Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.b. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometcrgasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j.Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 17 Letnik XI. Celovec, petek, 6. januar 1956 Štev. 1 (715) Ideja mirne koeksistence se vse bolj uveljavlja Z jasnimi pogledi v novo leto Ob raznih staroletrih bilancah in novoletnih poslanicah je na mestu, da tudi koroški Slovenci pogledamo nazaj v preteklo leto, kaj nam je prineslo, in usmerimo pogled naprej v novo leto in v naloge, ki jih bo treba rešiti. Jasno, da more biti tak pregled le bežen in se more dotakniti le bistvenih vprašanj. V starem letu je nedvomno najvažnejši dogodek v narodnem življenju koroških Slovencev ustanovitev Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Le-ta namreč pomeni zgodovinsko preusmeritev političnega in nacionalnega gledanja velikega dela koroških Slovencev. Ustanovitev ZSO je posledica spoznanja, da zgolj manjšinska politika, ki sloni na osnovi nacionalne razlike, ne more rešiti nacionalnega vprašanja v smislu zblžanja med narodi, marveč s poudarjanjem razlik narode le še bolj razdvaja in na ta način manjšino tira v popolno politična izolacijo. Še več: tako imenovana manjšinska poltika v bistvu nasprotuje celo pojmu enakopravnosti vseh državljanov, za katero se je baje v prvi vrsti borila., Saji v resnici zavednim pripadnikom manjšine tako rekoč onemogoča sodelovanje in uveljavljenje v družbenem življenju v državi, ko j, h omejuje le na narodnostno manjšinsko stranko, ki v pogojih politične prakse, da prevladuje mnenje večine nad manjšino, nikdar ne more učinkovito poseči v reševanje nacionalnih, kaj šele drugih važnejših družbenih problemov, kot so na primer socialno vprašanje ali vprašanje ekonomske demokracije itd. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, ki pomeni odločno odpoved koroških Slovencev lastni polit čni manjšinski stranki in v tem smislu depolitizacijo, v resnici pomeni šele dejansko vključitev našega ljudstva v pohtično življenje naše države. Koroški Slovenci bomo šele z vključitvijo v avstrijske politične stranke kot popolnoma enakopravni državljani lahko dejansko in morda tudi vplivno soodločali pri vseh važnih vprašanjih, ki jih stavi pred človeka sodobna družba. Tu pa, nas; čakajo v novem letu velike naloge. Dvakrat menda bomo pozvani na Koroškem na volitve in tedaj bo treba jasno vedeti in odločno povedati, kje je naše mesto v družbenem življenju. Naše mesto je naravno na strani napredka in pravice prot' vsem tistim, ki bi radi še naprej izkoriščali svoje položaje in svojo gospodarsko premoč proti odvisnemu malemu človeku. Koroški Slovenci to še prav posebno dan za dnem občutimo na lastni koži in zato z veseljem beležimo spoznanje vodilnih socialističnih politikov v deželi, da je vprašanje naše manjšine predvsem Sodalno in gospodarska vprašanje in da ga je treba reševati v tej smeri. Jasno se to ne sme dogajati na ta način, da bi pomenila gospodarska pomoč desetletja zapostavljenemu južnemu .predelu dežele hkrati pojačano raznarodovanje našega ljudstva, marveč simo koroški Slovenci, včlanjeni v ZSO, prepr čani, da bo tudi nacionalni obstoj najbolj zajamčen v čim bolj enakopravni razdelitvi dobrin, ki je cilj vsakega resn’čnega socializma. Taka pomoč more biti nadalje le v enakopravnem upoštevanju tudi našega človeka pri dodelitvi koncesij in obrti in drugh gospodarskih pospeševalnih ukrepov, ter predvsem pri javnih in privatnih namestitvah in dodelitvah dela, Kaj pa borba za nacionalne pravice? Skupna spomenica koroških Slovencev je najboljši odgovor vsem tistim, ki skušajo Na pragu novega leta naslavljajo državniki na prebivalstvo svojih držav novoletne poslanice in vošč la, v katerih dajejo poudarka tistim vprašanjem, ki jih smatrajo za najbolj pomembna; za bodoči razvoj.. Zvezni prežident Korner je v svojem novoletnem, nagovoru podčrtal dolžnost’, ki izvirajo iz dejstva, da je Avstrija dosegla svobodo in neodvisnost, da je razglasila svojo nevtralnost in da je bila sprejeta v Organizacijo združenih narodov. Posebno je poudaril potrebo zaupanja v lastne sle in aktivne volje db samostojnega državnega življenja. V združenih narodih se bo Avstrija trudila za odprava nezaupanja, ki je postalo največji in najbolj nevaren sovražnik človeštva. Glede notranje politike pa se je zvezni prezi-dent zavzel za miroljubno reševanje vseh spornh vprašanj in za to, da bi se pri uresničevanju socialne pravičnosti vedno srečavala na eni strani socialno razume- vanje, na drugi strani pa budna zavest odgovornosti. Zvezni kancler R a a b je kot najvažnejšo nalogo v letošnjem letu navedel ohranitev notranjega miru in pa dolžnost Avstrije, da služi miru v svetu. Trajna podlaga avstrijske zunanje politike naj bi bila nevtralnost Avstrje;, ki naj zagotovi prebivalstvu mir in blagostanje. Avstrijsko nevtralnost — je dejal kancler — moramo v letošnjem letu trdno zasidrati v zavesti tu- in inozemstva ter se potruditi, da vzpostavimo z vsemi državami in narodi odkritosrčne prijateljske odnose. Dodal je še, da bo vzdrževala Avstrija z vsemi državami tesnejše gospodarske in — v kolikor to želiio — tudi kukurne stike. Predsednik sosedne Jugoslavije Tito je v svojih vošclih, ki jih je naslovil na jugoslovanske narode s svojega obiska v Kairu, ugotovil, da ideja mirnega reševanja mednarodnih vprašanj vse bolj dozoreva tudi pri odgovornih ljudeh v svetu. Napovedi o novi hladni vojn' n' treba jemati preveč tragično, ker so sile miru danes že tako številne in moralno tako močne, da se bodo tisti, ki skeptična gledajo rJa možnost mirnega sporazumevanja; in sodelovanja, morali podrediti prevladujočemu stremljenju narodov. To ne pomeni, da v prihodnje ne bo težav, kar pa. nam ne sme jemati poguma, da ne bi nadaljevali borbo za zmago miru, mirnega sodelovanja med narodi in koeksistence med državam’, zlasti še, ker vidimo, da se idleja mirne koeksistence vse bolj uveljavlja. Jugoslavija — je dejal predsednik Tito — stopa v novo leto z velikim upanjem, da bo s še večjimi uspehi gradila srečnejše življenje. Gospodarske možnosti Jugosla-v:je so danes tako razvite, da se s pravilno organizacijo, razdelitvijo dohodka, varčevanjem in pametnim upravljanjem lahko odstranijo vse težave, ki ovirajo normalno življenje. Naše zadružništvo bomo gradili naprej na trdnih temeljih Poročilo o občnem zboru Zveze slovenskih zadrug Vsakoletni občni zbor naše zadružne organizacije nudi prilika, da stvarno in vsestransko pregledamo stanje in razvoj naših gospodarskih ustanov ljudske samopomoči. V zadnjih let’h je; to še posebno važrto, ker nasprotniki vsakega samostojnega gospodarskega udejstvovanja