s • A n • II5S • n * ■ f nTT “ " •N" ili«.»'*1 psi« :: I' irrijllU* n < ! ti H .1I IJ »»lini ** Kulturno društvo Rečan ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20% Legge 662196 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 47 (1132) Čedad, Četrtek, 5. decembra 2002 V nedeljo, 8. decembra ob 16.00 SENJAM BENEŠKE PIESMI 10MEJRÉN0 ZA SLOVELO 29. SLOVENSKI NAREČNI NATEČAJ V soboto, 14. decembra ob 15. uri v občinski dvorani v Spetru V programu učenci Glasbene šole in... Sveta Lucija V Beneški galeriji bo razstava otroških knjig Beneški Studijski center Nediia Un riconoscimento per i nostri cinquantanni Il nostro giornale, il Novi Matajur, ha ricevuto nel cinquantenario dalla propria fondazione un alto riconoscimento dal Presidente della Repubblica di Slovenia Milan Kučan. La solenne cerimonia di consegna della “Onorificenza alla libertà” si è svolta mercoledì, 27 novembre, al Consolato della Repubblica slovena di Trieste. Presente tutta la nostra redazione, amici e collaboratori, ha consegnato il riconoscimento la Console della Slovenia Jadranka Sturm Kocjan. La motivazione con la quale il presidente Kučan ha deliberato il riconoscimento al nostro giornale è che “Il Matajur e poi il Novi Matajur hanno contribuito alla crescita culturale degli sloveni in Italia”. Il Console Jadranka Sturm Kocjan ha poi sotto-lineato il ruolo che ha avuto per favorire l’apertura della Slavia. Il giornale ha sin dall’inizio “parlato” in sloveno, italiano e nel dialetto delle nostre valli. Con grande tenacia ha proseguito il suo lavoro raggiungendo non solo i lettori della Benecia ma anche quelli che sono vissuti e vivono sparsi per l’Italia ed all’estero. Il piccolo giornale, fondato in un clima angusto a Udine nel 1950, è diventato settimanale raggiungendo oltre le 10.000 coppie. E’ dunque cresciuto sia quantitativamente che qualitativamente. Dopo tante solenni parole il riconoscimento è stato ricevuto dalla nostra collega Daniela Laure-tig che qualche mese fa ha festeggiato 25 anni di lavoro ininterrotto al nostro giornale. In nome di tutta la redazione e di tutti i preziosi collaboratori, ha ringraziato la Console Jadranka Sturm Kocjan, e suo tramite il presidente Kučan la direttrice responsabile del giornale Jole Namor. Come redazione abbiamo poi brindato in Piazza Unità. La vera festa ed anche il merito affinché il Novi Matajur esca non va però ascritto solo alla redazione, ma a tutti i lettori delle nostre Valli, della Benecia, a coloro che ci seguono in Italia ed all’estero. Da che mondo è mondo sono i lettori che fanno vivere un giornale. Konzulka Jadranka Sturm Kocjan izroča Danieli Lauretig odlikovanje S. Pietro al Natisone: presentati gli Atti del forum di sviluppo Fattori irrinunciabili dello sviluppo delle Valli del Natisone sono la valorizzazione dei giovani, l’apertura condivisa e l’integrazione con le aree contermini del Cividalese e del Friuli, ma anche della Slovenia con cui si sono confrontate storicamente e che dal 2004 sarà parte integrante dell’UE, la coscienza della propria originalità linguistica, culturale e ambientale, la convinzione che vivere in montagna si può se si creano le condizioni necessarie. Del resto la preoccupazione di favorire la permanenza dei cittadini in territori montani è centrale nelle politiche europee da cui derivano diverse misure di intervento e importanti mezzi finanziari. Settore strategico su cui puntare è quello turistico. Queste alcune delle indicazioni emerse dal Forum di sviluppo locale che per un anno ha impegnato amministratori, imprenditori, associazioni e cittadini delle Valli del Natisone e sono state illustrate sabato 30 novembre a S. Pietro da Mauro Pascolini, coordinatore del progetto. Il lavoro svolto è stato raccolto in un ampio volume di 600 pagine dal titolo “Atti di un percorso partecipativo” a sottolinearne il carattere di testimonianza e documen-tazione.(jn) segue a pagina 2 V telovadnici na Liesah, Garmak V soboto, 7. decembra ob 20.30 CHECCU V SPOMIN ZARJA... KI SE SVETI naroči se na naš V nedeljo 1. decembra slovesno a zelo prisrčno praznovanje v Spetru Ponosni na Glasbeno šolo tednik Slovencev videmske pokrajine KULTURNO DRUŠTVO IVAN TRINKO Velika udeležba na praznovanju 25-letnice pokazala povezanost Sole z beneškim okoljem Praznovanje ob 25. letnici Glasbene šole v Spetru je bilo v nedeljo 1. decembra slovesno, vsebinsko bogato, a obenem zelo prisrčno. V občinski dvorani se je zbralo dosti ljudi, predvsem mladih družin z otroki, ki so s svojo prisotnostjo izpričali močno povezavo Glasbene šole z beneškim okoljem. Prišel je do izraza, še zlasti v besedah špe-trske županje Brune Dorbolò, tudi ponos Nadi-ških dolin, ki čeprav socio-ekonomsko marginalne premorejo tako pomembno kulturno ustanovo. S skrbno izbranim programom so na nedeljski slovesnosti najprej opozorili na vsebino dela glasbene šole in njeno kvaliteto, na vse kar ponuja beneškim otrokom in odraslim. Tako Otroški pevski ■ zbor v nedeljo ® v Spetru S. Pietro al Natisone, sala consiliare Venerdì 6 dicembre 2002, ore 18 Različni jeziki /linguaggi [Delavnica o prevajanju - Topolovo 2001 Laboratorio di traduzione - Topolò 2001) je program uvedel otroški zbor, ki je pod vodstvom Davida Klodič predstavil dve pesmi in hitro “stopil” občinstvo. Nato so se pred mikrofoni tekoče zvrstili harmonikaški orkester, gojenci klavirja, flavte, kitare in solopevca v živahnem in barvitem koncertu. Med eno skladbo in drugo je Erika Floreancig predstavi- la pot, ki jo je šola Glasbe ne matice v Benečiji preho dila v 25. letih. beri na strani 3 Aktualno Grande partecipazione, assenti gli interlocutori politici S. Pietro, presentati gli Atti del Forum * segue dalla prima Il Forum non ha inteso offrire ricette o soluzioni, ha spiegato Pascolini, ma ha svolto un ruolo di animazione sociale, di ascolto, di stimolo al dibattito e alla condivisione. E sotto questo profilo ha funzionato bene come ha dimostrato anche la buona partecipazione alla presenta-, zione di sabato. “E’ stato un lavoro di semina” ha detto il commissario della Comunità montana Giuseppe Sibau e se si vedranno i risultati si potrà anche continuare ad utilizzare questo strumento. “Una guida per gli amministratori, uno stimolo per imprenditori e cittadini”, ha definito il progetto il sindaco Bruna Dorbolò, mentre il presidente del Al tavolo della presidenza Sibau, Marseu, Dorbolò e Pascolini GAL Paolo Marseu ha sottolineato soprattutto il sogno dei valligiani di poter rimanere sul proprio territorio, nei propri paesi. Le difficoltà possono essere superate, ha aggiunto, solo con la partecipazione di tutti i valligiani e con il sostegno delle istituzioni. E proprio questo è il punto dolente perché ancora una volta ci siamo parlati tra di noi. E’ mancato l’intervento del presidente del Assoleader nazionale, sono mancati gli interlocutori politici regionali e provinciali. E’ stata quindi la direttrice del Servizio regionale per la montagna (Sasm) Marina Bortotto a chiudere il convegno. Una severa lezione la sua più che l’intervento di un tecnico come si è definita. Quella delle valli del Natisone, ha affermato, è un’area interessante e difficile, ma le occasioni e gli strumenti originali ed innovativi per favorire lo sviluppo ci sono. Le risorse finanziarie a disposizione sono consistenti. “E’ la realtà locale che deve decidere quale sarà il suo futuro”, ha concluso. Dopo la vicenda delle comunità montana e la discutibile gestione dei fondi dell’art. 21 delle legge di tutela della minoranza slovena, per fare solo due esempi, ci vuole un bel coraggio. E poiché anche il tono fa la musica è stato chiaro a tutti su che cosa si intenda in Regione per “servizio” per lo sviluppo della