PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE ST. — NO. 2214 PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice Eaterod m mcoad-iLua m.««, Dar. §. 19U7, el tbe dmi »H*« »i Uuceoa IU u.der Ih. Kcft Co««re* o( MmtH. 18M ' OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. -^»»u LETO—VOL. XLV. Knjižna ocena STEPHEN PEARCE \\ MERILO SVOBODE f # Mnogo se "je že pisalo o tem kako predsodki in netoleranca ogrožati naše demokratsko živ ljenje in mnogo tega je podanega v splošnih potezah. Ali v knjigi 'A Measure of Freedom", ki jo je spisal Arnold Forafer, je prav malo splošnih potez. Ta knjiga daje čisto, dejstveno in pogosto dramatično sliko, ki kaže kako je ljudstvo Zed. držav_ in posta voda j no telo — tekom 1. 1949 služilo demokraciji ali jo zanemarilo iz vidika človeške dostojnosti vtelešene v ameriškemu idealu spoštovanja posameznika. Naslanjajoč se na dejstvo, da je mogoče voditi uspešno borbo proti predsodkom le ako se jih pred javnostjo razgali, je pisatelj športu. Ker je v profesionalnem športu važna patronaža in naklonjenost javnosti, je ta šport skoro prost zapostavljanja. Nogometni in boksarski (rokobor-ba) šport nadkriljuje ostale v sledenju demokracije. Na kate- League of B'nai B'rith (judovska organizacija) ter je pocUna kot poročilo za 1. 1949. Arnold For-ster, ki je knjigo spisal, je direktor liginega odseka zacivil-ne pravice. S svojimi kolegi je doprinesel važen prispevek k storiji proti-demokratskfh sil v današnji Ameriki in borbe, ki se jo vodi proti njim. Ali vam je naročnina potekla ? • • • • Tekoča številka Proletarca 2214 Ako je številka tik VAŠEGA Imena n» NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla xa toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri dalu in na poštnini! zdaj zanje vihar. Ta histerija in Trumanova vnanja politika je vzrok, čemu je toliko ljudi prepričanih, da noša dežela res hoče vojno proti sovjetski zvezi. Zato komunistom v Franciji ni bilo težko oridobiti toliko pomol-skih delavcev, da so odklonili izlagati ameriško orožje za oborožitev francoske armade. Geslo teh delavcev je, da se ne bodo klali za ameriški imperializem. Sedanja konferenca v Parizu se torej vrši v zelo napetem ozračju. Ameriški načrt za oborožitev držav severnoatlantskega pakta zelo počasi napreduje. Vrh tega so vlade teh držav mnenja, da ker je to pravzaprav "ameriška vojna", naj Zed. države prevzamejo vso odgovornost zanjo. Državni department pa zahteva posebno od Francije in Anglije, da naj se pripravite za "obrambo" zares. Vendar pa je sedaj situacija taka, da ako se vojna res dogodi, bodo morale Zed. države vanjo takoj, ne šele čez leto ali dve, kot so storile v prejšnjih dveh vojnah. Vojna proti Rusiji v Franciji ne bo popularna in zdi se da tudi v drugih deželah ne, ker v nobeni, razen v Španiji, ni tako histerične propagande proti "komunizmu" kot v Zed. državah. še več raznih drugih problemov imajo pred sabo Acheson, Bevin in Schuman. Marshallov plan za ekonomsko obnovo zapadne Evrope ne uspeva miti (Konec na 2. strani) 12 km v dolžini. Na ta način bo pridobljeno 1000 ha plodne zemlje. Izginilo bo močvirje in donos pšenice bo 3 krat ,večji. V zadnjih letih so za to regulacijo zgradili že 76 jezov. Prešeren je zapel kakih sedem nltne Plošče Vključno iz doma-ali osem pesmi — vse zelo do- cega materiJala Te plošče iz ce-bro. Zborovodja Prešerna je že menta in azbesta so zelo elastič-mnogo let Frank Kubina. On je ne.In vzdržiJo velik pritisk. Po res dober učitelj in dirigent 1 informl>irojevski blokadi so v Gostoval je zbor Slovenske Jugoslaviji Pri*eli pridobivati j ženske zveze, ki je zapel par azbest iz do™a*e rude. Tako bo pesmi, Frank Sterniša je igral -r """ '——-- venček komadov na akordino, tenorist Tom Cukale je pel — glas in nastop si je po mnogih vajah že zelo iip6polnil, dalje so bila v posebni točki sporeda štiri dekleta in fantje, solista v zboru sta bila Martin Komačar in Frank Gradišek, predvajanih je bilo nekaj točk s petjem in godali konec sporeda pa je bila ob 10. dopoldne po osrednjem času (centVal standard timeK l(Tf*o " Varrnxnn 1 (iiUabam^ 1.; -____ Nekaj o naših stvareh Vse organizacije v severnem Illinoisu in v Wisconsinu, ki so pridružene Prosvetni matici, so ta teden dobile povabila ia izvolitev zastopnikov na konferenco, ki se bo vršila v nedeljo 11. junija v Arcadia parku (last tamošnjega članstva SNPJ) v Milwaukeeju. To bo prvič, da bo imela naša krajevna organizacija Prosvetne matice zborovanje v njemu. Prične se igra "Nesrečna ljubezen", ki jo je pripravil Charles Renar. VI nji so bili on, Mary Krapenc,: Sophie 2eleznikar. Tom Cukale! in Josip Fajfar. Režiserka je bila Fanny Gradišek. Bilo je res lepo popoldne in potem po sporedu zvečer pa prav prijetna domača in plesna zabava. Igral je zvečer Joe Kovich in njegov orkester. S takimi priredbami so stroški zelo visoki, vstopnina pa je bila le 75c. Pisec upa. da je bilo vzlic njim tudi kaj prebitka. Srečali smo sc ob tej priliki z rojaki 7. vseh plati čikaškega mesta in ludi nekateri iz drugih naselbin so prišli. Vsako društvo, klufc ali katerakoli druga pridružena ustanova (domovi, zadruge, čitalnice) naj izvolijo toliko delegatov kolikor jih je zmožno poslati. Povabila za izvolitev zastopnikov in zastopnic je poslal konferenčni tajnik Anton Udovich. Kako se bomo vozili in kako našli ta prostor, o tem hodo navodila v kratkem podana. Apeliramo na vse, da odboru pomagajo napraviti to zborovanje za eno izmed največjih, kar smo jih še imeli v tem okrožju. Tajnik Anton Udovich bo poročal o stanju pri Proletarca, kako je z našimi drugimi publikacijami in pa o delu. ki ga je Prosvetna matica na kulturnem polju še v stanju vršiti. Na tej konferenci bo tudi poročilo o SANSu, ki bo pričel s svojo konvencijo v soboto 27. maja v Slovenskem delavskem domu v Clevelandu. Iz dosedanjih vesti je razvidno, da bo obilno posečen. Ivan Molek piše, da je glavni ustanovitelj društva Slavija } (št. 1) in SNPJ še živ, torej je pomota, ko je v letošnjem Ameriškem družinskem koledarju omenjan, da je že med pokoj. nimata Stane samo $1.S0. Unije se v politiki spet slabo izkazale Država Florida je prežimo-1 drug "demokrat", ki je fin ora- višče unijskih vodij, največ iz tor in šel po državi, da le ako bo New Yorka, Chicaga, Philadel- izvoljen on, bo rešena čast te phije itd. Tudi svoje letne seje države. imajo tam in časnikarjem tu pa Trdil je, da je senator Pepper tam povedo, da so zoper Tafta "ljubljenec komunistov, da je in Hartleyja ter njuno postavo, sovražnik • Trumanove vnanje a drugače pa se zanimajo največ politike in sploh da dela sramoto za konjske dirke ter razne dru- Floridi. Tako je Pepper noml- ke, kakor je Pepper, deveta brl-l pitalističnem tisku, a drugače ga. Oni imajo svoja korita in ob- pa sede na svojih stolih \n Član-drzujejo si jih največ z gang- stvo unij pa 4e v taki atmosferi sterskimi metodami. brezbrižno. Cemu ne, ko pa vidi, Senator Pepper ni socialist ali da njihovi odborniki, katere vi-komunist, a mučil se je biti so- soko plačuje, le govore, namesto ge športe, udeležujejo se ha-zardnih iger v kazinah, in obiskujejo "resorte", ki se )ih v tisku navadno označuje za "zloglasne" hiše ali za bordele. Ko je bila skozi minulo zimo ter to pomlad v Floridi cela armada "unijskih" vodij, je. bil največji prijatelj, kar jih ima sedaj v senatu unijsko delavstvo, senator Claude Pepper, v borbi za ponovno izvolitev. V senatu je že 14 let. Senator Pepper je iz reakcionarne. raket irske države. Že to nacijo izgubil. Vse časopisje je pisalo zoper njega. Poražen je bil k s kakimi 50,000 glasovi večine, ki jih je dobil njegov protikandidat, ampak poražen je bil. V Floridi — kot v večini drugih južnjašklh držav, je republikanska stranka le firma na papirju. Kdor izmed demokra- cialno pošten in to je tudi bil. Zato ga je reakcija zasovražila in v tej njegovi borbi je storila vse kar je mogla, da bi podlegel. Uspela je. A takozvana politična je stranke. Demokratska stranka akcija raznih unij pn je spala in koritaši. ki se imenujejo za vodje unij, pa so se greli ob morju. Sicer Florida ni trdnjava unij-skega gibanja, a vendarle, kadar se v nji skozi zimo greje več tisoč odbornikov unij AFL, CIO, bratovščin železničarjev in dru- tov zmaga v njih v primarnih gih, nekaj bi pa se vendarle mo-volitvah, je izvoljen, ker v njih rail potruditi tudi v brigi za po-so novemberske volitve le for-jlitiko. namesto samo za svoje malnost. Mm! Kaj so storili debelušni, gang- Sedaj pa se ozrimo v Ohio. Kako glasno kriče vsi ti koritaši Ni je boljše knjige, izdane , n,. . . — ----- .