tniac/o JuTtSn
Št. 11.	V Ljubljani, 13. marca	1938
cildeči vihat*
Povest iz prve indijanske vojne za Ohio — Po siarlB virih pripoveduje Frlc Steuben
Dane Bun je nadaljeval: — Tale mladič, dragi lord, ki zdaj tu leži pred vami mrtev, je pobil vse Loganove svojce Nu, zdaj je vendarle doseglo maščevanje tudi Črnega Boba in reči moram, da maščevanja nikdo ni bolj zaslužil kakor ta Bil je podlež, dragi lord. In tisti, kj ga je ubil. je storil prav. Ne vem. dragi lord, — če bi jaz bil na njegovem mestu, če bi jaz bil Savan, ne bi ravnal drugače!«
Tekumseh je stal še vedno na svojem mestu, v njegovi glavi so krožile divje misli: Torei ta črni mož ni bil amrtno zadet ob Kanavhi? Kdo ga je
— razen Tekumseha — 8e utegnil po« znati? Se enkrat se je vprašal: Kdo je prerušil mir in spravil sramoto nad Savane?
Tekumse hje dvignil glavo in pogledal Kornstalka, ki pri vsej svoji ostro-umnosti še ni uganil in dognal vseh so-visnostl Potem je Tekumseh izgovoril besedo:
—	Tenskvatavah.
Kornstalk je vpra&dl
—	On? Tvoj brat!
—	Moj brat! je gladko potrdil Tekumseh. Potem se je okrenil in je Sel med Virginci, ki so se mu nehot«
JCudl dandanes se ie shajajo poglavarji In stareSinr Indijanskih rodov. Slika 10)
Juvie pri poku&ajl Izbrane j udi
umaknili. Mladi Indijanec se je podal k večji trumi Savanov in Lenapov, ki so bili na drugem koncu dvorišča, še vedno obkroženi od vojakov. Ko ga vojaki niso hoteli spustiti k rdečekožcem, je Tekumseh v svojem jeziku poklical preko vojakov, naj se mu javi Kiškalva. Ta se je odzval in je potrdil, kar je vedel: Tenskvatavah, njegov brat, je pred pol ure zapustil družbo, izginil je neopaženo in se ni več vrnil...
Zdaj se je Tekumseh vrnil h Korn-ctalku, da mu javi, kaj je izvedel. Indijanski poglavar je zaprosil lorda, naj mu dovoli, da se posvetuje z glavarjema Katahekaso in Bukongahelo. Lord Denmor je opazil, kako sta Kornstalk in Tekumseh pobita in je njuni prošnji ustregel. Ko sta se oba hotela podati v krog, ki so ga tvorili vojaki in kjer so Indijanci sedeli negibni, sta dva vojaka prignala mladega Indijanca. Gnala sta ga skozi množico Virgincev. Njihovo rjoveče ogorčenje se je počasi spreminjalo v tiho radovednost. Poln zaupanja je pogledal Kornstalk: ali je prišel rušilec miru sam, da se postavi pred sodišče? Takoj nato se je spet omračil njegov pogled: Bil je Kiškalva, ki so ga vojaki na obupne prošnje spustili skoz, da je prihitel k Tekumsehu, ga prijel za roko in je z njim prišel do Kornstalka.
Kiškalva je bil globoko pretresen. Da je Tenkvatavah prerušil mir, se je 6matralo pri Indijancih za strahopet-nost, ki zahteva takojšnje plačilo. Kajti kdorkoli je bil udeležen pri mirovnih pogajanjih, je bil varnejši, kakor da je gost v indijanski kolibi. Kršitev miru je izzvala kazen nad vso grešnikovo družino. In ker je Tekumsehov in Tenkvatavahov oče padel ob Kanavhi, mora zdaj Tekumseh prevzeti nase kazen, — Tftkumseh, ki je bil ves up Kornstalka in vseh Savanov, kateri so znali ceniti in spoznavati ljudi.
Kiškalva se je odločil, da ostane Tekumsehu ob strani, pa naj se zgodi karkoli. Saj slutil je lahko, kaj bo sledilo.