montagna, (jn) PisITLO iz K Stojan Spetič ?! Vsi vedo, da so temelje združene Evrope postavljali državniki, kot Schumann, Adenauer in De Gasperi, ki so okusili vojna grozodejstva in sklenili, da se ne smejo več ponoviti. Najbrž ni naključje, da so vse evropske institucije na nekdanji frontni črti, kjer so skozi dve stoletji umirali francoski in nemški vojaki. Prav prelita kri je omogočila tema narodoma, da sta sedaj nosilni steber evropske konstrukcije. Nihče ne pozablja, vendar sprava med narodi potrebuje predvsem iskren obračun s seboj, da lahko nova poko-lenja sklenejo, da bodo opustila stara sovraštva in se zazrla v bodočnost, ko naj se stari zločini ne ponovijo več. Potrebne so tudi javna spravna dejanja. Nepozaben je lik Willyja Brandta, ki je pokleknil pred spomenikom žrtvam varšavske vstaje. Nemci so spravo z ostalimi evrop- skimi narodi, ki so bili žrtev njihovih pohodov, vzeli zelo resno. S Češko so podpisali spravno listino, v kateri so obžalovali napad in zatiranje češkega naroda, praški voditelji pa so obžalovali nasilje nad sudetskimi Nemci. Italija je ravnala drugače. Izmislila si je mit “dobrega italijanskega vojaka”, pozabila na zločine v Abesiniji, Libiji, Jugoslaviji in Grčiji. Sedaj tudi njeni najdemokratičnejši predstavniki mislijo, da se jim morajo napadane narodi opravičiti za maščevalno povojno nasilje. Tako je med Slovenijo in Italijo. Ciampi in Kučan sta se na Bledu dogovarjala, da bi letošnjo jesen obiskala tri simbolne kraje trpljenja: spomenik bazovskim junakom, fojbo in Rižarno. Diplomatske napore je kmalu prekinila Spekulacija z nasiljem navijačev med nogometno tekmo Slovenija - Italija v Trstu. Desnica je kmalu zatem sprožila ofenzivo proti enemu izmed simbolnih krajev, spomenik junakom na bazovski gmajni, češ da so bili “teroristi”. Potem si je diplomacija izmi- slila, da je bolje, če Slovenci izvolijo novega predsednika republike. Seveda je bil to le izgovor, saj se je Ciampi o spravi pogovarjal s Kučanom. Sedaj pa prihajajo na dan novi predlogi, naj bi simbolno spravo opravili samo v Rižarni in na “fojbi”, spomenik bazovskim junakom pa obšli. Zal je predlog javno iznesel “guvernerski” kandidat Illy in tako zagrešil, vsaj po mojem mnenju, nov spodrsljaj. Ce je samo spodrsljaj. Na Balkanu pravijo: “Tuči po tu-dem k..u ne boli”. Kakšna sprava je neki, če bi se opravičevali za zločine Nemcev v Rižarni in jugoslovanskih partizanov za “fojbe”, ne pa za zločine, ki so jih zakrivili italijanski fašisti? Možno je tudi, da nam bodo skušali podtakniti kak bolj “nevtralen” kraj, kot je Gonars. Navsezadnje so tu res hirali Slovenci iz ljubljanske pokrajine, vendar bi obeleževanje sprave tam pomenilo postaviti v oklepaj spoznanje, da se je fašistično nasilje pričelo nad Slovenci že leta 1920 s požigom Narodnega doma in deset let pozneje z ustrelitvijo bazovskih junakov. Sprava, ko nekdo stiska figo v žepu, bi bila res zgrešen korak na novo pot, ki naj bi ju naša naroda ubrala pod znamenjem Evrope. Predsednik Slovenije je Drnovšek Slovenija je dobila novega predsednika države. Janez Drnovšek, ki je bil desetletje predsednik vlade, bo nasledil Milana Kučana, ki je bil oče naroda celo desetletje. Janeza Drnovška je podprlo 56,3 odstotka volilcev, Barbaro Brezigar pa 43,7 odstotka. Izid se bo za kakšno malenkost spremenil, ko bo u-gotovljen izid glasovanja po pošti v Sloveniji in državljanov, ki živijo zunaj Slovenije. Slovesna prisega novega predsednika države se bo zgodila 23. decembra. V 61. občinah je bil drugi krog županskih volitev, ki je postregel z marsikaterim presenečenjem. V šestih mestnih občinah so volivci močno premešali karte: v Ljubljani je zmagala Danica Simšič (ZLSD) pred dosedanjo županjo Viktorjo Potočnik (LDS), v Mariboru je Boris Sovič (ZLSD) ohranil županski stol, protikandidatu Milanu Petku (LDS) ga ni uspelo prehiteti. Presenečenje pa prihaja iz Nove Gorice, kjer je poraženec dosednaji Zupan Črtomir Špacapan (LDS), občino bo prihodnja štiri leta vodil Mirko Brulc (ZLSD). Tudi Koper ima novega Zupana, Borisa Popoviča (neodvisni). Le-ta je bil uspešnejši od dosednjega Zupana Dina Pucerja (ZLSD). Tudi v drugih obmejnih občinah je prišlo do določenih presenečenj. V Bovcu je socialdemokrat Danijel Krivec premagal tekmeca iz vrst ZLSD Roberta Trampuža. V Brdih je župansko mesto ohranil Franc Mužič (LDS), medtem ko je v Idriji Damjan Krapš (neodvisen) premagal dosedanjega župana in poslanca ZLSD Sama Bevka. V Kobaridu je mesto Zupana ohranil Pavel Gregorčič, ki je edini Zu- Janez Drnovšek pan iz vrst gibanja “Zveza za Primorsko”. Nazadnje v Tolminu je Jožef Kemperle (LDS) v balotažni tekmi premagal Cirila Testena iz Nove Slovenije. Po sprejetju nove ustave, s katero je Slovenija namesto dotedanjega kolektivnega predsedstva dobila presednika države, so to bile že tretje predsedniške volitve, na katerih je moralo priti do zamenjave. Milan Kučan, ki je na prvih volitvah 1992 in na drugih 1997 zmagal že v prvem krogu, namreč ni mogel ponovno kandidirati, saj ustava določa, da lahko predsednik države petletni mandat ponovi samo enkrat. Četudi so volitve končane, se ni bati, da bi na političnem prizorišču ne imeli živahnega decembra: na državni ravni se bo zgodil odstop predsednika in posledično vladnega kabineta v celoti, volitve novega mandatarja in oblikovanje njegovega kabineta. Pa tudi po občinah bo po ustanovnih sejah občinskih svetov marsikje spet živahno, sploh tam, kjer župan in večina v občinskem svetu ne bosta naravnana na isto valovno dolžino, kot v Kopru, kjer njegovi Zupan Popovič nima večine v občinskem svetu. Drnovšek presidente della repubblica Vince Drnovšek Janez Drnovšek è il nuovo presidente della repubblica slovena ed assumerà il suo nuovo incarico il prossimo 23 dicembre. Nel frattempo dovrebbe insediarsi il nuovo governo, alla cui guida è stato designato l’attuale ministro delle finanze Tone Rop, mentre al suo posto dovrebbe andare Janez Potočnik, ministro per gli affari europei. Da segnalare il buon risultato ottenuto dalla candidata della destra (anche se si è presentata come indipendente) Barbara Brezigar che ha ottenuto oltre il 40 % dei consensi. Novità nei comuni A livello di elezioni amministrative le sorprese non sono mancate, le più clamorose a Lubiana e Nova Gorica. Nella capitale la sindaco uscente Viktorija Potočnik (LDS) è stata battuta da Danica Simšič della Lista associata dei socialdemocratici, allo stesso modo ha dovuto passare il testimone anche il sindaco di Nova Gorica Črtomir Špacapan a Mirko Brulc. Ampiamente prevista invece la vittoria a Capodi- stria dell’imprenditore Boris Popovič che prende il posto dell’uscente Pucer. Sia a Capodistria che a Nova Gorica i sindaci dovranno gestire consigli comunali dove non hanno la maggioranza o la cui composizione è estremamente composita e frammentaria. Università più vicina Il governo sloveno ha deliberato la costituzione dell’Università del Litorale, la terza in Slovenia che dunque sta rapidamente diven- tando realtà. Il passo successivo è rappresentato dalla discussione in parlamento già messa in calendario in gennaio. Se anche il parlamento darà un voto positivo, con l’inizio del prossimo anno accademico l’Università potrà iniziare la sua attività. L’invito è piaciuto L’invito ufficiale rivolto alla Slovenia a Praga perché entri nell’alleanza Atlantica ha influito anche sull’opinione pubblica slovena. In poco più di una settimana infatti, secondo i sondaggi, il sostegno all’adesione alla Nato è cresciuto nell’opinione pubblica quasi del 10 %, mentre la percentuale dei contrari è calata del 5 %. Volti nuovi al Consiglio di Stato Tutta l’attenzione nei giorni scorsi si è concentrata sulle elezioni presidenziali e amministrative, eppure