i Št. PoftoToa ~pla?ana » gotovM tv-stte^vhr bai hezahli Ljubljana, nsdeSja 6, avgusta 1944 Upr.i vciScvo 1 LjuDliana, Pocooijcn olid 5. Telefon »1-22 51-23. il-24 liueraLai jddelefc i Ljubliana, Pucanijeva ulica J - Telefoo to. 51-23, 31-26 Podružnica Novo mesto> Ljubljanska cesta 42 Izključne zastopstvo ta »glase b Italije to inozemstvo: UPI S MILANG Računi: o LiuMianskc pokraiinc pn poitno-čekovnem zavodu 4u 17.749. o ostale kraje Italije: Servtzio Conti. Cott. Post No Prds — Cena L- £ iT.hAjn vsak dan razen ponedelJJau Mesečna naročnina 25 Ur OredDiatTOt Ljubljana — Puccinijeva ulica St- & Telefon St. 81-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vraCajo- Feindliche Panzerangrifie in der Normandie nach hartem KampS abgewiesen Zunisknahffle der deutschen Truppen nordlich Florenz zar Schoming der K*mstwerte der Stadt — Itn Karpathen-vorland und im Weichselfe3gea zahlreiche FemdangriHe ha GčgeastGssen zerschSagen — ostlich Warschau erfolg-reiche Fortsetzung der deutschen Angriffe Fiihrerhauptquartier, 5. Aug. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In der Normandie fiihrte der Feind gestern nordlich Vire sovvie nordostlich und ostlich Avranches starke von Panzern unterstiitzte Angriffe, die nach hartem Kampf abgevviesen vvurden. Mehrere hinter unseren Linien eingesehlossene feindliche Kampfgruppen vvurden vernichtet. In der Bretagne leisteten auch gestern die Besatz-ungen unserer Stutzpunkte den vveiter nach Westen u. Siidvvestcn vorstossenden feindlichen motorisierten Kraften heftigen Wi-derstand. Sehlachtflieger griffen mit guter \Virkung in die Erdkampfe ein und zersprengten feindliche Kclonnen. In der Nacht waren vom Feind belegte Orte und Flakbatterien das Angr/ffsziel unserer Kampf- u. Nacht-schlachtflieger. Im franzosisehen Hinterland vvurden 59 Terroristen im Kampf niedergemacht. Schvveres V 1-Vergeltungsfeuer liegt auf London. In Italien vvurden unsere Truppen in den Raum nordlich Florenz zurackgenom-men um die hlstorische Stadt, die der Feind gestern den ganzen Tag iiber mit schvverer Artillerie besehoss, mit ihren un-ersetzbaren Kunstvverten zu schonen. Nordlich Arezzo sind heftige Kiimpfe mit dem am Monte Altuzzo in unsere Stellungen eingebroehenen Gegner im Gange. Bei ei-nem Sauberungsunternehmen im Liguri-schen Kiistenabschnitt vvurden iiber hun-dert Terroristen vernichtet. Itallenische Torpedoflieger versenkten nordostlich Bengasi einen Frachter von 7000 BRT und besehadigten zvvei vveitere mit 14.000 BRT schvver. Im Karpathenvorland und im grossen Wcichselbogen vvurden zahlreiche Angriffe des Feindes in sofortigen Gegenstossen zerschlagen. Nur im Raum von Mileč und siidostlicli Warka konnten die Sowjets Boden gewinnen. Gegenangriffe sind hier im Gange. ostlich Warschau setzten Pan-zertruppen des Heeres ur.d der Waffen-SS sowie die Fallschirmpaiizerdivision »Ker-mann Goring« ihre Angriffe unter Fiihrung des Generalfeldmarschalls Model gegen (lie eingeschlossenen, sich aber verbis. sen vvehrenden Bolschevvisten erfolgreich fort. Feindliche Entlastungsangriffe schei-terten. Zwischen dem mittleren Bug und der Memel griff der Feind vor allem beiderseits Bialys.tok und im Abschnitt Su-dauen-Schaken vveiter an. Seine Durch-bruchsversuche vvurden nach sch\veren Kampfen im wesentlichen vereitelt. In einigen Einbruchsstellen vvird noch erbit-tert gekampft. Hierbei vvurden gestern al-lein im Bereich einer Panzerarmee 119 feindliche Panzer abgeschossen. Bei Mitau und Bauske vvurden Einbriiche aus den Vortagen beseitigt. Ostlich der Diina, nordostlich Schwanenburg und an der Landen-ge von Narvva mir den starke feindliche Angriffe in vvechselvollen Kampfen uniter Abschuss einer grossen Anzahl von Panzern abgevviesen oder aufgefangen. 41 feindliche Flugzeuge vvurden in Luftkam-Dfen und durch Flakartillerie abgeschossen. Beim Vorstoss fedndlicher Fernjiiger in rumanisehes Gebiet schossen deutsche und rumanisehe Luftverteidigungskrafte zehn feindliche Flugzeuge ab. Feindliche Bomberverbande griffen gestern mehrere Orte in Norddeutschland, vor allem Bremen, Hamburg, Anklam und Schvverin an. Durch Luftverteidigungskrafte vvurden 46 feindliche Flugzeuge vernichtet. In der Nacht vvarfen einzelne feindliche Flugzeuge Bomben im Raum Insterburg und Gumbinnen. »adi in okretna ©hramba na invazijskem bojišču Berlin, 5. avg. Južno od Caumonta izkoriščajo Nemci jako dobro nepregledno višinsko ozemlje. Imajo jako dobro razvrščene in kamuflirane oddelke oklopnikov in protiokloprJških topov, ki prično streljati ponavadi šele na najmanjšo razdaljo. Tako a i siično si razlagajo Britanci izjalovi jen je svojih poizkusov, da bi prodrli na Viro. Samo srditi odpor pa, ki je povzročil krvavi kanadski poraz med Bougy-jem in Esquayjem, pa ne bi še pomenil popolnega obrambnega uspeha nemških čet, če ne bi s protinapadom dosegle zaželenih ciljev. Kako močno je protinapad zadel sovražnika, kaže kratki stavek v včerajšnjem jutranjem britanskem uradnem komunikeju, ki pravi: »Zavezniki drže Buronsiki gozd.« S tem besedami je priznan jasen uspeh nemških čet. Da se ta uspeh prav presodi, je treba poznati potek bojev, ki so se pričeli v torek. Ob pričetku tedna je potekalo bojišče južno od Caumonta v določeni črti skozi kraje Cahagnes, St. Martin de Bfeaces in Forest Eveque. Od 1 od pa do zapadnega roba Buronskega gozda, ki je severno od izvirov Odonafje le 5 km. Na tem nekako 15 km širokem odseku so napadli Britanci s stalno naraščajočo silo v smeri iz Coulvaina proti severozapadnemu robu Buronskega gozda in na Le Benv Bocage. Na severnem krilu so bili krvavo odbiti in so preusmerili sunek bolj proti južnemu delu Buronskega gozda. Istočasno so napadli s svežimi oklopniškimi divizijami iz Equeskega gozda na obeh straneh Le Beny Bocagea. Odpor nemških čet se je ojačil in še istega dne so nemške čete zopet zavzele kraj Mont-charnp. V četrtek so nadaljevali nemški oklopniki svoje protinapade. Zavzeli so Presles in Etouvy in uničili 50 oklopnikov in odpravili začasni vdor. S tem je bila, kakor*je javilo že vojno poročilo, obkoljena sovražnikova skupina, kj je prodrla naprej. Protinapad nemških čet se je medtem pomaknil proti severu in zagrabil zapadni del Buronskega gozda. Le-tam se je sovražnik ustalil. Če britansko vrhovno poveljništvo sedaj javlja, da drži Buronski gozd v svojih rokah, potem to ne pomeni nič drugega, kot ponovno priznanje, da so si nemške čete spet osvojile bistvene dela vdornega področja in da se je britanski poizkus proboja v področje Vire izjalovil Za hudi britanski poraz pa so značilna istočasno ojačena prizadevanja Britancev in Severnoameričanov, ki so napadali med Sieneom in morjem, da bi dosegli Vire od jugozapada. Sovražnik pa je bil krvavo odbit Na srednjem in južnem delu bojišča I. severnoameriške armade je prodrl sovražnik s svojimi oklopniškimi izvidniki iz področja pri Pontorsonu proti jugozapadu. Slika bojev je ostala ista kot prejšnjega dne. Vedno znova poizkuša sovražnik obiti nemške zaporne črte v nadi, da staikne vrzeli, kjer bi mu uspel nadaljnji sunek, vedno znova pa ga hrabri nemški vojaki odbijejo. Amsterdam, 5. avg. Kakor javlja angleška poročevalska služba, je poročal Reuterjev dopisnik pri britanski vojski na> normandijskem bojišču sledeče: Nemc: so z močnimi in trdovratnimi protinapadi vrgli zaveznike za več kot dva km nazaj iz kraja Lalandea in St George Daunryja ter z višin zapadno in severnozapadno od Aunaya. Pred V:,Uers Bauca-geom niso izgubili terena. Britanske čete so napravile le južno od Bougvja, Gavrusa in Barona kratek sunek pri Evrecyju. Ob reki Viri je položaj spet zelo zamotan. nek; štabni častnik pa je včeraj dejal: »Mesto ni v naših rokah.« Nemci so pripeljali na področje južno od Villersa nove oklopnike in pehoto, ki sedaj močno napada. Nemški protinapadi na Karpatskem preigor ju in severnovzhodno od Varšave Velike izgube boljševikov — Novi obrambni uspehi na ožim ob Narvi Berlin, 5. avg. Na vzhodnem bojišču kažejo stalni nemški protinapadi, da določa nemško vodstvo v vedno večji meri težišče bojev. Nemški oddelki se ne omejujejo le na temeljito borbo proti sovražnikovim napadom, temveč so postali znova aktivni in dosegli že vidne uspehe. Tako se je sovjetski napad na podrošju pri Dolini, "ki so ga pričeli z velikimi nadami in ki naj bi boljševike privedel do ceste čez Beskidski prelaz, spremenil po nekaj dneh borbe v hud sovjetski poraz. Ojačena sovjetska divizija, ki je prodrla naprej, je bila popolnoma uničena. Ta uspeh so dosegli nemški vojaki, ki se znajo prav tako erobro braniti kakor napadati. Ravno tako velik vtis kakor na Karpatskem predgorju je napravila nemška aktivnost zapadno od sotočja Visle in Sa-na kjer so nemški naskakovalni topovi uničili" 23 oklopnikov in štrli sovražnikove sunke zapadno od Baranowa proti severu, predvsem pa na področje severovzhodno od Varšave. Nemške čete so napadle izolirano sovražnikovo skupino, ki ji je bila prejšnjega dne prekinjena zveza z zaledjem. Pri tem so uničili 76 sovjetskih oklopnikov. Poizkusi tesno stisnjenih sovražnikovih oddelkov, da bi se prebili skozi nemško črto so se izjalovili isto tako kakor razbremenilni sovjetski napadi na sosednih bojiščnih odsekih. Na področjih med srednjim Bugom in Finskim zalivom je spoznati trdnost nemškega odpora, ki se kaže v borbi proti številnim boljševiškim napadom. Južno in zapadno od Bjelostoka ter južno Augusto-va kakor tudi v tem mestu so bili napadajoči boijševiki s protinapadi razbiti. Tudi dalje proti severu so Nemci ustavili sovražne napade. Zapadno od Narve so vrgli boijševiki znova 9 svežih strelskih divizij in 4 oklopniške brigade v napad na tesnem bojišču. Nemške čete so dosegle tam popoln obrambni uspeh. Letalski teror v Ruanuniji Bukarešta, 5. avg. Rumunsko vojno poročilo z dne 4. avgusta se glasi: Ob spodnjem Dnjestru, v srednji Besa-rabiji in na bojišču ob Moldavi je prišlo le do skromnih bojev. Dopoldne je britan-sko-severnoameriško strahovalno letalstvo napadlo ter obstreljevalo s strojnicami mesta Buzau, Ramnicu-Saratu in Mizil. Napadeno je bilo več potniških vlakov, dalje so obstreljevali kmete na polju in mnogo vasi. Nemške in rumunske obrambne sile so sestrelile 10 sovražnih letal. Sovražni oklopniški napadi v Normandiji so bili v težki borbi odbiti Odmik nemških čet na sever od Florence v zavarovanje mestnih umetnin — V Karpatskem predgorju in v loku Visle so bali številni sovražnikovi napadi razbiti v proti-sunkih — Vzhodno od Varšave Nemci uspešno nadaljujejo z napadi Fiihrerjev glavni stan, 5. avg. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: V Normandiji je izvedel sovražnik včeraj severno od Vire kakor tudi severnovzhodno in vzhodno od Avranchesa močne napade, ki so jih podpirali oklopniki, Id pa so bili odbiti po hudih bojih. Več sovražnikovih bojnih skupin, ki so bile obkoljene za našimi postojankami, je bilo uničenih. V Bretanji so se tudi včeraj posadke naših oporišč močno upirale sovražnikovim motoriziranim silam, ki so prodirale dalje proti zapadu in jugozapadu. Borbena letala so z dobrim uspehom posegla v boje na zemlji ter razbila sovražnikove kolone. Ponoči so bili kraji, ki jih je zasedel sovražnik, in protiletalske baterije napadalni cilj naših bojnih in nočnih borbenih letal. V francoskem zaledju je bilo v boju ubitih 59 teroristov. Težek maščevalni ogenj »V 1« leži nad Londonom. V Italiji so se odmaknile naše čete na področje severno od Florence, da bi zavarovale zgodovinsko mesto z njegovimi nenadomestljivimi umetninami, ki ga je sovražnik včeraj ves dan obstreljeval s težkim topništvom. Severno od Arezza so v teku ogorčeni boji s sovražnikom, ki je vdrl v naše postojanke ob Monte Altumez-ziju. Pri očiščevalni akciji na ligurskem obalnem odseku je bilo uiučenih nad 100 teroristov. Italijanska torpedna letala so potopila severnovzhodno od Bengasija 7000-tonsko ladjo ter hudo poškodovala dve nadaljnji ladji s 14.000 tonami. Na Karpatskem predgorju bi v velikem loku Visle so bili šitevilni sovražni napadi razbiti s takojšnjimi protinapadi. Le na področju pri Mielcu in južnovzhodno od \Varke so si priborili boijševiki nekaj ozemlja. Tukaj so v teku protinapadi. Vzhodno od Varšave so pričele z uspehom napadati oklopniške čete vojske in vojne SS kakor tudi divizija padalskih lovcev »Her. niann Goring« pod vodstvom generaifeld-maršala Modela obkoljene, toda zagrizeno se braneče boljševike. Sovražnikovi razbremenilni napadi so se izjalovili. Med srednjim Bugom in Memelom je napadel sovražnik nadalje predvsem na obeh straneh Bjelostoka in nn, odseku Suvalki-šaken. Njegovi prebojni poizkusi so bili v splošnem po težkih bojih onemogočeni. V nekaterih vdornih mestih trajajo še ogorčeni boji. Tam je bilo včeraj samo v območju ene oklopniške armade uničenih 119 sovražnikovih oklopnikov. Pri Mitavi in Bovsku so bili prejšnjega dne doseženi vdori odpravljeni. Vzhodno od Dvine, severnovzhodno od Schvvaneburga in na ožini pri Narvi so bili odbiti ali ustavljeni močni sovražnikovi napadj v izpretnemb polnih bojih po uničenju večjega števila oklopnikov. 41 sovražnikovih letal je bilo sestreljenih v zračnih bojih in s protiletalskim topništvom. Pri prodoru sovražnikovih daljinskih lovcev nad rumunsko področje so sestrelile nemške in rumunske letalske obrambne sile 10 sovražnikovih letaJ. Oddelki sovražnih bombnikov so napadli včeraj več krajev v severni Nemčiji, predvsem Bremen, Hamburg, Anklam in Schvverin. Zračnoobrambne sile so uničile 46 sovražnih letal. Ponoči so odvrgla posamezna sovražnikova letala bombe na področje Insterburga in Gumbinnena. Vojska odstranila izdajalce Izročeni so bili ljudskemu so&išču Fiihrerjev glavni stan, 4. avg. Vojska je sporočila Fiihrerju svojo željo, da se želi čim hitreje z brezobzirno očiščevalno akcijo rešiti tudi poslednjih zločincev, ki so se udeležili napada dne 20. julija leta 1944, da bi bila tako takoj spet obnovljena njena čast. Krivci naj bi bili potem izročeni ljudskemu sodstvu. Fuhrer je ugodil tej želji, predvsem ker je nagli in odločni nastop vojske sam v kali zadušil narodni in veleizdajalski napad. V podrobnem je Ftihrer določil: Častni odbor feldmaršalov in generalov vojske mora preiskati: Kdo se je kakorkoli udeležil napada ln naj bo odstranjen iz vojske, kdo naj bo kot sumljiv najprej odpuščen. V ta častni odbor je Fuhrer imenoval: generalfeldmaršala Keitela, generalfeld-maršala von Rundstedta, generalnega polkovnika Guderiana, pehotnega generala Schrotha ter general, poročnika Spechta, kot namestnika pa pehotnega generala Kriebela in generalnega poročnika Kirch-heima. Fuhrer si je pridržal osebno odločitev glede predlogov častnega odbora. Vojaki, ki jih Ftihrer odstrani iz vojske, nimajo več nobene skupnosti z milijoni poštenih vojakov velikonemškega Reicha, ki nosijo uniformo vojske, ter z stotisoči, ki so s smrtjo zapečatili svojo zvestobo. Zaradi tega jih tudi naj ne sodi vojno sodišče, tnarveč skupno z ostalimi krivci ljudsko sodišče. Isto mora veljati tudi za vojake, ki bodo začasno odpuščeni iz vojske. Častni odbor vojske, ki ga je imenoval Fuhrer, se je sestal 4. avgusta ter je stavil Fiihrerju na podlagi izida preiskave sledeče predloge: lz vojske naj se odstranijo: a) v zaporu se nahajajoči: generalfeldmaršal Witzleben, general poročevalskega oddelka Fellgiebel, gene- ralni poročnik von Hase, generalni major Stieff, generalni major von Tresckow, polkovnik G. Hansen, podpolkovnik G. Ber-nardis, major G. Hayessen, stotnik Klau-sing, rezervni nadporočnik grof von der Schulenburg, rezervni nadporočnik von Hagen, rezervni poročnik grof von War-tenburg; b) 20. julija po prekem sodu ustreljeni: pehotni general Olbricht, generalštabni polkovnik grof von Stauffenberg, generalštabni polkovnik Mertz von Quirnheim, rezervni nadporočnik von Haeften; c) izdajalci, ki so s samomorom sami priznali krivdo: generalni polkovnik v. p. Beck, topniški general Wagner, generalštabni polkovnik von Frejrtag-Loringhoven, podpolkovnik Schrader; d) dezerterjl: topniški general Lindemann, generalštabni major Kuhn. e) predlog za odstranitev bivšega generalnega polkovnika von Hoppnerja je odveč, ker je bil Hoppner že leta 1942. odstranjen iz vojske, vojski torej ni več pripadal. Fuhrer je predlog sprejel in potrdil. TI izločene! bodo izročeni ljudskemu sodišču v obsodbo. Razprava pred ljudskim sodiščem proti krivcem se bo vršila v kratkem. Imperialistična vojna Bern, 4. avg. K Churehillovemu govoru pripominja »Schweizerische Handefozeitung« v nekem zunanjepolitičnem članku: »Estonci, Latv?jc: in Litcvci občutijo na lastni koži, kar je Churchill povedal v kratkih stavkih, da je namreč vojna mnogo izgubila na svojem ideološkem pomenu. Drugače povedano; Atlantska listina nima več veljave. Kremelj se podviza, da b: imel ob koncu vojne trdno v rokah to, za kar mu iz političnih razlogov gre. Der EinrMann-Torpedo Aus der Notvvendigkeit heraus, feindliche Schiffsansammlungen in Gewassern zu be-kampfen, die fiir den Einsatz des U-Bootes ungeeignet sind, vvurde der Ein-Mann-Tor-pedo erfolgreich gegen die feindliche Invasionsflotte in der Seine-Bucht angewandt. (PK.-Aufn.-Kriegsber.: Boltz/Atl.) Torpedo s posadko enega moža Potreba, da se napadajo sovražne ladje tudi v vodah, ki niso prikladne za operacijo podmornic, Je vodila do konstrukcije torpeda s posadko enega moža. S tem orožjem Je podmornica učinkovito napada zlasti sovražno invazijsko ladjevje v pginekem šaliva. London pod neprestanim težkim ognjem Srce britanskega imperija in mozeg pla-tokratske protievropske koalicije prejema dan za dnevom, noč za nočjo, teden za tednom udarce, ki bodo gotovo imeli daljnosežne posledice. V gigantskem razmerju velikih dogodkov, ki jih preživljamo te mesece, ko se bliža borba za bodočo podobo Nove Evrope svojemu višku in ko zaman poskuša surova siia materiala zlomiti brezprimerno junaški duh nemškega odpora, cesto prehajamo preko navidez manjših, a po svojih posledicah morda še bolj usodnih dejstev. Med ta spada ziasti neprekinjeno povračilno obstreljevanje britanske prestolnice Londona. Pri poslušanju in čitanju vojnih poročil iz Fiihrer-jevega glavnega stana že skoraj presiiši-mo in prezremo skoro vsak dan se ponavljajoči jedrnati stavek: »Londonsko področje je še nadalje pod težkim povračilnim ognjem »V 1«. In vendar se krijejo za tem kratkim stavkom dogajanja, ki so moi ua še tiobli bolj pomembna, kakor velike bitke v trenutnem obdobja premikalnifa vojnih operacij za to ali ono mesto na vzi*ouu, zapadu ali jugu. Trem suhozemnim iroiit iin, na katerih se odloča usoda Evrcpe za. bodoča siolctja, se je po genialni zamisli vrhovnega nemškega vojnega vodstva pridružila v najbolj usodnem trenutku še četrta ironia, fronta v Londanu, kjer je prešita Nemčija v ofenzivno akcijo, ki povzroča Angiosasom vedno hujie skrbi in bolečine. Angleži so sicer že od pamtiveka mojstri v prikrivanju porazov in udarcev, ki so jih prejemali v svojih vojnah, in mojster nad mojstri v prikrivanju dejanskega položaja je posebej še Churchill sam, ki je že v prvi svetovni vojni zaslovel po svoji spretnosti, s katero je znid angleško javnost tako preslepiti, da je šele po vojni zvedela, kako strahotne izgube je utrpela vojna mornarica. Toda to pot jc vsa njegova spretnost odpovedala. Udarci, ki jih prejema sleherno uro London, so pretežki, da bi jih bilo mogoče prikriti. Zato je moral Churchill o »V 1« že dvakrat govoriti prede parlamentom. Prvič je poskušal vzbuditi v angleški javnosti še vtis in nado, da Je obstreljevanje z letečimi bombami sicer neprijeten, toda samo prehoden pojav, ki ga bodo angleški vojaški strokovnjaki kmalu o res-uspešiii. Od prvega govora do drugega je pretekel dober mesec dni, pokazalo pu, se je, da so bili zaman vsi napori angleških činiteljev, da bi preprečili ali vsaj omejili smrt in uničevanje prinašajočo točo letečih bomb. Noč in dan je bilo v zraku do 2000 lovcev in po več sto bombnikov, da bi sestreljevali smrtonosni »V 1« že pred prihodom nad London, ali pa izsledili in uničili njegova odletišča. Zaposlenih je bilo najmanj 10.000 letalcev, porabljenih na tisoče in tisoče ton bencina in oija ter zmetanih na deset tisoče bomb. Rezultat vseh teh ogromnih naporov in vsega neizmernega trošenja vojnega materiala pa je do danes enak ničli. Leteče bombe sipljejo naprej nad London in južno Anglijo smrt in razdejanje in v svojem govoru pred par dnevi, ko je drugič govoril o nemškem povračilnem ognju, je moral Churchill priznati, da so bili vsi obrambni napori samo udarec v vodo. Kakor mu je bilo težko, je vendar moral povedati, da je bilo doslej porušenih od »V 1« do temelja 17.000 poslopij, 800.000 pa več ali manj poškodovanih. Mimogrede je še priznal, da je zaradi obstreljevanja z letečimi bombami zapustilo London okoli milijon prebivalcev. Udarci, ki jih prejema sedaj London, so tako težki, da se pričenja tresti že v svojih temeljih. To izpričujejo tudi poročila ne le tujih novinarjev v Londonu, temveč v angleških listih samih. Po izjavah ministra dr. Gobbelsa pa je uporaba »V 1« šele uvod v uvedbo niza novih nemških orožij, ki »bodo postavila sovražnika pred popolnoma nova dejstva. Med njimi so orožja, da mi je pri pogledu na nje srce ne le hitreje bilo, temveč m| je za trenutek zastalo«. Kdor pozna molčečnost nemškega vrhovnega državnega in vojnega vodstva v vseh vprašanjih, tičočih se novih vojnih sredstev, ta ve, tla so napovedi ministra dr. Gobbelsa nadvse resna in stvarna dejstva, katerih učinke in posledice bo lahko kmalu videl ves svet. Veruje pa jim tudi sam Churchill, ki je moral, četudi še tako nerad, napovedati že itak težko preizkušeni angleški javnosti možnosti skorajšnjega nastopa novih, še hujših nemških orožij, kakor je »V 1«. Doslej najhujši napadi z letečimi bombami Stockholm, 4. avg. V nasprotju s kratkimi stereotipnimi poročili, ki jih ;zdaia Reuter že več tednov o napadih letečih bomb je angleški poročevalski urad včeraj objav 1 v »nekem kraju v južni Angliji« sledeče poročilo: »Pri ponovnih napad:h letečih bomb na južnoangleške grofje vključno področje Londona, ki so bili izvedeni tudi v noči na četrtek in v četrtek zgodaj zjutraj, je bilo več ljudi ubitih ter povzročena je bila večja škoda. Napadi so si slcd:li v krajših presledkih kot običajno ter so bili na enem področju doslej najtežji.