 8. KOLA: Sgt A - Sgt B 3:2, Sgt B - Prevenire.
VRSTNI RED: Bor (7 tekem) 14 točk, Pallavolo Trieste (7) 12, Sokol (8) 10, Koimpex (8), Sgt A (8) in Prevenire (8) 6, Sgt B (8) 0.
DEKLICE
Bor - Volley OMA 3:0 (15:4, 15:4, 15:8)
BOR: Gruden, Zadnik, Fajman, Bogateč, Strnad, Tomaselli, Severi, Ba-buder, Flego, Rogelja, Miličevič.
V zadnjem kolu prvega dela so Borovke brez težav premagale šibkega nasprotnika. Razlika med ekipama je bila več kot očitna, tako da je trener Sore dal priložnost tudi igralkam, ki bodo nastopale v kategoriji naraščajnic. Tekma pa je bila le lažji trening pred verjetno odločilnim spopadom proti Pallavolu, ki bo na sporedu čez deset dni.
Ricreatori - Koimpex 3:0 (15:6, 15:13,15:5)
KOIMPEX: Babudri, Ban, Criti, Franko, Furlan, Grgič, Kalc, Kocijančič, Kufersin, Maruccelli, Sos-si.
Do te tekme je Ricreatori delil tretje mesto s Koimpexom, v soboto pa ga je prehitel. Njegova zmaga je bila pred samo tekmo malo verjetna, saj so dotlej slogašice pokazale neprimerno boljšo igro. Tokrat pa so naša dekleta odpovedala na vsej črti, grešile kot za stavo in v bistvu same omogočile domačinkam zmago. Tudi v drugem setu, ko se je Koimpex najbolj približal zmagi, je bil Ricreatori stalno v vodstvu, saj je bilo stanje na primer 10:5 in 13:7 v njegovo korist. Tedaj so slogašice vendarle nekoliko reagirale, razliko sicer omilile, do 15. točke pa jim ni uspelo priti.
OSTALA REZULTATA 9. KOLA: Pallavolo B - Pallavolo A 0:3, Altura - Virtus 3:1.
VRSTNI RED PO 1. DELU Pallavolo A 16, Bor 14, Ricreatori 12, Koimpex 10, Virtus in Oma 6, Altura in Pallavolo B 4, Sgt 0.
NARASCAJNICE
Skupina A
Sokol - Sloga B 3:0 (15:9, 15;4> 15:7)
SOKOL: E. in L. Legiša, Hrovatin, Rebula, Tuta, Španu, Švara, Sanna, Trampuž, Peric, Legovič.
SLOGA B: Berzi, Gregori, Križnič, Bersinovič, Sossi, Strekelj.
Začelo se je tudi prvenstvo na' raščanic v izločilni A skupini in ž® v prvem kolu je bil na sporedu derbi med najmlajšimi igralkami Sokola in Sloge B.
Slogo B sestavljajo izključno igralke, ki so pod starostno mejo te kategorije in še prave začetnice, Sokol pa nastopa s kombinirano postavo, saj sestavljajo ogordje ekip® igralke letnika 80, njim pa so se pridružile tudi mlajše.
Treme je bilo na prvi tekmi kar precej na obeh straneh mreže, p°v" sem zasluženo pa so slavile sokolovke, ki so pokazale več odbojkarskega znanja od svojih nasprotnic-(Inka)
OSTALA REZULTATA 1. KOLA-SanfAndrea - Virtus 0:3, Pallavolo Trieste - Kontovel bo jutri.