Lord Denmor, Dane Bun in ostali so zrli začudenih obrazov, kaj se dogaja Globoka potrtost Indijancev, ki ni bila v nikakšnem razmerju s prejšniim njihovim ponosom, je bila tako očitna, da so celo manj nadarjeni Vinginci pozabili razliko in so napeto čakali, kaj se bo Se zgodilo. Indijanski glavarji, ki so jih zakrivali vojaki. So bili tihi in zelo liho je bilo zdaj tudi po vsem dvori-
šču. Možje so se le šepetaje razgovarja-li, nekateri so ogledovali svoje puške ali jih celo basali, saj: kdo bi se izpo-znal pri rdečekožcih, — morda bodo zdajle kar na silo skušali preiti v napad. Drugi so se smehljali nad temi pripravami, pa tudi ti so bili neznosno prevzeti. Zdaj se je celo začelo petje iz onega kroga, ki so ga varovali vojaki, mračno, enolično, zateglo petje, ki se je čulo kakor rotenje.
In spet je zavladala tišina, vojaki so napravili prostor in iz njihovega kroga sta stopila Kornstalk in Katahekasa, vsak z dolgo prižgano pipo v desnici. Odložila sta bila vse okrasje, vsa bojna znamenja in tudi orlova peresa, da, Kornstalk je celo bivolje rogove odstranil iz svojega naglavnega okrasja. Med njima sta stopali dve postavi, ki sta se držali za roke in ki sta vsaka svoj plašč iz bivolje kože potegnili čez glavo. Na levi in resni sta oba poglavarja vodila čudni postavi za roke. Za njimi je stopal Bukongahelas, potem so sledili manjši poglavarji.
Vsa gruča se ie približala guvernerju lordu Denmoru. Globoko se je priklonila, potem so vsi sedli v istem razporedu, v kakršnem so bili prišli. Lorda Denmora sta nenavadno ganila svečani način in globoka žalost, ki sta se zrcalila na indijanskih obrazih. Brž je velel prinesti stol in se je takisto vse-del. Za njim so stali general Leviš. Dane Bun in ostali poveljniki. Vinginci so se brž zbrali okrog te skupine.
Kornstalk je parkrat potegnil iz pipe, Katahekasa prav tako, potem sta oba zamenjala pipi, potegnila sta še nekajkrat, nakar sta jo dala Bukonga-heli in ostalim. Ko so vsi navzočni Indijanci parkrat i/otegniil iz obeh pip in sta se ti dve vrnili h glavai jema. se je počasi dvignil Kornstalk. Za njim sta se dvignila Katahekasa in oba za-bubanca. Stopili so nekaj korakov naprej, potem je Kornstalk rekel počasi in prevdarno, pa vendar toliko glasno in razločno, da ie bilo mogoče razumeti njegove besede:
— Nesreča je prišla nad nas 'n velika sramota nad narod Savanov. Rde-čekožec, čigar ime in bodočnost naj bosta zbrisana iz sp^nv.na r.ietovega "o-du, je kršil mir poglavarjev. Kornsl,&Tk in nje?ov narod £ta izgubila besedo in vero. Kdo b ov bodoče še verjel Sava-nom ko so se pogajali za mir in so zagrešili umori
(Dalja prihodnji^)
Gabriel Scott:
S § v
Dekla se je potem pripravila za molžo. Brizgalo je in klokotalo v vedru; Lisec je stal neprestano pri njej kakor pribit, lizal se je, dobrikal in se smu-kal okoli nje Dekla ga je res očitno rada videla, ker mu je nalila polno skodelico mleka in jo postavila pre-denj Ljubi bog, kako ga je Lisec lokal! Srebal ga je kakor prašič in po-makal gobec do brade v mleko. Mlas-kal je, požiral in goltal s takim užitkom, da kar ni vedel, na kateri nogi bi stal »Ali misli vse popiti?« je premišljevala Sivka. »Kje pa! Toliko ga vendar ne zmore!«
Toda v resnici! Vse je predahnil in še skledico je potem oblizal. Za Sivko niti kapljice ni ostalo. Potem je sedel in si osnažil brado. Pljunil si je na šapo ter si odrgnil uho in čeljust, da se je na eni strani kar svetil, toda... ko je tako sedel in trpel za svojo lepoto, je prilezla iz neke luknje podgana na dan.
