NARODNE PODPORNE JEDNOTE 11 ^^ JI O^^ UK pomMi^ 13. aprila (April 13), 1HS. *** ŠTEV.—NUMBER 9& »Med šesto eeasfa« tlM. Atl«fOitl, Iti T. aatWM « Jm 1«, m«, ' lETO—YEAfc l r*4nUki i> : »viOAki prati SMT a Uvidil. Mk NSK1 IZSELJEHISKI KOMISARIJAT PRIČEL SVOJE POSLOVANJE. :tbm Kriatan, iaaeljeniiki poelanoc. — Skrb sa izeel jence njegova g^vnn naloga. — Broiplačen prevoz za eiromaino povratnike t domovino__Komiearijat jo v zvozi s glavnim konzulatom. — Zasledovanje poslovanja potovalnih agentur. — Splošna zaščita jugoslovanskih izaoljen^cov v Združenih državah in Kanadi* v UST AKO V JL IE lamrKHmo VAŽNA ZA JtttOBLOVAHSKB Koncem zadnjega tedna na* je JzMeljeniški poslanec Etbin Kristan obvestil uradno, da je odprl piano izseljeniškega komisari-jata v zvezi a generalnim jugoslovanskim konzulatom v New ¥j>rku ns 443 W. ?2nd Street, NeirTork, N. T. Ko je dospela v Ameriko vest, ds je jugoelovanska vlada usts-novHs v Ameriki izseljeniiki ko-raisarijat in . imenovala Btbina Kristana za izeeljcniikega poslan-es, je nastala Silne panika v gotovih krogih ameriških Jugoslovanov. Listi tistih tvrdk, ki bodo odslej naprej pod bdečim in čuje-Čim nadzorstvom jugoslovanske-gs izseljeniškega komissrijata, so tedaj zagnali strašen krik ter potsm dan za dnem metali naj-gnusnejše blato posebno ns Et-bins Kristana, ki je prevsel vodstvo tegs za izzeljenec teko emi-nentno važnega urada. * Ta .IfeLJt tekel do ae, ker mu niso bile snene nosti in naloge te ustenove. Molčali amo in čskali. Obsojati stvsr, | ki ni človeku znsna, je krivRno in bedsSto. Hvaliti jo pred popolnim in podrobnim poznanjem pa tudi ni umestno; tiho smo bili, ds-si smo bili uverjeni, da ne more •biti stvar, ki jo prevzame Etbin Kristan, slaba in škodljiva našemu delavstvu. In v tem u ver jen ju se nismo zmotili, kskor naj to dokaže naslednje nradno poročilo jugoslovanskega izaeljeniškega komisari-jata; , ' Naloga izseljeniškega poslsncs je, kakor jo predpisuje psrsgraf š. v Pravilniku o izvršitvi zakone o izseljevanju, sledeča; 1.) Vzdrževati vsestranske svete med nsšimi izeeljeniškimi organizacijami v Ameriki in ministrstvom soeijalne politike, pe podrejenimi izscljeniškimi nradi. 2.) Biti v čim tesnejši zvesi a tajniki izaeljeniških odborov v smislu zakona, par. 3., kskortudi « izaeljeniškimi oblastmi jugoslo-vsnske dežele. 3.) Gojiti dobre odnošaje z Is-•Hjenlškimi nradi io^snslognimi institucijami držav, sa katere je izšel jen iški poslsnec postsvljeu. t- j. za Zdrnžene države in Ke-nado. 4.) Zadedovati podpranje fcon-ccsijoniranih parobrodnih družb, • katerimi * vodjo jugoslovanski povratniki, in potovalnih tur pa bančnik poalovaio, ki Jo zveze s jugoslovanskimi 'jonei, ia peHjodično obveščatt ministrstvo sodjalne politike s dognanih opaženjih. 5.) Sodelovati v smislu nevodll, dobljenih od etrsni ministrstvs *s aoeijelno politiko v alužbi pri-vatno-upravne zaščite, informacij in generalnega izseljeniškega ko-miaarijsts. ' 6.) Sodelovati v smisla psrs-rrsfs 28. tega zakona a konzulati za brezplačen prevoz si romaš »•k povratnikov, prevsemsje njih •d pre vi jen je po obvestilih tukaj-lojih konzulatov. 7.) Sodelovati z ministrstvom Pošte in brsojava pri ergaaiseeiji denarnega prometa med iaedjeo-f' ia domovino. *.) Zaaledovati vse pojave na Mja prešel je vonja ia narodnega f*poderetva. zlasti kolikor as dotike jo iaforeeov izseljencev is povratnikov, to obveščeti mini-•l«Ttvp n gocijalno politiko o o- Pregled večjih dnevnih dogodkov. Močna ksmpsnja proti slsdkor-nim verižnikom. V zepublikanaki strsnki je kri-ss radi Hsrllingove zunanje politike. Babson izjavlja, da višje mezde prineso še višje eene. Dvsindsvetdeset sleparjev z oljnimi delnicami obtoženih pred veleporoto v Tezasu. Inozemstvo. Prancozi zadušili delavsko vstajo v Poruhrju. Propagenda proti feusiji ima adaj versko formo. Angleška zbornica odklonila predlogo za prohibieijo. Leninov načrt sprejet na kongresu v Moskvi. , ZVIŠANJE MEZD JE ujm» |tv Tega mnenja je Babson, statistični zvedenee in kapitalistični - ' • svetovalec. Wsshington, D. O. (Pederated Press.) — Roger W. Babson, statistični ekspert in svetovalec velikih podjetnikov, zre z velikim strshom na mezde, ki so sadnje čeee začele rssti po mslem tuin-tsm. "Zviševanje mezd je dab busl-ness. Višje mezde pomenijo višje oene. Potrebščine, ki so se sceni-le, se zope/podrsžijo," piše Bab-son v svojem nsjnovejšem baleti-nu.^ Babson prsvi, ds nove mezdne pogodbe stsvbinakih deleveev, ki so v večini slučsjev veljavne zs dve teti, pomenijo, ds m sopet dvignejo cene stsvbnemu msterijslu in konaekventno bodo hiše ln atanovsnja še bolj drege. V sledečih meatih so bile zvi-šane mezde etevbinekim delov-cem: Boston, Chiesgo, Cleveland, Denver, Hsvsrhill, Msss., Hszle-ton, Pe„ Lynn, Newsrk, Pitts-burgh, Springfield, Msss., St. Louis, Syraeuae, Waterbury, Wor-eester in Youngstown. , V sledečih mestih so kroješki delavci dobili zvišsnje mezde: Cleveland, Brockton, Msss., in New York. Železerski In jeklsrskl delevei eo dobili priboljšek v sledečih mestih t Clinton, Mess., Tuakelooea, AU.. in Voungatown, 0.$ usnjar ski delevei v Broektonu, Msm., in šumsrski delsvei v Arlingtonu, Wsab., in v Quineyju, Csl. Kovinsrjem jc biU zvišana me cda v mestih; Elmirs, N. T. Greniteville, Mam.. Oreat Bor-rington, Mass., Oreen Orekerd, Mam.. Oaklshs In Bay Diatriet, CaL, Tltnsville, Pe„ Wsterbury, Cenn., in Westfield, Msss. Mesde so bile svišene tudi v ru darski. papirniški, kavčukovni ia tekstilni indastriji v več ko ete m<«tik ae eevern in jugu Unije. E kjer jg| j^^^m SOPISJA, TAM JB BAVADKO PORAZ DBLAVOBV. % Grenite Citjr, IU. — Tukajšnji farmarako-delaveki kandidat ka župana jo pri občinakih voli zsdnji torek prejel 1193 glaao njegov neeprotnik, "neodvisni" demokreteko-rspublikanaki kOali- eionist, pa 2182. Tu je 3500 strokovno organiziranih delavcev. To dokazuje, de eo delavd saad pert pirali svojega nasprotnika. Kaj jc varok t Delavci eo ta bres avo-jsga časopisa, dočim. imajo Nasprotniki močno čaaopiaje in pe leg tega eo kapitolieti prispevali 15000 sa porae delevskega kandi deta. I 6ANflh VERSKA PROPA PROTI RUSIJI. Aaurišaa, U je prtiM is Moakft, pravi, da eo bila poročila ovt& konočnih izgredih laailljena. Norman Hepgood, urednik "Hearst'a International Magaki-na", poroča ia Berlina Hearsta-vim listom sledeče: Berlin, 20. spr. — Propaganda proti eovjeteki vladi b# trajala, le nekaj čaae. Propkganda je verskega značaja. V desetih dneh posetim Rusijo. Nekaj sem že izvedel glede tako-zvenih protiverskih izgredov, n eo ee bajo vršili na Veliko noč v Moskvi. H. Maaon Dsy, predsednik Barnedsll* korporaoije, katera ima velike oljne končuje V Bakajo, je rsvnoksr prišel v Berlin Is Moskve. Z njim je prild Predorick Cripps, ki je v svezj z moskovsko Commereisl k Indos trial banko, katera je ena izmed novih mešanih *korporaoij v Ru dji, pri katerik je inoaedeki pital v eedružništvu g eovje t nje o Oba AnasriČsna in njuni soprogi ne vedo ničeear o velikonočnih izgredih v Moskvi. Pravita, da so vsa toeadevna poročila la« bricirana. Day in Cripps sts bila pred dotično cerkvijo in niste videle nobenih demonstradj in ae vojaštva. 