ŠPORT
Torek, 25. januarja 1994
25
KOŠARKA / PRVA DIVIZIJA
Uspešen start Proseka in Poleta
Obe ekipi sta zmagali v gosteh
Total - Prosek 57:70
' KOŠEK: Versa 4, Ban 5, Pertot 2, ragori, Nabergoj, Emili 4, Gruden 6, V U’ Grilanc 25- Sterni 12.
otvoritvenem srečanju 1. divi-i)e so košarkarji Proseka po pricako-_ K' premagali ekipo Total. Čeprav a8a nase ekipe ni bila nikoli lai Š •a’ P a se ie Totatl izredno ži-j 0 uPiral. ProseCani so morali zato 1 °d sebe vse, da so vklnjižili prvi st	v Prvenstvu, v katero so
a. z neprikritimi ambicijami po t ?°^1 uvrstitvi. Od posameznikov je at treba omeniti Grilanca, ki je tiS 25 tocakmi tudi najboljši strelec ' ™e- v prihodnjem kolu se bo Pro-a6 ,..že v petek doma pomeril z ki je v prvem kolu brez O1'1 težav odpravil Virtus.
(29^38?° BaSket " Polet Metra 75:93
POLET METRA: Bogateč 10, Ber-Briscik 1 (1:4), Pupulin G Malalan 3 (1:3), Vremec 22 (2:2), ' Bmtz 2. Gobbi 33 (7:12), Grgič 10
(6:8), E. Baitz 1 (1:2), trener Tavčar.
PON: Bogateč (37). TRI TOČKE: Gobbi 5, Bogateč 2, Vremec 2.
Proti ambicioznemu nasprotniku so poletovci osvojili pomembno in spodbudno zmago. Gostitelji so bili skozi vso tekmo trdoživi in borbeni, tehnično pa so bili slabši od naših. Že v 5. min. so poletovci povedli s 13:5 in odtlej vodstva niso spustili veC iz rok.
Po vodstvu devetih točk v prvem polčasu je Poletova ekipa v drugem delu nadaljevala z učinkovito igro v napadu, kjer sta bila Se posebno uspešna Andrej Vremec in Christian Gobbi, ki sta dala 22, oz. 33 toCk.
Za prvo prvenstveno zmago bi pohvalili vse naše košarkarje, ki so zares dali vse od sebe, pri gostiteljih pa bi posebej pohvalili Favretta, ki je bil z 21 točkami tudi najboljši strelec domačega moštva.
V prihodnjem kolu bodo poletovci igrali doma v soboto proti ekipi Pal-lacanestro Saba.
KOŠARKA / DRŽAVNI KADETI
Borovci z zelo dobro igro ugnali Tržičane
Kontovelci spet praznih rok
Bor Radenska - Ital-monfalcone 94:57 (40:23)
BOR RADENSKA: Oberdan 12 (0:1), Požar 22 (4:5), Jogan 13 (1:4), Velin-ski 9 (3:5), Sancin 4 (2:4), Uršič 12 (0:1), Galeone 4 (4:4), Caser 1 (1:5), Lapelj 15 (1:4), Stokelj 2 (2:4).
TRENER: Krečič. PM: 18:37. SON: 22, 3 TOČKE: Požar 2.
Borovi kadeti so se na najboljši način oddolžili Italmonfalconeju za poraz iz prvega dela prvenstva (80:85) in tako naredili morda odločilen korak za uvrstitev v nadaljnji del prvenstva. KreCičevi varovanci so zaceli silovito in v 5. minuti je bil rezultat že 15:0 v njihovo korist. V prvem delu je prevladovala odlična skupinska igra, kajti najboljši strelec je bil Velinski le s sedmimi
DEČKI / V TRŽAŠKI IN GORIŠKI SKUPINI
ni malo, Ce upoštevamo zares dobro kakovost Ste-fanelove ekipe.
GORIŠKA SKUPINA
Arte - Dom 104:40 (54:19)
DOM: Gravner 6, Coz-zuccoli 2, Ahmetaševic 3, Leopoli 1, Covi 20, Bres-sani 2, Sossou 4, Sli vic 2, trener Semolič.
Proti eni najmočnejših
NARAŠČAJNIKI
Don Bosco B - Jadran Eurosava 104:78 (53:35)
JADRAN EUROSAVA: Petaros 10 (0:3), Senizza 24 (2:4), Sosič 5 (1:4), Lista 12 (2:2), Slavec 17 (3:4), Kocjančič 2, Metlika 6 (0:1), Baldi 2, trener Kapun.
PON: Lista (40), Mtlika (40), Petaros (40).
Jadranovci so nastopili z zelo okrnjeno postavo in po
pričakovanju izgubili z drugo postavo Don Bosca, ki je imel večje število enakovrednih menjav. Naši košarkarji so začeli zelo spodbudno in po prvi Četrtini celo vodili s tremi točkami prednosti (20:17). Za našo ekipo pa sta bili usodni naslednji dve Četrtini, ki so ju izgubili z 15:36 in 18:31. V zadnji so si sicer opomogli, visokemu porazu pa se niso mogli izogniti.
^•2), Puntar, trener Me-
20.
TRI TOČKE: Pavletič
premočnemu Ste-D • , 80 sokolovci po v n ,0Vanju izgubili. 2e ,v,	,, Cerhni so gostitelji
bil z 39:9 hi tekme je ^dejansko konec.
d Kontovelovih posa-RnkZn*k°v naj omenimo *°blJa Pavletiča, ki je do-§el 20 točk, kar seveda
Martin Guštin -12 točk
ekip v tej skupini so do-movci zdržali le prvo Četrtino (14:25), nakar pa so telesno in telmicno boljši nasprotniki nadigrali naše košarkarje, ki se niso znašli predvsem proti agresivni (»pressing«) ogrambi. Izgubili so tako veliko število žog in Arte je skokovito večal svojo prednost.
Kljub visokemu porazu pa so domovci vseeno zadovoljili, saj so občasno izvedli nekaj lepih akcij in se tudi vsi vpisali med strelce.
S to tekmo se je konCal prvi del prvenstva, v katerem so naši košarkarji precej napredovali in predvsem tisti, ki so šele pred kratkim zaceli s košarko.
Kljub okrnjeni postavi jadranovci izbojevali drugi prvenstveni točki
Kontovel visoko izgubil s Stefonelom - Dom sklenili prvi del prvenstvo Jodranovi naraščajniki so morali priznati premoč Don Bosca B dečki
JR2ASKA SKUPINA
Baicolana - Jadran Far-Co 65:68 (33:41)
Jadran farco:
°cjancic, Mura, Spaca-
;ln7 [hi), Kalc, Fonda 6
Hrovatin 18 (4:6),
aučer, Guštin 12 (2:3),
^tefancic 17 (5:8), Pavletič
’ ~‘ener Vremec.
Jadranovci so osvojili
ui. ?° Prvenstveno zmago,
F8, temu da so nastopih
zelo okrnjeno postavo
Tolezni m poškodbe).
Sn i .Prvrh dveh Četrtinah
jadranovci predv-
m v težava}! proti fizic-
klii i 0 gostiteljem,
Rrali '“V11 pa 80 si P™-smh prednost 6-8 točk, ki
n 1nato ohranili ob
n asy* V tretji četrtini je
arcolana zmanjšala
Prednost na 5 točk
cpG 6 ’ V 38' min. pa je lil P°vedla za točko raz-rp P (83;62). Tedaj sta se in iv^a Tomaž Špacapan rn Mitja Stefančič (ta je bil
v»iP°Seno točen pri iz-Tar1, n,u Prostih metov) in
osvnan,OVa ekiPa je tako „1 P a tesno, toda za-s^mo zmago.
(7245) 61 " Soko1 133:30
p ^PRGL: Bukavec 2,
5 hliV0 (7:1°). Doglia 1 |f'4T shca 1 (1:2), Gri-t ac’ semec (0:1), Šuštel6 p (1:2k Bo§atec 1 den.
točkami.
Na začetku drugega polčasa so borovci s Požarjem na Čelu opravili še en break (83:47) v 34. min., v zadnjih petih minutah pa je trener Krečič poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, ki so se tudi vpisali med strelce.
V prihodnjem kolu bodo belo-zeleni prosti.
MATIJA JOGAN
Kontovel Edil-Porfidi -Pall. Goriziana 82:112 (49:54)
KONTOVEL EDIL-PORFEDI: B. Starc 6 (0:1), Spadoni 25 (7:12), TauCer
10	(0:1), M. Starc 2, Spacal 4, Stoka 6 (2:6), Riz-zante 2 (0.3), Skerk 14, Umek 13 (3:8), Rus tja, trener Furlan.
PON: Stoka (39), Umek (40). TRI TOČKE: Spadoni 2.
Kontovelci so spet slabo igrali, predvsem v obrambi, kar tudi kaže visoko število prejetih košev. Tudi dejstvo, da so naši košarkarji v prvem delu v Gorici izgubili šele po podaljšku, v nedeljo pa doma s 30 točkami, pove marsikaj.
Gostitelji so zadovoljili le proti koncu prvega polčasa, ko so nadokandi-
11	večji zaostanek. Dobro so igrali še pet minut v drugem polčasu, nakar so popustili na vsej Črti. Trener Furlan je sicer skusal z menjavami zaustaviti razigrane goste. Nic pa ni zaleglo in Kontovel je spet ostal praznih rok.
Od posameznikov se je ponovno izkazal Angelo Spadoni, ki je dal 25 točk. Pri gostih pa sta se odlikovala Lugan (31 točk) in Coco (25).
NOGOMET / PORAZ NARAŠČAJNIKOV PRIMORJA
Po dveh porazih zmaga »najmlajših« Bora Farco
V zaostali tekmi začetniki Zarje Adriaimpex B uspešni
NARAŠČAJNIKI
Fartitudo - Primorje 2:1 (2:0)
STRE! EC: Gurman.
PRIMORJE: Gruden (Gregori), Bukavec,
(Iozza), Miliani, Ban, Lorenzi, Lovrečič (Gurman), Blazina, Kuk, Brailli, Ota (Turk), Furlani.
Na miljskem igrišču je združena ekipa nezasluženo izgubila proti domači ekipi Fortitu-da. V prvem delu so primorjaši igrah nezbrano in po napakah obrambe so domačini ldo-segli dva gola. V nadaljevanju pa se je združena ekipa popolnoma zagospodarila na igrišču in z golom Gurmana tudi znižala rezultat, kljub številnim priložnostim, pa rdeče-rume-nim kaj veC ni uspelo. (Gorazd)
NAJMLAJSI
Bor Farco - Montebello D. Bosco B 5:0 (2:0)
BOR FARCO: Križmancic, Zomada, Milic,
Jan Gregori, Batič, Longo, Ostrouška, Kariš,
Damjan Gregori, (Umari), Skrij, Manzin.
STRELCI: Milic (2), Manzin, Kariš,
Ostrouška.
Združena ekipa Bora Farco je po dveh slabših nastopih spet prišla do zmage, in sicer na račun šibke ekipe Montebella Don Bosca. nike tržaške Esperie in tako tudi zaključila Naši najmlajši so tokrat zaigrali bolj odločno, zimski del prvenstva na odličnem drugem kljub temu da so nastopih okrnjeni in celo mestu lestvice! Primosijeva četa je popolno-brez vratarja, tako da je moral v vrata vezni ma nadigrala goste in že po prvem polčasu je igralec Križmancic. Toda premoč naših je bi- bilo jasno kdo bo končni zmagovalec. Rezul-la tako velika, da je Križmancic samo dvakrat tat bi bil lahko še višji, Ce ne bi naši začetniki posredoval, pri čemer je enkrat celo repšil za- zastreljah 11-metrovke. (d.gr.)
detek.
Tekmo so "plavi” odločili že v prvem polčasu z goloma Manzina in Ostrouške. V drugem delu igre so bili naši fantje živahnejši in predvsem z Mihcem (2 gola) v konici napada tudi nevarnejši. Goli so bili vsi lepi, pa bidi pravih akcij ni manjkalo. Gostje so se skozi vso tekmo samo branih in le odbijali žoge od vrat.
Na koncu moramo omeniti še novost, do katere je v teku tedna prišlo na krmilu naše združene ekipe. Po odstopu trenerja Po-cmjica je ekipo najmljasih prevzel že bivši trener Borovih cicibanov in bazoviške Zarje Rajko Zeželj, ki je dober poznavalec zamejskega nogometa. (d.gr.)
ZAČETNIKI
Zarja Adriaimpeoc B - Esperia 3:0 (3:0)
ZARJA ADRIAIMPEK B: Furlan, Pilat, Škabar, Grgič, Pavletič (Fusilli), Zomada, Švara, Jan Pahor (Emili, gregori, Giraldi, Vitomir Križmancic.
STRELO : Jan Pahor, Švara, Zomada -11-metrovka.
izidi in lestvice
Nogomet Deželni mladinci
IZIDI 15. KOLA: Itala - Juventina 3:0, Lucinico Portuale 3:0, Monfalcone - Ronchi 0:2, San Can zian - Ponziana 2:2, San Luigi - Fortitudo 0:0, San Sergio - San Giovanni 2:0, Staranzano - Gor monese 1:1.
VRSTNI RED: Ronchi 25, San Sergio 22, San Luigi 20, Cormonese in Itala 19, San Canzian 17, Portuale 16, Ponziana 15, San Giovanni in Staranzano 14, Lucinico 9, Monfalcone 8, Juventina in Fortitudo 5.
PRIHODNJE KOLO: Cormonese - San Sergio, Fortitudo - Lucinico, Juventina - Staranzano, Ponziana - San Luigi, Portuale - Monfalcone, Ronchi - Itala, San Giovanni - San Canzian.
Pokrajinski mladinci
IZIDI 14. KOLA: Costalunga - Zarja Adriaim-pex 0:1, Domio - San Marco 5:1, SanFAndrea -Adriatica 1:2, Campanelle - Union 1:0, Opicina
-	Primorje 2:0, Olimpia - Chiarbola 0:2, Mugge sana - Mont. D. Bosco 2:1, Zaule R. proste. VRSTNI RED: Opicina 24, Zarja Adriaimpex Domio in Olimpia 21, Chiarbola 18, Costalunga, Muggesana in SanFAndrea 16, Adriatica 15, Primorje 12, Zaule R. 8, Mont. D. Bosco 7, San Marco 6, Union 4, Campanelle 3. PRIHODNJE KOLO: Adriatica - Opicina, Chiar bola - Zaule R., Domio - Costalunga, Primorje Muggesana, San Marco - Campanelle, Union -Olimpia, Zarja Adriaimpex - SanFAndrea, Montebello D. Bosco prost.
Naraščajniki
IZIDI 16. KOLA: CGS - Costalunga 4:2, Chiarbola - Portuale 1:1, Domio - Altura 4:0, Esperia -SanFAndrea 0:6, Fortitudo - Primorje 2:1, Opicina - Olimpia 1:1, Ponziana - San Sergio 1:3, Montebello Don Bosco prost.
VRSTNI RED: San Sergio 30, Olimpia 27, Portuale 23, SanFAndrea 21, Domio 20, Fortitudo
19,	Opicina 18, Ponziana 15, CGS, Primorje, Chiarbola in Costalunga 12, Montebello Don Bosco 8, Esperia 4, Altura 0.
PRIHODNJE KOLO: Montebello D. B. - Chiarbola, Portuale - Ponziana, San Sergio - Fortitudo, Primorje - CGS, Costalunga - Domio, Altura -Opicina, Olimpia - Esperia, SanFAndrea prost.
Najmlajši
IZID119. KOLA: Altura B - Roianese 13:0, Bor Farco - Don Bosco B 5:0, CGS - Costalunga 2:0, Chiarbola - Triestina odložena, Montebello D. Bosco - Opicina 1:2, Domio - Altura 1:6, Easpe-ria - Fani Olimpia 2:6, Portuale - San Sergio 3:1, San Sergio B - Olimpia 0:4.
VRSTNI RED: Triestina 34, Portuale 32, Olimpia 29, Bor Farco 28, Altura 25, San Sergio in Opicina 24, Fani Olimpia 23, CGS 20, Esperia 17, Costalunga 16, Montebello D. Bosco 15, Chiarbola 13, San Sergio B 12, Don Bosco B 9, Altura B 8, Domio 7, Roianese 0.
PRIHODNJE KOLO: Altura B - Altura, Costalunga - Domio, Don Bosco B r San Sergio B, Fani Olimpia - CGS, Olimpia - Portuale, Opicina -Esperia, Roianese - Bor Farco, San Sergio -Chiarbola, Triestina - Montebello Don Bosco.
Košarka 1. divizija
SKUPINA B
IZIDI 1. KOLA: Bevirosso - Amatori 56:50, Total
-	Prosek 57:70, Saba - Ferroviario 102:59, Drago B. - Polet Metra 75:93, Acli - Virtus 72:60. VRSTNI RED: Bevirosso, Prosek, Polet Metra, Saba in Acli 2, Amatori, Total, Ferroviario, Drago in Virtus 0.
PRIHODNJE KOLO: Prosek - Acli (28. 1. ob 20.15 na Proseku), Polet Metra - Saba (29. 1. ob
20.	uri v BrišCikih).
Naraščajniki
IZIDI: Don Bosco B - Jadran Eurosava 104:78, Stefanel - Libertas 101:63, Dino Conti - UGG 52:79, Arte Go - Don Bosco A 78:76, Salet - SGT 71:64.
VRSTNI RED: Stefanel 24, Don Bosco A in Arte 20, Don Bosco B 18, Libertas 12, Latte Carso in Salet 10, Jadran Eurosava 8, SGT, UGG 4, Dino Conti 0.
PRIHODNJE KOLO: Don Bosco A - Jadran Eurosava (29. 1. ob 20. uri v Trstu, Istrska ulica)
Državni kadeti
IZIDI: Kontovel Edil Porfidi - Pallacanestro GO 82:112, Don Bosco - SGT 97:77, Tarcento -Ginn. GO 83:82, Bor Radenska - Italmonfalcone 94:57.
VRSTNI RED: Don Bosco 26, SGT 18, Bor Radenska 14, Tarcento in Pall. Go 10, UGG, Italmonfalcone 8, Kontovel Edil Porfidi in Ronchi 6.
PRIHODNJE KOLO: SGT - Kontovel Edil Porfidi (30. 1. ob 11. uri v Trstu), Bor Radenska prost.O
NOVICE
Bodo Tonyo Harding aretirali?
PORTLAND - Portland’s Oregonian, dnevnik ki izhaja v Portlandu, je v včerajšnji številki prinesel vest, da naj bi sodne oblasti zbrale dovolj dokazov za aretacijo umetnostne drsalke Tonye Harding, ki naj bi bila povezana z napadom na tekmico Nancy Kerrigan. Pri tem se Časopis sklicuje na neimenovane dobro informirane vire. Kot je znano, so bivši moz Hardingove Jeff Gillooly, njen telesni stražar Shavvn Eckardt in še dva moška 6. januarja organi-
ali-
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE
bremenijo izjave Eckardta in ostalih dveh osumljencev, Derricka Smitha in Shana Stanta.
»Time out« za Wachterjevo
DUNAJ - Lanska zmagovalka svetovnega smučarskega pokala Anita VVachter, ki je letos trenutno tretja v skupni uvrstitvi, ne bo sodelovala na smukih v petek in soboto v Garmischu. VVachterje-va si je prejšnji teden na treningu poškodovala gleženj, boji pa se, da zaradi tega ne bi mogla sodeloval ti na bližajočih se olimpijskih igrah v Lil-lehammerju.
Moser popustil
PARIZ - Francesco Moser ne bo več vztrajal. V Bor-dearncu je včeraj sporočil, da ne bo vec naskakoval novega rekorda v enourni vožnji in da dokončno obeša kolo na klin. Moser, 42 let, je na velodromu v Lacu opravil nekaj 10 in 20-minutnih poizkusov, nato pa odnehal. »V najboljšem primeru bi prevozil 400 metrov manj od rekorda«, je dejal italijanski kolesarski veteran, ki se je že vrnil v Italijo.
Odbojka: Dob zmagal s 3:0
LINZ - Odbojkarji SK Dob so v drugem kolu končnice za naslov avstrijskega prvaka v gosteh gladko premagali SL Linz s 3:0. Ekipa slovenskega trenerja Branka Goloba je tokrat od vsega začetka zaigrala koncentrirano in takoj prevzela pobudo v igri. Prvi niz so Dobljani dobili s 15:13, drugi s 15:11 in tretji s 15:7 in si s to zmago utrdili tretje mesto, čili SK Dob pa ie slej ko prej osvojitev drugega mesta, ki bi pomenilo urstritev v tekmovanje za evropski pokal. LESTVICA: 1. SVS Transver 18 (6:2), 2. TVAT/ATV Kagran 13 (5:3), 3. SK Dob 11 (4:3), 4. Union VVels 10 (3:4), 5. Gleisdorf 7 (4:5), 6. SL Linz 6 (2:6).
Šah: remi SŠZ Celovec
CELOVEC - Sahisti Slovenske športne zveze Celovec so v prvem kolu končnice za vstop v 1. razred koroške šahovske lige remizirali proti SC RBB VVolfsberg. Zmagala sta Vinko Cuderman in Arnold Hattenberger, remizirali pa Silvo KovaC, Joži Amrusch, Ivan Lukan in Borut Zivkovic. V končnici igra osem moštev, prvi štirje pa si zagotovijo vstop v višji razred. (I.L7)
Hokej na ledu: EC Gradec prevzel vodstvo na lestvici
CELOVEC - Hokejisti beljaskega VSV so v 10. kolu avstrijskega prvenstva morali oddati vodstvo na lestvici. V gosteh so po vrhunski igri obeh moštev izgubili proti ekipi EC Graz z 1:2. Za VSV se je s tem končala tudi izredna serija sedmih zaporednih zmag. V hudo krizo je medtem zašel celovški KAC, ki je pred domačo publiko izgubil tudi dvoboj zasledovalcev proti Feldkirchu in sicer z 2:4. (I.L.) LESTVICA po 10. kolu: 1. EC Gradec 15, 2. EC VSV 13, 3. VEU Feldkirch 9,4. KAC 7.
Motsu Wilanderju je proti Washingtonu zmanjkalo sape
Najbolj zanimiv četrtfinalni par je najbrž Courier - Ivaniševič
Leo Bassi/Freepress
MELBOURNE - Veliki met ni uspel. Mats VVilan-der (na sliki AP), povratnik na teniških igriščih, ki si je po izjemnih uspehih omislil dvoletni premor, se je preselil med gledalce. Po Štirih urah vznemirljive teniske predstave ga je premagal temnopolti American Malivai VVashington, ki je sicer izgubil prvi in tretji set. Šved je začel silovito in igral kot v svojih najboljših Časih. VVashing-tonu je pošiljal dolge žogice in ga s tem prisilil, da je ostal daleč proC od mreže. Tudi v Športu je včasih potreben kanček sreče, ki je Šveda spremljala že od samega začetka letošnjega odprtega prvenstva, včeraj pa ga je očitno zapustila. In to v četrtem setu, ko je VVilan-der pri izidu 4:4 nerodno izgubil servis, VVashington pa je ponujeno priložnost sijajno izkoristil in dobil set s 6:4. V petem, odločilnem setu so VVilandru posle moCi in American ga je brez težav zaključil z izidom 6:1. V 50. igrah sta VVilander in VVashington dosegla kar 14 breakov, v odločilnih trenutkih pa je prav zaradi izgubljenega servisa Šved izgubil. VVilander je iz starih časov ohranil sposobnost, da v pravem trenutku in na pravi način odgovarja na nasprotnikov servis, toda moc njegovih udarcev se je precej zmanjšala, posebej včeraj pa je bilo opazno, da ni vedno povsem osredotočen na igro. Kljub porazu, pa Mats VVilander ni bil preveč razočaran. »Ne sprašujte me preveč. Letos nameravam zaigrati vsaj še na
desetih do petnajstih turnirjih. Ce bi na večini uspel igrati kot v Avstraliji, bi bil že veC kot zadovoljen,« je takoj po dokaj nesrečnem porazu povedal popularni Mats.
VVashington se po današnji zmagi počasi že uvršča v širši krog favoritov za prestižno zmago in v Četrtfinalu se bo pomeril s To-dom Martinom, 12. na svetovni ATP lestvici. Martin je včeraj z velikimi težavami ugnal malo znanega belgijskega tenisaCa Daufresna.
VroCe avstralsko poletje ni prizaneslo prav nikomur, kaže pa, da nekateri vseeno lažje prenašajo že skoraj tropsko vročino. Žrtev tega vročinskega vala je bil očitno tudi Aleksander Volkov, ki je bil zelo nervozen, napravil je ogromno napak in Avstrijec Muster je z lahkoto opravil svoj nastop, Čeprav so bile napovedi pred začetkom tega dvoboja izenačene. Da bi bilo bralcem še bolj jasno, kaj je Volkov počel na igrišču, so dovolj zgovorni naslednji podatki: napravil je kar 53 povsem nepotrebnih lastnih napak, torej brez Mustrove »pomoči«, kar znese v povprečju skoraj dve napaki v vsaki igri. Muster je igral zelo dobro in ves Cas v enakem ritmu. Po prikazani igri in ob podatku, da v vseh dosedanjih nastopih še ni izgubil niti enega seta, je zdaj Muster eden izmed glavnih favoritov za finale. Sampras je izgubil tri, Courier in Ivaniševič pa po dva seta.