Tako velike podgane Sivka še nikoli ni videla Rila je kakor debela, okrogla jetrna klobasa, z glavo, repom in nogami. In potem je imela mogočne br= ke in po hrbtu je bila skoraj doccla črna. Zohje so se ji na daleč svetile. Dekla je od strahu skoraj omahnila s pručice. Stisnila je krilo, zakričala »huš!«in zacepetala z nogo Toda podgana se zanjo še zmenila ni Kar meni nič teb; nič je šl? mimr nje in narav-
K A
nost proti Liscu. »Zdaj se pa bosta!«
si je mislila Sivka, toda pošteno se je urezala. Lisec se je samo naščeperil, napravil grbo in nekaj zapihal — to je biio vse. Podgana se pa še malo ni bala, zarežala se mu je in se postavila predenj na zadnje noge. Najbrž je morala že od prej vedeti, da Lisec ni preveč pogumen.
»Primi jo, primi jo!« je vzklikala dekla in pokazala na podgano. »Muc, muc, primi jo!« Toda še daleč ne. Lisec se je oprezno umaknil in se ni ganil.
SEDMO POGLAVJE
Poplačani junak
»Ha — ti mlečnež!« si je mislila Sivka in en, dva, tri, je skočila na eno izmed krav in od ondot podgani naravnost na hrbet. »Rsk!« je reklo in podgana je ležala mrtva z zlomljenim tilnikom in globokimi ranami ob strani. Krava se še ni opomogla od strahu in je brez prestanka klicala na pomoč: »Mu, mu!«
Sivka je vzela podgano v gobček In odkorakala z njo k dekli.
»Mijav«, je rekla in jo položila pred njo. Zdaj se ji ni bilo treba več bati. Visoko je dvignila svojo zasfavo miru, godla in mijavkala in gledala deklo z ljubkimi, urmenimi očmi.
»O, ježeš!« je rekla dekla in pobrala podgano za rep. »Ti si pa res korenjak, da odpraviš takole zver. Zato boš dobila tudi plačilo!« In nalila ji je polno skodelico mleka, da je skoraj čez rob teklo.
»Tu imaš, srček moj«, je rekla, »saj si drugačen junak kakor tale zaspanec, — res, skoraj bi me mikalo, da bi vze« la tebe namestu njega. Od tebe bi vsaj kaj imela Da, če hočeš pri meni ostati, lahko zaradi mene ostaneš!« Ko se je Sivka napila. jo je vzela v naročje. Božala jo je, gladila in kar ni vedela, kaj naj ji še dobrega stori. Naposled ji je nalila še eno skodelico mleka, potem pa si je vzela trak iz kite in ji ga privezala okoli vratu.
»Tako«, je rekla, zdaj bom vsaj vedela, da si ti, muca, in te bom vselej takoj spoznala!«
Potem je izpustila krave v gozd Ena izmed njih je iincla zvonec okoli vra->
tu. Ves čas je hodila spredaj in kazala drugim pot. Sivka si je mislila, da se
t'e zdaj že tako zelo spoprijateljila s ravami, da jih mora spremljati Zato je šla z njimi, tekala med njimi sem in tja in se solnčila. Saj je šla tudi dekla z mlekom domov in Lisec je bil najbrž pri njej — tako ni ostalo za Sivko nobene druge druščine kakor krave Tu in tam je odgriznila kakšno bilko in pojedla malo trave, kakor so delale krave, in če so počivale, je storila Sivka prav tako. Tako se je zamotila nekaj ur in se ves čas trudila, da bi bila z njimi prijazna in postrežljiva. Naposled so prišli na jaso, kjer je sijalo solnce. Tu so krave legle, da bi v miru prežvekovale, in ker ni 'mela Sivka nobenega pametnega dela, je tudi legla Nekaj časa se je igrala z lepim višnjevim peresom, ki ga je našla, potem je kmalu postala zaspana, zaprla oči in zasmrčala.