-----, med Slovenci v Ameriki—kakor " i , nam Je prcd leli da je zelo slabega zdravja je Ameriški družinski koledar V S,ovenii|> in tako se je vsled nezadostnih poizvedovanj 1950. Naročite si ga, če ga še1 naPrav,U u pomota. Fr. Medica je star 73 let in baš to pomlad mu je Ivan Molek poslal nekaj zdravil. Molkovo pismo je kritično — in v njemu pravi med drugim: "Kdo Te je informiral, da je Medica umrl, jaz ne vem, znano mi pa je, da so ga nekateri gl. odborniki jednotc zase pokopali" že pred štirimi leti, ko se je Medica prvič oglasil in prosil pomoči. Pisal je, da je pod okupacijo skrival v svojem stanovanju pri Ljubljani nekega partizanskega kurirja v nevarnosti ia lastno življenje in z drugimi vred je pošiljal živež in obleko partizanom v hribe, toda ob koncu vojne, ko je prišel novi režim, so mu komunisti za plačilo vzeli vse premoženje (imel je majhno žtacuno na Tržaški cesti) in ga vrgli z družino vred skoro nagega in bosega na cesto. Kratko vest o tem iz Medicovega pisma sem poslal Prosveti in bila je objavljena v koloni Domače vesti v juliju 1946. Dne 31. julija 1946 sem pa pisal pismo pok. Cainkarju, proseč ga. naj na bližajoči se 13. redni konvenciji SNPJ izposluje kakšno pomoč za Medico; C ainkar mi ni nikdar odgovoril na tisto pismo in ga absolutno ignoriral tudi na konvenciji. Medica se je kasneje obrnil na br. Trampuša pri Slaviji in njegovo pismo je potem prečital br. Trojar na seji Slavije. Pismo je bilo zavrženo! Zadnjo jesen sta bila dva gl. odbornika SNPJ v starem kraju, šla pa sta mimo Medice — dasi je Medica prosil za sestanek v hotelu Slonu. Tako se postopa s možem, ki je bil z Martinom Kondo vred na čelu akcije za ustanovitev Slavije in SNPJ." da bi se tudi kaj bojevali! Senator Taft je bil na minulih primarnih volitvah v Ohiu edini kandidat v senat na listi svo- je čudež, da je mogel biti toliko- sterski unijski voditelji v času. krat ponovno izvoljen. Pri ne- ko so se sončili v Floridi? Nič— ................ davnih primarnih volitvah pa je tabavali so se! Njim je politika unijski zakon! Zbirajo denar, bitko izgubil. Izpodrinil ga je | oziroma agitacija za take politi-1 plačujejo radio, oglašajo v ka zoper Taftov-Hartleyjev proti- jih je imela na svoji listi 10. A vzlic temu je dobil Taft več glasov kot vsi demokratski kandidati skupaj. In vendar je Ohio industrijska država. Unije v nji se že vseskozi priduftajo, od kar je Taft v Senatu, da ga bodo brcnile. A potrudile se niso niti toliko, da bi si vsaj med demokrati dobile kakega "delavskega prijatelja". Taka je torej situacija za pri-% hodnjo jesen in to vse radi tega* ker voditelji unij tekmujejo, pod masko protirdeČkarstva, biti bolj reakcionarni kakor pa sta Hartley in Taft. To je torej glas z drugi strani in ni nič napak, ako sc ira čuje tudi v tisku. Peter Kopriva je v Ameriški domovini "okropivil" isti ta letnik Koledarja, a kake druge večje nasreče med nami v tem času ie ni bilo. PROLETAREC L18T ZA„ WTKKjESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3 00 za Dol leta SI 71- za četrt leta $1 00. ^ f10' __Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naftem uradu najpozneje do d* tka popoldne za priobčitev v Številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co Inc. Established 1906. kditor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovlch „ „ J „ SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2 00 PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Z UPRAVNIKOVE MIZE Anton Udovich 10 KONFERENCI VEtHtt TROJKE V CftRfZU tERWENl PROBtfMl fKonec s 1. strani.) z daleč toliko kot so ameriški arhitekti pričakovati. Ameriški milijoni so šli večinoma ta tlvei - največ v Angliji, Franciji in Italiji. In v zveznem kongresu je proti tem potrošnjam čezdalje več opozicije. Bilo bi ie še veliko več, če bi se Amerika ne bala moinega komunističnega prevrata v Franciji in v Italiji. Torej naj se ondotnemu ljudstvu pomaga do hrane in zaslužka ker le zadovoljnim delavcem ni nič za komunizem. Velika trojica mora kaj skleniti tudi glede Nemčije. Nemci hočejo, da zavezniške čete odidejo in pa da se zapadni Nemčiji dovoli zgraditi armado, ker le ako bo močna se je sovjeti ne b( upali napasti. Tu pa nasprotujejo Francozi - ker kdo ve, kaj pa ako se Nemčija nekega dne ne zveže z USSR proti zapadni Evropi. Mnenje ameriških veljakov je, da se to ne bo let, kot naši zapiski izkazujejo. | berscek 50c in L. Kale 50c. Po- Mahonijigtown, Pa. — Anton t€*a P°®lal zn«ek m vse Cvetan Je obnovil naročnino J'i*1*®* v kol"*«rju, ki jih je on poslal za koledar in listu v pod- dobl1 ln Pa RadelJ. kateri pa žal |K)ru 50c —"" m dnTttkfll trni <»/4 net A«. West Newton, Pa. — ni dočakal koledarjev. Zraven je poslal tudi članari-Jottn'no Prosvetni matici za društvo Tole mi ne gre v glavo? Kobe je poslal znesek za šest št. 104 SNPJ, katero prodanih koledarjev. Cleveland, Texas — Joe Pozes je obnovil naročnino. Helper, Utah — Frank M Tomslc je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $1. Njemu je pred časom njegov brat Edward naročil list, in zdaj ga je sam obnovil. Milwaukee, Wis. — Louis Barborich je poslal naročnine, ki so jih obnovili Louis Ambro-zich, John Dobnik, Frank Gabr-scek in Louis Schrott. Listu v podporo so prispevali Louis Schrott $2, Frank Sedminek $1, Anton Demshar $1, Frank Ga- mu je izročil Anton Demshar Zdaj se Barborich trudi s razpečevanjem koledarjev in upam, da mu greste Mil waucani na roke. Willard, Wis. — John Bergant je poslal za koledar in listu v podporo 50c. Thomas, W. Va. — Lenhart Werdinek je poslal naročnine, ki so jih obnovili Louis Bajt Blaž Paušek in sam svojo, ob enem prispeva listu v podporo $1.40. Kemmerer, Wyo. — John H. Krzisnik je poslal znesek za prodane koledarje in listu v podporo $1.80. ZZ^JZZZ i »*> v mednarodnih vmm Prihodnjo nddeljo 14. maja bo materinski dan (Mothers Day), nekak praznik, katerega bi jaz prišteval med prvega izmed vseh svetnic ali svetnikov. Ce bi jaz imel besedo pri svetovnih odlokih, bi ta praznik razširil po vsej zemlji, med vsemi narodi. Pa ne samo za ta dan, ža ves mesec maj, v katerem naj bi se mamice narodov širom sve-' ta zbrale in si zamislile eno idejo, en načrt, po katerem bi v bodoče živeli v bolj prijateljskem sožitju in sporazumevanju. Saj one dajo življenje človeštvu, zato bi njim dal tudi malo več besede, pri odločevanju o njegovi usodi. Mogoče bi se njim posrečilo zamisliti kaj bolj koristnega in izvedljivega kot še kdo do zdaj. Saj je svet poskušal že marsikaj — zakaj ne bi še to? Vsa čast mamicam za njih potrpežljivo požrtvovanje človeštvu! nja velike stavbe, ji je bilo od-kazano samevati v zaduhli kleti. S tem je bila duša umorjena, za telo je pa pritrdila malo vrvico na skočnico postelje in jo dala okoli vratu, saj ni bilo potreba veliko — samo malo je zadrgnilo in bilo je konec dobre mamin-ke. Živela je pa le do smrti v oni hiši, kjer je bila nekoč gospodar. Redka je mati, ki bi ji ne bilo treba piti iz grenke kupe trpljenja — a pom i lu jem pa one matere, ki morajo to kupo izpiti do dna. Zato ne bodimo nevoščljivi našim mamicam one krone, ki jo nosijo, saj je prepletena s zelo bodečim trnjem. evropski ekonomski sistem. Tudi Astrija je še nerešeno vprašanje. Avstrij-ska vlada želi da se mirovno pogodbo z njo čiprej sklene toda dosedaj so se vsa taka vprašanja raz• uti V0f.#ZU/ Londonu in v Washingtonu so tega dolžili Rusijo krivim. Toda sedaj je baš Rusija prišla z zahtevo, da naj se pogodbo z Avstrijo ve ne odlaša. Potem je tu Japonska, ki še tudi nima mirovne pogodbe, vojna v francoski Indokini in pa "komunistična nevarnost" v južni Aziji. Svetovni položaj /e zelo zamotan in težko da bo kaj boljši ko se Ache-son, Bevin in Schuman razidejo. še vedno velikanskega pomena Ti tastar, pa danes posodo ti pomij!" Onim pa, katerim ni bilo usojeno nositi to ime, naj jim ne bo prav nič žal zato. Stem jim je usoda prihranila marsikatero trpko in grenko uro v življenju. Pomislimo ... po raznih krajih zemlje so velikanski mirodvori, posejani z belimf križci, pod katerimi počivajo njih sinovi, ki so dali svoje življenje v najlepšem cvetu mladosti — zakaj? Na ta dan — ne glede kako obložiš mater z raznimf darili, se bo spomnila onega, ki ga ni več — ali bi ti hotela biti na njenem mestu? Ali more kdo čutiti to kar čuti ona? Jaz nimam v mislih samo ameriško mater, pač pa matere vseh narodov, četudi govorijo razne jezike, živijo neenako življenje, vendar čutijo pa več ali manj vse enako. Pa to še ni najhujše. Je milijone mater širom sveta, ki objokujejo spočetje svojega sadu, ki zdaj ti malčki milo prosijo svojo mamico za najpotrebnejše_ a ona njim ne more dati drugega kot prijazno besedo, prisiljen smehlaj in toplo solzo, ki ji zdrkne po velem licu. Ali si morete misliti, kaj čuti taka mati? Pa še nekaj. Pred tremi tedni je bil pogreb neke starke, ki je živela komaj pol milje od našega urada. Bila je Čehinja in stara 73 let. Imela je pred časom hišo za šest družin in ljubko hčerko, ki je omožena. Zenica si je mislila, kaj naj se jaz ubijam na stara leta s tako veliko hišo. Dala jo bom hčeri in bom tako v miru preživela zadnje dneve svojega bornega življenja. Razložila je hčerki in zetu svoj načrt, ki sta ga bila vesela saj so itak živeli skupaj — tora, he bo nobene razlike, le skrb bo padala na mlajše rame. Toda te mu ni bilo tako. Ta nova gospodarja sta 'kmalu začela misliti na spremembo. Dala sta hišo prodaj in za izkupiček kupila moderni bungalov v bližnjem Berwynu