S sorazmerno lahko zmaho Šveda Stefana Ed-berga nad rojakom Larsom
Jonssonom so znani vsi pari, ki se bodo v sredo pomerili v Četrtfinalu »Australia Open«.
To so: Sampras - Gu-stafšson; Courirer - Ivaniševič; Edberg - Muster; Martin - VVashington.
V	dosedanjih medsebojnih srečanjih je v vseh treh odigranih Edberg premagal Mustra. Goran Ivaniševič in Jim Courier sta se srečala šestkrat, izid v zmagah je neodločen - 3 proti 3. To je tudi najbolj zanimivo srečanje Četrtine finale. Kar se pa Petea Samprasa lice, ga večina Ze vidi v finalu, saj ima ze od lanskega Roland Garrosa v rokah vse zmage s turnirjev za Veliki Siam.
V	ženskem Četrtfinalu je v borbi za finale še pet od sedmih najboljših na svetu. Martina Navratilova se je udeležbi, kot je znano letos odpovedala, Mary Joe Fer-nandez pa je preseneltjivo pemagala Američanka De-venport, ki bo sla v že vnaprej izgubljeni napad na Nemko Steffi Graf. Par Sa-batini - Novotna je zelo ize-
načen, zelo zanimiv pa Martinez - Date.
Rezultati, moški (osmina finala); Muster (Avt, 6) -Volkov (Rus, 12) 6:3, 6:3, 6:2, Edberg (Sve, 4) - Jons-
son (Sve) 6:4, 6:4, 6:4, tin (Zda, 9) - Daufres116 (Bel) 6:7 (3:7), 7:6 (7:5), 6> 6:3, VVashington (Zda) - ™ lander (Sve) 6:7 (7:9), 6- 1 6:7 (3:7), 6:; 4, 6:1
HNOGOMET / PRVENSTVA NATUjjMh
Blackburn računa na spodrsljaje Manchester Unileda
V Španiji Deportivo na »begu«
REGATA OKOLI SVETA VVHITBREAD / KONEC TRETJE ETAPE
Novozelandski Endeavour na koncu prehitel Tokio
Start 4. etape bo 20.2,. vodila pa bo do Punte del Este
AUCKLAND - Zaključek tretje etape jadralne regate okoli sveta VVhitbread, ko je novozelandski Endeavour le miljo pred koncem prehitel japonsko jadrnico Tokio, je njenega skiperja, Novozelandca Chrisa Dicksona tako razburil, da je na tiskovni konferenci le-ta očital kolegu na Endeavo-urju Grantu Daltonu, da je napravil kar nekaj napak in bi v primeru, Ce bi bil Endeavour jadrnica razreda W60 in ne večji maxi z dvakratno površino jader, na cilj tretje etape prišel pol dneva za Tokiom.
Dickinson se je potem pomiril in se za svoje prenagljene izjave Daltonu javno opravičil ter mu obenem Čestital za zmago. Poraza pa ni povsem prebolel, saj je Daltonu najprej čestital za osvojeno prvo mesto v razredu maxi in šele potem za zmago v tretji etapi. Grant Dalton je novinarjem po-
vedal, da svojega rojaka povsem razume, saj je že dogodek s kožo morskega psa, ki se je zataknila za kobilico Tokia in ga vec dni zavirala, dovolj velik razlog, da je človek razdražljiv. Ce pa poleg tega izgubiš regato dolgo 3272 milj v zadnji milji in pri tem ne moreš storiti nič drugega kot opazovati nasprotnika, ki zaradi zakonov fizike odjadra mimo tebe in zmaga, je povsem razumljivo, »da je ustrelil z boka,« je dejal Dalton.
Regata se bo nadaljevala 20. februarja, ko bo flota štirinajstih jadrnic (desetih vvhitbreadov 60 in štirih maxijev) iz Auc-klanda na Novi Zelandiji odplula na drugo najdaljšo etapo, dolgo 5914 milj, do Punte del Este v Urugvaju.
Vrstni red: 1. Endeavour (Nova Zelanija - maxi, Grant Dalton) 13 dni, 8 ur, 15 minut in 45 sekund, 2. Tokio (Japonska - W60,
Chris Dickson) 13 d 8 h 17 min 57 s, 3. VVinston (-ZDA - W60, Dennis Con-ner) 13d lOh 57min 54 s, 4. Vamaha (Nova Zelandija - W60, Ross Field) 13 d, 11 h 7min 59 s, 5. La Poste (Francija - Maxi, Erič Tabarly) 13 d 11 h 35 min 27 s, 6. Galicia 93 Pesca-nova (Španija - W60, Javi-er de la Gandara) 13 d 11 h 35 min 39 s, 7. Intrum Justitia (Evropa - W60, Roger Nilson) 13 d 13 h 15 min 2 s, 8. Merit Cup (Švica - maxi, Pierre Fehl-mann) 13 d 16 h 26 min 4 s, 9. Dolphin and Youth (Velika Britanija - W60, Matthevv Humphries) 13 d 18 h 10 min, 55 s, 10. Brooksfield (Italija - W60. Guido Maisto) 13 d 22 h 4 min 57 s, 11. Heineken (-ZDA - W60, Dawn Riley -ženska posadka) 14 d '0 h 8 min 10 s. V cilju pričakujejo še ukrajinska W60 Hetman Sahaidachny in Odesso ter urugvajski maxi Natural. (M. J.)
IGrant Dalton za krmilom Endeavourja (AP)
LONDON - Šestindvajseto kolo angleškega prvenstva je postreglo z vec presenečenji, ki pa niso prizadela Manchester Uniteda. ”Red devil-si” so proti Šibkemu Evertonu igrali slabo, kar tudi ni novost, saj je njihova forma padla že okoli novega leta. Konec dober, vse dobro, zato je v takih priložnostih tudi minimalna zmaga dobrodošla. Edini možni tekmec za naslov, Blackburn, je dobil izredno zahteven dvoboj s Cetr-touvršCenim Leedsom (2:1). "Roversi” so od prvega mesta resda oddaljeni kar trinajst točk, morajo pa Se odigrati dve zaostali srečanji (proti Norvvichu in VVimbledo-nu), ki bosta odločilnega pomena za nadaljni potek prvenstva. V prid Blackburna govorita boljša forma in povratni direktni spopad na domačem terenu. Glavni senzaciji sta pripravili ravno najslabši ekipi. Svvindon Town je svojo tretjo zmago dosegel na račun Totenhama: to tekmo smo torej prejšnji teden napačno napovedali kot rešilno bilko za londonske "Spurse”. Southampton si je kar v gosteh privoščil Nevvca-stle: belo-plavi morajo upati, da se bodo očitno blagodejni učinki zamenjave trenerja poznali tudi v naslednjih kolih. Moštva pod vrhom so bila tokrat stoodstotno uspešna. Wednesday je v sheffieldskem derbiju zlahka obračunal z Uni-tedom, Queens Park Rangersi so zmagali v Coventryju, Liverpool pa je na predzadnjo stopničko potisnil Manchester City. Ta je letos zamenjal celo dva trenerja, Čarobne palice pa kot
kaže ni imel nihče... VRSTNI RED: Manchester United 64, Blackburn (- 2 tekmi) 51, Arsenal 46, Newcastle (-1) 45, Leeds (-1) 43, Liverpool (-1) 42.
V španski ligi je Barcelona že v soboto izgubila proti Real Socieda-du, ki je na domačem igrišču za vsakogar trd oreh. Katalonci so najbrž plačali odsotnost golge" terja Romaria, ki je bil na prejšnji tekmi izključen in glede na resnost prekrška (nasprotnika je obrcal, opljuval, a tudi pred sodnikom se baje ni najbolj umiril) dobil štiritedensko prepoved igranja. Deportivo La Co-runa se proti Celti ni pre' vec naprezal in izid obdržal pri začetnem razmerju. Priložnost je tako izkoristil samo Sporting Gijon, ki je s klasicninj 2:0 premagal Valladolid in se povzpel na "zgodovinsko” drugo mesto. Asturijski klub se nikoli ni bil tako visoko. Rea‘ Madrid nadaljuje s katastrofalnimi igrami. Z Ber-nabeua je točko tokrat odnesla Osasuna, ki ni ravno ekipa, ki bi na tak rezultat lahko računala,
ce vemo, da je rerm prekinil serijo petih zaporednih porazov. Athle-tic Bilbao je spet zablodil v krizno obdobje. Tokraj ga je premagal (in dohitel na lestvici) Albacete. Na dnu lestvice se je stanje razčistilo, Lleida je nedvomno najslabsa ekipa-Čeprav za Valladolidorn in Osasuno zaostaja le za točko. Dve ekipi nazadujeta direktno, dve pa odigrata dodatni srečanji z dvema drugoligasema,
VRSTNI RED: Deportivo La Gorana 30, Bare6" Iona in Sporting Gijon 26, Real Madrid 24, Atn-letic Bilbao, Albacete in Real Sociedad 22. D. K
Torek, 25. januarja 1994
/ KLJUB DECEMBRU
tonska plačilna bilanca dosegla rahel presežek
Platiš",Z,a italijansko cer
z rdecimi Številkami,
cer i n°, bilanco se je si-
r lanski december kon-
Vse^t bb obračun za Der.Bet? 1993 pozitiven. n!^mbra se je bilanca milreCjZ^UCila z 2-305 tiiA Aarvami lir primanj-Sicer več od v nr ba’ & 8a je dosegla Ltra,Cunu za celotno 2 iid° ?° 1x1 ^ je znesel Da L\?1!iard lir' Podatek db mU]Ub temu zelo spodbuden, ge zlasti
stim 6viam° s Predlam ia ’ b° se je plačilna bi-3, zaključila s kar
mber zaključilo z nega-t n?”1 izidom v znesku ten, ^ mibjard lir, med-lqq?k° S,e ie december ^92 iztekel s kar 16.424 *dijardami presežka.
teVU®a?na ie Podoba pri Jbočih poslih, ki so se eccmbra lani izšli s po-7 7no razliko v znesku „ milijard, medtem ko o december 1992 zaklju-" 1 z negativno razliko v ‘desku 3.489 milijard. Ce Pa vzamemo v pretres ce-etno leto 1993, ugotovi-tsl°’ ba se ie Sibanje kapi-s 0^ vec kot podvojilo in gn°d 13.690 milijard dvi-
. medtem ko se je nega-711 rezultat tekočih po-°v zmanjšal za skoraj ,0Vlco (od 46.238 mili-lir) na 33-39l milijardo
dlMadne rezerve Bance 1„. la 80 konec lanskega L? znaSale 83.872 mili-37 nn od Usarje bilo za bil -i4 crdrjard konverti-v valut. Rezultat je sekakor za okrog 10 tisoč
p 1]^rd in slabsi od tiste-ll,s konca leta 1992, ko je 94 Jpna rezerva dosegla 94-338 milijard lir, od te-
vprt-k'-?29 milijard v kon-r, b.lbdllih valutah. Pri gi--U baPbalov pa je opa-jasno razliko glede na
njihov izvor: bančni kapital! so od predlanskega pozitivnega obračuna v vrednosti 25.303 milijard lir lani upadli na negativni izid v vrednosti 50.530 milijard lir, medtem ko je gibanje nebančnih kapitelov doživelo popolnoma nasproten trend in od predlanskega negativnega obračuna za 11.613 milijard lani doseglo pozitiven izid v vrednosti 78.445 milijard lir.
Spodbuden je tudi podatek o tujih vlaganjih, ki so se s predlanske vrednosti 16.683 milijard lani dvignili na 104.331 milijardo lir.
r PREDPISI / REDNASAMOSTOJNA DEJAVNOST n
Vrsta zapadlosti do konca januarja
Pozor na prošnje za oprostitev minimum taxa
Do konca meseca čaka podjetnike kar nekaj zapadlosti, ki so vezane na opravljanje redne samostojne dejavnosti.
Davščine in kocesije - Vsi podjetniki morajo do 31. januarja plačati občinske davščine in vladne koncesije za trgovska podjetja in hladilnike. Podjetja, ki imajo sedež v devinsko-na-brežinski oziroma miljski občini, morajo poravnati davek za prodajo alkoholnih pijač in uporabo radiotelevizijskih sprejemnikov v javnih lokalih.
Davek na napise - Podjetja oziroma obrati, ki imajo izpostavljene javne napise, morajo poverjenemu zadruže-nju AGIAP plačati občinski davek do 30. januarja.
Prijava Števila zaposlenih - Podjetja, ki zaposlujejo več kot 35 uslužbencev (uradnikov in delavcev), morajo do 31. januarja poročiti Število za-
poslenih, ki so jih imeli 31. decembra 1993, in zaposlitveno raven v zadnjih šestih mesecih. S to dolžnostjo je povezano tudi preverjanje, ali imajo 15 odstotkov nameščencev iz vrst tim. zaščitenih kategorij (invalidi, sirote in vdove).
Izvozniki - Običajni izvozniki morajo do 31. januarja uradu IVA sporočiti letni plafon za leto 1994.
Oprostitev minimum taxa - Podjetniki in profesionalci, ki opravljajo obrobno dejavnost in izpolnjujejo pogoje, ki jih predvideva zakon, imajo možnost, da do 31. januarja naslovijo na posebno komisijo na prefekturi utemeljeno prošnjo za oprostitev po-dvrženosti minimalnemu dohodkovnemu režimu za leto 1993. Ta postopek pa poteka po polževo, saj še niso rešili niti lanskih zahtevkov. (B)
BANČNO POSLOVANJE / SPREMEMBE S FINANČNIM ZAKONOM
Tekoči računi, kreditne kartice in čeki z novo obdavčitvijo
Povprečna družina naj bi prihranila od 50 do 150 tisoč lir
Italijanski davkoplačevalci poznajo verjetno v zadnjih letih en sam način obnašanja države do njih. Ob vsakem novem finančnem zakonu se namreč davčni vijak v njihovo škodo še bolj privije. Ob tej ustaljeni praksi se bodo morali davkoplačevalci nekoliko razmisliti nad novim načinom obdavčevanja bančnih tekočih računov in nad poslovanjem s čeki in s kreditnimi karticami, ki ga je bil uvedel decembrski finančni zakon 1994 in ki so ga sicer že prektično preizkusili.
Davčna uprava je namreč odpravila koleke, ki so do konca lanskega leta v višini 2 tisoč lir bremenili vsako bančno operacijo, ki je presegala vrednost 150 tisoč lir. Črtala ie tudi 500 lir davka na vsak bančni ček, vse te dajatve pa je zamenjala s skupno davčno obremenitvijo za vsak tekoči račun, ki bo njegovega lastnika letno
obremenila za 33 tisoč lir.
Kdor dobiva mesečni izvleček iz tekočega računa, mu bo denarni zavod torej ob vsakem mesečnem tiskanju tega izvlečka odtegnil 2.750 lir, kar je dejansko ena dvanajstina celotne letne obremenitve za tekoči račun. V primeru, ko banka pošilja izvleček iz tekočega računa vsake tri mesece, bo ta obremenitev znašala 8.250 lir, v pirmeru šestmesečnega pošiljanja izvlečka pa 16.500 lir. Ti zneski veljajo za tekoče račune zasebnikov, medtem ko bodo morala podjetja plačati nekoliko več, in sicer 72.000 lir na leto za vsak tekoči račun. S temi spremembami naj bi povprečna italijanska družina privarčevala od 50 do 150 tisoč lir, vendar bo prihranek seveda odvisen od števila opravljenih bančnih operacij.
Decembrski davčni manever je predvidel tudi novo
obremenitev, in sicer plačilo koleka v vrednosti 15 tisoč lir. Plačati ga bo treba ob vsaki novi pogodbi, ki jo posameznik ali podjetje sklene z denarnim zavodom. To pomeni, da bi ob vsakem odprtju novega tekočega računa ali na primer pri podpisu kakšne druge pogodbe z banko morali po novem plačati kolek v znesku 15 tisoč lit. Interpretacija tega normativa pa ni dokončna in banke še vedno čakajo, da jim Združenje italijanskih bank (ABI) posreduje navodila, kako naj se ravnajč.
Od začetka letošnjega leta se je zmanjšala tudi davčna obremenitev za poslovanje s kreditnimi karticami. Po novem ne bo treba več plačati «500 lir za vsako operacijo oziroma plačilo s kartico, ki presega vrednost 50 tisoč lir. Kolek v višini 2 tisoč za izvleček iz računa ob uporabi kartice pa ostaja še naprej v veljavi, (-ok)
Brittan pohvalil Italijo
orl " ^9lrasar EU za zunanje ekonomske Bria°Se za trgovinsko politiko, Leon ran, je pohvalil Italijo za pogumno in J ekonomsko politiko, ki jo je začela ; v zadnjih mesecih. Gre za politiko -na Ju "•i° bo moraia EU na vsak način ®raditi. Za predajo takega uspešnega vj'Cevah ekonomski politiki Ciampijeve Qe, je Brittan izbral včerajšnji poseg na nzpravi o pourugvajskih perspektivah, ki „i le J Rimu priredilo združenje za evrop-u,° dokumentacijo Anide. Srečanja se je Paol g ^di minister za zunanjo trgovino
Evropski komisar je podčrtal, da se je Itali-zdV ^dnjih mesecih podala na težko pot avljenja svojega gospodarstva, kar je sto-n a z Velikim pogumom. Zato je po Britta-t ,Vam mnenju sedaj napočil tudi trenu-' ko naj bi se začeli ponovno pogovarjati monetarni uniji in skupni denarni enoti. edpogoj za to pa je soglasje med posame-1Ira nacionalnimi gospodarstvi in v tej meri je napredek Italije nedvomno zelo
Pomemben
OPERACIJA	STARI SISTEM	NOVI SISTEM
izvleček iz tekočega	kolek 2.000 lir	kolek 33.000 lir
računa - zasebniki	na stran	na leto
izvleček iz tekočega	kolek 2.000 lir	kolek 72.000 lir
računa - pravne osebe	na stran	na leto
bančni čeki	kolek 500 lir na ček	brez koleka
sporočila bank o izvedenih operacijah	kolek 2.000 lir na sporočilo	brez koleka
bančne pobotnice za operacije čez 150.000	kolek 2.000 lir	brez koleka
izvleček o uporabi kreditne kartice	kolek 2.000 lir	kolek 2.000 lir
nakup s kreditno kartico v vrednosti nad 50.000	kolek 500 lir	brez koleka
Državni dolg raste dnevno za 8.800 lir na glavo
RIM - Državni dolg nezadržno nadaljuje svojo rast. V dokaz so včeraj prišli zadnji uradni podatki Bance d’Italia, ki se nanašajo na lanski oktober, ko je zadolžitev dosegla 1.770 tisoč milijard lir, medtem ko je komaj 12 mesecev prej znašala »samo« 1.589.598 milijard. Delež državnega dolga, ki odpade na vsakega italijanskega državljana, se je tako povišal na 31, 6 milijona lir, še bolj učinkovito pa ga slika podatek, po katerem vsakega Italijana, vključno z novorojenčki in stoletniki, doleti vsak dan 8.800 lir dolga.
Zadolžitev Zaklada, Blagajne depozitov in posojil, Agencije za Jug, železniške ustanove in
samostojnih zavodov, kot so Anas, Monopoli, Pošte in telekomunikacije, telefonska ustanova in uprava bivših državnih gozdov, je v 12-mese-čnem obdobju med oktobrom 1992 in oktobrom 1993 narasla za 181.766 milijard lir in samo v primerjavi med lanskim septembrom in oktobrom poskočila za 567 milijard na dan, kar pomeni več kot 17.600 milijard na mesec. K rasti državnega dolga je največ prispevala zadržitev na trgu (v prvi vrsti državne vrednotnice, poštne hranilne vloge itd.), ki je oktobra lani dosegla 1.507.879 milijard, medtem ko je zadolžitev v tujini znašala 82.286 milijard lir.
NOVICE
Evropska unija izdala nov pravilnik za uvoz iz dižav bivše Jugoslavije
BRUSELJ - Evropska unija je z novim pravilnikom določila režim za uvažanje iz držav, Jd so nastale na ozemlju bivše Jugoslavije, in torej iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Slovenije in Makedonije. Izvzeta se je seveda srbsko-čmogorska Jugoslavija, za katero tudi na tem področju še naprej velja mednarodni embargo. Ukrep vsebuje tri blagovne sezname: v prvem je blago, ki ga lahko naštete države izvažajo v EU brez količinskih omejitev in brez carinskih dajatev, v drugem seznamu je blago, ki je podvrženo carini, medtem ko tretji navaja proizvode, ki so podvrženi letnim uvoznim kontingentom. V primeru, če bi države izvoznice določene zgornje meje presegle, stopijo v veljavo carinske dajatve, ki veljajo za tretje države.
Nove obrestne stopnje za kreditiranje izvoza
RIM - Z dvema odlokoma, ki sta bila objavljena v Uradnem Hstu, je zakladno ministrstvo določilo indikativne obrestne stonje, ki naj veljajo pri operacijah olajšanega kreditiranja izvoza.
Za operacije, ki predvidevajo obročno plačevanja za najmanj 24 mesecev, je za obdobje med 15. janu-arjaem in 14. februarjem predvidena indikativna stopnja 10, 45 odstotka, medtem ko indikativna stopnja za kreditiranje izvoza prek izdaje zadolžnic in depozitnih pisem na srednji in dolgi rok znaša 11, 88 odstotka. Te indikativne stopnje določa zakladno ministrstvo semestrsko..
Dobri rezultati italijanske bilance menjave s tujino
RIM - V prvih 11 mesecih lani je italijanska zunanjetrgovinska bilanca zabeležila presežek v znesku 7.276 mihjard lir. Lani je v istem obdobju kazala »luknjo« za 15.794 mihjard lb. Samo novembra lani je razmerje med vplačili in izplačili v menjavi s partnerji v Evropski uniji doseglo presežek v korist Italije za 1.914 mihjard, medtem ko je bilo to razmerje novembra 1992 pasivno za kar 2.312 milijard lb.
Kmečka zveza opozarja na prijavo lanskega dohodka uradu IVA
TRST - Kmečka zveza ponovno opozarja kmetovalce, ki so v lanskem letu (1993) ustvarili več kot 10 milijonov lb letnega dohodka, da morajo to do 31. januarja letos to sporočiti uradu IVA. Ti kmetovalci bodo namreč morali v letošnjem letu voditi redno knjigovodstsvo, se pravi da bodo morah izdajati fakture, registrirati nakupe itd. Prav tako morajo uradu IVA sporočiti svoj namen tisti, ki bi hoteli uvesti redno knjigovodstvo.

