Slav. 49. Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 8. decembra 1920. Leto XXXIII. Glasilo Jugoslovanske SCmetske Iveie I?ha<« vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 15 K nn leto. Z a inozemstvo 25 K Posamezne itevilke so prodajajo po 1 K. Spiti in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacijo in inserati pa; UpravniStvu „I)omoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. m- KOLEDAR JUGOSLOVANSKE KMETSKE ZVEZE ^m: -m. ima vse važac podatke, ki jih rabi kmetovalec v vsakdanjem življenju, posebno pri svojih kupčijah. Poleg tega ima veliko praznega papirja za razne zapiske. Cena mu je samo 12 kron in se naroča pri Jugoslovanski kmetski zvezi, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Vsnk kmet nnj ima kmetski koledar! Volivcem SLS! V nedeljo sle, zvesti klicu S. L. S, oddali svoje glasove za može, ki Vam s svojim dosedanjim delom Irdno jamčijo, da »odo v usta vol vorni skupščini zastavili vse svoje sile za zmago načel, za katera ste 28. t. m. šli v boj. Vaša možatost, zna~ <:.ijno' i in zvestoba so tembolj občudovanja vredne, ker se nasprotne sile niso še r-ikoli s tako ijutostjo in brezobzirnostjo : agnale v naše vrste kakor sedaj, ko niso skušale samo razcepiti moči našega ljudstva s pomočjo nalašč v liberalne namene ustvarjene Samostojne kmets-kc stranke n razplanititi najnižje strasti ter zlorabiti njega naravno teženje po izboljšanju ne-ciosnih družabnih razmer — tenutč so celo posegli po orožju sumničenia najbolj poštenih bojevnikov za ljudski blagor in krščansko svetovno naziranje. Vi, Ki ste preteklo nedeljo kljub iemu šli na volivno Kojišče, s katerega je S. L. S. izšla kot najmočnejša izmed vseh drugih v naši dc« ?.eli, ste tisti, ki je nikoli in pod nobenim pogojem nc bosle zapuutili in na katere se stranka lahko zanese kakor na skalo, itljubujočo tudi najstrašnejšim viharjem. Ta boj je bil ognjena preizkušnja, ki je pokazala, koliko jeklenih značajev in načelno neomajnih mož šteje stranka kr-fifcanskomislečcga slovenskega ljudstva in kako moremo zidati nanjo, naj pridejo še tako težki dnovil Zastopniki, ki sle jih izvolili, pa bodo šli v boj za vaše pravice s tisto neomajno srčnostjo in ljubeznijo, ki Me jo vt 28. nov. tako sijajno izpričali. Načelstvo S. L. S. Centralizem? V belgrajski vladi sede možje, kateri niso nič manj zagrizeni nasprotniki Slovenije kot so gospodje v Rimu ali na Dunaju. Koroška in Jadran sta nam dovolj jasen dokaz zato. Zadnji čas pa se pripravlja nov napad na Slovenijo in njene prebivalce. Ministrski svet se bavi z načrtom ustave, katerega misli prihodnja vlada predložiti uslavo-tvorni skupščini v razpravo, Po tem načrtu se uvede centralizem, kar pomenja gospodarsko, politično in kulturno smrt Slovencev. Žc v zadnjih dveh letih je imela Slovenija ogromne milijone škode, ker se je vsa njena uprava in zakonodaja vodila iz Belgrada. Pokrajinski zbor, kateri edini bi lahko po svojih zastopnikih, ki poznajo naše razmere in zahteve, blagodejno posegal vmes in sklepal za Slovenijo res koristne in potrebne postave, se ni sklical, pač pa jc Belgrad izdajal naredbo za na-redbo, katerih ena je bila hujši nož za Slovenijo kot druga. Posledica tega je, da jc Slovenija, zlasti pa naš kmet, tako obubožal, da mu preti gospodarski pogin. Zato bi bilo rešilno, da bi Slovenija, ki ima popolnoma svoje gospodarske razmere in zahteve, drugačne kot drugi deli države, sama odločevala o svojih zadevah in si sama dajala postave v pokrajinskem deželnem zboru. To je osnovna zahteva zdrave slovenske politike, ki res misli na koristi slovenskega kmeta in delavca. Toda kaj so sklenili v Belgradu, da onemogočijo Sloveniji vsako gibanje in jo še nadalje drže vklenjeno v verigah nasilja bclgrajskih kapitalističnih državnikov? Sklenili so, da se celo Jugoslavijo razdeli na 35 pokrajin, od katerih bi obsegala vsaka bOO.OOd prebivalcev s svojim pokrajinskim zborom, ki pa ne bi imel zakonodajne, temveč samo posvetovalno pravico. Kaj se pravi to? Slovenija bo razdeljena na dva dela, katerih vsak bo imel svoj pokrajinski zbor. Ta pokrajinski zbor pa oddaleč ne bo imel pravice sklepati kakšnih postav ali pobirati davkov, temveč samo svetovati. Torej to pravico bi imel, ki jo imamo danes vsi, in smo jo imeli zmerom, smo tudi svetovali in presojali, pa nas nihče ni poslušal, kakor nas tudi v bodoče ne bo, zakaj Belgrad je daleč. To se pravi: dosedanje gospodarstvo bo šlo svojo pot na« prej, pokrajinski zastopnik bo zabavljal« belgrajski mogotec bo pa ukazoval. Značilne je, da se je za ta načrt izjavil tudi načelnik liberalne stranke mini« ster dr. Kukovec, ki je povedal, da sta' istega mnenja tudi samostojna kmetska ia narodnosocialna stranka in da sta le dve stranki samo krilo (podružnici) njegove stranke. Samostojna kmetska stranka sicer, sedaj razglaša, da Kukovcu ni nikdo pooblastil za tako izjavo, vendar je cela stvar zelo značilna. Jasno je, da naši zastopniki nikdar ne bodo glasovali za Iako ustavo, ker se to pravi Slovenijo zbrisali z zemljevida, potrebe in zahteve slovenskega kmeta pa s silo poteptati in udušiti. Če pa se kljub temu to vpelje, naj se slovenski kmet zahvali tistim, kateri so vrgli volivne krogljice za stranke, ki so se vedno borili proti samoupravi Slovenije in hočejo danes uveljaviti svojo moč. Mi smo storili svojo dolžnost. Za krščansko časopisje. Vsake volitve imajo poleg drugega tudi to dobro lastnost, da brezobzirno razkrijejo vse napake in pomanjkljivosti, ki smo jih zakrivili tekom gotove dobe v javnem delovanju- Vsako delo obrodi svoj sad, pa tudi vsako nedelo. Volitve so nam zmerom v tem oziru odkrit sodnika Po zadnjih volitvah moramo priznati, da so se protikrščanske struje v naši ožji domovini znatno ojačile, protikrščanskl duh, ki tako odločno in strupeno veje ir. nasprotnih strank, ki so v svojem jedru vse svobodomiselne, je močneje, kot kdaj zavel preko Slovenije, kar seveda ne bo v korist našega ljudstva, temveč v njegovo neizmerno ne samo dušno temveč tudi {gospodarsko škodo. Čim manj verno je jučLstvo, tem niže pada v svoji nravnosti — grozno naraščanje hudodelstev mladostnih zločinov, surovosti, ..ečistosti posebno med gosposkimi brezvernimi kro- Si, podivjanosti in razruvanosti med mla-ino ltd„ nam je nepobiten dokaz. Če nI l1 zavesti odgovornosti prod Bogom — in lo ni, kicr je versko fivljcnjc in mišljenje skoro ugasnilo — čemu naj bom potom pošten, če pa z nepoštenostjo prijetne je in udobneje živim, čeprav samo nokaj časa I Zato jo živa verska lavosl najgoto-vejše jamstvo, ila ostanejo ljudje pošteni, nruvno zdravi in pravični — in brez toga ni zadovoljno in trdno države, če pa dr-lava sloji na trhlih nogah, če sc maje som-intja in so jo vsak čas bati, da so prevrne, kdo ti potem \ splošnem neredu zagotovi io varnost tvojega življenja in premoženja Na i bi so naši l|ud|C vondar iz Rusijo in nekdanjo Ma/.arske kaj naučili. Najboli p.i ubija to najpotrebnejše versko zavest našega ljudstvo svobodomiselno časopisje, katero v neštetih izvodih danradncvoni brizga svoji veri in Cerkvi sovra.cn sirup mod hudi, lemlje ugled tistim, ki oznanjate versko nauke, so nor-čuje i? Jakramontov in cerkvenih obredov, trdovratno molči o vsakem še tako velikem dobtoni dolu, ki ga izvriuje Cerkev sama ali po svojih organizacijah, pač pa prikrito in neprikrito proslavlja naj-( hosnoisi- sovražnike krščanstva, hvali in tagov.ma niihova Cerkvi in veri sovražna deianv pnponva berzverake in nenravno knnge. m potegutc v lopih besedah za svobodo v »ako spolne ratbrzdanosti, traven pa opisuie kot tepce one Inidi, ki šc vn ,molit« in javno pokažejo, da ie Gospod nas g .vj.ptvd.ir. lo 10 svobodomiselno čaaopisie, ta n.i.oslnoneiš.v duševna kuga, ki u* ie ugno-idila celo v katoliških družinah in polago-ina .istrupba dušo, ranim. volto. srce. Dnt»u>o, v k.vtonh se skozi dva rodu Koreni »iobodomiselni časopisi, postaneio vo- ko brc;hriine ali naravnost zagrizeno piotivirvkc To io stara skušn s Mi ni naša verska dolžnost, ki nas , r.e e nuv mam kot vsaka bož«a ali cer. j k>i postava, da t vso odiočnostto , ivapov» »> -trup v srce ln kar r« naiboli žalostno to kačo mi plačuictno » svojim lastni n Jon :tiem, plačujemo H. da nas po- ( lakoma duš-io aiori in tru-c. Rvhatr.o se, da nar- ie vvrj.ko prepričale caivečii u. klaJ »n \ endar sami najemamo u plaču-t*a»o tatove, ki oam aajarvo ophnev ta j »akiad in g« rjpodevi odnese ia uručrev Aii -e to kakir-a verska zjivesi* Zato aso- , ra biti niše geslo ia aas-i sveta deiizost i mu k ae S" \ -se sicpecsk« Juše. starera kt skrvjrul *% cbodoaKSthti časopis, aa; se teenu-e tako aii tako. aa; bo ^ckr-.tc a.i prikr-to prve.verski. Toiuui beii so nevar-as oni. ki sicer pravno. Ja nunam aic prati ven. da sc ce»c za vero. a aeprestano Uit-v er^ciaske ieiavce n orsjam^cue Wr po»o s.av o mezem. lu iim * serastva proti ven m Cerkvi ciii in ust« mihoi-«-t3- živia delo^an;*. Zakaj zahrbten •ovratn k -e eeurjeiši kot odkrit Kača. ki se nevtciuo spe« prea tebt ia t« aseka S svoam strvpecum zobem ie a«vaLrn.«i<.i kot tista, ki «o v-chš pred sabo m se -e j l»Sko vV.tiaruš Na.va ov>»i« asi pa k. ds vse , atorurc ia krščansko čaacpisie. Kaiae^a duha svobodov: seine^a čam^sija. ki ve>e j aa zastnipKi po vaseh vn mestik. po ko- i čah in palačah, po delavnicah in gostilnah, ni mogočo pregnati s podrobnim dolom nn?lh organizacij, katerih glavna naloga ni braniti so, temveč zidali v svojih članih močno stavbo srčne in umske omike ter nerazmšni slolp načelne izobrazbe. Nalogo pa, v javnosti braniti krščanska načela, pobijati zmote in laži, ki so na gosto kako« egiptovsko kobilice ponujajo vernim Slovencem, pa ima katoliško časo-pisje. Zato je tako neizmerno važno, dA vso svojo pozornost pa tudi velik del svoje požrtvovalnosti posvetimo krščanskemu tisku, modernemu apostolu krščanstva. Sveta dolžnost jo to, kliče veliki papež Pij X sveta dolžnost za vsakega katoličana. Novo leto so bližal Vsi tisti, ki vam krščanstvo ni pra.na beseda, na delo za naš tisk Delajte, nabirajte naročnikov! •Domoljub, bo stal za prihodnje leto 30 kron. Ir predvojnega časa sc jc podražil ta desetkrat Pomisliti pa moramo, da se je podraril papir v tem času za šest-desotkrnt. barva (črnilo) za pclintridcset-krat, pluiovo olje, ki žene stroje, za dve-•tokrat plače ta petrvajstkrat itd. Samo papir ta on letnik Domoljuba« stane 28 kron Ni čuda, da tudi s povišano naročnino nc bomo mogli shajati, temveč bomo morali zbirati tiskovni sklad, ki bo pomagal našemu tisku, da se bo vzdržal, j Zato tudi prosimo premožnejše naročnike, j nai malo več odrinejo kol pa ravno na- | ročniuo. i Somišheniki. na dolo, na misijonsko J delo ta krščanski tisk. Poldnevni pouk na ljudski šoli I Dopis i dfit I*.) Ko to Jota); prve solske ihtave, so »i vseli La vzorec ...ertno stiri-raijvilnifo. Toda. km.'