našega ljudstva skoraj dnevno raztrosijo kakšno izmišljotino, ki naj bi nepoučeni javnosti prikazala naše zadružn štvo kot »grozečo nevarnost« za Koroško., Zadružno' zborovanje v četrtek, dne 29. decembra 1955 v Delavski zbornici pa je pokazalo vse drugačno stvarno sliko stanja in delovnih pogojev naših zadrug. Iz vseh poročil in izjav zbranih zastopnikov skoraj vseh slovenskih zadrug je zvenela splošna ugotovitev: naše ozemlje, predvsem pa naša drobna kmečka posest nikakor ni deležna visoke konjunkture, ki jo uživa avstrijsko gospodarstvo v vseh drugih predelih in deželah! Zaskrbljenost nad tem opažanjem in razvojem je izrazil že v pozdravnih otvoritvenih m’slih dolgoletni izkušeni praktik našega zadružnega dela, predsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu Florijan Lapuš. Mimo formalnih točk dnevnega reda, ki so bile obravnavane ob živahnem sodelovanju številnih zastopnikov posamez-n;h zadrug s prepričljiva soglasnostjo, je v širokem, s številkami podprtem referatu poročal o razvoju in vprašanjih slovenskega zadružništva na Koroškem po- podt’kati ZSO, da se je odpovedala tej borbi. Za nas pa je borba za nacionalne pravice hkrati borba za demokracijo, za človečanske pravice, in to znotraj v državi, v kateri živimo. Razumljivo pa smo na vprašanju nac’onalnih pravic z vsemi Slovenci enotni in simo to svoje prepričanje demonstrirali tudi v skupnem tolmačenju člena 7 državne pogodbe, ki predstavlja Listino narodnostnih pravic za vse koroške Slovence. Skupna spomemca bo za ZSO osnova za enotno prizadevanje za dosego in uveljavljenje teh pravic tudi v novem letu. Pri tem pa izhajamo in bomo izhajali tudi glede te enotnosti vedno iz svojega slevodeči podpredsednik Zveze tov. dr. Mirt Zwitter. Obravnaval je vprašanja in položaj naših Hranilnic in posojilnic, ki so deloma zalo lepo napredovale, deloma pa še do danes niso premagale udarca, ki jim ga je zadalo nacistično nasilje. Tako še db danes 8 naših Hranilnic posluje samo z naj večji mi težavami. To so predvsem kreditne zadruge v onih krajih, kjer je pred vojno slonelo poslovanje več ali manj na posameznih odbornikih, desetletna, prekin tev dela pa je odvrnila od zadružnega dela tisto generacijo, ki bi danes morala biti vodilna. Nadalje je deloma ovira živahnejšega razvoja primitivno in poredko poslovanje, ki današnjemu drvečemu dogajanju v gospodarstvu tudi že po naših vaseh ne ustreza več. Kljub vsemu pa so Hranilnice in posojilnice, naše najstarejše zadruge, slej ko prej najmočnejši steber našega gospodarjenja. Njihova pomoč našemu podeželju se je tekom leta 1955 na novo pojačala,, saj so po naših Posojilnicah dovoljena posojila narasla za dobro tretjino prejšnjega sta,-nja. Žal se vloge niso dvignile v istem obsegu, čeravno zaznamujemo tudi pri naloženih denarjih lep povprečen prirastek! Našim blagcvn:m zadrugam je veljala tudi v preteklem letu 1955 naša posebna skrb. Saj so večinoma pričele po dolgih letih nasilne prekinitve popolnoma na novo in v pogojih, v katerih bi vsak drugi obupal in to težavno, vendar za utrditev našega podeželja tako važno delo opu- pojmovanja značaja in vloge narodnostne m? niši ne v sodobnem političnem življenju, ki vidi rešitev tega vprašanja v sodelovanju med narodoma sosedoma in' med sosednimi državami, v razvoju demokratičnih s l v državi, v medsebojnem sporazumevanju in spoštovanju med narodi, v izmenjavi kulturnih vrednot, v čim bolj enakopravni razdelitvi dobrin, v gospodarskem sodelovanju. V tem smislu bo tudi naša borba za narodnostne pravice koristila višjemu cilju — pomiritvi in s tem razvoju demokratičnih sil v deželi in uresnčenju občečloveške sodobne želje po ohranitvi miru v svetu. Dr. Franci Zrvitter stil. Mi tega nismo in ne bomo storili, pa čeravno našim blagovnim zadrugam velja v prvi vrsti skoraj že nepojmljiva sovražna gonja naših nasprotnikov. Prav ta je dokaz, kako prav:lna je bila pomoč našim vasem na tem področju zadružnega delovanja. Ugotavljamo, da danes ni več blagovne poslovalnice naših zadrug, kateri ne bi bili bauernbundovski nestrpneži postavili nasproti svojo' prodajalno! Samo v zadnjih štirih letih je bilo ustanovljenih na našem ozemlju 18 novih nemških blagovnih poslovalnic! S pravico avtohtonega ljudstva vprašujemo: Ali ni to tolikokrat nam nasproti zlorabljena »infiltracija« v zelo prozorni obliki načrtne germanizacije našega ozemlja? Mi še nismo postavili v nobeni vasi izven slovenskega ozemlja nobene gospodarske ali druge ustanove! Če se kdo pritožuje nad pritokom Italijanov v nemško ozemlje Južne Trolske, potem mu lahko samo odgovorimo, da doslej tam nismo naleteli v nobeni nemški ali mešani vasi na slične italijanske uničevalne poizkuse, kakor jih srečujemo pri nas na, Koroškem v službi germanizacije naših dolin. Doslej naše zadružništvo ni prejelo nikdar ne državnih in deželnih, ne drugih javnih podpor ali pomoči. Dokler ugotavljamo to, hkrati pa vemo, da se z velikimi denarji subvencionira in podpira našemu ljudstvu sovražne germanizator-ske ustanove, ni mogoče govoriti niti o formalni niti o dejanski enakopravnosti, ki nam jo zagotavljajo državna ustava in še posebne določbe člena 7 državne pogodbe. Verna slika tega zapostavljanja je še vedno protislovje, da naša zadružna organizacija v Deželni kmetijski zbornici do danes nima svojega zastopstva, čeravno imamo koroški Slovenc’ v vsej Avstriji najstarejše kmečke zadruge! Preko te zbornice pa tečejo vsi denarji in' vse akcije, namenjene dvigu kmetijstva, ki je na našem ozemlju ne le po naših, marveč zdaj tudi že po splošnih ugotovitvah najbolj zaostalo in zanemarjeno. (Nadaljevanje na 2 strani) V soboto zvečer se svečarne vsi na SLOVENSKEM PLESU v cm Naše zadružništvo bomo gradili naprej na trdnih temeljih (Nadaljevanje s 1. strani) Da pod takšnimi pogoji naše živinorejske zadruge ni',o nr predovale, je pač razumljivo. A tudi Južnokoroški semenar-ski zadrugi so gospodje v Kmerijski zbornic" že po prvem letu uspešnega delovanja postavili z javnimi denarji trdno podprto nemško semenarsko ustanovo nasproti, da bi tako v kali zadušili samopomoč naših izžemanih kmet'j. Tako imajo slovenski kmetje na Koroškem sedaj priliko, da še s svoiimi (ne malimi) obveznimi prispevki f nancirajo po zbornici jim postavljeno konkurenčno podjetje. Najbolj čudno pa je, da naše delo gospodarskega posedovanja in povezovanja s sosedno Jugoslavijo napadajo kot nevarnost, sami pa v govorih in objavah vabijo na izkoriščanje možnosti gospodarske zamenjave med naš mi severnejšimi pokrajinami in sosednim jugom. To dvoličnost bo treba našemu ljudstvu in javnosti v bodoče sproti in vsebolj jasno prikazati. Kljub vsemu temu pa naše zadruge nikakor ne obupavajo nad bodočim razvojem svojega