« Amsterdam, 4. avg. Kakor javlja radio London. so se v pretekl: noči nadaljevali napadi z letečimi bombami na južno Anglijo in London. Bombe so povzročile škodo :n izgube med prebivalstvom. Stockholm, 5. avg. Napade z letečim-' bombami na London v noči na četrtek in naslednjega dne opisuje »Stockholms Tidnngen« v poročilu iz Londona za doslej najhujšo ofenzivo z »V 1«. Napad je trajal vso noč in ves naslednji dopoldan z nezmanjšano silo. Šele v popoldanskih urah je nastopil odmor. Večje število zgradb je bilo v 7adn j h 24 urah razdejanih ali poškodovanih Leteče bombe so padale v gostih valovih. Obramba je. imela najhujših dni od pričetka te ofenzive^ »Silen uspeh« Dakijevih komunistov Komunistični junaki, vse njihove silne s origade«, »divizije«, »narodne zaščite« ln i akor kol! drugače imenovana navlaka se lpno ogibljejo odprti borbi z domobran-< To je spoznanje, ki ga ugotavljajo po-• -ila zadnjih tednov in dnevov. Odkar so i .li komunisti na več važnih postojankah tepeni, je v njihovih vrstah tako padla morala, da se več niti pod okriljem noči ne upajo napasti domobrancev. To je razumljivo, saj so imeli v vseh nedavnih podobnih poskusih, ki so se vsi brez izjeme klavrno zaključili, silne izgube v materialu in ljudeh. Strah pred domobranci jim je zlezel v kosti in tako jo »svobodo prinašajoči«, čim zavohajo kje sinjo domobransko uniformo, raje hitro pobnšejo, kakor da bi za blagor partijske »domovine« izpostavljali svoje glave in ušiva telesa. Domobranske postojanke na Dolenjskem vedno bolj razpredajo svoje mreže. Stalne posadke v skoro vseh mestih, trgih in večjih vaseh hodijo dnevno na pohode v okolico svojega bivališča, včasih pa načrtno izvedejo večje obhode v bolj oddaljene kraje. Značilno je.kakor ugotavljajo poročila, da na teh pohodih le redko srečajo večje skupine komunistov. Navadno zalotijo nekaj terencev, kakšnega kurirja ali kurirko ali pa kakšno manjšo skupino »borcev«, ki so prilezli iz kilometre oddaljenih varnih zavetij, da bi se v »okupirani« zemlji najedli enkrat do sitega dobrot, ki so pod njihovo komando tako redke. Take skupinice se nikoli ne spuščajo v boj, razen kadar so prisiljene in ni dragega izhoda. Tedaj pa je zanje položaj na-valno že brezupen. Da popravijo nekoliko svoj »sloves«, so komunisti že dalj časa pripravljali večjo akcijo. Seveda ne proti domobrancem, temveč takim objektom, ki jim niso nevarni. Zdelo se jim je najprimernejše, da jo izvedejo čim bližje Ljubljani, da bi tako svojim pritajenim pristašem dali vedeti, da le še živijo. Ker jim šole in cerkve v ljubljanski okolici niso dosegljive, so si izbrali za cilj svojega napada dolenjsko železnico. Ta železnica je seveda »ogromnega« pomena. Od Grosuplja do Ljubljane se bo odločila orjaška svetovna borba, če ne verjamete, pomislite. Saj sicer ni drugega razloga za rušenje te proge. Tisto bore živil, ki jih prepelje ta železnica za Ljubljano, vendar ne more odtehtati nevarnosti, ki so se ji komunistični junaki cb napadu izpostavili. Poveljstvo za tako važno podjetje je moral prevzeti izkušen »vojskovodja«. Komunisti so ga zaupali razvpitemu Dakiju, ki se je že tolikokrat izvrstno obnesel, ko je bilo treba rušiti nezaščitene slovenske vasi in naselja. Ta »junak« je dobil od razstreliva. Na žviičem so se zbirali od vseh vetrov izbranci, ki jim je bila naložena »častna« dolžnost, da sodelujejo pri Dakijevem po. hodu. Z veliko težavo je Daki spravil skupaj 280 ljudi, kar se rau je zdelo dovolj za svojo in svojih ožjih tovarišev osebno varnost in pa za čim manjše zbujanje pozornosti. Funkcijo minerjev je prevzelo 12 mož iz IX. »brigade«. Dne 26. julija je zarana odšel do Ho-čevja, kjer pa se ni upal dolgo zadrževati, ker se je bal domobranskega topovskega ognja iz Velikih Lašč. Tolovajska četica je skrbno skrivaje se hitela preko Ilove gore v Ldpljene. Zvečer, ko je že padal mrak, so prišli v vasi Udje, Drenik in Vejniče. Tam jih je zalotila domobranska patrola nekaj mož. Po kratkem napadu, ki je imel namen ugotoviti številčno jakost komunističnega moštva, so se domobranci umaknili in hitro obvestili o gibanju »tovarišev« vse bližnje postojanke. x/Dakijeva naloga je bila razušiti železniški predor pri Šmarju. Da bi zavedel domobrance, ki bi mu lahko prekrižali račune, je Daki pred miniranjem izvedel več motilnih napadov na Pijavo gorico, Šmarje, Toplico in-^Zalog. V zaščiti noči so se nato komunisti približali prvemu predoru v smeri od Šmarja. Ker ga iz te smeri niso mogli doseči, so hrib obšli in prišli vanj z nasprotne strani. Nekaj komunistov se je previdno spustilo v notranjost in postavilo mino v predora. Ob 3. zjutraj sta v predoru eksplodirali dve manjši mini. Ker se komunistom uspeh ni zdel zadovoljiv, so ponovno minirali obok predora pri vhodu. Sledila je res precej glasna eksplozija, ki jo je bilo slišati daleč na okrog. Njen uspeh pa še zdaleka ni bil tak, kakršnega so si želeli komunisti. Poškodovala je zunanji ebok predora le delno, ker je vsa sila eksplozije delovala navzven. Posledica je bila, da je bil težko ranjen politkomi-sar, ki je od zunaj nadzoroval miniranje. čim so domobranci po eksplozijah dognali. kaj komunisti počenjajo, so odšli iz svojih postojank in jih pregnali. Pred predorom so našli ranjenega politkomisarja, ki mu je eksplozija zmečkala obe nogi. Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer bo najbrž poškodbam podlegel. Predor, kakor že rečeno, je bil le neznatno poškodovan in je bil promet takoj zopet obnovljen. Komunisti so uvideli, da jim podjetje ni prav uspelo in da je doživel ves njihov napor velik polom. Zato so se čez dva dni pojavili znova v bližini predora. Tokrat jim je poskus še hujše spodletel, ker so jih čuječi domobranci presenetili, jim zadali občutne izgube in jih zapodili v beg. Očividci pripovedujejo, da so se komunisti vračali skozi vasi poparjeni in da so glasno kleli in vpili, da takšnega hudiča še nikjer niso doživeli. Ko so domobranci skušali stopiti z njimi v bojni stik in so pretaknili vse okoliške vasi, jih niso našli nikjer več. jo proti kulturnim spomenikom v Evropi AKgisamerišld strahovalni letalski napadi utillujejo edinstvene Italijanske umetnine — Lov na posameznike »Palazzo Alamondini« Iz zgodnjega 15. stoletja. Severna Italija, 2. avg. Kakor javljajo iz italijanskega glavnega stana, so straho-valni letalci v zadnjih dneh ponovno na- Severna Italija, 2. avg. Iz italijanskega glavnega stana poročajo: Medtem ko so izpraznile nemške čete mesto Sieno, znamenito po svojih umetninah in kulturnih spomenikih ter so jo s tem rešile pred razdejanji vojne, se nadaljuje divjanje anglo-a merskega letalstva proti Italiji. Pri nedavnem težkem zračnem napadu na Genovo je bilo hudo poškodovanih več zgodo-v'nskih palač in cerkev. Posebno boli italijanski narod izguba cerkve sv. Jerneja, poslopja v tipično romansko-lombardskem slogu. Cerkev je bila zgrajena s samostanom v prvi polovici 12. stoletja. Sedaj so jo bombniški napadi popolnoma razdejali. Ista usoda je doletela cerkev Sv. Marija della Cella s samostanom, v katerem so slike na presno iz 13. stoletja. Težke poškodbe je doživela palača D°-ria, ki je bila spremenjena v bolnišnico. Palača je iz 16. stoletja in v njej so bile dragocene freske; dalje palača Grimaldi. delo 17. stoletja. V Veltriji je bila razdejana cerkev sv. Erazna, ki je bržkone zgrajena po načrtih Berninija in ki slovi po izredni no. tranji dekoraciji in številnih freskah. V Comiglianu je bila težko poškodovana cer. kev sv. Jakoba, zgradba iz 12. sto^tja, kakor tudi »Villa Rossi«, palača iz 17. stoletja z bogatimi baročnimi dekoracijami. Že tega kratke© ceznama se vidi. kakšne nenadomestljive umctrfške in zgodovinske dragocenost so bile pokončane za vselej. In vse to ni samo izguba Italije, marveč izguba vsega cmkanega človeštva. Anglosaški uničevalci, ki imajo vedno polna usta zagotovil o tem, kako pazijo, da zadevajo samo vojaško važne objekte, na drugi stran; nedvomno namenoma rušijo stare zgodovinske stavbe, ki so ponosne priče razvoja človeške curke. An-g'ežem in Američanom pri njihovem divjaškem načinu bojevanja ni prav nič svetega. Njihov bes pa ne velja samo mrtvm predmetom. marveč proglašajo oh:čajne poljske delavce za vojake ter jih obsipavajo s stroj-ničniim ognjem Kmet. ki vozi po cesti s svojo bedno vprego, ženske, ki žanjejo, ob čajni delavci, ki gredo po svojih poslih — vsi ti so dobrodošel cilj angloameriJkim letalcem Znano ie. da so le-t plačani za vsak posamezni polet in jim je zato pTav malo mar, kam iz-tTeseijo svoj menim in uničevalni tover. Te vrste poeurovelost. ki z naslado povečuje grozote vojne s tem, da napada neprizadeto prebivalstvo, je opažati le pri angVi^tvkih rodiv-janc;h in takega okrutnega • '•oV-.-.r.ja svet doslej ni poznal. * Milan, 1. avg. Iz italijanskega glavnega stana javljajo: V teku meseca junija so uničili sovražnikovi strahovalni napadi vrsto edinstvenih italijanskih umetnin. Pri napadu dne 10. junija na Ferraro je bil uničen znamenti »Palazzo di Diamanti« z dragocenimi slikami in drugimi umgt-ninami iz 16. stoletja.' Pri napadu 22. junija je bil težko poškodovan muzej v Mo. denl. V Bologni je bil istega dne uničen v strahovalnem napadu »Palazzo della Viola« iz 15. stoletja s pomembnimi freskami iz 16. stoletja. Dalje sta bili v Bologni zelo prizadeti cerkvi Santa Maria in San Domenieo, kakor tudi scena križanja s freskami iz podnje ga 14. stoletja; dalje je bila poškodovana »Posta Nuova« iz 13. stoletja in stolp iz istega stoletja. Popolnoma uničen pa je bil pri tem napadu padli z bombami Toskano, Piemont in Lombardijo ter odvrgli bombe na nevojaške cilje. Strahovalni značaj teh napadov se vidi tudi iz dejstva, da so sovražni letalci večkrat s strojničnim ognjem napadli osebne vlake iz nizke višine. Pri tem so bile ranjene številne civilne osebe. Pred kratkim so pričeli sovražni letalci pravcate love na posameznike, predvsem na kolesarje in delavce na polju. Poleg tega je bilo napadenih več tovornih voz. več posameznih stanovanjskih -hiš ali cerkev. Angloameriški letalci so znova pokazali, da zasledujejo izključno strahovalne cilje in da skušajo čim bolj preplašiti prebivalstvo. Milan, 5. avg. Angloameriški letalski gang-sterji so o priliki napada v turinsk* pokrajin v nizkem peletu s strojnicami sistemat čno obstreljeval; kmete na polju ter ljucF, ki so ;skali zavetja na prostem. V Liguriji, Em-liji, Piemontu, Tcekani in Lombard:j-; so s> strojnicami obstreljeval; kraje, ki nimajo nobenega vojaškega pomena. Mlkolajczyfcova ^zamuda" Stockholm, 5. avg. Kot mnogo razkrivajoča spremljevalna glasba k Mikolajczy-kovemu obisku v Moskvi, zveni včerajšnji uvodnik sovjetskega lista »Rabočij klas«. List pravi: Tako zvano poljsko vlado v Londonu nihče na Poljskem dejansko ne podpira. Le elementi, ki se zbirajo okoli poljskega odbora v Moskvi in sodelojejo z njim, bodo imeli bodočnost. S tega stališča jc treba motriti tudi Miikolajczvkov obisfk v Moskvi, do katerega je prišlo z znatno zamudo. Stockholm, 5. avg. Kakor javlja »Associated Press« z Mcskve se izražajo ameriški in britanski diplomatski kregi v Mc&kvi ze'o previdno o morebitnem sporazumu med Krem-licm in londonskim-' begunskimi Poljaki. Nasprotno pa izjavlja sovjetsko časopisje, da Mi-ko>!ajczyk in njegovi sodelavci ne morejo biti priznani za poljsko vlado, ker da je to le v Moskv: ustanovljeni poljsk; sovjer. TuHi Norveška v boljševiški interesni sferi Oslo, 5. avg. Boljševiški načrt za ustanovitev sovjetske pomorske sile, ki ga je razkril londonski »YVeekly Review«, je še vedno v središču zanimanja norveške javnosti. »Fritt Folk« razpravlja v uvodniku o tem, da so tudi sedaj že v Londonu pripoznali, da spada Norveška v boljševiško interesno sfero, časopis ugotavlja, da so Anglija in Zedinjene države to potrdile ter da je norveška begunska vlada v Londonu s tem sporazumna. Verjetno hočejo pridobiti boljševiki na Norveškem najprej oporišča, odkoder bi prodirali nato dalje v deželo. Značilno je, da omenjajo v Londonu s tem v zvezi Tromso, Narvik ln druge norveške ter finske luke. »Natlonen« smatra, da so z objavo teh vesti v londonskem časopisu samo potrdili že dolgo znano dejstvo. Boljševiki poskušajo z vsemi sredstvi prodreti na severni Atlantik. Posebno zanimivo je, da so sedaj tudi že londonski časopisi priznali, da nameravajo boljševiki ustanoviti na Laponskem posebno sovjetsko republiko. socialističnih voditeljev Berlin, 5. avg. 3. in 4. avgusta se je vršrlo zasedanje Reichsleiterjev, Gaule'terjev ter Verbandfuhrerjev NSDAP pod vodstvom vodje državne pisarne Reich-sleiterja Bormanna. Zasedanje je bilo očiten dokaz stmjenost in trdnega zaupanja v zmago. Državni pooblaščenec za totalno mcb lizacijo dr. Goebbels je izjavil, da je zgodovinska naloga 6tranke, da 6krbi za največji napoT vseh narodnih s'L Nato je podal izčrpen načrt za totalne mobilizacije. Reichsiminister Speer je podal pregled o dosedanjem izrednem razvoju nemške oboroževalne proizvodnje. Zasedanje je blo zaključeno z govorom Rechsfuhrerja SS Himmlerja, ki je podal predvsem osnove, na katerih bo izvršil svojo novo nalogo v nemški Fiihrer In dr. Gobbels Kmztu Hamsunu Oslo, 5. avg. Knut Hamsun je praznoval svoj 85. rojs/tni dan še občudovanja vredno telesno in duševno svež. v neki podeželski hiši v bližini Osia. Kot zastopn k državnega kcrri-sarja Terbovena, ki je sedaj ravno odsoten, mu je izročal ministerialni dirgent gosp. W. Miiller Fiihrerjevo častitko ter prisrčne pismene časttke državnega komsarja. Kakor poročajo istočasno je poslal državni minister dr. Goebbels Knutu Hamsunu sledeče pismo: »Prav posebno sem vesel da Vam lahko ob Vaši 85 letnici izrazim moje ter prisrčne častitke vsega nemškega naroda. Pred 54 leti ste sii pridobili s svoj'm prvim romanom v Nemčiji takoj krog navdušenih prijateljev, ki je od takrat naraščal z vsako Vašo novo književrrško stvaritvijo. S tem priznanjem, ki ni bilo dano v toliki meri nobenemu drugemu književniku, je dokazal nemški narod svojo notranjo povezanost z Vašinr deli, ki spadajo k trajnim delom svetovne literature. Mi pa častimo v Vas istočasno tudi dobrega prijatelja, ki je bil v dobrih :n težkih dneh vedno zvest Reichu. Častna dolžnost mi je, da Vam izrečem ob tem dnevu zahvalo vsega naroda. Želim Vam, visoko spoštovan; gospod Hamsun, še mnogo let nc-kaljenega stvaritelj-skega veselja ter osebne sreče. S h vale ?n'm spoštovanjem Vaš dr. Goebbels.« Obvestila »Prevoda« Delitev jajec V svojih stalnih mlekarnicah dobe po 2 jajci otroci do 10 let na odrezke »D 5«, »C 5« in »M 5« nakaznice za mleko; noseče žene pa po 4 jajca proti predložitvi nakazila za mleko. Cena 4 lire za vsako jajce Delitev kondenziranega mleka Od 6. do 10. t. m. dobi mladina od 9 do 18 let po 35 dkg kondenziranega mleka na odrezek »C 48« dodatne živilske nakaznice. Mleko dele mlekarnice: Za Vič in Rožno dolino: Span, Predjam-sika 53 in Vodnik, Tržaška 26. Za Šiško: Gruden, Celovška 101 in Ru-pena, Jernejeva 2. Za Bežigrad: Režek, Janševa 2 in Vidic, Staničeva 1. Za mesto: Bevc, Frančiškanska 6, Lev-ka, Miklošičeva 40, Korelec, Kongresni trg in Kroupa, Erjavčeva 2. Za Moste in Kodeljevo: Potokar, Pokopališka 1 in Krasna, Bohoričeva 15. Za Št. Peter. Sv. Križ in Poljane: Kova-čič B., Sv. Petra cesta 6. Za Trnovo in Dolenjski predel; Roš, Rimska cesta 2. Cena 25 lir za kg. Mleko je treba dvigniti v predpisanem roku. sicer zapade. Popravek Bonboni na odrezke živilskih nakaznic se dobijo v trgovini Bon-Bon, Miklošičeva 30. Obnavljanje naših vasi Iz Brezja nad Dobravo poročajo-: Naša vas je v tej vojni hudo prizadeta, posebno 1. 1942. Nemire smo imeli še vso zimo potem, a od pomladi 1. 1943. naprej imamo popoln mir. Nekateri posestniki, ki so bili gespodarsko močnejši, so si začeli že lani za silo kar sami popravljati razdejana poslopja. Ker pa so nazidavali v naglici kar na stare ožgane zidove, ki so zidani po večini iz slabega karrma in so vlažni, danes kar obžalujejo, da niso raje počakali. V prvih dneh letošnjega aprila nam je priskočil na pomoč »Pokrajinski dr a d za delo in obnovo«, ki nam je poslal strokovno gradbeno vodstvo in vseh vrst delavcev. Dovažal je tudi stavbno gradivo, ki ga ni tu aH pa ga sami ne bi mogli dobaviti. Tako smo uspeli, da ima naša vas do danes že večino poslopij obnovljenih, izvzemši tista, ki jih je treba zaradi urav-nanja ceste ali pa zaradi prevlažnih tal premestiti drugam na bolj ugoden kraj, seveda v sporazumu z lastnikom. Skupno je do sedaj popravljenih ali na novo zidanih okrog 50 hiš, hlevov, kašč, podov, vo. zarnic, svinjakov in kozolcev. Ker smo imeli kot prvo urejena gospodarska poslopja, smo z vsemi silami tudi obdelali tudi naša polja, čeprav je bilo to za nas dvojno težka naloga, ker smo povečini brez živine. Kakor pri nas, se obnavljajo tudi že sosednje vasi v naši dolini. Sprememba v bolgarski upravi Sofija, 5. avg. Na vodilnih mestih uprave v Bolgariji so bile izvršene naslednje spremembe. Odstavljeni so: generalni ravnatelj notranjega ministrstva Bončev; ravnatelj uprave Mandev ter župani Sofije Kozarov, Vratc Pavlov. Plevne Ugnov, Stare Zagore Slatev ter Gornje Džumaje Mila-dinorev. Ravnatelj za socialno skrbstvo v notranjem ministrstvu je bil imenovan za sofijskega podžupana. Na novo so bili Imenovani: Za generalnega ravnatelja notranjega ministrstva Konstantin Mihajlov, sodnik pri sofijskem okrožnem sodišču, za ravnatelja uprave čobanov, doslej okrožni ravnatelj v Razgradu, za župana Sofije rezervni general Manov, v Vratcih Dimitrov, odvetnik v Sofiji, v Plevni Velev, odvetnik v Tetevnu, v Stari Zagori rezervni polkovnik Raškov, v Gornji Džumaji Saharijev, dosedanji župan v DupnicL Boji na italijanskem bojišču Berlin, 5. avg. Mednarodni poročevalski urad poroča obojih na italijanskem bojišču: V srednji Italiji so nadaljevali Britanci včeraj z novimi silami svoje silne pro-bojne napade juinozapadno od Florence. V spoznanju britanskih namer je nemško vodstvo v pretekli noči odmaknilo svoje oddelke na skrajšane črte tako, da so naleteli britanski oddelki, ki so pričeli včeraj v prvih jutranjih urah po dolgotrajnem bobnečeme ognju velenapad, Ie na šibke nemške zaščitnice in na izpraznjene nemške postojanke. Ko pa so nato v opoldanskih urah nadaljevali svoj napad, jih je sprejel v skrajšanih nemških obrambnih črtah tako uničevalen ogenj, da se jim kljub zagrizenemu nadaljevanju napadov do večera ni posrečilo, da bi vdrli v nove nemške postojanke. Poleg več tisoč mrtvih in ranjenih so izgubili pri tem tudi 29 oklopnikov. Ko je spoznalo britansko vodstvo trdnost nemškega od- pora, se ni obotavljalo obstreljevati mesto Florenco s težkim topništvom, čeprav mu je bilo znano, da nemško vodstvo namenoma ni uporabilo mesta v vojaške svrhe, da bi obvarovalo nenadomestljiva umetniška in kulturna dela v FlorencL Z un če-valnim ognjem težkih britanskih baterij je dokazalo sovražno vodstvo, da s svoje strani ni pripravljeno priznati Florence za nezaščiteno mesto, marveč da je sklenilo mesto vojaško izkoriščati v vseh okoliščinah pri svojih nadaljnjih napadih. Značilno je predvsem dejstvo, da obstreljuje britansko topništvo predvsem most preko Arna, s čimer hoče očitno onemogočiti umik nemških čet, ki so južno ck! reke. Včeraj je mesto Florenco napadlo tudi mnogo lovskih bombnikov, pri čemer je bila povzročena velika škoda tudi na umetniških in kulturno-zgodovinskih dragocenih zgradbah. O bojih v poslednji noči še ni poročiL Velik uspeh v fesrb! proti invazijskenm iu Posebno so se izkazali posamezni borci vseh člnzrv Berlin, 5. avg. Britansko-ameriško inva-zijsko brodovje v Seinskem zalivu je izgubilo v noči na 3. avgust mnogo vojnih in trgovskih ladij. V štirih urah in pol je izgubilo, kakor je javilo vojno poročilo z dne 4. avgusta, 1 križarko, 3 rušilce, 2 korveti, 5 prevoznih in izkrcevalnih ladij ter eno posebno, ladjo s skupno 36.000 tonami. Mnogo nadaljnjih ladij z skupno najmanj 56.000 tonami je bilo težko poškodovanih s torpedi, tako da je računati z potopitvijo večjega dela teh ladij. Ti uspehi so bili doseženi z bojnimi sredstvi vojne mornarice, ki so se že začetkom julija prav dobro izkazala, in s podmornicami. 