.u se jo pokazalo, da »c šolski —ik n rse da irvršiti po jedcem kopitu, ker na doMi ao kraje.ne nu_i«r* tako drugačne, da se tam ne da vse jv elja ■ iti. kar je mogoče v roestu. Tem rai.rera.a so se morali ukloniti veča-iB-4_, tju. p .L-jM i^ktuii. k; mi u nekatere t?'Cv • ne. tadi u Kranjsko, pri-eno ali a>iaao >tauščei. kakor ia Mip pr. aa- ot-oo v vsakoanjo šolo do kon.aott:. illea -aj ca krr^iibi in r,c do J4 leta. n ia se - kmevlsia ofcC r.arn t rs?-•etaeii.mi m -»sr.. ^.-v^priznaval poldr.- v-tii pnnii n sio« aa tao- in dvorazredr.i«ih. ua oa prvih Uveli rairiHi.ii višje razrednih Sol. Kancem k»ta 1907 je bilo na Kranjskem v-s«ra afcupai 391 šoL sevJ i^.jv: 182 enotai-r«stnic. 104 dvorazreciuc. 4o trv\ra?revlnic in 35 sbnrazrfunsr ia še Dekaj ve^ ratrednio. Od Jan Sol je unelc S6 šol celodnevni pouk. 2.V> poianerai ia poldneva, in delou.a oelodamu ptek. >e loraj na 300 žalak v aavavis aci ves poldacvai pouk ali vsaj deloma. Od teca. do vojske so so i»a.x šolske razmei-e seiačJtc spzv.rjen.: a. število enorazrednic je pačijo nekako aa a m.->tne te i*premenihe aisi' r^ie; še znuraj je ostalo več kot polov ira takik šol, ki ao imelo petdnevni pouk Prav v uklajee času p& »e boCv vse te prekucnit s teav, da *e w ta mc.^o šolah raz- širil poldnevni pouk za Juro, da hodijo otroc; dopoldne včasih v šolo od 8. —12., včasih do 1. popoldne, do B. ali 4.; za vsako sknplDr pa se nastavlja poseben učitelj, ki tor«j ,)0. učuje poidneve. Vprašanje: ali je to pametno v ob-stoječih razmerah in tako zelo p u t r e h. nov sedanjem času, da se reč izvršuje v toliko naglico in s takim absolutizmom, d„ uabeni ugovori županstev in občin nič u», p,,, magajo? Ce -o pred 12 leti krajni šobki sveti takih šol, kj»-r so otroci hodili j>o dvakrat ui! dan v .-olo ali pa so nekateri liolj o tv.r ^ ob! osti takih spreuiemb u s i 1 j e v i . Sedaj se hoče t* -|iremc-ml«e, J-, iz zdravstvenih ozirov uui<»- no niorilc na šolnh a celo:iartiruti stari joiidr- . j >irk Id ineslo t»-ga v peljati r a z - i r j e n i i»,ldin;ra pouk in iu vsako skupino druz«. tu iit-telja, tako. .ja ^ mfir-:',ie • ■. i t. - nr.lv«. jijo. Mi -n.O «»!:.- n » t- l -li. «:ri • I... kiiifctu umesten <.;s:o ftoMiievni i-'.uk bil dose.]aj v navtdi. Otr.-> i l- i»oz->jo n- o j,ra vom času ii-i- >i« po! ali rei« tir., di šoli. pa k.iaj lo«jo otroci pozimi prihajkl: do un v -oli? i'rar.nn jt -l.lepaiijo. Ha M todo otr.n-i vti učili, kar bodo prihajali .tr-. - ;repozuo v šok. in i i in učen i v - .'i -< • li. Za •■leppnie ljudstva je b^-eoa. p ttv~ MM ne Biore bit. - .a sc jv- ni :v.:r» hneiu .r»oi. s;-. kakor h K.i. Rojvekaka KopsL: po - 2> r«i če v Si \ex.gi za ufcleijstrc z* r.ugoe«, ki si ne pobirajo na eK % da v Mš\jem šolskem svetu nimajo oe in ne ds >-k c>rUhVrak-: n -Keneca •a * stopru ka. Poznamo celo vrsto občin, kjor vlada res« pravcato razburjenja radi lakih samovoljnih piskih sprememb. Ce bi mi imeli deželni zbor kakor staro fne, b> laka sprememba preko ljudstva ne hlJe mogore. Te Šolske zadeve iz novejšega časa pn »o »sni vzorne, kulto se bo vladalo a nami, »ko uas bo ime raj pestil centralizem. Razgled po svetu. KATOLIŠKI SVET. Znano je, kako jo svojčas divjala fran-..>^ka vlada zoper katoliško Cerkev, katero je hotela na vsak način uničiti, podobno kot ima r.ačrt pri nas svoboniisel-?vo. Preganjali so duhovnike, izgnali redovnike in redovnico, prepovedali cerkve« ■ > bogoslužje na zunaj, proglasili vse cerkve in cerkveno opravo v vrednosti ene .lili).••.•Jc frankov kot državno, vrgli kr-anski uauk iz šol, vsako zvezo z Rimom ■'j pretrgali itd. Cerkve in cerkveno pre-i t.i/L;.)c so poprodali, toda ves izkupiček i ostal v žtpili državnih uradnikov, dr-/.iVna blagajna je dobila od 1000 milijonov frankov samo 9 milijonov. Posicdicc so sc kmalu pokazale. Mladina jc postajala vedno b< !j podivjana, propalost sc je šnila na * e strani, hudodelstva so sc v grozni meri •ioži!a. Državniki so začeli spreminjati „voje nazore. Uvideli ro, da je katoliška i"»ra najmočnejše sredstvo, da ostane ljud-tvo nrio.no in pošteno- In katoličanstvo, rrejc tako preganjano, jc danes dobilo . c^čji uglccl v Franciji kol kdaj preje, naj-razboriteji misleci in duhovi se ga oklepajo Iti francoska vlada jc začela polagoma misliti na to, kako bi zopet dobila zveze s katoliško Cerkvijo, to največjo in najboljšo vzgoiilcljico narodov. Sedaj so stva-i toliko dozorele, da sc jc po dolgem obotavljanju v francoski zbornici .'. veliko večino giiisov sprejel sklep, da se zopet obnove zveze s katoliško Cerkvijo, kar ho imelo za Francijo najboljše posledice. V Holantliji je izpeljana ločitev Cerkve od države Šole so brezverske in plačevali jih morajo vsi, tudi katoliški državljani, kar jc Poved;*, velika krivica. Katoličani morajo poleg tega vzdrževati tudi svoje šole. Sedaj pa je sprejela vlada po-•'tavo, da tudi katoliške šole podpira država. Tako jc pravično: čc plačuje brezvercem šolo, zakaj bi jih ne katoličanom, ki istotako plačujejo davke. Don Boskovi zavodi, ki skrbijo za za-(lemarjeno mladino, sc še vedno po celem »vetu silno razširjajo in uoinijo neizmerno i2obre0 novih zavodov, večinoma v Evropi, od teh eden v Jugoslaviji. ITALIJA. Po podpis« pogodbe med Italijo in Jugoslavijo so krožile /lasti vsled zadržanja pustolovca D'Annunzija najraznovrstnejše vesti. No, pa tudi zanje ni bilo ravno tehtnih vzrokov. Italija mora namreč sama poskrbeti, da čim preje zvede pogodbo v vseh podrobno-stih, ker sicer Bog ve, če bi se (i še kedaj posrečilo tako kot sedaj. Zato italijanska vlada od D'Annuuzija odločno zahteva, da zapusti Reko. Ker se pa ta ne pokori, ga hoče prisiliti «0 tega s vojsko na morju---V zbornici je mi- nister Sforza govoril o tem, kako bodo Lahi spoštovali pravice in jezik Slovencev. Italijani pa že ves cas kažejo, kako umevajo to spoštovanje. Slovence namreč povsod preganjajo. Uničujejo jim tiskarne in šole. Izobražence in zlesti duhovnike slovenske narodnosti na kratkomalo izganjajo. Gospodari Italija silno slabo. Samo letos je za štiri in pol milijarde več kupila kot pa prodala. Bo prišla na ba-ben! AVSTRIJA. Avstrija je zaptesila za vsprejem v /vezo narodov. Seveda bo sprejeta, ker ji države skušajo ugoditi kolikor mogoče, da bi iako preprečili njeno spojitev z Nemčijo. Tudi Jugoslavija in Češka sta glasovali za njen spojem, desi koroški Nemci neprestano izvršujejo nasilja nad tamošnjimi Slovenci. Sicer pa vse skupaj ne bo nič pomagalo. Kadar bodo imeli Nemci dosti moči in poguma, pa se bodo združili. — Proti mali anianti snujejo Nemčija, Avstrija in Mažarska baje skupno zvezo. — Na Dunaju so ob priliki zadnjih izgredov Čehov sin Češkem proti ondotnim Nemcem naplavili velike demonstracije proti Cehoslova-ški. Vse to so sna:; suja xa prerokovani bodoči mir med narodi. GRČIJA. GiSki r.arod sedaj okuša, kako svet u de!o. Vlada ie napela vse moči, da ohrani red. Ves nered in vso zmešnjavo pa so naj-marljivejc -'zrahljali socialisti in komunisti v svoje straukarske namene. Sedaj so se razburjeni duhovi že nekoliko pomirili, a popoln mir še vedno ni. — Češki minister za zunanje zadeve Bcnsš, je poslat podpredscduik zveze narodov, — Čehoslovaška cerkev, ki ic tako zatirana in preganjana, je prejela tri nove školc. POLJSKA. Poljska igra v slovanski vzajemnosti precej čudno vlogo. Za svoje judovske bogataše in zadruge ncslovaaskc narode je šla v boj zo- £er Rusiio. Sedaj igra precej nečedno vlogo, o se vtika v uotrarje razmere Čehoslovaške. Poljsko namreč loči od Mažarskc nekai čeho-s'ovaškega ozemlja. Prebivalce na tem ozemlju ščuva Poljska zoper Češko, da bi jih pridobila zase in tako prišla v stik za milo Ma-/3rsko. — Z Rusi se Poljaki šc vedno pogajajo za mir. Mir bo pač sklenjen, ker sta že obe državi 3iti čoria vojne in tudi nesposobni /« nadaljno vojsko, RUSIJA. V Rusiji so na površju sture in nove ho-matije. Boljševiki izvršujejo svoja nasilja vsepovsod. Kmetic so nezadovoljni in se upirato, kar jim jc lahko, ker so čete skoro vse na ironti. Zlasti se kmetje upirajo rekviziciji, ker za svojo pridelke ničesar ne dobe. Denar so namreč boljševiki zadnji čas odpravili. To pa so storili zato, ker tako ni nihče maral za njega. — V Riiši sklepajo Rusi s Poljaki mir, a so ro zadnjih zmagah nad Wranglom precej oholi in stavijo velike zahteve. Tudi meuda pripravljajo novo veliko armado. Govori se, da hočejo z njo osvojiti vso Evropo, a verjetneje je, da jo rabijo za vzdrževanje miru. -— Poraženi general Wrnngel le zbežal z rusko mornarico, ki je bila v črnem morju, v jugoslovanski Kotor, Prihodnji teden pride v Belgrad. ANGLIJA IN FRANCIJA, AMERIKA. Anglija danes zauknzuje celemu sveto, V zvozi s Francijo je prepovedala Grški izvoli« tev Konstantina za kralja. Tudi Italija je imela pri tem svoje prste vmes. V tem oziru so se posvetovali pretekli teden angleški, italijanski in francoski minister za zunanje zadeve in se sešli v Londonu. — Ma Irskem so šc vedno nemiri. Doma sie more napraviti reda, a drugod se povsod vtika vme3. — Francoska jc stopila zopet v zvezo z pa- Eežem. V Parizu so dobili novega nadškofa, arcihiala Dubois- ki je bil lansko leto v Ljubljani. — V Ameriki kakor tudi na Francoskem ia Angleškem so začele cene močno padati. — Po izvolitvi novega predsednika Hardiuga se jc začelo delavcem slabo goditi, ker je Hurdiug prijatelj bogatašev. Po naši domovini. TISOVEC PRI STRUGAH. Cenjenim čitatcljem bo bolj malo znana itaša hribovska vasica, ki šteje komaj 15 številk. Da pa živi pri nas krepek rod, priča pre« ccjšr.,e število starih očancev, ki so za to starost še precej krepki. Vredno je, da ime« m;jem nekatere po imenu; Matevž Križman bi let, Jože Meglan 82 let, Matija Nose 82 let, Jože Hribar 75 let, Jakob Nose 74 let, Janez Hribar 73 let in še par drugih, ki imajo tudi okrog 70 let. Kaj zanimivo jih je poslušati, kako so drvariii po hrvatskih šaman in kako so nosili leskove palice črez Struško goro. Z gi« njenim srcem smo pa gledali te častitljive staroste na dan volitve, ko so storili eno uro dolgo pot v Struge, da so oddali svoje glasove za SLS. Marsikateri mladič, ki modruje s svojim plitvim razumom, bi si jih lanko vzel za zgled- Ponosni smo ua vas, naši starčki. Bog vas živi šc miogo let v naši sredil IZ AMBRUSA. To je bilo veselje za Andrejevčka, ko je i,iinesl& »Domovinam dopis iz Ambrusa. Zda| bo pa šel ta preklicani Žavbi, Ratenčan ia vsa klerikalna stranka v Iranže. Zmaga Samo-stojnih jc gotova??7 »Domovina« se spoti 4e nad tem, da je bil g. župnik cel čas vojske doma in da ljubimkal s Sasteršičem in Lampe-icm. »Domovino« in vse liberalce vprašamo to: Kje so pa bili tisti vaši pristaši bivši ko« misijoaarji, ki so med vojsko praznili naše hleve, kleti in kašče? Na čegav račun so se tkbeHli in ljubimkali pa ti? Gospoda župnika pa kolikor bolj boste napadali, toliko rajši jih berco noslušali in ubogali. Kaj je bil pa prejšnji deželni odbor za nas, to vemo