1 Pet let že traja veakovrstna propaganda proti Badji In sedenja verska forma js le nadaljevanje prejšnjih intrig. Ameriški svesni senator Whee-ler ia Montanc m je snoči odpeljal v Moskvo. Odpotovd je brss vsakih predoodkov, rekoč, de ne verjame nobenemu poročilu, dokler ee eem ne prepriča. Whkeler misli, da obiščejo Busijo to po-letje še drugi emeriški eenetorji, med katerimi bo tudi Le Polletje. V JECD S SLADKORNIMI ODERUHI, ZAHTEVAJO LJUDSKI ZASTOPNICI. Organizacija 'Ljudski legislaUv ni urad' ae snmtra potidjo aa m ae prepoved aa kič dragega kakor sa kamnflsšn BODNI DBPABTMBNT BI MO-BAL P08BČIV VlBJO ODBBU IKO KALBOO '. Stopotdoeet dolarjev na aeeoo! psisnjih na tem polje kakor tadi e vsem drugem dela. f.) Dostavljati miaiatrttvs ao-dialne poUtike prntopke v in#-vs po paragrafu »4. tega sa- B tem denarjem aaj Bvl delavska drašlna Šestih glavl Organizacije dobrodelnih društev, ki parodira pod imenom "'United Cherities", je izdaU knjižico, v kateri dokacujeta ne-ki geepodičnl Amellia Saere In Plorenee Kceblt, da družina še dih glav nrav lahko ishsja s sto-desetimi dolarji ns ssosec. Modri "dobrodslnici" računata, da $18 sadostujs sa stoaerino, sa kurivo, $1176 sa obleko, $1.50 sa adravniške potrebščine itd. Za zabavo in Izobrazbo ai nič odločenega, ker delavska dru šine ne potrebuje tega lnkeuae. Neka delavke je podale 11 Tri boni" piamo, v ketere« ee prav pošteno norčuje iz omenjene knji-žice. Dclivke prosi gospodični, naj bosta tako prijasai ia ji povesta, kje ee dobi stonevenje se šest osob sa osemnajet dolsrjev. Vsote $18.75 sa obleko je prevelika I Saj ee dobi v prodejdaid posodice berve sa li centov in družina naj d enoetevno nemela obleke aa kožo is bodi nage na-okrog. Dolar ia pol sa zdrevnike je tudi preveč I Zrek na ctonc nič is še šlovek ne noši obleke Is ušivo asanj brane, je sdrevejši. Zehava Is iaobraaba sta tadi nepotrebni. Družina, ki je pridljaaa eksietirati ne to nečin, ee kaielu isebrosi in isposns. ds js tskioo življenje ebsolstne pasje živijo-sje. D. 0. — Progre-dvne skupina, saatopana po 'Ljndsksm legidativnem uradu je konoem aadnjega tedna sahte vda, naj uvede naša adminlatra dja kriminalno poetopenje proti tistim, ki ao odgovorni aa pravo aaroto v aadevi eladkornega škan V tozadevni lsjavi je rešeno da ni peticija ss sodno prepoved, ki jo je vložila administracija na rfveanem šodišču v New Torku proti uradnikom in ravnateljem dvdlyiewyo*žkih eladkornik kom pmdj, nič drugega kakor kamu flaša. •LjudslS legldatlvnl urad predlaga takojšno preiekevo vssk seetaakov, ki eo se vršili na Kubi la v New Terkn tokom januarja in februarja in ki so se jih vdeMtH dadkorni baron je. Bela h» v vrele delavcev, ki ae g V" m steber vse ind astri je v naši deželi* D?, LOVOABBKIH Bevr Tork, V. T. — Dvsjeet a* radslkov In dvelodvajeet lončar* eklh kempenij je Ispoanala poroto as svesnem sodiššs krivim aaroto, a katero eo botoU okrniti kupčije la dološatl tržne eene v tej Indastriji. Pokaaalo ae je, de se eaMSjene družba kontrol i rele 82 odetotkev lonšsreke obrti v Združen* dršaveh. Nsj več js kasen aa to pregrešek je globe v sareku pe $M00 eli leto dni tsporš, eli pe oboje. , fbieago ia okolica«*—V torek oblečno. Temperelaro aednjlk 24 sn najvišje $0. najnižja 4$. Molnee e riataltika. ' ' Ko doapa hrana v želodec, n*. raži sluznico, žleze pa začno ta. koj izločati ielodčni sok. Vse vrste CTl esTJSa ae#«mai ■mfl Ust. kaj sklicuje na sv. pismo ta pme,|0 ^onu in o da je Bog dal Salomona drogo kfr ^ nihče ai ženo, ker je bila ajogova prva že- tuJi ne vedo njih otroei, zlasti I imajo tako demokratična nazore l^nanj. NajasočnajialUslaaje p^ na nerodovitna. To 4a je čital ▼ I Oklice, da aa na vodo Čuvati v in toliko razumejo o politiki ter izročajo ostra, slane in začinjena sv. pismu Prvič "Prosveta" ni za I milosti ter sa na sna jo obvaro- razrednem sistemu, kakor ravno jedi Želodčni sok je sestavljen i, razprave o zv. pismo, drugič pa|vati pred poškodbami. Dragi brat John Zgonc. Starli ao lahko pono- kvaau, ki aa imenuje pejoin, in U tega aploh ni v sv. pismu tn iz Mj £ —pogleda naokoli in sni na takega sina, ki ae zaveda iz solna kislina. Ta sok učinkuje nt tega eklepam, da ga ni Čital. Boga|yfcfe{ bo, koliko imamo danes vo- katerega razreda izhaja in kako beljakovina ter j,h pretvarja v al bilo treba dajati Salomona dru- Lfedoritih "Salomonov", da se ta razred potrebuje pomoči. Upa- lahko raztopim takosvsne pepto. ga Isns, ksr Salomon si jih ja do- j;m godi ravnotako kot mladim mo in želimo, da iz John Zgonea volj preekrbef aam; imel jih je deidetoaL j postane mož, na katerega bo de- 400 in ni vedel kaj poleti z njimi,! Ali imamo autere zato otroke, lovstvo zrlo z zaupanjem In pono-zato jim ja dal zliti zlato tele, da da nam jik. požira kapitaliaamf aom. so plasale okoli njega. Vidil, dra- Ufe, imeti jih hočeaso sveta v ko- Končno se le enkrat toplo žagi dopisnik, to je zaplssno v sv. L^t, as pa požrešnemu kapitalu- hvalim družini Zgone za vso po pismu. I mu. Vadi, dragi brat, dn tiste ča-1 strežbo, ter želim vsem, da bi do- Dopisovalka Ana Bergant pajee, ko je livol Salomon, ao imeli |čakati ie dolgo vrsto let — F. A. monaGARETMA POSTAVA »E NI OBNESLA! V Ameriki se ja precej udomačila navada, da hočejo Ip^^^1 feevii"iri"o^prU^ telasa, danes]vu|pr. Snasli ljudje mililjig privatno življenje državljanov. | delu'; s tefdarjl ^T" iTjTTII ..r:mtrn"""rgfrn^il kot an bili "perila aamo namočile pa se oarle nazaj, no da M bila kate- Ti trmasti ljudfc w " vž « olJle in da le niso rabUeU pri tam okamanela. S čudom ritand v kolonljalnfh časih v Maasacbusettsu, ki so Kazr gl||dUlliJ|M>v,, Daije p^ ^ ao po navali koloniste, ako »o poleti ob hudi vročini v v Ameriki, ie preden so bile ustanovljene Združene drža- biU julu meco in ve. Nekateri trmoglavi in nestrpni ljudje pa hočejo ta ^ bi TedeUf kje je bila do-1 puritanizem zopet uveeti S postavamL piaovalka šakrat, ko smo me in Nekateri ljudje ho&Jo drugim določiti, kaj naj H^TfrJ3S ^ in ^ določati, kaj je moratooin nemoralno. Moderno puritan-\M in ki M poUmtakam obdolša- valke aa izgubimo poguma radiLtrifoo. BU je član dveh društev, Stvo je postalo prava manija in modemi puritanski odre- ne da niao srala oblaka aiu ku- kriti^ -j mm je ^^K-^ z^ilTi .1 in liiulstvo v vseh drfavrilNzaprotnUd žetazke enakopravno- Sorodniki ee najlepia zahvalju- leniki se oglaiajo in osrečujejo ljudstvo v vseh orzavan ^ ^ ^ ^^ ^ \§ti ^ ^ in tako vi- jemo u kmaa vencT katere ao Unije. ' pa sa ni niti enkrat zgodilo, -da bi P"0' koUk® & k med • darovala drultva in vzem, ki so se V drŽavi Utah tudi niso brez modernih puritancev. fi bil ^^ ^^ tftm po.1 Apeliram aa članica vseh dmr Udaležili pogrebe. Dragemu sopro- Pritiskali SO na zakonodajce, dokler niso prejeli postave, stlal posteljo. Ako sem bila bolaa, N f U a-P-^ ta In očetu pa želimo, aaj mu bo Id je prepovedovala puienje cigaret na gotovih krajih. i najcu deklo. ^ ^ ^rj^ ^^.klTnrir Zakon ni poboljšal ljudi, ampak aretirani m> ^TTSLi!!^ puienja cigaret na javnih prostorih celo prominentnil^"^ in QvratniketUeU meutt v kol. Tudi ma anho-' ^ ljudje kot advokatje, rudniški lastniki, bankirji to drugi, katerih niso aoaiU v perilnico. bojevati zoper fofcofaema Posledica tega je bila, da je prišel proticigaretni zaken jaic .mo ^rudarsko obleko in pred legislaturo. Ampak na dnevni red ^tfK ^ ^ da se poostri, marveč za to, da se odpravi. Postava Je bila | ^^ iz ^ Jt$m dandanes umiali, zvrll, zakaj hčerka. •u, Prebavljanje. Končtai smoter prebavljanja je v veljavi komaj dve leti iiv doletela jo je Že usoda, da SO tiče hrane, so imeli bordarji zju- w ^ ^ njegovem I ^ M pwtTOri hrana v takole ji ifPUlili "zobe" ^ [traj atrloia stsak s kislim z#jcm|^edu vztrajnosti h delale dalje iUnj§ |n da se is nje izločijo redil- Ali bo taa|M poboljšal modeme puritance? AH -fe«^r^?» " njem šopek modrih vijolic. Eljr, Minn. — V nedeljo dae 15. lulozne st^nične opne rastline. Redilne sestavina hrane so: voda, soli, beljakovini, ogfjikovi hi drsti in tolšče. Življenje stanic in vsega organizma je nemogoča bres teh sestavin. Voda tvori 58.5% rse telesne te- bodo kaj naučili iz njega? Dogodek v državi Utah po- kt nego tudi zato, ker je slaaoi in vmes je bil tudi kak Z?onc p . veUi? »f^' brez nje nemogoče darovanje ia I---Pennsylvaniji je razm^varii. igrokaz Uri-dežaU. ^N. bpjim mn*** -Romar". ,Charley Chaplin nastop, v.tem igr*^ FILMSKA CENZURA JE PRIČELA PRESEDATI. ucnzura v no, pripravno aa vsesavanje. Ds elodčni sok res učinkuje tako, ka-le najbolje ta-le poizkus: Vzemi, mo 0.1 grama pepaiaa, raztopimo ga v*10 cm voda ter dodajmo temu 0 kapelj eolne kisline, v vse p« denimo malo skuhanoga in iVobno razaekljanega beljaka) potem vsi skupaj dobro pzot rešimo in pusti-mo eno uro v toploti 45 stopinj C. Ted»j vidimo, /ia ni v raztopini * več bedaka, kar. ae js ves raztopil kakor aladkor v vo»li Podobno se godi t želodeu z beljakovinami. Ko -ae hrana v želodcu prebavi, torej tedaj, ko ae upremeni v te-točo kašo, v kimca, se po peristaltiki postopno potisks v črevo iste. novano dvanajetinkJIrana ostane v želodcu navadpo 3 do 5 ur, voda pa največ eno uro. Ce se ti peks, . e to znamenja, da ostaja hrsip. v želodcu dalje čaaa ln da se teie prebavjia. Bljuvanje jc lasih zna. men je, A* hrana ni dobrs, ds je za organizem škodljiv, če M prešla v. čreva, in zato ze z cbratno peristaltiko meče iz telesa. Ko ze pojavi himua v dvsnajst-niku, povzroči izločanje jeter, tre->ušne Slinavke in črevesnih žlez. Vai ti trije soki se zdruiijo, da se v črevih hitro dokonča prebava, drevesni sok učinkuje na beljakovine, ogljikove'hidrate in tolšče ter jih raztopi, toda t slabši meri. V je gov učinek ss pojavlja močneje v dragem ozifu, in zicer/V tem, da dobi sok trebušne slinavke večjo prebavno moč. Ta sok učinkujs najmočneje, ker iir.a v sebi tri fer-mente. ftden, amilepsis, učinkuje kakor ptiaHn in dovriuje raztapljanje lkrobovi"drngl tripsin sli pankreatin, učinkuje ko želodčni , sok ter pretvarja beljakovine v, p^ntone; tretji sipaza, učinkuje na tollče ko žolč ter razen tega ras*, kraja tolšče v glicerin, raztopen « vodi, in maatne kisline. — Žolft učinkuje na tlošče ter jih pretvarja v najdrobnejše kapljice, s čimer jih usposablja za prehod skosf životinjske opne. Z učinkom žolČs se prebavi in preide v kri okoli 99% tollče, brez žolča jih prebavil komaj 40 odstotkov. Ko ss naposled v tankih črevik' dokonča prebava, ko so izločijo re-dilni in prebavljeni deli hrane od neprebavljenih, sa lo-ti po peri* staltiki potiakajo v debela Čreva in končno v zadnja čreyo, odkoder ss kot iztrebek odpravljajo iz teleea. Ob prehodn akozi debela čreva se iztrebek strjuje, ksr jsmljsjo črevesne stene večji del vode is njega. Istitako dobivajo iztrebek ob prehodu zkozi debela čreva slsb duh, ki ga proizvajajo rasne bakterija, katerih je /edno dosti v debelih črevih tfkdi pri vsakem zdra- Tre^vS^f deli hiaim^ prehajajo v debela Čreva, nego ae v tankih IreriJroeaavajo g mnogoštevilnimi seaalkami slosnke. Vsesana hrana se ramaša z obtokom krvi kot hfana v vse sUnice orgs-nizma, ki jih oa vaj a jo kot aeetavi-no avoje orotoplazme. To osvsjs* nje ae imenuje ssimilacija. HIŠNA GOSPODINJA UOBIZ-NJZNA ▼ Pismu, UMRLA ubežni kaznenec, ki Je zamenjal svoj o kaznilniško obleko JJ^ PHde7u^7^edriITzto-K>ntje;llekleU prijsteiji mia.