in pri tem je njima še nekaj cvenka ostalo. Razume se, da v tako moderno Hišo z lepim svetlim automobilom pred njo bi taka sključena starka nikakor ne pristojala v ta okvir in tako so ji odkazali sobo v pol-mračni vlažni kleti prodane hiše—z obljubo, da ji bosta vse potrebno donašala in da to le začasno, da si na novem bolj utrdijo. Že samo prodaja hiše je starki ubilo dušo, saj je bilo vse njeno trpljenje, kar ga Je doprinesla v Ameriki, v tej hiši, kakor tudi trpljenje njenega pokojnega moža, in zdaj je vse to v drugih rokah. Nekoč ponosna gospodi- Minuli teden je bilo precej pošte, radi tega bom moral biti kratek s posameznimi poročili. Florence, Ariz. — Louis A. Ambrosich je obnovil naročnino. Fontana. Calif. — John Pec-nik je poslal znesek za 35 prodanih koledarjev, in vsoto listu v podporo, ki so jo prispevali John Rudman $3, Anton Cuder $2, Peter Benedict $2, Charles Jurkosek $1 in sam John Pec-nik $2.25. Poroča, da koledarji so šli hitro izpod rok. Daly City, Calif. — Anton Kump je poslal dolg dopis in pismo od svojega sina, ki je precej zadovoljen v novi Jugoslaviji. Pohvali se, da se ima dobro. Kump prispeva $3 listu v podporo. koledar in prispeval listu v podporo 50c. Izročil Frank Zaitz. Hinsdale, III. — Nina Božič-nik je prišla po koledar in ob enem naročila koledar za Jennie Dernovshek v Pittsburg, Kans., in za Johna Kriveča, So. Standard, 111., ter prispevala listu v podporo 50c. Oak Lawn, III. — Max Ma- rolt se je mudil v delavskem centru in dal listu v podporo $1. izročil Fr. Bizjak. Arcadia. Kansas — John Kun-stel je poslal naročnino za novega naročnika Jerryja Okorna in vsoto v tiskovni sklad, ki so jo prispevali Lopis Zupančič 50c, Joe Golob 65c, Adolf Kurent 16c in sam John Kunstel 50c. T«m so večinoma rudarji v pokoju, brez pokojnine. Kunstel piše, da je naredil zadnji šiht 24. aprila, zdaj bo pa menda čakal z drugimi vred, če bo kaj od kod prišlo. Cleveland, oKi« — John Kre-bel je poslal naročnine, ki so mu jih obnovili Anton Bojane. Ivan Bostjančič, Albert Fatur, Louis LOvkO, John Močnik, Blaž Novak in John Useničnik. Listu v Za nobeno kovino se ni po-b^o drug drugega toliko ljudi kot za zlato. Kar spomnimo se na naše zapadne kraje, kamor so po vpitju, da je tam polno zla ta, ljudje kar drli —- v Colorado, v Kalifornijo, v Alasko in sploh iskali so ga po vsem za-padu. Tudi drugod po svetu so ga veliko pridobili.^Nekoč ga je angleška državna" zakladnica posedovala nič koliko in njen funt šterling je bil največja ter tudi najbolj zanesljiva' valuta v svetovni trgovini. Tudi Francija je imela že veliko zlata in njen frank je imel zlato zaledje povsod. Sedaj je nad dve tretjini vse- ----— • < J ~ — » v it Vtjllil voc podporo so prispevali Ivan Bost- ga denarnega zlata zakopanega jancic $2, John Močnik $2, John v jamah kentucijskih hribov in usenicnik $2, trije prijatelji $1, je posest ameriške vlade. Zato Louis Lovko $1, Vine Kukec 50c je sedaj ameriški dolar svetov-m sam John Krebel $2.70. Ob »a denarna valuta, enem je poslal vsoto za oglas Sicer so gospodarski svet pre-pevskega zbora Zarja, ki je imel obrazili tudi drugi prirodni viri svoj koncert minuli mesec. Spo-! —najbolj petrolej, nafta ali olje roča, da koncert je bil moralno I kako že hočete reči. Los Angeles, Calif. — Albin Karnicnick je obnovil naročnino, poslal znesek za deset prodanih koledarjev in prispeval listu v podporo $1. Potoži, da z agitacijo je bolj težko, ker so Slovenci precej oddaljeno razseljeni. Palisade, Colo. — Jennie Tro-yer je obnovila naročnino, ob enem pa pravi, da okolišni Slovenci radi čitajo Proletarca, samo naročiti si ga nočejo. Iz tega sklepam, da gre Jennien list iz rok v roke, dokler se ne izrabi. Chicago, III. — Frank Udovich je poslal znesek za deset prodanih koledarjev in prispeval listu v podporo $1. ANTON ANDRES se je ustavil v uradu, da je vzel nekaj koledarjev za prodajo, ob enem je plačal za koledar, da se pošlje bratu v stari kraj, kakor tudi za Franka Luzbija, tudi za stari kraj, oba se pošlje s prvorazredno pošto. velik uspeh, kako bo gmotno se še ne ve natančno. Upa, da tudi dobro. Res škoda, da ni koga, ki bi napisal oceno o tej predstavi. Opisuje tudi, kako se trudita z Jankovičem razpečavati koledarje. Toda zlato je še vedno prvenstvena kovina, v glavnem kar se denarja tiče, dasi so se ameriški, francoski, angleški ter razni drugi cekini večinoma poskrili pretopi j eni v zlate palice v že prej omenjenih votlinah v Ken- ANTON JANKO VIČ je poslal Zn^tJ^ ^^ nOČ naročnine, ki so mu jih obnovili Frank Ipavec, Lois Resetič in John Drenik za dve leti. Frank Detroit, Mich. — Josef Kor-sicu je obnovila naročnino Mary Bernik, ki je tudi prispevala listu v podporo 50c. Korsic dostavlja, da so sedaj zelo zaposleni z novim Narodnim domom in razumem, da so zelo ponosni na to skupno delo. Pa včasih kdo tarna, da umiramo—vendar se pa po vseh večjih naselbinah oživljajo za skupne ustanove. To Je dobro znamenje. V nekaterih krajih so načrti že dovršeni, upam, da se bodo povsod u-resničili. Čestitam Detroitčanom na njih uspešno dovršenem delu. Upam pa, da ne bodo postali radi tega toliko "ošabni", da bi pozabili na ostali svet in sodelovali z njim. MILAN MEDVESEK se Je u-stavil v uradu za koledar, kakor tudi FRANK ALESH. Jugoslovanski konzul VINKO KNOL je nas obiskal in si naba vil Ameriško-slovenski slovar in koledar. On Je zelo spreten za govornik sedanje vlade v Jugoslaviji in ima velike upe za bodočnost njenih narodov. Cicero, III. — Joseph Turpin je obnovil naročnino za tri leta in prispeval $1 listu v podporo. Obnovil jo je tudi Frank Mar-golle, kar Je vse skupaj izročila Angela Zaitz. Berwyn, III. — Frank Molan e obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $2, Buhl, Minn. prispeval v tiskovni sklad $2. Ob enem Je«sporočil glede naročnikov za katere sem pred nekaj tedni poizvedoval. Piše,, da je John Prijatel v zavodu za starčke, star je 82 let. John Turk je pa začasno odšel iz onega kraja. Hvala Max Martzu za sporočilo. Ipavec je tudi prispeval listu v podporo $1. Tudi on opisuje o razpečavanju koledarjev. JOSEPH F. DURN je poslal se znesek za nadaljne prodane koledarje in je prispeval listu v podporo $1.50. Fairport Harbor, Ohio—Lawrence Baje je poslal znesek za prodane koledarje in oglas ter prispeva listu v podporo $2.70. Glencoe, Ohio — Albina Kra-vanja Je poslala znesek za prodane koledarje. Lorain, Ohio — John Slajnar je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $2. MATT OMERZA ravno od am, je obnovil naročnino, plačal Ely, Minn. — Jacob Kunstelj je poslal znesek za deset prodanih koledarjev; Frances Jenko je pa obnovila naročnino, poroča o slabem vremenu in o smrti Joe Slogarja. Hihhing, Minn. — Frank Pipan je obnovil naročnino, poslal za koledar in listu v podporo 50c. Red Lodge, Mont. — Kayton Erznoznik je poslal znesek za pet prodanih koledarjev. Barberton, Ohio — Alois Oce-pek je poslal znesek za 28 prodanih koledarjev ,ob enem pa vprašuje, čemu ima list angleško stran, ker misli, da ni nobenega naročnika, da rte bi znal Slovensko, J4h je pa precej, ki ne znajo angleško. On bi rajši videl, da bi bilo vse Slovensko; stem bi dali našim čitateljem več slovenskega čtiva, na zmanjšanem listu. Povejte še drugi či-tatelji svoje mišljenje. Powhatan Point, Ohio—John Guzel je obnovil naročnino, po-slal znesek za koledar in listu *. Ju podporo 50c. L. 1946 je izgu-™-'bil desno nogo in ni zmožen za nobeno delo. Prejemati bi moral rudarsko pokojnino, pa že od 28. avgusta m. 1. ni dobil ničesar. Takih pritožb dobim precej od starih rudarjev. Izgleda, da drugod še bolj zaostajajo s svojimi dolžnostmi kakor pri nas, dolžnosti, ki pomenijo življenski obstoj ljudi, kateri so gradili dolga leta bogastvo Amerike. O pridobivanju zlata ter o zgodovini te kovine je napisal Tone Penko sledeči zanimivi članek. Ljudje se strašno zanimajo, bo vojna ali ne. Bolj kot vse drugo jim gre po glavi to vprašanje. Za vojno pravijo je najbolje čitati časopise, toda ne samo na prvi strani, temveč tu di tam. kjer je govora o vred nosti denarja in zlata. Baje je stvar taka, tako sem čul od ljudi, da je vojna blizu, kadar cena zlata raste, da se pa oddaljuje, ko cena zlata pada. Torej je zlato neke vrste termometer vojna. Kaj pa je prav za prav zlato? Kovina, kot so kovine železo, baker, aluminij; razlika je le v tem, da je zlato lepo rumeno, zelo mehko, zelo težko in da na zraku in v vodi ne počmi, ne porjavi, ostane neizpremenjeno in je od vseh kovin skoraj najbolj redko. In zato tak lov za njim. Ne voda tie zrak mu ne škodita. Kjer hočeš, ga imej. včdno bo ostalo enako. Zlato jc ena izmed redkih kovin, ki jo najdemo v naravi čisto. Železo kopljejo kot rudo, aluminij in baker tudi, zlato pa ne mara nobenega spremstva, ampak se blešči ponosno, navezano samo nase. Ce kopljemo stare, najstarejše človeške grobove, pridemo do zaključka, da je od vseh kovin spoznal človek najprej zlato. Kdaj šele je človek doumel, da se da iz železne rude dobiti železo ali z bakrene baker, zlato pa se mu je