VELIKA BRITANIJA / DAVKI
ŠVICA / ZAVAROVALNIŠTVO BOLJ DOSTOPNO TUJEMU KAPITALU
Precej večje akontacije
Britanski finančni minister zagovarja povišanje davkov
LONDON - Britanski finančni minister Kenneth Clarke je v nedeljo izrazil močno poporo zvišanju davkov, ki bodo zaceli v Veliki Britaniji veljati aprila letos, in tako odgovoril tudi na žolčne kritike zlasti iz vrst laburistične opozicije.
V svojem intervjuju za BBC je Clarke znova poudaril, da si je prizadeval za »zmerno polnjenje državne blagajne« v prepričanju, da novi davki »odražajo zelo šibko stopnjo fi-skalnosti, takšno, ki jo je komaj še mogoCe zagovarjati z vso odgovornostjo«.
Povedal je tudi, da si je prizadeval za Cim nižje davčne obremenitve, ki pa bi še vedno omo-
gočale oživitev gospodarstva in nujno potrebno odpiranje novih delovnih mest.
Britanski finančni minister je še dodal: »Davki, ki jih predlagam, naj bi vendarle - Čeprav šibko - sledili pričakovani ravni gospodarske oživitve. Pod Denisom Healeyjem (zadnji finančni minister iz vrst laburistov) so najvišje davCne obremenitve znašale kar 98 odstotkov, naše najvišje pa zajamejo le 40 odstotkov,« je zatrdil.
Kljub temu pa laburistična opozicija opozarja, da bodo morale številne družine vsak mesec plačati do 50 funtov (75 dolarjev) vec na račun davčnih akontacij že od aprila dalje. (AFP)
Tudi švicarske zavarovalnice razkrivajo svoje skrivnosti
Konkurenca jih sili v odpiranje - Javne postajajo tudi skrite rezerve
ZURICH - Tudi zavarovalnice, ki so bile vrsto let najbolj skrivnostna švicarska podjetja, so zdaj prisiljene razkriti svoje knjige. Konkurenca jih namreč sili, da morajo privabiti tudi tuji kapital. Številna švicarska podjetja so povečala dostop do svojih delnic z odpravo togih predpisov, njihovi raCuni pa so v zadnjih letih postali veliko bolj razvidni ter v skladu z mednarodno prakso. Tej pa so se najpočasneje prilagajale prav zavarovalnice. »Doslej je zadoščal domači kapital, s katerim so švicarske zavarovalnice uspele potešiti svoje potrebe, današnje tržišče pa je bolj zahtevno in terja tudi udeležbo tujega kapitala,« je izjavil Beat Alpi-ger, zavarovalniški anali-
tik pri Bank Julius Baer.
Najvecje tri švicarske zavarovalnice, Zurich Insurance, Swiss Reinsu-rance in VVinterthur Insurance, so vse dodobra izrabile spremembe v švicarskem zakonu o korporacijah za znižanje nominalne vrednosti svojih delnic, na 20 do 50 švicarskih frankov od nekdanjih 100 frankov, ter tako povzročile njihovo večjo gibljivost. Svviss Re, druga najvecja zavarovalnica v Švici in prav tako druga največja svetovna pozavarovalnica, je bila tako med zadnjo veliko trojico, ki je seznam svojih delničarjev odprla tudi za tujce. Vse tri družbe so povečale tudi količino podatkov, ki jih objavljajo v svojih letnih poročilih. Položaj zdaj komaj še spo-
minja na obdobje, ko so imeli predsedniki zavarovalnic diskrecijsko pravico, da brez pojasnila zavrnejo tuje vlagatelje, ko manjšinski delničarji niso imeli skoraj nobenih pravic in ko je bilo o skritih rezervah zavarovalnic mogoče samo ugibati. Vseeno pa sedanja odprtost še ni povsem v skladu s smernicami Evropske unije o tem, kakšna morajo biti poročila korporacij. Ta pravila bodo začela veljati sredi leta 1994. Švicarske zavarovalnice zdaj sodelujejo s skupino izvedencev, s katerimi naj bi skupaj izdelati poročevalske standarde (FER), ki so v skladu z zahtevami EU o poročanju in ki bodo kmalu postali zakon za vsa švicarska podjetja. Določiti mo-
rajo, kakšne informacije mora podjetje vključiti v svoje letno poročilo, na kakšen način mora prikazati in konsolidirati - svoj finančni rezultat, kaj lahko vsebujejo posamezne postavke in kaj mora biti prikazano v tako imenovanem izkazu »pritokov iz poslovanja«. Predstavniki švicarske borze napovedujejo, da bodo v okviru novega zakona o borznem poslovanju zahtevali, da vse družbe, katerih delnice kotirajo na borzi, redno poročajo vsakih šest mesecev in točno navedejo morebitne izgube. »Zagotovo pa bo poskrbljeno za nekaj zanimivosti, takoj ko bodo zavarovalnice v celoti objavile tudi tiste podatke, ki se nanašajo na skrite rezerve in na nepremičnine,« je
izjavil Jean-Marc Biai^
•bi' dOdi;
analitik pri Lombard UT. j er & Cie. Skrite rezerve, so se natekle ob dobiC v dobrih letih, povzioCJ pri delničarjih nelagod) ’ saj družbam puščajo P , ste roke, da prikrijejo nepričakovanega dobi
ali izgube, A kljub nep sojnosti računov so an tiki prepričani, da je s ,
ves švicarskih zavarov
nic tolikšen, da v boju tuje vlagatelje že Pocne j določeno prednost pr konkurenco. »Svicars^ zavarovalnice so zna po tem, da imajo d°dr° nančno zaledje, saj n° . na švicarska zavarova ca ni šla še nikoli v stei J’ zaradi cesar so jim ^ | njeni predvsem tisti gatelji, ki jih skrbi yarn naložbe,« je izjavil A P ger.	(ReU e
ŠRI LANKA / CAJNA INDUSTRIJA
ČEŠKA / AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Napovedujejo rekordno letino kakovostnega čaja
Države nekdanje SZ so ga lani kupile šestkrat več kot leto prej
Kupci vse bolj povprašujejo po kakovostnem čaju
COLOMBO - V Sri Lanki napovedujejo, da bodo letos predvsem zaradi ugodnih vremenskih pogojev obrali rekordnih 240 tisoč ton Čaja, kar je več, kot so ga pridelali v letu 1993, ko je pridelek po neuradnih podatkih znašal 225 tisoč ton, so v ponedejek sporočili iz šrilanških industrijskih krogov. »Ugodno vreme v zadnjih mesecih leta 1993 je dobro vplivalo na rast Čaja in tudi drugih kmetijskih pridelkov,« je izjavil eden od industrijskih analitikov. Po pričakovanjih naj bi se proizvodnja v prvem Četrtletju dvignila na 55 tisoC ton v primerjavi z 52 tisoC ton Čaja, kolikor so ga obrali v prvem Četrtletju lani. Analitik Max-well Fernando (iz borzne hiše Forbes & VValker) meni, da se bodo cene Čaja letos postopno dvigovale zlasti pri nizko grmičastih Čajevcih, kjer so se lani v povprečju zvišale za 37 odstotkov v primerjavi z letom 1992. Meni, da so si države nekdanje Sovjetske zveze (SND), Sirija in Jordanija zagotovile cenene kolumbijske vrste Čaja ter tako uspele zadržati stabilne cene, kljub temu da jim primanjkuje kakovostnih vrst, Čeprav imajo ta hip nekoliko večje zaloge kot običajno. »Caj, ki ga je mogoče na tržišču kupiti zdaj, ni ravno najboljši, tako da tisti, ki kupujejo zgolj kakovostne vrste čajev, ta mesec ne bodo trgovali,« meni Fernando. Pojasnil je, da bodo zaradi zapoznelega monsunskega deževja pridelek visokokakovos-
tnih Čajev obirali pozneje, pa tudi ponudba teh vrst je zaenkrat še zelo visoka.
Dobre vrste Čaja sicer dozorijo šele, ko je deževno obdobje mimo. Predstavnike Cajne industrije letos še posebej skrbijo stroški pridelave, katerih delež se vztrajno povečuje, kar bo vplivalo na povprečno ceno čaja na dražbah. »Najtežja naloga letos bo pridelava večje količine čaja, saj je le tako mogoCe ublažiti naraščajoče plače in stroške predelave,« je izjavil Fernando. Zaradi večjih količin naj bi se povečal tu-
di izvoz, zlasti če bodo države SND in Sri banka, ki so bile najveCji kupci Čaja v letu 1993, to ostale še naprej. Lani so države SND pokupile 30 tisoč ton Čaja v primerjavi s 5 tisoč ton v letu 1992. Letos naj bi prodaja dosegla 35 tisoC ton, odvisna pa bo predvsem od političnega položaja. Po januarskih podatkih je bila prodaja Čaja v države SND stabilna. Analitiki pa opozarjajo, da bo v primeru nestabilnih političnih razmer ter v primeru, če bi se reformna prizadevanja izjalovila, moCno upadel tudi
izvoz čaja v SND. Precej šrilanškega Čaja bodo izvozili tudi na Srednji vzhod, zlasti v Jordanijo in Sirijo, ki kupujeta močne, vendar nizkokako-vostne vrste Čajev. Ker so v Sri Lanki pred letom dni privatizirali tako pridelavo kot predelavo čaja, analitiki pričakujejo, da se bo povečala zlasti proizvodnja visokokakovostnih in posebnih vrst čajev. Zdaj lahko Cajne družbe izvozijo celoten pridelek fermentiranih Čajev, sodelujejo na dražbah drugod in tržijo svoj pridelek v tujini.
(Reuter)
V škodi vsako leto izdelajo več avtomobilov
Napovedujejo po, da bodo morali v prihodnjih letih zmanjšati število zaposlenih z 18 no 13 tisoč
PRAGA - Češki avtomobilski proizvajalec Skoda je sporočil, da so v letu 1993 izdelati skoraj 220 tisoC vozil, kar je za 9,7 odstotka več kot leto dni prej, pri Čemer pričakuje v letu 1993 skromen dobiček. Na tiskovni konferenci v Prag, predstavniki Škode niso sporočili podrobnosti o finančnih rezultatih poslovanja v letu 1993, saj so omeniti le to, da pričakujejo »nekoliko bolj ugodno bilanco«. Dokončne podatke o poslovanju bodo objavili v začetku aprila. Lani decembra so uradni predstavniki te družbe za leto 1993 napo-
vedovali dobiček med dvema do petimi milijoni mark (1,1 milijona dolarjev do 2,8 milijona dolarjev), kar bi tudi pomenilo, da je Skoda edini avtomobilski proizvajalec, ki posluje z dobičkom, znotraj nemške skupine Volks-wagen AG, ki ima pri Škodi 31-odstotni delež. Izguba pri celotni skupini Volksvvagen se je v letu 1993 povzpela na vec kot dve milijardi mark (1,1 milijarde dolarjev). Predstavniki Škode so tudi povedali, da se je število izdelanih vozil povečalo od leta 1991, ko so izdelati 172.074 vozil - to leto pa je
Volkswagen prevzel upr vljanje - na 200.059 vi® 1992 in na 219.612 vozil letu 1993. Predvidevajo, da bodo v letu 1995 lzd^ lati že 390 tisoC vozil. Ua vni finančni predstavni Škode Volkhard Kobler f tudi povedal, da namera vajo v Škodi skrčiti število delavcev od priblizn 18.000 na pribliZ” 15.000. To bodo storili p°' stopoma v prihodnjih 6 tih tako, da bodo delavce iz glavnega obrata v kraj Mlada Boleslav pri Prag premestiti v nove tovarne, ki bodo izdelovale p°sa
mezne sestavne dele.
(Reuteti
Prijeli
ponarejevalce Diorjevih oblačil
STRASBOURG - Francoska policija je zalotila štiri Kanadčane in Izraelko s stalnim bivališčem v Kanadi pri ponarejanju blagovnih znamk za veC sto oblačil. Vseh pet aretiranih tujcev je 246 oblačil opremljalo z oznakami »Christian Dior« prav v trenutku, ko jih je v sobi nekega strasbourškega hotela presenetila policija. Tako označena oblačila so nameravali izvoziti v Ukrajino. Ponarejevalci so naročili vec tisoC oblačil pri nekem alzaškem podjetju, ki jim je 400 kosov oblatil poslalo kar v hotel, kjer so imeli svojo glavno »delavnico«. Policiji je doslej uspelo zaseči več tisoC oblatil z lažnimi oznakami »Christian Dior« in »Yves Saint Laurent« ter več kot 200 oblačil, pripravljenih za tovrstno »obdelavo«. Modna hiša Christian Dior je sporočila, da je že vložila tožbo.	(AFP)
Brezposelnost bo v Nemčiji še večja
FRANKFURT Nemški minister za gospodarstvo Gtinter Rexrodt je sporočil, da bo brezposelnost v Nemčiji letos Se naraščala, leta 1995 pa naj bi se začela zniževati. Pritisk na tržišču delovne sile bo leta 1995 v Nemčiji nekoliko popustil zaradi številnih ukrepov prestrukturiranja, ki so se jih lotile posamezne družbe in podjetja. Ti ukrepi naj bi namreč že pokazali pozitivne učinke. Tudi na zaho-dnonemškem tržišču dela, kjer se je položaj že nekoliko ustalil, bo prišlo do znatnega izboljšanja, je napovedal Rexrodt.
Decembra lani je bilo v nekdanji Zahodni Nemčiji brez dela že 2, 494 milijona delavcev,
kar je največ po drugi svetovni vojni, saj se je
delež brezposelnih
povzpel že na 8,1 odstotka aktivnega prebivalstva. V nekdanji Vzhodni Nemčiji znaša stopnja brezposelnosti že 15,4 odstotka (1,18 milijona ljudi)-
SKB BASKA
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Torek, 25..januarja 1994
						