|mov; ajtthomovo. Slika, ki prikaaeva Chaplka, ko pridiga fe- lenih drlav aU navadni vagabund, /Konca t(T tudl moJft mtlen Beljakovina 10 najvažnejša se rim, Je vzbudila jezo e^zorja in jo je črtal, ali dal«vsakim m w.m pomenitiCeuim P0^^ je bil ^niten in pa vsakega, aaj bo kdor hoče brez » prijateljsko ^-l^vlIn^ltTb^ ^ lorir. n. njosov nt., ali itruiiio,I. ,, ' ' |.ki aenavi m UKtiionua . j« odločno protestiral proti cenzuri, nakar je bil« censura MB0 d, <, Mačtj<>114|0T,k. .d» n* p««bi« «» in podobo, uij.ku kvj««« j.j- preklicana. ' «Uha t j.mo.t k.kor J* tUii Ml° bo"U ^^ N«j«u Beljik J. naniion. r.itopin. Cenzura ni niti navedla vzroka, zakaj je dala izrezali U »kl., tod. u mtic. Um JStoJT^ ■Sko, kako ubežni kaznenec pridiga pred fartni. Alikdor v '"loob^bo to uHTu ^SS Tfe^ Jf^lLS j« vitel »Uko, lahko ugane, zakaj ae je to zgodilo. Tuztoji fcjJK5hL" to ' UM k>lulni b^lr. pole« njega "zn««tv.nik». oba pa L „. Z,, k.j K^&T- SE^^^t^t —mp 11 m ■< i | maa i i**- j. Pn m„o«n, Uo.Tbi' t pridiga gladko, kot d« jo ima nanizano na nI«. N« drugi ?«* «• „ «*>La »i™. Tudi jkx bi wi pu«l XBiB(T^iZ k Jho^ r Sranl *o vai etanovi, vmes nekaj prav fanatičnih ten^al- ™;~k' Sj »p™«'«« . • • J. t>u. Ilrojo -duhovni- go-Usta! t^ra ai Moril, bo aajbrle L,. R.lcVTrg. prSjThr^v da jci filmska cenzura škodljiva, ker hoče prikriti ljudstvu »podje. vendar le jim sledi, oz. jik\mm najbolj vedel. ustih is eno izorcmembi. Tukaj senčnate strani V človeškem življenju. ' poenems v njih nasvetih, da mo- Rojak Zgone, star SO let, biva- ss po vpliva asUkega kvasa, U- JU uou ilica |lena v% v koliko js dopustna nje |pod ssa^ v tukajšnjih rudnikih,! Ka da je brivec ugriznil zvojo gospodinjo med sporom radi stanarine ter ji a tem sastrupil kri. I NAJSTAREJŠI WAUKOAN OAV UMRL. v severnem delo države Dliaoia, je umri danes na svojem dosw s starosti 97 let Rojen je bil dne 17. aeptembra, 1^23, v Pike, okrsj P»k^ N. T, in odkar ae js pr»* Ul potem v nUaoifsjs pie^J ss vsa kam letnem sejmu f I*"*?' vili* UL 'V * » . v PONDEUEK, 23.. A PROSVETA MTraktorltIranje,f i Rusije. fordovi traktorji poplavljajo to-rje Uko Rastjo. | Mftakva. — (Fsdersted Pro«.) •« Trakt oriziranje" Koaije m ,vrši s velikim uspehom, kakor po-rošo Allied American Indnetriel korporscija, ki im koaeeaije a* besU v Rusiji ia prodaja sovje-tom traktorje lo čez eno leto. Najveš traktorjev — večinoma Fordovega iadelka — je Šlo do zdaj ▼ Ukrajino in juinovakodae kreje Ruaije. Fotografišae aiike, ki ae doepele v Moskvo, pokazut jejo iakladanje 500 traktorjev v prietenišču Novorosijska eb Črnem morju. Seja izvrievalaega odbore gubernijakega eovjota Je bila zaključena pred časom v s vrbo. da ao se mogli odborniki u delciiti izpravoda po ulicak v proslavo prihoda orja&kih Železnih o-ralnik konjev. Vae prehivalatvo mesto je bilo v paradi, ki Je sprejela traktorje. Traktorje kupujejo kooperative in druge organizirane kmetijske grupo e posredovanje m vladnega komisarijata. Vlada nima ukora nič dobička; kmetske ekupine dobe stroje po nizki eeni in na dolgotrajne plačilne obroke t name nom, da se čim prej ravolucioni-zira kmetijetvo na Donu, Kubanu, ob Volgi in kamor grede traktor s kak an o kramo pridrjo rkpubukahoi Ll-jR va. PLAK. dl odi V PR1PIRU RAM mi Iz felmtoga sveta. (Federated Pran.) i "V jeklarski Podjetniško časopisje poje SUvo-opeve jeklarskemu trustu, češ 0a nt "korporaeije bres duše" kakor ae je običejno reklo, ko pa je pred nekej dnevi zvišal mezde sa štiri cente na uro. Koliko so dclsvci "na bol jem,''/pokasujejo sledeče Številke, ki kažejo naraščanje in padanje mesde v jeklarski industriji v zadniih desetih lotih: Mezda ta 16-urno delo ...... $440 3.20 iM 5.02 4.62 315 2.90 2.40 2.00 2X» l.M da je- KaoMURRAT JB^UMAKHIL PMW4KK> CA PLAVI POSTAVK.' Sprlngfidd, ID. - Prizadevanja, da bi bila sprejeta predloga sa 'pleve post s ve' v drŽevi Illinois, ae bila razbita v četrtek, ko Je drtevni senat na predlog eenatorja MaeMurrujrja spravil s dnevnega reda njegovo laatno as-koneko osnovo. Senator MacMut rsy Je povedal eenetn, da je ean nasproten v bistvu svoji predlo gi, ki Jo je uvedel na prošnjo du hovne Fkminga. Proti odetranje nju MaeMurrajrjeve predloge ni bilo nobenega glasu. 302S .......... J^-2 ........»••»••.%•««, f • i ... k . . . f .^s f ..... . 1920 ......... Y..'......,, 1919 .................a.. 3918 •».».«•.,«..,. J017 .................... .................... JlfJO •.»♦••»»»«,...«,../, 1®14 .................. 3911 .................... Iz teh številk je jssno,. klarski delavci so še daleč od me-zde. katero so prejemali pred tremi letj. Na drugi atrani p* jc jeklarski trust poleg maatnib divl-dend nagromadil $449,139,415,000 pratetanka. Farmarji se pritožujejo, da ni irlelsvcev. Farmarji v severni In-dlani pošiljajo apele na vse etra-iii zs delavce. Ponekod ni mogoče dobiti delavcev sa nobeno oe-no. Farmarski delavci isaajo zdaj $90 do #40 mesečne plače s krano, stanovanjem in perilom vred. Pomanjkanju delavcev na farmak Je največ krivo dejstvo, ker so far-raarski sinovi odšli v meeta in do-Iajo v tovarnah in pisarnak. Razne vesti. HO0l TUDI T Mov Tork, V. T. (Fed. Prces.) — Organizirane delavatvo, ki ai je že uetanovilo dokaj bančnik zs vodov širom Združenih držav, namerava eedaj atopiti tadi v plovbno obrt Podporno društvo mornarskih strojnikov štev. 83 je ponudilo zveznemu plovbneasn a vetu $900,000 aa tri tovorne ladje po 12,000 ton. in lo ko ponadek * prejet, ko društvo kupilo la aa* kaj drugih ladij. Poslovodja strojniške aaije Thomaa B. Bealejr Ja dejal da ko. če unijs plačati nemudoum v gotovini ter dobiti ladje takoj o evojo laat. "3,000 članov našega drnltva bo podpisale potrebno veoto v eni minuti", Je dejal omenjeni poslovodja. * Martearsks zvena ima v edem vel kakor 11,000 članov, In Si M nemudoma priekešili dmštvn na pomol lo M bito tenko. Jo prista- .vil mr. Bealejr. f "Cs ne to posreči," Je dejal, ko-tac imeli zadovoljno moštvo s dobre in aadovoljno plato. Val bodo radi delali, kor ae bode zavedali, da so U njikove led js. in do ae delajo ea obogatitev pasamssaik o-----------^ WaakžngU>4, D. O. — Opozicija proti vstopu Združen ik držav v mednarodno razaodišče Uko narašča med člani rcpubUkanake stranke, da bode izno.va jeli prigovarjati predsedniku Hardin*« naj opuati svoje tozadevne nalr te. "Dobri ocvirek republikanski agitaciji v predsedniški kampanji L 1924. ' je napisano v listu "Na* tionsl Repnblicsn." "Ekonomična stabilnost in trdnaet vlade v tej dešeli, te dvoje ko največji republikanski ocvirek, s katerim bo nebeljene njih kampanja aa predsedniško službo Blagostanj« bo sa republikanske odmigiet racijo najboljši