dela- Kako tudi, ko pa primerjamo lahko današnje stanje s tistimi ostanki razvalin, ki nam jih je na zadružnem področju zapustilo šovinistično divjanje v nacist čnih uniformah. Brez dvoma bo treba velikih naporov, da bomo splošno postavili zadružno organizacijo na trdne temelje. A to, kar smo že premagali težav, nas navdušuje in navdaja s trdno vero v pravilnost zapečete poti ter s prepričanjem, da bomo slej ali prej dosegli zanesljive uspehe v korist našega zapostavljenega človeka. Kdor bi pričel ob vsakem pojavu težav tarnati in zapadati stari miselnosti, da je za nas gospodarjenje na lastni račun »prenevarno«, nikdar ni spoštoval velikih stvaritev naših predi-nikov, ki so iz drobtinic v neumorni ži-favosti in požrtvovalni nepopustljivosti v pravtako težkih časih in okoliščinah ustvarili trdna tla našemu delu, na katerih še danes gradimo naprej. V spoznanju mnogih možnosti, ki nam jih narekuje sedanji položaj in smer razvoja gospodarstva v naši deželi in državi, pa bomo morali — brez strahu in ozirov na napade nasprotnikov ter kritikas"er-stvo večn h pesimistov — zastaviti glavne napore bodočnosti tam, kjer nam dosedanje lastne in drugih izkušnje obetajo nove razvojne možnosti našemu gospodarstvu. Po poročilu podpredsednika Zveze je potrdil pravilnost dosedanje poti in začrtane smeri v posebnem poročilu v imenu nadzornega odbora Zveze njegov pred-sedn k dr. Franc Petek. Še posebej je naglasil skladnost odločanja obeh odborov, kar je znamenje enotnega gledanja našega Po vsej Avstriji razburjenje zaradi Starhembergovega prihoda državljanstvo ter Zadnje dni decembra je bila Koroška irt s tem tudi vsa Avstrija deležna »novoletnega darila« prav posebne vršite: blagovolil se je pripeljati na »obisk« sam knez Riidiger von Starhemberg, znan pod raznimi ne preveč častnimi imeni, kot so grobokop Avstrije, morilec delavcev, Hitlerjev vohun, veleizdajalec in podobna. Njegov prihod v Avstrija — pripeljal Se je z vlakom v Beljak in od tam z avtomobilom na posestvo sorodnikov v bližini Železne Kaple — je izzval posebno med delavstvom brez razl ke na politično pripadnost velikansko razburjenje. V neštetih podjetjih širom države so bila protestna zborovanja, na katerih so delavci zahtevali takojšen izgon Starhemberga. Splošno smatrajo njegovo navzočnost na avstrijskih tleh za preizkusni kamen demokracije, za zasmehovanje republike, za izzivanje avstrijske demokratične javnosti ter avstrijskega delavstva, kar je bilo izraženo tudi v številnih protestnih reso-luciiah, ki jh je delavstvo najrazličnejših podjetij poslalo Zvezi sindikatov, notranjemu ministrstvu, posameznim političnim strankam, koroški deželni ter zvezni vladi in drugim pristojnim krogom. Eno-dušna je zahteva po takoišnem izgonu Starhemberga, prav tako odločna pa tudi zahteva, da ga je treba postaviti pred so- dišče in mu odvzeti njegova posestva. Starhemberg je bil vodja fašistične »Heimwehr« v prvi avstrijski republiki in eden izmed glavnih krivcev za krvave izpade prod delavstvu leta 1934. Bil je med prvimi, ki so razbili demokratično ureditev prve republike in je bila proti njemu že pred leti vložena tožba zaradi veleizdaje. Poleg tega pa navajajo novejša poročila, da je bil tudi v Hitlerjevi vohunski službi. Tem manj razumljivo je, da se na odgovornih mest h zdaj sklicujejo na demokratično ureditev v naši državi, na podlagi katere da ni nobenih možnosti za izgon takega »državljana«, na kakršnega avstrijska republika res ne more biti ponosna. Upravičena je zahteva avstrijske javnosti, da demokratične ureditve ne smejo veljati za človeka, ki je v prvi republiki na vodilnem položaju pomagal kopati grob avstrijski demokraciji. zadružništva. Priznanju nad doseženimi uspehi je pridružil še zahvalo požrtvovalnim funkcionarjem, zadružnim n°mevčen-cem in delavcem, ki kljub skromnim gmotam pogojem vršijo požrtvovalno in neumorno svojo dolžnost. Računski zaključek za leto 1954 ie razložil in predlagal v odobritev občnemu zboru podpredsednik Zveze Tomo Kunčič ter odgovarjal na vsa stavljena vprašanja zastopnikov zadrug in jim dal zaže-ljena pojasnila. Usp>eh računskega leta 1954 je sicer skromen, vendar je Zveza na račun lastnih uspehov podprla svoje zadruge, da bi za bodočnost ustvarila boljše pogoje njihovega poslovanja. Nato je sledil živahen razgovor o predlogu spremembe pravil Hranilnic in posojilnic, ki je bil soglasno sprejet. Naivid-nejši zadružniki naš h vasi Ferdo Turk iz Borovelj, Martin Zechner iz Žvabeka, Janko Janežič iz Št. Jakoba, Arnold Černič in Lovro Kramer iz Škofič ter drugi so iznesli še vrsto m sli in predlogov, ki bodo obogatili naše zadružno delo bližnje bodočnosti. Najbolj zaslužni zadružniki so sprejeli odlikovanja Kot zaključek pomembnega in uspešnega zborovanja naše zadružne organiza-c'je pa je Zveza slovenskih zadrug v mali svečanosti izročila že prej najbolj zaslužnim zadružnikom podeljena »Priznanja dr. Valentina Janežiča«, to je umetniško izdelane diplome s simboli iz slovenske koroške zadružne zgodovne in sedanjega zadružnega ustvarjanja. Ta odlikovanja so sprejeli osebno ali po zastopnikih: Prelat msgr. Valentin Podgorc iz Celovca župnik Jurij Trunk, San Francisco, ZDA Predsednik ZSZ Florijan Lapuš, Podsinja ves ravnatelj v pokoju Franc Aichholzer iz Loč župnik Josip Štih iz Bilčovsa Franc Mayer pd. Ibovnik na Bistrici pri Št. Jakobu v Rožu Karl Krištof iz Žvabeka Tomaž Ogris pd. Pošnikar iz Slovenjega Plajberka Janez Druml pd. Ovnič iz Ziljske Bistrice. V imenu odlikovanih se je zahvalil za priznanje predsednk ZSZ Florijan Lapuš, ki je naglasil, da naj bo to priznanje vsemu zadružnemu delu in vzpodbuda mlademu rodu k delu za našo skupno dobrobit. Intenzivna propaganda za tujski promet GOSPODARSKI DROBIŽ Primanjkiaj avstrijske zunanje trgovine Računajo da bo lanski primanj-rijaj avstrijske zunanje trgovine dosegel 4 milijarde šilingov. Deficit bedo nekoliko izravnali z devizami, ki so pritekle iz virov tujskega prometa, ki je bil letos posebno zadovoljiv. Lesne Gene tudi leta 1956 stabilne Evropska gospodarska komisija (ECE) navaja v svojem najnovejšem poročilu mnenje, da bodo lesne cene ostale tudi v tem letu stabilne. To pa zaradi tega, ker računajo v tekočem letu s pravtako živahno gradbeno dejavnostjo in konjunkturo v industriji. Čeprav bi morda v nekaterih zapadno-evrop-skih deželah gradbena dejavnost nekoliko nazadovala, se ni bari, da bi se povpraševanje po lesu zmanjšalo. Pridelek krušnega žita Cenijo, da je lanski pridelek krušnega ž'ta znašal 976.874 *on nasproti 832.505 tonam v prejšnjem letu. Minula tujskoprometna sezona izkazuje na Koroškem rekorden uspeh. Število nočnin tujih gostov je skokoma naraslo tudi iz inozemstva, ka.r pomeni pomemben