—-—	 24. januar 1994						
~5Q®njalnjca_	Nemška marka (tečai za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
h	77,35	77,70	10,90	11,02	7,80	7,94
^ a Ljubljana*	77,40	77,60	10,95	11,00	7,85	7,95
^Ur ^osuplje	77,50	77,70	10,96	11,06	7,80	7,98
BTclLiUbljana						
	77,10	77,70	10,70	11,05	7,60	7,95
Sežana	77,20	77,75	10,87	10,97	7,82	7,92
anka ViPa Nova Gorica	77,31	77,59	10,88	11,00	7,82	7,92
						
^-°nne 2 us*	77,48	77,66	10,96	11,00	7,80	7,86
°ditunstait Nova banka L)	77,40	77,75	10,95	11,05	7,80	8,00
Dom caffe Domžale*						
	77,30	77,70	10,97	11,10	7,85	7,98
						
5 0s uubljana* fcr°s Kranj*	77,45	77,65	10,95	11,00	7,85	7,95
	77,45	77,65	10,95	11,00	7,85	7,95
C*						
Hfadas Idrija	77,40	77,85	10,90	11,15	7,80	7,95
Hida HlPotekama banka Brežice*						
	77,55	77,60	10,98	11,02	7,91	7,95
	77,25	77,80	10,92	11,05	7,80	7,92
Idila Sečovlje*						
	77,30	77,67	10,88	11,03	7,88	8,03
						
r'ka Postojna !rika Sežana	77,53	77,56	10,98	10,99	7,93	7,95
	77,35	77,65	10,91	10,96	7,81	7,93
	77,27	77,60	10,81	10,97	7,80	7,94
	77,35	77,53	10,90	11,00	7,89	7,93
,IKa Jesenice	77,42	77,69	10,93	11,01	7,82	7,92
						
UD Slovenijales LJ	77,50	77,75	10,97	11,02	7,88	7,95
						
^ornpas Hertz Celje*	77,35	77,65	10,95	11,00	7,80	7,90
^mpas Hertz Velenje* Korripas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Bled*	77,35	77,65	10,95	11,00	7,80	7,90
	77,35	77,65	10,95	11,00	7,80	7,90
	77,35	77,65	10,95	11,00	7,80	7,90
	77,35	77,65	10,95	11,00	7,80	7,90
°rnpas Hertz Nova Gorica* °nnpas Hertz Maribor* kompas Holidays	77,35	77,65	10,95	11,00	7,80	7,90
	77,35	77,65	10,95	11,00	7,80	7,90
	77,43	77,63	10,96	11,04	7,85	7,99
						
8 I l n	77,30	78,30	10,92	11,08	7,81	7,98
,x,cul[na banka MB d.d.*	76,60	77,65	10,89	11,04	7,80	8,05
						
BScLLLjubjjana	77,47	77,87	10,96	11,07	7,81	7,97
, „ sP|ošna banka Celje	76,70	77,85	10,90	10,99	7,70	7,90
, D splošna banka Koper*	76,40	77,90	10,83	11,35	7,65	7,93
Komercialna banka NG	76,40	77,50	10,83	11,35	7,65	7,94
i “ Dolenjska banka NM	76,65	77,85	10,94	11,08	7,85	7,98
banka Zasavje, Trbovlje	77,00	77,70	10,95	11,05	7,65	7,95
..						
^dska banka d.d. U	77,45	77,65	10,96	11,06	7,80	8,00
ubertas Koper*	77,26	77,62	10,88	10,99	7,87	7,95
Ma Vir Media*N°Va Gorlca’ SemPeter toneta Ljubljana						
	77,30 1 77,30 77,55	77,70 77,60 77,75	10,90 10,92 10,97	11,05 11,00 11,05	7,80 7,88 7,88	7,99 7,93 7,92
	77,54	77,59	10,97	10,99	7,92	7,95
Ml-.						
	77,45	77,60	10,96	11,00	7,90	7,98
ket/ol Ljubljana*						
	77,50	77,60	10,96	10,99	7,85	7,90
poštna banka Slovenije*	76,23	77,59	10,65	10,99	7,64	7,90
^rimaro Ljubljana*	77,48	77,59	10,95	11,00	7,95	7,98
Pfobanka Maribor	77,30	77,75	10,92	11,04	7,83	7,96
Pigal Solkan*						
	77,30	77,60	10,83	10,96	7,88	7,93
p|gal Ilirska Bistrica*	77,20	77,50	10,83	10,96	7,84	7,89
'9al Kobarid*	77,25	77,55	10,83	10,96	7,84	7,89
						
ttUmLiUbliana	77,51	77,56	10,97	10,99	7,91	7,94
Puh 'uUm CelJe	77,35	77,60	10,95	10,99	7,77	7,90
ihUm?eVnica	77,25	77,65	10,94	11,02	7,82	7,92
Jdb kum Maribor	77,25	77,49	10,92	10,98	7,76	7,92
PJb kum Metlika	77,25	77,70	10,85	11,00	7,75	7,90
Pub um Mozirje	77,20	77,68	10,91	11,04	7,80	7,91
p!hEumNovomesto	77,25	77,70	10,85	11,00	7,75	7,90
pib iumToimin	77,30	77,59	10,90	10,99	7,82	7,92
ttUmErško	77,20	77,70	10,80	11,00	7,73	7,90
^blikum Šentjur pri Celju	77,32	77,64	10,93	10,99	7,74	7,90
PuhEumSenfi|i	76,12	77,59	10,65	11,03	7,76	7,92
Pub EUm Trebnie	77,40	77,75	10,95	10,99	7,85	7,94
ubllkum Žalec	77,37	77,65	10,94	10,99	7,73	7,88
						