pa mL Več te naredil za našo Suho krajino, kakor je ia so naredila vsa liberalna stranka, dokler bo obstaia. VELIKE LAŠČE. Zanimiv kandidat je Ivan Pucelj iz VeL Lašč. Kadar je kandidiral, je vedno padel, ia sedaj pravzaprav tudi. V celem kočevskem okrnju, kjer je pravzaprav kandidiral, ni dobil večine glasov. Niti v domači občini Vel. La« ščah ni prodrl, še taki kraji kot Rob in Turjak so mu sedaj odrekli. Edino v par občinah na Kočevskem, kjer ga nihče ne pozna, Je dobil več glasov kot SLS. Da mu niso drogi okraji kot kandidatu SKS. pomogli, bi bil zopet ob«, sedel. Jasuo je, da nikoli ne more zastopati okraja, kjer je dobil okrog 900 glasov, dočim jih je dobila SLS. čez 2500. Vsa čast okraju, ki je navzlic gonil ponekod od strani samostojnih tako krepko nastopili DOL PRI LJUBLJANI. Volitve so končane, za našo občino častno. Nekaj pa je treba iz volivne borbe izročiti javnosti. Volivni imenik pač ni bil v čast našemu županstvu. Izmed mnogih nepravilnosti le nekaj zgledov: izpuščen je bil iz imenika predsednik krajnega šolskega sveta Jerman ia eden prvih posestnikov v Beričevem Anžla-kar. Čudno, da ni župan izpustil Reicha ali Pirnata, storil bi bil to z enako pravico. Ampak najlepše je pa« da je v treh slučajih na reklamacije dosel uradni odgovor — se ugodi — imenik popravi —, in vendar se ni popravil, dotični niso smeli voliti. Preskrbelo se bo, da bosta Penkač in Relch prejela primeren poduk o svojih pravicah iq dolžnostih. Takih 3l ilc par i j bo enkrat zu vselej kouec. — K sklc- tu še ena bolj vesela novica. Imamo tavala ogo, po treh letih zopet tri zvonove, četudi ae bronaste, pa vendar mogočno done Iz visokih lin, saj je veliki težak 2800 kg. Ljudje S0 splošno redi prispevali zanje, je vodniki liberalne in samostojne stranke in bravci »Uo-movicc niso dosedaj dali sc nic. Nov dokaz, kako so vneti zu cerkev. Kdor ne bo prispeval. se mu seveda z velikim zvonom pri pogrebu nc bo zvonilo, četudi se nek zmešan človek nad tem hudnjc, Todu enake pravico, enaka bremena. išMIHEL PRI NOVEM MESTU. Tretjo adveutno nedeljo, to je 12. decem-iie. sc vrši pri nas v društveni dvorani javni ipiejcm Orlic v orliški krožek. Po sprejemu fe deklaracija, petje, nato majhna predstava. Vstopnina prosta. Sosedne krožke in sploh ese naše somišljenike najtopleje povabimo, ter upamo, da se gotovo in v obilnem številu odzovejo našemu vabilu, da se udeležijo tega našega malega slavlja. Pridite, ako mogoče, v krojih, da pokažemo pred svetom javno svoje prepričanje, pokažemo kako malo se bojimo zbadanja nasprotnikov, katero sigurno tudi tedaj nc izostane. RADOVLJICA. V nedeljo 21. t. m. po deseti muši tr jc vršil v Radovljici pred »Lectnijcm. že dolgo napovedovani shod Samostojne kmet. stranke. Zbobnsli so svoje pristaše od vseh vetrov,_ domačinov [e bilo kaj malo videti. Pa to ni bil si:cd, bilo je podobno živinskemu sejmu. Govorniki so kričali kakor živinski mešetarji,_ da so r.: i vsi penasti, zmerjali so dr. Korošca, č; l:i'i SLS najgoiostešnejših krivic, ki so bile ic :■'..!. :it cvrženc kot laž. Govornik; so hoteli c-.lo vero braniti pred duhovniki, pa se iir.' jc zareklo in so pokazali, da ne vedo, knj je ri:-a. V isti sapi, ko so vero branili, so pa na ostuden način oblatili Marijo, sv. Jožeia in sv. obhajilo. Svojega progremn niso nič povedali, ker ga nimajo. Trdili so, da so za krnela — o svojih kandidatih so pa previdno moičaii, ker so vse drugo preic kot kmct;e. Pristaši S. L. S., ki so grede od sv. maše slučajno prišli mimo, so izvajanjem govornikov burno ugo-vaijali, posebno ko je nastopil znani mi'ijonar Kcoda z Bleda. Zaletaval se jc v namišljene milijone dr, Korošca, o svojih je pa seveda pievidno molčal. K besedi se jc oglrsi! tudi č. g. župnik Fatur in dokazal, da jc izmed vseh strank za kmeta največ storila S. L. S., kar tudi vsi količkaj pošteni nasprotniki priznavajo in kar so priznali lc liberalci sami. Tudi jc dokazal, da samostojna stranka ni samostojna, ampak le repek dr. Žerjava, s katerim hoče po deželi pomesti S. I.. S., Pa bo menda ts repek prekratek in se bo preje obrabil. Koncem koncev je pa nastopil še zastopnik narodnih socialistov, ki pa ni vedel drugega povedati kot to, da vsa obrekovanja in binavščino samostojnežev tudi on potrjuje. Kmetje, ali sle videli sedaj obcet liberalnega ženina in samostojne neveste? Vsi pametni ljudje, tudi nasprotniki, so sc smejali tej komediji samostojnežev in narodnih socialistov ;v Radovljici, Ce bodo še prišli, bodo dobili groš. IZ MIRNE PECI. Obče znano fe, da-£e Mirna peč pri Novem mesta vsled grdih izgredov, pijančevanja iu surovosti nasprotnikov katoliškega /.ivlja žc od nekdaj daleč naokoli na zelo slabem glasu. Ta »sloves» so utrdili in razširili takozvani »mirnopeški možje in fantje« še bolj zadnjo nedeljo ob priliki, ko je katoliško slovensko izobraževalno društvo v Mirni peči priredilo v lastnib prostorih Krekovo igro »Tri seslre«. Igra je bila po pridnosti in neumornem delu našega domačina, visokošolca Jožeia Rezelj, ki je znan žc iz Novega mesta kot dober organizator in goreč delavcc na izobraževalnem polju in katoliškem smislu, desna roka nepozabnega g. patra Pavla in duševni oče mirno-peškega orlovskega odseka, dobro naučena, kar se je pokazalo v odigranem prvem in drugem dejanju navedene igre. Tudi igralci in Igralke brez izjeme so pokazali najlepše zmožnosti in veliko veselje do izobraževalnega dela na odru. Vsem rs« čast in priznanje) Prire-41 ditev fe bila tndi po tiskanih povabilih in po priporočilu g. župnika Antona Zore dobro razglašena, zato ni čudno, da fc bila tudi dobro obiskana kljub slabemu vremenu. Pa glejte! Že znani razgrafalci, pretepači, bogokletniki, sodeležniki že znanega podiranja Društvenega doma, so se — kakor se zdi — organizirali, tla Sreprečijo vspeh naše prireditve. Med tretjim elanjem so namreč brez vstopnic, s silo udrli v Društveni dom, so obstopili izhod in uprizorili nasilno motenje z glasnim godrnjanjem, s kriki, z vriskanjem, z zmerjanjem, ki ni prenehalo, dasi je zvonec za odrom klical k dostojnosti. Tudi glasen opomin g. kaplana izz« odra ni pomagal. Med glcdalci jc nastalo ogorčenje In čtrli so se klici: »Ven z motilci!« Vsled zmešnjave in vpitja so otroci zbežali na oder in igralci so bili prisiljeni prenehati. Na oder je prišel skrajno užaljen g. Rezclf, fe opominjal, da sc v dvorani nc vrši političen shod, temveč prireditev izobraževalnega društva in fe grozil motilcem z, orožniki. Pa vse ni nič pomagalo. Na oder se fe prikazal tudi g. ka- i plan in fe šc enkrat zahteval mir, da sc bo mogla prireditev končati. Ker ni imel uspeha, ' fo jc udri proti izhodu In je najhujšega^ raz-graiaka potegnil iz dvorane, na kar so šli ven tudi drugi. Ker je bil razgrajač vsled groženj in suvanja ua vse strani nevaren, ga je g. ka-pl-in podrl na tla in ga tiščal k zemlji, da je bil brca moči in da ga jc minulo njegovo junaštvo. Prireditev jc cr.tala nt dokončana, ker so se glcdalci ogorčeni in užaljeni razšli, boječ se nadaljnjih nasilnih napadov. Pri _ Društvenem domu in po vasi sc ic culo do noči taz.grajanjc, kletev in grožnje. Orcžniška patrulja je končno napravila red. Vso stvar jc načelnik orož-niške postaje naznanil na pristojno mesto in upamo, da oblast ukrene potrebne korake. — Nesim pridnim iantom, poštenim dekletom in , dobremu ljudstvu pa'l-.iičemo: Pogum! Taki ir,- j gred: surovežev in podivjanccv naj vas ic sc bolj utrdilo v prepričanju, do jc združenje do- j bromisleSib iaranov predvsem v Mirni peči ! potrebno. Znio pristosatte v velikem številu k izobraževalnemu društvu ic h Kmetski i zvez:! Naše dele je pošteno! V boj zoper po- . divjanr;st! JAVORJE NAD POLJANAMI. P ie 20. novembra so osrečili našo va-, »Sc ar.sloini kmetje, iz Poljan v družbi vne- ; teta ra^širjcvalca >-Domovina« trj-ovca Doli- j naria in predstavnika kandidalne liste JDS, | nadučitelja Per!;o'a, pridružil sa jim je šc za- | stopnik JSDS, ki pa ni imel drugega opravka, • da je lepil letake po zirovih. Za nas jc bila ta dražba prezacimiva, zato smo šli na sbod, da ' io bolje spoznamo. In spoznali smo to družbo, j Vedeli smo, da jim ni za drugega, kakor da zabavljajo proti duhovnikom. Neštetokrat smo j slišali, da so duhovniki krivi vojne. (>Domo- i vina« št. 130 pa piše, -da je bila duhovščina tista poyast, ki je gnala naše ljudstvo v strelske jarke .) Zanimivo jc bilo poslušati, kako so možje, ki so bili pet let v vojni, zavračali 1 tc laži. Govorili so, da so za to, dr se vera i ohrani, pa naši ljudje jim niso verjeli, ker so ! poznali vse kol take, ki verskih dolžnosti ne i lzpolnujejo. (Petek jc bil, pa so jedli klobase ) Župniku, ki fim je odgovarjal na njih laži in za- j hleva! dokazov, so rekli: »Bomo že plišii čev-« . Pa so jo prej odpihali v Poljane, kot jja za- i vrnili. Veselo razpoloženje jc vladalo na shodu. Smeha jc bilo kokor na pustni torek, in Javorci sc pogovarjajo, da bi bilo prav, če bi te možake povabili na predpusfuo zabavo. Posebno Čude iz Srednje vasi fe silno zabaval zborovalce. Kar je spregovoril, jc moral preklicati, Posebno čudno sc nam je pa zdelo, da jc ves čas tako vatvajno molčal naš odstavljeni župan »Boštic«, Saj drugače veliko govori in veliko obeta, ko jc bil pa vpričo soob-čanov, fe pa molčal. On žc ve, zakaj molči. Dolgo je čakal, da bi naši možje, ki marsikaj vedo, odšli, pa ni pričakal, zalo je moral iti spat in ni mu bilo dano govoriti. Take možake kot jc »Bošlic«, prav privoščimo samostojnim. oamostojnež Čude je tudi zvedel, da niso samo klerikalci denuncijunti, ampak tudi Pristaši samostojnih. Da bodo prebivalci lepe Poljanske doline zvedeli, kakšno vevo ima samostojni čude, naj dostavim ta-lc pogovor med njim in g. župnikom: Čude: Povejte mi, g. župnik, zakaj [c Jezus nosil kri:;? , »Ker jc bote! za nas trpeti in um.-eti ■ca »Ker so mu ga drugi naložili; kedaj ie na ka še slišati, da bi sosed za soseda trpel „ Tu pogovor so slišali možje in iantje jn'j, ~~ znali so te može. Lahko govoiijo stih,; imel sbod velik uspeh. Do, imel g-, je 8 " IZ SAVE PRI LITIJI. V naši občini je graščina Pono\ itu ki bo vsled agrarne rclorme razdelile mcd hik šnjo ljudstvo. Dne 21. t. m. jc bila volitev bora, ki naj bi vso to razdelitev voditi in nJ," r-irali. Vedno se piše in goveri o talnih lilvah. Čuj*e, kako se je vršila la volitev t, pan Stamiihar je vodil volitev. Vstm sira' kam je dal listke z že napisanimi odborniki jih veki voliti. In res, vsi napisa-; nožie S bili izvoljeni v imenovani odbor. _ Vprašarr merodajne oblasti, al: je taka volitev tajna i? dopustna, ki jo narekuje stranic * ™ Stamphar? ^ 11 SV. LOVRENC V SLOVENSKIH GORICAH Izredna čast je doletela prebivalstvo Jeni. Iovrcnškc fare, ker nas je v nedeljo dne 21 • m. obiskal v svoji »neizmerni Ijnbezni do na« kmetov-trpinov« samostojni krošnjar — prerok Mcrmolja. Srečno je priromal ta »rcior^alo-kmetskega vprašanja med nave pošleno |juJ. stvo, da bi tudi tukaj razlaga' svoj • amostoiui evangelij ter sejal razdor med kmetske vrt!