agent. "Rečeno nam Je bile, de ne _ »oremo vzposUviti blagostanja, . -če ae nsvmešamo v evropske na- v " deve. Sedaj, ko je tisto Vlagoate- ™ mtUm nje vzpcftevjjeno brez evropekik zapleti je jev, nam pravijo, da ga ne saoremo obdržati, le na aaple-l temo svoje usode s ono evropakih narodOv, ki nimajo po desetletni vojni le dovolj krvoprgUtjs in ki ne marajo opustiti eov^štva." El Paso, Ton, 19. aprile. — Dvanajstletni ain Izaka a Martina Jakob utegne umreti vsak-čae s petimi ali š«*t»n.i kroglami v svojem telesu. Njegov sla je a-stteljen v vrst. ali be okreval, kakor meni očetova sestre. Oče Je poslal svojega sina v le-k>. Ta pa ni hotel itL Oče gs je revno hotel polteno nabriaati, ke petegne fantiček samokres is lepe ter ustreli svojege očeta. Ta jc storil isto, ia tako se Jc agodilo, da ležite oba obstreljena na pestri ji. Fcutllek Je ranjen smrtno, oče bo okreval. m V IKDIAKI m Tm6 PRRPOVR DAMO mm tlASJA rov aPHBBH^k •as^un^O'' Indianspolis, Tnd — Prohibki-v Indiani aadnji te udarec. Državne najvišje sodišče Ja iareklo s*oj odlok, v čigar Omialn ni lnatovanje ^8odi^|vw 'smatra °a m en d men t is leta »11, po katerem Ja kšto prepovedano ilaeti opojno pijačo pod streko, aa nekaj neuctsvnega. Angleški kralj obišče London, II. apr. -r Angleški kralj Soorge V. Je debli dovoljo-nje od parlamenta, da ame poee-titi pepela, ko obišče Rim v kra* kom. Iu (5751), Leana industrija je dale največ etavk (S? s ilelav ev), kameholomi ln tekstilna indu atrije ji slediu. > Bmrtns nsereOa v mehiškem nid niku. V sredo, 21. mnr<*, ajntraj je pripetile v mežiškem rudni ku neereča, ki Je zahtevala dve livljenji: rudarja Mihad Stem in Frence Petrič atp izdihnila Uko j na mestu neereše, tretji, Lovro Capuder, je b U težko renjen. — Me liški rudnik Je eioer še precej mo derno urejen, vendar pa moraje radarji ramtreljevati še vedne na atari način t prižgati ilinamitne naboje a priligalnlml vrvicami. V rovu pa, kjer ee Ja pripetile nesreča, je U način atraljanja le poeeb > nevaren, kajti neprenehoma kaplja vode s etropa, In is lnAije, ki jo ssvrtsje aa naboj, brisgne ne-redkokrat voda s t^ko silo kakor is vodomcu. Seveda seorajo etati radarji vsčkrat skoraj do kolm v vodi, kapljanje a strope in car ki od spredaj pa Jih psamočljo tekom 8 ur de kele. . Radii, Korošec In dr. fpako ao se v Zagrebu sporazumeli. Radi kalci ao baje le poslali svojega ministra Ljubo Jovanoviča t Zegreb, da sporazum poglobi. 1 iatim aa-menQm ss je otipeljal oticielni me šetar radikalne atranka Janjič drv Korošca n§ Sled zabavat. Nova vlada dobiva še določne obriae in klerikalno' laekanjf Pašišu po "SlovencU'1. "Straži" in drugih listih ims pri tem s/oje zasluge. O kako si kaoovarja ta-rirtov RIRIC Pla. — Walter Higginbotham Js aadnji Udsn pri znal, da Je bil uslalben kot kom panijski birič. To priznanje jc nadel pred poetavoaajnim preisko valnim odsekom. Higginbotkama so/ obtožili, da Je zakrivil smrt fanta Martina TaberU is 8ev, Dakote, kakor smo že večkrst poročali v tem listu. Obtožnica mu je nsprtils krivdo umora Martina TaborU. Birič je na proetem pod bondom v znesku po |il0,000. Higginbotham je dejal, da Je iter 35 let in da tehta 150 funtov. V ovojem zagovoru trf&i, da mu priče podtikalo dejanja, ki Jik ni isvrM. Vprsšan, če Je močno n-drihel po Tabertn, je odgovoril, da le narahlo. Nadalje je reka!, dr%i lanu preUpal s ročni kom svojega biče. Jetnike, pravi, Je pretepal na vsake tri ali štiri dni klobučarjfl si hamrava- jo ostakovrn lastko to- I VARHO shasmo* Mew Tork, M. T. (Fed. Preee.) — Zdrušeni klobučarji v Severni Ameriki razmilljajo o tem, kako bi ei paata^itt lastno klobučamo. kakor «to sporoča organizacijski predeednik v evojem poročilu pred klobnčarako konvencijo. dobil tožbo na Dnnajn. Dunaj. 21. apr. — Upton Sin-cleir, ameriški eoeialietični piaa-teljj je včeraj dobil tožbo pvoti dr. Masn Hnesereku, bivšemu mi-nistrskemu prodoedttikm Hueee rok Je ocenjeval v "%4akspooti" neko SbicUirJcvo knjigo ln pri tem Je knenoval SincUirJa lope-va. BineUir Je po tukajšnjem odvetniku tožil Hussareka radi raa-časti ia poroU Je apo-znala obtošenca krivim Ur ga ok-sodiU na pol adljona kron globe. 21. epr Men's Ckrtetian AeeocUt.en" Je isgnki-U več ke 1,700.000 čeških kron a-li okrog $10,000 v banki "Roko-asiji", katera Je ekrakkala pred oekej tedni. Denar Je bU naložen (eden dni pred krakom. Zadnji mccoc Je bankrotiralo trideset privatnik podjetij v Ce-koelovakiji. Kriza Je ueetaU rodi — kar je čudno — v moke valute stepi v ligo ženeve 21. epr. — Irska sva-| države Js poslala pro.nj > vstop v lige narodov. Ker bo sprejeta ko Velika BriU-ni jo uuli eedam alaeev v ligi. IM izjnuu. Radič, dr. Spnko te di. Karošoc ea v Zagreba le sklenili ,Tbk>k". ManJkaio le zadttca!'.'i — in i* pmmronvv ^^^ « pmnmn^^^** "bloka" po poetala ' vlada". tSpcrasnm s Rolgatsko so v Bol gsadn podpisali. OpaHJako konfcenca Jc sa enkrat konce. UallJanJ^o začeli koliko pepnUati, jugoalovanaki delegati pa niee p ipustili nič. Ptesd nadaljnjimi pogajanji se'hočejo pomeniti le s bctgrajtho vlado. Ta je, kaker smo le ooralalt la vae popnatiU In bo tudi p >skrbele, da bodo sgleli po pas! i takoj dobiček noelti — bres aadaljulk konfe-renc. . «* svor militarissaa ima pri naa le noeJbne velik letidcc. Milijarde IjndMkefa' imetje »o izginile v kratki dobi la v njem, ampak zver še ni alta. O novem posojila, ki ga je vleda dobile iz Franc?Je, .poročajo, da je namenjeno sa vojsko. Kakor Je ljutktvo Imtelo, Uko ee godi. S svojimi glaaovi Je dalo ss-ftpnieo tistim ljadsan, ki gs ropajo sa njegovo milijarde, zaU Ja povsem v redu, da ga bodo št nadalje oropa vali Če nima ljudatvo lelod-ea, je naravno, da ga mora imeti militarisem ' t Vojni Mtfkft od loga. V fivici ae evejčas glasovali o oddaji imetja. Socialisti so predlagali, da bi d^l imetja oddaU drfavi, slasU pa tinti del imetja, Id ao ai ga zasebni ki aakupičili tekom vojne in v po-vojnik konjunkturah, pri Und-skem glaaevan ju Je predlo« s veU ko veČino propadal. Ka nekom a«i tacijakem ehodn Je govoril kleri Peter is Uodda proti oddaji test jaln rekel i "UMvarttelj Ja dal komu dnlo In v to Mo vlolil hrepenenje po ste*. Del inlo imamo v dobičku aa delo, sa pridnost in v prihrankih m slaka č«se. To Je pravo narave. Od'laja Imetje bi Mig tatvina aa