2e prva poročila, ki so prišla z opazo-vališč na kopnem v Seinskem zalivu so javljala o izredno velikih uspehih. Sporočeno je bilo, da so opazili na morju mnogo močnih eksplozij in visoke plamene gorečih ladij. Višek so dosegle te eksplozije v času od 5. do 6. ure zjutraj, ko so se vrstile ena za drugo v presledkih po nekaj pičlih minut. Med ostalim so z opazovališč videli ob 2. uri silen sij, nato pa so čuli detonacijo, kmalu nato pa so videli goreče ostanke ladje. 20 minut kasneje je videl isti opazovalec dve močni eksploziji na neki veliki ladji, ki se je nato v gostem dimu pogreznila v morje. Dramatični potek nočnih dogodkov je razviden iz opazovalskih poročil v teku ene ure: Ob 5. uri požar na ladji v sever-nozapadni smeri, ki je nato eksplodirala, 5. uri 05 minut neka srednje velika posebna ladja je bila torpedirana in je eksplodirala, ob 5. uri 14 minut požar na neki ladji in močna detonacija, 5. uri 15 minut rušilec razreda »Ashati« zletel v zrak, 5. uri 20 minut detonacija na neki ladji z ogromnim plamenom, 5. uri 25 minut kratek sij s sledečo močno detonacijo, velik eksplozijski oblak, ki je dolgo visel nad mestom katastrofe, ob 5. uri 50 minut močna detonacija v neposredni bližini nekega nemškega borca, ob 6. uri ogromen sij z najhujšo detonacijo; verjetno je eksplodirala municijska ladja. Posamezni borci, ki se vračajo eden za drugim poročajo podrobno o svojih ter o uspehih svojih tovarišev, ki so bili v njihovi neposredni bližini. Potopljena je bila 8000 tonska križarka. Na najkrajšo razdaljo je strelec lahko spoznal tipične znake te ladje. Torpedo je križarko razpolovil. Opazili so, da se je poizkušala posadka rešiti z naglo se potapljajoče vojne ladje. Potopljeni rušilec razreda »Ashati« je bil s svojimi 1870 tonami eden največjih in, ker je bil zgrajen šele v 1. 1939, tudi eden najmodernejših svoje vrste. Ob 4. uri 45 minut je zadel torpedo 7000 tonski tovorni parnik »Liberty« v sredo. Po izredno močni eksploziji, ki je povzročila ogromen plamen, se je ta ladja dobesedno razpolovila ter se takoj nato potopila. Neki krmar bojnega sredstva, ki je tudi sam dosegel več uspehov, je poročal, da je ob 3. uri 39 minut opazil v razdalji 700 metrov, kako je njegov tovariš torpediral velik rušilec, ki se je takoj nato potopit S tega nočnega pohoda se niso vrnili vsi krmarji bojnih sredstev. Da so imeli tudi oni uspehe, o katerih niso mogli več poročati, je razvidno že iz 13 detonacij, ki so jih opazovali z opazovališč na kopnem in ki so nastale ob drugem času kakor so bili doseženi uspehi njihovih tovarišev, ki so se vrnili. Posamezni borci vseh činov so se pri tem podvigu ponovno odlično izkazali s svojimi novimi bojnimi sredstvi. Vzgled skupine mož je bil odločilen za bojni duh in bojno moralo vseh ostalih. Tik pred startom bojnih sredstev se je javilo 9 vojakov, med njimi 3 častniki, ki so izjavili svojim poveljnikom, da bodo odstrelili torpedo šele iz neposredne bližine ter da jim je pri tem vseeno, če se še vrnejo ali ne, samo da uničijo kakšno večjo sovražnikovo ladjo. Izpolnili so svojo obljubo. Niso se vrnili s svojega prostovoljnega podviga. Detonacije, ki so jih slišali njihovi tovariši, dokazujejo, da je bilo tudi njihovo poslednje delo kronano z uspehom. Maršal Mannerheim v finskem parlamentu Helsinki, 5. avg. O priliki nastopa novega finskega državnega poglavarja maršala Mannerheima je bila danes v prisotnosti vlade in številnih zastopnikov diplomatskega zbora svečana seja finskega parlamenta. Maršal Mannerheim je prečital v finskem in švedskem jeziku svečano zagotovilo, da bo on, ki ga je izvolil finski narod za predsednika finske republike, pošteno in zvesto izpolnjeval prevzete naloge. Nato je novega državnega predsednika nagovoril predsednik parlamenta Hak-kila, ki je dejal, da so maršalu Manner-heimu soglasno poverili to mesto ter da je ves narod strnjeno z njim. V nadaljnjem svojem govora je poudaril predsednik parlamenta, da je ostal finski narod tako v vojni kot v miru zvest svojemu demokra- j tičnemu redu, ker vidi v njem najboljše j varstvo svoje svobode in neodvisnosti. Po- j udaril je nato Mannerheimove zasluge za razvoj Finske ter tudi zasluge dosedanje- i ga predsednika Rytija, ki se mu je zahvalil za njegovo požrtvovalno zvesto in veliko delo. Državni predsednik Mannerheim je odgovoril v finskem in švedskem jeziki': »Ko prevzemam že drugič v tako težki in usodni uri za domovino dolžnost državnega poglavarja, se popolnoma zavedam velike odgovornosti. Težkoče, ki jih moramo pre- magati za našo bodočnost in varnost, so izredno velike. Pri tem mislim na finsko vojsko in na boj, ki ga bije že več kot štiri leta. V zaupanju v Najvišjega upam in verujem, da se nam bo posrečilo s pomočjo parlamenta in vlade in s podporo odločnega naroda ohraniti državno neodvisnost in narodni obstoj.« Po slovesnem zasedanju parlamenta je bil sprejem, pri katerem so inozemski diplomati maršalu izrazili čestitke. Naslednja seja parlamenta bo v torek, 8. avgusta ob 15. uri. Helsinki, 5. avg. Finski parlament je sprejel včeraj dopoldne zakon o imenovanju maršala Finske barona Mannerheima za državnega predsednika. Ostavka finske vlade Helsinki, 5. avg. O ostavki Linkom esove vlade je objavil državni informaciji:: urad fricči sledečo izia"o: Po današnjem uradnem nastopu maršaia Mannerheima je nrnisrrski predsednik L nko-mies novemu državnemu predsedniku, peviai ostavko vlade, kakor je to rbiivno ob spremembi na predsedniškem mestu. Predsednik republike je pro6'l člana vlade, -4". cstane'o na svojih mescih. do.<'er ne bo sestavljena nova vlada. Gospodarstvo Oddaja kmetijskih pridelkov na Hrvatskem Poročali smo že o novih hrvatskih predpisih o obvezni oddaji kmetijskih pridelkov pri istočasnem odpisu davkov. »Hrvatski narod« objavlja obsežni komentar, iz katerega posnemamo naslednje. Količine pridelkov, ki jih mora kmet oddati, se v primeri z lanskim letom niso spremenile. Za žito, koruzo, stročnice 'n krompir pa letos niso bile predpisane odkupne cene, in sicer zaradi tega, ker se odslej smatra oddaja kmetijskih pridelkov kot obvezna dajatev za potrebe države. Da se kmetu za oddane pridelke nudi proti-dajatev, določa zakonska odredba, da se vsakemu proizvajalcu, ki v celoti odda zaokrožene in predpisane količine žita, koruze. stročnic in krompirja, odpišejo davki, in sicer zemljarina, davek na poslovni promet in izredni enkratni vojni prispevek. Zemljarina in poslovni davek se vsem proizvajalcem no izvršeni oddaji obveznih količin pridelkov odpišeta v celoti, izredni vojni prispevek pa se v celoti odpiše samo pri posestvih do 50 oralov, medtem ko se pri posestvih do 100 oralov odpisujejo tri četrtine, pri posestvih do 200 oralov se odpiše polovica, pri posestvih do 300 oralov oa ena četrtina izrednega vojnega prispevka. Davčni zavezanec zemljarine izpolni svojo davčno obveznost samo tedaj, ^e v celoti izroči pooblaščeni nakupni ustanovi predpisane količine pridelkov in velja potrdilo o oddaji teh pridelkov kakor prizna-nica o plačanem davku. Na podlagi tega potrdila odpiše davčni urad davke. Proti onim, ki ne bi zadostili svoji oddajni dolžnosti, se letos uvedejo troge sankcije. Zavezanci zemljarine, ki ne zado- sti io obveznosti glede oddaje pridelkov do konca letošnjega leta, morajo odmerjeno zemljarino, davek na poslovni prjmet in izredni vojni prispevek plačati v desetkratnem znesku, in se za ta podesetorjeni davek davčni urad lahko vknjiži na ijose-stvo. Le posestniki, ki zaradi izrednih razmer ali zaradi višje sile ne morejo oddati predpisanih količin živil, lahko plačajo davek v denar ju, če dokažejo, da v resnici niso mogli oddati pridelkov, potrdilo o tem izda glavno ravnateljstvo za prehrano p?i ministrstvu kmečkega gospodarstva in prehrane. Čeprav se smatra oddaja pridelkov kot obvezna dajatev za potrebe države, ki ji stoji nasproti odpis davkov, je minister za kmečko gospodarstvo predpisal nagrado za oddajo žita. To nagrado izplača pooblaščena odkupna ustanova ob prevzemu, in sicer v višini 1500 kun za metrski stot pšenice. rži in jarega ječmena, odnosno 1400 kun za ozimni ječmen, oves, proso in ajdo. Odpis davka kot plačilo za oddane predpisane količine pridelkov je izjemen vojni ukrep, ki se ne sme smatrati kot davek v naravi. Da država prihrani velike denarne izdatke za odkuo pridelkov. Pe je raje odpovedala dohodkom na račun davkov. Da olajša oddajo pridelkov, je ministrstvo za kmečko gospodarstvo in prehrano izdalo še nadaljnje predpise, po katerih sme kmet oddati tudi druse kmetijske pridelke, če nima notrebnih predvidenih količin žita. Tako lahko za 100 kg pšenice, rži in jarega ječmena odda 20 kg fižola in graha ali 50 kg leče. 400 do 500 kg krompirja. 20 kg semena rdeče detelje. 80 kg sončničnega semena, 75 kg bučnega semena. 300 kg lanu, 15 kg olivnega olja. 75 kg suhih fig, 700 kg zelja. 3 kubične metre lesa ali 50 do 1001 vina. NAROČITE SE NA ROMANE DKl ♦ Ko je prišlo ob začetku križarskih vojn do tesnejših stikov med Zopadom in Vzhodom, so nekatera italijanska me-ta izkoristila ta poiožaj, da so stopila v živahne trgovinske zveze z ljudstvi Bližnjega vzhoda. Vsem na čelo so stopile Benetke, Genova in Pisa, kar se tiče trgovinskega in blagovnega prometa, medtem ko je t-mela F.o-renca povesti denarni promet skozi bančne poslovalnice svojih podjetnih rodbin in je s svojimi podružnicami prodrla preko Črnega morja na ruski jug ter daleč v Azijo, na severu pa se razširila do Flan-drije in v Anglijo. Pisa, ki ji je v 11. stoletju uspelo, da je pregnala Saracene z večjih sredozemskih otokov, kakor Korzike in Sardinije, je kmalu dosegla mogočen položaj, ki si ga je znala ohranili tudi v naslednjih dveh stoletjih. Bogastvo njenih vodilnih trgovskih rodbin se je pomešalo z umetnostnimi vrednotami iz Bizanca in tudi borbe s Sa-raeeni v tem pogledu niso ostale brez vpliva na Pizane. Temu se je pridruževala stara rimska tradicija, ki se je bila ohranila v upravi, pravnem življenju in arhitekturi te nekdanje grške naselbine in pozneje važnega etrurskega mesta. V stavbarstvu je ta tradicija v zvezi s krajevnimi posebnostmi ustvarila slog, ki ga še danes imenujemo pizan-kega in so ga kot enega najpomembnejših med mnogostransk'mi sredozemskimi slogi veliki stavbeniki tega mesta ponesli tudi v druge toskanske kraje. Obiskovalec Pise srečuje najveličastnejše priče nekdanjega njenega sijaja v se-vernozapadnem delu mesta. Kdo ne pozna najznačilnejšega izmed vseh stolpov, poševni campanile, na katerem je najznamenitejši Pizan, Galileo Gaiilei, izvedel svoje poskuse, ki naj bi dognali zakone prostega pada? Pridružujeta se mu istotako iz kras- MU.-cga sijaja umetnostno osebnostjo si je v vrsti učencev ustvaril orodje, s katerim je preko svoje smrti vplivaj v novo stoletje in ponesel nove oblike italijanske gotike do Milana in Neaplja. , Še potem, ko so Gcnoveži z zmago svojega brodovja 1. 1284. pri Meloriji za vselej zlomili pomorsko oblast svojih tekmecev Pizancev, je učinkoval umetnostni duh velikih pizanskih stavbenikov po v>ej Italiji, zlasti pa po toskanskih mestih. Florenca, ki je šele z Ghibertijem dobila svojega prvega pomembnega plastika, je poklicala še leta 1330. Giovannija Pisana r.a med cejski dvor in mu dala velika naročila. Po drugi strani pa je seveda tudi Pisa pritegnila znane slikarje florentinske šo'e. da so ji krasili stebrišče njenega pokopališča. To nadvse plodno duhovno sodelovanje med obema mestoma se ni spremin:alo nitj p d vp'i-vom političnih vstaj, s katerimi se je P sa skušala otresti nadvlade toskanske presto'-nice. A ko so v začetku 16. stol. zamrla poslednja gibanja te vrste, se Je izčrpaJa tudi umetniška ustvarjalna sila Pise. Postala je tiho vseučiliško mestece in zatočišče marsikaterega znamenitega učenjaka ter je živela svoje osamljeno življenje ob robu Toskane do naših dni. Kakšnih sto let pozneje pa je slava enega njenih mož še enkrat dvignila njeno ime. Takrat je bila Pisa rodila najznamenitejšega italijanskega naravoslovca. Galileja Gaiilei. velikega zagovornika in ute-meljevalca kopernikanskega svetovnega nazora. Ceikev. ki se je trdno dtž^la izročenega naziranja, ni mogla preprečiti, da bi Gaiilei z izumitvijo svojega astronomskega daljnogleda ne prišel do mnogih važnh astronomskih dognanj ter odprl človeštvu pogled v novo. razširjeno svetovje. Vsemu preganjanju ter nasprotovanju s strani tedanjega učenega sveta navkljub si je spoznanje zakonov prostega pada in nih ilnih ter metalnih gibanj utrlo svojo pot. Ce danes nekdo bavi z naukom o toploti, z akustiko in mehaniko, mora nujno zadeti ob delo, ki se mu je v svoji neugnani težnji po spoznanju posvečal ta največji vseh Pizancev Goričasil §2 letm „P?i K!o«hw fe zlasti ~b n Gorica. 3. avgusta. Krasna si bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti, poje Gregorčič. Dokler sam ne vd'š Soče — in videti jo moraš ob vsakem vremenu, — nc moreš doumeti globine Gregorčičeve pesnitve. Sedaj jc snjemedra kot nebo, čez nekaj časa zelena kod smaragd, po dežju pa je kalna kakor Ljubljan ca. V Gorici je zadnje dni pritisnila prava primorska vročina. Ob Soči jc zelo živo, vedno mrgoli kopalcev, starh jn mladih. Prejšnja leta, ko je bilo potovanje prijetnejše, si na soškem nabrežju le redkokdaj zasledil kakega kopalca, posebno o>b nedeljah. Vsi so naravno&t drveli v Barkovlje ali pa v Gradež. Danes sc zado-volje Goričan-' tudi s Sočo. Kopa!:šča ob Soči ni, pa saj ga ni niti treba. Narava sama je poskrbela za vabljive in udobne prostorčke, kjer se kGpalci lahko utaborijo in uživajo blagcdati sončnih in vodnih kopeli. T:. »prostorčki na soncu« pa 'm a jo to slabo lastnost, da v primeru dežja izginejo. Soča jih kmalu preplavi. Najbolj znano tako naravno kopališče se imenuje »Pri Pilonu«. Če greš iz mesta po ulici XX. septembra in zavij eš pred mostom, ki vodi čez Sočo k Števerjanu. na desno. kaj kmalu zagledaš velika železna vrata. Pred njimi sedi stara ženica, menda lastnica travnika, na katerem se kopalci sončijo, in pobira »prostovoljne« prispevke. Gorje ti, če ne sežeš v žep po 1%-a! k&pljejo v Soči isdellah vse polito kopalcev Ko si srečno nrmo teh vrat in njihove varuhinje, te vodi pot P° majhnem hribu navzdol naravnost k Seči. Tu se začne kopališče »Pri Plenu«. Ce mislite, da v tem kopaišču ni poskrbljeno za zabavo, se motite. Vedno igra vsaj ena harmonika in če še m'adina malo zapoje, al J navdušen saksofonist zaigra na svoj instrument, jc prav zabavno. Posebno zabavno jc ob nedeljah, ko ostanejo nekateri kopalci ob Soči čez opoldne. Takrat je ob vodi kot v mravljišču. Vik rn krik je takšen, da jc za tstega. ki ima rahle živce, boljše, da sc tc£i ljudskega veselja ne udeležuje. Slabo 6tran tc*a naravnega kopališča pa je. da ne veš. kam bi' varno spravil cblcko. Če bi nc bilo »dolgoprstnikov«, bi bilo lahko, tako pa moraš med kopanjem ves čas paz:ti na snoje stvari kakor Cerberus. Take neprijetnosti so sicer v »navadi« tudi drugod, vendar bi Goričani podvojili svoje kopalne už tke. če bi jih mogl odpraviti. Potrebno bi bilo rešiti vprašanje posebnih kabn. Tudi bi b:,lo prav, ko bi vozil do Soče tramvaj ali avtobus. Njeno obrežje bi se nedvomno snremenilo v plažo in obi~/< bi bil vedno večji. Goričani pa dobro vedo, da se danesi z v$em: silami rešujejo mnogo važnejša vprašanja kakor je njihovo kopališče ob Soči. Zato so zaenkrat zadovoljni s tem, kar imajo. Denarja danes ni nikjer na razpolago v preobilici, uredtev kopališča pa bi zahtevala precejšnje izdatke. Mag,a Življenje m trgu ram, . • ■'■IR š -eaž ------ Znameniti poševni stolp \ Piši nega marmorja sosedne Carrare zgrajena stolnica s svojimi zračnim, stebrastim pročeljem, in okrogli baptisterij. Te zgradbe nas spominjajo slavne umetniške rodbine Pizanov. N:co'a Pisano in njegov sin Gio-vanni sta bila predhodnika renesance. tiste sijajne italijanske umetnostne dobe. ki vodi baš iz Pise preko njenih pomembnih pla-stikov in preko Sicnea Jacopa della Quer-cia razločno do Michelangela. V teh stoletjih ni Pisa dala nobenih pomembnih slikarjev', kajti freske n. pr., ki krasijo njeno pokopališče, »najlepšo božjo njivo na sveiu«, kakor so ga imenovali, so delo genialnih florentinskih umetnikov, na pr. della Robbia in Gozzolija, ter mojstrov i z Arezza, Volterre, Orvieta in drugih sosednih toskansOrih mest. Prav na tem pokopališču s preobilico njegovih staroveških vaz, sarkofagov in reliefov pa je črpal Nicoia Pisano, ki ga lahko imenujemo prvega velikega italijanskega plastika, marsikatero misel za svoja dela na prižnicah v stolnicah Pise in Siene, kjer je deloval s svojim sinom Giovnnnijem. Giovanni pa, ki je bil pomembnejši od svojega očeta, se je v precejšnji meri oprostil antičnih vzorov. S svojo veliko ter mnogostransko Ljubljana, 5. avgusta Naši pridelovalci po vrtnine skrbijo da je živilski trg ob sobotah mnogo bolje založen kakor med tednom. Tudi danes gospodinje, ki so vstale dovolj zgodaj, niso bile preveč razočarane na trgu. Saj so postale skromne in ne pričakujejo nič nemogočega. Vendar vselej najrajši kupujejo blago, ki ga je najmanj, in zato zdaj tožijo, da je naprodaj premalo solate. Toda zelenjavo najlaže pogrešamo spričo tolikšnih grmad kumar. Ze več let ni bilo na trgu toliko kumar kakor zadmje čase Prodajajo jih pridelovalci na splošnem ze-lenjadnem trgu kakor tudi branjevci; danes je bilo toliko kumar, kakor da je bil tržni dan posebej zanje. Nič manij pa ni bilo buč. Prejšnja leta meščani mso posebno cenili buč, zato jih tudi ni bilo nikdar toliko naprodaj. Branjevci se radi zalagajo z bučami, ker se ne pokvarijo tako hitro, pa tudi ne izgube na teži. Seveda pa zelo vpliva na količino blaga cena. Če bi za buče ne bila določena cena, kakršna se zdi primerna pridelovalcem, bi jih pač ne dovažali toliko na trg. Zanimivo je, da so zdaj določene enake cene za stročji fižol, kumare in buče: 10 lir kg. Čeprav je stročjega fižola tudi precej naprodaj, ga vendar ni še toliko, da bi ga prodajalci morali ponujati. Premalo je še vedno visokega, boljšega fižola in pri vsaki prodajalki je gneča, kjer je naprodaj boljši fižol. Vendar se lahko založi s strečjim fižolom sleherna kupovalka, ki se malo potrudi. Kumare, buče, stročji fižol in čebula — to je zdaj glavno blago na trgu. Največ zanimanja je pa še vedno za solato. Drugih pridelkov je dovolj v primeri s povpraševanjem, n. pr. zelja. Skoraj povsem pa je izostal dovoz novega krompirja, ki doslej še ni racionirano živilo. Branjevci prodajajo le domače pridelke, zlasti zdaj, ko ni sadja. Tudi čebula je naprodaj le domača, medtem ko je je bilo prejšnje čase največ med uvoženim blagom. Bolje kakor doslej je trg založen s perutnino in kunci. Seveda perutnina ni na izbiro in tudi tako poceni ni, da bi se ljudje trgali za njo, vendar se kaže prizadevanje prodajalcev, da bi čim preij razprodali to blago. Nekateri rejci so prišli namreč do prepričanja, da jim ne kaže rediti perutnine in kuncev, bodisi zaradi težav s krmo ali drugih razlogov. SPOR T Na dirkališče v Popoldne ob 16. velike kolesarske dirke z udeležbo vseh znanih domačinov. Danes ob 16. bo na Hermesovem stadionu ponovno napovedana me!klubska kolesarska dirka v proslavo 25 letnice klubovega obstoja in za naslov dirkališčnega prvaka Ljubljane za letošnjo sezono. Spored, ki je izračunan za okroglo tri ure, obsega naslednje zanimive točke: 1) Dirka j,uni°rjev (na 6 krogov), 2) dirka sonarjev v dveh skupinah (na 6 krogov), 3) dirka turistov (na 4 kroge), 4) finale seniorjev (na 10 krogov), 5) izloeevalna dirka (na 10 krogov), 6) kolesarska (na 5 krogov), 7) handicap-dirka (na 15 krogov), 8) tolažilna dirka (na 8 krogov), 9) dirka za dirkališčno prvenstvo mesta Ljubljane (na 20 krogov). Za udeležbo je prijavljenih do 40 dirkačev obojega spola. Krog okrog igrišča meri 520 m. Za zmagovalce so pripravljeni trije pokali in več plaket, pa tudi lepo število praktičnih daril. Po važnosti tekmovanj je najpomembnejše pod tč. 9, potem sledijo ona pod tč. 4 odn. 2 ter pod tč. 5 in 7. Na stadionu bo Igrala godba »Sloge«. Prijatelji kolesarstva tn športa sploh — vabljeni! Najvišje cene na ljubljanskem trgu Šef pokrajinske uprave je 4. VIII. 1944. določil za tržno blago v Ljubljan najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka 7. a\'gusta 1944. zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v cenku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Novo kisilo zelje 10.50 L: ksla repa 4.20 L; repa brez zelenja 2 L; zeljnate glave 5 L; o h rov t 6 L; rdeča pesa 5 L; kolcrabica 4 L; karfiola 10 L; firah v 6tročju 10 L; luščcni grah 18 L; nizki stročji f žol 8 L; visoki stročji fižol 14 L; nw: kompir 7 L; vrtne bučke 7 L; buče 4 L: kumare 7 L; kumarce za vlaganje. 