« da hi imeli liberaluo-samostojni vcržiaiki jp kapitalisti vcč'o moč. Shod !e bil ?c preišno nedelfo oznanjen po sosednjih župnijah, v do. mači žtvpniji pa so vabili n? *hod razni stojni korenjaki hrabro premagali. Prvo je bilo, dn gosnodfe saniosloinezi niso dobili pri. štora, k'cr bi zborovali Drurfo p,; je l ilo. ki,-bodo gotovo klerikalci krivi, da jo zsčei padati sneg ter pihati r rzel sever. kr>r je g. Me:-moljo re bolj razknčilo, tako da ;e otvoril ter bobneti ogenj iz topov isch kalibrov na na slaropreizkušeno S. L. S. in K. Z. Shuda sv ;t udeležilo nekaj samostojnežev Ur vcUUo i"-šib pristašev, reveda i/, radovednosti. Pr. sedoval jc samostojni kandidat g. Simon To--lak, ki sc fc prav klaverno predstavil volli-cem, ker sam dobro ve, ua h;>de l-adel skozi rešelo ter dn ga samostojni generali dobro n nos vodijo. Kot drurii govornik 'c nastopil dr-gi samostofni kandidat Nemoč od St. Jo.-! ob ščavnici. Mož je imel smolo, da mu ni i Šlo po sreči ter is mlatil staro slano, It:- t splošna navoda samostojnih prerokov. ST. VID PRI STIcNI. Tukajšnje Izobraževalno druš.vo ie a. redilo igro »Na dan sodbe -. Ii:ra'i so igralcih Žužemberka. Igrali so dobro. Občinstvo i bilo zadovoljno. Marsikomu so ob koncu it« solzele oči, znamenie, da so !-e igralci vživel v igro. Navdušeno ie bil spre tt sklep,f aa « namerava ustanoviti dromalični odse«. H končani igri se jc ustanovil od-.rk. izvo^ odbor, Iu vodi priprave za naston domactt igralccr. Fog dnj novim močem ve' ko i^neM IZ OCILNICF. Demokratsko in »samostojno &Urinfico_ l« pri nas straži! kar eden. Čc pa rnavka »a" dve klobasi, ji obedve dišijo. — To je P* "J dar preveč, tako očitno narod varati, - K btralce so nam dale nepoučen« oddaliene » izven fare- Močan vpliv ic bil tudi od br" skih radičcvcev, To ie dalo liberalccm t" sove večine. Jezila pa sta sc močno voh Všc in Mihelič iz Črnega potoka, zakal M »J liberalci poslali dve skrinjici: Lc potolažile" Fant nastavi na dveh mestih za Mditevza J«1* da bi več dobili STRUGE PRI DOBREPOLJAH Naša iara je oddula 28. novembra'L pri volitvah za SLS 92.3 % vseh glasojj^ slimo, da je volUo malo krajev tako. cd« ali pa nobeden v celi Sloveniji. Mustar, ^ agitiral za Samostojno in deja ,, da o" „ med liberalno stranko in samontojnim''« e(, podobnost, d« fedo oboji iz enega korit«. sredi, drugi bol) ob strani, ni uspeL Sai mu je ulegova Ustna vas obrnila hrbet. Za Puclia prt nas ne maramo, kolie preslabo živino. Zavednim Stružancem kličemoi Le pogum in ko-rajio še vnaprej! Prihodnjič združite Se osta-jltp 7 % glasov v SLSI VELIKE LASCE. Značilno za razmerje med JDS in SKS je dejstvo, da ie dobila pri nas JDS le 6, a SKS 55 glasov. Torej je liberalni meščanski trg glasoval za samostojnega »kmeta« mesarja Puc-|ja. Boljšega dokaza za krvno žlahto med liberalci in samostojnimi nam vendar ni treba. SIUS je dobila 58, torei tri_ glasove več kot samostojni kmetje. Ta številka jasno dokazuje, koliko je verjeti Puclju, ki ie govoričil po sveto, da so Velike Lašče — »njegove«. — V ponedeljek, dne 29. novembra 1920 so vprizorili tcftkolajki sokoliči izvoljenemu Puclju v čast — Aruonado. Zoper kanone je bil Pucelj vedno, govoril je rajši o — koruzi. Kar pa so sa-tnosfoiai dobivali samo pokvarjeno koruzo, se je todi Pucelj vrnil h — kanonom. Streljanje ni povzročilo nič hudega; ranjen nihče. Smeha nfnttfo, posebno gospodu Puclju je dopadel bcubardement. Živela komedija! ROB PRI VELIKIH LAŠČAH. Samostojni so proglašali Rob za svojo trdflfavo, naše shode so onemogočali, a dne 28, novembra so pri volitvah 'jogoreli. Dobili <0 !e 39 glasov, a SLS 60. torei eno dobro tretjino več kot SKS. Tudi oni, ki so sedaj verjeti virot.oustnim besedam ohlapnih samostojnih prerokov, bodo prav kmalu izorevideli «' 0)0 zmoto in ni daleč čas, ko se bodo samo-sfofai stranki pri nas zazibala Ua pod nogami. 0 samostojni« 150, ''asi so 7. gotovostjo računali na z-nago. Ta < sjeh je< tem pomenljivejši, če pomislimo, da ;c vsa okolica naše farc, razen Dobrniča, vo-' la samostojno. Za ta izid se imamo zahvaliti dobri pripravi za volitve. Imeli smo dva večja sjiotlu (za može cnc^.a, enega za žene), več za-nptph sestankov 'er mnogo volivnih razgovorov ro vaseh. Le-teh so se ljudje z veseljem iiAdežc-vali ter pazljivo vledili pouku o načinu volitev in njih pon-.enu. Posebno pohvalno je treba poudariti, da r.o šle možem in fantom hesede poslanca Brodarja, ki jih jc izrekel na »ledu zaupnikov v Ljubljani, do srca. Brodar ie rekel r »Danes stopa na plan kmetsko in delavsko ljudstvo farno, Toda s častjo ste pre-■ /elS tudi delo. Poidite od hiše do h'še ... MoiHe, ua delo za dobro stvar!« Naši možje in lantje so pridno agitirali sami — »omagale so iim žene :n dekleta. Udeležba pri volitvah je biljj D.-av dobra, nad flO'!S volivcev je volilo. Od naših so ostali doma le botniki in starčki; drogi so t.li pogumno in z veseljem na volišče. Obnašanje na dati volitev prav vzorno in lepo, vse se je vršilo hitro, v lepem redu, brez za-bavJiama — tudi nad nasprotniki se nismo imeli nič pritoževati. To pri nas nekaj Domeni, ker u« voliščih v sosednjih kraiih ni bilo tako. Trčbanjci, pristaši Slovenske ljudske stranke, na vaše delo in vaše obnašanje pri volitvah ste lahko ponosni. Volivci in vsi, kl ste pripomogli, da se je volitev tako izvršila, hvala vami Pogumno in dostojno v boj za krščansko stranko, to bodi vaše geslo za vse prihodnje voflive, posebel še za občinske, ki pridejo kmalul — Pripomnimo še, da je bilo od 110 glasov, ki so bili oddani v občini Vel. Loka za Slovensko ljudsko stranko, največ glasov Iz neše župnije. IZ GRADACA. Malo kje je soc. demokraciji njih agitacija iako dobro uspevala kakor ravno pri nas. Po teli Gradački in Podozemltiški občini so letake ttabfli za republiko. Na volivni dan bo dva svoja zaupnika postavili na cesto, da sta volivce nagovarjala, naj volijo republikansko. Zato je Pa skoro »/« volivcev volilo rdečo tepubliko. Ako si stare moi« vprašali ka| »te volil, le vsak odgovorili republiko. Pa kakšno repub-HMb, tega nI nobeden vedet povedati. Njihov kandidat Kerbavec je pred volivno sobo hodil in govoril: Danes gre za republiko ali monarhijo. Matevž ie pa govoril: Srbi nam bodo vse pobrali, republiko volimo! Ker je bila njih agitacija velika, jih je res od 411 volilo 263 republiko. Po volitvah so bili tako navdušeni svoje zmage, da so pričeli kar svojo republiko voliti. Kerbavca so izvolili za predsednika, Matevževega ata ca podpredsednika, štora za zapisnikarja. Ko so bile volitve končane, so se šele spomnili, da je Štor kočevski rojak. Zato so ga pa hoteli odvreči. Štor pa, ne bodi »iavlast«, hitro vse spise pobere in jih vrže v Lahno. Sedaj pa ljudje govorijo: Gradaško rdeča republika je Lahna na Hrvaško odnesla. — čo republiko je Lahna na Hrvaško odnesla. — mstov pri nas. Te ima pa Pohar pod komando. Železnični delavci pripovedujejo, kako jim svojo rdečo vero razlaga: da je že od leta 1896 pri soc. demokratih, sedaj je pa komunist postal; zato pa hoče, da so vsi njegovi delavci komunisti. NI še dolgo, ko je nekega delavca vprašal, če ve, kdo je bil orvi soc. demokrat. Delavec mu je odgovoril, da ne ve. Ti bom pa iaz povedal: Prvi soc. demokrat ie bil Jezus Kristus, apostoli so bili pa njegovi odborniki. Ali ni to bogokletno. Delavec mu je pa odgovoril: Ako bi imel jaz tisto moč, ki jo ima Jezus Kristus, M vi več ne govorili. On mu je pa odgovcril: Jezus Kristus nima tiste moči, da bi meni govor odvzel. Zopet bogokletno. Niihovi komunisti so že pred volitvami govorili, da po volitvah pride reoublika, potem bomo pa vse farie iz župnišč spodili in pobili, cerkve na zaprli. Potem se r.a*u bo dobro godilo pri rdeči komunistični mizi, IZ ROV. Društveno živlicnie se tudi do vojski pri nas lepo razvija^ Predstave se vrše pogosto, za kar izražamo igralcem ve'iko zahvalo. Društvena knjižnica izborno t?elu'e. Na volitve smo bdi dobro pripravljeni. Tudi stranka mu-zike in plesa !e hotela nekaj sitnariti, a ni imela žetve. Pred nedavnim če.som so imeli naši iantie pogovore za ustanovitev odseka Orel, pa je vse tako tiho za«pa1o. Tudi se čujo tu In fsm, da neki mladenič delnic za ustanovitev Sokola, a to ni res. — One 10. novembra p.e ie poročil g, Ferdinand Klopčič z gdč. Katarino Jcretfra. Obilo sreče! — Dre 18. nov. le po kratki bolezni umrl Janez Stegnar iz Dolenj. Iskreno sor.alje njegovi družini) CERKLJE OB KRKI. 1. dec. Priiet kitrli tat. Danes so orožniki prijeli znanega M. B. iz G., kateri je bil strasten kurji tat, krade! ie v celi občini in to L-.ko previdno, da mtt ni bilo mogoče priti na sled, vk-iub temu, da je vsak iretfa sumil. Preteklo noč ic kradel v vasi Brod, t»m mu pa sreča ni bil« mila, gosood'nja ga ie_ sooznala ter orožnikom naznanila, Ko so orožniki šli k njemu na dom, je imel ravno nojedino, ter mu niso niti pustili, da bi svol plen pojedel. Značilno ie, da je hotel ta mož cclo v_ nedeljo volit, prcie ni bi! v imeniku, rek'amira! ga je pa eden tukajšnjih »samostojnih« voditeMev, a predsednik ga je pognal ter mu ni pustil volit. IZ VEI.ESOVEGA. Dve zgodbi: Prva, Jože V. iz Veleeovega je vozil 6. juliia 1919 po vižmarskeni klancu. Za njim privozi na levi strani župnikova slttž-kinia iz Š. pa zavozi tako nesrečno, da prereže Jožefu V. konja na vampu, izstopno mu čreva in kmalu nato na mestu pogine. Voznik zahteva od nje, da mu škodo poravnaj ona mu odgovori, naj gre ž njo do župnišča, da se tam pobotajo. Ko prideta tja, jo župnik vpraša, kako ie vozila. Odgovori mu, da na levo Velesovca: pa vpraša, če ima še kakega konja doma. Ta mu pove, da ne. Precej ukaže župnik dati mn svojega konja. Svojim domačim pa pravi: Boste pa s kravo orali, drugič si pa zapomnite, kako se vozi. Tako jc dobil Jože V. boljšega konla. kot ga ie imel prej. Draga zgodba. 13. novembra 1920 sc le peljala Marifa S. Iz Adergasa s svojim konjem po državni cesti v Kranj. V vasi Milje zasliši za seboj klic, nai se umakne. Koj zavije na levo stran. Toda v tem hipu oridrvl voznik od zadaj po levi strani mimo. Bil je hlapec graj- ščaka Fuksa iz Preddvora. Njegov voz ravsne konja Marije S. na stegnu, mu pretrga tudi kožo na vampu, da ostane cela samo notranja trebušna mrena in zadrži čreva, da ne izstopijo. S težavo spravita konla v Kranj, kjer ifa živinozdravnik zašije. Ko |e Marija S. poslala nato moža k Fuksu, naj povrne stroške za zdravljenje ali ceno za konja, če pogine, mn ie graščak odvrnil: »Meni to nič mar.