smehljalo že kot čista kovina v naravi sami. Zlato dobimo v naravi v strugah, v rečnem pesku in pa v hribinah. Si predstavljate one naše prednike, ki so živeli po jamah? Davno je že tega. Tudi bližji rek so bile njih jame; v njih pa niso živeli le moški, tudi ženske, med temi pa niso bile samo stare, pač pa tudi mlade. Ce je taka mlada jamska mis iztaknila kje y reki lepo bl^stečo kepico, si jo je obesila za >rat ali pa privezala o-koli zapestja, da je bila lepša od drugih. Da so potem moški to zlato preizkušali in ugotovili, da je mehko, da se da rado ko^ vati in oblikovati, bo tudi verjetno. Tako ali na podoben način je Človek spoznal zlato. Mi pravimo, da je zlato žlahtna kovina predvsem zato, ker je zlepa ni stvari, ki bi nanjo vplivala in jo izpremenila. To je eno izmed davnih človeških spoznanj. Žlahtne predmete, nakit in razne posode je človek oblikoval iz zlata. Kdor je bil bol bogat, ta je imel zlata več, kdor je bil revež, pa nič. Bogati so se težko Jočili od svojega zlata, še v grob so jim ga dajali. O teh mrličih ni danes nobenega sledu več, niti o njih kosteh ne, ostalo pa je zlato, ki so si ga dali spraviti v grob/tega Zob časa ni načel. Vse unije vpijejo proti senatorju Taftu. A v zadnjih primarnih volitvah v Ohiu niso imele proti njemu ne enega kandidata! Kako pa ga»bodo porazile, brez delavskega kandidata proti njemu, to mi nikakor ne gre v glavo. Tudi tega ne zapopadem, čemu ameriške delavske unije tro&ijo toliko denarja v političnih kampanjah, ne da bi jim kaj zaleglo! Kralji, so se bojevali zoper kralje, umifali so ubogi poedin-ci, kralji p& so premagovali kralje in jim ropali zlato. In ko so imeli dovolj zlata, so si z njim grmado, ker so si drugi želeli njegovo zlato. Od kdaj neki imajo že ljudje zlato v rokah,, ali izhaja že iz časov ajdovske deklice ali so ga imeli mogočniki poznejših ča-sov? Koliko tatvin je povzročilo rečnih | zIato' koliko ^'udi je zaradi njega izgubilo glavo? Pomislimo samo na čase odkritja Amerike. Slišali ste morda so Kortezu, ki je v Mehiki uničil narod Aztekov in njih zadnjega vladarja Montezumo. Ko so videli Spanci v Mehiki zlato, so mislili samo na zlato, pozabili so na boga in na pekel in na večno zveličan je. Tudi zgodbe o gusarjih, ki so ropali ladje, ki so prevažale zlato, nam niso neznane. , .Čuli ste o zlati Kaliforniji, ne. Dva priseljenca Sutter in Marshall, mlinar inAmm sta. našla nekega dne v reki Col-ton kepo zlata. Bilo je tb leta 1849. Kot blisk je šla ta novica po svetu. Od vseh strani so vreli v Kalifornijo iskat zlata. Se naša (dva ptička v "Ptičkih brez gnezda", ki jih opisuje naš vrli Milčinski, sta bila baje namenjena v Kalifornijo ropat zlato, potem ko sta zbežala od doma. Pa tam na severu — kralj Klondike. Bilo je leta 1897. Indijanec Skookum Jjm je iovil v .deželi Eskimov divjad. Bil je jeaen in je šel pit. Sklonil se je nad potok in pil, in ko pije, zagleda nekaj svetlega, bila je kepa zlata. Tudi o tem se je iz zvedelo po svetu. Vse je norelo tja. Nekaj jih je zabogatelo, večina pa je poginila. okovali domove jn si grttdili svetišča. Saj ste čiili o kralju Salomonu, ki je bil z*lo bogat in zlatil VSe, kar je bilo okoli njega Pa o bogatenj Krezu, ki je na grmadi klical Solona, ste tudi čuli. Tudi njega zlato ni osrečilo in ga je končno pripeljalo na Warren, Ohm — Joseph Jež je poslal naročnino za Jacoba Persina. in pa znesek za deset prodanih koledarjev, sam pa prispeva listu v podporo $1.50. Imperial, Pa. — Mrs. Mary Polsak Je poslala znesek za pet koledarjev. Hermtnle, Pa. — Anton Zor nik Je poslal šest naročnin od katerih še ni bila omenjena ona. ki jo je obnovil Jacob Oblak iz Dillinerja, Pa., in prispeval listu v podporo $1 ter A. Zornik $1. Obžaljujem, ker je imel Zornik še nadaljno smolo s koledarji, ker mu niso bili še dostavljeni čes dva tedna po pošiljatvi od tukaj To pa ni moja krivda, pač P® ie k"va zanikrna postrežba expresne družbe, skozi katero so se koledarji pošiljali že več ameriški družinski koledar LETNIK 1950 CENA SAMO $1.50 Nafoillg nastovrie PROlETAfcSC 2301 So. Lawndale Aw , Chicago 23, III. Ni pa enostavno priti do zlata, ne leži kar tako na cesti, samo srečni ga najdejo. Dolga je pot zlata, ki je skrito v naravi, pa do cekina ali pa do zlatega o-kroska. Kolikor dobimo zlatih predmetov v starih grobovih in kolikor čltamo o bogastvu nekaterih ljudi v starih časih, so morali ljudje že davno znati kopati zlato iz zemlje, kajti tudi tedaj 114 .zlato ležalo kar tako na cesti Ze stari pripovedovalec Herodot nam pripoveduje o mravljah, ki kopljejo zlato in ga nosijo na dan. Pripoveduje nam tudi o Aripnaspih, ki kopljejo zlato, ki ga čuva krilati lev. Raziskovalci in učenjaki, ki hočejo vse raziskati in vse vedeti, pravijo, da tHInmaspi niso nihče drugi kot dfzni Skiti, ki so kopali v rudnikih zlato in o katerih je čul tud# Herodot; tisti krilati lev pa Je k izmišljen, da je bilo zlato bolj drago. Res je moralo biti zlato v nekaterih časih le zelo redko in drago, saj beremo b *il*>u Makedonskem, da Je itoel zla*> časo, iz katere je pil, ki pa jo je tako skrbno hranil, da jo je nosil vedno s seboj, ponoči Pa si jo je stavil pod zglavje. Kako so stari dobivali zlato tudi prav za prav vemo nič točnega. Se najstarejši bo opis, Ki ga razberemo iz starih egity tovskih hieroglifov. Tam zve-da Je bilo kopati zlato težko delo, najtežje in zato so zani uporabljali zločince In vojne ujetnike. Pod zemljo so ti možje razbijali kamenje. (Dalje prihodnjič) Iz SANSovega urada 3854 W. 26th St., Chicago 23, III. „ . Trip fun: LAwuiUle J-M7J GLAS STARE DOMOVINE V Ljubljani jep ričelo "Drus tvo novinarjev44 Slovenije izda lati poseben list za Sloveni v tujezemstvu. z imenom Glas domovine". V svoji prvi številki pravi uredništvo: "Pričeli smo izdajati mesečno revijo "Glas donrvpvine", ki naj bo topel pozdrav slovenskim izseljencem iz domaČega kraja. Preko nje vgs hočemo podrobno seznaniti, kako živimo in kaj delamo. Pokazati vam hočemp, s kakšno požrtvovalnostjo 4asi ljudje izvršujejo naš petjetnijna-črt, kako naši ljudje grade z največjim elanom nove tovarnejšo-le, bolnice hidrocentrale, stanovanjske hiše, ceste, železnice,/nove vasi in nova mesta. Pokazati vam hočemo resnico o naši stvarnosti, o našem resničnem življenju, o naši graditvi sbci-alizma; s tem hočemo še bolj utrditi vezi med vami, ki iste daleč v tujini, in med domovino. Predvsem se vam pa hočemo »oddolžiti za vašo politično in materialno pomoč, ki ste jo nudili domovini v času vojne in jo «u-dite danes, ko gradimo socializem. Bodite srčno pozdravljeni! Uredniški zbor. V isti izdaji na strani 15 je zelo zanimiv članek, ki se glasi: , Pomoč SA^S-a Sloveniji Razgovor z dr. Marjanom Ahcinom, ministrom za zdravstvo LR Slovenije. Urednik naše revije je obiskal ministra za zdravjfe LR Slovenije tov. dr. Ahčina, in ga prosil, če bi hotel odgovoriti na nekatera vprašanja v zvezi s pomočjo, ki jo je nudil in jo še nudi SANS svoji ožji domovini. Stavil mu je. naslednja vprašanja: 1. Kaj mislite o pomoči SAN^S-a Sloveniji? "Pomoč SANS-a LR Sloveniji je velikega pomena zaradi tega, ker nam pošilja material, ki ga : svoj i državi še ne moreifto sami izdelovati in ki bi ga sicer za enkrat težko nabavljali. 'To sedaj mislim predvsem na tehnično opremo pediatrične klinike v Ljubljani. SANS je organiziral posebno zbirko med Slovenci v Ameriki in nabral približno 7 milijonov dinarjev, preračunano v našo valuto. Za ta denar so nam pošiljali in nam še pošiljajo opremo, ki so jo dali izdelati deloma po naših posebnih načrtih. Poleg tega so nam poslali medicinsko opremo za kliniko sanatorija' Golnik in za nas dragocena zdravila, ki se dosedaj dobe samo V Ameriki. S svojo požrtvovalno pomočjo dokazujejo naši rojaki v Ameri- ki svojo veliko ljubezen do domovine, ki je prišla do izraza že v času Narodnoosvobodilne borbe in ki se še vedno nadaljuje sedaj, ko se na$i delovni ljudje trudijo, da bi dvignili svojo domovino iz vojnih ruševin in si zgradili boljše življenje. Znamo ceniti človekoljubno pomoč naših izseljencev, zlasti še, ker se zavedamo, da so nekateri poklonili denar, ki so ga z veliko težavo zaslužili." 2. Kako je z razdeljevanjem In uporabo zdravil, ki jih je SANS poslal? "Od SANS-a smo dobili znatne količine streptomicina, ki smo ga razdelili na določene sa-natorije. To je bilo potrebno zaradi tega, ker je bilo treba delovanje streptomicina šele kritično proučiti. Kakor j? pri nas zdravljenje tuberkuloze v celoti brezplačno, tako smo tudi streptomicin dajali bolnikom brezplačno ne glede ga to, ali smo ga dobili v dar od SANS-a ali smo ga sami kupili. Bili pa so tudi primeri, ko smo ga dali tudi posameznikom, če so zanj zaprosili jn če smo ugotovili, da je za zdravljenje potreben. Izkazalo se je namreč, da streptomicin ni tako čudodelno zdravilo kot ga je prikazovala propaganda. (Op. u.