tiatem prava" Zdaj Imajo torej Iviearcki dobir kcrjl versko Uhnačenje o avet ost i njihevik dobiškiM. Mcgoče tudi da ko g. Inpnik ad njih nekaj do-kil kot "dal grdo v dobičku sa dr lo". Ce illejo naši kšoritelci tadi Uel sreče ali celo sreše v "avtono miji", o Um ae ko naš ljudstvo kmalu prepričalo. Po mnenju neMk kleriftaloov Jc goto 00 elako, da nI ljaW Beg vložil pe — avtonomiji v b. klerikalci le sami tem vmiala, de fameM "dd are le v dobičku aa delo", ravn kakor v brki. KhrrikaU/em in gaetvo sta povsod roko v roki na-elojn t le pe kra Jevnik vezmerah znajo klorikalri svojo intoreae dztzsgšs ravitl In Jik v drugi obliki delavntatu ljudstvu V JugorlstlJI ISln Je izdalo ŠUtietiko, ia kaUve Je razvidno, da Js Ulo I 127 stavk, ki ss JUtM |m jaz opravljal vse posle laven kila, ti pa v hW.M IZ PRIMORJA. la v Vipavi ee 1 telijcat odpre rili. Zato pe eo uvedli aeto vrste novih davkov, ds bo Ijodetvo tameljtto spoznslo, kske 6*»fcrsU prejeme od svobodomiseln« luHJe. POTRSS U i SMO žanske ze pe slradnieo in no4ti >»• tmim sa nrednike Za pinlrolm**i oglate ae pri: Hoprrintandentn Tka INs-mont MoapitsJ, Diamont, Pa. ,(Adv.) > DeU vate list Jo MU, s katero S! »I PtiVA /LHAVU A V/rJH/ /LM|,V II J UHUf H 5EVER«5 t: S K □ ^mim^MO^pra^ rTaiMi^HJk oiialtco maalk IminDi kolesni r m • »I* "f f ■ M 1 n | MM Ui ti, r-' ^^ 1 I 9 | vv- r sivi ra rn C 11^* »# MAl'tf)*» l«l A ZA KUHANJE PIVA DOMA la v Mi va« šeeUvUse rar5 U/aemarl)« na FRANK OG1-AR, S40I A Na krvavih poljanah. IVAN MATICIC. (Dalje.) Polkovnik je ukazal po telefona: "Splošni umik do Krasne!" In usalo še je rte nsesj p«** phitu. Tedaj »cm videl, ktko eo Buri proaneelji-/ vt ljudje. Ne moeta š« Prut eo ee pehali neši ljudje cel* krdela se rinila preko, a Rusi se menda naiašš prhali s svojimi Šrapnelčki pol kilometra v stran. ' " OstftTI tmo nekateri sadi, uletfli ee za gozdom 'in čakali Rusov. Minila je ura, minile aU dve, I tri," mračllo ee je Še, a Kosov ni še bilo. Končno vendar začujemo ropotanje. "Hvale Bogu!" smo vsdihniii nestrpne, "Vendar pridejo ti počaaae- II I'/ In is grmovja ee prikalejo — nemški čeia-darji. Boleli so od levega krila. Oficir plane k nam, nas ozmerja z izdajalci in nas poleno naprej. Ko eo prišli do moeta ti nemški oddelki, tedaj ee pa ueuje šprapnslov in gcaaat, da je bil moet v hipu porušen. Prebrodili tmo reko, ki je eegala komaj do pata, in odšli v ves Kreeno. Pri dobrih ljudem tmo ee posušili, potem po odšli za polkom, H se je zbiral za vssjo in usedal obroake od vasi. JUjbjRfllo jc več kompanij in veš .vodov, ker so jih "Mikali zabrali". Najbolj je W1 rezdrepan prvi bataljon. / V / I um Tam daleč ze Prutom jo sagoreU ruakj ognji, • zato «mo ei jih sakdHli tadi asi, poetoviU ti tatove in zttpoU brtz vtt tkrbi. Zopet je bil mir. tri tedne bres etrela. ko-' peli smo jarke, a spali navadno zunaj v šatorih. 1'odnevi amo lesili okrog na češnje, po vgaeh, streljali Štorklje s streh, kukali si krompir, pekli ' perutnino, ki amo jo kupovag od veščapoy. Za poroijo komisa smo dobili pol Utra mlaka. -Vcstls pesem ttJje čuU it jarkov, posebno kadar je bU želodec nasičen. Nsše obhodne pstrole so se po-tikale po va»eh, kjer so te trečsvals s ruskimi ps. Irolami -T Skupaj to pekli perutnino in kras-Ijali s dekleti. Dekleta so hodilo čes naše in čez ruske jarke let plenico, a nali in ruski fantje eo jim pomagali vezati snope. — Taka vojno jo lepo. \"!»'P*otl koncu julija q§ eo ee pričeli pripravljati Ruši zopet na vesel pohod. Pričelo je ftiigati ln padati, da nae je privzdigovalo od taL Nabralo r • ee je med teii tudi le sknego baterij sa nelim hrbtom — in vee je treekalo ia Ivilgalo V med-polje. A šele tedej ja sagnalo ljudstvo, ki je bilo med dvorno ognjem, krik In jok. Hotelo je be-leti is smrtne nevarnosti. Obrnilo se je naprej do ruskih linij, kjer ps ni dobilo prthods. Nsto to se rf>rftiti sastopniki prebivalstva do Hale koman-v' de, kjer je pa bila po daljtem prerekanju tudi odbita njih proinja, čel, da je prebivalstvo rusin-eko in da Saj gre le aa Rusko. Tudi mi smo ljudem prigovarjali, naj gredo le rajši na £uako, kjer tO bodo vtaj lahko preživljali, ker, i* nali . strtni je 1« pomanjkanje is glad in dobi pribe-lalilše 4e Židi. ♦ Odlll eo sastopniki sopet na rusko povelj-' »t v o, kjer po so bile isnovo odbite njih proinje. Vrnili so se sopet k nam. Sedaj ja pa uksssls • aaša komanda« naj ee vse ljudetvo sbere v veliki veei Dobrot o wu, a svečer da pridejo ponje naše . pstrole. Dan* je bil miren. Zvečer, ko je etemnilo, fto odšle ngle patrole v Dobrotow po begunce. Vee je bilo le pripravljeno ta odhod. Bilo je tieoč ljudi, nsjvei Itnek in otrok. Ko eo sslkripsli obloženi vosAvi, ko tO je začel isprevod pomikati is.v^di tsdsj pa so salvilgali ruski Irapaeli — in evinčvna toča se je ueuls ns eeeto ia ns vas *.. Zečsli smo lenski krik in ječanje otrok, cviljenje Bratilev, uničenje krav in telet. Ntatala jt zmeš njavt, vse ee je tssbelelo in poskrilo. pričele eo goreti hiie in nad vso pokrajino m je tgrnila ta« ma groze . . . Železna nevihta je trajala »dolgo, dolgo, delo posno v noč Jeponehsl is po polnoči lele utihnile in plemen pogesnil Tedej ee jo prepihii\e ljudstvo isnovg »bralo ln srečno ^cepeVodo nale Unije. Knejste etotnija jim je odprla cesto in lel je ta bedhi isprevod mimo nas v vsrno, a lačno taltdje ... ir Koliko je bilo v tem izprevodu bede, koliko hridkoeti, Žalosti 1 Ketere ep tiščale otroke na pisih, držale jih sa roke, le tsmo ječale, obupno ee ozirele sa evoje domove, ki so le izogleneli alt jih je le lizal krvavgrdeč subelj. Bežali so ti bedni isgnencl mimo nes kot pregenjsni tihotapci, opotekali ss eem ia tja, med njimi eo po ikriplli vozovi, e elVomsŠtvom obloženi . . . ' Molče omo strmeli v ts hedai isprevod, pri areu nam je bilo hndo, v očeh amo imeli eolse . .. Rusom smo ta greh hudo sasserili. — f Artilerijski boji eo trajali več dni. Rasbijali so največ le s malim kalibrom, ki ai napravil mnogo Ikode. Prst je bile mehka ln ognjeno železo se je rado zarilo vanjo. Hulknile je lekvitku in olkroptla na okrog druge Škode ai bilo. Prte dni avguets meeeca Js pa naetopila pehote/ V šeetih vrstoh sa drevell ruski fantje naprej in krepko tagreblli. Zajeli eo sopet nekaj stotnlj, drago je pa bežalo nazaj preko Nadworne in naprej in