Ko se je zbudila, krav ni bilo nikjer več. »Ježeš!« si je rekla Sivka in skočila na štor, »ali so kar tako brez mene šle?«
Njena glavica je pokimavala in se zibala sem in tja. To pa res ni lepo, da kar tako odidejo. Grdo se ji je zdelo. Tako dobra je bila z njimi, cele ure jih je spremljala, pazila je nanje, kolikor je mogla — in potem jo puste meni nič tebi nič samo! Ali je bila morda to zahvala? Ne. nikoli, nikoli več noče imeti opravka s kravami Cepetala je z malo šapico po štoru in od same jeze je opletala z repom okoli sebe. No, če jih kdaj dobi. nai se pripravijo! Zbežati in pustiti Sivko samo v gozdu — to je res grdo!
Morda jih bo pa le še ujela?
Nekaj časa je iskala. Večkrat je obstala in prisluhnila — ali se ni čulo kakor zvonec? — o, ne, nikjer ni bilo slišati zvonca; krave so morale biti že daleč daleč stran.
Ko se je tako potikala okoli, je zdajci zaC-ula, kako je počila veja. Sk. že je bila Sivka na drevesu Tam je sedla in pokukala skozi veie navzdol. Da. prav zares, tam se je plazila lisica Zvitorepka skozi pranrot, vnhliala in sledila z nosom pri tleh. V glavo si je vtepla. da mora iztaknitj dobro oeč.n-ko. Hu. hu kako se je zviiala in krivila. da le ne bi nihče v;del! Časih jp kar leela na tla in lezla oo trphuhu ter vlekla košati rep za sabo — napravila se je dolgo in ozko, da je bila videti kakor rdeča kača..«
Zdaj Je bila tik pod drevesom. Sivka je napravila grbo in iztegnila kremplje daleč pred se. Srbelo jo je, da bi bila najrajši skočila Zvitorepki na tilnik in jo na vso moč ugriznila. Ali bi bilo mar to tako nevarno? V Sivki-nih očeh so se kar iskre kresale in dlaka se ji je namršila kakor ježeve igle. Tedaj je pokukala Zvitorepka s priprtimi očmi na drevo, kakor bi bila vedela. da sedi tam Sivka. Fej, razbojnik umazani! Toda spet je povohala po tleh in se splazila dalje. Ali jo je morda opazila?
Zaradi varnosti je Sivka še nekaj časa obsedela na drevesu, da je bila Zvitorepka že daleč stran. Potem je zlezla ua tla in zbežala, kar so ji dale močL Pogledala ni ne na levo, ne na desno. O, prešmentano nevarno je v gozdu, podnevi kakor ponoči. Drvela je čez štore in kamenje, vlekla se je skozi robidje, da so ji v njem obviseli celi šopi dlake — nihče je ne sme zdaj dobiti, žive ne! Naposled se je iz nerodnosti zaletela v veliko ruševko. ki je sedela na jajcih Toda bolje bi bilo. če bi tega ne bila storila, zakaj ruševka se je pognala vanjo, in jo pošteno oplazila s perutmi, da ji je še dolgo šumelo po glavi. Najbrž je mislila, da je sama Zvitorepka.
Kdo ve, kako daleč bi bila Sivka še drvela, če ne bi bila prišla do nekega ribnika. Tam je morala seveda obstati, če ni hotela plavati in to jo ni prav nič mikalo Toda. ko je obstala, je zagledala nekega moža. ki je lovil ribe. Tedaj je pozabila lisic0 in ruševko ter sedla za grmovje, da bi ga opazovala.
OSMO POGLAVJE Mož je držal dolgo palico v rokah. Zamahnil je z njo in vrvica s trnkom je švignila nad vodo Na koncu je bila pritrjena muha in časih je skočila riba iz vode in šavsnila po njej Tedaj je mož malce dvignil palico in riba je obvisela. Tako se je zgodilo š+irikrat ali petkrat in vselej je zagnal mož ribo v košaro, ki jo je ime! za sabo.
Tako smešnega prizora Sivka ni še nikoli prej videla Ogledovan je moža, ogledovala je palico — kako je bilo to dvoje prav za prav v zvezi'' Potem oa so se ji začele tako sline cediti po ribah — ribe ie namreč najraiši iedla — da ie pozabila moža in palico Na-mestu tega je sedla in začela ogledovati košaro. NaposleH še r>j rr »g1.! več premagati	(Dalje prihodnjič).