oKBd.d. **	76,80	77,05	10,92	10,96	7,88	7,90
o!°V' blan- in posojil. Kranj	77,42	77,60	10,95	11,00	7,85	7,95
Ir-'nvest. banka U*	77,35	77,75	10,90	11,00	7,90	8,00
Jevenijaturist Ljubljana*	77,45	77,70	10,90	11,00	7,75	7,93
Venijaturist Maribor*	77,40	77,45	10,96	10,98	7,55	7,85
°vonijaturist Jesenice	77,43	77,70	10,93	10,99	7,80	7,90
.						
halabv Koper	77,30	77,54	10,86	10,95	7,89	7,92
	77,40	77,60	10,94	11,02	7,90	7,98
bZKB d-d. Ljubljana	77,45	77,62	10,93	11,02	7,86	7,99
Trt8mrrn- L							
djarus Postojna	77,02	77,65	10,85	10,98	7,81	7,92
0n Ljubljana	77,40	77,75	10,94	11,05	7,80	8,00
llrvuZ						
fcfLiUb'jana	77,53	77,57	10,97	10,99	7,92	7,96
UBK Ljubljana	77,20	77,60	10,95	1 H.03 |	7,85		7,95
^e6aj velja danes:" Zaračunavajo provizijo: * *						
menjalnica hida oei/ i-m-m
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 017 z dne 24. 1.1994 —Tečaji veljajo od 25. 1.1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	94,8370	95,1224	95,4078
Avstrija	040	šiling	100	1093,1274	1096,4166	1099,7058
Belgija	056	frank	100	368,9218	370,0319	371,1420
Kanada	124	dolar	1	102,6973	103,0063	103,3153
Danska	208	krona	100	1979,1853	1985,1407	1991,0961
Finska	246	marka	100	2372,8095	2379,9493	2387,0891
Francija	250	frank	100	2263,8579	2270,6699	2277,4819
Nemčija	280	marka	100	7683,4708	7706,5906	7729,7104
Grčija	300	drahma	100	—	53,7381	53,8993
Irska	372	funt	1	—	192,9730	193,5519
Italija	380	lira	100	7,8848	7,9085	7,9322
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,0000	—
Japonska	392	jen	100	119,9544	120,3153	120,6762
Nizozemska	528	gulden	100	6856,7294	6877,36915	6897,9936
Norveška	578	krona	100	1787,1753	1792,5530	1797,9307
Portugalska	620	escudo	100	76,2815	76,5110	76,7405
Švedska	752	krona	100	1668,4656	1673,4861	1678,5066
Švica	756	frank	100	9169,4541	9197,0452	9224,6363
Velika Britanija	826	funt šterling	1	201,1917	201,7971	202,4025
ZDA	840	dolar	1	134,6835	135,0888	135,4941
Evropska unija	955	ECU	1	149,2476	149,6967	150,1458
Španija	995	peseta	100	94,0149	94,2978	94,5807
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 25. JANUAR 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 25. JANUARJA 1994:
1,500,000
757,997
759,398
1,517,395
105
101,0662%	101,2531%	101,1597%
150,000
75,800
75,940
151,740
			
24. JANUAR 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50*	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,75	9,25
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,90	9,40
Italija	Kmečka banka Gorica	12,40	12,90
Italija	Tržaška kreditna banka	12,60	13,00
		
24. JANUAR 1994	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1680,00	1730,00
nemška marka	964,00	984,00
francoski frank	282,00	291,00
holandski gulden	855,00	881,00
belgijski frank	46,00	47,50
funt šterling	2505,00	2585,00
irski šterling	2390,00	2475,00
danska krona	247,00	255,00
grška drahma	6,40	7,00
kanadski dolar	1279,00	1320,00
japonski jen	15,00	15,47
švicarski frank	1143,00	1179,00
avstrijski šiling	136,50	140,60
norveška krona	223,00	230,00
švedska krona	208,00	213..50
portugalski escudo	9,50	9,80
španska pezeta	11,70	12,10
avstralski dolar	1180,00	1215,00
madžarski florint	12,00	15,00
slovenski tolar	12,60	13,00
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
24. JANUAR 1994	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1680,00	1725,00
nemška marka	965,00	985,00
francoski frank	282,00	292,00
holandski gulden	855,00	875,00
belgijski frank	46,00	47,50
funt šterling	2505,00	2565,00
irski šterling	2390,00	2460,00
danska krona	247,00	254,00
grška drahma	6,70	7,20
kanadski dolar	1280,00	1315,00
švicarski frank	1150,00	1172,00
avstrijski šiling	136,50	141,00
slovenski tolar	12,40	12,90
			
21. JANUAR 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.737	-
francoski frank		29.387	-
nizozemski gulden	-	89.217	-
belgijski frank	-	4.797	-
španska peseta	-	1.215	-
danska krona	-	25.709	-
kanadski dolar	-	1.323	-
japonski jen	-	1.578	-
švicarski frank		119.380	
avstrijski šiling	-	14.208	-
italijanska lira	-	1.019	-
švedska krona	-	21.560	-
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
Tečaji veljajo od 25. januarja 1994 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (vlrni, Pri kan u deviz oz.	100 100 100 100 1 1 kretnih toseben	1107,8565 2294,3617 7787,0000 7,9910 203,9026 136,4983 Doslih Je možno ods doaovor.	1109,9905 2298,7813 7802,0000 8,0064 204,2954 136,7613 opanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	77,70 77,78 panje.	77,90 77,90
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 25. januarja 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov In prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. • Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju In v skladu s tekstom, k	DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p	77,75 77,70 77,72 dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke. Ter n. Pri večjih pril iti In prodajati ogoje nakupa c	77,95 77,90 77,95 žčajev po tre-zmerje Banke čaji veljajo za vih in nakupih ujo valuto po li prodaje.
			
24. JANUAR 1994	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1708:600	—
ECU	—	1894,670	—
nemška marka	—	975,510	—
francoski frank	—	287,470	—
funt šterling	—	2552,990	—
holandski gulden	—	870,580	—
belgijski frank	—	46,862	—
španska pezeta	—	11,934	—
danska krona	—	251,260	—
irski funt	—	2443,130	—
grška drahma	—	6,802	—
portugalski escudo	—	9,685	—
kanadski dolar	—	1303,080	
japonski jen	—	15,253	—
švicarski frank	—	1164,290	—
avstrijski šiling	—	138,790	—
norveška krona	—	226,940	—
švedska krona	—	211,720	—
finska marka	—	301,340	—
avstralski dolar	—	1203,200	—
		
24. JANUAR 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	12,0000	12,5000
kanadski dolar	9,1000	9,5000
funt šterling	17,9000	18,7000
švicarski frank	823,5000	853,5000
belgijski frank	32,9500	34,2500
francoski frank	202,5000	210,5000
holandski gulden	614,5000	638,5000
nemška marka	689,0000	715,0000
italijanska lira	0,6990	0,7390
danska krona	176,5000	183,5000
norveška krona	158,5000	165,5000
švedska krona	147,5000	154,5000
finska marka	210,0000	220,0000
portugalski escudo	6,8000	7,2000
španska peseta	8,4000	8,9000
japonski jen	10,8500	11,2500
slovenski tolar	9,0000	9,5000
hrvaški dinar	0,0000	0,0600
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Torek, 25. januarja 1994
TAJSKA
Oaza gostoljubja v Indokini (i0)
Barantati je treba tudi za nakup pijače
Tega dne naj bi v Bangkoku prodajali safirje, drage kamne, po katerih je Tajska znana, posebno ugodno. Milostna država ob takih dnevih za omejene količine dragih kamnov »ne zahteva« davščin, prav tako pa ob ustreznem potrdilu ne dela težav na mejah pri iznosu dragocenosti. Skratka, redka priložnost za ugoden posel, ki jo je treba izkoristiti.
Da vtretje nisva rekla ne, so bili krivi ženski Čari in ponudba, da se skupaj peljemo proti draguljarni, kjer je hotelo dekle pretopiti svoj denar v drage kamne. Ta je bila v najini smeri, kar je pomenilo delitev stroškov prevoza.
Novo prizorišče je bila pisarna nad draguljarno. Pokazali so nama različne kamne, ki smo jih nato skupaj opazovali skozi povečevalno steklo. Po tem uvodnem dragulj ar-skem opismenjevanju so sledile cene posameznih kamnov. Ko sem pri prvem kamnu, katerega cena je močno presegla tisoč dolarjev, nekontrolirano izbuljil oči in začel loviti sapo, so se kamni začeli manjšati. Z njimi se je manjšala tudi cena, ravno tako pa je vidno kopnelo tudi navdušenje tajskih gospa nad nama.
Med tem je najina prijateljica s šopom denarja kupila nekaj safirjev. Oslepljen od svetlobe, ki se je lomila skozi modre kristale, predvsem pa omamljen od visokih cen, sem skoraj prezrl, da je pred nakupom skočila na stranišče. Drama se je približevala svojemu neizbežnemu koncu. Urejena
gospa srednjih let je naredila še zadnji poskus. Ponovno nama je plastično prikazala gromozanski profit, ki ga bova naredila s prodajo kamnov v prvi draguljarni za tajsko mejo in naju krčevito prepričevala, naj združiva svoja sredstva za nakup vsaj enega kamna. Nato smo se žalostni razšli.
Se istega večera sem med čakanjem večerje preganjal dolgčas z ogledovanjem plakatov na stenah lokala. Na enem izmed njih je tajska država zatrjevala svojim gostom, da posebnih, ugo-
dnih dni za nakup dragih kamnov ni. Očitno nekateri načini trgovanja presegajo mejo tudi tako potrpežljive države, kot je Tajska.
Skratka, če nočete, da se vam bo prodajalec za hrbtom smejal, je potrebno barantati prav pri vseh stvareh. Tudi za nakup pijače, hrane pri uličnem prodajalcu, pogajati se je potrebno za ceno prevoza s tuk-tukom... Včasih zabavno, ko pa si žejen in lačen, prav utrudljivo opravilo.
Janez Jaklič (Se nadaljuje)
Plavajoče tržnice na obrobju mesta (Foto: Janez Jaklič)
Plečnik
Do užaljenosti zrevolti-ran je gledal lepe kose naših oltarjev in cerkvene opreme v zasebnih stanovanjih. Rekel je: »Po cerkvah je zraslo namesto starih oltarjev toliko modernega kiča! Temu je kriva napačna in topogledno pomanjkljiva izobrazba naših duhovnikov, ki so večji del kmečkega porekla. Nihče jim ne odkriva prave lepote in mislijo, da je dovolj, če znajo latinsko. To znam tudi jaz!« je ogorčeno pristavil.
Da, Plečnik je hotel, posebno nas, študente, sicer pa vse naše ljudi, pripraviti do tega, da bi znali opaziti, občutiti in nazadnje vzljubiti res pravo umetnost. »VVagner je rekel: Arhitektura je krona umetnosti,« je dejal, »do
■■■20 1
velikih arhitektur pride le, če so vsi sodelavci umetniki pokorni arhitektu, kot se pri orkestru vse pokorava dirigentu.« In še: »Za realizacijo arhitekture sta nujno potrebna dva: naročnik in projektant. Vsak tretji pa je odveč, celo škodljiv. Tako nekako kot pri rojstvu otroka.« Zato nikoli ni maral sodelovati z odbori, komisijami in podobnim.
Kadar je videl našo malodušnost, nas je potolažil in rekel, da moramo biti gnoj zemlji, da bo mogla roditi umetnike, arhitekte. Napisal je, da brez tradicije ni umetnosti in da kolektivno čutenje izraža domovino. »Michelangela in njegovo kupolo so rodila stoletja.« To je bilo njegovo temelj-
no spoznanje. Zato je toliko govoril, učil, dal vse od sebe, kar je vedel in znal in zmogel. Vse to le zato, da bi tudi mi vedeli in znali kot on. Videl je, kako so nekateri čepeli na svojih domislicah in idejah, zato je vzkliknil: »Ne skrivajte svojih domislic, ne zaklepajte jih v svoja srca, nikdar in nič ne bodo obrodile in vi ne boste imeli ničesar od njih. Izpraznite si srca in glavo, naredite prostor novim idejam in mislim, sicer boste zakrknili!«
Ali se more človek, in to umetnik, še bolj odkriti? In Plečnik je tako delal, tako učil. To vem, ker sem videl in slišal, da je Plečnik svoje misli, spoznanja, celo najbolj nedoumljiva hotenja nesebično, širokogrudno, prav zatajevaje se razsipal in razdal zlasti mladini.
Toda, kljub vsemu je to počel silno previdno!
»Vi ne veste, kaj je mladost, kaj pomeni biti mlad, s poljubom muze na čelu, kot je rekel Mahnič. Poznate pregovor, da je neumno učiti starega konja dirjati. Drugače pa ognjevita, navdušena
_________BI SKODELICO ČAJA? / (5)_
Vpliv realsocializma na pitje čaja
V času, ko razsaja gripa, je pitje čaja dobilo drug pomen
Minuli teden skorajda ni bilo medija, ki ne bi vsaj nekaj pozornosti posvetil gripi. Gospod Čuček se je na primer poslovil od gledalcev osrednjega televizijskega dnevnika z besedami: »Pijte topel čaj in ne pozabite na kakšno toplo besedo.« Časopisi so objavili, da je epidemija gripe enakomerno zajela vso državo in da sta najboljše zdravilo postelja in veliko tekočine. Pod naslovom Gripa se je razcvetela je Dnevnik med drugim zapisal, da je »bolezen položila kar precej profesorjev, učenci pa so še sorazmerno zdravi«. Po oceni ministrstva za zdravstvo je za gripo zbolelo okrog 40.000 tisoč državljanov Slovenije. Tudi na valovih radia je gripa dobila pomembno mesto, ob njej pa seveda tudi čaj.
Če smo še pred nekaj dnevi morda uživali ob skodelici dišečega jasminovega čaja, kramljali o najnovejšem Pomladnem obredju in razpravljali o zapisu v časopisu, ki govori o prepovedi umetnika Freya (menda nekemu kritiku ni dovolil, da bi si ogledal premiero Pomladnega obredja), je zdaj kar naenkrat čaj spet postal beseda, v kateri ni kaj dosti spodbudnega. Z robcem v roki, z drugim v žepu, s tretjim za vsak primer za rokavom, pa v debelih volnenih nogavicah zavit v oguljeno najmehkejšo jopo ob skodelici lipovega čaja, ki ti že skoraj brizga iz vseh telesnih por, res ne moreš pronicljivo kramljati o Pomladnem obredju, pa o poganskem izročilu, na
katerega te to spomni, pa o krščanstvu, ki si je mnoga izročila prikrojilo po svoje. Te ogromne količine čaja te prav nič ne spodbujajo h klepetu o stvareh, »večnih in neminljivih«, kot so denimo ljubezen in sreča, hrepenenja in utapljanja v iskanju smisla bivanja in konca. Čaj naenkrat postane nekaj, kar vztrajno spominja na prehlad, bolezen, nadlogo. Seveda se vsi ti, lahko bi rekli neke vrste predsodki, bolj ali manj pojavljajo tudi v »negripoznem« času in le postopoma izginjajo.
Avtor knjižice o čaju Janko Stampfl v uvodu med drugim zapiše: Vse pa kaže, da današnja mladina kakor povsod tudi pri čaju podira predsodke in gleda na to pijačo drugače kot v realnem socializmu vzgojena srednja generacija. Starejša, ki je bila nanj navajena še iz predvojnih let, ga je verjetno zavračala iz istega razloga, saj je pitje čaja nenadoma obveljalo za »kapitalistično deformacijo«. Vendar je večina, vsaj tistih, ki smo se rodili mestnim staršem, od njih podedovala tudi kakšen predvojni čajni servis, kar kaže, kako uspešna je bila socialistična propaganda pri spreminjanju življenjskih navad svojih lojalnih državljanov.
In potem gospod Strampfl uvod o čaju še malo nacionalno začini: »Ko smo v šestdesetih in sedemdesetih letih živeli v obilju in veselo zapravljali pri razrednih sovražnikih sposojeni denar, je pitje kave postalo naš no-
vi statusni simbol. Pa še tega smo poimenovali “turška kava". Popolnoma smo prevzeli navade prebivalcev naših južnih republik, ki precejšen del dneva prebijejo razpravljajoč ob kavi in cigaretah. Brez obvezne kave,« zaključi uvodno razmišljanje o socialistični pošasti in čaju Janko Stramfl, »se pač, oj oj, ne da živeti.«
Pri nas doma, oj oj, kot da sploh nismo živeli v socializmu. V obdobju, ki ga tako imenujemo, sem ničkolikokrat tudi pri »prebivalcih južnih republik« pila odlične čaje in tudi pri nas doma smo gojili to »kapitalistično deformacijo«, ne da bi bili kdaj zaradi tega kaj posebej izpostavljeni. K nam domov je hodil eden od tistih, ki jim danes pravijo »rdeči«, in tudi on je pil z nami pravi čaj, čeprav ni imel driske. Pil ga je z užitkom in ni nas prijavil oziroma ovadil.
Bil je čudak. Res je bil čudak. Kar hodil je in pil čaj iz belih skodelic z rdečim robom, iz skodelic skoraj kot svila tankega porcelana. Pri vsem tem je morda še najbolj zanimivo to, da je ob čaju z mojim očetom kramljal tudi o takšnih rečeh, kot je denimo poezija. Imeli smo veliko knjig in večkrat si je kakšno sposodil. Ko se danes oziram nazaj, so bile to knjige, ki so nekako tako kot dišeči čaj iz porcelanaste skodelice bistrile um in žlahtnile srce.
Da je bil res čudak, dokazuje tudi to, da si v tistih časih, za katere pravijo, da so »rdeči« vse pokradli in zatrli vso
omiko, ni zgradil niti h še niti vikenda. Celo a ^ tomobila ni imel. Mi ^ di ne. Morda je krivo > ker smo pili čaj, tudi J<a dar nismo imeli grjPe' Morda je krivo tudi ker je ta tovariš na vpra < Sanje: »Bi šalčko Caja^ včasih odgovoril: »Hv^_ la, ne bi čaja, bi pa kaiui lice. Mislim, da je tu sr problema. Šipkov, lip°,’ pa kamilični čaj je bl } zanj čisto nekaj drugega | kot tisti »ta pravi čaj«-Stvari je ločil zelo natai^ čno. Z očetom sta ob Ca ju ali kozarčku vina ugo tavljala, da ni dobro, se vsi na vse spoznajo, se kar hitro prodajo m podobne reči. Ko sta en krat govorila o Rusih J® je moja mama hotela bi1 preveč pametna, je oče dejal: »Le čevlje sodi naj Kopitar.« Potem pa mi r
oče dolgo pripovedova.
kdo je bil Kopitar. Bna sem še majhna, bil je s° cializem in pili smo čaj-Danes popijem golide kave in ogromno kadim-In vedno manj razpra vljam o »velikih« rečeh
Zakristijski umivalnik
in hotenja polna mladina, tardo nekam spustil’, ka-ta že ob besedi vzplameni kor pravi moj brat Janez!« in se zažene, 'kot bi ji pe-	(Se nadaljuje)
Danes goduje
Ananija iz Damaska
25. januarja se Cerkev spominja spreobrnjenja judovskega farizeja Savla v apostola Pavla.
Sam apostol Pavel je ta dogodek opisal takole-»... Krščanski nauk sem smrtno preganjal, može in žene vklepal in jih izročal v ječe, kakor mi more izpričati tudi veliki duhovnik in vse starešinstvo; od njih sem prejel celo pisma in šel v Damask, da bi tudi ondi bivajoče privedel zvezane v Jeruzalem in bi bili kaznovani. Ko pa sem bil na poti, me je nenadoma obsijala velika svetloba 2 neba; padel sem na tla in zaslišal glas, ki mi je re' kel: ‘Savel, Savel, kaj me preganjaš?”‘Odgovoril sem: ‘Kdo si, Gospod?1 In rekel mi je: ‘Jaz sem Jezus Nazarečan, ki ga ti preganjaš.’ Moji spremljevalci so svetlobo sicer videli, glasu pa, ki je z menoj govoril, niso razločili. Vprašal sem: ‘Kaj naj storim, Gospod?1 In Gospod mi je rekel: ‘Vstani in pojdi v Damask in tam se ti bo vse povedalo, kar ti je treba storiti.1 Ker pa zaradi sijaja tiste svetlobe nisem videl, so me moji spremljevalci peljal za roko in tako sem prišel v Damask...«
Tam ga je pričakal Jezusov učenec Ananija in mu vrnil vid z besedami: »Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti, me je poslal, da spregledaš m da boš napolnjen s Svetim Duhom.« Ananija ga je še krstil, nato pa Sveto pismo o njem ne govori več. Cerkev se ga spominja na isti dan kot Pavlovega spreobrnjenja.
(Vir: Leto svetnikov)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO

Torek, 25. januarja 1994
SLOVENSKA MESTA / KOČEVJE
Kočevarje je pravica svobodnega krošnjarjenja zvabila na tuje (d
Izdelke domače obrti so prodajali po vseh cesarskih deželah
'pevsko ozem S? ” P^oji za si poslabsajo. Pre
obmnnožilno opi
niaomPZlbnoifd
2, , Friderik i?; oktobra 1492 lda dovoljenje z J?" kovanje z
Pfbtom in drugi, d p° Hrvaški i Sft deželah, odiokom dobe k
ko pravico, ki je m! etih 1571
Izdelke domače obrti prodajajo po vseh cesarskih deželah. V primorje potujejo zaradi prodaje suhe robe, preje in polšjih kož. Sprva s krošnjami na hrbtu in otovorjenimi konji. Vse to zamenjujejo za sol in žito. Trgovanje in barantanje postane zelo dobičkonosen posel. O tem priča podatek, da je v kočevskem sodnem okraju leta 1927 na 64 prebivalcev ena trgovina in ena gostilna na 87 prebivalcev. Vseh gostiln je v omenjenem letu 214.
Kočevski krošnjarji se radi poslužujejo stranskih, prepovedanih poti. V 17. stoletju se razbohoti tihotapstvo. Turjačani ga kljub ostrim ukrepom ne izkoreninijo. Kočevskim krošnjarjem se na poteh proti hrvaškim in jadran-
skim lukam pridružijo Kostelci in Poljanci. Množično tihotapljenje blaga ima za posledico ustanovitev mitnice v Travi leta 1676. Se prej, leta 1564, začno zaradi živahnega prometa skozi Kočevje pobirati mostnino. Z denarjem vzdržujejo most in popravljajo mestne zgradbe. Kočevarji se ne navežejo na zemljo tako kot Slovenci. Lahek zaslužek pri trgovanju jih zvabi na tuje. Lahkotno pohajkovanje, ki ga imenujejo »han-del und vvandel«, jim preide v kri. V nasprotju z Ribničani, ki jim je izdelovanje suhe robe in kro-šnjarjenje le stranski zaslužek. Sčasoma Kočevarji opuste domačo obrt in le še trgujejo. Leta 1785 dosežejo dvomi odlok, da smejo krošnjar iti in pro-
dajati laško olje, južno sadje, riž, lešnike, sardele, želve, lovor, ostrige in vino. Mnogi Kočevarji postanejo v velikih mestih kostanjarji. Na potovanjih in kupčijah spoznajo primerne kraje za naselitev. Marsikdo s svojim zaslužkom kupi hišo in odpre branjarijo ter za vselej ostane na tujem. Zaradi turških vpadov že leta 1581 mislijo na množično izselitev.
18. maja 1685 pa vendar nekaj kočevskih družin odpotuje skozi Ljubljano v Avstrijo. Tam zaradi pomanjkanja kmetov najdejo precej puste in neobdelane zemlje. V dobi francoske okupacije v letih 1809 do 1814 se v Banat izseli 56 družin. Kljub izseljevanju Kočevarji ne opuste germani-
zacije Slovencev. Večina družin mešanih zakonov in celo priseljene slovenske družine se na Kočevskem »pokočevijo«.
V drugi polovici 19. stoletja lesene hiše izrinejo zidane.
Franciscejska katastrska mapa iz leta 1824 in katastrski načrt iz leta 1887 nam razodevata zgradbo mesta Kočevje v 19. stoletju.
Mestno jedro v tem času ne šteje niti sto hiš. Najvišja hišna številka je 96, če upoštevamo še grad in cerkev. Hiše so večinoma zidane. V prvi polovici 19. stoletja je v okljuku reke še nekaj lesenih hiš. Komaj, da ima kakšna hiša dvorišče, le tiste na robu mesta imajo vrtičke.
Melja S tri tm ar (Nadaljevanje prihodnjič)
LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja«, je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Če boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja...
Več o vprašanjih, odgovorih in nagrajencih pa lahko preberete ob četrtkih.
Ime in priimek;.
Telefonska številka; Naslov:___________
Glasbena željac
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Horoskop
zapisal
B. R. K.