dotok deviz in krepitev gospodarstva. Škoda je samo, da se iz gospodarske koristi tujskega prometa le v neznatni meri okoriščajo slovenska tujskopromet-na podjetja, čeprav se nahaja mnogo priznanih letovišč na jezikovno mešanem ozemlju. Posredno pa koristi tujski promet vsem, ker se lahko spravijo marsikateri domači pridelki boljše in laže v denar. Zaključna bilanca tujskoprometnega leta, ki se konča koncem oktobra^ izkazuje, da je bilo na Koroškem 3,015.791 nočnin, to je za 34.1 % več, kakor v prejšnjem letu. Število nočnin inozemskih gostov se je dvignilo za 53.9 odstotka. Kakor v poletju na letovišča, narašča tudi dotok gostov v zimsko-športna področja. Da bi tujskoprometni urad vzdržal in še povečal donosno tujskoprometna gibanje, posebno iz inozemstva, je razvil temeljito propagando. V ta namen je ze založenih 400 barvmh slik za propagandna predavanja. Na petnajstih krajih tečejo propagandni filmi o Koroški, in sicer v Angliji, Belgiji, Nemčiji in Franciji. Poleg barvnih slik je v tej službi ^se 1400 črno-belih posnetkov za skiopticna predavanja. Prav tako so preskrbeli 50, klišejev o krajevnih lepotah koroške dežele za nemške, holandske in luksemburške liste. Ker je obiskalo koroška letovišča tudi mnogo inozemskih novinarjev, objavljajo inozemski listi številne dobre in ugodne članke o koroški deželi in njenih ljudeh. V mnogih izložbah inozemskih potovalnih uradov so v prikaz slike koroških folklornih skupin. Koristne zveze so vzpostavili s potovalnimi uradi v Belgiji, na Holandskem, v Angliji, Franciji in v Italiji. V načrtu je tudi plakatna akcija v londonski podzemski železnici in v Metro v Parizu. Veliko uspeha si obetajo od propagandne turneje koroške folklorne, pevske in godalne skupine, ki se bo podala.na potovanje 28. februarja 1956 v Belgijo, Luksemburško in v Nemčijo. Slovenija izvaža presežek električne energije v Avstrijo V preteklem letu je Slovenija oddala Avstr'ji blizu 44 milijonov kilovatnih ur električne energije. Čeprav se je zmogljivost elektrarn v Sloveniji tudi v minulem letu povečala, je bil izvoz električnega toka v Avstrijo lani precej manjši kakor v prejšnjih dveh let h. Slovenija namreč izvaža električno energijo v Avstrijo samo takrat, kadar pokrije najprej vse domače potrebe, ki pa so tudi v zadnjem letu s povečano elektrifikacijo in nadaljnjo izgradnjo industrije močno narasle. Za izvoz v Avstrijo pride v poštev zlasti presežek iz proizvodnje v nočnih urah in ob praznikih. Elektrogospodarstvo Slovenije je za izkupiček izvoženega toka nabavilo v Avstriji tretji agregat za vodno centralo v Dravogradu ter si zagotovilo sredstva za nakup še dveh agregatov za dravske elektrarne. Berlin. — Zunanji minister Velike Bmamje Selwyn Lloyd je javil županu Beri na, da bo v bližnji bodočnosti obiskal Berlin. S tem svojim odgovorom je Lloyd odgovoril na povabilo berlinskega župana Suhra, v katerem je le-ta izrazil željo, da bi novi britanski minister za zunanje zadeve kmalu ob skal Berlin. Los Angeles. — Komandant gasilcev v Los Angelesu, John Alderson, ki je že 15 let vršil to funkcijo, je bil sedaj odstavljen, ker se je protiv'1, da bi po-veljevtl istočasno belim in črnim gasil-c e m. N j egov a ods-avitev nedvomno pomeni velik korak naprej, ker le na ta način bo borba proti rasnemu razlikovanju uspešna. Budapest. — Med predstavniki Rdečega kriza Nemške demokratične republike 'n Rdečim križem Madžarske je bil podpisan sporazum, po katerem bo Madžarska vrnila Nemčiji vse nemške otroke, ki so ostali po vojni v tej državi. Makassar. — Na otoku Celebesu se je v zadnjem času predala indonezijskim oblastem spet večja skupina japonskih voj? kov, ki so se doslej zadržali v neprehodnih pragozdovih tega otoka in še doslej niso vedeli, da je bala druga svetovna vojna že končana. New York. — O vprašanju, ali bo predsednik Eisenhosver pri volitvah, ki bodo letos, zopet kandid ral za predsednika ZDA, je bilo doslej mnogo ugibanj. Kakor pa je b'lo sedaj uradno sporočeno, se je Eisenhower dokončno odločil, da bo na prihodnjih volitvah zopet kandidiral. Za podpredsednika bo ponovno pustil kandidirati Nixona. Stromboli. — Na Sredozemskem otoku S'Tomboli je v ponedeljek zvečer izbruhnil vulkan Stromboli, ki večkrat bruha. Leta 1954 je bruhal trikrat. Larva se je razlila po golih pobočjih te gore, vendar za prebivalce otoka ne obstaja nevarnost, da bi jih bilo treba evakuirati. Kalkuta. — Policija v Kalkuti je odkrila v trgovskem središču mesta taino telefonsko centralo s 177 priključki. Zaradi tega je bilo aretiranih 69 uglednih trgovcev. Tajna telefonska centrala je služila predvsem špekulacijam trgovcev z juto. Diisseldorf. — Skupno 38 pripadnikov nove nemške vojske, predvsem oficirji, so v nedeljo odpotovali v nemških uniformah z letalom v Združene države Amerike, kjer si hočejo pridobiti specialno vojaško usposobijenje. Prav tako so v Zapadni Nemčiji že pri- > čeli s specialnimi tečaji za nemške vojake. Nikosia. — Britanski vojaški oddelki so izvedli v jugo-zapadnem gorovju Cipra velike iskalne akcije, pri katerih so našli večje količine skritega orožja. Angleški guverner na Cipru je odredil, da se grška gimnazija na Cipru zapre, ker so dijaki te šole preveč nedisciplinirani. Okoli 1000 dijakov te šole se je namreč v zadnjem času večkrat udeležilo demonstracij za priključitev otoka Cipra Grčiji. Bonn. — Zapadnonemški obrambni minister Blank je izjavil, da mora do zaključka leta 1956 b'ti vpoklicanih 95.000 nemških vojakov. V ponedeljek so prispeli iz vseh delov Zapadne Nemčije prvi vpoklicani prostovoljci v nemške garnizije. Z vpoklicem je bil ustvarjen temelj nemškega prispevka v Severnem atlantskem obrambnem paktu. Saarbriicken. — Dobesedno v zadnjem trenutku možnega roka se je sestal 18. decembra na novo izvoljeni deželni zbor Posarja, na katerem sat se tri pronemške stranke zedinile za izvolitev nove vlade. Novoizvoljeni predsednik deželnega zbora Schneider je na tiskovni konferenci izjavil, da je glavna naloga zbora, da glasuje o proračunu in da zavzame stališče do nemško-franco-skih razprav o Posarju. Izrazil je tudi možnost in željo, da bi se teh razgovorov udeležila delegacija iz Posarja. Sprememba ustave ni predvidena. Priprave za nov slovenski umetniški film „Dolina miru” Pri Triglav-filmu v Ljubljani so zaželi s pripravami za nov slovenski celovečerni umetniški film, ki se bo imenoval »Dolina miru«. Kakor pove že sam naslov, je to film s pacifistično tendenco, to se pravi, film nastopa pro i vsemu, kar je v zvez.; z vojno ali kar prinaša vojna s seboj. Film »Dolina miru« pripoveduje _tudi o tem, kako različna narodnost ljudi ne mora biti vzrok za sovraštvo. Dejanje se dogaja med drugo svetovno vojno. V obrobnem slovenskem