—V tem listu smo to že od vsega začetka poudiarjali, vendar pa so mnogi naši ljudje nasedli oglasom, misleč, da je treba le čudežne medicine in zdravje bo vrnjeno. Ta varljiva propaganda jih je stala veliko tisočakov.) med temi otroki skoraj ni umr-| ljivosti." Tovariš minister je pripovedoval, da so začeli lani zdra-j viti s streptomicinom, ki ga je poslal SANS, eno leto stare otroke, ki so oboleli zaradi nepravilne umetne prehrane (alimentar-I ne intoksikacije). Dosegli so si-| jajne uspehe. Umrljivost je pad-I la za 60'< . Nato je dodal, da smo dobili od SANS-a večjo količino aureo-micina, ki ga bodo sedaj na klinikah preizkusili, \ Tovariš minister je na koncu dodal, da je zelo vesel, da se lahko preko te revije ponovno zahvali za človekoljubno pomoč naših izseljencev. Dejal je tudi, da bo ministrstvo poslalo SANS-u vse dokumente, kako in kje se ta pomoč uporablja, tako da se bo lahko sleherni iz- seljenec, ki je kar koli prispeval, prepričal, komu v korist so se uporabila sredstva, ki jih je daroval. Pripomnil je tudi, da tudi s penicilom zdravijo brezplačno in da je zdravljenje z njim omogočeno vsakomur, komur je potrebno. SANS. (Gornji članek o pomoči SANSa Sloveniji glede na opremo za otroško kliniko, zdravila in druge potrebščine, ki so bile nakupljene in odposlane na račun sklada otroške klinike ter sklada za zdravila, jasno priča o veliki hvaležnosti stare domovine do vseh naprednih fo človekoljubnih rojakov in rojakinj v Ameriki, ki so na kakršnikoli način sodelovali ali pomagali v tej akciji.) Miško Kranjec r Fara Svetega Ivana ROMAN Ta način razdeljevanja streptomicina smo uporabili zato, da bi preprečili neracionalno trošenje drdgocenenega zdravila in pa, da ga ne bi uporabili pri bolnikih, ki bi jim lahko tudi škodoval. Sedaj pa smo uporabo razširili. Razdelili smo ga vsem tistim ustanovam, ki imajo zdrav-nika-specialista za tuberkulozo, po enotnih medicinskih vidikih na podlagi naših dosedanjih izkušenj." , Tovariš minister je potem omenil, da je slišal, kako so širili v inozemstvu lažne vesti, da umirajo pri nas bolniki, zlasti pa otroci, zaradi pomanjkanja streptomicina. Nato je tovariš minister izjavil: "Ponovno poudarjam, da pri nas še ni nihče umrl zaradi pomanjkanja strep-tonlicina, zlasti pa noben otrok. Otroci imajo svojo posebno bolnico v Novem Celju (na Golniku tuberkuloznih otrok sploh ni). Po večini otrok spk>h ne zdravimo s streptomiciVpm zaradi škodljivih postranskih pojavov (vaksicitete). Poudarjam, d a BE SURE tyou/u MOTHER HAS FLOWERS. (Nadaljevanje.) •Kaj misli? "Mislim," je dejal brezupno, "kako strašno daleč Je od Svetega Ivana do sveta Zdi se mi, kakor da tja sploh ni nobene poti . . ." Mislila je nekaj časa, pa rekla: "Ne morem In ne morem razumeti, Jožef, kako sva prav Za prav zašla sem . . Zganil se je, nato pa se grenko in trudno nasmehnil, in rekel: • Kakor da bi jaz vedel." ,4Pa vendar," je dejala, "saj si ti odkril tega Svetega Ivana." Pogledal jo je. Sele čez čas je dejal kakor zase 44Vojna je in vojna odplavlja ljudi . . . Mislil sem, da se norčuješ, ko praviš odkril*. Zares, ni primernejše besede za to stvar. Kaj pa sem jaz vedel o Svetem Ivanu? če bi mi kdo rekel kdaj, da bom tu "poginil, bi ga imel za norca. Bolj bi mu verjel, če bi mi rekel, da me bo zaneslo na otoke Tihega oceana. Zdaj vem, da človeku gospodari neka čudna stvar, ki se ji pravi usoda. Ta najina je nad vse zlobna." Zofija je spet razmišljala, naposled pa kakor zase dejala: "Rada bi vedela, kaj me je premotilo . . . Mar bi ostala na Dunaju . \ ." . ♦ '"Kofen se je zdrznil, ne da se obrnil k njej. Gledal je skoz ofrno, proti Pohorju in ko se je tako oziral po tistih gorah, ki mu niso nikdar nič pomenile, so padle njene strašne besede: Mar oi ostala na Dunaju . . . Bilo je zanj navo in mu je mnogo povedalo. Čutil je, da je njenih ^ življenjskih prevar in utvar konec, da ne veruje več v nobeno stvar. "Nazaj" . . . kam? Na ulice. Da. Zakaj pa ne? Mar je ulica strašnejša od tega iva-novskega življenja in vse umazane šmdnovščine, v katero se zdaj odeva Koren kakor v tančico? "Kaj ti je žal za . . , ulico?" je vprašal strupeno, čeprav ni hotel tako. Toda tisti trenutek je čutil, da je napravil neumnost. i 44Ti," je rekla in vsa drhtela. "Ta očitek bi si lahko prihranil . . . Malo bi o sebi razmislil. — Naposled, mar je ulica strašnejša, kakor to, kar si ti napravil iz najinega doma? Kaj pa j* to? Le v dobro premisli! Po vsem, kar se je zgodilo in kar se še dogaja, ml nimaš kaj očitati. Ne'čutiš, kako žalostno propadaš? Zavedaš se samo, da bi že poginil, če bi ne bilo mene. — Čakala sem ne^ koč, da boš obračunal s Smonom ip me rešil. Pa si se zbal, ker nisi imel kam iti. In zdaj prihajaš z očitki. Ulica . . . Jaz poznam. kako je v življenju. Mar ulica pri Svetem Ivanu ni strašnejša od onih v mestih?" • S sklonjeno glavo je poslušal njene strastne besede, nato pa dejal tiho: "In vendar ... ne morem se otresti občutka da Je vse tako kakor nekoč, in da si ti spet nečesa želiš, nemogočega morda.— Tudi ždaj boš pobegnila. Vem, da boš, samo tokfat ne s Korenom, kakor nekoč, pač pa z dru- j gim . . ." "Kar povej ga!" je planila. "Rada bi slišala!" S Smonom vendar—. Reci, da te še ni povabil!" Zagledal se ji je v oči. Ni trenila, ko je izrekla. "Povabil me je." "In ti?" "Kakor vidiš, sem še tu",.," "Se . . . da. Toda pojdeš. Zdaj za počitnice .,." "Ne grem," je odvrnila kratko. "Zakaj ne?" 'Rekla sepn ti, da ne grem. —< Zdaj pa mi ti poglej v oči in mi odkrito, kakor pred bogom povej: ali me že nisi hotel zapustiti?! Pa odkrito, saj veš, da to ne more najinega življenja prav nič spremeniti." Gledal ji je nekaj časa v oči, nato pa sklonil glavo. "Nisem," je dejal suho. Kratek čas je razmišljala, na-1 to pa rekla: "Lažeš. Jožef, la-žeš." Grenko se je nasmehnila. "Meni ne boš prikril svojega srca. Predolgo sem živela s tabo, da bi ne poznala tvojih itnsli. Razmišljal si, kako bi bilo, če bi se me otresel. Samo to je. da nimaš kam iti. Nif si ne prikri-vajva, danes nima pomena. Nekoč sem ti rekla, da te bom ubila, ako me boš skušal zapustiti. Danes mi kaj takega ne pride na misel. Če naj povem resnico, si mi dal mnogo v teh šestnajstih letih. Zdaj ne moreš več, in prej ali slej boš začel misliti, kako bi se sam pretolkel skoz življenje. Kaj me gledaš tako začudeno? Ker tako govorim? Ne razumeš, da nekdanje Zofije hi več? Ta genska tu pred teboj je docela druga. Vse se je'spremenilo . . . Veš, kaj bi rada? Kozarec dobrega, sladkega vina, ki bi mi sto pilo v glavo. Tako prijetno je, če je, človek rahlo omotičen ..." "Zofija!" je planil, ko( jo'je nekaj časa gledal. ' Kajfse je zgodilo?" Prijel jo je za roke. "Kaj ti . . . piješ?" je vprašal razočaran in mislil nekaj strašnega, "Tepček," se je zasmejala. "Kaj je to tako strašno?" Tedaj se ga je oklenila. "Se vedno si tako neumen. Pa si mi zadnjič! trdil, da se boš pošmonil' Jaz se I bom prej pri dveh tako dobrih učiteljih." Zasmejala se je, on| pa se zgro2il. Ko se je Smon poslavljal, Korena ni bilo doma. Srečal ga je, ko se je vračal. Koren mu je hladno odzdravil, pa ga je Smon ustavil. Ze mu je stiskal roko, če*, da odhaja na počitnice, ter mu rekel: "Na svidenje jeseni." i '"Govorili so, da boš prosil za premestitev," je odvrnil Koren. "Saj sem tudi hotel," je dejal Smon. "Pa sem si premislil. Zakaj naj bi šel, ko pa mi tu ugaja? A veš, kaj sem sklenil," je dejal tiše in se ozrl okrog, če nihče ne posluša. "Zofijo ti od-vedem za štirinajst dni v gore, pa malo v Ljubljano. Menda nimaš nič. proti? Ljudem seveda lahko rečeš, da je šla h kaki znanki. Ti pa v teh mesecih tako ne boš utegnil, ko se ukvarjaš s tistim časnikom in Horvatom. In dokler ne najdeš v Zagrebu stanovanja, bosta še tu . Koren je*bil bled kot stena pri tej nesramnosti. "Pacek," je siknil naposled. "Neverjeten umazanec si, res, nemogoč. Kaj takega še nisem videl ne slišal." Smon ga je najprej nerazumevajoče gledal, nato pa Je zakrohotal in rekel zadovoljno: "Ti moralni pojac! Sam ne veš, kako si smešen! Se tako malo veselja ji ne privoščiš! Kakšen gospodar in lastnik pa si ji? No, bo že sama odločila ... Da I si mi zdrav! — Ali si se dobro j prodal Pa vlek u za njegove nore ideje?" , "Nesnaga,", je siknil Koren, i Ni se mogel pomiriti in ni mogel domov: preveč bi ga bolel že sam pogled na Zofijo. Sele zve-1 čer, ko je videl — skril se je bil 7- da se Šmon resnično pelje stran, se je toliko zbral, da Se je lahko vrnil. Tiste dni je bil skoraj vedno pri Sušniku. Od lani se je bil mnogo naučil, predvsem po Kle-mencu. Lani je bil Koren, ki je mislile, da mora drugim priše-petavati, kakor je bil trdil Klemene, ni in ni se mogel sprijazniti z mislijo, da bi kdo kaj povedal in bi mu on pritrdil. Tokrat pa je Koren že znal ne samo poslušati, temveč tudi pritrjevati, pa naj bi bile še take neumnosti. Pač pa je vedel, da je treba vsak pogovor tako na-pletati, da bo kaj izvedel. Sušnik je bil kakor nalašč za neumno čvekanje, ki ga je bilo treba le spretno podpihovati, pa si izvedel, kar si hotel, celo! ako si znal kaj sklepati. Koren se je nekoč pri takem pogovoru moral nasmehniti, spomnivši se Klemenca, za katerega se je tolikokrat spraševal:' od kod ve yse to. Zdaj je Koren vedel: poslušal je in mislil. A čudil se je, kako mu Je moglo lani vse to uiti, ne da bi bil kaj slutil? Preneumno, si je dejal Koren tokrat, celo za nacionalista, Jugoslovana ga je imel Zdaj pa ga je v dveh tednih tako daleč navrtal, da ga je lahko, seveda zelo skrivnostno, vprašal naravnost: "Ali si ti v Kulturbundu?" Če bi-ga bil kdaj prej vprašal, bK Sušnik najbrž planil, tokrat pa se je samo presenečeno o?rl, a le sprva, nakar >e čedalje mirneje gledal na Korena, ga preiskoval, kakor bi mu segal v dušo, pa dejal: "Ali bi ti rad pristopil?" 