OVEN 21.3. - 20.4: Spoznali boste, da je vaš partner globok le tedaj, kadar se čuti odrinjenega in se bori za vašo naklonjenost. A tudi to je bolje kot nič.
BIK 21,4- 20.5.: Poglobili se boste v razmišljanje o smislu življenja in se potikali po knjigarnah in knjižnicah, v iskanju literature, ki bi vam olajšala poglabljanje.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Menili boste, da se svojemu partnerju preveč posvečate, on pa je za vaše klice gluh kot top. Vendar to še ne pomeni, da vas ne potrebuje.
RAK 22. 6. - 22. 7.: V odločilnem trenutku boste za hipec in spontano popustih silam pekla, nato pa se olajšane duše lahkotno dvignili nad oblake. Zgoraj bo sonce.
LEV 23.7. - 23.8.: Spoznavah boste nove plati svoje notranjosti, jih prečistili in se olajšani Podali v nove odnose. Partnerja boste nagradili s strastnim predajanjem.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Sprva se boste svojemu občudovalcu v strahu pred posledicami upirali, potem se mu boste vendarle odprli ter mu za pokušino ponudili sladek požirek.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Izbranec vam bo poslal impulz, ki vas bo vrgel iz ravnotežja, zato mu boste znova zaprli srce. Dobra, saj ste se tako ah tako samo igračkah.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Zasanjali se boste o minulih časih, obudili nekaj starih želja, si naredili spisek čiščenja grehov ter izpolnili obljubo. Nekdo bo silno vesel.
STRELEC 23.11.-21.12.: Priznavati si boste pričeli nekaj, kar ste doslej držali daleč od zavesti in srca. Ko problem postane lažji, ga je tudi lažje sprejeti za svojega. Vaš je kot pero.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Odprli se boste samo najboljšim prijateljem, med katerimi pa ne bo vaše drage osebe. A kljub temu se ne boste upirali, ko vam bo vračal notranjo moč.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: V svojem poletu boste povsem pozabili na denarnico, zato se bo pričela sušiti kot mlakuža v Sahari. A ker boste marljivi, jo boste kmalu spet napolnili.
RIBI 20. 2, - 20. 3.: Toliko časa boste 'vrtali v sogovornika, da vam bo povedal svoje iskreno mnenje o vas. Razočarani boste, saj bi želeli slišati nekaj drugega.
__________________________________________J
KRIŽANKA	||	ŠAH
Vodoravno:
1. staro babilonsko mesto v južni Mezopotamiji, 6. sukanje, 9. italijansko ime pristanišča ob zahodni obali Istre, 10. ime slovenske filmske igralke Kravanje, 11. vrednost blaga, 12. eno od agregatnih stanj, 13. rimska boginja jeze, 14. ime slovenske flavtistke Grafenauer, 15. enaindvajseta črka grške abecede, 16. cestni zavoj, rida, 17. kdor raziskuje razmerje med živimi bitji in okoljem, 19. večanje, 20. starosta, 24. madžarsko ime za Transilvanijo, 26. nekdanji italijanski atlet (Pietro), 29. avtomobilska oznaka Karlovca, 30. ime franco skega filmskega igralca De-lona, 31. bolečina, 32. močna vrhnja dlaka, ki varuje mehkejšo spodnjo dlako, 33. dvokrilna žuželka čokate oblike, 34. južnoameriška kukavica, 35. neuspeh, 36. slovenski desničarski politik (Sašo), 37. letopis.
Navpično:
1. krščansko ime za hudiča, 2. ena od celin, 3. afriška država ob Gvinejskem zalivu, 4 nekdanji turški velikaš, 5. začetnici priimka in imena češkega ekonomista Sika, 6. Dionizov vzgojitelj ter vodja zbora satirov v grški mitologiji, 7. italijansko ime za Videm, 8. domačin na Novi Kaledoniji, 12. dogodivščina, 14. ime slovenskega igralca Bana, 16. pokrajina ob reki O It v Romuniji, 18. središče vrtenja, 21. veznik, 22. sestavina žganih pijač in vin, 23. dirkališče formule 1 v Južnoafriški republiki, 25. zahodnoevropski veletok, 26. altajski vapiti, 27. ime soproge nekdanjega romunskega diktatorja Ceausescuja, 28. utrjena pregrada ob bregovih reke, 31. oteklina pri vnetju, 33. ljudstvo v Indokini, 35. kemijski znak za protaktinij.
	1	2	3	4	5		6	7	8	
	9						10			
	11				•	12				
	13			•	14					
	15		•	16						
	17		18							
	19				•	20	21	22	23	
				24	25					
	26	27	28				•	29		
	30					•	31			
	32				•	33				
	34				35					
	36				37					
■jjBtiB ‘deg ‘uiojod ‘mu Trpim ‘esai ‘joq ‘urejv ‘V5I ‘bouuojaj ‘vtjapig ‘geoo ‘jsbj ‘Sojogo ‘gauiAo ‘p ‘euajj ‘bij ‘uijd ‘Buao ‘epj ‘oSemjg ‘gng ‘suSeg :ouABiopoA
A3.I.ISTH
8
7
6
5
4
3
2
1
Karakljajič - Ree / Wijk aan Zee 1968
Na daminem krilu je črni usmeril delovanje svojih figur. Nadaljnjo aktivnost črnemu preprečuje beli lovec na polju c5. Kako onemogočiti njegovo delovanje razmišlja črni, ki je na potezi.
Možnosti črnega analizirajte tudi vi in poiščite zmagovite poteze!
Rešitev naloge
Z žrtvijo kvalitete je črni odstranil belega lovca na polju c5.1...Tcc5:! 2.bc5 Beli nima druge izbire. Sledi še druga žrtev kvalitete 2...Td3:! 3.Dd3: /na pomaga belemu nadaljevanje 3.cd3 Dc5:+ 4.D/2 Ld4/ Črni je v partiji igral 3...Dc5:+ 4.Khl Da7: in v nadaljevanju zmagal.
Žuravljev - Kapengut /SZ 1968
Na beli diagonali hi - a8 je črni dobil na »piko« belega kmeta na polju f3. Toda kljub temu, da je na potezi, črni ne more še stopnjevati pritiska na omenjeno polje, saj se črna trdnjava ne more uspešno vključiti v igro. Lahko pa črni izpelje drugi manever, ki mu zagotavlja prednost. In prav to kombinacijo je potrebno odkriti!
Rešitev naloge
Tudi v zgornji zmagoviti kombinaciji odigra pomembno vlogo nepredvidljivi Črni skakač. Po izsiljenem l...Lf3:+! 2.Lf3: Th2+ /že se videvajo obrisi Črne kombinacije/ 3.Kh2: Sf3:+ 4.Kg2 Sd4: in črni je v nadaljevanju uveljavil materialno prednost in zmagal!
Silvo Kovač
Pisalo se je leto 1797
Brez Čopa bi bil najbrž Prešeren drugačen...
Matija Čop, jezikoslovec, literarni zgodovinar in kritik, se je rodil 26. januarja 1797 v Žirovnici na Gorenjskem. Bil je evropsko izobražen mož, ki je poznal klasične, slovanske in glavne evropske jezike tako temeljito, da je literaturo raznih narodov lahko prebiral v izvirniku. S svojo človeško širino in literarno izobraženostjo je močno vplival na Prešerna. Odkrival mu je zaklade tujih slovstev, tuje pesniške oblike (balade, romance, glose, gazele...) in bil njegov najboljši svetovalec in kritik. Velik Čopov pomen je tudi v tem, da je bil mentor soustvarjalcev kranjske Cbelice. Ko se je razvnela črkarska pravda, je Cop posegel vanjo v Ilirskem listu z razpravo o metelčici.
Ves čas pa se je Cop skupaj s Prešernom trudil, da bi z moderno poezijo tudi Slovenci dobili »umetnost za izo-braženstvo.« Čopovo ime je nerazdružno povezano s Prešernovim pesniškim ustvarjanjem. Po mnenju nekaterih literarnih teoretikov brez Čopa, brez njegove velike razgledanosti po evropskih književnostih in v tujem leposlovju obmšenega čuta za umetnost... Slovenci najbrž ne bi imeli umetniško tako dovršene Prešernove poezije. PREBLISK Pokopal misli visokoleteče,
želja nespolnjenih sem bolečine,
ko Črtomir ves up na zemlji sreCe...
Prešeren
Torek, 25. januarja 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / NA ZAHODU DEŽEVNO
ALPE JADRAN / OBLAČNO, V ALPAH PADAVINE
Vremenska slika:
Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo je ciklon-sko območje s frontalnim valom. Topla fronta sega do severnega Jadrana. S severozahodnimi vetrovi se bo nad našimi kraji zadrževal topel in vlažen zrak.
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOST
DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10%	pod 5
(?/“**
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	10-30
i i j i
#999 ^ ^ A A
50-80%	30-60
*4* #** *** ***
nad 80%
VETER
t
5-10 m/s
i
nad 10 m/s
nad 60
NEVIHTE
f
MEGLA
DOUINA DNEVA H i SNEŽNE RAZMERE 11 SNEŽNE RAZMERE EH PLIMOVANJE
Sonce bo vzšlo ob 07.33, zašlo pa ob 16.56. Dan bo dolg 9 ur in 23 minut Lima bo vzšla ob 15.01 in zašla ob 04.49.
Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet poteka tekoče in brez večjih zastojev. Čakalna doba na mejnem prehodu Dolga vas je okoli 2 uri.
FURLANIJA-JK
Piancavallo	50/120 cm
Fomi di Sopra	30/100 cm
Zoncolan	60/100 cm
Trbiž	30/130 cm
Nevejsko sedlo	60/260 cm
Sauris	35/45 cm
VENETO	
Sappada	40/100 cm
SLOVENIJA
Golte	do 140 cm
Kanin	od 50 do 250 cm
Kobla	80	cm
50 cm od 20 do 50 cm Krvavec	do 80 cm
M. Pohorje	50	cm
Roga	od 60 do 80 cm
Soriška planina	70	cm
Velika Planina	ni podatka
Vogel	175	cm
Zatmik	do 40 cm
Kope
Kranjska gora
Danes: ob 2.00 najnizje -10 cm, ob 7.43 najvisje 42 cm, ob 14.38 najnižje -59 cm, ob 21.16 najvisje 34 cm.
lutri: ob 2.38 najnizje -16 cm, ob 8.22 najvisje 46 cm, ob 15.07 najnižje -64 cm, ob 21.42 najvisje 41 cm.
Slovenija: Zmerno do pre- Sosednje pokrajine: težno oblačno bo. Dnevne Zmerno do pretežno ob-temperature bodo od 3 do 8, lačno bo, ponekod v Alpah na Primorskem okoli 10°C. bodo manjše padavine, v
nižinah bo deževalo.
V Sloveniji:
Pretežno oblačno bo, ponekod bodo rahle padavine, v nižinah kot dež.
Obeti:
V četrtek izboljšanje vremena z delnimi razjasnitvami.
TEMPERATURE
ALPE-JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13-uli
2
LJUBLJANA.... ci
TRST............. i
CELOVEC......	,5
BRNIK........
MARIBOR......	2
CELJE............ i
NOVO MESTO...
NOVA GORICA..	,
MUR. SOBOTA..	„
PORTOROŽ.....
POSTOJNA..... r
ILIRSKA BISTRICA.
KOČEVJE......	/
ČRNOMELJ..... i
SLOV. GRADEC..
BOVEC........	,
RATEČE.......	2
VOGEL........ j
KREDARICA....
VIDEM........
GRADEC....... j'
MONOŠTER.....
ZAGREB.......
REKA.........
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 13-
4/0
HELSINKI...
STOCKHOLM.
MOSKVA.....
BERLIN....
VARŠAVA....
LONDON....
AMSTERDAM,
BRUSELJ...
PARIZ.....
DUNAJ.....
ZuRICH....
ŽENEVA....
RIM.......
MILAN.....
BEOGRAD....
BARCELONA
ISTAMBUL..
MADRID....
LIZBONA...
ATENE.....
TUNIS.....
MALTA.....
KAIRO.....
-3/2
4/1
3/8
1/č
3/12
4/10 4/11 8/10 4/7 2/2 1/3 4/11 4/8
-7/-3
5/1'
1/8
-2/H
9/14
4/1'
7/15
12/15
H/'8
SVETA DEŽELA / ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA V LETU 1994
Prostovoljci bodo kopali ob belem dnevu, izraelski arheologi pa tajno
V Izraelu se bojijo, do bi morali prej oli slej izkopanine vrniti Palestincem
JERUZALEM - Na priloženem zemljevidu so razporejena svetopisemska arheološka najdbišča, kjer bodo letos izkopavali prostovoljci iz vsega sveta. Takoj pa pade v oči dejstvo, da na zasedenih arabskih ozemljih ne bo arheoloških izkopavanj, kokor da tam ne bi bilo pomembnih najdbišč. To seveda ni res, Izrael le noče, da bi »nepoklicani« razkopavali po tem ozemlju in katalogizirali izkopanine. To so, kot kaže, v zadnjem obdobju že storili izraelski arheologi. Kar
16 izraelskih arheoloških ekip naj bi v največji tajnosti prečesalo Judejsko puščavo. Neka druga ekipa pa je skrbno pregledala severno obalo Mrtvega morja ob kumranskih jamah. Prav tu so leta 1947 odkrili 600 Zidovskih in starokrščanskih rokopisov. Trenutno ni znano, ali so izraelski arheologi odkrili kaj pomembnega. Vse je zavito v najstrožjo tajnost. V Izraelu še niso pozabili, da je moral Izrael Egiptu vrniti vse izkopanine, ki so jih odkrili izraelski arheologi med
Kitajci ponarejajo celo tovornjake
PEKING - Potem ko se je kitajski komunistični režim odpovedal strogo dirigiranemu gospodarstvu in se odločil za tržno gospodarstvo, se ni povečala samo ponudba blaga iz vsega sveta, ampak so se na trgu pojavili tudi ponaredki. Oblasti so že lani začele sistematično zatirati take primere goljufij, tako da so odkrili kar 91.017 primerov ponaredb in obsodili 470 oseb, med katerimi Štiri na smrt. Po trditvah generalnega direktorja za tehnološki nadzor Li j Chuanqinga kroži po kitajskih cestah kar 16 ti- J soč »ponarejenih« tovornjakov, ki so jih izde- j lale nekoliko večje obrtniške delavnice, seveda : brez licence. Poleg tovornjakov pa na Kitaj- j skem ponarejajo v bistvu vse: od likerjev, ciga- j ret, zdravil in gnojil do računalnikov in oblek.
zasedbo Sinajskega polotoka (1967-1982), tako da se sedaj bojijo, da bodo morali prej ali slej katalogizirane arheo-
loške dragocenosti s Ci-sjordanije vrniti tudi Palestincem. Pred časom je izraelsko časopisje zapisalo, da bodo po
doseženi avtonomiji Palestinci skoraj gotovo zase zahtevali tudi rokopise z obale Mrtvega morja.
LIBANON |-k\as s ko
Golanska Hazor \ p,an°‘a d Bethsaida
a " Kinnetet d 'Galilejsko
-/0	">5* /
V Sepphoris 'Beit P ^3 Jezreel Gan Megiddo ® fa g El-Ahwat
rja Abila
Gan
Beth-Shean
Zahodni
breg
eh" Jeruzalem
O
Beth-Shemesh
S
S1
0
1
S
Kje bodo Sirija kopali v letu 1994
Na številnih arheoloških izkopih delujejo predvsem prostovoljci
0 Izkopavanja • Mesta 2CDnili 20 km
Aman
Tell el- ®
Tell el- w , Umeiri 3awa
Jalul

Malhata
V
JORDANIJA
imar
Petra
NOVICE
Finančni izvedenec postal petičen pisatelj
LONDON - Londonski finančni izvedenec M* chael Ridpath je postal bogataš čisto P° naključju. Da bi si krajšal čas, ko v Cityju ni za poslen z nasveti za investicije, je kupil oseb® računalnik. Namesto videoiger pa se je odloči. da bo raje napisal kriminalko. Seveda ni ®°" pojma, kako se tej stvari streže, zato si je Prl" skrbel tudi nekaj priročnikov »za pisatelje sa mouke«. Lansko jesen je dokončal svojo kni® nalko »Free to trade« (Svoboden v trgovanju)' zgodba se dogaja v Cityju med poštenimi1 nepoštenimi finančniki. Finančnik je rokopis prav nič neprepričan v njegovo vrednost - P° slal vsem britanskim založniškim agencija® Bil je nemalo presenečen, ko je agencija BlaK Friedman ocenila njegovo kriminalko kot izyr stno delo in ponudila novopečenemu pisatelj 700 tisoč funtov za objavo kriminalke na an glosaškem in nemškem trgu.
Iz ljubezni sabotiral britanski rušilec
LONDON - Britanski rušilec Birmingham, ki i® izplul iz portsmouthskega pristanišča, da e sodeloval pri nadzorovanju embarga proti n®K danji Jugoslaviji, se je moral zaradi okvare na glavnem motorju vrniti v matično luko. Ko s° motor pregledali, so ugotovili, da je neko med gorivo pomešal v olju rastopljen sladkor' Takoj je bilo vsem jasno, da gre za sabotaž0' Med 280 možmi posadke niso našli krivca; domnevajo pa, da je to storil nekdo, ki se n hotel ločiti od svoje ljubljene.
Madžarska prodaja dvorce in gradove
BUDIMPEŠTA - Madžarska bo na dražbi pr°" dala več sto gradov, dvorcev, pristav in p°s®' sti, tako da se bo rešila svoje neproduktivne ja' stnine, ki med drugim neizogibno propada-Konec marca in v prvih dneh aprila, ko b državna agencija ocenila državno lastnino, naj bi prodali 250 nepremičnin. S tem bodo pri® do prepotrebnega denarja, ki bo služil za obnovo dragocenih arhitekturnih spomenikov, ® jih je že načel zob časa. Med nepremičnina®1’ ki jih bodo prodali na dražbi, so gradovi, dvorci, lovske pristave, podeželske vile, mlini ® gostilne. Cene se bodo sukale od 5 do 100 I®-lijonov florintov. Madžarskim investitorje®.10 jih zanimajo ti nakupi, bodo odobrili posebna posojila in bone za vse tiste, ki jih je prizadela povojna nacionalizacija.