mestu so poleg slovenskih družin tudi nemške. Med njihov mi oroci pride večkrat do napetosti. Tedaj se začne bombardiranje in bombe rušijo vse hiše brez razlike. Tako se na zbirnem mestu, kamor prihajajo z vseh strani otroci, ki so jim bombe ubile starše, najdeta petletna deklca Lotti in desetletni Marko. Oba sta ostala sama in sploh, ne moreta verjeti, da je to res. Lotti je hčerka nemških staršev, zna pa toliko slovensko, da pove Marku skoz: solze, da ji je »omama«, predno so jo ubile bombe, Triglav-film v Ljubljani išče za eno izmed glavnih vlog v filmu ,, Dolina miru “ DEKLETCE staro 5 do 6 let, ki govori slovensko in nemško Starši, pošljite otrokovo sliko z rojstnimi in drugimi podatki na naslov: Triglav-film Ljubljana, Zrinjskega cesta 9 umetniški film „Dolina miru" pravila, da je nekje »dolina miru«, kjer ni bomb, ne ruševin, ne dima in ne groze. Tam je vse lepo zeleno in p‘ščančki ter kravice se sprehajajo okoli hiše. Marko malo pomisli, potem, pa se spomni, da on ve, kje je ta dolina miru. Bil jie nekoč pri svojem stricu, ki ima mlin. Tudi ta je v zeleni dolini, kjer je lep mir, okoli hiše pa so kure in telički. Predlaga, da po- Ugibanja o Shakespearu O tem, ali je veliki angleški pesnik in dramatik Shakespeare res živel, je bilo med angleškimi in ameriškimi literarnimi zgodovinarji izrečenih doslej že mnogo besedi. V zadnjem času pa so prav literarni zgodovinarji obeh držav začeli z resa’m delom. Od cerkvenih oblasti pokrajine Kent so dobili dovoljenje, da smejo odpreti neko družinsko grobnico, ki je že stoletja stara. Na ta način hočejo literarni zgodovinarji dokazati, da Shakespeare sploh ni ž’vel in da po krivici uživa svetovni sloves, pač pa da je veliki pesnik in dramatik le sodobnik velikega dramatika Christopher Marlowe. Kdaj pa bodo grobnico dejansko odprli in mogoče odkrili skrivnost okoli Shakespeara:, doslej še ni znano. iščeta to dolino miru, ker on ve za pot. Otroke zbirajo za transport v Nemčijo, kjer naj bi prišli v dom za vojne sirote, toda Lo ti in Marko zbežita in se podata na pot, da bi poiskala dolino m:ru. Po mnogih doživljajih res najdeta hišo Markovega strica in tudi globoka tišina je v njej, pač za'o, ker tukaj ni žive duše. Toda otroka se ne sprašujeta, zakaj ni ljudi, temveč se predata svojim igram. Igrata se in ne slutita, da se je v njuni neposredni bližini vnel srdit nem boj na nož med parizani in oddelkom SS. Lotti se igra z »belim zajčkom« v »dolini miru«, okol: nie pa ugašajo življenja in se rdečijo tla od krvi. Kaj bo z njo? Film »Dolina miru« prikazuje, da ni doline miru takrat, kadar se razdivjajo človeške Strašiti in razbesni vojna. Ljudje si morajo poprej pr’zadevati, da do tega sploh priti ne more. Scenarij za film je napisal Ivan Ribič, k’ ga zdaj dopolnjuje s pomočio filmskega dramaturga Vladimirja Kocha, režiserja Franceta Jamnika in režiserja Franceta Štiglica, ki bo prevzel tudi režijo filma. Pripravljalna dela vodi asistent režije Maks Sajko. NOVE KNJIGE Lep knjižni dar »Kmečke knjige” za leto 1956 Kakor vsako leto, tako je tudi za leto 1956 raz,poslala založba Kmečka kni:ga knj žno zbirko. Ta prinaša š iri knjige: koledar, drugi zvezek Zgodovine slovenskega naroda Boga Grafenauerja, Kersnikove Kmetske slike in povesti ter Ločni-škar-Vrečkovo Perutninarstvo. Koledar, čigar urednik je Ignac Koprivec, prinaša razen koledarskega dela še vrsto drug h zanimivih prispevkov iz kulturnega, političnega in gospodarskega življenja. Spominja se Prešerna ob 110-letnici izida njegovih poezij, prinaša kratek spominski članek ob 50-letnici Gregorčičeve smrti, ob 60-letnici slovenske Modeme pa je urednik koledarja predstavil s kratkim izborom iz njihove lirike Ketteja, Murna in Župančiča, Cankarja pa s črtico Skodelica kave. Poleg tega prinaša prispevke z najrazličnejših področij sodobnega življenja, Praktična kuharica v novi izdaji Založba Kmečka knjiga v Ljubljani, ki je doslej izdala že lepo število leposlovnih in strokovnih knjig za kmečko prebivalstvo, je to pot ponovno izdala »Praktično kuharico« Pavle Zakonjšek. To je že VIL izdaja te knj ge v kratki dobi. Sedma izdaja je nekoliko razširjena, dodanih je nekaj nasvetov in navodil za gospodinje. Dragocen doprinos k tej izdaji sta razpravi dr. Ivana Matka »O hranivoznanstvu«, zlasti pa »O pripravi hrane za bolnika«. Tako bo ta izdaja praktične kuharice v veliko pomoč prenekateri gospodinji, ki ima bolnika v hiši, ker v razpravi so podana :zčrpna navodila, kaj sme in kaj ne sme uživati bolnik pri določeni bolezni. Članek je napisan na podlagi sodobnih dognanj diatalne prehrane. Celotna knjiga je prirejena po jedilniki in bo gotovo priročnejša zlasti za gospodinje, ki imajo, predvsem na podeže- med katerimi so najmočneje zastopani problemi iz slovenskega kmetijstva Drugi zvezek Grafenauerjeve Zgodovine slovenskega naroda je prav tako kot prvi, ki je izšel lani, bogato ilustriran ter obsega razdobje skoraj sedmih stoletij, od začetka 9. pa do konca 15. stoletja. V Kmetskih slikah in povestih Janka Kersn’ka je izbira dobra in smiselna. Poleg cikla Kmetskih slik je Alfons Gspan napisal knjigi kratek oris pisateljevega življenja in dela, dodal povest Testament ter poučno črtico »Kako je stari Molek tatu iskal«, V skrbi za dvig kmetijstva pa je založba izdala knjigo Perutninarstvo, ki je strokovnega značaja. Omenjeno knjižno zbirko lahko naročite v knjigarni »Naša knjiga« v Celovcu, Gasome*ergasse 10. Knj’ge vam bodo tako za razvedrilo kot tudi v pouk. lju, vedno le malo časa na razpolago. Navodila so prirejena za srednje veliko družino, ni pa seveda vedno možno reči, to je za toliko in toliko ljudi, ker je treba upoštevati pogoje, v katerih se človek nahaja in dela. Vendar se gospodinja lahko prilagodi čisto potrebam svoje družine. Gospodinja se tudi lahko prilagodi možnostim in zalogam svojega gospodinjstva. Vse, kar gospod‘nja želi in hoče, najde v tej izdaji »Praktične kuharice«, ker je sestavljena na podlagi izkušenj preneka-tere gospodinje, ki so svoje pripombe sporočile sestavljalki knjige Pavli Zakonjšek, ki j’h je upoštevala pri ponovni izdaji in tako ustvarila res »Praktično kuharico«. Zelo priporočljivo bi bilo, da se tudi naše gospodinje naročijo na to knjigo, ki jo dobite v slovenski knjigarni »Naša knjiga« Celovec, Gasometergasse 10. Ponatis iz »Naših razgledov«: Nevarna diskusija Avstrijski državljani so bili zadnji čas priča čudnemu prizoru, v katerem sta javno sodelovala dva zelo ugledna poslanca vladne Ljudske stranke, v ozadju pa mehanizem oblasti vodilnih skupin v stranki. Čuden zato, ker je javna razprava znotraj strank v avstrijski politični praksi skoraj neznana, čuden po predmetu spora, a prav nič čuden, zato pa tembolj značilen