naprej ahozi gozdove, preko neismer-ijega žitnega polja, preko neštetih grobov, čes sarasle jarke ia čes potoke, preko resteptenih atep, prepletenih s lieo, naeejanih a gomilami, porsalih s oeatom. Vse naprej smo bežali deeet dni, deeet neči po brezskrbno prespali BJ. Um Je bilo Židov, ki preanujejo petek in svotek, vedno bres dela. a prekrilanhnl rokami stoječ pred evojiml seduhlimi štacunami, oblečeni v kmrdljlve, maatns kaftane, ki jih ne alečejo leto in dsn. Olsve stikajo in žlobodrajo vee ljubi den i*oe presirlJiVo poemehujejo in skrivno švigajo e drobnimi, pvotkenimi očmi. Sobota Je njih "aeb-bat" it tedaj molijo In sprejemajo goete. Vsak Je poigešten, kdor Jt njih v*re in posng njih verske obrede. RJ, vojna Jih je pa goljufala; tedej Je bil Je maretkak krščen Žid v njih domu pogošien Strri Ssnok. Chyrow, Hambor, Stsnklavow — tem smrdi po 2khh. tam telko uzreš pisano rasla sko ali poljsko krilo med črnimi kaftani. Pa Lwow — tam Je tedaj mrgolelo vlašug . , V Bereesnici sspo pottvaH več dni. Tn je prišlo poročilo, da je padla Gorica. "gtiriinštirideeeta divizija, na pomoč!" T« ko ao jo glasilo povelje. ' In prišli eo avtomobili in speljali vee tri naše bataljona v dira do prve IckrzmAke postaje, ker so čakgli pripravleni vlaki in odpeljali polk zopet oo jug. ,'. k Nekaj vlakov je drčafe po ogrskih planjave^, mimo Blatnega jezera, kjer ee pasejo velike črede svinj, volov, konj, kjer sc večno zbirajo jate divjih rac in gosi Nekaj vlakov pa je dobilo emer preko Dunaja. Na Dunaju smo zvedeli, da je Roldur nija napovedala vojno. Dunajčani so pospravljali vleke in klicali vsi potrti: "Pojdite, vojski, branito našo državo, branite naše mesto, 4ter sila in nevarnost s*e na vrhuneul" Metali ao nsm v vagone eadja, kruha iu drugih jeetvin, katerih ao pa etradali že temi . . . Pomanjkanje jim je izaeaavalo kri in živahnost, ekrb ib želost jim orali brazde na obrasu ... Tu smo videli vae polno mladih žensk t zamazanih višnjevih hlačah, Id so opravljali železničarske dela. In dalje so drčeli vlaki preko Maribora In daleč okrog preko Beljeka na Jesenice do predora za Bok. Bietrioo, kjer je bila vojna rempa. 'Hodi log. Trnovo nad Gorico. Tam je počival polk, Izpopolnjen zopet z novim marštabataljonom, in sc pripravljali sa nove in trde boje. Domače prebivalstvo je bilo še večinoma doma, ker Trnovska planoto tedsj ni le bils ogrožena in obetreljeveaa. Neše stotnike eo taborile po vrtovih, po dolinicah okrog Trnovega, v Rjavcih, nekatere ao tlačilo po hišah in hlevih in delale ljudem napotje. Domačini so bili potrti. Slutili so, da se bliža nearoča korak za korakom, da bodo morali po sveto, da ei rešijo pelo življenje, a domove bodo morali pre .* pustiti rasdejanjn. Bili eo dobri, dajali sa sum mleka, l^ruha, jajec in drugih dobrot. Tudi srce bi ei bitt iztrgali is prsi in nam ga podarili, ker bili eo zapuščeni strti; potrebovali so tolažbe in po utehi hrepeneli v tistih žalostnih dneh. Zrli smo na Gorico in na njcnS okolico, kjer ee je dovrJUlo že eedmo dejanje te velike in krvave ' Saloigre. Naša linija je šla tik za Gorico, praT čez pokopališče, laš|d okopi pa eo bili r mostu po uliceh in po vežah. V meetu ni bilo opaziti življenja, ležala je nad njim smrtna tišina. Le zdajpazdaj je treščila vanje naša granata,'ker zmagovite laške baterije so ie opravile evojo nod njim ... Molčalo je Osla v je, is njega pa eo sevale same lolpnje .... Molčal je Sabotin, vet rasoitfa, vee rjav. A okrog njega eoje shirala nova ftrela^ novi kupi ekrasita . . . Odprite ee, gore, izbijajte vao evejo lerečo lavo, kar je hranite v sebi — vSe zagrnite in pokončejte, da bo konec tega pekUft. Okrvavljene Soče, ispremeni ee v lavi, vnklpl* na-raati, vse zali j t nr Molfiala jc Dobeidobsks pit* nota, molčala gora Sv. Mihaela. Tam niema itt* lotevali okopov, niemo vedeli, kod teče tr6ott, ker r>sdoIbena in rasrita je bila vsa planete MVtve so bile Bilje, Renče. In Sveta gora je mo» čala s svojo grabijo, Sveti Gabrijel in Sveti Ma* ko — vse jo molčalo in šajudo____Oj, ti zemlja goriška, n§U sveta semlja! Ksko si izmučeta, razpaljena, kako rasrita, rjava I Koliko si le pro* trpeja .muk, koliko ae je že Igradilo ns tebi Živ-ljenj, s koliko te lepaka groze — vee hujle ie pride. Dolga pot je do Treta. Doživela ai, jem^ lja, šele sedem ofenziv, a sdaj pridejo io vse huje ie. Stopnjevale ae bodo strahote, hič*l te bo aa« . govalec, dokler ne prodre in ne dosele Trsta, kal si je sapisal na svoj okrvavljeni prapor. Nepre| do Trsta, da se zagrizejo va^j sinovi zmagovale* da ga uničijo in ppžro . . . Molčala je trudna pokrajina in čakala, a obsevalo. Jo je septembrsko solnoe.* * i Nenadoma bruhne vulkan na vee j fronti: o4 Gorice do morja. In tedaj smo videli zadimljcMt Opatje selo in Miren. Bila je torej izgubljen«' vsa Doberdobaka planota. Celo prav do Trnova* ga je priletelo nekaj grajat in prcplaiilo nemirna prebivelee io bolj, • Do tedaj je bil polk v armadni rezervi. Ia treba je bilo iti naprej, u Sli smo skos Trnovski gosd doli na ftempac, na Črniče, Mklovče, kjer ea ie zdihovali zadnji prebivalci v pomanjkanju la bridkosti. Odšli smo navsgor skozi Želcsna vrew U na kraško planoto v grmovje in dolino okrog krbine in Miholja, kjer amo čakali kot rezerva sedmega kora. Ia od tedaj naprej smo bili pod-vrženi sedmemu koru, ki je eegal od reke Vipave do morie. % V Skrbini ni bilo žive duie več doma, ker eo jo le doeegle grsnate. Vojaki so istikali po presnih hišah, ki pa so bile le vae izropace. V Miho-lju je bilo še nekaj prebivalcev, ki pa eo ee tudi k pripravljali na beg. Nosili eo nam grozdja, kolikor so ga i« mogli rotiti pred tatinaklmj vo» jeki. Za en groš eo nam ga d#li polno kapo. V začetku oktobra msseca ee Je pričela oama itali|anaka ofenziva. In odslej amo knell alarm aa alarmom. 