125 komadov na kilogram 20 L; 30 komadoa- na kloeram 14 L; paradižniki 12 L; paprika 12 L; gavnata solata 8 L: endivija 6 L; radič 6 L; špnača 6 L; šopek mešane zelenjave za juho 0.50 L; esnaženo rdeče korenje 6 L; pcteršilj 6 L; čebula 6 L; česen 8 L: osnaženi hren 4 L: rfbarbara 4 L; mal ne 15 L; jabolka 12 L: jabolka za vkuha-vanje 6 L: gobe I vrste (jurčki) 20 L; gobe II. vTsfe 12 L. Kjer n: posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vs« te najvišje dopustne cene veljajo sa.mo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokraj n, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri Šef pokraj :nske uprave. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce. da mora biti po teh cenah naprodaj I vse blago zdravo, otrebljeno ši v takem stanju. kakor je opi-sano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene n tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v cen ku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Vču. na Sv. Jakoba tretu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah ;n prodajaleh po vsej mestni občin ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšniih maksimalnih cenik h in jih sedaj n: v ccniku. 6C mora prrxiajati po prejšnjih cenah kakoT ob iet; letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Šefa pokrajinske uprave — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na b'ago postaviti listič z enotno ceno n kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen r.a vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 50 centesi-mov. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene z prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenka bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942. št. 8 in r dne 25. novembra 1942. št. 214 ter po naredbi z dne 12. marca 1941. SK Ljubljana. Danes ob 8.30 strogo obvezni trening I. in rezervnega moštva. Igra na dvo gola. Iz sodne dvorane Nepoboljšljiva grsšnica V torek so sc pred malim kazen kim senatom okrožnega sodišča zagovarjali trije greš-n'ki oz:n>ma grcšnice V prvi razpravi so sodniki obravnavali tatvino vo'a. Storilec je bil pred časom zanjo že obsojen. Tedaj so mu naložili precej visoko kazen, ker je moral sto-časno odgovarjati zaradi tatvine prašiča. Proti kazni se je pr:tožil in prizivna stopnja je bila mnenja, da v zadev j vola ni bilo pravično razsojeno. Vrnila je spise prvi stopnji in na včerajšnji ponovni razpravi je bil storlec kaznovan nekoliko mileje. Drugi grešnik je bil % mlajši malo^ctnik. Udeležen je bil prj več-j;'h tatvinah kolesnih pnevmafk in kolesnih sestavnih delov. Sostorilci so bili amnestirani, on pa je bil izpuščen na enoletno pogojno preizkušnjo. Zanimiva je b;1a razprava proti nepoboljšljivi 32-letni v Ribnici rojeni in v Ljubljani v Tovarniški ulici stanujoči Alb:ni Rajh-Siv-čevi, ženi monterja. Obtoženka sc zadnja leta vedno pogosteje vrača na zatožna klop in je bila včeraj obsojena že esemnajstič. Zadnjo kazien je prestala ckoF božiča. Tedaj je bila obsojena na 10 mesecev strogega zapora, ker je osleparila več oseb na račun zapornikov ali intemirancev. Nekaj mesecev je živela pošteno, ko pa so jo sprejeli v dninarslko službo pri neki obrtniški družn' na Šmartinffci cesti, je zopet začela krasti. Ze kmalu — bilo je okoli letošnje Velike noči — so prizadeti opazil'-' prve tatvine. Izginila je med drugim nad 5000 lir vredna srebrna zapestna ura. Ko so poizvedovali za storilcem, so zvedeli, da jo je Rajhova prodala nekemu moškemu za nekaj sto Ur. Razumljivo je. da so jo takoj odpustili iz službe. Ko so kasneje pregledovali svojo garderobo, so uflortov-li. da jim je zmanjkalo še več stvari. Prizadeti so bili skoro vsi domači. Pogrešili so 10 parov spodnjih hlač, zapestnico, zlate uhane. c:garcte. denanvco z nekaj gotovine m druge malenkosti. Policija je večino' vrednejših stvari izsledila in jih vrnila oškodovancem. Pr zaslišanju je Albina Rajh-Sivčeva pokazala vso svojo prefriganost. O svoji krivdi ni hotela nič slišati. Čeprav je bilo na dlani, da je storilka ona, je taj la. Za predmete, k:i so jih našli in ki je bilo zanje ugotovljeno, da jih je ona prodala, si je izmislila zelo pretehtan izgovor. Trdfla je. da j'h je dob'la od enega izmed domačih sinov, češ, da jih je on ukradel in jih dal njej v prodajo. Za tega slina je trdila, da je omejen, razen tega pa ga je obremenjevala še drugih prestopkov. Glede na dejanski stan je b:d izgovor obtoženke tak, da se je zdelo mogoče, da je v njem nekaj resnice. Zaslišanja prizadetih in drugih prič pa eo pokazale, da so vse navedbe Alb:ne Rajhove izmišljene 2e med preskavo je b-lo očitno, da z njimi ne bo uspela. Na razpravi je Albina Rajh-Sivčevra vztrajala pri svojem zagovoru. Hotela je biti na vsak nač'n žrtev drugh. Toda ni se ji posrečilo. Priče so ponovno potrdile, da je krivda edinole na njej. Zgovorno pa je o tem pričal tudi njen pisani kazenski list. V njem je vpisan'h že 17 kazni, mnOge med njimi zaradi tatvin. Sodnik* so obtoženko obsodfli kot tatico vseh tist"h predmetov, ki so bili izsledeni, za druge je bila oproščena. Albina Rajh-Sivčeva je bila obsojena na 1 leto in 4 mesece robi je in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let. Obtoženka 9 je pridržala zakoniti rede za izjavo, ali bo kazen sprejela. Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v slučaja alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili, še mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču. Križanka št. 57 Vodoravno: 1. ribiška mreža, 3. latinski veznik, 5. osebni zaimek, 6. krati a za brezžični klic na pomoč, 8. kratica latinske oznake za delo, zlasti umeuvško, 10. nemški predlog v sklonu, 11. krajevni prislov, 12. osebni zaimek, 14. čutilo, 16. kratica za »množino« (lat.), 17. oče (arabsko), 19. švicarski kanton, 20. gozdič, 21. konjska odeja, 22. zlato (franc.), 23. športna disciplina, 25. italijanski pred'og. 26. cre-slova kislina, 28. znanost o zgradbi živih bitij. Navpično: 1. ime več božjepotnih višin, 2. grška črka, 4. kazalni zaimek, 6. obiika glagola biti, 7. glavni števnik, 9. varnostna oblast, 13. srbska reka, 15. del noge, 16. rečni grušč, rečni otok, 18. vzklik, 19. pouk, 23. zmikavt, 24. naslov Kiplir.gove povesti, 26. kazalni zaimek, 27. nikalnica. Rešitev križanke št. 56 Vodoravno: 1. Pesaro, 6. šlepi, 18. spona, 14. otep, 15. baker, 17. zamet, 19. teran, 21. Boris, 23. žetoni, 25. Rurik, 27. tovor, 29. težak, 31. mazon, 33. salon, 35. kepa, 36. ro, 38. teran, 40. Nobel. 42. ne, 43. obi, 45. Ka-ves, 47. narod. 49. tm., 51. žima, 53. lažen, 55. topol,' 57. elani, 59. demon, 61. datelj, 63. komanda, 64. enota, 65. avla. Navpično: 1. pot, 2. eter, 3. serum, 4. aparat, 5. ob. 6. Skot, 7. Leros, 8. Erivan, 9. iz, 10. smet, 11. petek, 12. otožen, 13. Atika, 16. ab, 18. až, 20. nizek, 22. Solon, 24. napet, 26. koral, 28. robat, 30. krožek, 32. navada, 34. neroda, 37. obilo, 39. Neže, 41. lopa, 44. imam, 46. seme, 48. dota, 50. meja, 52. Ana, 54. non, 56. lev, 58. in, 60. no, 62. 11. Matija Češnikar: f igti&a6 Zdaj, ko so najpotrebnejša živila po večini racionirana, ko je treba prebirati časnike že zaradi tega, da ne spregledamo nobene beležke, ki se nanaša na te dragocene zemel.;-ke proizvode, smo se vpregi i tudi mi moški v p* sel, da z aktovkami ali nahrbtnikom hodimo po trgovinah, na trg ali po 'mesnicah, s tem smo vzeli ženam nekaj skrbi, zakaj vse njih misli, vse delovanje in nehanje je danes osredotočeno na tiste določene količine hranil, katere jim izlaga-mo na kuhinjsko mizo. Jaz, na primer, sem se obvezal, da bom donašal domov meso in maščobe, to je tiste zmerom bolj redke dobrote, katerih vsak gram ima že skoraj zlato vrednost. Za dostavo drugih živil v našo kuhinjo, kakor na primer makaronov, mi ni toliko mar, zakaj če prinese žena domov nekaj gramov ma-karonovih luknjic več ali manj, ni nobene nesreče. Kakor veste, so nam prvič delili zaseko trgovci. Odpravil sem se tudi jaz z aktovko k trgovcu ;n čakal v vrsti, navajen potrpežljivosti, da sem prišel na red. Ni vam treba praviti, da so bile oči vseh čakajočih uprte v trgovca in v kazalec na tehtnici, ki je pokazala vsakemu, koliko dek maščob bo prejel za okrepitev svojega že precej mršavega telesa. Toda mene je zanimal bolj trgovčev mrki obraz, ko pa tehtnica, zakai v:deti je bil slabe volje in je ves čas nekaj godrnjal. Razumel sem le, da ga jezi in vznemirja, ker se mora s tako stvarjo, ki ne nese pravega dobička, temveč le izgubo, mazati. Ta mesec so delili zaseko mesarji, ki so baje na pristojnih mestih dokazali, da je zaseka blago, ki spada v mesnico. Premišljeval sem na vse strani, čemu se hočejo mazati mesarji s tem poslom, s katerim je sama izguba, dokler se nisem spomnil na staro rečenico, ki velja menda za mesarje vsega sveta, da izgube pri vsakem volu, toda število jih drži nad vodo. Tu sicer nI govora o volih, toda če zamenjamo besedo vol za rep, bomo lahko razmotrivali to pre-cei enostavno zadevo naprej. In zopet sem vzel aktovko pod pazduho ter jo mahnil na trg k stojnici mojega mesarja. Postavil sem se predenj in se oprl z aktovko na mizo. Moj mesar je bil namreč nekoč do mene jako vljuden in ljubezniv. Skoraj bi dejal izjema med svojimi stanovskimi tovariši. Če me je srečal na ulici, je takoj začel s svojo prijaznostjo: — O, gospod Češnikar, kam pa, kam? In v mesnici: — Kakšen košček pa želite? Nu. pravim vam, človek, katerega je bilo mogoče najti le v Ljubljani. To Da tudi vsakdo ve. da se človek s časom izpreminia. Dandanes niso več taki časi. da bi skakali trgovci ali pa mesarji za svojimi odjemalci, jih vabili v svoje lokale in jih obsipali z ljubeznivostjo ter jim razkazovali svoje blago. Saj imate natiskano na živilski karti, kas in koliko vam vsake stvari pripada. Zaradi teh malenkosti si vam ni treba beliti glave. Vzemite, dokler je čas! Danes pa slučajno pri_ mojem mesarju ni bilo vrste, stal je za mizo sam, zrl nekam v praznino, ne da bi se bil ganil ali trenil z očmi. Bil sem v domnevi, da me ne vidi in da me najbrže zato tudi ni pozdravil. Naposled pa le nastavi v svoji zamišljeni molčečnosti, ne da bi mi pogledal v oči ali v obraz, roko, vzame živilske nakaznice in se zagleda s povešenimi očmi v mojo aktovko. Nato zgrabi kepo zaseke, jo vrže na tehtnico, potem pa na papir, .katerega sem mu pripravil, s takim zamahom, da se je čofnila, sesedla in razletela v ploski kolač. Kakor bi si bil hotel s to vehemenco olajšati, da se je je iznebil. Preden sem šel od doma. sem premišljeval o vsakovrstnih izgubah, s katerimi se mnogi preživljajo in spomnil sem se, da imam tudi jaz doma precej »izgube«. Povsod jo je dovolj. Drži se vseh žepov ko smola, vsi predali in kotički v stanovanju so je polni. Celo v posodo v shrambi, kjer je dišalo po zabeli, se je bila vtihotapila. Vraga ne vidiš nikjer, vendar ga je povsod na pretek. Zato sem se bil odločil, da jo vzamem s seboj polne žepe in jo skušam oddati mesarju za zaseko po najprimernejši ceni. Za vsak primer pa sem vtaknil v telovnikov žep nekaz lir, če bi slučajno... Ko sem položil zaseko v aktovko, je mesar zopet zastavil roko ko prvič. Zato sem se vzravnal, ga pogledal neodločno v njegove še zmerom povešne oči in dejal s plaho vdanostjo, kot se spodobi dostojnemu in olikanemu konsumentu: — Najrajši bi plačal z »izgubo«. Koliko naj vam ...? — Ka-a-a-j? — Nu, z izgubo bi hot^l plačati. Saj vendar od nje živite! — K-a-a-a-j? je zopet zategnil in zadri vame oči s tako razjarjenostjo, da mi je zlezla »izguba« kar sama nazaj v žep. — Se sam jo imam preveč —, je odsekal in dodal nepotrpežljivo: — Dajte, dajte! In sem mu, seveda, odštel lire... Začel sem si očitati in se tudi nekoliko sramovati, čemu silim nespametno k njemu s tako valuto, ki ni vsenarodna, temveč žive od nje le nekateri. Ze pri zaseki bo imeli izgubo, jaz mu pa vsiljujem še svojo. Človek se preobje tudi najboljših sladkarij. Ko sem odhajal od stojnice, sem opazil, da kaže kazalec uradno nameščene in uravnane tehtnice dve deki. Kako pa to? Tehtnica je vendar prazna! Morda jo je tlačil na eno stran mesarjev srepi pogled, ali pa se je že bila prismolila nanjo tista presneta »izguba«. Nisem niti godrnjal, bil sem v resnici zadovoljen, da sem se odlepil od mesarja na tak miren in spravljiv način, zlasti ko sem pomislil, kako bi ga udarilo, če bi razdelil med odjemalce več zaseke, ko pa je zanjo mogel oddati na pristojno mesto kart in bi moral nadoknaditi primanjkljaj iz svojega. Ko se je doma zaseka cvrla, sem nalašč posedel nekaj časa v kuhinji in užival prijetne vonjave mesarskega izdelka, premišljeval o »izgubi«, njegovi in svoji, ki mi je doma v napoto, pa je ne morem spraviti v denar, ali pa jo naložiti v kaki banki. Po-greznil sem se mimogrede nazaj v čase mladih let, ko sem tudi imel priliko učiti se mesarske obrti, ki mi pa takrat ni bila pri srcu, ker ne bi bil sposoben vihteti mesarice po kosteh in mesu. Naenkrat pa se mi je v glavi zabliskalo. Spomnil sem se, da sem se dal pred pet in tridesetimi leti zavarovati za življenje, in sicer za petnajst tisoč kron in da je zavarovanje že dospelo. Takrat, kakor danes^so dejali, da sloni vsaka valuta na določeni zlati podlagi Mahnil sem jo torej v banko, in res so mi izlačali čistih — dva tisoč lir... in »izgubo«... Nisem vedel, ali naj prasnem v smeh, ali naj se razjokam. Ker me je bilo nekoliko sram, da sem se preveč razburil, sem se zopet vzravnal in pomislil natihoma, da je med številom petnajst in dve vendar prevelika razlika. Zato sem se žalosten in potrt vendarle opogumil in vprašal blagajnika: — Kaj pa naj napravim z »izgubo«? — Nesite jo kamor koli! — je odvrna meni nič, tebi nič, popolnoma mirno. Ker pa sem imel že z mesarjem dovolj poučno izkušnjo, sem si dovolil v uspeh p\iv rahlo podvomiti. Ce je pa nikjer ne bi hoteli sprejeti, jo postavite kar tja v kot. obresti vam tako ne uidejo. Ni treba, da jo spravljamo v blagajno, saj je ne bo nihče izmaknil. Bodite brez skrbi! Nu. sem si mislil, izguba v banki, izguba doma... Ko sem prišel domov, me .ie pa zgrabila taka jeza. da sem hotel treščiti vso »izgubo«, kolikor se je je valjalo doma, skozi na stežaj odorta vrata ven na prosto, pa jo je bilo toliko, da je bila odprtina vrat premaihna, da bi ji bil mogel dati prosto pot. Ker mi ie pa vedno bolj v napoto, prosim vsakogar, kdor bi vedel, kako in kje bi jo mogel zamenjati za sednivo valuto. naj se prijavi v Malih oglasih pod značko »Izguba«! * Visoko odlikovanje za konstrukterja podmornic. Fiihrer je podelil viteški križec k vojnemu zasluženemu križcu z meči mi-nisterijalnemu direktorju dr. Friedrichu Schurerju, šefu oddelka za gradnjo vojnih ladij v vrhovnem poveljstvu vojne mornarice. Po zaslugi dr. Schiirerja ima nemška mornarica najboljše podmornice sveta. * Letalski minister v fašistični vladi. Z nedavnim odlokom Duceja je bil letalski polkovnik Molfese imenovan za državnega podtajnika v letalskem ministrstvu. Načelnik generalnega štaba letalstva je ostal general Tassari. * Regulacija Rumene reke. Zastopnik japonskega veleposlaništva v Šanghaju je izjavil, da bodo zaradi regulacije Rumene reke najprej zaprli velike jezove nedaleč od Kaifenga. Gradbeni stroški bodo znašali okoli 200 milijonov jenov, dela pa bodo trajala približno eno leto. Od tega časa so poplavljena velika področja provinc Honan in Anhvei, kar je imelo za posledico izredno nazadovanje poljedelske proizvodnje v teh sicer tako rodovitnih pokrajinah. * prekupčevalci vozovnic v Turčiji, flz Carigrada poročajo, da so se začeli dobičkarji ukvarjati tudi s prekupčevanjem železniških vozovnic. Karte kupijo pri blagajni, potem pa jih potnikom z velikim pribitkom prodajajo naprej. Železniška uprava je zato sklenila, da bo izdajala vozovnice z imenom potnika. Če ne bo mogel izkazati svoje identitete, bo vozovnica neveljavna. Nadalje je bilo' sklenjeno, da za daljše pro.re ne bodo izdajali več vozovnic kakor je sedežev v vlaku. Za Ispo lir — zbisUa knjig Enega izmed glavnih dobitkov bibliofil-ske tombole utegnete zadeti za 100 lir. Med dobitke smo uvrstili Pregljeve Izbrane spise, Tavčarjeve Zbrane spise, Otona Župančiča Zbrana dela in še bogatejše Zbirke, ki so danes na knjižnem trgu že prav realke in dragocene. Že najnižji dobitek — dvojka Vam bo sedemkratno povrnil v:-oio, s katero odkupite tombolsko tablico. Samo Zbornik Zimske pomoči, ki bo dokaz, da tudi med vojno ni zamrlo kulturno "delo, bo vreden okrog 400 lir. V niem bodo zbrane pesmi, črtice, eseji in pri vsakem prispevku bo avtorjeva slika, tako bo Zbornik obenem lep biografski leksikon. Kdo si ga ne želi imeti v zbirki svojih knjig?! li sjfgblpne u— NO vi grobovi. Za vedno je zapustil svojce slikar Narodnega gledališča v Ljubljani g. Boris W e s t e r. Za njim žalujejo' neutolažljiva mati Milka, brata Miro in Slavo ter vsi, ki so rajnega poznali. — V 39. letu starosti je preminil služitelj pri pokrajinski upravi g. Viljem šorli. Za i: i i je soprogo Franjo, hčerki Mileno in Nado "ter drugo sorodstvo. — Dotrpela je soproga finančnega inšpektorja v pokoju ga. Matilda Burgerjeva. K večne-mu počitku jo bodo spremili v ponedeljek ob pol 15 iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. — Po dolgi mučni bolezni je umrl major v pokoju g. Franc Robe k. Na zadnji pot; ga bodo spremili v ne leljo ob 16 iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spo-nvn, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskrena- sežalje! u— Poroka. Poročila sta se znani in priljubljeni živinozdravnik v Logatcu dr. Marjan Pavšič in gdč. Boža Korošec iz Borovnice. Iskreno čestitamo! u— Diplomiran je bil na tukajšnji tehniški f;1'ar teti za .gradbenega inženirja g. Srd'n Tur k. Mlademu nadebudnemu inženirju iskreno čestitamo. u— Diplomiran je bil na univerzi v Ljubljani za gradbenega inženirja Štefan Ha-las iz Črensovcev v Slovenski Krajini. Čestitamo! u— Reklamacije tobačnih izkaznic. — Uslužbenci mestnega preskrbovalnega urada so dostavili vsem upravičencem tobačne izkaznice na dom. Tisti pa, ki jih iz kakršnega koli vzroka niso dobili, naj se čim prej zglase v Puccinijevi ulici št. 2 (dvorišče Bcnačeve hiše). S seboj naj pri. neso glavo julijske tobačne izkaznice, krušno karto za avgust in osebno izkaznico. u— Za zimsko zalogo moramo pripraviti dovolj posušene zelenjave, ki naj po kakovosti čim manj zaostaja za svežim pridelkom. Zdaj je pravi čas za sušenje. O.lbratj je treba le svežo in zdravo, primerno zrelo zelenjavo dobrih vrst. Sušimo takoj, ko jo naberemo, ležanje zniža kakovost. Pozorno jo operemo, najbolje s tekočo vodo. Preden jo denemo sušit, jo osušimo na rešetih ali košarah. Skoraj vse vrste tudi obarirno. to se pravi: za nekaj minut jo vržemo v krop, poberemo ven in odcedimo. Sušimo fižolovo stročje, špinačo, zelje, nadzemeljsko kolerabico, korenje, pol zemeljsko kolerabo, peteršiljeve korenine in lahko tudj paradižnik, vendar so iz tega bolj priporočljive mezge s soljo ali vkuhanje v steklenice. u_ Takoj, ko se je pojavil na knjižnem trgu. je znameniti rornan »Divjina cvete« zbudil pozornost med ljubljanskem č;tajo-čim občinstvom. Roman »Divjina cvete« je pač med tistimi več aii manj redkimi knjižnimi umetninami, ki so privlačne kakor magnet in pritegnejo čitatelja že s samim naslovom, še prav posebno pa s pisateljevim imenom. Avtorica tega romana Nora Lofts je po prevodih v druge jezike že dobro znana rned ljubljanskimi ljubitelji lepih romanov, zato je bilo ustreženo splošni želji, da je bi! njen najlepši roman »Divjina cvete« preložen v slovenščino. Dobite ga v vseh knjigarnah kakor tudi pri upravi »Jutra«, vezan izvod po 40 lir, broširan po 25 lir. Z deželo naslovite naročila na upravo »Jutra«, Narodna tiskarna, Ljubljana. u— Direkcija državne trgovske akademije sprejema prijave za vpis v I razred do 15. avgusta med 9. In 12. uro. Dijaki (-inje), ki žeSjo vstopiti v I. razred, se morajo javiti v spremstvu staršev oz. njih namestnikov, predložiti prošnjo na vzorcu, ki ga dobijo pri ravnateljstvu, in oddati spričevala o prejšnjem šolanju na srednii oz. meščanski šoli ter krstni list. Podrobnosti so razglašene na uradni deski. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 7.. 8. in 9. avgusta. Pouk dopoldne, noooldne sli zvečer po ietiji obiskovalcev Lchka desetprstna me- „DIVJMA CVETE" Največji in obenem najlepši roman svetovno znane pisateljice, ki jc po drugih, nemških prevodih, poznajo tndi slovenski ljubitelji sGdobne svetovne literature. Za »Divjino cvete« je pisateljica zajela snov iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci. Snov je tako živahno opisana in so prizori tako napeti, da drži tok povesti čitatelja od pričetka do konca v skoraj magični oblasti, že ko je izhajal ta roman v »Domovini«, je vzbujal po vsej Ljubljani izredno pozornost, še prav posebno bo s ponatisom ustreženo tistim, ki so roman že brali in so ga želeli v knjižni obliki, kakor tudi onim, ki bodo prvič segli po knjigi in jo bodo gotovo še vnovič prebirali. Ta znameniti roman je gotovo zaslužil ponatis, ki je sedaj izšel v okusni opremi. Vezan izvod stane 40 lir, broširan pa 25 lir. Ljubljančani dobe knjigo v vseh kvigarnah kakor tudi v upravi »Jutra« (Narodna tiskarna). toda. Učnina zmerna. Vpisovanje dne\Tio. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Informacije, prospekti; Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Danes k D. M. v Polju! Kakor smo že poročali, bo današnjo nedeljo dopoldne pri D. M. v Polju javno narodno zborovanje, na katerem bo ljudstvo obsodilo uničujoče delo komunizma in izpričalo svojo pravo slovensko prepričanje. Domačinom se bodo ob tej manifestaciji v velikem številu pridružili tudi okoličani in Ljubljančani. Zborovanje se bo pričelo po maši na prostem, ki bo ob pol devetih. Iz Ljubljane bo vozil avtobus s Tavčarjeve uiice ob 7. in ob 7.45. u— Kajenje v gozdovih ni na mestu. Mnogo je med tobakarji tožba, da imajo premalo kaje. Naj bi s tistim, kar imajo, pametno ravnali. Nesmiselno je kaditi na sprehodih, kjer človek vdihava sveži zrak in si ga sproti zasmraja s tobakovim dimom. Je pa tudi nevarno kaditi v gozdovih, zlasti v poletni dobi. Nemški listi venomer opozarjajo ljudi, naj varujejo gozd kot dragoceno last naroda. Tako opozorilo velja tudi pri nas. V Nemčiji so gozdarski in policijski uslužbenci kakor tudi vsi gozdni čuvaji prejeli navodila, da vsakogar, ki v gozdu kadi ali neprevidno ravna z ognjem, takoj primejo in ovadijo. Kazni ; so prav občutne. Tudi pri nas imamo pa-j ragrafe, ki strogo prepovedujejo kajenje ! ali zažiganje po gozdovih, skratka vsakršno početje, ki lahko cgraža gozd. Zat^ naj ta poziv ne bo zaman. u— Dijake-inje vseh šol opozarjamo na tečaje za popravne in privatne izpi'e ter pripravljalnieo za višji razred. Poučujejo se vsi srednješolski in meščanskošolski predmeti ter tuji jeziki ločeno za vsak razred posebej. Pričetek 7. avgusta. Vpisovanje še ta teden dopoldan in popoldan. Informacije: Specijalne strokovne instrukeije, Kongresni trg 2. u— Namesto venca na grob pok. Petra Kastelica poklanja IvTercina in drug 300 lir za slepce. u— Zahvala. Namesto venca na grob blarropokojnega g. Petra Kastelica, trgovca v Ljubljani, je poklonila tvrdka A. .Jane-žšč v Ljubljani s Fl^rijanske ulice znesek 300 lir za slepo mladino. Plemenitemu darovalcu ce vodstvo zavoda slepih .najlepš^ zahvaljuje. u— Instrukeije — Novi trg 5 — dobe dijaki (inje) iz vseh predmetov za popravni izpit 'n za izpopolnitev znanja. Honorar nizek. Prijave dnevno dopoldne. u— Na ogled novega rezervoarja mestnega vodovoda vabimo vse gg. inženjerje in po njih vpeljane goste, ki jih zanima ta naprava, v ponedeljek 7. avgusta s sestankom ob 16 na ploščadi nred tivolskim gradom. — Društvo inženjeriev v Ljubljani. u— Enomesečni učni tečaji za dijake in dijakinje srednjih šol v Lichtenturnovem zavodu. Oddelki za popravne in privatne izpite. Ponovitev tvarine posameznih predmetov. Priprava prvošolcev. Učnina "izka Informacije — vpisovanje ponedeljek 7. avgusta dopoldne v Lichtenturnovem zavod«. u— Vsem cenj. strankam in prijateljem naznanjam, da sem začasno prekinil z obratovanjem foto-ateljeja »Doris« v ulici 3. maja 4/1, pasaža. Naknadno bom sporočil svoje novo obratoval išče. Naročila po ploščah. ki jih hranim, povečave in reprodukcije sprejema iz prijaznosti tvrdka »Kos« v pasaži. Vsa ta naročila bom izvršil točno in po dnevnih cenah. Vsem se zahvaljujem za naklonjenost in priporočam za nadalje. — Z odličnim spoštovanjem Foto atelje »Doris«. u— Za dijake in dijakinje srednjih, strokovnih in meščanskih šol pričenjaijo novi počitniški eno- in dvomesečni strojepisni tečaji 7., 8. in 9. avgusta. Učne ure dopoldne, popoldne ali zvečer, po želji. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Nesreče. lOletni sin delavca Ladislav Fležar iz Zgornjega Kašlja si je pri padcu zlomil levico. S tramvaja je skočila, se pri tem spotaknila ter potolkla po levem kolenu 141etna dijakinja Vanda Je-zovškova iz Ljubljene. 491etni delavec Avgust Kolar iz Ljubljane je skoči] z avtomobila in se pri tem poškodoval v desnem gležnju. S kolesa jo padel in si zlomil desno nogo 32letni poštni uslužbenec Ivan Avšič iz Zgornje Zadobrove. 431etr.i strojnik mestne elektrarne Ivan Pust je padel z voza in si zlomil desnico. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomeč v ljubljanski snlošni bolnišnici. u— Učni tečaji v Lichtenturnovem zavodu za dijake in dijakinje srednjih šol. Oddelki za popravne in privatne izpite. Prinrava za bodoče prvošolce in drugo- Sprememba v potniškem prometu Pričenši s ponedeljkom. 7. avgusta, odhaja do nadaljnjega iz Ljubljane mešani vlak proti Vrhniki ob 19.25 in prihaja na Vrhniko ob 20.05. zato pa izostane na isti progi mešani vlak, ki sedaj odhaja iz Ljubljane ob 18.25 in prihaja na Vrhniko ob 19.05. Popis živine Kmetijski oddelek pokrajinske uprave je začel po občinah in kmetijsldh referentih zbirati statistične podatke o stanju živine, perutnine in čebelnih panjev. Te podatke je kmetijski oddelek zbiral vsako leto jeseni, lani pa jih zaradi nastalih razmer ni mogel in jih je zato letos začel zbirati nekoliko prej. Popis nima nič skupnega s predpisi o oddaji živine in tudi ne bo služil v take namene. Popis se vrši. kakor v predvojnih letih, po predpisih zakona o pospeševanju kmetijstva. Rejci živine naj ne bodo v skrbeh zaradi tega p~pisa in nihče naj zaradi tegi ne odtujuje ali kako drugače zmanjšuje stanja svoje živine. šolce. Ponovitev učne snovi za dijake, ki so razred izdelali. Glavno vpisovanje; 3., 4. in 5. avgusta dopoldne v Lichtenturnovem zavodu. u— Stare kravate napravim nove. popravila sprejemam dnevno do 10. ure na Tržaški cesti 17/11. P. Amon. u— Odvajalni čaj »PLANTA« dobite v lekarnah. Dr. Jože Furlan ' specialist za ušesa, nos in grlo zopet redno ordinira od 9. do 10. in od 14. do 15. ure. Tur-^ograjska ulica S t. 4, nasproti Drame. S štefe&feega Nemški študentje na Spodnjem Štajerskem. Tudi letos se je priglasilo 150 študentov in študentk s štajerskih visokih šol kakor tudi iz drugih delov Nemčije za počitniško de'o na Sopdnjem Štajerskem. Sodelujejo pri kmetskih delih, upravnih poslih in gradnjah, dekleta pa zlasti po otroških vrtcih in skrbstvenih ustanovah. Za uvod jo bil šolski tečaj na gradu Vur-berku, kjer sose pet dni vrstila predavanja. Nacionalno politični referent dr. Caosta-njen je razpravljal o ljudskih razmerah na Spodnjem Štajerskem, dr. Pirninger pa o I nacionalno-socialistični narodnostni politiki. Nabiranje gozdnih sadežev bo v gozdov-ju srednje- in gornještajerskih okrajev prepovedano v času od 20. septembra do 20. oktobra, ko bo treba odstrelti odvisno divjad. Na vsem Štajerskem pa je nabiranje gozdnih sadežev prepovedano obe nedelji 6. in 13. avgusta. Usoden padec. 171etni zidarski vajenec Franc Svoboda je 29. julija padel v K^čah z novega ostrešja '"n ie dobil tako h"de notranje poškodbe, da je v bolnišnici umrl. Nesreče. 62letna Marija Majcenovičeva iz občine Sv. Marjete ob Pesnici je pad'a tako nesrečno, da si je hudo poškodovala da«nico. 36letni kovinar Aloiz Škrabar iz Maribora je bil napaden od psa in ima občutne poškodbe. Poškodovanca sta v mariborski bolnišnici. Iz Trsta Razdeljevanje krompirja. T.žaško prehranjevalno ravnateljstvo opozarja na pričetek razdeljevanja krompirja po 1 kg na osebo. Cene so sledeče; v prodaji na debelo 5.60. v nadrobni prodaji 7. Nove tobačne nakaznice. Te dni se prične razdeljevanje novih tobačnih nakaznic. Potrošniki jih prejmejo po abecednem vrstnem redu. Pošta za oškodovance. Pošta za vse osebe, ki so morali zaradi letalskih napadov spremeniti svoje stanovanje, je na razpolago na glavni pošti, linica št. 21. Slovenska ura v tržaškem radiu. V nedeljo 23. julija je bila v tržaškem radiu kmečka ura. Glavni poudarek sporeda je bilo predavanje rektorja ljubljanskega vseučilišča dr. Milika Kosa o slovenskem kme- tu na Krasu in ob Soči pred 500 leti. Predavanje je pokaza.o gospodarski in socialni položaj našega kmeta ob koncu srednjega veka. Na sporedu je bil tud' odlomek iz Lovrenčičevega epa »Sholar iz Trente«. Sledile so koračnice, valčki in polke. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 701etni Jožef Oru, 541etna Ferdinanda Czerny, 851etna Roza Sošič, 78letni Ernest Oblat in 721etni Ivan Zulič. . Himen. V Tr*tu so se poročili delavec Jožef Perm i-on in gospodinja Marija Turi-na, stavbni tehnik Jožef Benedetti in gospodinja Valerija Čok, delavec Angel Pe-legrin in gospodinja Terezija Uršič, delavec Dante Pahor in gospodinja Elizabeta Rivolt. Smrtna nesreča na kolodvoru. Na osrednjem tižaškem kolodvoru se je ponesrečil 42ietni mehanik Tiodor Bastiani. Prišel je pod vagon, ki mu je odrezal levo nogo. Po-nesrenčenca so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil. Iz Gorica Goriška prefektura objavlja: Ravnatelji podjetij morajo do 10. avgusta dostaviti pristojnemu zavodu za bolniško zavarovanje seznam vseh delavcev po stanju zadnjega julija v treh izvodih. S 1. avgustom je treba v roku treh dni na posebnih obrazcih naznanjati pristojnemu zavodu za bolniško zavarovanje vsak sprejem ali odpust delavcev. Obrazci se dobe pri omenjenem zavodu. Cene sadju in zelenjavi. Goriški deželni urad za nadzorstvo cen opozarja vse prodajalce sadja in zelenjave na važnost določbe v drugem odstavsu ped cenikom, ki je sedaj v veljavi. Omenjena določba navaja, da morajo vsak dan pregledati morebitne spremembe cen, razvidne iz »tržnih poročil«. Izgovor, da komu niso bile znane dotične morebitne spremembe, ne bo veljal kot opravičilo v primeru prekršitve, ugotovljene po za to postavljenih organih. V vseh trgovinah na drobno mora bili iz-vešen cenik na vidnem mestu. Dečkova smrtna nesreča. Mali Marino Medeot iz Št. Petra se je med igro ranil z zarjavelim železom. Sledila je infekcija. Nesrečni deček je podlegel za posledicami zastrupitve. OkvestiSa S5ovem*kega Rdečega Križa DobHm srcem! Slovenski Rdeči križ v Ljubljani potrebuje stare obleke, čevlje, perilo in rjuhe, da more ugoditi številnim prosilcem, ki so zaradi vojnih razmer težko prizadeti. Zato prosi vse, ki jim je vojna do sedaj prizanesla, naj bi cd svoje zaloge podarili odviSno obleko, perilo in čevlje. Slovenski Rdeči križ je pripravljen prevzeti tako blago tudi proti primerni odškodnini. Potrebe so velike, zato prosimo, da javite svoj naslov v pisarni Slovenskega Rdečega križa, oldelek za podpore 1 v šentjakobski šoli. Na željo stranke prevzame Slovenski Rdeči križ blago tudi na domu. pozivi. Bivši povratniki Grbec Anton, Bergan Stanko. Oberšak Anton, Stamber-gar Anton, Bizjak Anton. Kocmur. Orožen Milan in Groznik Franc naj se zglase pri blaganjiku v poizvedovalnem oddelku na Mnriijnem trgu št. 5. Zahvala. Družina Potokar je darovala Slovenskemu Rdečemu križu 200 lir v počastitev spomina blagopok. g. Lokarja Antona, g. Pctrič Antonija pa za povratnike 100 iir. Prisrčna hvala! Opozorilo Opozarja se občinstvo, da od vseh policijskih organov ob priliki kakršnih koli intervencij zahteva, da se policijski organi legitimirajo, to se pravi, da jim pokažejo svoje službene legitimacije, iz katerih je razvidno njihovo ime, službeni čin in podpis starešine oblastva. UPRAVA POLICIJE. Iz ljubljanske policijske kronike Množijo se tatvine poljskih in vrtnh pridelkov. Brezvestni tatiči pustošijo po njivah in kradejo vse. kar se da spraviti v denar. Zlasf se zanima jo za krompir, ki ga z lahkoto vnovčijo. Policiji je uspelo, da je v sredo 26. julija aretirala zaradi tatvine krompirja na njivah ob Vilharjevi cest: 36-letnega Franca R., ki je po poklicu priložnostni delavec na slepem tiru ljubljanskega glavnega kolodvora. Franc R. je bil s+alni obiskovalec njiv v nočnem času in je spravljal v svoj nahrbtnk vse. kar je tam dobil. Ob aretaciji so našli pri njem okrog 25 kg kompirja in 5 kg čebule. Pridelke so vrnili lastniku, Franca R. pa so :zročHi sodišču. Policija je aretirala in predala sodišču tudi 22-letnesa Ignacija M., ki je pred 14 dnevi predal svojemu prijatelju 27 kg soli 'n mu je ta za njo plačal 1080 l:r. Z vednostjo Ignacija je kupec sol spravil v neko javno sfclacEščc in prosil, da bi mu jo shranili za nekaj dni. Po oddaji soI: v skladišče sta se Ignac:j in kupcc razšla. Čez nekaj ur se je Ignac zglasil zopet \ skladišču in dvignil vso 6ol ter odšel z njo neznano kam, Kmalu jo jc še enkrat piv,dal. tokrat za 1350 lir, tako da je za sol dobil po 90 lir za kilogram. Policija je nadalje aretirala starega znanca po'ic jskih in sodnih zaporov Staneta Trcšta, rojenega 1005 v Devici Mariji v Polju, tja pristojnega, šoferja brez posla :n nestalnega bivališča. Stane TroSt imn za seboj zelo pisano preteklost, odkar pa se ie zače'a vojna se ie znal tako spretno iznrkati varnostnim organom, da ga ni bile mogoče izslediti. Od leta 1941. naprej so ga 18-krat zasledovali zaradi raznih prestopkov v po!ic:jskem dnevniku. Trošt se je vedno potkal po raznih zakotnih pivnicah. Če ga je policijski org3n slučajno zasačil v gostilni, se je znal tako spretno izgovarjati, da ga je preslepil. Tako je bil Trošt vedno na svobod1. Dne 20. julija je zasačil Trošt a starejši dobro izvežbani policijski organ, ki mu ni hotel na besedo Verjeti vsega, kar mu je tvezil. Čeprav se je izdajal za Trtn -ka. ga je varnostni organ odpelial na upravo policije Tamkaj so kmalu ugotovili, s kom imajo v resnici opravka. S pomočjo daktilo-skop čnih odt sov so spoznali, da je aretiran' Trtnik istoveten s Stanetom Troštom. Tak0 je Trošt obtičal v policijskih priporih. Po nekajdnevnem zasliševanju so ugotovili večno njegovih pregreh. Kako podjeten je b'l Trošt, kaže dejstvo, da je od meseca januarja letos* naprej prevaril nad 20 strank tako, dia j'm je izvabil RM, zatrjujoč jim. da jih bo zamenjal po uradnem tečaju al: na da jim bo zanje preskrbel racionirana živila po znižani ceni. Drugam oškodovancem je zopet izvabil pakete z obljubo, da jih ho spravil nj hovem znancem na Dolenjskem ali Gorenjskem. Škoda, kj jo je na ta način povzročil, znaša po dos.ediaj znanih podatkih najmanj 11.000 lir. Verjetno pa jc znatno večja, ker prizadeti n:so prijavili vseli primerov. Stane Trošt je bil izrečen v zapore okrožnega sodišča in bo prišel na zatožno klop zaradi obrtnih prevar in tatvn. Končo je padel v policijske mreže star kriminalni znanec Alojzij Tepina. rojen 1895 v Kranju in prstojen v Ljubljano. V zadnjem ča^u je iz nekega javnega skladišča ukradel 60 novih posteljnih rjuh. Prodal jih je svojemu kriminalnemu tovarišu Stanku Kaiscriu, k mu je rjuhe plačal po 350 lir za komnd, sam pa jih jc prodajal naprej po 650 lir. Tako sta oba krimVialca dobro živela. Sedaj sc bosta vsaj nekaj mcsccev pestila ob vodi in ješprenu V zadnjem tednu je uprava policije prejela zopet števlne prijave tatvin koles. V ponedeljek 31. julija je b:lo ukradeno pred gostilno »Češnovar« na Dolenjsk: cesti mo:ko kolo Franca Babica. Kolo znamke »Diamant« ima tovanvška številko 143.659 in evidenčno šte-vlko 4968 V nedeljo 30. julija je neznanec odpeljal moško kolo Andreju Čcmahu z dvorišča gostilne »Prijatelj« v Mostah. Tatvina se jc zgodiia okoli 21. ure. Kolo jc zeleno pleskano, znamke »Diirkopp« s tovarniško številko 174.451 in evidenčno številko 234.115. V noč: na pretekli torek so bila ukradena 4 kolesa iz nezaklenjene kleti Marije Dcklevove v Pre-dovičevi ulici. Dve kolesi so našli odvrženi in so jim tatovi odstranili pnevmatiko. Manjkata še ženski kolesi, prvo je črno pleskano z evidenčno številko 2.302, drugo pa je rdeče pleskano s tovarniško številko 8686 in evidenčno številko 7113. V sredo je b:lo v Puha rje vi ul;ci ob 18.45 odpeljano moško kolo na škodo Črto mira Zupančiča Kolo je zeleno pleskano. znamke Adler. s tovarniško številko 1.269.310 in z evidenčno številko 2-193.997-1. Istega dne je bilo okrog poldne ukradeno kolo na škodo Pavla Kvedra. Storlec je odpeljal moško, rjavo pleskano kolo znamke »Autcdirk« s tovarniško številko 646.218 in evidenčno številko 190.488 izpred kavarne Evrope. Končno je bilo ukradeno v Zidovsk ulici št. 4. moeko zeleno pleskano ko'o last Antona Vekavrha Ko'o je znamke »Torpedo« s tovarniško številko 417.771 in evidenčno številko 2-2C69-1. Beletnica KOLhUAK; Nedelja, 6. avgusta; Sikst II. Gosp. sprem. Ponedeljek: 7. avgusta: Kajetan. DANAŠNJO P R LR KD IT V M: Kino Matica: Akordi življenja. Kino Sloga: Jastrebica Wal!y. Kino Union: Platno iz Irske. Kino Moste: Titanic. PRIREDITVE V PONEDELJEK Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE: Sobota: Mr. Bakarč;č. Sv. Jakoba trg 9; Ramor. Miklošičeva celiki radijski orkester in komorni zbor vodi D. M. Ši-janec. 15.45—16.00; 15 minut za pcdežeije — Ing. Repamšek Viktor; Praktična navodila kmetovalcem za avgust. 16.00—13.00: Koncert za vojake. Vmes od 17.00—17.15 poročila v nemščini in slovenščini. 18.00— 19.00: Nesmrtna glasba nemških skladateljev. 19.00—19.30: Mali koncert; sodelujeta altistka Elza Karlovac, pri klavirju L. M. Škerjanc. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Kaj prinaša prihodnji teden. 20.00—20.15; Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Veliki koncert za krajši čas. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Plesni orkester vodi Marijan Vodopivec. 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radij-kih postaj. '-■t Za izkazano sočutje ob priliki težke izgube, ki me je zadela s smrtjo moje nadvse ljubljene mame, gospe Uršule Mužtne izrekam vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo sem dolžna gospodu predstojniku klinike, kakor tudi vsem gg. zdravnikom, ki so si prizadevali ohraniti vsaj še nekaj časa življenje moje dobre mame, kakor sem tudi iz srca hvaležna vsem, ki so ji kakor koli pomagali. Iskreno zahvalo sem dolžna tudi vsem, ki so mi stali ob strani v času težke preizkušnje ter vsem, ki so predrago pokojnico počastili s krasnim cvetjem, ki ga je tako ljubila, ter onim, ki so jo spremili na poti v onostran-sko domovanje. Maša zadušnica se bo brala dne 9. avgusta v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 8. uri zjutraj pri oltarju Marije Pomagaj. Ljubljana, dne 6. avgusta 1944. ETA MUŽINOVA. f Po dolgi in mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti, je poklical Vsemogočni k Sebi mojega preljubljenega moža, brata, svaka in strica, gospoda R&bek Franca majorja v pok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 6. t. m. ob 4. uri pop. z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Terezike na Ko-deljevem. Ljubljana, dne 5. avgusta 1944 Neutolažljiva: EMANUELA ROBEK, soproga; in rodbine: MIHA ROBEK, DELAKORDA in GABRON. Kdor l&če službo plača sa vsako besedo Ii —.30, za drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro I* 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve :n dopisovanja Je plačati «za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —-60 za besedo. za drž. in prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši, tziioe za te oglase je L 10.