4 Ze dolgo išč*m stikov . . ie % od pomladi, na nisenv mogel nikogar najti. Mislil sem: Če ne prej, počakam, da pride Sušnik. On bo vedel . . ." Sušnik je kimal.z glavo, si prižigal cigareto; nato pa vprašal: » "Ali si vedel, da sem jaz v Kulturbundu?" | "Vedel sem." . "Kdo pa ti Je povedal?" je vprašal Sušnik začudeno. Koren je razmišljal, kakor bi se obotavljal, pa ga je že Suinik opogumil: "Če ti je kdo naših povedal, je tako v redu. Ca pa kdo drugi, je pa tudi za nas dobro, da vemo, kdo je, ki voha." (Dalje prihodhjič)- Let's Flatfer Wdffler This Time One could hardly avoid knowing that Sunday, May 14 will be Mother's Day, and that for something personal and flattering Mother wants flowers that day. The tfior-ists tell us, there are enough flowers to provide a bouquet or,* corsage for every mother in tjie land. Local flower shops are particularly well stocked, and the prices are lower than at Mother's Day last year. Flowers never fail to please Monfcna, whether they're Pop's favorite red roses, daughter's gift of those lovely miniature roses or a young son's excited offering of a caration corsage. And she will be certainly starryeyed if you give her orchids or gardenias. /The lavender orchids are reasonable priced this year, and if you're in the ohips you might settle for one ff the luscious hybrid orchids; that run to a little more money. Camellias also come naturally to mind when the gift is a corsage. If a party is being planned for Mother, no doubt she will welcome a practical note in her flowers—an artistic arrangement or center;, piece which can be placed on the party table or at a favorite place in the living room. » t Pristopajte k Slovenski Narodni Podporni Jednoti Naročite si dnevnik "Prdsvtfa n Naročnina za Združene države (izvemši Chicaga) in Kanado $8.00 na leto; $4.00 za pol leta: $2.00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co.,$9.50 za celo leto;$4.75 za pol leta; za inozemstvo $11. Naslov za list in tajniltvo je: y 2657 SOUTH LAWNDALE AVE, CHICAGO 23, ILLINOIS ^SSF Dr. John | Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 28th STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 6:30 to 8:30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) _ i Residence: , 221 Shinston Rd., Riverside, III. Phone Riverside 2212 rfarkoli I ■ ŽENSKA ljubi ROŽE Ne v prezrite Jih dati svoji materi na .. Materinski Din ... za v njen dom, na njeno ; mizo, In pa posebno za na- * prsni Šopek. Obiščite ali pa pokličite vašega cvetličarja . r— ■y , ---Willi Pitt VAS CVETLICA R FOSILU BRZOJAVNO ROZE KAMORKOLI wmm : 1: -^^w^jm^wmw^m^wi', <, IA LIC*E TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNU OBRNITE NA UNUSKO TISKAlNO A DRI A PRINTING COMPANY Tel. Mlchjpan 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, HI. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS -Ifc better because rfs electric New outside...new inside...the 1950 FRKHDJMRE Electric Ranges! * ( t Small size... big capacity p priced at a low I U je popolnoma nov, Čudežno idealni električni štedilnik. Ta Frigidaire model vam nudi kuho tudi za največje obede ,.. in je prirejen za majhne kuhinje , . . samo430" širine! Ta nov štedilnik ... vam lahko peče več stvari naenkrat ... je močno insuliran na vseh straneh, da je od zunaj vedno hladan. Sloviti električni vzponi tega štedilnika so preurejeni, da porabijo manj elektrike. Poglejte vzbočno stran ... in vse druge druge stvari te električne peči. Instalacija samo $20 v Pečini hiš z 7-2-3 družinami v povsem rezideninih okrajih v Chicagu. COMMONWEALTH EDISON COMPANY toe tie eow 19S0 Frigldoiro Electric Rmgos today at my e f these Edisoe stores 4749 North Western Avenue 4833 West Irving Park Road 3138 North Lincoln Avenue 72 West Adams Street 2733 North Milwaukee Avenue 4231 West Madison Street \ 3226 West 26th Street 424 East 47th Street 852 West 63rd Street 9025 South Commercial Avenue 11046 So. MictWgon Avenue or call Randolph 6-1234 Your focal dealer offers oqualfy outttomling efecfr/c rang* vohot A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2214 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. Young Doctors Got V. A. Training, Then Quit for Lucrative Practice Apparently young doctors are makipg a "good thing" for them selves out of the efforts of the Veterans' Administration to train special ists to staff its hospitals. Dr. Paul B Magnuson, chief of the V. A medical department, disclosed recently that less than 25 per cent of the doctors who benefit from this expensive training remain with the Administration. The others quit as soon as they win their certificates as "specialists" to cash in on the training in private practice. Thus private practice apparently is plenty lucrative, for the V A. pays specialists on the staffs of its hospitals from $6,250 to $13,750 a year. While they are in training the doctors receive $3,000, which is much better than they would get in most other hospitals. These training classes now total 2,458. and reports from some of the training hospitals indicate as few as 5 per cent may decide to stay with the Veterans' Administration. Part of the difficulty lies in the fact that many of the Veterans' Adminisration hospitals are built in rural areas. And doctors, especially the specialists, like to settle in cities. That is why so many rural areas in the country have to get along without nearly enough doctors or with none at all. CHICAGO, ILL., May 10, 1950 DO By Henry Jones Back in 1902 George F. Baer, Meeting that the "framework of president of the Philadelphia and the democratic liberties we cher- Reading Railroad, and leader of the mine owners in the mine strike of that year, stirred up nationwide indignation against himself and his class with this statement: "The rights and interests of the laboring man will be protected and cared for, not by the labor agitators, but by the Christian men to whom God in his infinite wisdom has given the control >of the property interests of the country." William Clark, the man to whom he wrote that and who released it died a few weeks ago, and some may think that this doctrine of the Divine Right of Capital, with all its hideous corollaries, is dead too. It isn't. It is still the firm belief of every major capitalist and inarticulate faith of every scissorbill. dergone a change, and might be formulated as the Fair Deal program about like this: "The rights and interests of the laboring man will be protected and cared for, not by the laboring man and the labor agitator, but by those politicians, who by hook or crook, manage to get elected." ish" is getting one terrible beat ing from Mr. Truman's Loyalty Program. Under it such a definitely non-communist body as this labor union, has been charged with being subversive penalized through the tax collector on that assumption, and through discrimination against its members in respect to employment and through the intimidation of others—and all this without submitting one scrap of evidence to support what is an obviously untrue charge. By that procedure any union can be charged since no evidence is required to support the charge. Requests for evidence are ignored We strongly suspect the actual offense is that we don't go rustling voWs tdt Truman. He can't fool us about what's being done to the "framework of democratic liberties that we cherish " The difference between us and Truman is that we cherish them. As Simple as Two and Two Capitalist-minded Americans who are casting about for some way to halt the rising tide of unemployment now sweeping over the nation are destined to experience the same kind of frustration^ThatoW K V^T* 'IT Canute suffered when he ordered the tides of the sea to recede *iFor the general public it has un- Capitalism breeds unemployment, not by its failures but by its successes. Thus we see a growth in the jobless figures side by side with similar rises in the amount of wealth that industry can produce and the increased profits ttyt corporations are able to take. Yet. if one wants to consider unemployment by itself, the way to end it is as simple as two plus two equals four. What would solve the job probltm for workers would be shorter working hours for everybody. ' ' If any industry's need for human labor falls, it would be possible to cut the normal working day or/and send some workers from one industry that is everstaffed to another that is under-manned. The result of such action