in Slovenia si è votato in questi giorni anche per il rinnovo del Consiglio di Stato in cui vengono rappresentati i diversi interessi regionali e delle categorie sociali. Nei giorni scorsi sono stati eletti i 22 consiglieri che rappresenteranno le autonomie locali. Su 40 componenti il Consiglio di Stato sono stati confermati soltanto 8, ben 32 sono invece i volti nuovi. Investe chi? A margine del convegno tenutosi a Trieste sull’ingresso della Slovenia nell’UE è emerso che l’Italia, rispetto agli investimenti in Slovenia, è molto in ritardo. Si colloca infatti al quarto posto dopo Austria, Francia e Germania. Četrtek, 5. decembra 2002 V petek 6. decembra predstavitev knjige Pesniški zbornik in različni jeziki V petek, 6. decembra bo v svetovalski dvorani Občine Špeter predstavitev knjige Različni jeziki/Lin-guaggi di-versi. V knjigi so zbrani prevodi v italijanščino, bolgarščino in madžarščino štirih mladih slovenskih pesnikov in sicer: Primoža Čučnika, Taje Kramberger, Petra Semoliča in Aleša Štegerja. Prevodi pa so sad “prevajalske delavnice”, ki se je dogajala lani v Topolovem. Prisotni so bili pesniki in prevajalci iz različnih držav a s skupno željo po kulturnem in pesniškem dialogu. Druščino je sestavljalo 12 ljudi, ki so skupaj delali na prevodih. Rezultat bo objavljen v knjigi, ki jo izdaja Kulturno društvo Ivan Trinko v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Kako pa je prišlo do prevajalske delavnice Različni jeziki? Deloma je to obrazložil v spremni besedi urednik publikacije, pesnik in prevajalec Miha Obit. Na pesniškem gostovanju v Bolgariji so Obit in dva italijanska pesniška kolega v razgovorih z gostitelji spoznali, da je Bolgarija kulturno še vedno zaprta in da potrebuje mnogo prevodov iz evropske in svetovne literature. V žepu niso imeli Velike rešitve, dogovorili pa so se za prevajalsko delavnico. Prva skupina prevajalcev in pesnikov se je tako sre- cala prav v Bolgariji. Sledila so sreCanja na Madžarskem, v Topolovem in letos v Kopru. V slovenskem obmorskem mestu je bilo pesnikov in prevajalcev že dvajset. Prišli so iz osmih različnih držav in iz prav tolikšnih različnih jezikovnih stvarnosti. Vprašanje je, kako naprej s pobudo, ki bi po svojem pomenu sodila med evropske projekte. Za sedaj si bomo lahko prebrali knjigo, ki je sad delavnice v Topolovem. Na predstavitev so vabljeni vsi, ki ljubijo poezijo in literaturo ter so prepričani, da je Evropa kultur prav tako pomembna kot Evropa ekonomije. La Postaja questa volta ospite a Comacchio Nuova trasferta per la “Stazione di Topolò” Sabato 7 e domenica 8 dicembre nuova trasferta per Postaja Topolove. Questa volta gli organizzatori sono stati chiamati a presentate il progetto, e il contesto in cui si svolge, in provincia di Ferrara, a Comacchio, cittadina considerata una Venezia in miniatura per la forte caratterizzazione data dalla presenza di canali acquatici e ponti che la rendono e-stremamente affascinante e originale. L’ambito in cui si svolge la rassegna ferrarese è una “tre giorni”, organizzata dal Comune, in preparazione di una importante rassegna estiva che si svolgerà nel 2003 e che avrà caratteristiche molto simili alla Stazione di Topolò, per il coinvolgimento degli spazi cittadini, della popolazione, della lettura in chiave contemporanea del territorio e della sua cultura e dello spirito di “laboratorio sperimenta-le”ché la rassegna di Comacchio intende seguire. A dirigere il futuro festival sarà Silvano Voltolina, uno degli attori più noti del teatro sperimentale italiano (Socie-tas Raffaello Sanzio). In questo week-end sono stati chiamati a portare la loro testimonianza, a raccontarsi, oltre che lo staff della Postaja, anche quello di “Fuori Orario”, la non stop televisiva di RAI Tre, diretta da Enrico Ghezzi, che copre da molti anni l’intera fascia notturna del venerdì e del sabato, trasmettendo film e documenti rari. Nel corso della rassegna, Donatella Ruttar e Moreno Miorelli racconteranno la BeneCija, i suoi problemi, i suoi punti di forza, avvalendosi di alcuni dei video prodotti grazie alla Postaja, a partire da “Iz tišine-Dal silenzio” di Roberto Dapit, per continuare con “Aeroporto di Topolò” della Ingold Airlines e “Scaling mi-crospace-Topolò” di John Grzinich. (m.m.) svoj pozdrav z vabilom gojencem glasbene šole, naj vrnejo beneški družbi, kulturnemu in cerkvenemu življenju, pridobljeno glasbeno znanje. Spetrska županja Bruna Dorbolò je nato izrazila zadovoljstvo in ponos za šolo, ki je pred 25-leti nastala med velikimi težavami in se je zdela drzna sanja, danes pa predstavlja veliko bogastvo za beneške ljudi in doline. Pozdravila je tudi kot ena od ustanovnih Članov študijskega centra Nediža, ki je “spremenil kulturni obraz Benečije” in pri tem podčrtala izjemne zasluge, ki jih ima za to kakovostno rast njegov predsednik prof. Paolo Petricig. Nato se je zahvalila prof. Ninu Speho-niji, arh. Valentinu Simonit-tiju, profesorjem in vsem, ki so prispevali k rasti šole. Za njo so špetrski šoli Glasbene matice Cestitali generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Jadranka Šturm Kocjan, podpredsednica Glasbene matice Paola Rodari in ravnatelj Bogdan Kralj. V drugem delu programa je nastopil Komorni godalni orkester s tolkali, ki je pod vodstvom dirigenta Hilarija Lavrenčiča predstavil “Nediški zvon” Zanettovicha in z njim navdušil občinstvo. 1. decembra v Spetru slovesno praznovali 25-letnico uspešnega delovanja Ponosni na Glasbeno šolo V nabito polni občinski dvorani so na lepem koncertu nastopili gojenci, nato še profesorji s prve strani Od začetnega predšolskega teCaja v Petjagu leta 1977 do povezovanja z Glasbeno matico, od sodelovanja s Posočjem in prvim nastopom tolminskih gojencev v Špetru po zaslugi prof. Neve KažiC, ki je poučevala tu in tam do današnjih dni. Seveda so bili na slovesnosti tudi govori. Prvega so pred mikrofon povabili človeka, ki je dal pobudo za šolo, jo ustanovil in vodil dolgo let, to je prof. Ninu Špehoniji. “Ko sem se vrnil leta 1964 v Benečijo, sem bil prepričan, da bom v cerkvi še naprej poslušal tisto glasbo, tiste pesmi, ki sem jih poznal kot otrok. NihCe ni veC igral v cerkvi, malo kje so še peli slovenske pe- Prof. Nino Specogna, harmonikaški orkester in godalni orkester srni”. Od tu zamisel po glasbeni šoli, ki naj bi sluzila v prvi vrsti za cerkvene potrebe. Vsa stvar pa je dobila trdnejšo podlago leta 1974, ko je arhitekt Simonini, sicer Clan študijskega centra Nediža, predlagal prof. Špehoniji, naj ustanovi pevski zbor v Barfmse in res je nastal pevski zbor Pod lipo. Obljubil mu je tudi podporo za ustanovitev glasbene šole, ki je tako nastala leta 1977 v okrilju študijskega centra Nediže. “Zbudil jo je potres”, je dejal Špehonja in zaključil Mali Tončič NOČE BITI «SCLAV» Zapisano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije v Italiji Ustavil se je. Rad bi bi Se kaj povedal, a Čudil se je, da ne more govoriti bolj vezano, preudarno in prepričljivo. V duSi so se mu prepletale razne misli. Bil je preveč prevzet od čustev, da bi mogel stvar pravilno presojati ter dati nevesti pameten in konkreten nasvet. Bil je dovolj i-zobralen, da je popolnoma razumel in dojemal, kakšno važnost imata Sola in i- zobrazba v človekovem življenju. Zanj je bilo lahko, čeprav ni dokončal Sole, ki mu je bila namenjena. V množici nepismenih in na pol pismenih ljudi, je predstavljal s svojo izobrazbo in znanjem vrh kulture, kljub temu, da je napravil v semeniSču samo tretjo nižjo srednjo Solo. V njem se je začela bitka med razumom in ču- stvom. Razum je veleval, da bi se moral vnuk Solati, čustva pa, da bi ostal doma, da bi ga on vzgojil v tem, kar zna, da bi mu dal tisto podlago, ki pomaga obdržati narodnostno