škrat Nagajivček
Spisala Tanja Mrgole, učenka III. razr, v Ptuju
Nekoč je živel škrat po Imenu Naea-jivček. Majhen je bil kakor mezinec na roki. Bi] pa je tudi prešmentano zvit. ni se dal ugnati kar tak0 v kozji rog. Pameten je bil kar za deset velikanov. Živel je skromno, toda zelo nagajivo. Nekega dne se je nevidno sprehajal po ulici. Ko se je ozrl. je videl na neki hiši letak. Hitro je šel domov po majhno lestvico, ki je sličila majhni igrački. Vzel je lestvico, si jo oprtal na ramo in tako koracal proti hiši. Ko je dospel do hiše, je prislonil lestvico na zid ter oprezno splezal p0 njej. Na letaku je pisalo z debelimi črkami tole: VABILO! NA PUSTNI TOREK
VELIKA OTROŠKA MA. fi&AliADA (JU 3 V a BI VAS
SOKOLSKO DRUŠTVO Škrat se je dolgo časa mučil, da je razbral te grozansko velike črke. Takoj se je odločil, da se udeleži te ma-škarade in otrokom malo ponagaja. Pri tem se je začel tako smejati, da je pa-
del z lestve, k sreči se ni uiočno udaril Potem je odkoracal spet domov. Ko je napočil pustni torek, si je škrat oblekel belo srajco, ki ga je delala levidnega. Ko je bila tretja ura popoldne, se je napotil škrat na maška« rado. Ko je bil na ulici neviden, je slišal dve deklici, kako sta se pogovarjali. Bih sta našemljeni Prva se je hvalila. da ima krasno obleko, pri tem pa je ni pozabila pokazati svoji tovanši-c«. Ko je škrat prispel v dvorano, je videl tam srčkane maske. Nekateri otroci so rajali, drugi so se sladkali s slaščicami. Škrat se je takoj spravil na delo. Enemu je pojedel kos police, drugemu je izmaknil žlico iz ust, tretjemu je izpodmaknil stol, tako da se je prekucnil na tla Skratka, norčeval se je iz vseh. Tudi natakarju ni prizane-sel. V dvorani je nastal takšen vrišč in trušč, da si je škrat zamašil ušesa in jo urno popihal. Nikdar se ni več približal otroškemu dirindaju.
Naredimo si zmaja
Zmaj je otroški aeroplan. Ce prav je samo skromna podoba naših jeklenih motornih ptic je vendar dosti starejši od le-teh Ze prastari narodi so radi spuščali zmaje v zrak in otrokom je bil takšen iz šibk in tenke orevleke sestavljeni ptič zmerom najpriljublje-nejša igrača Zanimivo je, da so se prav iz te igrače razvili današnji veliki in največji aeroplani. Vsi se drže v zraku na isti način kakor otroški zmaji, samo da zmaja za igračo vleče otrok na vrvici, pravi aeroplan pa vleče motor.
Kako naj si zmaja, ki bo lepo in visoko letal, sami naredimo? Hm. to ni tako preprosta reč Za to je že potrebno zanesljivo oko poleg nekaj ročne spretnosti. Tak zmaj mora namreč biti — kakor pravimo: strogo simetrično narejen, tP se pravi: ako ga podolgem razpolovimo, morata biti obe polovici natančno enaki pa ne samo na oko. ampak tudi po teži Najprvo velja pravilo, da se bo zmai tembolj držal v zraku čim večji bo in čim bolj lahek
Preden se lotimo dela je najboljše, ako si zmaja v naravni velikosti »ari-

ijlu^
Semo na papir, na tla ali na steno. To je potrebno zaradi tega,, ker moramo določiti tiste točke, v katerih bo zmaj privezan. Dolžino zmaja od A do B naj bo vsaj pol metra širina D—C pa malo manj kot polovico tega. Zdaj razpolovimo stranici A—D in B—D in zveže-mo ti dve razpolovišči s točko C. Ti dve zveznici sekata glavno rebro zmaja A—B v točkah 1 in 2. To sta tako-zvani težiščni točki, ki jih zvežemo s kratko nitjo, nanjo pa v točki 3 privežemo vrvico, na kateri zmaja držimo v zraku.