« Tudi če se konj pozdravi, ima revna bajtarica Marija S. 500 kron škode, za katero ni plačnika, ker hlapec nič nima; njegovemu gospodarju pa nI zadeva nič mar. Kaj se iz tega učimo? Učimo se, da bol graščak in milijonar Fuks še za naprej po vsel pravici veljal za dobrega in usmiljenega gospoda. Gorje mu, kdor se obenj obregnel Župnik iz Š. (z njim vsi drugi) pa ostane »preklet iar«, ob katerega si lahko brez kazni vsak cigan čevlje obriše. VEL. POLJANE. Na našem volišča pri sv. Gregorju je zma« gala Ljudska Stranka nad vsemi nasprotnimi z 252 glasovi (proti 148). Brata Andolšek a mogočuim A. Pirnatom • Poljan in zgovorni Maksi iz hoste so žalostno propadli. Prav jia ie, pa bi imeli pameti V zavesti gotove zmage so se ponudili za častne vahtarje nasprotnih skrinjic. Zmagoslavna zavest se jim je brala z obraza, slišala iz njih ponosnih klicev: (Tukaj je) Jugoslov. demokratska strankal (dr. Žeriavj — Samostojna kmet. stranka! (Pucelj). To ie klical Anton s tako mogočnim glasom, kakor bi hotel volivcu bičati, da mora v njegovo skrinjo kroglico spustiti. — Narodno socialna stranka! (brez patrona). Nazadnje pa to razočaranje! Zakaj pa verjete svojim lažnji-vim časnikom, ki vas samo iarbaio. Živela na« ša prava ljudska stranka! Stava značajnim vo« Volitve so minule. Pokazale so, da je ša mnogo dobrih mož in iantov, ki se nc dado omamiti praznim besedam in ne ostrašiti po raznih grožnjah. Slovenska Ljudska Stranka je dobila v Tržiču večino nad vsemi petimi nasprotnimi več ali manj brezverskimi stran« kami. Vseh glasov je dobila naša stranka 352, dočim je liberalnih glasov bilo, 50, socialističnih 164, komunističnih 65, narodnih socialcev, 19 in samostojne kmečke stranke 27. Za sa« mostojno stranko ali bolje rečeno za stranko lesnih trgovcev, zastopala sta jo lesna trgovca župan Ankele od sv. Ane in Dovžan (Švele) iz Tržiča se je oddalo le malo glasov, dasi j« šentanski župan zelo agitira! zanjo in proti S. L. S. Šentanci so bili to pot bolj pametni ia niso verjeli obljubam svojega župana in so vo* lili po svoji pameti in previdnosti. Saj dobro vedo, da te Ankele ostal vedno isti stari libe« ralec, četudi si je zadnji čas nadel ime samostojnega kmeta, dasi on ni kmet, temveč bogat gospod, — Vrlo dobro so se držali Dolinci ia LomFani, ki so z malimi izjemami glasovali za Slov. Ljudsko Stranko. Čast jiml Tedenske novice. Politične. pOdgovor na napad v »Kmetijskem listu* St. 48 zdne 28. novembra 1.1. k članku: Kmetje, pazite in no pustite se goljufati! Poroča so nam: Dejstvo, da je novomeška kmetijska podružnica v zadnjih 4 letih izvršila obsežno gospodarsko pomoč tukajšnjim posestnikom s tem,"da je oddala nad 74 vagonov kmetijskih potrebščin: sadnega drevja, cepljenk, umetnih gnojil, deteljnega semena, sladkorja, galice, cementa, apna itd., da je presegal njen denarni promet nad tri milijone kron, da se je povišalo njeno premoženje od 700 na nad 50.000 kron; da je narastlo število članov od 200 na nad 900 ter da jo ona danes najmočnejša podružnica v Sloveniji; da jo to zasluga dveh mož in uad 20 let vestnega delovanja odbora je rodilo zavist pri nekaterih, ki jih .je bodlo to uspešno gospodarsko delovanje tor željo, da Iu M" radi usedli v lo proovitnji>čo gospodarsko organizacijo iu žoli zaslugo drugih. Treba jo bilo dobiti povoda. IVi lolikotn delu in pomanjkanju delavnih mož ni čuda, fe sc no bi uašla senca. s čimur bi si- zamoglo teum delovanju poštenje krasti, laka prilika je bila razdelitev vagonov sladkorja v i tu nuni napravo potijo ta, kateri so jo oddat otH-mam novomeškega okraja iu vinogradnikom. Očitanje >da si ga jo sam pridržal iu i njim vc-riliU - jo neresnično. /. imoui na dan. k>>-atu jo podružnični sladkor z veruoajetn i\l-dal: Neresnično jo. da so je predložil fabifioi-jhu razdelilni seznam. Neresnično jo. da rO aladkor ni oddajal po irkaiu. KcsuiiM pa »o, »la •e jo pri oddaji sladkorja na kolodviru v Ijubljani kouJt.Mtir.ito, da jo do." kapljal ua sladkor iu da se jo pri prejemu i-!or:a na kolodvoru v Kovom mostu ropot konst- tiralo, da Jo bilo več vreč s sladkorjem premočenih m ra oddajo nerabnih. Zato so pričo La nupalago. Uto jo .nidajo štiri in pol va^on »v talioo. Na- diV »it OV lu i vil-■ja »1: < k* fi r ho v v l ■ no . vtdati -t''.(XV kg galice hi pri to:u pk-■ uc zatchtn. no porazu bi in da so o'ioino tudi prav plačano, to jo •kio! To ve v sik t-iv-?- !!e.- : va je \ io n*-vidno. da jo ostalo 00 kg . ii l,- »a. kor -> projo.lt nekateri • n0,;k0 tn-sa ' v tlllK- pa |h) o>'.anoli gabo« š-» nis i pri-• • i!.»;i toliko galiiv nuiujkulo .is) • ■>:■.ioono in r.'o nenavadnega ali . Lor jo bilo blage tukaj. Znak liarnija o, .ia je • ;!o blog.. \ v. ni strankam oddalo. t . I I J. zalogo pjt;rb>' i»l . i d 150.0*<0 kr u ue 'ti -re biti l la-•'i 1 upu, toliko ni." a I, ker >o jc inu Ifvr?:!« 2 f r i-ioma iu no >nji \-dana. "i'to -o aaloga ni brezhibno uredila. Kakor so jc kiiti-airala zalogn sladkorja in galiro. tako b; so th-nhvla kritizi*ati tudi raloga gahiiui. t >uo-jv-;o. iivinsko >oli. superfosfata itd . m •i spra\t!a v ssoseV-iuo •! Hotelo v je dobiti •cnro summčonj«. 1: ua*edcnega jo vsakemu rv-iu m..- e.V-fcu ra:\?'uo, da jc napad obivkova: ;c. Kor jc Is'.: . V! tik pred volitvami. Jc nje^v C£Bxn t<č tez. /ato so cvoroc do oiklasp. km te.-i.r ljudi. ,ki r. teti obs-.isoei gvispodar- i'; ... j.aipak .iiejp k hib. di bi tansegrii , '••-'• oM/.t.:. jih licvi-J ni is- •t ~ t Kt: ra *«."sreajaritL p VoErcaa SLS v občani Zmiaec, ki Ic cr.t aovcnbrs. js.-.kaAiji kljab toliki •^• 'acEa casprotrih ftrk^k n c-šc trdso pre -fsr,ar: < ter ©ddii: od oddiifh fUsor fUicv SLS — izreka podpijini Umtso robvaJo. >'Hi »oobcasl pokarali fcc-cv kk W EfM m c 5 to — Zi krsicvir. volni odher SLS Jakob Ropar. Domače novice. vi Fisk t $T*Wd«,mitelaiaii fafepiti. U hukbikih draua'. N-.jhn;ši strup ra v o rs ko ■ai>ec»e ia življenje jc slaba druščina. Kaj-drjiičlna je svobodomiselni časopis. wci ilruj.ia no bo carvvila >Domo-tfcw<. ce >UsU<, ne »Ejudskos« Vsi tnje ensJio grdo pljujejo na vtc, kar je kat^lHie^a. d >°arWaiaa ra )OiB&iljaVt( uio>a od »ivf^-i lote dalje kron. Kdor hoče vedeti, Aa Je U rsola J« tmerora numoroaia nijia, saj t^ns aaock: >Za kriR«aako f«- 6» supisjo.. ivdo ■ ic sotlai nanovo naroči Uomo-ijutva* iu pošlje <10 iuou, dobi tudi vso letošnjo številke, kolikor jili še izide". ii Samostojneži iu vera. Na predvečer volitev sc je v Škocijanu pri Turjaku vo-livna komisija mudila v volivnem prostoru. Zazvonilo jc angelovo češčenjc, veren naš mož začno glasno moliti, tudi sodnijski ko-mis.ir jc molil, načelnik samostojnežev pa K* ostal pokrit in roke držal v žepu. -— Načelnik šentjurske samostojne stranke pri Grosupljem jc v nedeljo po volitvah govoril: Kaj pa ima Bog? Bog nima drugega kakor sneg in dež — kmet pa ima zemljo, živino, pa v zemlji koplje kufer, srebro, pa vse — Bog pa nima drugega kot dož in sneg.» Samostojneži so sc na tc bogokletne besede naglas smejali, naš mo.' pa je vstal in odšel. d Umrl jo v Tržiču 27. t. m. g. Jožef Siuolcj, čevljarski mojster, zvest somišljenik SLS Bil jc član društva sv. Jožefa in požarne brambe. Rad bi bil dočakal nedeljo, da izve v izidu volitev, toda Bog ga ic preje poklica! k sebi. Naj počiva v miru! <1 l'ntrl je v Ljubljaui častni kanonik iu profesor v pokoju g. Anton Kržič. Pokojnik jo bil dolgo oasa urednik naših mladinskih ji-tov Vrtca iu >Angelčkar, ter urednik >Detolj:-v ter lopo knjigo: O s m e r o b I a g r o v. P,' nj njogovi duši! ,1 ItruHia sv. Mohorja na Prevaljah jc ko o pričela razpošiljati družbene knjige - leto K'-'0. Cenjeni udje prejmejo letos ua--!• dn ii Književni dar: 1. Koledar za leto Iftil; ■J. Na nofre v sveti boj! II. knjiga; odo razposlale po sledečem redu: 1. Lavanlinska Škofija. 2. l jubljanska škofija. U. Krška škofija. I. Razni ! aji. - Druživa sv. Mohorja v Prevaljah. d Prc|taajanjc Slovencev nn Koroškem, b Sol pri Borovljah jo priltežalo če/, Kara-vaiiko ve*! fantov v Tržič, ki so jih nemški ojvjs -i hoteli odpeljati v zapor radi hvoJo-fcasaib iojev med Nemci in nasirtii vojaki v lansivn.' Itiu. Nekaj fantov no že odpeljali, po fcjštt jo ra pravili preiskavo, rolo lonona tla •i: pr.vid^-cvjdi. da bi našli kako orožje, So-}t bilo vso iskanje znnian, kor ondotnl prtbhaici nimajo orožja. IU>lgraJ»ku vlada lil m lii.'::: uraniia in opozorila nvstrljsko vlado ti. Bfnacfi« razmero na Koroškimi. d Avtomobilska vožnja Kr|l«o Novo mtsio. Ker »c je s 1. dnem t, ni. l/.prciueitll v«icTi red na železnicah, odhaja poštni svtemobil iz Krškega ob 6., iz Kostanje vicc 6.52, iz $t. Jerneja 7.24, mimo Brusnic 7 54 in pride v Novo meslo ob 8.20. Iz Novega mesta odhaja opoldne, mimo Brusnic 12.28, iz št. Jerneja ob 13, iz Kostanjevice ob 13.36 ter pride nazaj v Krtko ob 14.30 d Godba Invalidov. Invalidski oddelek poverjcaiStva za socialno skrb v Ljubljani namerava osnovati v nekem invalidskem zavodu godbo, za začetek nn pihala. Kakor jc znano, je ravno invalidom po zavodih »lično razvedrilo nad vse potrebno; poleg tega bi pa io tudi njihov gmotni položaj mnogo izboljšalo. Tudi se vedno pri-glalajo invalidi, ki bi sc radi učili godbe. Zato b\ bil nujno potreben invalid, ki jc v godbi teoretično iu praktično toliko izve*, ban, da bi bil sposoben voditi tak orkester Nagrada mu je zagotovljena. Tozadevne prošnje jc nasloviti na Poverjeništvo zu socialno skrb, Invalidski oddelek v Ljub-ljani, Št. Pelerska vojašnica. d Velikauske tatvine na ljubljanski p«, šli. Na ljubljanski glavni pošli se ,je odkril velik škandal. Dognalo se je. da so uradniki uu ekspedicijskcm oddelku odpirali auieri-kanska pisma in jemali iz njih dolarje. Razen tega je prišlo nn dan, da so vršile poneverbe državnega denarja ua računskem oddelku in d «o ce vršile nedovoljene kupčije tudj { znamkami. Da na ljubljanski posti ni vse v redu, snu že davno vsi čutili, saj o prejšnjem redu in toiuosli ni bilo več ne duha ue sluha. Mero-da.jui poštni krogi so tudi že pred pol letom uvedli preiskavo, ki jo je vodil nadkomi&n dr. Jaužekovič, a krivcem »i bilo mogočo priti na sled. Te dni je bil pa prestavljen neki uradnik v Mokronog, kar ga je tako piijelc. da je izjavil, češ, pošteni uiadtii! i s<; preganjajo, tatovi pa se puščajo v mini. Tcmeljciii njegovih izpovedb so uvedli veliko preiskavo, ki je končala / aretacijo sod mili uradnikov: 22 letnega aspiranta Krm -ia Hanovca. 'JOloi nega oficinla Maksa .bana. aspiranta Alojzij., Aiicelinn, 20 letnega a-pirauta Maksa Kav''ti in praktikanUi »Mir kot a Prosena. Vsi .