zavest, kot jo je on dobil od predhodnikov Ivana Trinka in od Trinka samega. Ded naSega Tončiča je bil vzoren in zaveden Slovenec, kot redko kateri. “Če bomo dobili svoje Sole, bi ne bila tako velika Skoda, ako bi vnuk zamudil eno leto. Na slovenski Soli bo vse popravil.” Odločil se je, da bo nevesti svetoval, naj obdrži otroka doma. Ali je za to odločitev i-melo večjo vlogo prepričanje, da bomo prišli do slovenskih Sol, ali čustvo? “Od vas sem pričakovala tehtnejših in razsod-nejsih nasvetov. Prav nič mi niste v oporo v moji težki nalogi. Nasprotno. O-težkočate mi pravilno rešitev. Tudi jaz imam rada o-troka, in prav zato moram skrbeti za njegovo prihodnost!” Ded je razumel, da ima mati pravico do zadnje besede. “Odloči, kakor hočeS, jaz sem povedal svoje!" je naposled vdano dejal. Popoldne, ko se je zvedelo po vasi o Tončičevem pobegu, so začele prihajati v hiSo sosede, razne “botre", klepetulje, ki vse vedo in vse znajo. Vse so svetovale, naj pelje Marija sina spet v zavod. Govorile so, da je celo srečna, da ji oblasti pomagajo v šolanju otroka in da hi bilo zločinsko se odreči tej pomoči. Če bi imele one taksno srečo, bi jo znale lepo izkoristiti! Od kdaj pa o-troci ukazujejo? Kaj boš o-troka poslušala? Otroci morajo samo ubogati. Potem ni ne pametno ne pošteno, da se odklanja pomoč oblasti. Lahko se jim zamerimo. Ponižni in pokorni moramo biti kot vedno, da ne bomo priklicali nesreče na naše glave. Oni vedo, kaj delajo. Seveda, otroku bi bilo bolj vSeč, da se tu potepa, a ti si zrela, moraš rabiti pamet in razsodnost. Nazaj ga pelji, čene se lahko zameriš tudi občinskim oblastem in imela bos razne sitnosti in nevšečnosti. Saj veš, koliko dajo za Solo, da bi čimprej govorila vsa mladina italijansko. Izidor Predan gre naprej - 10 novi mataj u r četrtek, 5. decembra 2002 4 Msgr. Corgnali je v nedeljo prevzel župnijo v Centi V Terske doline prišel nov dekan Aktualno Dolgoletni vikar za kulturo videmske škofije v obdobju, ko jo je vodil nadškof msgr. Alfredo Battisti, dinamičen in viharen furlanski msgr. Duilio Corgnali je v nedeljo 1. decembra nastopil v novi funkciji. Prevzel je pomembno župnijo Cente in s tem je avtomatično postal tudi dekan za Terske doline. Njegov prihod v Cento je bil zelo slovesen. Z njim je namreč somaševa-lo kakih trideset duhovnikov, verskega obreda pa so se ob množici vernikov udeležili številni predstavniki kulturnega, družbenega in političnega življe- Scuola, stop alla devolution Da una parte si spinge per la “devolution”, dall’altra la si blocca. Il ministro per l’istruzione Letizia Moratti ha infatti fatto sapere che la bozza di legge attuativa predisposta dagli uffici della vicepresidente della Regione Alessandra Guerra per il trasferimento delle competenze al Friuli-Venezia Giulia in materia scolastica non sarà recepita dal governo. Disdetti quindi, almeno per il momento, gli accordi presi a suo tempo dalla Regione con il ministro degli affari regionali La Loggia. Il “no” di Roma giunge inaspettato: la Moratti a-vrebbe dovuto approvare la bozza di legge durante la sua visita a Udine, mercoledì 4, in occasione degli Stati generali della scuola. Nel frattempo la Cgil con un’indagine ha monitorato l’avvio dei progetti pilota per il friulano in classi giungendo a conclusioni sconfortanti. Di fronte ad una sotto-scrizione di oltre 28 mila alunni, circa il 70% degli istituti scolastici non avrebbe avviato alcuna iniziativa in materia di insegnamento del friulano. La causa? Mancanza di fondi statali e ritardi dell’Ufficio scolastico regionale. ...1 nja Gente in širše Furlanije, med njimi videmski Zupan in presednik Pokrajine Sergio Cecotti in Marzio Strassoldo ter deželna svetovalca Alessandro Tesini in Giancarlo Cruder. Med pridigo je msgr. Corgnali napovedal tudi svoj program dela. Najprej se je sklical na Oglejsko cerkev in njeno plemenito izročilo, nato je podčrtal, da si bo prizadeval za “apostolsko cerkev, ki bo odprta vsem, prijazna z vsemi, pripravljena sejati besede in dejanja polna upanja ter sodelovati z vsemi za skupno korist”. “Še posebej se nameravam Msgr. Duilio Corgnali posvetiti mladini, družini in kulturi”, je poudaril. Za območje Terskih dolin, za kulturne značilnosti katere ni dosedanji dekan Frezza pokazal posebne občutljivosti, se je kot kaže začelo novo obdobje. Msgr. Corgnali, ki je še posebej v zadnji fazi sprejemanja zaščitnega zakona za jezikovne manjšine v Italiji pokazal svojo bojevitost, je pozoren tudi do vprašanja slovenske manjšine. In tudi dejstvo, da je slovesno nedeljsko mašo molil v latinščini, italijanščini, furlanščini in slovenščini naznanja nek nov začetek. Devolution ali politični UFO V Italiji razpravljajo politične sile, parlamentarci in senatorjih o velikanskih neumnostih. Desna sredina je kot mati vseh vojn sprožila proces takoimenovane devolution, o kateri verjetno le malokdo ve, kaj je. Ker se v Italiji ne bo nihče dotaknil birokracije in policije, si lahko pod pojmom devolution zamišljamo dodatno policijo, ki bo dajala globe na slabo parkiranih avtomobilih. Najverjetneje bodo ob karabinierjih, policiji in mestnih redarjih skrbeli za našo varnost še decentralizirane policijske enote, ki jim bodo poveljevali deželni guvernerji. Se manj je jasno, kako bo z bolnicami: bodo ukinjali obstoječe ali pa bodo nastajale nove variante istih oddelkov, magari zasebne? Tudi glede davkov in podobnih stvari ne vemo, kam bodo romali in koliko rok jih bo obračalo. O neumnosti razprav pa nam dokazuje vsakodnevna praksa. Z vsako reformo se v Italiji neusmiljeno množijo papirji in koleki. Kopica šolskih reform in protireform ro- jeva kopico novih sestankov na šolah, ob tem pa ni niti ene boljše učilnice. Kdor meni, da bodo samostojne deželne uprave po devolution bolje delale, pomeni, da se ni nikoli poslužil kakega deželnega okenca. Če si na primer deležen prispevka, romajo prošnje iz Dežele v Rim, iz Rima nazaj, na Deželi pa je mreža služb, ki nekajkrat pregleda prošnje in nato dokazila, da je bila podpora uporabljena za namen. Od urada, kamor vložiš dokumente, do računovodstva in zadnjega izplačila je vmes vrsta funkcionarjev in uradnikov, ki si predajajo papirje, spreminjajo besede in vejce, interpretirajo, sugerirajo in preinterpreti-rajo. Če funkcionar ne podpiše, ker je vejca na napačnem mestu, podpora obtiči v nekakšnih depozitih, ki so prava skrivnost. Prosilec čaka in čaka. Ne razumem, zakaj naj bi se te stvari popravile, ker je Bossi napravil nekaj gromkih shodov in zažu-gal Berlusconiju, ki se ga boji tako, da drži med mi- nistri tistega Tremontija (Bossijevega prijatelja), ki je zgrešil vsa gospodarska predvidevanja. Sprašujem se, zakaj ne zaupa Berlusconi svojih kapitalov Tremontiju ,y priporočilom, naj jih zaigra na borzi. To bi bil način, kako bi lahko Berlusconi obubožal, a ne bo Tremontiju zaupal ničesar svojega. Tudi občinske in pokrajinske službe niso bliskovite. V na pol zasebnemu in na borzi kotiranemu tržaškemu pojetju ACEGAS se ti lahko zgodi, da romaš zaradi enega vplačila od uradnika do uradnika kot v najglobljem socializmu (provare per credere). Skratka, želim povedati, da smo tudi na krajevni ravni oviti z gumijastimi stenami ostre birokracije. Ne razumem, kako lahko te probleme rešuje devolution, nasprotno: več dela bo prineslo več problemov. Morda pa je vse skupaj le finta in bo Berlusconi po enem tednu falimen-tarnega eksperimenta našel razlog za predčasne volitve. To je zanj edini način, da se iznebi obremenjujočih zaveznikov in morda še zmaga na volitvah. Drugače t\’ega vrsto volilnih porazov: na krajevnih, evropskih in končno na vsedržavnih volitvah. Italijani namreč ljubijo retoriko in improvizacijo, vendar imam občutek, da jim vlada neizpolnjenih obljub že