Zdaj lahko začnemo delati samega zmaja Kot gradivo potrebujemo nekaj lahkih in ravnih vrbovih šib. ki morajo biti dobro suhe, da se kasneje ne krive, pa nekaj pol močnega svilenega papirja Kako bo kdo te paličice s pomočjo sukanca in kleja povezal v glavni okvir B—A D—C in D—A ter A—C in jih pri vrhu okrepil z lokom D—B—C, je odvisno od njegove spretnosti. Važno je samo, da celo ogrodje, ako ga primemo v točki 3, popolnoma vodoravno visL Ce se okvir nagiba v eno ali drugo stran, moramo tamkaj paličice z nožem toliko ostrgati, da obvisi okvir v vodoravni ravnini. Šele potem, ko je okvir docela uravnotežen, ga lahko
prevlečemo s svilenim papirjem.
Zmaja zdaj iznuva obesimo na nit v točki 3 in mu pri D in C privežemo čope iz papirnatih resic, pri čemer je spet treba paziti, da ostane zmaj v vodoravni legi Na koncu privežemo zmaju še rep, narejen na običajni način iz papirnatih pentelj, nanizanih na niti in s papirnatim čopom na koncu. Rep ni treba, da bi bil daljši od trikratne zmajeve dolžine, važno pa je, da je čim lažji in kar se le da košat.
Zmaj je zdaj narejen in lahko ga začnemo previdno spuščati proti vetru. Sprva bo morda zavijal v desno ali levo ali pa se bo postavljal na glavo. Te muhe mu najlaglje odpravimo, ako točko 3, v kateri je zmaj privezan, poskušamo premakniti na prečnih nitih bolj v desno ali levo navzgor ali navzdol. To je treba tako dolgo poskušati, dokler zmaj ne plava popolnoma mirno v zraku.
Kakor vidite, je s tem papirnatim ptičem precej dela in včasi je potrebno mnogo potrpežljivosti, preden ga ukrotimo. Ali le ne obupati. Nazadnje nam delo mora uspeti in s krasnimi poleti visoko v nebesni sinjini nam bo naš zmaj bogato poplačal trud.
Stric Brundek
Jntrovčki pišejo
Naš mali smučar.
Moj bratec majhen je fantič, ves dan je, a mu ne zaleže nič. Ko se jesti naveliča, privleče smučke iz kotiča. -pa odpravi se na pot, pade s smučkami za plot Mamica ga vpraša milo: »Kaj, sinko, se ti je zgodilo?« Pokliče ga in vabi noter, odgovor bil je: »Sem ves moker!«
Repič Nada, dijakinja III. razr. mešč. šole v Kamniku
Dragi stric Matic! To pot se prvič oglašam v Tvojem kotičku. Rada bi Ti bila že pisala, ali bala sem se Tvojega požrešnega koša
Kako moramo varčevati? Varčevati moramo zato. da nam na stara leta ne bo treba gladovati in živeti v revščini Poznala sem nekega starega berača, ki
je vsakega opoldne potrkal na naša vrata. Nekega dne. ko je zopet prišel k nam, nam je povedal, kako je živel v mladosti. Bil je sin bogatega trgovca. Imel je vsega dosti. Vsak dan je dobil denarja kolikor je hotel A on ni hranil tega denarja Vse je zapravil za sladkarije. Poleg sreče pa preži vedno nesreča. Umrla sta oče in mati, a sorodnikov ni imel. Moral je iti po svetu brez vsakega denarja. Sedaj pa hodi od hiše do hiše in mora biti zadovoljen s koščkom črnega kruha. Drugi natečaj pa naj bi bil: »Moj šolski izkaz«. Lepo Te pozdravlja
Irma Rubsch, učenka ITI. a r.
drž. dekl. mešč. šole v Celju
Dragi stric Matic! Vedno sem odlašala s pisanjem. Ko pa sem prebrala razpis tvojega novega natečaja, sem se odločila, da ti odgovorim na drugo vprašanje. Prihodnji natečaj nai nosi tale naslov: »Moj dom«. Vsak Jutrov*

£ek naj opiše svoj dom. Ali se strinjaš z mojim predlogom? Doslej mi je bil najbolj všeč natečaj »Moja mamica*. Prosim Te, ne vrzi mojega pisemca v požrešno peč, ampak ga rajši lepo objavi. Te pozdravlja
Peče Tamara, učenka III. razr. na Ptujski gori
Dragi stric Matiecl Najprvo se Ti najlepSe zahvaljujem za knjigo, katero mi je naklonil žreb. Ker zelo rada či-tam, sem jo prečitala že prvi dan. Ko so jo prečitali že vsi domači, sem jo posodila še svojim tovarišicam Sedaj Ti pa hočem povedati, zakaj moramo varčevati.