-o j,:, muli ameriška pisma ua dom. jih tam odpirali iu kradli i/, njih dolarje. Samo pri eneri so našli pri hišni preiskavi N.r> ameriških denarnih pisem in navadnih ameriških pi som. Vsi skupaj mi po dosedanji cenitvi po-ueverili nad miliiou kron. ki -o bili vso žulji naših delavskih ameriških iz-eljcncev. Pošti tatovi so za ukradeni denar Jedli ii pili in se veseljačili z nievroibiimi ženskain Kako noč- so vsi odšli mi Veselico, kak ilio pil vsi na izlet Itd. Namesto i-ebe. so najol kake revne kolege, da so za nekaj desetako--opravili delo namesto njih. Mnogokrat pa tud tega niso storili, in je delo enostavno obležalo. Da je bilo to mogočo in da jih pošta ni spodila iz službe. I)oino tuneli, ako vemo, da s' razcu dveh vsi kontrolni uradniki pili vino in vživali druge dobrote, ki so jih zanje plačevat veseljaški defrandonti in tatovi. <1 1'oiar v Luknviri. Dno 23. novembra logu lotu proti 15. uri jo izbruhnil požar v leseni, h sliimo kriti koči Valentiua Demšarja v I.ukavicl tt. 21. lu jo jo popolnoma vpepelil. Požar so jo razširil tudi na zraven stoječo limono, h hIiiiiio krito kočo št. 20, katere last nik jo tudi Valentin Demšar, od tc koče jo p« pogorela samo strelni iu strop, drugi deli kočo so ce pn rešili, lastnik biva kot trgovci v Vclonjali, škodo mu Je pofar povzroči! JlO.tHHl kron. V koči jo stanoval delavec Fram tttofuljn, kntoroimi jc uničil poiar pohištvo-obleko, kuhinjsko posodo, nekaj orodja, ži-vehi in precej drv ln mu poviročil okoli 40.1X)0 kron škodo. iAikovška po/aiua bramba Je bila precej na lic« mesta in je zabranila. da se nista vneli hiSi Jakoba Kotniku in Ane šušter. d Roparski aapad ali flobaost. Dac 26. novemhra so fantjo Jane; Vrtačnik, Vcneel) Izlakar, Alojzij Ba? ln nek neznanec, vsi ii I\ilšnika pri Litiji v pijanem stanju rvečci ob 6. uri napadli hišo TI letnega starih a Ja-ueia Kastelioa it Polšnika. Spravili so se nad veinn vrata ln toliko ča«a tolkli in suvali vanje. da {e ključavnica odnehala. Pri t-m pa jo Kastelic odznotraj tiščal na vrata. Ko je ključvaiiica odletela, bo udrli v vežo in nekdo je Kastolica z neko topo stvarjo udaril po levi roki in mu jo zdrobil. Nato so pobegnili. Kakor no je poi zvedelo, so preje pili v gostilni Medvod na Dolgontbrdu. Fantje bodo imeli sedaj opravka s sodiščem. d Svojo nevesto je ustrelil inženir l'ita-mic na Muti. Oba zaročenca sta se odpravljala na pot v Ljubljano iu v momentu, ko je stopil« nevesta gdč. Vazac v sobo zaročenčevo, ne je sprožil v inžeairjevili rokah samokres in zadel nevesto naravnost v srce. tako, da je bila takoj mrlva. Inženir Pitamic izjavlja, da te jc samokres sprožil čisto slučajno. d Kdo kai ve o Antonu Šubic iz Žirovske-j{n vrha St. 46, p. Žiri, Nahaja se v ruskem ujetništvu Alaparjevska gubemija. Zadnjič je pisal leta 1917. Služil je pri 17, pešpolku. Ujet v Karpatih 19. junija 1. 1915. Sporoči naj sc Martinu Šubicu na zgornji naslov. Gospodarstvo. Anton Pevc: Mlekarstvo, blagostanje kmeta. IV. Kdino primerna oblika nilekarjenja za manjša in sr?dnja kmetska gospodarstva jc zadružna. Svetovni in večji trgi sploh zahtevajo večje količine enoličnega blaga; tako je mogoče dobavljati le, če se obdelujejo surovine tvorniško, pod vodstvom v mlekarski tehniki dobro izurjenih mlekarjev. Mleko jc skrajno občutljiva surovina, ki jo moremo namolzti že pokvarjeno iz bolnega uii le bolezensko razpoloženega vimena in ki jo pričenjajo uničevati vsakojaka drobnobitja (glivice itd.) takoj, ko je bilo sicer namolzcno zdravo mleko iz zdravega vimena zdravih krav; razkrajanje mleka po glivicah mora živinorejec preprečiti ali vsaj zadrževati s pomočjo največje snage v hlevu, pri živini, pri mlečnih posodah in shrambah ,ter s pomočjo mraza oziroma hlajenja mleka na tako nizko toplotno stopinjo, pri kateri sc glivicc ne morejo razvijati; vse lo bo kmetovalec storil le. čc jc lastnim kapitalom in jamstvom udeležen pri podjetju in jc dobro ali slabo uspevanjc mlekarne njemu v neposredni dobiček ali v neposredno škodo, — kakor je to primer pri zadrugah. V vseli kulturnih državah, ki slovejo na svetovnih trgih s kakim posebno izbornim mlečnim izdelkom, najdemo zalo le zadružne mlekarne; občni zasebni kapital ima v rokah le podjetja, ki proizvajajo kakovostno manj važne od dobrote mleka manj odvisne mlečne izdelke ali ki predelujejo v vsakojake tehnične proizvode (ga-lalit, klej, milo, kazcin za barve itd.) razne mlekarske odpadke, ako slednjih ni mogoče pokrmiti živini. V Sloveniji in v Avstriji sploh te je zelo pospeševala številnost zadrug, premalo pa storilo za njih notranji gospodarski razvoj in zunanjo utrditev; hotelo se jc brez sistema in brez načrta novih in novih na vseh poljih, namesto da bi manj. številne zadruge razširjale svoj gospodarski delokrog in svoj okoliš polagoma, ka- kor bi nanesle razmere in potrebe, Narodnogospodarskem pomena ni število, marveč gospodarska moč zadrug. Tudi naše zadružno mlekarstvo je imelo prav mnogo škode vsled gonje za številnostjo; osnovali smo do leta 1900 v planinskih krajih naenkrat prav veliko število malih sirarnic, čijih izdelki niso odgovarjali okusu konzumentov in predpisom večjih trgov glede zunanje oblike sira, in so sir vsled tega morale prodajati po malenkostnih cenah, ki so izključevale vsako obrc-stonosnosl; nato smo v letih 1900/1910 osnovali zopet prav veliko majhnih ma-slarn, ki vsled malih množin mleka in s temi združene pomanjkljive uredbe niso mogle proizvajati dobrega in trpežnega presnega masla, in jc Dunaj kupoval dansko maslo v času ko je maslo kranjskih mlekarn plesnilo po skladišču bivše Mlekarske zveze. Slednja bi bila lahko mnogo pripomogla k primerni centralizaciji v izdelovanju masla in sira in s tem k izboljšanju izdelovalne tehnike, če bi imela strokovno bolj izurjeno vodstvo in čc bi bila znala vezali nase mlekarne, s strogimi pogodbami v kritičnih časih, kadar same niso vedele kam z blagom. K vsemu se jc pridruževala še posebnost, da je uredba mlekarn bila prepuščena samovolji družbe Alfa Scparalor na Dunaju in da so vsi mc-mdajni činitelji, od mlekarskega nadzornika pa do Kmetijske družbe skrbno preprečevali vsako tekmovanje oziroma konkurenco drugih, boljših tvornic za mlekarske stroje; zato imamo slabo urejene mlekarne, ki pa so stale mnogo več tiso-čev kakor če bi jih bila konkurenca dobro uredila. Vendar smrtne udarce je dobivalo naše mlekarstvo edinole od smernic naše živinoreje; stare dobre mlckarice so izginjale in na njih mesto so prihajali v hlev dobro rejeni kravji voli brez mleka; čc bi bili mlečnost krav starih deželnih pasem po načrtu podvojili — kakor so to storili Danci, ki so v teku 19 let dvignili povprečno, mlečno množino svojih krav od 1200 litrov (statistika i/, leta 1884) na 2800 litrov (statistika iz leta 1903) letnih — bi bila številnost mlekarskih zadrug poslala povsem normalna, zvišan obrat bi izsilila boljšo uredbo in kmet bi imel več denarja v žepu, naineslo prazne nade, Po toči zvoniti nima sicer pomena, vendar učimo se od napak preteklosti pri gradbi boljše bodočnosti. Zadruga jc trgovska družba — in nc morebiti kakšen dobrodelen zavod ali kaj podobnega. Zadružni člani so vezani na družbiuo pogodbo oziroma pravila in kdor te pogodbe ne more ali ne misli izpolnjevati, ne spada v zadrugo; na tem je hiralo slovensko zadružništvo, ker se nismo dovolj zavedali, da jc predpogoj vsake urejene družbe disciplina članov. Mi smo naše zadruge brez razlikovanja uredili po nemškem kopitu oziroma po vzorcu posojilnic, ki dopuščajo vsakčasen pristop in izslop članov; meni se zdi bolj pametno dansko kopito, po katerem se vsaka pridobitna zadruga (mlekarne, klavnice, strojne tvornice, konzumi itd) in vsako stroko pospeševalno društvo (živinorejsko, kontrolno itd.) osnuje za golovo število let, — zadruge na 15 do 25 let, društva na 3 do 5 let — v katerem času jc vsak član abso- lutno dolžan izpolnjevati vse enkrat prevzete obveznosti in ni nikomur dovoljen izstop. Disciplina članov in za gotovo, določeno dobo veljavna zadružna pogodba je pri zadrugah, ki investirajo v svoja podjetja izposojeni kapital neobhodno potrebna; amortizacija kapitala se vrši s pomočjo blagovnega (prometnega) dobička in jc zato višina deležev ali jamstva malo pomembna; čisti dobiček se razdeli pO množini od posameznih članov dodanega blaga in na enak način je pokrivati morebitno izgubo, višina deležev in jamstva ne prihaja do končne likvidacije zadruge pravnic v poštev — v tem se loči zadruga od običajnih kapitalističnih družb; člani, ki ne izpolnjujejo zadružne pogodbe, napravi Ijajo neposredno škodo zadrugi oziroma drugim članom, ker jim vsikdar '.manjšu* jejo dobiček, ter otežkočajo ali naravnost onemogočajo amortizacijo investiranega kapitala — zasledovati jih je vsled tega če treba tudi pravnim potom. Na tej podlagi se jc razvijalo in se razvija dansko zadružništvo, ki ima danes v rokah skoraj vso dansko trgovino, vključno uvozno in izvozno, in velik del danske industrije; na golovo, vnaprej določeno dobo se bodo radi obvezali tudi slovenski zadružniki, čim imajo vidno korist od obstoja kake zadruge, — kar jc pri mlekarnah vedno primer. Gospodarski in tržni pregled. g Ljubljanski trg. Tržni promet je zmeren, samo v soboto je kupčija izvan-redno živahna. Cene so stalne. Mesni trg jc dobro založen. Slanina sc plačuje povprečno 50 K za kg, slabejši deli po 48 K, riba in salo 52 K. Nakup klobas je zelo ve-, lik, kakovost še ni dosegla prejšnje kranji ske klobase. Kakovost šunk, izdelanih v Ljubljani, je nepovoljna. Živahncje se ku-, pujejo prvovrstne mariborske šunke. Divjačine na ljubljanskem trgu ni, ker restavracije in hoteli preplačujejo divjačino. — Najobčutnejc jc popolno pomanjkanje jajc, kar povzroča zelo živahen izvoz naših jajc v Švico. Tako je izvozil neki trgovec iz Čakovca sam 48 vagonov jajc, nakupljenih v Sloveniji. Švicarji plačujejo jaca, postavljena v Maribor ali takovec, po 5 K komad ter vse druge stroške. Popolno pomanjkanje jajc na našem trgu, vzilic temu, da se plačuje zanje vsaka cena, dokazuje,, da Slovenija točasno nima preobilice jajc za izvoz. Na ljubljanskem trgu stanejo jabolka prve vrste 6 K, druge vrste 5 K, tretje vrste 4 K. Kmetski sadni trg je bil pre-. tekli teden živahen. Pripeljalo se je dokaj, izvrstnega sadja. Cena se giblje med 5 in 7 K, Kostanj je letos jako slab ter se malo kupuje. — Špecerijsko blago je ostalo na starih cenah. Cena sladkorju je padla. Odrasle perutnine je na trgu dovolj. — Pomanjkanje mleka je zelo občutno. Kakovost mleka posebno nekaterih zavodov se je znatno izboljšala. Gena mleku, je 6 K za liter, g Cene v Zagrebu, Kilogram moke 0 16 K, št. 2 15 K, št. 3 13 K, najfinejši ma-karoni 22 K, lešniki 130 K, suhe slive 19 K, marmelada 48 K, fino olje liter 68 K, grenka sol 10 K, modra galica 98 odstotna kilogram 24 K, zelna galica. 