44ta divizija ae Je pripravila sa boj. Morali smo naprej na L4po, kjer smo ss rezdelili. Tretji beUljon je šel čes sedlo po lepi aetpontt-nasti. a vsej s vejami zastrti cesti doli v Ozrenj v divizijako rezervo in gaprej v kotlino sa Ap4-cspsns, kjer je čskal kot brigadna rezerve nadaljnjih ukrepov. Prvi tataljon je moral na pomoč neki honvedski brigadi k terenskemu gradu, kjer Je bil boj vroč In srdit, izgube ogromne. ltalijaai so prodrli med Lokvlco ln Volkov, njekon/ za nekaj kilossetroT in ss zaklinili med nale Unije. Dragi bataljon je moral najprej V ogenj ia Jih je vrgel po srditem boju qstaj, Izgu-pa je tretjino svojih ljudi Tisti dan Je bile na višku vulkanska sila osme ofeaaive. Bilo Je U. oktobra 1911.1. Moral aem s poročilom od tretjega betaljoaa polkovno povelj-etvo. Tedaj eem čutil la videl vao bolmcčo silo italijanskih baterij, ki ea bljovele in eipale vee navzkriž od leve, od desne, od epeedaj, videl vao helibre od sedem do oaemlndvajeeteentiasctrake, ekrazitne. rumene, črne, duBjlve, Irepnelc, mine. (Dalje prikodnjič.) New Tork, H. T. — (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) — Da m f« rman je letoe izplača, moraio farmarji jako varčtveti s stroftl za obdelovanje. Zvezni poljedelzki department (U. S. Department of Ag ture) naglaŠa v svojem mese poljedelskem pregledu: "F jI, ki dobro stojijo in ki u izdatno pridelovati ob stroških za bušelj m funt, letos vsaj izgled na uspeh. Farmarji pa/ ki eo v slabših razmerah, bodo stežka našli odpomoč v eenem kredita, cenem prevaža nju, zadružnem trgovanju, določanju stalnih cen, niti v vseh teh stvareh skupaj. Strokovnjakoma ee zdi, da je letos mofoče dohič-kanosno povečati obdelovanje le dveh izmed najvelnejših farmar-sk i h pridelkov. Ta dva pridelka sta Iroiabaž in morda ovčaretvo. Produkcija pšenice, goveda in govedine, prsHčšv, jajc krompirja, sadja la le takfc da je govtrjata tržni seno, ki sta pra ve surovine- sa pribUlno ravnajo po cenak iivi-norejskih produktov." Cene na farmah sa va&ejle poljedelske pridelke so se neznatno povišale čez prejSnjl metec. Cene živinorejskih produktov eo bile približno nespremenjene. Cene poljedelskih pridelkov eo razme-roma vilje kot one {ivihorejakik produktov, in zdi ee, da sc bo ta ra/liks ie bolj povečala. Poročilo navstfar fla splošno cene vseh potrebščin počasi rastej4 in ds so eene farmerskih produktov le vedno razmeroma jako nižje kot sploSne cene vseh potrebščin^da-ai se ts razlike počasi ubleiuje. Izvoz žita in bombaža je letos menjii od lani, ali se svinjetina in meso spl9h. izvažajo v večjih količinah kot laneko leto. ■Nadalje pravi poročilo: "Ozi-mae pšenice je v semlji skoraj rsvno toliko kot; ltgsko leto, in razun ksr se Itičo fuie na zapadu in neksj škode vsled mrsss, izgleda setev doeedsj še preeej dobro. Koruza ob ceni 70 centov u-tegne morda vabiti its povečano Resfte svarilo far- in rmarje- se pridelovanja koruze. Trebs pa si zapomniti, da ae prebitek koru* ne letine mors prodati po ceni, ki je vzporedne e stanjem živine, zlasti prašičev. Imeli ssm> ravnokar sezono veUkega krmljenja. Da li bo povpraševanje po mesu rzpodbujalo drugo tako leto, jc *ako dvomljive, daai je mogoče. "Bržkone oe bo to spomlad sa {lilo manj krompirja kot lani, ali edini, ki jgrajo na sigurno karto, eo oni farmarji, ki znižajo zvoje etroške pridelovanja. Cene za pra |iče bodo polovieo letat znem poletju bodo centi. ' padale ob zaloge ga' do južne drjEave eeni kupile veliko tine in masti. Trg sa volno iagle da ugodno sa eno ali vsaj dve loti. Povpraševanje.po mlekarskih produktih je precej dobro, ali orodukcija je velika ae stalno leča. Stanje bombaža je joko dobro is stališča proizvodnika. Dp- bržkoue za prvo ne po- ln tving- ^tino odj«mtla; dobrih ccnsh 13 sdljonov bal turški pavuha Nasradin-hodža pelje oaU na trg, in ga jsroei ju Pride nčki kupec in hoče^i gledati oalu zobe, da bi videl E liko je star, a oael ga vgrua«, oslu prrtratigniti rop, a osel ».I obrcnc. Ko meŠetar to vidi^L?1 Nanradinu-hodži: ^ Kdor mu pride*5 od ^ptda^*] vgrizne, kdor. mu pride od ga obrenevU Nazradin-hodža mu odvrne- "Saj nisem pripeljal «1, ± ga prodam, ptfpeljsl «em & j. vidijo vsi,-koliko od njega p^ pim." t ^ * <'' ■ / ' "" r m Naročite "Proeveto" rikm aU prijatelju v KNJIGA ZA CELO 2IVLJENJE. AngleUtomlevenski beeednjel bosta rabiM celo življenje. VsskoW snano angleško besedo boste poiskali v besednjaku; ustvarili si boste veHk besedni saklsd, Csaa bssednjsku je 10.00. Naročita pri DR. F. J. KERN, 6233 St Clair Avo., Clovolaad, Ohio* S.N.P.J. Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Slorensko-as&gleška slovnica. Dodatek rajnih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmie Higgint. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. Zajedalci. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon bi« Moore, poslov« tolmači mno£e ie. Spisal Howard J. Zelo podučna knjiga, ki ___________ ________ie zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duievno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve/knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri tolarje. Vae Siri knjige za jest dolarjev. Vredne so! Naročbe** katerimi je poslati denar, sprejema . v.,/, - /.v. v- Itf.ir: Matica 2657-59 So. Lawndal« Ave., Chicago, IU. • : i Pozor Slovenci in Hrvati »sssseosssfOeeeeeoossessssssssesesesosssssssttttHt v Cicero, ker sam st prfselU \i Ckicsga v Cicero ia imam tudi tukaj svoj« trge-1 vino s ierlji ia is vfdao popravljam čevlja po smerai ia aiski eeai tt kar as lahko vsak sam prspri&a, imam v prodaji nore Serije is sajflsej-lags u.n»ja. Hoj« delo jamčim in dajem točno poatrsftbo, torej ss vsa priporočam da ms obiftčete v mojih novih prostori k vsi rojak fV., i/ >' . ft < Jkm ►•■'Ari •AblS' V i-,** .r-. .4».'.. J. ADAMS, 0887 Wsst 25th Street. Oieero, DI. oeeeeeeoeeeeeoeeooooeeooooeoooeeoo toeeoss11ieeoootf MMMMoesttotMesetettoesos^oeMtsototiciMiMteo IHAM NA ZALOQl|llAA ® LUBASOVE HARMOmOk trt ta MHrrtto«. dvahaat. trikrat ta Štirikrat »ttiaa, kakor trii koviak« M kanaonik«. like, kraaitk« ia Imam tadi pravi STAROKRAJSKE KOSE kevfSt i : fiS?m aa raka la eratavaa aaaae .teveree SSafSSWWSMC-*SUBKHdf e Ste- v __, V SricMtl a« SS Sa SS Inlav. m eleSe«ik «aaak: roeaaMaaa 9» ttasrleet kM akasai al! ve« aa HJL KtopaJno eredje. Sveje rtete. Sl-M, ; «rri sa khvatl w VSa. BBBOAllO kvarila! kaarai. aajbriJS« vraU w * rri tek eeaak |a aeStataa Se vfttetai a aaea4Uaai tn4 Je peelaM raS > ia—nj. aad kae »sralaJU rodeke. M aa Sk Se aaraSlU a« araae. < ALOIS SKUU, 323 Epailon Plače, Brookljn, N. Y. ♦eeeeeeeeiMSMinmn(»^ (iifkarta) m dobavo rojakov H kraj* * T "u* EMIL KISS BANKIR 1SS Ieeea4 Ave, "IW YOU CtTV ODHOD IN PRIHOD. sfSs: " ZAKRAJSEK 400ABKs 70 — Mt Am, New Yesk, K T.