Varčevanje ni nič težkega. Vsak človek, ki hoče imeti na stara leta kak
prihranjen dinarček, mora varčevati. Nekateri otroci so taki, da takoj, kakor hitro dobe kak dinar gredo v trgovino. pa si kupijo sladkorčke ali čokolado. Ali ni bolje dinar prihraniti?, Saj pravi pregovor: »Bogastvo se po niti nabira, po vrvi zapravlja«. Pa še en pregovor, ki pravi: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.« Sedaj pa dragi Jutrovčki začnimo hraniti denar, da nas Mestna hranilnica ljubljanska nagradi z zlatimi knjižicami.
Moja želja za novi tečaj: »Kako smo delali sneženega moža«.
Karolina Slicher, učenka ? t. v Hrastniku
rsriPIETMIKA.
Manica:
Pastirček, vol in volk
Visoko gori med gorovjem je pasel pastirček svojo čredo Poleg koz in krav mu je gospodar pridelil tudi močnega vola z velikimi rogovi, za katerega pa pastirček ni posebno maral Do-čim je kravam in kozam vestno skrbel za tečno travico, se za vola ni dosti zmenil in ga večkrat celo odganjal od
Ko neko jutro pastirček sedi na trhlem štoru, drobi skorjo kruha in meče drobtinice ptičkom, pristopi vol in žalostno zamuka:
»Muuu— u—u! Vidim, da si dober človek, pastirček moj Ptičke krmiš s kruhom, a za krave in koze vedno poskrbiš. da so site najboljše piče. Toda zakaj zame ne maraš? Čemu me sovražiš in odganjaš? Povej mi to, pa: Striček mojU
»Kdo neki te sovraži,« se nevoljno obregne nanj pastir. »Da so mi pa dru» ge živali bolj pri srcu, no, to je pač umevno. Vse so namreč koristnejše od tebe Ptički na primer lepo prepevajo In mi delajo kratek čas. Krave in koze mi pa dajejo mleko Ali od tebe — kaj dobim? Nič. Ti ne prepevaš, z mlekom me tudi ne zalagaš, torej bodi zadovoljen s tem, kar ti dam!«
»Muuu—u.« znova zatuli vol in se zaobrne v stajo.
Ali vol ni še z celim životom v staji. ko skoči iz šume požrešni volk in se vrže na pastirčka. V smrtnem strahu ubožec obupno zakriči na pomoč, toda — kdo nai ga čuje tu v gorah! Le še trenutek in bilo bi po njem, ali v zadniem hipu pridrvi od staje toliko zaničevani vol in zasadi svoje močne roeove krvoločnemu volku tako globoko v trebuh, da zver pri priči pogine.
Ko se pastirček od smrtnega strahu nekoliko ojvouiore in ko xidi» kdo mu
je rešitelj, objame z obema rokama volu vrat in poln kesanja, hvaležnosti in veselja glasno zaplače.
»O, moj ljubi, zlati volek,« hlipa med jokom
Odslej je bil pastirček seveda tudi volu pravičen in mu vedno skrbel za zadostni in najboljši živež.
Posetnica
Cene Dinij
v Makarsld
Kaj je ta fant?
Magični kvadrat
1	< .		4
2I			
H		1	
4			
Vodoravno in navpično: 1. letni Čas,
2. član izumrlega naroda, 3. čistilna sredstvo, 4. Mojzesov brat
Rešitev zlogovnice
Preporod — kladivar.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1 Slomšek, 3 rentgen, 4 vol, 5 oje, 6 lek.
Navpično: Stritar, 2 Korotan, 4 vol, 5 oje in 6 lek