10 K, žvepleni Cvet kilogram 10 K, kit za okna kilogram 14 K- -- j . g Padanje cen prašičem, V zadnjem času so pričele padati cene prašičem. Dočim so bile še pred kratkim po 32 do 34 K za kilogram žive vage, so zadnje dni že 24 do 26 K, To padanje cen je pripisovati fežkočatji pri izvozu vsled visoke carine in obilice koruze, katero je iz istega razloga nemogoče izvoziti. g Cene v Bački za 100 kg: pšenica 930 do 950 K, ječmen 520 K, oves 260 do 280 K, koruza nova 260 do 270 K, stara 3€0 do 360 K, moka 0 14.50 K. Po ovsu je živo povpraševanji, po ostalem ni nobenega. Pitani prašiči kilogram 25 K žive \age, svinjska inast kilogram 44 K. g Cene v Soinboru (Bana!) za 100 kilogramov: pšenica 910-950, ovsa 270-280 K, belega graha 700—710.K, nove koruze 010 do !!60 kron. g Cene blagu na Angleškem stalno padajo. >Rettlcr« poroča veselo vest, da že nekaj časa na angleškem trgu padajo tene raznega blaga, zlasti pri žitu, pavoli, kovinah (razen železa), svincu, terpentinu. Cene sc žc b!ižajo predvojnim cenam. g Padanje cen vina na Francoskem. V splošnem padanju cen na Francoskem, (•o pričele padali tudi cene vina. Hektoliter \ina stane od 240 do 800 frankov; odvisna je cena vinu od kakovosti. Najfinejše vino ! hektoliter stane 700 do 800 frankov. g Sedanje cene. Pred vojsko je stala delniška lokomotiva za brzovlake 100 lisoc mark, danes pa slane nad 2 milijona mark. Odprli železniški voz je stal takrat •:000 mark, danes pa 60 000 mark g Cono v Bolgariji. lz Vanje, znanega l>olgai'.-ike^a pri.-tiiaišč« ob Črnem morju, poročajo o conah sledeče: /a volovske in telečje kožo za kg 40—42 levov, za par ovčjih kož lOO—lld levov, za par jagujelovib kož 50 levov. va par kozjih kož 120—140 levov. — Za 1 kj» fižola 4.17 levu. moke 3.75—5.00, neoprane volne 40, oprano 50 levov, krompirju l.5<» leva, govejega mesa 22 levov, ovčjega 'S> levov, masti 56 levov, loja 35 levov, kruha ! '1 do 4 leve, 1 liter vina 12 do 14 levov. g Coiie r Trstu začetkom mesect decembru. N;i trgu v Trstu je precej mrtvo, ker ni nolieuegu povpraševanja, pač pa je znatno ponudi«. Cene za 100 litrov vina so: istrsko 230 do '.'70 lir (z ozirom na kakovost, rdeče puljsko 24—2o lir po hektoliterski stopnji, italijanska vina 20—23 lir po hektolitrskt stopinji). — Usnju iu volui padajo cene, ker ni od zunaj nobenega povpraševanju. Tudi lesu padajo ceno, kor ga prihaja v Trst razmeroma mnogo, trgovci jm čakajo, da ceue Se bolj padejo. Hučuna se. da se nahaja v Trstu 4 -5000 vagonov lesa. Glavna skladišča za les se nahajajo v Skednju. g Ceue ua francoskem za 100 kilogramov pšenica 95—100 frankov, rž 80 lraekov, moka 130 frankov, ječmeu 00—92 frankov, koruza 80—81 frankov, riž 195—200 frankov, seno 26-28 frankov, slama 12 14 frankov, sladkor 205 frankov, maslo 140—175 frankov. g Cene hmelja n« Ccškcin. Iz Žalca poročajo: Povpraševanje po hmelju je neznatno. 50 kg hmelja stane sedaj 4.700 do 4.800 češkoslovaških kron. g Svetovne žitno cene. Na svetovnem trgu so nenavadno močno padle ceue žitu in to padanje se š'"1 neprenehoma nadaljnje. Anic-5' rika razpolaga z velikanskimi množinnml koruze, katere ima pripravljene za izvoz. Na trgu v Cikagu je koruza dražja pri 1 leg samo za 4 cente (okoli 20 predvojnih vinarjev), kakor pa v mirnih, predvojnih časih. Ako pa pade visoka vrednost dolarja ln bodo evropske države prisiljene uvažali ameriško koruzo, potem lahko rečemo, da ho Evropa preplavljena z ameriško koruzo. Balkanske države, v prvi vrsti Jugoaluvija in Bolgarija, bodo mogle vzdržati to konkurenco vsled slal>e vrednosti denarja fn pa če se nabavi potrebna množina vagonov, katerih danes primanjkuje in se znižajo prevozni stroški ter izvozne carine. g Semena. Vreme za vzgojo raznih semen je bilo letos ugodnejše kot prejšnja lela, zato je pridelek znatno boljši. Ponudbe semen prihajajo v znatni meri, so ugodne zl&sti iz antantnih in nevtralnih držav. Seveda jc z naročili bolj težko vsled majhne vrednosti našega denarja, slabih prometnih sredstev, izvoznega in uvoznega dovoljenja in pa delovanja našed-•lave. Ta davek velja od 1. januarja lOiiu. »a vsoto d usedaj plačanih da'. Uev /a loto i920 jo treba plačati invalidski davek pu lo-tvicl najku.-uejo do 1. decembra 1.1. Po tem roku e l>o izterjal prisilnim potoni, iu čc I »odo dari predpogoji ud lega dne dalje i a. .mili tudi zamudno obresti. Ako je davčni obw<*n" n. pr. za leto 1920 že phičal 000 K neposrednih davkov, mora. uko t,e iioče ognili navcdnimu posledicam plačati do 1. decembra 1'.'20 > 90 kron invalidskega davka. g Užitninski davek na vito. Ka .or ie znano, je hotel liberalni iinaneni minister upeljali davek na vino in siccr na vsak i-ter 32 vinarjev, na sadno vino in :-at.lnl mošt pa na vsak liter 8 vinarjev. Ta davek bi ludi moral plačevati kmet za Ibto vino in mošt, ki bi ga izpil doma s svojo družino in s svojimi delavci. Vrhutcga je holcl minister zvišati užitninski davek na meso in sicer na 12—34 kron. Slovenska kmečka zveza in njeni poslanci so se tem nakanam liberalnega finančnega ministra najodločneje uprli. Po dolgem nasprotovanju sc jc finančni minister moral udati. Izdal je spreniembno določilo k že objavljenemu finančnemu zakonu. Po tem določilu sc s 1. deccmbrom 1920 odpravi pobiranje užitninskega davka na sadno vino in sadni mošt kakor tudi povišanje davka na meso, Kar se tiče vinskega davka, je pra-izvodni davek odpravljen, pač pa sc bo smel pobirati samo kot' užitninski davek pri konzumentu (porabniku) v znesku 32 vinarjev pri litru. Opozarjamo kmetovalce na določbo, da jc pobiranje vinskega davka dovoljeno samo tedaj, ako se vino proda oziroma kupi. Vino, ki ga pridelovalec porabi doma za sebe, za družino in za delavce, jc davka prosto. g Davek na prirastek od vrednosti nepremičnin je na Slovenskem odpravljen-g Obdavfenje alkoholne industrije. Ministrstvo za zdravstvo pripravlja zakon, po lerem bi morala vsa podjetja, ki so bavijo « produkcijo alkohola in morajo polagati javne račune, odstopiti 30 odstotkov svojega dobička državi za podpiranje protialkoholnega gibanja. Podjetja, ki izdelujejo brezalkoholno pijače, bi bile nasprotno '20 let davka prosto. g Zadružna šola se otvori zopet v letošnjem zimskem tečaju. Vpisovanje se vrši prl-ravnateljstvu državne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg štev. 2, dne G. decembra od 9. do i'A ure dopoldne. Pogoj za sprejem v Zadružno šolo jo dopolnjeno IG. leto iu dovršeno ljudska šola. K vpisovanju je treba prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo ter K 20 kot vstopnino. Šoiuine ni nobene. Pouk se bo vršil ua drž. realni gimnaziji, Poljuuska ce-tia, in se začne v torek, 7. decembra, ob i». uri popoldne. Zadružna šola bo trajala približno do konca aprila 1921. - Ravnateljstvo. Književnost. v; Popis ljudi in živine v nasi državi. V Belgradu so izdelali pravila in navodila za popis prebivalcev in živine, ki se izvrši po stanju v noči od 31. dccembra t. 1. na 1. januarja 1921. S popisom ljudi in vse živine bodo popisana tudi poslopja. Vsi dodat!, i 1; leni popisom se bodo hranila kot uradna tajnost in se ne bodo mogli uporabiti /a nobeno obdavčenje prebivalstva. f; Nakup plemenskih ovc. Osrednja vlada je dovolila izvoz 2000 ovc jezersko-solčavsko pasme proti garanciji uvoza plemensko goveje živine v enaki vrednosti. OvČjerejci sc leni opozarjajo, da nakupuje prihodnje dni poseti-na komisija te ovco in sicer zdravo plemensko blago v starosti do tretjega leta, ovce tudi ■/. jagnjelom; ena tretjina naj bodo nu!.. "'i. ('. ■ na bo nikala okoli 12 kron za ! kg >ive teže, /a izvr.-tno blago ledi nekaj višje. Za enkrat n:'morava izvesti nakup v Jezerski in Kokrski dolini od i), do II decembra in v Gor-nji Saviuj-ki dolini v tednu od i3. do LS. de-combru t. I. Nakup sc bo vršil Je v taluh krajih, kj«v se lahko računa mi J*X) komadov. Zeli so nakujiovati od rejcev, ne od prekupc ■Prijave iu informacije pri jioverjeni tvu za Jditoiijsivo v L.iubljani. g N»s< tiin auje ; ju/iiih l.rajjih na-e kraljevine. Naredim o naseljevanju v južnih krajih nase kraljevine jo postala prav o močna. Vr svrho izvršenja naredbo je dovoljen mini-« htislvu za agrarno reformo kredit 20 milijonov dinarjev. Za naselitev v omenjenih krajih se jo prijavilo doslej 4!'M oseb. Največ jins.1-ljonikov se jc zgladilo za Ko.?ovo ter za kuma-nov.-ko in ii lovsko okrožje. Dosedanji nase-Ijeniki v južnih krajih so že ustanovili svoje kmetijske zadruge. Ministrstvo za agrarno reformo je tem zadrugam nedavno nakazalo podporo ,100.000 dinarjev. Take podpore so bodo dovoljevale še nadalje, a seveda samo pod pogojeni, če se j)odeljena podpora uporabi za ono svrhe, ki so v naredbi označene. Islo velja tudi za nove priseljenike, ki poleg kmetijskih in obrtnih zadrug morajo ustanavljati tudi agrarne zajednice, katero bodo ministrstvu za agrarno reformo jamčile za povračilo porabljenih kreditov. g Trst naj postane svobodna luka. To je zahtevala v svoji brzojavki na italijanskega ministrskega predsednika Giolittija tržaška trgovska zbornica. g Otvoritev reške luke. V Belgradu pričakujejo, da se luka na Reki že tekom enega meseca otvori za splošni promet. Književnost. Srbska porotnica. Sestavil I. T. Pokazala se je potreba izdali početniea za Slovence, ker so razni srbski bukvarji, ki so se dosedaj v šolah ujiorabljali, pošli. Brez dvoma bo z novo knjigo, katero je sestavil vešč šolnik vsestransko ustreženo, služila bo šolskemu pouku prav tako dobro, kakor samouku. Razdeljena je v 4 I>oglavja. AA. Uvod. B. Izreka. Naglas, Narečja, C. Cirilica. Tiskana in pisana cirilica s po-četninii vajami in potrebno razlago, opazkami in slovarčkom. Temu sledi zadnje poglavje obstoječe iz 22 najlepših srbskih sestavkov (beril) in p^smi z opombami, razlago besed itd. Tisk knjigo je krasen, rabile so se zanjo posebej naročene uovo črke. Nu slovenskem književnem trgu ni nobeno bolj primerne po-četnico za pouk srbohrvaškega jezika. Cena K 12.— jo jako nizka. Izšla jo v založbi Jugos:lo-venske knjigarne v Ljubljani. pr Jugoslovanski skladni koledar /.a leto i9?l. z velikimi številkami za pisarne, gostilne in druge javne lokale. Vsako leto jc občinstvo po tem koledarju najbolj iz-prašcvalo, saj je potreben v vsakem javnem lokalu, pristoja pa tndi v zasebno stanovanje; ker pa zahteva nalisk tega koledarja največ tehničnega dela in izdatno porabo tiskarskega materiala, )e moral lansko leto kljub splošnemu povpraševanju jzoslati. Za lelo 1921. je pa. četudi so dobavni stroški ogromni, že zopet na razpolago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v drugih Irgovinan. Prodajna cena, ki znaša 30 K, jc razmeroma skrajno nizka. Draginjska doklada, ki je v knjigolržtvu običajna, se do novega leta nc bo računala, !e trgovci izven Ljubljane in Kranja si priračunajo stroške za poštnino. Po novem letu odpadejo ti stroški, mesto njih pa si bodo vse knjigarne računale običajno in predpisano 20 odstotno draginjsko doklado in bo veljal lorej Skladni koledar 36 K. pr Žepni, koledarček za leto 1921. Kakor lansko leto je izšel la koledarček v isli zelo prikupljivi in priročni, mali žepni obliki in okusni vezavi tudi za leto 1921. - Prodajna cena znaša v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in drugod do novega leta !2 K, Po novem letu sc prišteje doklada. Trgovci, ki želijo popust, nrij se obrne}« ra založništvo. Najboljša ia najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko ccrkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3°/o brez kakega odbitka. KlraHne m ofl Glcf inserat! Mpl funaklnfa iz Štajra. Povest. Prevaja * *" (Dalje.) Gospodi« jc v tretjič vzkliknil, vsaka beseda jc bila bolečina, kakor bi mu z vsako besedo iz srčne rane uhajala kri in življenje. »Pustite jo vendar počivati v miru, mrtva leži in jaz vem dosti, aa okusim peklensko bolečino pred morilnim odrom. Zakaj izkopavate nove nesramnosti in razgrinjate z nje mrtvaški prt, saj jc mrtva, proč je, jaz pa sem zaslužil kazen, pa vendar še živim.