preseda. Judi tu-w Reziji poslušajo radè “Te rozajanski glas” Litus če daržat iso tražmišjun Silvana Paletti wkop ziz Angelo Di Lenardo Se mòre lehku ričet, da tu-w Reziji naši jiidi rade pošliišajo to rozajansko tražmišjun “Te rozajanski glas”, ka se jo čiije wsako saboto opuldnè. Isò somò védli wZè prit ma injàn šče vec’. Litus to se nardi-lu, da tražmišjun na ni' počala tej po nawadi pa-rwo saboto otobarja anu jiidi, tekòj prahajal čas so bariiwali da zakoj se ni čiije tražmišjuni. Je prašel otobar anu pa skorè novembar, ko s Tà-rsta ni so nan zdelali védèt, da so mòre počnet. Itaku w čatartak 14 dnuw novembarja somò se nalezli ziz operatorji z Ra-ija za reg’istràt to parwo tražmišjun. Somò se nalezli wse wkop tu-w Warkoti ta-par Silvani zajtò ka litus če daržat ona iso tražmišjun wkop ziz Angelo Di Lenardo, no mlado žano z Osojan. Ziz njima c’e bet Luug’i Paletti z Ravance, Catia Quaglia, Sandro Quaglia ano Luigia Negro z Sulbi-ce, Maria Bruna Buttolo, Motiv iz rezijanske doline Nevio Madotto anu Dino Valente z Osojan anu tej riidi čejo pomagat pa ti mali anu boje ti mladi: Alessandra Nogara z Bile, Alessandra Brida, Gabriella anu Isabella Di Lenardo, Valentina Butttolo anu Elisa Bighiani s Sulbice, ka to jé itaku lépu je čot. Tej rudi tražmišjun na c’é bet wsako saboto opuldnè za pul ore anu čejo se čot več riči : te stare anu te nòve, citira, wiiZi-ce, pravice ano pa driigè, ka to če pomagat zvasalèt naše jiidi. Itaku na stujta zabit pošliišat našo tražmišjun wsako saboto opuldnè. LN La direzione provinciale 1NPS precisa Le agevolazioni per i disabili Sulla stampa sono apparse in questi giorni notizie riguardanti l’erogazione di a-gevolazioni contributive ai datori di lavoro che assumono lavoratori disabili stabilite dalla Legge n. 68 del 12-3-99 e dal regolamento attuativo di cui al D.M. n. 91 del 13-1-2000. La Direzione provinciale INPS di Udine a questo proposito precisa che nel Friuli Venezia Giulia non è stata stipu- lata alcuna convenzione tra l’Ente Regione e l’INPS. Pertanto i datori di lavoro che hanno assunto lavoratori disabili e si trovano nelle condizioni previste dalla legge ^succitata sono tenuti a versare integralmente all’INPS i contributi previdenziali, mentre successivamente sarà la Regione che provvederà ad erogare loro l’importo degli sgravi previsti. Bando dell’Agemont nell’ambito dell’Obiettivo 2 Mercato dei bisogni Nell’ambito dell’Obiettivo 2 DOCUP AZIONE 2.5.1 “Mercato dei bisogni irrisolti” l’Agemont spa di Amaro ha indetto un bando che prevede il finanziamento per l’avvio di un’iniziativa imprenditoriale innovativa. I finanziamenti si dividono tra: a) 17.000,00 euro a fondo perduto; b) 52.000,00 euro a tasso agevolato da restituire in 5 an- ni in base al progetto/idea proposta al finanziamento. Le domande devono essere presentate su modulo predisposto entro e non oltre il 28.02.2003. Per ulteriori chiarimenti ed assistenza nella compilazione della domanda e del progetto d’impresa si prega contattare per un appuntamento l’Unione Regionale Economica Slovena - SDGZ al n. 0432 730153. Četrtek, 5. decembra 2002 Društvo Rečan nas vabi na večer za Checca an Senjam beneške piesmi “Zarja, ki še sveti” je poetičen naslov, ki so ga tisti od kulturnega društva ReCan zbrali za veCer, ki bo posveCen Checcu v soboto 7. decembra. 2e adno lieto je šlo mimo, odkar nas je zapustu, njega piesmi, njega učilo an slied so zlo moCni med nami an še posebno med tistimi, ki so z njim dielal, piel an godli. VeCer v njega spomin se zaCne ob 20.30. uri v telovadnici na Liesah an vse bo teklo v znamenju besi-ed, ki jih je zbrau za njega piesmi an muzike, ki jo je sam zluožu an ljubu. Poslušal bomo deset Checco-vih piesmi v interpretaciji njegovih prijateljev, pa še kiek posebnega nam par-pravjajo. V nedeljo 8. popudan z začetkom ob 16. uri le v telovadnici bo pa Senjam beneške piesmi, prvi brez njega. Poslušal bomo osem novih beneških piesmi, ki so tele: Srečanje (besiede Giacomo Canalaz, glasba Pichi), ki jo bota piela Roberto an Gabriella, Naco luna je svetila (b. Linča Pisku, g. Alessandro Ber-tossin) bo piela Lia, Jesen (b. an g. Aldo Clodig) bo pieu Valerio, Pesem ljubezni (b. an g. Carla Franzo-lini) bo pieu zbor Pomlad, Druga stran magie (b. an g. Daniele Capra) bo pieu Daniele, Lepemu glasu (b. an g. Davide Clodig) bo pieu Davide, Piesam za te (b. an g. Luciano Feletig) bo piela Anita an na koncu Novo življenje, novo sa- nje, ki je napisu an jo bo pieu Igor Cerno. Prvi bo 15. decembra v Barnase Tri koncerte za beneški Božič Tudi letos se bo ponovila lepa navada božičnih koncertov, ki jih organizira gorska skupnost Nadi-ških dolin po naših cerkvah, na njih pa pojejo naši domaci pevski zbori. Vsako leto doslej so jih naši ljudje zelo dobro sprejeli posebno ker ljubijo bogato tradicijo beneške božične pesmi. In tako bo po vsej verjetnosti tudi letos. Prvi koncert je v programu v nedeljo 15. decembra ob 16. uri v cierkvi v Bamasu. Nastopila bosta mešana pevska zbora Pod lipo iz Bamasa in ReCan z Les. Drugi koncert bo v soboto 21. decembra ob 20.30. uri v Kozci. Poslušali bomo zbor Pomlad iz Podbonesca, Nediške puobe in skupino Beneške korenine. Tretji in zadnji koncert bo v nedeljo 22. decembra ob 16. uri v Gorenjem Tarbiju. Pela bosta moški pevski zbor Matajur in Otroški zbor, zaključil bo koncert Duo Bront (glas) in Bertossin (kitara). 5 S. Leonardo: elementari e scuola dell’infanzia propongono H mercatino della solidarietà Le festività natalizie sono un’occasione importante per la scuola, è un momento in cui si concretizzano alcuni obiettivi, come lo stare bene con gli altri e la solidarietà, che riempiono di significato una festa che troppo spesso è consumistica, soprattutto per i bambini ed i ragazzi. Quest’anno i bambini della scuola dell’infanzia e della scuola elementare ed i ragazzi della scuola media di San Leonardo presentano una nuova iniziativa: “il mercatino della solidarietà”. Secondo l’età e le capacità, tutti i bambini ed i ragazzi hanno creato o decorato degli oggetti che verranno “venduti” al pubblico, in cambio di una offerta destinata alle adozioni a 1 1 II disegno (particolare) è di Alessia distanza. Contano molto sulla generosità di tutti. L’inaugurazione avverrà il giorno 13 dicembre 2002, alle ore 18.30, presso la scuola elementare e media di San Leonardo e costituirà anche un piacevole momento di incontro tra la scuola e le famiglie e tra gli alunni dei diversi cicli scolastici. Cinque anni di conversazione con il poeta e scrittore Peter Handke La geografìa dei luoghi In un saggio la poetica e la visione del mondo dell’artista sloveno carinziano “Mi sembrava importante descrivere ciò che a rigore plasma l’infanzia, vale a dire i luoghi. Si deve sapere cioè dove sono questi luoghi, come sono fatti, che coordinate hanno, com’è la luce, che lingua vi si parla, da dove soffia il vento, dove è situato il cimitero...” Nell’opera di Handke pare si senta la necessità dei riferimenti, delle coordinate che aiutano a trovare la propria identità. Oltre alla geografia dei luoghi, alla loro morfologia, fondamentale è la lingua, attraverso la quale l’uomo trova la pienezza della sua esistenza. Il dizionario tedesco -sloveno descritto in un suo romanzo è l’atlante dell’infanzia, la cartina che fa riaffiorare i ricordi. La lingua dei poeti, in particolare, dà nuovi significati alle parole, che rinnovano continuamente il mondo e la nostra visione di esso. I luoghi più importanti sono i confini, labili e problematici, che testimoniano il vuoto, spazio necessario affinchè il poeta si e-sprima. A cavallo dei confini stanno anche lingue che si intrecciano e arricchiscono a vicenda, dando vita a discorsi inediti. Vuoto e marginalità diventano