—. GOSPODIČNA z malo maturo in dveletno prakso v trgovini, vešča sa mostojnega gospodinjstva — išče primerno mesto tudi na dežel;. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »September« 19926-1 16-LETNA DEKLICA z malo maturo se želi izu čti v špecerijski trgovini rri dobrem gospodarju. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena« 19900-1 TRGOV. POMOČNIK šofer, išče primerno zaposlitev za 3—4 ure dnevno. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Trg. pom.-šofer« 19389-1 ASISTENTKA s ooldrugoletno zobozdrav. niško prakso, želi spremeniti službo. Gre tud* k zdravniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Instrumentarka« 19878-1 GOSPA pre na dom krpat perilo, bodisi na stroj ali ročno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Begunka« 19*08-1 URADNIŠKA MOČ, i enoletno prakso, vajena fotografskih del. išče zapo slitev. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Poštena« 19821-1 ŠIVILJA išče primerno službo. Sla bi najraje k otrokom, va-•cna jc tudi gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod , »Šivilja« 19864-1 NATAKARICA .. večio kavcijo išče boljše mesto. Vešča vseh gostilniških del. Nastop 15.'avgusta ali 1. septembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica« 19840-1 PREŠIVALKA sprejme delo na dom.— Naslov v ogl. odd. Ju tra. 19784-1 KUHARICA dobra, pridna, varčna, 2 najboljšimi spričevali in priporočilom, išče mesto k manjši družini ali kot gospodinja k gospodu ali go. spej. Naslov pustiti v ogl. odd. Tutra pod »Ljubljana 100«. 20194-1 TRG. POMOCNICA išee zaposlitvi za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada moč« 20236-1 KUHARICINO POMOČNICO, marljivo, išče skupna kuhinja Deutscher Berater v Ljubljani, Cesta na Rožnik številka 1, vila. Dukič. yB0352En3 KINO UNION Telefon 22-21 Sijajna satira na neumni, koruptni biroiiiratizem v predvojnih dunajskih ministrstvih. Platna vz H^ske Borba poštenega človeka proti po-ubnim nakanam koruptnih židovskih špekulantov in proti bedasti birokraciji v bivših najvišjih avstrij. uradih. Otto Tressler, Irene v. Meiendorff, Rolf Vvanka, Siegfried Breuer, Oskar Sima, Georg Alexander, Fritz Imhof, Tibor Halmay. Predstave ob 10.30, 15., 17. in 19 uri. ■ 1,1 fl i i J ■ % i { I tej i l ti M j: i M n KINO SLOGA Tel. 27-30 V originalu! V originalu! Tobisov velefilm visokih planin! Mogočna povest o globoki ljubezni drzne ga dekleta po romanu Wilhelmine v. Hillern. Jastrebih Wally Hcidemarie Hatheyer, Sepp Rist, Win-nie Markus, Leopold Esterle. V nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. KINO MATICA Telefon 22-41 Dramatično življenje skladatelja Roberta Schumanna v filmu velike glasbene kvalitete z izbornimi interpreta-torji Akordi življenja V glavni vlogi Hilde Kralil in Mathias VViemann. V nedeljo ob ob 10.30, 15., 17. in 19. KINO MOSTE Titauls Predstave: sobota ob 19., delavnik ob 18.45, nedelja ob 14.30, 16.30 in 18.30 Predprodaja v nedeljo od 10.30 dalje. \ rSfflSBflBHffPBBSBBBBBBBBB knjiga' je jzdala spomine glavarja Eskimov Jana Welz!a Potopis po skrajnem koncil Sibirije, pustolovski doživljaji v divjinah severa, med Lskimi in zlatosiedci, čudne prigode na daljnih poteh, življenje zaostalih Eskimov, njihove šege in navade, napete storije s pustolovci i n še mnogo drugega se spleta v pravi življenjski roman neustrašenega Ceha. Kn jiga, ki je unela velik uspeh pri čita-teljih mnogih evropskih narodov. Naročniki D Iv naj dvignejo novi roman v upravi načih listov v Narodni tiskarni, onim pa, k j dobe knjige na dom, se julijski roman že dostavlja. Nenaročniki lahko dobe novo knjigo v naši upravi ali pa v kateri *:cli knjigarni po ceni 17.— lir za broširani la 35.— lir za vezani izvod na boljšem papirju. Kdor še ni naročnik »Dobre knjige«, naj jo ob tej priliki naroči, da dobi znatno ceneje tudi znamenito VVelzlovo knjigo. KRZNARSKEGA pomočnika sprejmem. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Krznar« 19796-la GOSPODINJSKO pomočnico k mali druži ni. z znanjem vseh hišnih del, iščem. Hrana in plača prav dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba« 19103 la POSTREŽNICO k dvema odraslima ose bama iščemo. Zelo ugodni pogoji. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19764 la TOR3ARSKEGA pomočnika, preživalko in vajenca sprejmem v služ bo. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 19830-la BKIV. POMOČNIKA ter frizersko vaienko, spre; me takoj salon »Frank« — Stritarjeva ul. 1, Ljubljana. 199S7-la POŠTENO OSF.BO in zanesljivo, ki bi hotela približno tri ure dnevno opravljati službo v gospo dinjstvu, iščem proti meseč ni nagradi 375 lir. Vpoštev prihajajo le osebe, ki stanujejo v bližini Škrabčeve ali one, ki imajo kolo. Ponudbe na ogi. odd. Jutra. pod »Škrabčeva« 19997 1 a 2 PRAKTIKANTINJI z obrtne šole, spreime modni salon Prečna ul. 3. 19948 la MIZAR. POMOČNIKA sprejmem takoj. Zadmkar J., Milčinskega 20, L>ub-Ijana. 19935-la POSTREŽNICO sprejmem za popoldneve. — Plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19930-la DELAVEC dobi namestitev pri I. Pogačniku, trgovina s kurivom, Bohoričeva 5. 19893-la ŠIVILJO za predelovanje oblek — sprejmem za nekaj tednov. Pojasnila : šišenska cesta 48, Zg. šiška. 19862-la DEKLE za gostlno spreimem. Prednost imajo one, ki znajo nekoliko šivati, šišenska cesta 18, Zg. šiška. 19863-la BRIVSKEGA pomočnika(-co) kot dru-žabnika(-ico) iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19775-la POŠTENO OSEBO, ki bi bila event. pripravljena tudi pomagati v gospodinjstvu, sprejmem k dvema otrokoma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna« 19835-la SOBOSLIKARSKEGA, pleskarskega pomočnika, po možnosti mlajšo moč, sprejmem za stalno. Kos Jože, Karlovška 11, Dolenjska cesta 88. 19S75-la Gradbenega POLIRJA ali preddelavca, vestnega, sprejmem v Ljubljani. Ponudbe z navedbo prakse na ogl. odd. Jutra pod »Gradb. podjetje« 19974-la GRADBENI TEHNIK, vsestransko zmožen, dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gradbeni« 20071-la POSTREŽNICO, najraje mlado dekle, za nekaj ur dnevno, iščem k družini z dvema otrokoma. Nastop takoi. Gallusovo na-brežie 7/II. 20072-la PEKOVSKEGA pomočnika spreimem. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 20047-la KUHARICO, samostojno, čisto in zdravo, ki je že služila v boljših zasebnih hišah, sprejmem čimprej proti dobri in zadostni hrani in dobri plači. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Srednjih let 600« • 20050-la KUHARICO, vajeno boljše kuhe, sprejmem v zasebno hišo poleg sobarice. Hrana in plača dobri. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in starosti na ogl. odd. Jutra pod »Kuham dobro« 20051-la VEČ ČEVLJARSKIH pomočnikov potrebujem, da. iem mojstrom delo na dom. Pojasnila: Šavs Ivan, Gallusovo nabrežje 41. Od 16.30 do 18.30. 20053-la POSTREŽNICO za ves dan, event. samo za opoldanske ure, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd Jutra. 20055-Ia KROJAŠKEGA nomočnika in vajenca sprejme takoi Tomšič Daniiel. krojač. Zg. šiška. Vodnikova 108. 20057-la 2 POMOČNICI, vajeni konfekcijskih plaščev in dela po meri, spreimem. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. sentember« 19911-la POSTREŽNICO. Dridno in zanesljivo, takoi spreimem. Čas po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Zanesljiva« 19836-1? TEKAČICO ki je zmožna strojepisja, takoi spreimem. Naslov v oel. odd. Tutra. 20169 1? POSTREŽNICO ;'a čez dan k otroku. — iščem. Naslov v oglasnem odd. Jutra 20228 la širite „JUTHC54S VAJENCA m delavca zx slikarsko obrt, iščem. Borštnar Štefan, Podmilščakova 4, Bežigrad. 20163-1» KUHARICO ali dekle, ki zoa kuhati, h boljše hiše, sprejmem k mali trgovski družini z dobro plačo. Eventuelno tudi samo začasno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20192-la GOSP. POMOČNICO ki samostojno kuha, išče tričlanska družina. Hrana in plača dobra. Seunig Danica, Muzejska 3/II. 20191-la KUHARICO VAJENKO za trgovino sprejmem. Pogoji : 4 meščanski razredi in 4 razredi srednje šole. Pismene ponudbe ie poslati na naslov: A. Verbajs, Gosposvetska 10. 19995-44 VAJENCA iz poštene hiše, sprejme bojša delikatesa in špece-rija v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesli;^ dečko«. 20195-44 VAJENCA za meh-nično obrt spre.1 me Kristan. Dunajska 54 (mehanična delavnica). 20213-44 VAJENCA ali gospodin;sko pomočni-za pohištveno mizarstvo co za vsa hišna dela, k sprejmem takoj proti za-majhni odrasli družini, četni plači. Babnik Jože iščem. Naslov v ogl. odd. miznr-tvo, Bleiwe:sova 52 lutra. 20188 ls dvorišče 20122-44 2 POMOČNICI s krojaška in šiviljska), dc [ bri in vestni delavki d^bi POZOR. KOLESARJI! ta stalno, dobro službo nro t, dobremu plačilu v P»-'Ko!csa ,ak]ram vr.razrednem salonu. Naslovi og 20187-la SLUŽKINJO ognju v j, . . Ivseh barvah. Predvoino bla- odd. Jutra. Igo1 - Spreimem vajenca. .Horvat losip, Pohanska 69 , . „ __„v,- '(pri klavnici) ' 394 3 i . zna pripravljati ob,-.; PDOBER tAPETNTK ?ajno meescansko hr.mo „„ ,„, , „ "J „, v . .. , __„,, .____ere delat na dnm. i\-.s[o\ pos 1 ef spre J mem S ^^'te^STI- ^ S^fl drbTa' o^V? Za niik honorar ,zde Prečna ul. 4. 20C89-la h]jem albumg vseh dr GOSP. POMOČNICO žav Naslov v ogl. oddel k tričlanski družini ta-tu Jutra. 20031-3 koj sprejmem. Vprašati od 18. do 20. ure. Naslov MJ S J-^TTVT i?7~jrr' Odar Trnovski pristan, I6a. 20090-1 a: - — KUHARICO ! samostojno, za vsa hišna! dela, z dališimi spričeva-j li sprejmem k družini 3' oseb. Hrana in plači do bra. Ponudbe na ogl. od- prodam delek Jutra pod ^ »Samo-1 ulica 4. stojna kuharioa« 20210-la POSTREŽNICO najraje za dopoldansk- ure — I P!SALNI STROJ sprejmem. Plača dobra. Vr- p:samigki, poceni pro-hovčeva 14-1 20144-ls ponudbe na oglas- delavko m odd. jutra pod knjigoveško izvežbano ali »a- »Dobra znamka« 19767-6 Setnico, spriim knjigoveznica' PISALNI STROJ Lenarčič Ivan. Dunajska 12. prenosni, prodam. Po-20199-1 a nudbe na cgl. odd. Ju-dekle tra pod pridno in pošteno, ki bi biki „ »Adler« 19J66_e zmožna voditi manjše gospo-' OTEOŠKO POSTELJO dinjftvo, takoj spreimem - n0''"0.- Prodam Zg. Siska, Zvezna 15. »!a " DEKLE ,ska P^113^ pn Sitarju^ zdravo, mlado in predvsem prodam pošteno, iščem kot sobarico. j usnjeno wr- v ogl. odd. Jutra. ^ pJrimera0 ZaJ zdrav--(>•—1-1 a nijje babice, lnženjerje POSTELJO. leseno, kompletno, io otroško, železno, prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 19976-6 Električne LIKALNIKE, rešoje in kuhalnike na dve grelni plošči prodam. Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 19975-6 GRAMOFON »His Masters«, v kovčku, in MOSKO KOLO prodam. Kovač, Ro&aa dolina. C. V, b. 5 (t hiši pekarna). 19985-6 PERZIJ. PREPROGO 2x1.07, prava Buchara — ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled dopoldne od 10. do 12. ure. 19989-6 ŽENSKO KOLO znamke »Hercules«, skoraj gramofon v omarici prodam.inovo — tudi veliko sobno Hinko Privšek, Kolodvor- Ipreprogo, prodam. Vpraša-ska 7. 19973-6 j ti Šiška. Drenikova 30. OTROŠKI VOZIČEK. 19990-6 športni in globok, prodam! CRN SUKNJIČ za ugodno ceno. — Hinko modern, za srednjo posta- vo, dobro blago, nov — dolžina 85 cm, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10003-6 Privšek, Kolodvorska ul. 7 19972-6 BICIKIJ: original »Puch«, la, skoraj nov; »Torpedo«, la, skoraj nov; »Pariš« in drugi naprodaj pri Hinku Privšku, Kolodvorska 7. 19971-6 je del vašega življenja PiSApJE STROJE. lin zdravja. Oglejte si Sr^k" iHi&a pri meni. Revnejši prodam. — Hinko Privšek, bolniki in Upokojenci Ležalni stzl Kozo mlekar! cr Koželjeva več čevljarjev itd., usnjene gamaše. sprejmemo v delo proti do- za predsobo, ampel bremu zaslužku za zbita na- za spaln;oo, rjav hrastov vadna dela. Damo tudi delo lestcnec za sprejemnico na dom. Triumf, Miklošičeva na 4 žarnice in stekle- -12. 90232-la nc krogle za vrtne pn'l- GOSPODIčNO jce. Naslov v ogl. odd. za k otroku, iščem. Pretner, Jutra. 19699-6 Gledališka 4-ITI. 30?61-laj PREKLE 2 POMOČNIKA jza fižol in paradižnike do- mizarska, sprejmem takoi. £Lte. J5" Gospodarski zvczL Babnik Jože. mizarstvo, « 19791'6 Bleiweisova 52, dvorišče. ' MOSKO KOLO 20T,3-la novo. športno, francoske GOSP. POMOČNICO "iznamke prodam^ Ogled iščem. Nastop službe takoj Ljubljanici 73. pri Antosien-icz, Prijateljeva ul. št. 8. MLADO DEKLE SEDLA za kolesa. več 19798 6 komadov. Vvr\tiV7^3eVa) ^sZl % DAMSKI KOLESI POŠTENO ŽENSKO |J sprejmem v steš^ičarsko ^^ v delavnico. Plača po dogo- ^ni deiavn^Dunajska 19619-6 HARMONIKO klavirsko, prodam. Kun-tira Karlovška 9-II. 19703 6 delku Jutra. 20260-la FRIZ. VAJENKO MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, s po- sprejmem takoj ali po- P0in0ma novimi plašči ln zneje. Rep, frizer. Gleda- zračnicami, prodam. — Užka 8' r-« 19867-44 Dgled Drl Jos. stuplca, VAJENKO Avtogarage, Slomškova 6 ali vajenca za fotograf-j 19735-6 sko obrt, s primerno iz-! GRAM> plošče obrazbo, sprejme ped »Telefunken«. nove do-ugodn.mi pogoj. Foto- bite pri stanku Karlov-Studio »Holynski« Ulica šku Knafijeva 8 (preje 3' „. Dvorakova). 19751-6 FRIZ. VAJENKO , RADIOAPARATE pridno in po&teno sprej- 'novei znamke »Lam'odac mem v uk. Salon Ivanka in )>Gelcsodam. — Hinko Privšek, I Kolodvorska 7. 19968-6 j RADIOAPARATE: i Minerva, Philips. Orion, Nare. odlične kakovosti — ^redam. — Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 19967-6 , KOMISIJ. TRGOVINA | Privšek Hinko, Kolodvor-ki 7, nasproti mestnega kopališča, proda : preprogo 3X2, bosansko; več ra-dioaparatov, šivalne stroje za šivilje in krojače, otroški bicikl (lesen), sušilnico z t sadje (električno), servis (kavni, čajni in za sadje), bicikle. otroško dežno pelerino, pisalne stroje (pisarniške in portabl), vazo za cvetlični lonec, jedilni pribor, zobotehnični vrtalni stroj. Kettenstichmaschine, gugalno mrežo, fotoaparat 9X12, gramofon v kovčku, otroško posteljo, damsko torbico, irigator, električne rešoje, kuhalnike na dve plošči in likalnike, kadilno garnituro, kožno torbo, navadne kozarce, potovalno košaro, diplomatski kovčec. namizne prte, zdravniški plašč, damske snežke št. 36, klavirske harmon;ke, športni in globok voziček, violine, krilni rog, flavto, saksofon, ogledalo, lestenec, leseno posteljo (kompletno), pernico, smučarski dres, tehtnico Grasso, nivelir, masažni aparat itd., itd. 19966-6 PROJEKTOR za barvne filme in fotoaparat 6X9 za film, pro dam. Holymki. Foto-Šru-dio Ulica 3. maja. 19872-6 OTROŠKI VOZIČEK športni, skoraj nov. zamenjam za žensko kolo. Ogled v dop. urah. Miklošičeva 4-rn. 19884-6 ŠPORTNO KOLO ! ŠIVALNI STROJ moško, dobro ohranjeno. »Singer«, z dolgim čolni-prodam. Jegličeva 10,— čkom, šiva zelo dobro, za-stapn. VII. ali pa Sv. Pe selitve prodam za 3000 tra C. 95. Dinter. lir — in temno modro us- 19837-6 njeno torbico, zelo dobro BLAGO lohranjeno. Oeled od 10. do za moško obleko, sivo—! 12. in od 16. do 20. ure. produm. Krojaštvo Bric, Beethovnova 4/II, levo. Ciril Metodova 69a. j 19944-6 19901-6 OTROŠKO POSTELJO APARATURO ] železno z mrežo, belo ple- za snemanje gramofon-;sksno in otroško košaro — skih plošč z ojačevalcem, prodam. Naslov v ogl. odd. mikrofonom in zvočni-!Jutra. 19939-6 kom prodam. Ogled od; MOSKO KOLO 8. do 2. ure. Naslov v >>Mifa«, športno, prodam ogl. odd. Jutra. 19927-6 ali zameniam proti dopla-MOŠKO KOLO jfilu za radio. Lampetova ?Ad!er«, kakor novo, —Il3. 19933-6 (plašči in zračn ee nove),| 2 MOŠKI KOLESI prodam. Celovška c. 49-1. jueodno prodam. Pavlin — 19938-6 Celovška 68. 19950-6 2 KOSA BLAGA | ZDRAVILO »INSULIN« za moško obleko ali za prodam. Dolničar, Reslieva diamski kostum ter nek^J 12. 19854-6 metrov šifona, prodam—: GRAMOFON Celovška 49-1. 19937 6,»Columbia« in 30 plošč — 2 KOLESI jUgodno prodam. Zaloška c. novi, prodam. Ogled Sta- 18. pritličie. 19929-6 ri trg 32 I. 19942-6 LANENO PREJO :. 19/1 OTROŠKI VOZIČEK globok, na dolgih peresih, dobro ohranjen, predvojni in fotoaparat Voigtiander — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20009-6 MOŠKE GOJZARJE št. 38, dobro ohnanijene, prodam. Svetosavska št. 6, podpritlčje, Bežigrad. 19995-6 DVE PISALNI MIZI mali, staro in novo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20012-6 DVE PREPROGI volneni, manjši, ročno delo, skupna teža 13 kg — ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20013-6 RADIO ORION 5-cevni, s čistim glasom, prodam. Naslov v ogl. oddel. Jutra. 20014-6 PAR 2IMNIC morsko travo, izvrstno ohranjenih, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20015-6 MOSKO KOLO štrapacno, skoraj novo in popolnoma nove gume z di. namo svetilko, po ugodni ceni prodam. Celovška 95. III. nadstr.. levo. 20016-6 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Čokert Alojzij — Pleteršnikova ul. 32. 20018-6 2 KOLESI moško in žensko, v dobrem stanju, prodam. Zg. šiška. Vodnikova c. 91, Martinuč. 19946-6 LESENO POSTELJO z mrežo poceni prodam. Pogačar, Novi trg 2. 19945-6 MOŠKO KOLO novo. zamenjam za žensko kolo, istotako. Naslov v ogl. odd. Jutra. KOZO italijanske pasme, zelo lepo, prodam za 3800 lir. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 19993-6 ROČNI VOZIČEK na 4 kolesih, ki nosi težo 120 kg, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19994-6 ŠPORTNI VOZIČEK močan, predvojni, prodam. Rožna dolina, C. VII. št. 4. 19996-6 SAMSKO SPALNICO rabljeno, prodam za 3600 lit. Naslov v ogl. oddel. Jutra. 20011-6 MOSKO OBLEKO poletno, suknjič in hlače iz finega sivega svilenega blaga, še nova, ugodno prodam. (Zjutraj do 9-, opoldne do 3. ure). Naslov v ogl. odd. Jutra. 19999-6 DAMSKO KOLO lepo, malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20000-6 MOŠKO KOLO odlično in močno, nove »Michelin« pnevmatike — ugodno prodam. 20001-6 JEDILNI SERVIS za 12 oseb, nerabljen, fin porcelan, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20002-6 prodamo. Mahkota, Gosposvetska C. 10. Trgovina. 19921-6 BELE SANDALE 19317-6 'antilop.) št. 41. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19920-6 MOSKO KOLO dobro ohranjeno, prodam Za 5800 lir. Ogled dnevno od pol 1. do 2. ure. Grada-ška ul. 8/1. Trnovo. 19919-6 PRODAM: posteljnino z žimnico, veliko ogledalo, kuh. mizo in navadno mizo. F. Hribar, Poljanska c. l/II (Peglezen). 19918-6 SALONSKO OBLEKO dobro ohranjeno, predvojno blago — gorske čevlie št. 43 in nzke moške čevlje št. 42, prodam. Ogled pri g. Haasu, Celovška 78. 19917-6 DIRKALNO KOIO »Bianco«. moško, malo rabljeno, prodam. Jakovac — Cesnariev* 4. 19915-6 BLAGO za moško obleko s kompletno podlago in moške nove srajce št. 39—<2, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19914-6 MIZARSKO ORODJE prodam. Črna vas 80. 19907 6 2 KOLESI moško in damsko, prodam. Slarničarjeva 10/1. 19932-6 flMBKO KOLO novo, prodam. Ogled t meh. delavnici na Poljanski c. 31. 19902-6 ŠPORTNO KOLO »Taifun«, moško — dobro ohranjeno, prodam. Prosenc Jože, Metelkova nI. 13. 19895-6 ŠIVALNI STROJJ »Singer«, salonski, original Amerikanski, prodam. Na ogled pri tvrdki Ivan Jax in sin. Dunajska 36. 19893-6 PREDVOJNO PLATNO zameniam za enakovredno blago za brisače. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Platno« 19890-6 BLAGO za damski plašč, volneno, predvojno in za moško obleko, prodam. VpraŠ2ti Rimska c. 9-H. vrata 16. 19886-6 MOSKO KOLO »Puch«, v naibolišem stanju, prodam. Ogled med 3. in 6. uro popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19383-^ Moško kolo štrapacno. prodam za 1700 lir. Mandelčeva 15, vrata 8. 19882-6 harmonij majhen, skoraj nov. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 19879-6 OTOMANO in dva fotelja, ugodno prodam. Cerkvena ulca 21/11. vrata 41. 19851-6 SERVIS za 6 oseb, še nerabljen, kompleten: jedilni, kavni, čaini — 51 komadov, prodam. Naslov v ogl. oddel. Tutra. 19850-6 GRAMOFON nov, s prav lepimi plošča-m, prodam. Tržaška 48/1. 19931-6 KLAV. HARMONIKO s 120 basi, 4 registri, bas registrom, nemški model — poceni prodam. Poljanski nasip 32/1. 19R44-6 3-vrstno HARMONIKO kromatično, novo — zelo ugodno prodam. Poljanski nasip 32/1. 19843-6 MOSKO KOLO malo rabljeno, skoraj novo. prodam. Preradovičeva 18. pritličie, Bežigrad. 19842-6 ŠPORTNI VOZIČEK predvojno blago, prodam. Sv. Petra cesta 40. podpritl. 