po svojem zaključku. Priznani izvedenec za vprašanja Jugovzhodne Evrope in za slovanske manjšine v Avstriji ter znani publicist 'tfr. Tončič je v parlamentarni debati o zunanji politiki, govoreč o avstrijski manjšini v Južni Tirolski, zadel tudi ob „enega najbolj kočljivih in najbolj z molkom obdanih problemov današnje Avstrije" — ob vprašanje koroških Slovencev. Izrazil je mnenje, da je vprašanje Južne Tirolske logično povezano s položajem slovanskih manjšin v Avstriji, da Avstrija ne more od Italije zahtevati več,-kot pa je sama voljna dati manjšinam v Avstriji. Tako je o njegovi izjavi poročala uradna avstrijska tiskovna agencija, objavil pa jo je samo list Južnih Tirolcev „Dolomiten“, medtem ko v avstrijskem tisku v tej jasni obliki ni zagledala belega dne. Nasprotno pa je bil v časopisju Ljudske stranke kmalu zatem deležen obilne pozornosti in prostora napad drugega stran- kinega izvedenca za Južno Tirolsko dr. Gschnitzerja na Tončičevo izjavo. Dr. Gschnitzer je v parlamentu in javnosti znan kot vnet in najglasnejši zagovornik avstrijske manjšine v Južni Tirolski. To pot pa se ni skliceval na načela demokratičnosti in pravičnosti, na interese Evrope itd. To pot je spregovoril Janusov drugi obraz: Južne Tirolske in južnega dela Koroške ni mogoče primerjati; kar je dobro in prav tam, ni dobro in je napačno tukaj. Tam živi avstrijska manjšina, tukaj pa le raztreseno nekaj windi-scharjev, ki niso Slovenci in ki bi jih bilo treba kvečjemu zaščititi pred poslovenjenjem, nikakor pa ne pred ponemčenjem. S tem vratolomnim moralnim kozolcem gosp. Gschnitzerja pa zgodba še ni končana, pač pa je bila končana polemika. Dr. Tončič se je po tednu dni molka oglasil, toda ne v obrambo svojega stališča, ki pač odgovarja zdravi pameti, a je za njegove kroge v Avstriji vendarle novo. Ne, oglasil se je s popravkom: tiskovna agencija je njegova izvajanja netočno prenesla, ni rekel, kar je rekel, pač pa je rekel, da bi Avstrija pri pogajanjih z Italijo morala vselej poudarjati, kako odlično postopa s svojimi manjšinami, da bi na ta način podprla svoje zahteve glede Južnega Tirolal Mimo popravka je dr. Tončič objavil še učenj aško pisan članek, ki naj dokaže, da je Avstrija med vsemi državami sveta najbolje postopala z narodnimi manjšinami in da je velika krivica, da so prav njej v državni po- godbi naložili nove obveznosti na tem področju. Kaj se je zgodilo na tihem, skrito pred javnostjo, da se je dr. Tončič tako brez poskusa odpora vdal? Ne bomo o tem ugibali. Vsekakor je treba občudovati bistroumnost in tenki politični čut urednikov časnikov Ljudske stranke, ki so že prvi dan začutili, da se je dr. Tončič moral zmotiti, in njegove izjave niso priobčili, ali pa le v zelo zaviti obliki. Popravek dr. Tončiča je pokazal, kako prav so imeli! Ali je dr. Tončičev primer res tako nenavaden? Ravno pred letom dni smo na tem mestu zabeležili poskus znanega konservativnega tednika „Die osterreichische Eureke", začeti stvarno razpravo o vprašanju koroških Slovencev. Zabeležili smo tudi najtehtnejši prispevek k tej diskusiji .z avstrijske strani. Kaj se je od tedaj zgodilo? Avtor prispevka se je moral braniti pred številnimi vehementnimi napadi, dokler končno ni podlegel in javno potrdil, da nikakor ni hotel zagovarjati dvojezičnega pouka na Koroškem. „Die Eureke" pa te dni, ob svoji desetletnici, odgovarja svojim bralcem na vprašanje, ali se je list morda v svojih načelnih stališčih spremenil v teh desetih letih: Ne, nismo se spremenili! Kdor ne verjame, naj pogleda kar prvi letnik: „Ze prvi ,Prerezi' načenjajo teme, ki se bodo kasneje vedno znova vračale. ,Prerez' št. 1: ,Šolska politika na avstrijski jezikovni meji.' Tu je že bodičasti problem Južne Koroške, s katerim se je Furche ponovno pečala komaj pred le- Operni prvaki iz Ljubljane bodo peli v Gorici Akademsko-srednješolski klub »Simon Gregorčič« v Gorici pripravlja za konec januarja koncert opernih pevcev iz Ljubljane. Na koncertu, ki bo obsegal v prvem delu operne arije, v drugem delu pa slovenske umetne in narodne pesmi, bodo pel’: sopranistka Vilma Bukovčeva, tenorist Miro Brajnik in basist Vladko Korošec, pri klavirju pa jih bo spremljala pianistka Dana Hubadova. Po lanskoletnem zelo uspešnem gostovanju »Slovenskega okteta« v Gorici in Doberdobu bo leto-šnii koncert ljubljanskh opernih prvakov drugo povojno gostovanje kvalitetnih umetnikov iz Slovenije v Gorici. Pomembna knjiga Združenih narodov Pod naslovom »Miroljubna uporaba jedrske energije« so Združeni narodi ob-jav’li gradivo s prve mednarodne konference o miroliubni uporabi te energije, na kateri je okoli 1200 znanstvenikov, zbranih iz 72 držav, izmenjalo poročila o tem za svet tako važnem in pomembnem vprašanju. Konferenca je bila orgamzirana lani avgusta v Ženevi pod okriljem Združenih narodov. Na njej so proučili možnosti miroljubne uporabe jedrske energije na podlagi mednarodnega sodelovanja. Gradivo s te konference je že zbrano in bo natisnjeno v 16 debel h knjigah, ki bodo obsegale do pet sto strani.. Gradivo bo dajalo neskrajšan in popoln pregled dela konference, vključno tudi diskusije o konferenci. Ta publikacija bo v celoti obsegala nad tisoč znanstvenih del, ki so jih prebrali na konferenci sloviti svetovni znanstveniki in strokovnjaki iz vseh dežel sveta. Vsaka od teh knjig nosi svoj naslov. Naročnna za vso zbirko šestnajstih knjig bo znašala 110 ameriških dolarjev oziroma 39 funtov šterlingov, ali 450 švicarskih frankov. Knjige je treba naročiti do 31. januarja letošnjega leta. Knjige bodo pozneje natisnjene v rušč:ni, francoščini in španščini. Prva angleška izdaja pa bo izšla prve mesece tekočega leta. Vsekakor je to razveseljivo sporočilo, kajti material, ki je v teh knj:gah objavljen, bo narodom v korist. Jedrsko energijo je treba izkoristiti v človekoljubne svrhe, ne pa stremeti za tem, kako bi se to, kar je človek s trudom zgradil, čim-prej porušilo. Jedrska energija naj človeku pomaga, ne pa, da ga pogreza v novo bedo. Želeti bi bilo, da bi znanstveniki tudi v naprej tako sodelovali in izmenjavali svoje izkušnje ter svoja dela objavljali na mednarodni bazi, kakor je ta primer znanstvenega dela Združemh narodov. tom dni! In skrb Furche za resnično izgladi-tev nasprotij so leta 1945 morda bolje razumeli kot pa leta 1954." Kdo je tisti, ki v svobodni in suvereni Avstriji preprečuje vsako stvarno in pošteno diskusijo v meščanskih krogih o koroškem vprašanju, diskusijo, ki bi bila potrebna spričo poplave velikonemških in vse prej kot* demokratičnih napadov na slovensko manjšino? Kdo to preprečuje celo osebnostim s trdnim položajem in dobrim glasom v politiki in znanosti, celo izpričano konservativnim in seri-oznim časopisom, ki