così aspetti distintivi, marchiano i luoghi e le personalità, differenziano e rendono unici. In cinque anni, tra Salisburgo, Lipizza e Parigi, Peter Handke e Jože Horvat hanno conversato. I loro discorsi, balzando dalla poetica alla politica, dalla geografia alla filosofia hanno delineato il rapporto tra Handke, poeta e scrittore sloveno carinziano, e la Slovenia. Lo sloveno, pur appreso come lingua straniera, fu per lui il passaporto per una migliore comprensione del tedesco, mezzo per assaporare e rendere ancora più intima la lingua materna e per ritrovare i luoghi infantili della memoria. La Slovenia, da sempre luogo mitico della verità e della giustizia, dove il na- Na ljubljanskem sejmu založba Drava in Novi Matajur Skupen nastop manjšinskih založb na knjižnem sejmu do Casa slišati tudi kakšen zaCuden vzklik, glej glej, tile pa so iz Italije in Avstrije. Razpoznavnost. Za to gre na osrednjem prazniku slovenske knjige tudi malim manjšinskim založbam, Četudi ta prisotnost stane nemajhen napor. Trud je poplačan z zanimanjem slovenske javnosti in občutkom, da je bil vendarle vgrajen nov kamenček v danes precej zrahljano zavest o tem, da so manjšine ustvarjalen del slovenskega kulturnega prostora. Helga MraCnikar je z uspehom Drave na knjižnem sejmu zadovoljna: “Na sejmu smo se želeli predstaviti kot založba, ki promovira slovensko književnost v nemško govorečem prostoru Evrope. To delamo že dalj Casa, Čeprav je dejstvo, da smo v Sloveniji premalo prepoznavni, ker paC izdajamo knjige v nemškem jeziku. zionalismo non aveva mai attecchito prima, lo disillude diventando stato nazionale, sentendo la necessità di rifiutare la sua vocazione multietnica e multilinguistica per abbracciare le lusinghe dell’occidente e sottomettersi alla necessità della coincidenza tra stato e nazione. Un piccolo libro, trovato alla Beneška Galerija, che attraverso la leggerezza dell’intervista e l’essenziale limpidezza dell’autore, ne tratteggia la poetica e la visione del mondo. Michela Predan Peter Handke, Ai confini e nei dintorni del Nono Paese, ed. Braitan Direktorici založbe Drava iz Celovca Helgi MraCnikar je bilo veliko do tega, da se ta založba koroških Slovencev predstavi na knjižnem sejmu v Ljubljani. Uspešno sodelovanje z založbo Novi Matajur je na dlani ponudilo priložnost za skupni razstavni prostor v Cankarjevem domu, ki je bil vse dni knjižnega sejma dobro obiskan (na sliki Helga MraCnikar z Majdo Železnik). Resnici na ljubo je zlasti med mlajšimi generacijami obiskovalcev od Casa SAN LEONARDO Rassegna Corale TUTTICORI 2002 7 DICEMBRE ORE 20.30 AUDITORIUM SCUOLE MEDIE Parteciperanno Coro “San Leonardo”, M.o Irene Chiuch ‘Coro “Monte Canin”, M.o Romano Martinuzzi Coro “La Martinella" di Portogruaro (Ve), M.o. Franco Michele Coro Monte Zugna Di Lizzana (Tn) M.o Massimo Simoncelli Šport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Buonacquisto 2-1 3. Categoria Savognese - Fortissimi 0-3 Audace - Gaglianese 0-4 Juniores Pro Fagagna - Valnatisone 2-1 Allievi Buonacquisto - Valnatisone 2-7 Giovanissimi Valnatisone - Assosangiorgina 1-0 Esordienti Valnatisone - Azzurra 6-1 Pulcini Tre stelle/C - Audace/A 8-0 Tre stelle/D - Audace/B 1-0 Amatori Reai Filpa - Valli Natisone 0-1 Agli amici - Pol. Valnatisone rinv. Birr. da Marco - Osteria al Colovrat 3-1 Calcetto Lega Punto - Merenderos 12-5 PV2 Rualis - Bronx team 5-7 Poi. Valnatisone - Paradiso dei golosi 7-4 Special five - Il santo e il lupo 3-5 Prossimo turno 1. Categoria Nimis - Valnatisone 3. Categoria Stella azzurra - Savognese Audace: riposo JUNIORES Valnatisone - Rivignano Allievi Valnatisone - Lestizza Giovanissimi Savorgnanese - Valnatisone Pulcini Audace/A - Centro sedia/A Audace/B - Centro sedia/B Amatori Goricizza - Reai Filpa Valli Natisone - Ziracco Osteria al Colovrat - Racchiuso Brigata brovada - Poi. Valnatisone Calcetto Merenderos - Paluzza Paradiso dei golosi - PV2 Rualis Il santo e il lupo - Bronx team Classifiche 1. Categoria Tricesimo 27; Flumignano 22; Riviera 21; Buttrio, Ancona 18; Tre stelle 17; Risane- se, Valnatisone 16; Nimis, Tarcentina 14; Com. Faedis 13; Lumignacco, Colloredo 12; Union Nogaredo 9; Buonacquisto 8; Trivignano 4. 3. Categoria Stella azzurra 19; Fulgor 16; Fortissimi 15; Moimacco 14; Ciseriis 12; Cormor, Bearzi 11 ; Savorgnanese, Gaglianese 8; Libero Atl. Rizzi 7; Savognese 6; S. Gottardo 3; Audace 2. JUNIORES Tolmezzo 24; Com, Pozzuolo, Palmanova 22; Pagnacco, Union 91 20; Cividalese 19; Pro Fagagna 15; Tricesimo, Valnatisone 14; Manzanese 13; Gemonese, Rivignano 8; Gonars 4; Centrosedia 3. Allievi Valnatisone 24; Tavagnacco, Moimacco 20; Cussignacco, Buttrio 18; Virtus Manzanese 15; Com. Faedis, Lestizza 14; Tre stelle 12; Centrosedia 11; Chiavris 10; S. Gottardo 9; Gaglianese 8; Pozzuolo 6; Buonacquisto 0. Giovanissimi Virtus Manzanese 27; Serenissima 23; Pozzuolo 22; S. Gottardo 21 ; Centrosedia 19; Pasian di Prato 17; Torreanese 14; Gaglianese 13; 7 Spighe 11; Valnatisone 9; Tre stelle 8; Savorgnanese, Fortissimi 6; Azzurra 4; Assosangiorgina 1. Amatori (Eccellenza) Bar Corrado, Ottica L’occhiale 11 ; Reai Filpa, Valli del Natisone, Warriors, Ziracco 10; Ediltomat 9; Goricizza 8; Termokey 7; Manzano, Al Cantinon 6; Mereto di Capitolo 5; Chiasiellis 4; Baby color 5. Amatori (2. categoria) Dinamo korda 12; Osteria al Colovrat 11; Birreria da Marco 10; Millenium, Racchiuso 8; S. Lorenzo, Ancona, Gunners, 7; Poi. Valnatisone, Agli amici 3; Ravosa 2. Le classifiche dei campionati giovanili e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. A S. Pietro incontro tra i calciatori e dirigenti della società delle annate 1962,1963 e 1964 Valnatisone, “amarcord” di quarant’anni fa Nel derby di Podpolizza tra le seconde della classe decide una rete firmata da Mauro Clavora Ad inseguire resta la Valli del Natisone Partita corretta e con molte azioni su entrambi i fronti - Annullato un gol all’ attaccante DzuzdanoviC Nel finale pressione dei padroni di casa che sfiorano il pari - E’ la prima vittoria degli Škrati sui pulferesi Venerdì 29 novembre si sono ritrovati alla “Locanda al giardino” di S. Pietro al Natisone i calciatori ed i dirigenti della Valnatisone delle annate 1962/63/64. Nell’occasione i presenti hanno ricordato i compagni di squadra ed i dirigenti che non ci sono più, tra i quali uno dei fondatori della società, mons. Francesco Venuti. Sabato una rappresentanza ha portato un mazzo di fiori sulla tomba di Pre Checo REAL FILPA 0 VALLI DEL NATISONE 1 Reai Filpa: Peresson, Di Gaspero, Tiro, De Biagio (Osgnach) P. Macorig, R. Macorig (N. Sturarti), Kralj (Bernardo), Tullio (P. Chiudi), Liberale, Cornelio, D-zuzdanovič. Valli del Natisone: A. Birtig, S. Vogrig, Caucig, Congiu, Carlig, Zuiz (Sca-ravetto), Casco, M. Clavora (Pollauszach), Clarig (Quer-cioli), Plesničar (Kavčič). Podpolizza di Pulfero, 30 novembre - La gara tra le due squadre inseguitrici, il Real e gli Skrati, entrambe ad un solo punto dalle battistrada del campionato amatoriale di Eccellenza, è stata piacevole. Il Reai inizia alla grande conquistando il dominio a centrocampo e costringendo gli avversari nella loro metacampo. La prima emozione arriva al 10’ con il calcio di punizione battuto da Cornelio che si infrange sulla base del palo. Al 15’ DzuzdanoviC con una conclusio- Nella ripresa il Reai continua a macinare il suo gioco ma non riesce ad impensierire Birtig. Con lo scorrere del tempo gli Skrati osano di più portando seri pericoli alla porta difesa da Peresson, con Clavora che centra il palo. Successivamente Kavčič arriva con un attimo di ritardo sul pallone respinto da Peresson sulla precedente conclusione di Clavora. Infine, è lo stesso giocatore sloveno a concludere dal limite. La gara