would be to give everybody a job and everybody a part of the leisure which improved machinery and methods make possible. However, the sad fact is that the capitalist private-profit system simply can t act like that. No matter how unemployment may grow and disrupt society, the necessity of producing wealth for profit prevents a remedy that pre-supposes that work should be performed only to supply human neefts. That is why Socialists, however actively they may campaign for social and economic reforms under the capitalist economy, always come back to their demand for an entirely different economic system. Socialists would abolish the profit system because they know that a socialized economy and a use motive are necessary to secure workers against /fc Mn Better Ftf%m Frtcricfc the hazards of surpluses. riuill 'UHIMS In a very real sense, what we are here suggesting is that leisure That! FfOHl COflMIUflfSfS be managed and distributed among everybody. We make this point rich REAI ESTATF i orrvikt« por .cu/vwrUC because few people understand that unemployment is a form of the AND ^H^ES A G A fS ST ^ S TIN Ifrf N C n E^^U'iTati^ leisure which is the big by-product of the efficient machinery of in-' de'Zy. Mh^^,"^ We suspect that even Socialists who asSert the necessity of a more,, ^ * t0 Sh°tRUnS and ^ow what equitable distribution of the products of human toil are prone to forget A« LABOR reported last week, those startling Remarks were made Mr. Truman makes a speech and says: "We are working quietly but effectively, without headlines or hysteria, against Communist subversion in this country wherever it appears, and we are doing this within the framework of the democratic liberties we cherish." What we've seen is the, headlines and hysteria, and in small type and obscure corners a few references to eminent jurists ob-1 color. Welfare State As an Ideal What is this "welfare state" that the conservatives are always criticizing? Sen. Herbert Lehman (D, NY.) say s: t "To my mind the welfare state is simply a state in which people are free to develop their indfvidual capacities, to receive just rewards for their talents and to engage in the pursuit of happiness, unburdened by fear and actual hunger, actual homelessness or by oppression by reason of race, creed or that unemployment needs also to be distributed. However, back in the bleak '30's we did know one Socialists who complained because he had to "work like a slave" to hold his job while many millions of workers were somehow living without working at all or by performing such casual services as were required by the late Harry Hopkins' W.P.A. < The point we'd like to get across to workers is that it would be possible for everybody to share in all the good things of life—in useful service, in the products of men and machines and the leisure that every noW and then spills over and engulfs a part of the population in a flood of hateful unemployment—R.L.A. REFLECTIONS By Raymond S. Hofses AN EDITORIAL IN the current issue of "CIO News" warns work ers to -start thinking about "automation"—the process of installing machines which enable industry to produce more goods with fewer workers. "Those close to the problem had better start studying it immediately and come up with some solution," -the editorial adds. To all of which Socialists most heartily subscribe. As a matter of fact, Socialists have been thinking about the problem of machines these many years. Moreover, they have come up with the solution—which union leaders have consistently rejected. THE PROBLEM OF machinery is a simple matter—so simple, indeed, that its solution can be condensed in a single word. The word is "OWNERSHIP!" If a few people own the machinery of production the result is that workers are faced with unemployment and poverty. But if the machine is socially owned, then every device that increases production means increased leisure and abundance. That is why, despite all the changes that have come about, Socialists continue to base their en-•tire program upon the proposition that the tools of production and distribution — which means the banks, railroads, mines and basic industries—must be socially owned and democratically operated. by the two top officials of the National Association of Real Estate Boards, the biggest branch of the Real Estate Lobby The association's president, Robert P Gerholz, did the talking about "shotguns and rifles." before an audience of St. Louis businessmen. Its executive vice president, Herbert U. Nelson, expressed the view that democracy "stinks ', in a letter disclosed at a hearing before the House Lobby Investigating Committee. & it & Nelson also declared that, in his opinion, women should not be allowed to vote, nor should anyone who does not pay, "direct taxes." No votes, for example, for the millions who are too poor to pay income taxes! No votes for millions who rent home* although from them comes the rent money which enables landlords to pay their "direct taxes." \ What a perfect set-up for the Real Estate Lobby and the rich men it represents! Only they, and others like them, could vote No monstrated te * thousand waysL^.L^C T^iT" gCl Wh,t° H°USC °r right in the homes and dailv , t0 *nef,t the common people or protect labor would "stand right in the homes and daily ex perience of the people who always have had to foar "automation." * Let's make a simple comparison. Consider the woman who earns her bread by working in a laundry. She fears improved machinery because she has learned that machines that "produce more with fewer workers" are likely to rob her of her means of livelihood. But let the same woman be able to scrap her hand-operated wash tubs for a modern electric washer and her emotions will be quite the reverse Then "automation" becorr\fs a blessing and she rejoices in the ability to do more work with less labor\ Well, what's the difference? The answer is that the difference is in ownership.' Machines serve their owners, and what they produce and the time they save always belong to the owners. TO EXPLAIN WHY the majority—who live well only when they are able to sell their labor power, but who do not own the gigantic -tools that have become their unbeatable competitors—do not hasten to adopt the Socialist program ' of social ownership, one must depart from economics and go into the realm of psychology. For Socialists do not need to prove their point. It has been de- THE SITUATION IS the same whether the machine happens to be a simple washing machine or a battery of more-complex gadgets in a commercial laundry; a sewing machine in the home or a power-driven monster in a clothing factory. The owner gets the benefit. If that were not so corporations, operating as they do for profit only, wouldn't bother to install the mechanical workers that compete hdman workers into the streets. ■ - "V Windows , By MAX fRESS In the dark night I seem to hear The feet of mother come and go, Fastening windows, making them safe V Against the wind and rain and snow * So was it then; now she is gone. Panes rattle, blinds swing to and fro; No one is here to set them right. Wild and black are the winds that blow. the chance of a snowball in hell." Of course. Nelson and Gerholz must be "loony'' if they think the American people would ever stand for anything like that, even if urged by "shotguns and rifles." But Nelson's astounding letter clearly reveals the kind of America which he, and some of the rich men he speaks for, would like to get if they'could. • * * W x • Even more amazing than the letter is the calm way In which almost «,11 daily newspapers take those shocking remarks by the top officials of the Real Estate Lobby. Practically no papers even mentioned the remarks about "shotguns and .rifles." The one about democracy stinks" was ignored by many papers, and "buried" bv most. Just suppose Gerholz and Nelson were Communists, and expressed exactly the same views! They would hit the biggest headlines the daily papers could find. The public would hear all about the shocking suggestion of violence to overturn "stinking" democracy. The American people—and who could blame therfl—would demand that the Red" rascals be deported or thrown into jail ' * IV" ft But gentlemen like Gerholz and Nelson are not Communists They talk like Fascists. Like the big industrialists and financiers who put Hitler into power, they want a government by the "elite," which means the men with money. They would like to use "shotguns and rifles" to take from workers the right to organize, and from common people the right to vote . Fascists and Communists are "birds of a feather," equally dangerous to our democratic way of life. Yet Gerholz and Nelson, and others like them, run freely around the country preachink their un-American doctrines. How long should this be permitted?—Labor, Washington D. C.