pa zares stoje na načelih meščanske demokracije? In to v času, ko se s tem vprašanjem ukvarja poseben odbor ministrov in pripravlja zakonske načrte, ki bodo določali položaj Slovencev in Hrvatov v Avstriji za prihodnja leta. Ali bo v jutrišnji Avstriji poštena in napredna beseda našla prosto pot do javnosti in do družbene uveljavitve, ali pa bo obveljala zgolj avtoriteta in pest političnih in gospodarskih monopolnih skupin? Ali se bo uveljavila zahteva poslanca socialistične stranke Jan-schitza, da je treba vprašanje slovenske manjšine na Koroškem reševati širokogrudno in ne po večinskem načelu, reševati tudi kot socialno vprašanje? Ali pa bo obveljalo zatiranje, gospodarsko, socialno in narodnostno, koroških Slovencev ter drugih manjšin? Odgovori avstrijske stvarnosti na ta vprašanja bodo nedvomno v logični in stvarni medsebojni zvezi. J. P. Revija „Naša žena“ koristno branje za žene in dekleta Tudi žene in dekleta stremijo za napredkom in izobrazbo. Kdor več ve in zna, lažje in lepše živi. Tega se zavedajo tudi žene in dekleta po naših naseljih. V ta namen se poslužujejo različnih sredstev: tečajev, gospodinjskih šol, izletov in prakse v bolj razvitih podjetjih. Zelo pomembno sredstvo za izoblikovanje razuma pa je primerno branje, prav za žene in dekleta namenjena strokovna revija, pisana in urejena od žena na visoki ravni strokovne in splošne izobrazbe. Tak list je »Naša žena«, ki prinaša vsak mesec v družine bogat izbor najrazno-vrstnejšega čtiva iz najrazličnejših področij ženskega sveta in hotenja. Revija posreduje pogled v stremljenje žena v današnjem svetu, prinaša strokovne članke o gospodinjstvu, vzgoji, prehrani in zdravstvu, zanimivosti iz vseh strani in skrbi za potrebno razvedrilo. Prav tako prinaša poročila o filmu in novih knjigah ter odgovarja na pereča vprašanja. Za ilustracijo člankov je list opremljen s pestrimi slikami in posveča posebno pažnjo tudi modi. Vsako četrtletje prinaša obsežno krojno prilogo za šivanje in ročna dela. Žene in dekleta! Poiskusite in prepričajte se same, posežite po reviji »Naša žena«. Ko jo boste spoznale, boste dejale, da je vsakomesečni prihod lista kot obisk dobre prijateljice. Revijo »Naša žena« vam preskrbi knjigarna »Naša knjiga« v Celovcu, Gasome-tergasse 10. Bilčovs Na Štefanovo je bila dvorana pri Miklavžu spet enkrat prizorišče lepe in uspele kulturne prireditve. Naše Slovensko prosvetno društvo »Bilka« nam je priredilo pester in bogat uži*ek, ki nam bo ostal še dolgo časa v prijetnem spominu. Kdor koli ve, koliko prizadevanja in idealizma zahteva od kmečkih in delavskih prosvetašev priprava za tako prireditev, bo vedel ceniti njihovo podje:nost in predanost dobri stvari. Mnogo večerov in prostih popoldnevov je potrebno žrtvovati za vaje, da nastop ustreže zahtevnosti gledalcev in poslušalcev. Nočemo pretiravati, vendar pohvaliti moramo vse naše igralce in pevce, ker, kakor smo videli in slišali, so se dobro pripravili za nastop in je pr'reditev uspela v zadovoljstvo vseh. Igralci prosvetnega društva so igrali igro »Po dvanajstih letih«. Dejanje igre je vzeto iz preprostega življenja in pona-zoruje, kako se na svetu skopost in pre-vze nost maščuje prej ali slej. Naš mešani pevski zbor pa nam je pod vodstvom Mira Kemjaka zapel prisrčno in lepo, da bi ga želeli poslušati še in še. Velika zabave je izzval nastop Tomaža Gaserja, ki je s svojo posrečeno deklamacijo »Nezadovoljneža« vzbudil mnogo sproščenega smeha. Prav posebno in prijetna presenečenje pa nam je storil na prireditvi nastop 85-letnega Plavčevega očeta Filipa Martiča, ki nas je v. začetku prireditve vzradostil z g'taro v roki in zapel nekaj koroških narodnih in reči moramo, da za njegova leta s krepkim in lepim glasom. Sam je v svojem nagovoru dejal, da jih je prepeval že pred skoraj osemdesetimi leti. Želimo, da bi vrli Plavčev oče os al še mnogo let tako č'l in zdrav, da bi nam še prepeval pesmi svoje mladosti. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je hvaležno sledila vsej prireditvi in z živahnim aplavzom sprejemala spored. Vse je ob razhodu družila ena želja: Pro-svetaši, kmalu nas spet povabite! V spomin dobri materi Večna ves. — Zadnje dni starega leta se je pri ugledni in spoš~ovani Šonatovi družini naselila globoka žalost. Ko so si ljudje želeli srečo in veselic v novem letu, so pri Šonatu polagali na mrtvaški oder svoje najdražje bitje, dobro ženo in naiboljšo mater Barbaro Wut‘e, ki jo je neizprosna smrt za vedno iztrgala iz sre-d šča družine. Ko je draga mati počivala na mrtvaškem odru pod domačo streho, na domačiji, ki ji je vsekdar posvečala ‘o-liko ljubezni, skrbi in žrtev, so jo prihajali številni ljudje iz vasi 'n okolice škropit ter so se tako poslavljali od nje. Kako je bila pokoina Šonatova mati priljubljena, so pokazale pogrebne svečanosti na novega leta dan, ko se je na pokopališču v Večni vesi zbrala vel ka množica žalnih gostov od blizu in tudi iz zelo oddaljenih krajev, da ji izkažejo ljubezen in spoštovanje. V Šonatovi hiši je nastala velika praz- nota, spomin na pokojno mater pa bo os"al svetal in ž:v pri vseh, ki so io poznali. Zakaj Šonatova mati je bila vzor slovenske kmečke matere, značajna in zvesta svojemu rodu. Tako je s svoiim možem vzgojila tudi številn' naraščaj, ki bo nienim vzorom ostal ‘rajno zvest ter jih posredoval tudi bodočim rodom. Zaradi svoje žnačamosti in neuklonljive zavesti za pravico in resn co je morala za časa nacističnega nasilja z vso družino tudi v izseljeništvu izpi‘i kelih br dkosti pregnanstva do dna. V taborišču na Hesselbergu je z mnogimi drugimi resreč-nimi korošk'mi slovenskimi družinami delila usodo izobčencev in kakor vsi drugi ni klonila ter je neomajno verovala v končno zmago pravice. Žalostnim svojcem naše najgloblje sožalje! V tolažbo naj iim bo nedeljeno sočustvovanje vseh, ki kakor koli poznajo Šonatovo družino! Prtiče pri Hodišah Človeka vedno veseli, če pas je v naravo toplo sonce. Tako se zdi tudi takrat, ko vstopiš v preprosta kmečko hišo, če ti pride nasproti prijazna in veselo razpoložena gospodinja. Kakr sonce v naravi, je v kmečkem domu gospodinja, ki z gor-koto prijazno® i, dobrote in ljubezni ogreje vsako otožno srce. Srečen dom, ki ima tako gospodinjo. Kot takšen zgled je pri Oštermanu v Prtičah dolga leta gospodinjila Marija Ropar, rojena Mračnikar. Daleč naokoli je bila znana kot dobra in gosoljubna gospodinja. Koliko potrebnih je obdarovala in koliko tolažbe delila potrtim in žalostnim! Stari in mladi so jo spoštovali in ^radi imeli in vsi, premožni in nepremožni, so radi krenili vsaj za trenu ek pod njeno streho. Vsakdo je vedel, da tam gospodinji žena, ki ima za vsakega dobro besedo in odprto srce. Ob minulih praznikih