si chiude con il Reai che sfiora il pari. Bernardo con una azione travolgente calcia verso la porta di Birtig che, ormai fuori causa, vede il pallone perdersi a lato di un soffio. Alla fine grande festa per gli Skrati che per la prima volta nella loro storia hanno superato i cugini del Reai. Da segnalare la correttezza sia dei giocatori che del pubblico delle due contendenti, nonostante alcune decisioni del direttore di gara non sempre all’altezza della situazione. Allievi, lezione al Buonacquisto to di tacco, prosegue la sua corsa e dopo avere carambolato sulla coscia di R. Macorig entra in rete. Il Reai reagisce con veemenza, concludendo le sue azioni con innumerevoli tiri dalla distanza che però si perdono lontani dalla porta avversaria. A due minuti dal termine della prima frazione, il Reai infila la rete con DzuzdanoviC, ma l’arbitro annulla per un presunto fallo di mano dell’attaccante sloveno. Dopo essere stata sotto di un gol, la Valnatisone nel derby contro il Buonacquisto ha prima pareggiato grazie a Bolzicco e quindi, con Peddis, ha realizzato il gol vincente. Nel campionato di Terza categoria capitomboli casalinghi per le compagini dell’Audace e della Savognese. A Fagagna, dopo avere pareggiato il gol dei collinari con Michele Bergnach, gli Juniores della Valnatisone hanno rimediato la sconfitta nei minuti finali. Gli Allievi della Valnatisone hanno superato a Re-manzacco il Buonacquisto. I valligiani hanno fatto centro cinque volte con Mattia Iuretig e due con D’Odori-co. Prova mediocre dei Giovanissimi che, con un goletto di Almer Tiro, hanno avuto ragione dell’Asso-sangiorgina di Udine. Gli Esordienti hanno chiuso con il successo sull’Azzurra il campionato autunnale andando a segno con Matteo Cencig, Domenico Polverino, Marco Butterà, Manuel Primosig, Michele Miano ed Emanuele Chiacig. La formazione A dei Pulcini dell’Audalce di S. Leonardo, largamente incompleta, ha perso contro la Tre Stelle/C. La squadra B invece ha dovuta cedere l’intera posta con un gol di scarto. i Nel campionato di Seconda categoria afoa^oriale costretta al rinvio peij l’impraticabilità del Cilpwo la Polisportiva ValnAtysone di Cividale. Mauro Clavora, presidente ed atleta della Valli del Natisone ne in diagonale impegna Birtig. Alla mezz’ora la Valli esce dal “guscio” su calcio piazzato posizionato lateralmente e battuto da Clarig, pronta girata di Congiu con il pallone che colpisce in faccia Peresson per poi concludere la corsa in angolo. Sulla conseguente battuta del corner la difesa del Reai rinvia la sfera sui piedi di Clarig che rimette al centro per Clavora. L’attaccante anticipa il proprio marcatore, il pallone, colpi- G. Peddis - Valnatisone Sconfitta l’incompleta formazione dell’Osteria al Colovrat. Il gol della bandiera è stato realizzato da Cristian Specogna. Nel campionato Eccellenza di calcetto i Merenderos sono stati travolti a Remanzacco. Le cinque reti realizzate dai biancazzur-ri sono state firmate da Massimiliano Pozza, Emiliano Dorbolò, Luca Mot-tes, Michele Osgnach ed Enrico Cornelio. In Seconda categoria il Paradiso dei golosi ha perso sul campo della poli-sportiva Valnatisone. “Quando segna un gol Igor Borghese perdiamo sempre” ha commentato il presidente Daniele Marseu. Le altre tre reti ai ducali sono state siglate da Davide Specogna. Il Bronx Team ha superato la PV2 con le doppiette di Guion e Bergnach e le reti di Causerò, Chiuch e Moreale. Infine impresa corsara di Il santo e il lupo che, grazie alle doppiette di Patrik Birtig e Roberto Clarig ed al gol di Moreno Mauri, ha espugnato il campo del Special five. (Paolo Caffi) jih prave G.S.L Audace S. Leonardo GARA Dl BRISCOLA a 8 coppie nei bar del comune di S. Leonardo 13 dicembre h 20.30 bar Da Giulia Osgnetto - 20 dicembre bar ABa posta Scruto - Z7 dicembre bar Centrale Scruto - 3 gennaio bar BoaTs nest Zamir Gran finale a 32-64 coppie con pastasdutta per tutti i partecipanti allegare Giovanin se ga j’ biu takuo napiu, de ni mu stat Se na ko-nac. Kumajje parta-pu pruot duomu, kjer je zagledu, de gostilna pod njega hišo je bila Sele odparta če-glih je bluo že pozno. - Porko zluodi, oštier, parnesimi še an kuartin merlota, antadà puojdemo spat! - je jau oštierju, ki je že kladu na mest staklence an glaže. - Ne, ne, Giovanin, ti ga na dam, za naco ga imaš zadost! - mu je odguoriu. Preperjala sta se ’no dobro uro, kadar Giovanin je zamerku ’no staklenco gor na bankone. Jo j’ nicku popadu an jo vepiu brez se zasopit! Takuo je biu pjan, de nie viedeu, kaj’piu an de staklenca je bila puna balinu, ker oštier je biu jagar an je kladu tu njo jagar-ske baline, de se lie-uš operejo. Potlè, ki Giovanin se j’ pobrau spat, oštier je zamerku, ka se j’ bluo zgodilo. Drugi dan že zguoda je Caku žalostno novico, de so pejal Giovanna v špitau an de lohni je še umaru an se je že parpravju zapriet škurete od okni za žalovanje, za lutto. Pa glih tenčas se j’ parkazu Giovanin na vrata od gostilne an kuazu an bičerin žganja. - Subit, Giovanin... an kuo ti gre? Kuo stojiš? - je po-prašu oštier. - Dobro, dobro! -je odguoriu Giovanin. - Zaries vse dobro? - je prečudvano vprašu oštier - Al si šiguran, de si spau lepuo celo nuoč? Al nisi zamerku nič čudnega tu trebuse? - Oh ja, za glih reč kiek čudnega se mi je zgodilo, glih tu trebuse! - je jau Giovanin - Napet je biu celo nuoč, zatuo sem ustu kuhat kafè an ku sem se spregnu za paržgat oginj, sem ga spustiu adne-ga takuo močnega, de sem ubu mačko, ki je ležala pod ognjiščam!!! Kronaka ---------- Naši minatori na pozabejo sv. Barbaro Tela fotografija nas spominja na naše puobe, ki hitro po uejski so zapustil naše lepe an revne doline za iti v Belgijo kopat karbon. Donas tisti puobi so noni an bižnoni, pa se šele spominjajo na njih pomočnico, na sveto Barbaro, na kateri so se Buog vie ki-krat parporočil. Sveta Barbara je bla pru včera, srieda 4. dičemberja. Za telo parlo-žnost publikamo fotografijo od adnega našega minatorja. Je Giuseppe Bergnach - Beppino Mate-užu iz Petamiela. Je imeu samuo 19 liet, kar je šu v Belgijo v mino. Kako lieto po- tlè je šu v Kanado. Kar se je vamù damu na počitnice je sreču Liliano Pitažovo go miz Ocnegabarda, sta se zaljubila an oženila. Sla sta nazaj v Kanado an kako lieto potlè sta se vamila tam odtuod s trem otru-ok: Maristella, Walter an Sabrina. Nekaj časa so živiel v San Giovanni, na koncu so se za nimar vamil v rojstne kraje an seda žive v Petamielu. Tudi Beppino an Luciana sta med tistimi, ki sta še ankrat zahvalila sveto Barbaro, ki je “varvala” Beppina, kar je služu kruh stuo metru pod zemljo v veliki nevarnosti. Kuo je lepuo v koči na Matajure! San ču puno krat guorit, de je takuo luštno gu tisti koči, ki tisti od Planinske družine so zazidal gor na Matajure, de ‘no nediejo san se ničku gor pobrau... Je pru na preliepem pre-storu an takuo san se lepuo ogledavu okuole, de nie-san videu na vrateh, de pisi na morejo not, takuo san se ničku notar pofulu... kajšan je hitro gor skoču an jau:”ma al vesta, de pisi na morejo notar?!” Pa tisti dan sem biu sre- SVET LENART Škrutove Dobrojutro Francesco Olà, seda Michele bo viedu s kuom se tolit tan doma! Mama, Sabina Terli-cher an tata Paolo Dressi sta mu šenkala adnega bra-traca, Francesca. Michele je biu takuo veseu telega šenka, de je hitro šu pravit novico parjateljam dvojezičnega vartaca, kamar hode od lietos an kjer njega mama uči že puno liet. Za rojstvo Francesca se vesele vsi v družini an tudi na dvojezični Suoli an var-tace, kjer so hitro obiesli plavi flok za oznant njega rojstvo. Malemu Francescu, bra-tracu Michelnu, ki ženarja dopune štier lieta želmo, de bi rasla zdrava, srečna an vesela. PODBONESEC Marsin Zbuogam Livia V videmskem Spitale je umarla Livia Clavora