\ ' . More Relief Needed President Harry S. Truman has become an advocate of slightly higher unemployment relief allowances and longer period! of payment. $30 per week for a full 26 weeks is about what the President thinks should be given to private industry's cast-offs at the present time. Of course few workers will object to that. But neither would anyone who is wracked by the horrible torture of a cancer object to an extrq ration of dope. We associate extra relief allowances with dope because the parallel is justified. Mr. Truman is right when he asserts that bigger and better handouts are needed. But in being right he only proves that the economy itself is getting sicker, all the time. Just as a healthy person doesn't need dope, just so people who are willing and able to work would not need any relief at all if the economic system were functioning perfectly. The ihore need there is for relief the clearer becomes the fact that our capitalist private* profit system is failing. We want to make it very plain that we are not criticising the president for urging bigger relief grants. He is a realist in this instance. Morevover, we believe that even the higher handouts now advocated by Mr. Truman are not going to be the limit. As in all/rases where symptoms are treated but causes ignored, the demand for more and stronger medicine will continue ot grow. * And, finally, as in the case of physical therapy, even the dope will cease to be effective and the patient, in this case a democratic society, will die in agony. The need for relief hand-outs results from the basic fact that we still produce wealth for the profit of owners instead of for the benefit of consumers. In a Socialist society workers would get the benefits of industry in terms of normal security, higher living sundards and more leisure. By jjroper distribution of the enormous wealth which this nation's economy is capable of producing, all this could be made a part of our life without either handouts to people or debts and deficits to burden and doom our future. But since the people will not do the one thing they must do the other. The point of relief is that it is necessary because the people have tolerate^ economic errors too long—just as dope is necessary to the person who is paying the price for violating Nature's laws. —ft L A MOVE AGAINST MONOPOLY Three firms control 100 per cent of the assets of the aluminum industry. And three firms control 95 per cent of the assets of the tin can industry, 92 per cent of linoleum manufacture, 88 per cent of the copper smelters, 78 per cent of the cigarette business, 72 per cent of the liquor distillers and 70 per cent of rubber tire factories. % • '' That is why it is necessary that Congress plug the loophole in the anti-trust laws that allows a corporation to buy control of competitors by acquiring their assets. The present loophole exists because the Federal Trade Commission can only forbid a corporation to acquire stock of competitors. ■ # The House has passed a measure to change the situation and a Senate Judiciary subcommittee has approved a similar bill. U. S. Steel Report Shows 1949 Profit Of $166 Million-Olp 27 P.C. There is no need to worry about Steel. Despite strikes and everything else, United States Steel made a profit last year of nearly $166 million, compared with $129 million the year before. That is a gain of 27 per cent. And only a few weeks ago its top officers were telling members of Congress how necessary It was for them to raise prices so the corporation wouldn't go broke providing pensions for its workers. Incidentally, according to its annual report the company made more motley while making less steel. In 1948 it produced more than 29 million tons, while in 1949 the total was less than 26 million. The -Wall Street Journal" notes that General Electric, which reported record profits of $125 million, is careful, to point out that this is only 7 7 per cent of total sales, compared with 11.2 per cent it made in the 1930's. But, of course, they weren't doing much selling during the Hoover depression They forget to mention that—Labor. Losing Their Equity What is happening to the 4 Best investment in the World" that workers made when they bought "E" bonds via the payroll-deduction route during the war years? A little news item that came to our attention supplies the answer. They are being cashed in. The story is that of $56 7 billions of bonds of the "E" variety_ the kind issued for poor people—63 per'cent of those of $25 and $50 denominations have been cashed. The cause of the sell-out is obvious Prices have* gone up faster than wages and workers have been forced to use up their "nest eggs" to just break even. That was the warning in these treasury advertisements that urged the workers of America to prepare for a "rainy day" by buying bonds. Well, the rainy day" arrived long ago for many wage earners.—R. L. A. Doctors Helping Eyeglass Firms Gyp Customers, Is F. T. C. Charge Charges that doctors have been hired by a company selling eyeglasses to help it gyp its customers are contained in an order issued by the Federal Trade Commission against the National Optical Stores Company and Dr. Ritholz Optical Company of Chicago. The firms operate branch stores in Detroit and Lansing, Mich., Cleveland and Akron. Ohio, Indianapolis, Gary, South Bend and Evans-vllle, Ind., Nashville. Memphis and Chattanooga, Tenn., and Atlanta. Ga. The order charges that special offers of glasses for $2 88 or similar prices were advertised by the stores. Customers answering advertisements were given examinations by doctors "whose incomes were often guaranteed ' by the stores, the F T. C. claims The doctors advised that the advertised glasses would not be satisfactory for ^he cugtomers examined, and "the salesmen are thus enabled to sell them glasses for much higher prices " "Very frequently/' the commission continues, "the glaaaes so sold are the tame or approximately the same a. those offered by the terms oi tne advertisement«, the only substantial difference being that the glaaaes are sold at many times the adverts price " Not One Dollar Lost In Si t Years! When did we hear that "Socialism" cry before? Oh yes, it was back in the early days of the "New Deal," when Congress passed a bill creating the Federal Deposit Insurance Corporation, to guarantee the safety of money in banks. The "Bankers' Lobby"* howled that *ps "putting the government into banking." a particularly terrible kind of "Socialism." For some tifne, banks had been "busting" right and left, and their depositee were scared to death. It is interesting to recall that situation. in the light of the latest FDIC report, which says: "Not one of the 100 million depositors in the insured banks has suffered a loss from a bank failure in more than six years. This is a record without parallel in the nation's hist6ry. Experience has proved the bank insurance system is, not Socialism, but common sense and a great benefit to the American people. Remember that next time you hear other "New Deal" and "Fair Deal" measures called "Socialism." — Labor. * ' THE LAST WORD By Duffy Wonder how many have ever I those $5,000 Cadillacs hai^tnratf thought that only dancers and foot- finding a place to park so he's in ball players ever got anywhere by our class. kicking? * * * It takes a lot more to be successful than merely to have a good job with good pay. One of the requirements to be truly successful is to be able to make more than your wife can spend. „ * * * Have you ever gone into a doctor's office and had him reassure you that the injury or the ailment you have doesn't worry him. bonder what he'd worry about if he had the ailment you complain, about. I'll make a little bet that no man who has ever suffered the hardships of paying a long hospital bill ever bellyaches about socialized medicine or the national health insurance plan. . * * * Things I like to ?ee: Men trying on bathing suits; women trying on skiis, and both of them trying to look as though they belonged ni 'em,* or on >n». * * * There is no limit to the good any of uscan do if we'd only be willing to let anyone take the credit. * * * Too many of us are optimists | and we don't care what happens, * * * 0 4 Sage Jack Bedford once observed that "A woman's face is her fortune, and sometimes it runs into a nice figure, too." * * * Don't think you're so smart. The young bride who was buying furniture refused to buy twin beds, at least until they had twins. Seeds By EDGAR A. GUEST j paid a dime for a package of seeds And the clerk tossed it out with a flip ' We've got 'em assorted for every man's needs," He said, with a smile on his lip, "Pansies and poppies and asters and peas— / Ten cents a package! And nick as you please!" Now seeds are just dimes to the . man in the store. And dimes are the things that he needs; And I've been to buy them in seasons before. But have thought of them merely so long as it just doesn't happen as seeds; to us. .-> But it flashed through aay mind as ■ft*. K..« * / 1 l00k lhCm tH*S tim