pa je za vedno prenehalo biti plemenito srce naše Ošter-manove mame. Zapust la nas je ter se zazibala v trajni sen. Hudo jo bo pogrešala njena domača, družina, pogrešala pa jo bo tudi vsa okolica, najbolj pa revni in potrti, katerim je dajala toliko tolažbe in dobrot. V torek, dne 27. decembra 1955, smo pokojno mater ob ogromni udeležbi žal-n’h gostov od blizu in daleč spremili na njeni zadnji poti na pokopališče v Hodišah, kjer bo počivala poleg moža, ki je umrl že pred leti. Pokojna mati, vsekdar vzor slovenske žene, je dosegla, starost 82 let. Vse težave in viharji življenja niso omajali rajni ma'eri njene narodne zavesti. Bila je kot skala trdna zavedna Slovenka, kljub temu pa so jo zaradi njenih vrlin spoštovali vsi, tudi nemško govoreči sodeželani. Za vse dobro, kar je storila svojemu narodu in vsem, ki so se k njej zatekli po pomoč in tolažbo, naj ji bo izrečena prisrčna zahvala, žalostni Ošter-manovi družini pa velja naše iskreno sožalje! Ruda Nedavno so končali dela za elektrifikacijo v Kanarah v občini Ruda. Šestnajst: posestnikov je dobilo električno luč in energijo. Napeljava je uspela v prav kratkem času, ker so tudi interesenti krepko pomagali pri delu ter so predvsem sami kopali jame, kamor so zasadili droge. Sodelovanje je precej znižalo prvo'ni proračun, ki je bil predviden na 80.000 šilingom- . . ' Novo električno napeljavo so s primerno proslavo izročili svojemu koristnemu Obsodba v procesu KELAG M'nuli torek je graško deželno sodišče izreklo obsodbo proti obteženim v znanem KELAG-procesu. S tem je zaenkrat zaključen procesi, ki je trajal skoraj sedem tednov ter vzbujal v vsej javnosti veliko pozornost. Sodna dvorana je bila že davno pred razglasitvijo razsodbe prenapolnjena in prostori za tisk in radio zasedeni. Ob 17. uri je vstopil senat in razglasil obsodbo, po kateri so bili vsi obsojeni spoznani za krive in obsojeni. namenu. Poleg župana občine Ruda ter domačega prebivalstva in zastopnika KE-LAG-a je bil na proslavi navzoč tudi poslanec Wit in je v kratkem nagovoru izrazil svoje veselje, da je spet ena vas dobila elektriko, ki bo lajšala delo in olepšala življenje na kmetih. Obenem je prinesel novim posestnikom elektrike pozdrave in čestitke deželnega glavarja "ledeni ga. Beljak Že dalje časa je bilo slišati, da bo bel jaški župan Jakob Sereinigg podal ostavko na svojo župansko funkcijo v dravskem mestu. Župan Sereinigg, ki poseduje še funkciji p rezidenta koroškega deželnega zbora in predsednika gradbene zadruge »Heirtiat«, utemeljuje svoj odstop s tem, da je preobložen z delom ter da mu tudi iz zdravstvenih razlogov ni več mogoče izvajati toliko odgovornega dela v javnih ustanovah. Njegove zasluge za beljaško mesto in koroško deželo so nesporno velike ter je bil nedavno odlikovan tudi od zveznega preziderra z Velikim zlatim častnim redom z zvezdo za zasluge za republiko Avstrijo, ki mu ga je na zadnjem zasedanju deželnega zbora predal deželni glavar Wedenig. Na zadnji seji beljaškega občinskega odbora dne 30. decembra 1955 je župan Sere:nigg oficielno podal izjavo o svojem odstopu. Na večer pa je priredil v Park-hotelu sprejem, na katerem se je zbralo nad sto uglednih zastopnikov gospodarskega, političnega in kulturnega življenja v Beljaku. Poslavljajoči se župan je spre- Slovenska prosvetna zveza naznanja: VABILO Slovensko prosvetno društvo »Danica« v Št. Vidu v Podjuni vabi na koncert ki bo v nedeljo, dne 8. januarja 1956, ob 14.30 uri v gostilni pri Voglu v Št. Primožu. i Poleg domačih pevcev bo sodeloval tudi Avsenekov kvintet (bivši Gorenjski kvartet) iz Ljubljane. Pridite na to našo prireditev v ob lneni številu od blizu in daleč! Danes ob pol 11. uri koncert združenih podjunskih zborov v Železni Kapli v kinodvorani. Koncert je v okviru domačega Slovenskega prosvetnega društva in nastopijo pevci iz Železne Kaple, Št. Vida v P. in iz pliberške okolice. Vabimo vse k številni udeležbi! govoril kratek prisrčen nagovor, v ostalem pa je bil deležen živahnega počašče-nja za svoje zasluge od strani vseh navzočih gostov. Podklošter Na novoletno jutro se je na kolodvoru v Podkloštru pripetila strašna prometna nesreča. Tridesetletni železniški uslužbenec Valentin Milonig iz Vrat je hotel skočiti na vlak, ko se je garnitura že premikala. Ko je hotel skočiti v predzadnji': vagon, mu je vsled telesne hibe — v vojni je zgubil eno nogo ter je nosil protezo — spodletelo in je pr šel pod kolesa zadnjega vagona. Pri tem ga je dobesedno prerezalo na dva dela ter je bil na mestu mrtev. Pokojni je bil na kolodvoru zaposlen kot telegrafist ter je delal službo tudi v novoletni noči. Zjutraj pa se je hotel vrniti domov, toda doletela ga Je smrt. Milomg je bil zelo vesten uslužbenec ter tudi pri svojih delovnih tovariših zelo priljubljen. Tragična preminuli zapušča ženo in enega otroka. Hodiše Pri gradbeni tvrdki Sztriberny v R:b-nici zaposlenega zidarskega vajenca Karola Kolenca iz Plažišč pri Hodišah je doletela v ponedeljek opoldne težka delovna nesreča. Prenesti je hotel težko steklenico k:sika, ki pa mu je zdrsnila iz rok ter mu padla na nogo in mu zdrobila veliki prst na levi nogi. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec. Razne vesti iz Koroške Dipl. ing. Schatzmayer je bil obsojen na J 6 mesecev, Branko Mirkovič na 10, Wilhelm Schatzmayer na 14, Rupert Tho-maschitz na 12 in Berta Amlacher na 6 mesecev težke in poostrene ječe. V glavnem sta bila dipl. ing. Schatz-mayer in Mirkove obsojena zaradi deloma izvedenega in deloma poskusenega zločina akcijsko pravnih prestopkov, ostali pa zaradi pomožnega sodelovanja. Deželni delovni urad navaja v svojem mesečnem poročilu, da je bilo na Koroškem dne 31. decembra 1955 zaznamovanih 14.230 brezposelnih, med temi 10.073 moških in 4.157 žensk. Meseca decembra je števila brezposelnih naraslo za 8.278 oseb, med temi 7.915 moških in 383 žensk. Gradbena podjetja so odpustila 6.021 delavcev. V primeri z istim časom v prejšnjem letu je letos stanje brezposelnih za 2.134 oseb nižje. Minuli teden je bilo na Koroškem 72 prometnih nesreč in pri teh 37 oseb poškodovanih. V vsej Avstriji se je primerilo 918 prometnih nesireč, pri katerih je bilo 508 oseb poškodovanih, 19 pa mrtvih. Zaradi skrunitve :n prestopka proti javni morali je porotno sodišče obsodilo 46-letnega Jakoba Jahna na 18 mesecev ječe. Obsojeni se je lani 9. oktobra v Lipici kot gledalec udeležil desetooktobrske prireditve »Abstimmungswertungsfahrt« in je ob tej priložnosti spolno zlorabil tri nedorasle dekl'ce v starosti treh do šestih let. Ob novem letu, v času ko si ljudje voščijo srečo in veselje in skušajo z raznimi razvedrili pozabiti svoje dnevne skrbi, so si na Koroškem v duševni zmedenosti in obupu štiri osebe