udu-ova Zorza, Livia Marčuo- nova po domače. Imiela je 82 liet. Livia je tele zadnje lieta preživiela par hčeri Albini, zetu Ninu an navuodu Ruben v Petjaze. Z nje smar-tjo je v žalost pustila nje an še druge hčere Silvano, Normo an Gigliolo, zete, navuode an vso drugo Zla-hto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v sriedo 27. novembe-rja popudan v Dolenjim Marsine. Albini an Nino, pru takuo vsi družini, naj gredo iskrene sožalje, kondoljan-ce tudi od pevskega zbora Pod lipo, Glasbene Suole Spietar an Zavoda za slovensko izobraževanje. Ruonac Žalostna oblietinca ‘No lieto od tegà Roberto Trinco, Bobo za parjate-lje, je za nimar zapustu tel sviet. Imeu je samuo 25 liet. Za nimar ostane v sarcu mame Iole Tamažove iz Je-šičja, tata Guerrina iz Ru-onca, bratra Giannija, ku-njade Stefanie an vsieh tsi-tih, ki so ga imiel radi. Vse je začelo adno lieto od tegà kar an naš puob - Miha - je splu na drug konac svetà. Tam ga je čakala liepa Elisenia. Kar se je tam potlè zgodilo, je spremenilo njih življenja... Pred Bruno v Spietre sta jala njih ja... tuole je ratalo v saboto 30. novemberja an če četa viedet še druge novice, potarpita do druzega tiedna: tela je ‘na prava “telenovela”, ki puode napri lieta an lieta an lieta an lieta.... - gre napri - čan, sem ušafu nieke “kompliči”, ki so me lepuo omaškeral an takuo je šlo, de so mi ponudli še za pit an za jest, takuo, ki prijazno dielamo z vsiem tistim, ki gor zaletè. San se lepuo pogreu blizu tistega posebnega špor-geta an kar san videu, de je biu adan fotografski aparat na okne, san se tudi fotografù... an s telo foto-graijo želim zahvalit parja-telje od Planinske, ki so mi storli preživiet pru an liep popudan v njih fajni koči. Ce niesta še paršli jo gledat... ka čakata?! Bota vidli, kuo se bota zvestuo gor vračal... tudi ist na zamudim vič obedne parlo-Znosti! Zanj zmolemo par sveti maši, ki bo v Ažli v pandi-ejak 9. dičemberja ob 18. uri. Mama, tata, brat, kunja-da želijo zahvalit vse tiste, ki so jim stal blizu odkar so zgubil njih dragega Roberta. Lunedì 9 dicembre, alle ore 18, ci sarà nella chiesa di Azzida una santa messa in ricordo di Roberto Trinco - Bobo, che ci ha lasciati un anno fa. La mamma, il papà, il fratello e la cognata ringraziano di cuore tutti quelli che sono stati loro vicini da quando il loro Roberto non c’è più. SPETER Podbarnas Zapustu nas je Franco Carlig Iz miesta Firenze je par-šla novica, de nas je za nimar zapustu Francesco Carlig. Imeu je samuo 53 liet. Franco, takuo so ga vsi klical, je že vič liet živeu deleč iz naših dolin, parvo v Bologni an potlè pa v Firencah. Njega mama je bla Maria Carlig iz Podbamasa an tle je živeu malo cajta tudi Franco. Franco je biu med tistimi, ki je biu zasto-pu uriédnost našega slovi-enskega jezika an kulture, an tuole kar je bluo šele te-žkuo stopit na dan kot “Slovenec Nediških dolin”, na začetku sedemdesetih liet. Tekrat je sreču na njega poti našega Izidorja Predana - Doriča an je začeu sodelovat z Novim Matajurjem. Za se navast še lieuš slovienski jezik an tudi pisat je šu v Ljubljano, kjer je dielu na dnevniku Delo. Kar se je varnu je le napri sodelovau z Novim Mata-jurje, potlè razmiere življenja so ga pejale deleč tle odtuod an potlè, ki mu je umarla še mama, še manj se je vraču v dolino, kjer se je rodiu an ki je na svojo vižo zaries ljubu. Oglasu se je vsakoantarkaj s kužinam. Seda bo za nimar počivu v Gorenjim Barnase, kjer smo mu dal zadnji pozdrav v torak 3. dičemberja popudan. Naj v mieru počiva. Spietar 2.12.01-2.12.02 V pandiejak 2. dičemberja je šlo napri že ’no lieto, odkar nas je zapustila naša draga mama an nona Pierina Blasutig iz Spietra. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se jo spominjajo vsi tisti, ki so jo imiel radi an posebno hči Isabella. Pismo a n pozdravi iz oddaljene Avstralije Namorji poganjajo njih koranine an v Avstraliji ta-kuo ki kaže naša fotografija. Na njej so tri generacije. Te mal se kliče Jake an je te zadnji, ki je zrasu iz močnega družinskega debla. Varje ga njega tata Robert, za ročico ga darži pa nono Bruno Namor - Bularju iz Trinka v dreškem kamunu. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR arJ. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-CMdale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2ro račun SDK Sežana St 51429601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Associato alTUSPI Mama frišnega puobcja se kliče Liane. Fotografija je bla nareta že kak miesac od tega an v telem cajtu je Jake še zrasu, saj bo imeu 26. dičemberja že devet miescu. Z njega rojstvam je par-nesu puno veselja cieli družini, tatu an mami pa tudi nonan, an še posebno noni Lezioni di spagnolo (madrelingua) e flauto. Telef. al numero 328/5625335 Famiglia di 5 persóne cerca casa in affitto, zona dintorni di Cividale. Tel. 0432-725062 Vendo bici da corsa seminuova Campagnolo 9 rapporti, euro 1.100,00. Tel. 339 3039292 Brani, ki je nardi-la fotografijo an nam jo pošljala. Trem Namorjem čestitamo, majhnemu Jake pa želmo vse dobre V življenju, ki ga ima pred sabo. An tudi, de ga tata an noni parpeljejo v naše doline an lepe vasi pod Kolovratom, de bo vie-deu, odkod so njega doma. Cai Valnatisone petak 6. dičemberja ob 20.30 v faruže v Spietre DIAPOZITIVI - DIAPOSITIVE anno escursionistico 2002 kam smo šli v teku lieta 2002 pridita vsi! VENDESI a Moimacco ampio appartamento tricamere in quadrifamiliare con ottime finiture, zona tranquilla. Telefonare ore serali 340/2557680 Cividale - zona Castello vendesi villa a schiera di testa 3 camere, 2 bagni, sala con caminetto, 250 mq di giardino rimessa a nuovo. Telefonare allo 3357764573 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. DIČEMBERJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauòdnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 i pandiejak, torak, četartak, >etak od 9.00 do 10.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: pétak v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala "za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. Daniele iz Sauodnje, Daria iz garmiškega kamuna, ki pa je šla za neviesto v sauonjske Barca, Leonardo z Lies, Emanuela taz Sauodnje, Marino, ki je iz Ocnegabarda je paršu na Liesa, Dante iz Hlocja, Adele iz Lombaja, ki živi v Dolenji Miersi an nje parjateljca, Michele iz Hlocja so bli med tistimi, ki na četarto nediejo setemberja, ki lietos je bla na 22. setemberja so prehodil stazico ki iz Hostnega peje do cierkuce svetega Matija za počastit senjam. Je med tistimi, ki tle po Nediških dolinah je še živ an za tuole se muormo zahvalit an tudi pohvalit vasnjane, ki skarbjo, da se ne zgubi, pru takuo vse farane lieške fare, ki na zamudjo tele parložnosti za se srečat s parjatelji z drugih vasi Hči Graziella an sin Ennio, navuode Lisa, Barbara an še Gabriele, ki jo je “na-redu” bižnono so napravli pravi senjam za praznovat 80 liet njim mame, none an bižnone Angele Borgnolo iz Gorenje Mierse. Rojstni dan je biu 12. otuberja an za telo parlo-žnost so se zbral okuole nje vsi kupe za ji reč še ankrat “bohloni mama an nona”, za ji poviedat še ankrat, ka-kuo jo imajo radi. Je bla sveta maša, ki jo je zmolu gaspuod Rinaldo an puno judi se je stisnilo okuole Kronaka nje za ji želiet vse narbuoj-še an takuo pokazal, kakuo je Angela poznana an par-ljubljena Zena. Jo imajo za-ries vsi radi zak ona ima za vsakega dobro besiedo an če maj more, pomaga, kjer je za pomgat. Vič ku kajšan bi jau, takuo ki pravejo naš ljudje, de je “zaslužila nebesa”. Se ankrat, draga mama, nona an bižnona Angela vaša družina vam Zeli vse narbuojše an vam dije “Bohloni za vse”. Tudi mi vam želmo še puno zdravih an veselih dnevu. četrtek, 5. decembra 2002 Osandeset liet mame an none Angele