19841-6 MOSKO KOLO znamke »Torpedo«, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19831-6 MLADE PSIČKE prodam. Poizve se v Kolodvorski ul. 27. 19953-6 KUH. OPRAVE moderne izdelave, prodam. Zor Jože, strojno mizarstvo — Ljubljana, šška, Aljaževa cesta 14. 19861-6 ČEVLJARSKI STROJ cilinder, skoraj nov, ugodno prodam. Ogled od 8. do 12. ure. Dobravska c. 17, Vič. 19860-6 MOSKO SUKNJO dobro ohranjeno, prodam za 350 lir. Pod Hribom 51. 19684-6 NAPRODAJ: gramofon znamke Edison, črno blago in vezen namizni prt, popolnoma nov. Poizve se: Kolodvorska 35. dvorišče. 19954-6 OTROŠKO STAJICO prodam, šmartinska c. 50 — Tovarna kleja. 19833-6 JESENSKI PLAŠČ za 12-letnega fantka, prodam. Naslov v ogl. oddel. Jutra. 19951-6 OTROŠKI VOZIČEK, globok, avtomodel, predvojni, ohranjen kot nov, zamenjam za deško kolo za 8—14 letnega, kauč ali za drugo protivrednost. Predjamska 82. 19643-6 HARMONIKO, klavirsko, s 120 basi, 3M; oktavami, 3 registri, s kovčkom, odlično ohranjeno, belo, predvoina izdelava, prodam. Ogled : Ciril-Meto-dova 47b/I. levo. 19805-6 STROJ ZA KOSMANJE (pukanje) žime in vate prodam. Poizve se: Ob Ljubljanici 55. 198^3-6 FOTOAPARAT, pripraven za v žep. nove znamke Beirax, s fino usnjeno torbico, samoprožilen, optika 6X9 1 -6 T 10, leča Victar. in lahke, skoraj nove gojzerje št. 42 prodam, ozir. zameniam za novo ali dobro ohranjeno moško kolo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobre gume« 19780-6 Brivsko-frizerski SALON na prometnem kraju prodam ali zamenjam za zemljišče ali pa zamenjam za brivnico na deželi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19774-6 OTROŠKI VOZIČEK, globok, zibelko, oboje z vložkom, dve odeji, vse v najboljšem stanju, prodam. Oaled od 14 do 15. Miklošičeva 36/IV. levo. 19818-6 GOJZERJE. ženske, št. 39, predvojno blago, prodam. Tržaška cesta 40b, tovarna Zolaker, urAumt, i nov. dobre znamke, prodam. Ogled od 13 do 15. Naslov v ogl. odd. Jotra. 19834-6 ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni, pleten, ugodno prodam. Zaloška c. 35a. 19812-6 IRHASTE HLAČE prodam. Poizve se v gostilni Derenda. Borštnikov trg. 19980-6 KRZNEN PLAŠČ, damski (folen) in dva fotelja z mizo, orehova korenina, ugodno prodam. Poizve se v gostilni Derenda, Borštnikov trg. 19979-6 DAMSKI KOSTUM, lep, skoraj nov, dobro ohranjen, za srednjo postavo, predvojno blago, prodam ali zameniam za otroški globok voziček. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20073-6 MOSKO SUKNJO, zimsko, dobro ohranjeno, še predvojno blago, za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19856-6 OTROŠKI VOZIČEK, clobok. predvojni materijal, skoraj nov. z žimnico. prodam. šiška, Kavškova ul. 24. 20043-6 VOLNENO BLAGO za moško obleko prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20048 6 FOTOAPARAT Rolleiflex. Tesar 1:4.5 f = 7.5 cm, skoraj nov, z usnjenim tokom in filmi, prodam. Ogled od 9 do 15. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20052-6 DAMSKI KOSTUM s svileno bluzo, zimski in iesenski plašč, vse moderni kroj, iz čisto volnenega predvojnega blaga, temnosiv damski volneni smučarski dres. dve letni obleki in eno svileno obleko, vse skoraj novo, za večjo postavo, prodam. Ogled od 12 do 16. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2005 4-6 PISALNI STROJ Remington ugodno prodam. Vprašati dopoldne. Cigale-tova l/I, srednja vrata. 20056-6 MOSKO KOLO, najboljše nemške znamke, samo parkrat vozen o, prodam. Štrajnar, Potočnikova ulica 8. 20059-6 PRODAM: dvokrilno omaro iz orehovega lesa (2000 lir) in lepo, nizko iz javora, tridelna vrata iz brušenega stekla, krasna izdelava (6000 lir), oboje kot novo, ter dve rjuhi iz najboljšega predvoine-ea platna, novi (m po 400). Naslov v ogl. odd. Jutra. 20064-6 DEŽNI PI.ASČ, popolnoma nov, dvoien, krasna drap-barva. za veliko moško postavo št. 52, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20065-6 GLOBOK VOZIČEK. modern, krem, in bele čev-jlie št. 38 ugodno prodam. Predalič, Trnovska ul. 25. 20066-6 KLAVIR zameniam za radio ali prodam. Lepi pot 1, pri tobačni tovarni. 20019-6 PRODAM: damski dežni plašč, uporaben na dve strani, moške gojzerje, krom, št. 42—43, več lepih moških oblek (sivo, rjavo, temnomodro), damsko in moško kolo. — Florjanska 13/III. desno, zadnja vrata, pozvoniti. 19910-6 KRASEN SERVIS, iz porcelana, za 6 oseb, za obed, kavo, čaj, skupaj 54 komadov, ročno slikano, ugodno prodam. Lepa prilika za neveste, zaročence, kot darilo. Vzamem tudi protivrednost. Rudolf Zore. Gledališka 12. 20020-6 MOŠKE ČEVLJE št. 40. salonske, skoraj popolnoma nove, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20182-6 VOZ na gumi kolesa, tri do štiri tone nosilnosti, prodam. Rimska cesta 21. 20180-6 BLAGO s kompletno podlogo, te-mnosvo, najboljše predvojne kakovosti, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20179-6 BUČE Za prašiče ln jedilne buče, ugodno prodam. — Jurčkova pot 55, Bi rje. 20092-6 RADIOAPARAT, zadnja tipa, petcevni, znamke Radione, in moško kolo z dobrimi gumami prodam. Jane, Poljanska cesta 69. 20025-6 2 para PIŠČANCEV, jarice, prodam. Galievica št. 28. 20022-6 DAMSKO KOLO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Krekov trg 11, dvorišče. 20028-6 KOZO dobro mlekarico, prodam. 1. vrata levo. ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. prodam. Verstov-šek, Mandelčeva l/II. Trnovo. 19859-6 DAMSKI PLASC 19865-6 Cesta na Rožnik 36. 20193-6 mosko kolo »Nauman«, z dobrimi gu mami, prodam ali zamenjam za žensko kolo. Ponudbe na zimski, lep, predvojni za ogl. odd. Jutra pod manjšo postavo, pro-i »23«. 20190-6 dam. Naslov v oglasnem1 130 let STARO KITARO odd. Jutra. 20127-6 izdelek Feilnreiter Dunaj RADIO 11814, prodam. Ogled: Za- 5 cevni, znamke »Tefag«'ložba »Plug«, Miklošičeva tipa 1940 prodam. Ogled 30. 20189-6 od 13. ure dalje. Naslovi 2 DAMSKI KOLESI v ogl. odd. Jutra. novi, prodam. Ogled od 9. 20126-6 do 16. ure. Stari trg 32/1. KOPALNO KAD 20186-6 pločevinasto, mrla rab- DAMSKO KOLO IJeno, prodam. DunajsJCa prodam. Ogled od 1. do 3. lest* 35a (avtogaraži). Križman Kolodvorska 18/1. 20214-61 20183-6 tmerikanski izdelek, pM. dam. Krekov trg 11, dvori- HČ 20027-6 PARNI KOTLIČEK pripraven za lalboratorij, prodam. Kristan Franc, mehanična deleavnica. — Dunajska 54. 20212-6 2 KOLESI moško in žensko, proda Kristan Franc. Dunajska 54 (mehanična delavnica) 20211-6 MOSKO KOLO z novimi gumami ter 1 brez gum, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20230-6 KOLESI damsko in moško, kot novi, z novimi gumami, prodam. Ogled: Litijska 8. 19801-6 ROLLEIFLEX fotoaparat in več umetniških slik od najboljših slovenskih slikarjsv, ugodno prodam. — Merkur. Pnharjtva 6. 20:00-6 ŠPORTNO KOLO luksus »Diirkop«, v novn stanju, ugodno prodom. M"r-kur.' Puha reva 6. 20107-6 BICIKLE ra7;iro Ia a: 2 popolnoma nova s balonskimi jnicmmi. ugodno prodam. Merkur, Puharieva €«. 20106-6 2 STRUŽNICI 1 vdika in 1 majhna in ročni vrtalni stroj — zelo ugodno prCijam. Merkur Puharjeva 6. 20103-6 POSTELJNO PERILO in drugo prodam. Rimska cesta 7 /11. vrata 12. 20029-6 ŽELEZNO POSTELJO, zložljivo, ter dva plašča za kolo ugodno prodam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 20031-6 GLOBOK VOZIČEK, zelo lep, predvojni izdelek, prodam. Ogled od 9 do 15. Florjanska 10/11. 20032-6 KUHINJSKO OPRAVO, v zelo dobrem staniu. prodam. Ogled v popoldanskih urah. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20035-6 KOLO. »Valy«, dobro ohranjeno, prodam. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Valy« 20036-6 BLAGO, prvovrstno, predvoino, za moško obleko, ugodno prodam. Gledališka 7/1, levo. 20038-6 ČRN PAJČOLAN. predvojno blago, in zastor prodam. Poljanska cesta 25, dvorišče. 20039-6 DINAMO-SVETILKO za kolo, novo, prodam za 600 lir. Za Gradom 3. 20040-6 PETELINA Leghorn, starega 1 leto, prodam. Japljeva ulica 13. 20042-6 OTOMANA lepa otroška postelja, stoli in druge vrste pohištveni deli na ogled pri »Metalia«, Gosposvetska c. 16. tel. 32-83. 20087-6 DAMSKO KOLO dobro ohranjeno, prod.im za 5500 lir. Naslov V ogl. odd. Jutra. 20103-6 POSTELJO otroško, globok in šport ni voziček prodam. Vse novo. Kolezijska 8. dvorišče. Trnovo. 20102-6 ŽIMO in Singer šivalni stroj z dolgem čolniokom, prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 20101 6 HARMONIKO klavirsko, novo. s 24 basi, prodam ali zamenjam za 48-basno in doplačam. Ogled od ponedeljka v lokalu Florjan s ka il 20100-6 PREGRINJALO krasno novo, za čez 2 postelji, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. O^led xi 9. do 15. ure. 20119-6 JEDTLNI PRT damast In 12 prt:fkov— prodam. Naslov v oglas, nem odd. Jutra. 20118-6 KOLO ZA DEČKA nad 10 let starega, tovarniško novo.prodam za 7000 I r. \ prašati med 12. in 13. uro Javornikova 17, pritličje, desno. 20117-6 GOVEJI GNOJ zamenjam za steljo. Vpra Sati na Jernejevi n. 41, šiška. 20115-6 ŠPORTNI VOZIČEK zelo lepo ohranjen, prodam. Ogled od ponedeljka naprej. Motom:etan, Celovška 38. 20114-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, prodam. Res-Ijeva 30 podpritličje. 20112-6 PRODAM sivo moško dirkalno kolo »Tip-top«, z rezervno Kavčičevo "balanco, in radio za 3200 lir. Galjevi-,ca 52 (od 7. ure zvečer in do 11. ure doooldne) 20161-6 SPALNICO v najboljšem stanju, starejšo. s prvovrstnimi žim-natimi žimnlcami. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20160-6 ZABOJE 200 komadov v izmeri 84X51X29. deske 1 cm debele, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »En- krat rabljeno* 20158-6 ČEVLJE poletne, lahke, rjave, dobro ohranjene št. 41-42, zamenjam za malo večje Frankopanska ul. 27, pritličje levo. 20158-6 t Steinmann: 13 Žena za stekleno steno »Tu manjka za mina!ni svetnik - Roman :daj nagiba, gospod kri-• saj konec koncev tudi Da Silva ni bil v prostoru za gledalce. Do nadaijnega nam to po tem takem nič r.e pomaga, priporočil bi, da še enkrat zaslišimo gospodično Dannovv in gospoda Ren-kena. :o pot pa skupaj. Take nemara zvemo, ali Renken vobče kaj ve o odnosih med Uritermannom in svojo nevesto.« Wint.er se je za trenutek zamislil. »Nevarno je — a morebiti imate prav, Hanke. Uspeh naj odloči!« Kmalu nato sta stala Heinz Renken in lise Dannovv pred uradnikoma. lise Dannovv je pobešala oči. Njena levica je, kakor bi prosila pomoči, iskala desnico moža, ki je stal zraven nje in jo nepremično gledal. »Gospodična Dannovv, ali se zdaj mogoče lahko spomnite, kje ste bili, ko se je dejanje zgodilo?« Dekle je takoj odgovorilo, in njen glas je bil nepričakovano čvrst: »Prišlo mi je na misel, gospod komisar — glava me je bolela. Sla sem gor v foyer tam je balkon — P a sem se ncs. ph čistega zraka.« »In niste pri tem nikogar srečali?« »Ne, gospod komisar — na žalost ne!« Hanke se je obrnil k Renkenu. »In vi ostanete pri tem, da med presledkom niste zapustili prostora za gledalce?« »Da, gospod komisar!« Sivkastosinje oči mladega uradnika so bile srepo uprte v njegov obraz. S trdim glasom je rekel: »Ali ste vedeli, da sta bila gospod Untermann in gospodična Dannovv že dalj časa znana, da so ju imeli prejšnje čase za zaročena in da je gospod Untermann prav do zadnjega nadlegoval gospodično Dannovv z ljubosumnimi nastopi?« lise Dannovv se je nehole za korak odmaknila. Prestrašeno je uprla oči v Heinza Renkena. Iz ust se ji je utrgalo jecljanje: »Oh, gospod komisar — zakaj---?« Hanke jo je sočutno pogledal. Glas mu je mehko zazvenel. »Ne morem vam prizanesti, gospodična Dannovv. Nu, gospod Renken, ali ste kaj vedeli o tem?« Heinz Renken je preživljal vse občutke človeka, ki stoji na razpotju. Marsikaj takega, kar je še potrebovalo zoritve, je ta mah v njem ojeklenelo. Hankejevo vprašanje je bilo zanj udarec, a tudi skušnja, ki jo je zmagovito prestal. In potem je prišel njegov odgovor, odločen in čvrst: »Ne, gospod komisar, v tej obliki nisem vedel — a da sem vedel, bi bil pozval Un-termanna na odgovor, kaznoval bi ga bil po zaslugi--« »In ga nemara celo pobil s svečnikom, gospod Renken!?« »Človek niikoli ne ve, kaj bi sam storil v takem primeru, gospod komisar; toda vaša vprašanja gospodični Dannow so mi zdaj razumljiva. Imate jo za storilko!« Hanke je opominjajoče vzdignil roko. »Samo na nas je, da tu zadajamo vprašanja, gospod Renken! Se enkrat vas vprašam: kaj veste o smrti Wemerja Un-termanna?« Renken se ni izmaknil pogledu sivkasto-sinjih oči. »Nič, gospod komisar — a kar premorem, da se ta stvar pojasni, bom storil, zanesite se na to!« »Morebiti vas še spomnim teh besed, gospod Renken!« Kriminalni svetnik Winter je počasi stopil v ospredje: »Mislim, da nam to zadostuje — za zdaj. Za vas, kakor tudi za vašega prijatelja drja. Petra Langena bi bilo nemara priporočljivo, da — vsaj prihodnje P0147.6 šivalni stroj znamke Anker, dohro ohranjen in plašč za 7-letnfga dečka, prodam. Naslov v ogl. odd. .Litra. °014"-6 OTROŠKI VOZIČEK globok. dobro ohranjen, ugodno prodom. Gorjup, Vič. Cesta na Brdo št. 71 — nasproti viške rerkve. 20r,01-6 M0SK0 KOLO lepo, skoraj novo. prodam. Ogled v ne-Mjo dopoldne. — Medvedova 17, podpritličje 20197-6 MLADO KOŽICO belo. dobre pasme, n-odam aH zamenjam za protivrednost. — Naslov v ogl. odd. Jutra 20244-6 NAPRODAJ: knVnjska krrdenea S00 lir. dv/vMna omara 800 lir, miza 150 l!r, dve omr.ri z predali, trd les po 1200 lir in razno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20213-6 KOLO žnamke »Puch - Sifberrad«, skoraj novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20270-6 BLAGO sivo, predvojno, za moško obleko ali kostum, prodam. Za lok ar j eva nI. 13, Ciril Golčer. 20271-6 ŠPORTNI VOZIČEK ^ oov, trpežen, naprodaj. Bohoričeva ul. 3, levo. 20272-6 r ADIO (5-,. -.-ni, nemške znamke, z jek; kami, prodam. Naslov v o,..i odd. Jutra. Ogled od J4 i re naprej. 20125-6 STVALNI STROJ pni v ficbro ohranjen, prodam. TJUca sv. Marka 15, Bežigrad. 20149-6 RAČUNSKI STROJ popolnoma nov, seštevalni in množiini s polno tasta-turo, s kontrolnim trakom, na ročni pogon, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20224-6 PISALNI STROJ pisarniški, s tabulatorjem, popolnoma nov, znamke Everest, tip 120, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20273-6 ŠPORTNI VOZIČEK lep, uporaben tudi za glo- SIVALNE STROJE za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in za šivanje vreč kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 19959-7 PISALNE STROJE, pisarniške in portabl, rabljene ali nove, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 19958-7 OTROŠKO DVOKOLO z opornimi kolesi za po- bokega, ugodno prodam.'moč pri učenju vožnje. Naslov: Bobenčkova 7, Vič. kupim. Ponudbe na ogl. 19705-6 VOLNENO BLAGO najfinejSe, temne barve, za moško obleko ali damski kostum, prodam. Nasiov v ogl. odd. Jutra. 20268-6 "BLAGO za moško obleko, sivo, na odd. Jutra r>od »L. Sch.c 19698-7 KOTEL za žganjekuho in parne pekarske peči kupim. Hinko Privšek, Kolodvorska 7 19965-7 BRZOPARILNIK od 60 do 100 litrov, ku prodaj. Albanska 29/1, levo. 'pim. Plačam dobro. Po-20269-6 nudbe na ogl odd. Ju DAMSKI KOSTUM popolnoma nov, za bolj močno postavo, prodam. Nose Franc, Prešernova 54. tra pod »Brzoparilnik« 19789-7 ŽENSKA KOLESA rabljena, tudi brez gum, 20124-6 kupim. Ponudbe na ogl. ŠPORTNI VOZIČEK odd. Jutra pod »Okvir« 19797-7 KOZO dobro mlekarno kupim. Prevzamem tudi čez blok. Ponudbe na A. Ag-nola., Dunajska 10, Ljub lep, predvoni, prodam Naslov v ogl. odd Jutra. 20242-6 GLOBOK VOZIČEK cr^m, predvojni, prodam. Nasiov v ogl. odd. Jutra. 20241-6 DESKE ČEVLJE rjave, nizke, št. 33—39, prodam ali zamenjam za. št. 35. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20240-6 MOŠKE ČEVLJE nizke, št. 41, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1956.9 7 Ijana. DARILO lepo, boljše, primerno za godovnico, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj gotovina«. 20167-7 RADIOgramofon »Geloso«, prav malo rab 90239 6 Uen> ugodno proda Stan " ko Karlovšek. Knafljeva B (prej Dvorakova). 19752-7 VODOVODNE CEVI LEP KOSTUM čista volna, jesenski, za malo vitko postavo, poceni pro. dam. Naslov v ogl. odd. Ju- ,, , , tra 8 notranji premer pol ln P,.qai vj cTpni |3/4 cole. kupim. Ponudbe TW, ™JLhi „ , z navedbo cene na ogl. Urama ^ portable, nov, proda ^ Jutra ^ »vo- dovodne .cevi« 19870-7 2 POSTELJI dobro ohranjeni, če mogoče s posteljnino, ku- »llercedes«, Frančiškanska ul. 10, dvorišče. 20237-6 MOŠKO JOPO gumirano (Wind jacki), predvojno blago, prodam. Naslov '' 2*233-6 V ^io«^ STISKALNICO za sadje 501. prodam. Alojz Arhar, Celovška c. 80 20232-6 PRODAM: otomano. sobno kredenco, 6 stolov, raztpgijivo mizo. j«, dilni fcijans servis za 6 06eb. jedilno orodje za 6 oseb, žimo, črno omaro, damske oble. ke, bluze in klobuke. Vse do- - , ■ , „ ■ - , bro_ ohranjeno. OglM med poH^T" ~ Hmko PnvSek' Jutra. 19679-7 ŠKORNJE št. 42—43. z mehkimi go-lerticami, kupdm. Novak Franc, Rožna ul. 15. 19984-7 JEDILNI PRIBOR, rje prost, in druge vrste, za 6 aii 12 oseb; kuhinjske tehtnice vseh vrst kupim ali prevzamem v komisijsko 9. in 10. ter od pol 1. do 3 ure. Pral Škofijo 19-1 20248-6 MOŠKO KOLO prodam. Seme, Salendrevo 6. III. nadstr. 20250-6 PRAVI PERZIJANER mali lokni. prodam. Seme, Salendrova 6-III. 20251-6 BLAGO za dežne plašče, impregnirano, predvojno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20253-6 ČRN KOSTUM nov. predvojno blago, prodam. Ogledat: v nedeljo ali ponedeljek od 1. do 4. ur. Resljeva 4-0-ITT, desno. 20266-6 MODRO BLAGO volneno, za damsko obleko, n dve volneni jopici, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20262-6 VELIKO ZAJKLO plemensko orjakinjo. zamenjam za malo nošene d^ke čevlje št. 35—36. Rož. dol., C. n. št. 67. 20265-6 DEŠKO KOLO zelo. lepo, za do 10 let starega naprodaj. Ogled v nedeljo od 8. do 12. ure. Mehanična delavnica Fanti-ni, Celovška cesta 42. 20279-6 ZAJCE zamenjam za protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20245-6 PORCELAN SERVIS za belo in črno kavo ter servis za liker ln sadje, vse za šest oseb in novo ; - trenirko, prodam.. Naslov ' v ogl. odd. Jutra. 20217-6 KLAVIR tako i ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 20215 6 SVILENO ODEJO s prevleko ln blaziinico za dojenčka, prodam. — Naslov v ogl. odd. Ju tra. 20209-6 PLATNO predvojno in bosansko oreprogo dobro ohranjeno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najvišjemu ponudniku« 20207-6 BILJARD mali, gostilniški, ■prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 20204-6 TRENČKOT Raglan z- izredno močno postavo, prodam. P. Pagon, Židovska ul 8 20121-6 PRODAMO: 1 miz0 (Taffeltisch), 2 prodajalni mizi. 1 malo mizico, par stolov, 1 staro kredenco in 1 star hladilnik. Poizve se do 10. ure dop. na Mestnem trgu 9. 20096-6 OTROŠKI VOZIČEK globok. dobr0 ohranjen ugodno prodam. Muzejska 7-V. desno. 20255-6 SPALNICO ohranjeno, svetlo, mehki les ugodno prodam. Briifach. Glinška 3a. 20093-7 MOŠKO KOLO novo, prvovrstne znamke nove gume znane znam ke ugodno prodam. — Žerjal, tehnik. Celovška 102. 20257-6 ŽENSKE ČEVLJE št. 35, malo rabljene — proda Besal Matko. Trž, ška cesta 69-11. 20258-6 NASLANJAČ (fotelj), dobro ohranjen ugodno prodam.— Ogled od 9- d0 11. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20277-6 TRICIKEL in moško kolo »Puch,— rabljeno ugodno naprodaj. Ogled od 8. d« 12. in od 2. do 5. tire. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20275-6 Kupim KLAVIRJE, s kovinsko in drugo mehaniko ; pianine; klavirske in Kolodvorska 7. 19960-7 KUPUJEM: rabljeno pohištvo, žimnice, posteljnino, šivalne stroje, gramofone, harmonike, otroške vozičke in drugo »Ugodnost«, Gallusovo nabrežje 27. 20006-7 RADIOAPARATE raznih znamk, rabljene in nove, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 19961-7 ZAJCE v težini od 2 in pol do 3 kg, ne oziraje se na pleme, za proizvodnjo serumov — kupimo. Higijenski zavod, Zaloška C. 2. 20017-7 ŠIVALNI STROJ nov, dober, kupim takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ».Šivalni nujno« 19924-7 KOMPRESOR in retuš pištolo za fotosli-karstvo, kupim. Jakovac — Cegnarieva 4. 19916-7 VITRINO trodelno omaro, 2 foteljčka in mizico, novo ali dobro ohranjeno, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe' na ogl. odd. Jutra pod »Samska soba« 19913-7 VOLČJAKA ali Foxteriera do eno leto starega, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pepi« 19899-7 SERVIS globokih in 6 plitvih krožnikov, kupim. Strnad — Janševa 3. 19849-7 JEDILNICO novo ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. olovensko kniigo, revijo časopise, posamezne odtise 01 tudi stare listine kupuje d aaiboliše plačuje Knn «arna Janez Dolžan, Ljub !'ana, Stritarieva ulica <1 J-407-7 Ženski DEŽNI PLAŠČ, dobro. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vrtnar« 20067-20 VILO, enodružinsko, komfortno, 7 obširnim vrtom, prodam za 1,000.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Razgled« 20068-20 HIŠO v predmestiu, enodružinsko, večsobno, z vsem komfor-tom in 4750 kv. m vrta, prodam za 950.000 lir. Pišite na ogl. odd. lutra pod »Šiška« 20069-20 PARCELO v strogem središču, s stavbami obrtne svrhe. za zida vo petnadstropnicei prodam za 3,000.000 lir. Zanimanci naj se javijo na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center« 20070-20 VILO temne barve, boljši, ku- dvodruzinsko, z vrtom 'jim. Naslov v ogl. odd. Ju- v centru aH na perifen-tra. 20024-7 J', kupim. Ponudbe z PLAČAMO navedebo cene na oglas- na i bolj še' za steklenice. n.i odd. Jutra pod pletenke vseh vrst, ploče.j »Takoj« 20099-20 vinaste sode, ter vsako-1 PARCELO vrstne druge predmete, ki bi stala 100 do 150 ti. »Metalia« Goepo=veteka soč lir. lahko ležeča tu-16, tel. 32-88. 20086-7 di aa blokom, kupim ta-RADIO APARAT koj. Ponudbe na oglas- novejši model, kupim ali Jutra pod dam moško oz. damsko ko- »Nujna kunčija« 20139-20 lo. Ponudbe z opisom in i VEČJO HIŠO ceno na ogl. odd Jutra a*i parcelo ob Dunajski pod cesti, kupim takoj. Cena »Dober brejem«. 20176-7 ne igra vloge. Ponudbe OGLEDALO 50 x 100 do 150 cm, staro ali novo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 20185-7 BICIKLE bicikel gume. tricikle in tri. cikel gume. kupimo. Merkur, Puharjeva 6 20108-7 OTROŠKO KOLO s pomožnima kolesoma, kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Otroško kolo« 20146-7 ŠPORTNI VOZIČEK nov in čeveljčke za 1-letnega na ogl. odd. J-utra pod »Rabim zase« 20138-20 ZA BEŽIGRADOM prodam lepo zemliišče-njivo. blizu najprometneiše ceste, izmeri nad 1000 kv. m, po 520 lir kv. m. Prikladno za industrijo ali takojšnjo parcelaciio. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dragocenost« 20079-20 LEPO PARCELO ne preveč oddaljeno od Bredišča mesta. najraje i>red blokom, kupim. — Ponudbe na ogl. odde- otroka, kupim ali dam proti- lok Jutra pod vrednost. Naslov v ogl. odd. »De Jutra. 20254-7 juar nrlpravljen« 20137-20 FOTOGRAFSKI I HIŠO aparat na film ali plošče, !z gostilniškim oblfevSotm takoj kupim. Oglasiti se v Ljubljani, kupim takoj od 12. do 15. ure. Vinko Sem resen kupec. Ponud Žvokelj, Pokopališka 5/II. be na ogl. odd. Jutra Moste. 20280-7 pod TRBOVELJSKE | »Milijon lir« 20135-20 delnice Iščem. Nud»'m 1 PARCELO 180. Ponudbe na oglasni v Ljubljani na suhem odd. Jutra pod terenu takoi kupim. — »Trbovlje« 20219-7 Razpolagam s pol mlU-SPALNICo ;jona li-ami. Ponudbe na lz mehkega lesa, novo ali odd. Ju*ra pod dobro ohranjeno, takoj »MoJ, dota« 20134 20 kupim. Naslov v oglas-: HIŠICO nem odd. Jutra. 20216-7 en-^ružinsko skoraj no. KUPIM REVIJO 'vo fckoj prodrm za lir »Les pages« letnik 1937 in 220.000. Ponudbe na revijo »Seduction«, let- ogl odd. Jutra ood nik 1937. Ponudbe z na »Idiličen okral« 20133-20 slovom na ogl. odd. Ju-! jj^ PODJETJE tra pod manjše, prodam. Potre- Pojest »1937« 19839-7 J ^pital 900 000 lir. Ponudbe n, ogl. oddelek Jutra pod »Podletje« 20091-20 POSESTVO PARCELO zelo lepo, blizu Llublja travniško ali njivsko, po ne. le 15 minut oddalje-možnosti znotraj bloka, ku- no od zadnje tramvajske pim. Ponudbe na ogl. odd. postale, proda-n resnemu Jutra pod^ kupcu za milijon dvesto »Travnik«. 19799-20 PARCELO. NJIVO ali travnik do 100.000 lir, kupim. Ponudbe na 0»». odd. Jutra pod »Ne izven bloka« 19652-. tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Rentabilno posestvo« 20132 20 HIŠO lepo enonadstropno. s komfortnimi stanovanji ETAŽNO STANOVANJE ^n lepim zelenjadnim in 3 sob ali manjšo hišico —Isadnim vrtom, prodam v kupim. Ponudbe na ogl. najbolj priljubljenem kromatične harmonike ter kromiran. kupim. Ponud-druga glasbila kupim ali be na ogl. odd. Jutra prevzamem v komisijsko pro. pod dajo. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 19962-7 KOZARCE za vlaganje, kupim (Weck »Takoj c 20206-7 ŽIMNICO n® vzmeti (Federma-draz), kupim. Ponudbe ali Rex), Strossmayerjeva 8, na ogl. odd. Jutra pod ftftl., desno. 19988-7 1 »Vzmeti« 20256-7 odd. Jutra pod »Etaža« 19905-20 KRASNO VILO, enostanovanjsko, z velikim vrtom, v Ljubljani, prodam. Pojasnila: Karei Kregar. Medvedova 8. 19983-20 Lepo, sončno PARCELO, v bližini Fužin, takoj prodam za 95.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zadnja prilika« 20074-20 KRASNO PARCELO za vrstni stavbni sistem, zazidljivo s trinadstropnico, rodam plačila zmožnemu upcu. Površina preko 600 kv. m. Cena 900.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka« 20075-20 Lepo stavbno PARCELO, veliko okrog 1300 kv. m, v severnem delu Ljubljane, prodam po 300 lir za 1 kv. meter. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Na soncu« 20T76-20 Lepo stavbno PARCELO, veliko 558 kv. m, v Spod. Šiški (čez gorenjsko progo), prodam le proti takojšnjemu plačilu za 170.000 lir. Ponudbe sprejema ogl. odd. Jutra pod »Ciril in Metod« 20077-20 ZA BLOKOM ob Dolenjski cesti ugodno prodam 1600 kv. m veliko stavbno parcelo samo plačila zmožnemu kupcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi industrijski teren« 20078-20 LEP KOMPLEKS zemljišča, v izmeri 4300 kv. metrov, pripravno za parce-liranje ali v industrijske namene, prodam samo resne mu kupcu, po 130 lir za kv. meter. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Tovarniški okrai« 20080-20 STAVBNO PARCELO v Šiški takoj prodam za lir 270.000. Samo resne ponud. be prosim na ogl. odd. Ju tra pod »Ob gorenj, progi« 20081-20 PARCELO za vrstni stavbni sistem, za zidavo enonadstropne hiše. pri Sv. Križu, takoj prodam za 150.000 lir. Ponudbe je oddati v ogl. odd. Jutra pod »Sm-"-!-^!-" —20082-20 DVE PARCELI za odprti stavoni sistem ali v industrijske svrhe takoj prodam po 150 lir za kv. m le resnemu kupcu. Cen j. ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Parcele na Viču« 20083-20 HIŠO parcelo ali zemljišče, kupim kjerkoli do zneska 400.000 lir. Ponudbe na jogi. odd. Jutra pod I »Nisem izbirčen« 20136-20 okraju LJubljane samo resnemu ln takoj plačila zmožnemu kupcu. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod 'Počitniško gnezdo« 20131-20 PARCELO srednje veliko, do 200.000 lir kupim, kjerkoli pred ali za blokam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahko tudi travnik« 20130-20 HIŠO ali parcelo v Jaršah ali na Stožicah. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znotraj ali zunal bloka« 20129-20 PARCELO do 200.000 lir. kupim. — Ponudbe na ogl. odde-!eke Jutra pod »Kjerkoli takoj« 20128-20 PARCELO kuoim. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 20229-20 ZA VILO z vTtom v Ljubljani, plačam do 1.200.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna lega« 20098-20 REALITETNA pisarna Habijan M'ro, Ci. galetova 1, nroda več lepih stavbnih parcel po ugodni ceni. 20120 20 MifiF.flFTSgi KOT SOSTANOVALEC ^rem kamorkoli ali tudi k manjši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča« 19947-21a ENOSOBNO stanovanje ali vsaj sobo z štedilnikom išče starejša gospa, redna plačnica za čimpreje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sem sama« 20173-21a TRGOVSKI LOKAL, v zvezi s pisarno ali pisarno v zvezi s skladiščem, v središču mes'a. iščem. Posredovalci dobro nagrajeni. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 19903-17 TRGOVSKI LOKAL z lepo Izložbo iščem v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina« 19676 17 KLAVIR ali pianino vzamem v na-iem. Naslov v ogk odd. Jutra. 19785 17 PJANINO vzamem v najem. Plačam točno. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dober pianino« 19645-17 MANJŠI LOKAL gostiln '"ki ali hiiffei. vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V najem« 20219-17 ZAMENJAM suho enosobno kletno stanovanje s shrambo za sobo s štedilnikom. Ponudbe na ogl. odd. JJutra pod »Kletno« 20033-21 ZAMENJAM lepo suho kletno stanovanje (s plinom itd.) v vili z eno. ali dvosobnim stanovanjem kier koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamena« 19857-21 ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje s kabinetom in plinom v sredini mesta za enako v medu ali na periferiji pred blokom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sredi mesta«. 20181-21 OPREMLJENO SOBO sončno, s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20034-23 ZRAČNO SOBO, zelo lepo, v središču, oddam mirni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nekaj mgrade« 19663-23 OPREMLJENO SOBO, veliko in zračno, s posebnim vhodom, takoj oddam gospodu Naslov v oglas, odd. Jutra. 19811-23 PRAZNO SOBO in opremljeno kuhinjo (plin, kopalnica), oddam boljši samostojni ženski osebi srednjih let, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. Jutra. Vprašati od 13. do 14. ure. 20184-23 ČEDNO SOBO s posebnim vhodom, nvrno in sončno, v središču mesta, oddam takoj solidnemu gospodu. Ogled v torek popoldne. Naslov v ogl odd. Jutra. 20143-33 LEPO SOBO s posebnim vhodom, oddam. Sv. Petra c. 44. 20200-23 SOSTANOVALCA 1 lastnim perilom, boljšrgn. iščem v sobo z 2 posteljama. Naslov v ogl odd. Jutra. 20X3-23 OPREMLJENO SOBO lepo. s uporabo kopalnice in cenTalno kurjavo, v sredini mesta, oddam boljšemu 20-srodn. Naslov v ogl. odi. Jufcu. 2fC64-23 SONČNO SOBO lepo opremljeno, s souporabo kopalnice in s posebnim hodom, oddam bolišemu gospodu. Leopoldina Sedej, Ciril Metodova 69a/III. 20267-23 MALO SOBICO oddam proti delu hišnih opravil. Hrenova 12. 20263-23 PRAZNO SOBO r-reprosto oddam. Nislov V ogl. odd. Jutra. 20208 23 SORO b'izu k i varne Evrope. — opremljeno, sončno, snaž. no, odd,-m. Naslsov v osi. odd. Jutra 20276-23 2—3 PISARN'šKE prostore. p0 možnost) z uporabo telefona in u pravo v Ljubljani, nuj no iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoi« 19537-23a PRAZNO SOBO s štediln kom aH souporabo kuhinje, išče mlad, zakonski par brez otrok, čelovič. Celovška 42. 19631-23a PRAZNO SOBO po možnosti s štedilnikom, išče gospodični. — Ponudbe na ogl- oddel. Jutra ped »Štedilnike 19852-23a ZA SOBO prazno ali opremljeno, s 15. avgustom, plačam v denarju ali s protivred nostjo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sta rejši gospod« 19892-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, išče gospodična, ves dan odsotna, za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica« 19566-23a PRAZNO SOBO za shrambo pohištva, iščem izven središča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna soba« 19992-23a SOBO s štedilnikom ali sobo s souporabo štedilnika, išče mirna gospa z otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica« WS-23a SKROMNO SOBICO s posebnim vhodom, iščem. Grem tudi kot pomoč gospodinji za nekaj ur dnevno li po dogovoru ali pa še doplačam. Ponudbe na ogl. odčl. Jutra pod »Poštena« 19877-2 3a SKROMNO SOBICO li kabinet išče ves dan odsotna za Bežigradom ali v Šiški. Naslov iavite: Ciril-Metodova 47b/I, levo. 19804-23a IŠČEM SOBO s 1. septembrom. Grem tu di kot sostanovalka k mirnim ljudem. Plačam do 200 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni ljudje« 20044-23a SOBO. preprosto opremljeno, išče s 15. avgustom mirna gospodična. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Ves dan odsotna 20061 -23a PRAZNO SOBO, suho, iščem za takoi. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Suha soba« 20046-23a OPREMLJENO SOBO. svetlo, iščem za takoj ali za pozneie. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Točna plačnica« 20063-23a PRAZNO SOBO. po možnosti s štedilnikom, blizu tramvaja, išče državna uradnica. Ponudbe na og! odd. Jutra pod »Točna plačnica« 20026-23a OPREMLJENO SOBO išče mirna gospodična takoj ali pozneie. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Od Zvezde do Viča« 20037-23a GARSONIERO v centru mesti zamenjam za kaj podobnega. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Pr;.zn» iobu 20116 23a MLADENIČ išče (Isto, moderno opremljeno >-obo v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Citr.preje: 19272 23a PRAZNO SOBO šifm za 15. avgust ali 1. september. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Lepa soba«. 20168-23a PRAZNO SOBO po možnosti s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice. v središču ali bližini. za dve osebi, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »September ali takoi«. 2ms3-23a 1—2 opremlieni SOBI s sniip-raho kuhinje, išče jo. sjod prot; dobremu tiRč']:i. Ponudb^ na oil. odd. .Tut-a pnd »Reden plačnik« 20110-233 PRAZNO SOBO išče gospodična za takoj ali po Hi'je. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Pm7nn« 3014-^-3^ PRAZNO SOBO za shramho nohStvn. iščem 7.1 takoj. Prednost Šiška. Ponudbe na "tri. odd. Jut-a p> d »ShraniIn« 2- -: PRAZNO SOBO po možnosti s štedilnikom, iščeta dve oeebi. Popise na ogl. odd. .Tutra pod »Mirni os,bi« 20»47-?Sa SOBO lepo opremljeno. -'5čem za takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogl. odd Ju trn pod -So to- stolen ob"tn:k« 2"205 23a PROFESIONTST. 48 let star. želi spoznati gospo (delavko) iste starotsi zaradi ženitve. Ponudbe na ogl. odd Tutra pod * Osamljen« 19824-25 DEKLE srednjih let. dobra gospodi nja. želi« v svrho ženitve spoznati gospoda, mjraiši obrtnika, do 45 letnega. — Dopisi na ogl. odd. Tutra pod »Ter> značaj« 19832-25 VDOVA sredtv ih let. želi resnega nama z gospodom Z3r.idi možitve. Dopisi na oglas, odd. Tutra pod »Poko-r-i-l« 19858-2? GOSPODIČNA želi spoznati v svrho možitve resnega intelicenta, —50 letnega. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »to ono 000« 19855-25 GOSPODIČNA, stara 34 let, želi v svrho možitve resnega znanja z gospodom srednie starosti, ki ljubi žensko srce. Dopisi na oel. odd. Jutra pod Dobra gospodinja 20058-25 GOSPOD, OBRTNIK srednjih let, trgovec, dobro situiran. želi poznanst-o zaradi ženitve z gospodično, staro od 30 do 42 let. Pred. r.ost irnaio s trgovskim znane«. Tajnost zajamčena. Dopisi samo s sliko in točnim naslovom na ogl. odd. Jutra ped »Pri:cteo dorr« 19906-25 MLAJŠI OBRTNIK želi resnega znania zaradi Zen:tve z gospodično, staro od 19 do 24 'et. Simo re«ni dopisi s sliko in polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod ^T.roši Jesp-i« ?ooos-25 HIŠNI POSFSTN'K star 45 let. želi znanja s preprosto gospodično ali vdovo, staro od 35 do 45 let zaradi ženitve. Naslov v ogl. odd Ju tra. 20226 25 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro, točno ln soTdnn Priporoča se: RUDOLF ZORE. LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10 VASt ROKAVICI: in usniene čevlje, vse iz delkt tz usma barvamo in semiš čevlie čistimo po nainižji ceni. Džemal Hai-rula. Mestm tre 11. I-»40.N 37 POSOJILO 3000 LIR rujno iščem. Več ustmeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija« 19952-37 KI AVIRJE strokovniaško popravlja in uglašuje Prva kranjska izde-lovalnica klavirjev. Ljublja na, Privoz 10. Tel. 33-40. J—402-37 ROKE hrapave m razpokane Vam napravi zopet než ne in gladke Meloderm glycenn-gelee krema. — Drogerija Emona. — Iv. Kane. nebotičnik. 19325-37 KLOBUCARNA „PAJ K" Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Se priporoča RUDOLF P A J K , LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union) □ □ □ □ □ □ □ □ □ TAPETNIKI NADOMESTEK ZA MORSKO TRAVO (AFRIK) — DOBITE FRI TVRDKI U □ □ □ □ □ □ P P ANT. KRISPER COLONIALE DUNAJSKA CESTA 31 ^ T ENODRUŽINSKO VILO z 10 sobami, s krasnim sadnim vrtom, POD ROŽNIKOM ZAMENJAM z doplačilom za manjšo ali večjo eno- ali dvo-družinsko s prostim stanovanjem. Ponudbe brez posredovalcev na oglasni oddelek >Jutra« pod »Zamenjava september«. LASTNIKI GLASOVIR JEV! Poslužuje se - telefonske šte. Vilke 39 23. ki pokliče špecitelno tvrdko za ugla ševania ter popravila glaso- virtev in harmonuev JurAsek. Zriniskega 7/11.. Liuhlmna. J-337-37 DAMA želi francosko konverzacijo v zameno perfektno nemško in italijansko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo izvrstna izgovorjava« 19943-37 STENICE Vam uničimo s plinom! — Stanovanje takoj uporabno! Naslov pustite v zaprti kuverti v ogl. odd. Jutra pod »Dskretno« 19919-37 O POSOJILIH na hiše. posestva in poroštvo dobite informacije — Liubljana, Beethovnova 15. levo, pri Jugo-Kredit. 19827-37 50 KOLOVRATOV po vzorcu n.irejenih potrebuje Zavod za žensko domačo obrt v LJubljani. Dolenjska c 23 Isto-tim je vzorec in poboji na vpogled. 19928-37 ZARADI ZATEMNITVE naročite okenske rolete! — Priskrbim Vam vsakovrstne. Pridem na dom po mero. Pošljite naslov v trafiko Merjasec. Glince 62. 19653-37 MLADENIČ, ki se ie nahajal pred tednom v Ljubljani, in zatajil aro 4"0 lir, naj ne misli, da ostane neopažen. Fanta, ki mu manjka na levi roki palec. kazalec in sredinec, se lahko najde. Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 19977-37 NALIVNO PERO znamke Pelikan sem izgubila. Ker mi ie drag spomin. lepo prosim najditelja, d? ga proti nagradi odda v ogl. odd. Tutra. 20062-37 LIR 100.000 POSOJILA iščem na prvo mesto krasne stavbne parcele s petkratno vrednostjo. proti dobrim obrestim. Kr?sna prilika za naložitev denarja. Obrnite se na: Rudolf Zore, Gledališka ulic* 12. 20021-37 ZAPESTNO URICO, damsko, chrom. sem izgubila 3. avgusta od banke Sla-vije preko Komenskega ulice do Leonišča. Najditelja lepo prosim, da io vrne proti naeradi. Naslov v ogl. odd Tutra. 20023-57 SUŠENJE sadja in zeleniadi pričnemo v ponedeljek. 7. avgusta.^— •>Sad:ar in vrtnar«. Rožna dolina, cesta XVII št. I, Gabrovšek. 20041-37 GRLICA ie ušla. Najditelj dobi dobro nagrado. Ramor, Domobranska cesta 23/1. 20152-37 3000 LIR le izgubil reven us=luž-bpnec ort Bahovcu na Starem trgu, od trgovine Bahovec do lekarne Bahovec. Ker den-r ni njegov, prosi najd telja. noj ga vrne na oglosni odd Jutra. 20223-27 USEL JE PES z verigo, k: sliši na :me »Te-ri«. y rumfnkaste dolge dlake. Najditelja p-osim. da ga vrne na naslov: Jeromen. Diina ska pri bloku. 20150-37 OTROŠKI PLASCEK tjmnomodcT ba'žunast sem iztrubil v petek zvečer mt"1 Šiško in Bežigradom. Pošten nojditelj naj ga odda proti natrradi v slaščičarni šnoort. Pražakova 12 2>234-37 IGRAČKO REVOLVER cem izgubil v Tivoliju dne 4. t. m. Pošten najditelj naj jo prinese za dobro nagrado v Gaievo 2a poleg Slavije«, Habjanič. 20203-37 DFN^RNfCO z malo vsoto denarja sem našla na tro-nostju. Dobi se v ogl. odd. Jutra._20259-37 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Selenburgova ulica 4 telefon št. 2109 ITEL.I 2 9 9 1 in Frančiškanska 1C prošnje za potovanja, nabavo racioniranih predmetov, posredovanja in vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka ulica št. 7 KUPUJTE edino pri na šib A SEVALCIH! Ponjave (plahte) platnene, nepremočljive, večje, kupim. Plačam dobro. Ponudite Maziju na Mestnem trgu 17-1. Bodi kmet, študent, gospod, krema RAP1DA povsod Vsem, ki ste ga poznali in ljubili, sporočamo, da nas je zapustil naš ljubljeni in nenadomestljivi soprog, oče, sin, brat, zet, svak in stric, gospod šorli Viljem služitelj pri pokrajinski upravi v 39. letu starostL Naj mu bo lahka žemljica! Ohranite ga v blagem, lepem spominu! Ljubljana, dne 4. avgusta 1944. Globoko žalujoči: Franja, soproga Milena in Nada, hčerki in ostalo sorodstvo. Dotrpela je naša nadvse ljubljena soproga, mama, stara mama in tašča, gospa iger soproga fin. inšpektorja v p. Blago pokojnico prepeljemo na Žale, od koder bo pogreb v ponedeljek dne 7. avgusta ob pol 3. popoldne iz kapele sv. Jakoba k Sv. Križu. ' Ljubljana, 4. avgusta 1944. Globoko žalujoči: Franc Burger, soprog Mira Samsa, Marta Rabič, hčere prof. Ivan, sin in ostalo sorodstvo. K Večnemu je odšel nadvse ljubljeni in nikdar pozabljeni sin, brat in najboljši prijatelj vsem, ki so ga poznali in ljubili, naš neprežaljeni in nenadomestljivi Wester Boris slikar Narodnega gledališča, v Ljubljani Sv. maša zadušnica za blago-pokojnega se bo brala v sredo t. m. ob 7. uri v trnovski župni cerkvi. Priporočamo ga v molitev! Ohranite ga v blagem ln toplem spominu! Ljubljana, 5. avgusta 1944. Neutolažljivi: Wester Milka, mati Miro, Slavo, brata Silva Jureeič, zaročenka rodbini VVester, Poličar in ostalo sorodstvo. Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen — Fiir das Konsortium tlskarnarja: »Jutro« als Verlag Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja. Stanko Virant - Fiir »Narodna tiskarna A G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot Fran Jeran — Fiir den Inseratentei) verantwortlicb . Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubo mir Volčič t