« Toda Hendel je neomajno in neusmiljeno nadaljeval Madlzederju: »Dajte mi sem moje pismo s poveljem. — Odprite okna, da izve vse mesto, kakšno bitie je bila Štefana, ki jo. je umoril Henrik Hendel,« Medlzeder je stopil pred sodnika in mu je podal pismo, nato je šel k oknu in ga je odprL Sodnik Hendel je iel glasno brati pismo med napetim molkom vse dvorane, v katero' je liki dalnie kipenje in šumenje razburkanih morskih valov prihajal šum iti hrani razburjenega mesta: Medlzeder! (Tako namreč se je glasilo' moje pismo in povelje.1 Kar sva marca meseca med seboj govorila glede Štefane in me-niha.* — Tedaj je Medlzeder, ki je zrl skozi okno, z največjim začudenjem vzkliknili »Pri moji duši! Kaj vidim! •Kaj neki? Drevesa hoditi kakor ljudje?«, j jc z zaničljivira zasmehom vprašal sodnik, i »Nikakor! je jecljal mož. < Pri moji dušt, ! far Albert prihaja čez trg proti mestni hiši.« ■ Zdi se, da ste se ga že navsezgodaj na-j lezli, gospod,- je zbadljivo rekel sodnik Hen«. del, častivredni gospod, ki ste ga imenovali, vendar sedi v ječi.* Vendar so mu vzlrepetali živci na razoranem. gubatem obrazu. Tudi On ic vstal, približal sc je k oknu in sc je ozrl na hrumeči, valujoči Irg in glcjl na lastne oči! vidi črnega, visokoraslega, suhega rimskega: duhovnika, ki sc jc rinil skozi množico in je, neprestano s svojo mrtvaškokoščeno roko blagoslovljal, ki so spoštljivo pred njim pripo-gibali kolena ... in ta mož, Hendel bi ga bil slo milj daleč spoznal, je prav pravcati kužni menih iz Garstcna, pater Albert. ..Pri Bogu, on je,« Hendel jc stopil nazaj k svojemu sodnemu prestolu. »Mi o volku, volk pa iz lesa! Torej so i$a izpustili. No, vrana vrani oči nc izkljuje. Toda na svojem sinu je opazil grozno izpremembo. Henriku je zažarelo preje mrtvaškobledo obličje, stisnil jc resti in jih je položil na prsa, iz oč» ^a mu je plamtel divji ogenj besneče jeze.' endel je vzkliknil: > Strelci, držite ga dobro, narednik, pokličilc še več strelcev noter,-; nato ie rakci svetovalcem: Ako si ta nesram« než, ki je i/gnan j/, mesta Štajer, vendar upa pred moje obličje, hočem zabraniti kako kr-' vavo dejanje, toda v obraz mu bon« zalučil priimek, ki mu gre, prav tako malo mu bom prizanašal, kakor oui mrtvi vlačugi. Komaj je izpregovoril, pa jc v dvorano stopila četa strelcev, ki so z zvestimi pogledi popraševali, kaj je Henriku, sodnik pa jim je velel, naj se postavijo okoli Henrika in pazijo, da so kaj ne zgodi, ko bo nekdo stopil v dvorano, ki je sokriv umora. Vrli strelci so' se med seboi plaho spogledali in so se, kakor se jim ic velelo, postavili okoli Henrika, ki je kakor blaznik gledal okoli in je hripavo zakričal: »Le držite me, kakor hočete, iztrgal se vam bom, da obračunam ž njim.« Zunaj na stopnicah sc čujejo koraki dveh mož. Bil je Luc s patrom Albertom, V Garsten, kjer je sveti mož ravno opravil prvo črno sveto mašo za Štefano, mu je prinesel novico, da so morilca že izsledili ter ga pripeljali v mestno hišo; morda pa da je zares Hendelnov fant. — Albert se je takoj po opravljeni daritvi podal na pot v Štajer, da bo pričal za štefano, da ni z ničemer zaslužila smrt. Slutil je namreč, da bo sodnik vso zpdevo tako za- 4a ■tkal. kakor da ie bila Štefana sama kriva tvoje nesreče, da fanta ne bi zadela smrtna Sklonil je, za vsako ceno preprečiti tako frnebovpijočo krivico in za hudodelskega morilca zahtevati zasluženo kazen. Ko sta z Lucom stopila v mestno hišo. (v rekel: -Pred dvema mesecema sem tukaj • štefano stal pred sodnikom, današnji morilec ic bil takrat najin tožnik.- Že sta bila z I-ucom pred vrati, za katerimi ie bilo razburjeno šepetanje in sl- '»Šo li '.si lisiaki skupaj zbrani,« je rekel Albert, pritisnil je .ia kljuko in je stopil v dvorano. Blizu slo oči ic skrivaj zrlo nam. Da. tu so vsi zbrani. Sodnik sedi na svo-To ie komedija!« zamrmra sam pri sebi p.iter Albert Ko je v jutranjem sviiu s krepkim korakom, črn, silno velik ju suh kakor smrt stopal po dvorani, tedaj je Hendelnov fant, Šlefauin morilec, nazaj vrgel glavo »n ic s spačenimi ustnami zakričal s strašnim glasom: Tukaj ic! On živi, ona pa ic mrtva I izpustile me, dajte mi meč, dc sc maščujem i:ad njim, preden umrjem.; Strelci so ga držali z medvedjimi pestmi, < n pa sc jc na vse kripljc boril ž njimi, da bi se pririnil do meniha, ker je mislil, da vidi u?»ramnika, ki jc onočastil lilijo. V jeziku svojega krvoločnega deda Kabina je bruhal ainj grozne kletve. Albert je dvignil proti niemu koščeno roko in je glasno zakfical: Pobcri se. nečisti duh, stran, hudobni duh. stran, nesr. čnož, jc li kri uboge, čiste deklice, J-i fi jo prelil, tebe naredila divjo zver? K?j mi hočeš?- Luc jc v velikem strahu stopil za meniha, •'.ašepe tr.l mu je v uho: ■ Blazen je,« in se ie postavil r.ird meniha in morilca. Hendel sc je prestraseu dvignil in je tickai zaklicai sinu v materinem jeziku Ko sc ic Henrik nekoliki, pomiril, se ie obrnil profi duhovniku in mu ie rekel: »Menih Albert, reči moram, dn se čudim, kako si upaš, prikazati se pred mojim obličjem. Kes, dokai se ti poda, tega ubogega moža, ki je po tuji krivdi zabredel v nesrečo, imenovati /Itga duha. Če je tak tukaj, stoji nekje drugod. Ta-le mož tukaj-le, to povem glasno tebi in vsem. je padel vsled tvoje in neke nesramnice krivde, in ne čudim sc, ako ga pogled nate deta blaznega. Sicer pa, zakai si prišel semkaj, te je li morda tvoja slaba vest pripeljala na kraj tvojega zlega dejanja?« >-_Vp.Ja vest je pa čista, ne-li?- je tipko dostojanstveno vprašal duhovnik. »■Katero ncsramnico pa imate v mislih? Prišel sem, da pričam za ubogo umorjeno nedolžno deklico. Sicer nc zaslišavate radi prič, gospod štajerski sodnik, kadar velja, katoličane poslati na sramotni oder ali pa ua vi-sKce, toda danes boste hodili postavno pot pravosodja, ker je hudodelec vaš lastni otrok.» »Hodim pot, katero hočem, moje pravo ie vselej pravo,« je trdo odgovoril sodnik Hendel. -Kaj čudno se glasi, da hočeš pričati ravno za to žensko... Stvar diši po sokrivdi ... sicer pa naj menili Albert ve, da Se po njegovih dosedanjih slavnih činih bore ihalo menim za to. je-li izpremeni glede mene »odbo starega opata Hclerja ali ne.« • Morilec, kj so ga strelci z vso močjo držali, je sedaj obrnil svoj podivjani obraz proti menihu ter je blazneč jecljal: »•Ti, krivi preroki Ti prokleti zapeljivec!« Menih pa je vzkliknil: »Človek, kaj hotel, govori, zakaj me psaješ?« 'le mrke, zapovedujoče besede in blazno sovraštvo so odpečaiile ustne izgubljenca. »Til — Ti!« je hropel. »Ti — mene? Jaz vprašam — tebe!... Kaj si počel v noči na velikonočni ponedeljek?« Pri teh besedah se je izpremenil Albertov spokorm obraz. Iz oči nui odseva začudenje, groza. Noč na velikonočni ponedeljek! Li ta nesramni fant, ki ga je obsedel hudobni duh. kaj ve o oni_ skriti uri milosti? O kraljevi skrivnosti, ki je obenem skrivnost smrti? Kako je zvedel to? Je-li morda.«, srd 3' prevaranega zaupanja le vzkipel v njem — Štefana prelomila besedo ia pozabivši na doli-nost, kakor znajo ženske, kaj izblebetala temu luteranskemu pobu. Sodnik je opazil, kako se je Albert prestrašil. Polotilo se ga je divje veselje. Ha, sedaj te imamo, potuhnjc-necl Povesil je podbradek v pest in ni izpustil meniha iz oči. Sedaj, sedaj bo vse odkrito, in tvoja setev, rimska vlačuga... ne moja, bo šla v Štajru v nif. Toda na mah je zopet postalo Albertovo obličje mirno, resno, kakor je bilo preje, s svojimi temno zasenčinimi spokornimi očmi je motril morilca in ga je z globokim glasom, glasno vprašal, kakor bi izganjal hudiča iz njega: »Fant, kaj si govoril? Kaj veš, ali kaj si domišljuješ vedeli o noči na velikonočni ponedeljek ?< Morilec je bulil v meniha s pogledom naj-strupeneišega smrtnega sovraštva. >Ti veš bolje... kakor jazi Me li hočeš prisiliti, da povem... V noči na velikonočni ponedeljek sem jezdil skozi Garsten... in ob desetih —> glas mu jc odpovedal, ihteč in besneč je hropel: sem jo videl prihajati iz tvojega stolpa.« Albert je stal tu miren, toda bled kakor senca. »Sicer nič drugega ne veš?* Tedaj se je Henrik grozno /akrohotal kakor pogubliencc v peklenskih plamenih: Ni li to zadosti?- Štefana li ni ničesar razideta?« je zopet glasno, roteč vprašal Albert, nc mereč sc za zanesljivi, zmagujoči obraz sodnikov niti za nesramno šepetanje luteranskili svetovalcev. Morilec, govori resnico! Stdaj so flenrikovi v sovraštvu plamteči jiogledi ugasnili v vročih solzah, ki so se mu vlilo po licih, obupno je sklenil roke in jc zakričal: Stoj>i sem in ne zasmehuj me! Ti satan! Kaj naj bi mi bila Še razodela? Moje oti so mi povedale, da ic bila pri iebi, potrdile so vse priče, in tudi sama ni tajila v svoji zadnji uri.., Moj Bog. moj Bog... In zato sem dv i-najst ur trpel kakor v lieklu, in zato sem io zabodel.' Iz Albertovega srca je prikipeln zahvalna molitev proti Bogu, da je skrivnost nedotaknjena in da je Štefana ostala zvesta. Nič ni razodela. V tistem hipu pa je tudi v najglobljo žalost svoje apostolske duše spoznai, zakaj je nesramni fant umoril ubogo deklico. Videl jo je hoditi po njenih angelskih potih, v svojem posvetnem duhu in ivoji krivoverski zaslepljenosti j>a je mislil, da hodi po slabih potih. — Nesrečnež, ki te ie zaslepil satan!- jc rekel Albert morilcu.p Ker je biki pri meni, zato si io uinoril7 Veš li, zakaj je bila j>ri meni?« Henrik je tresoč se i>o vsem životu, kakor bi bil trpinčen, zasopihal: > Ne vzemi s silo ir ust nesramne besede, mož sem!-- ^odaj je vstal sodnik. Divje zmagoslavje mu je sijalo z malo preje že od skrbi r a zoranega čela. Beseda je padla, nesramni menih, ki ga je zapustila pamet, jo je sam izsilil iz nesrečnega fanta in jo je zapečatil z fastno izpovedjo: >Bila je pri nicm.« O meč. udari, o bič. zadeni nečistnika, ki sta iz junaka napravila morilca, onadva morata nositi vse sovraštvo in vso sramoto, nc pa on. Opozarjamo na oglas Menjalnice Slo. venske banke v Ljubljani. Imate bolečine? V obrazu? V celem ta. lesu? Vaše miSice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-Fluid! BodeU ae čudili! 6 dvojnatih aii X veliki špocijalnt stoklenici 42 kron. Državna trošarina posebej Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza-krogljice! 0 Sknlljic 18 kron. Prava želodec okropčujoča Švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. Omot in poštnina posebej n najceneje. Eugen V. Feller, S t u b i ca d o n J a , E I s u t r g S t. 10, 11 r v a t s k n. a, Kmetovalci pozor! ™ Vzamem v delo vsako množino prediva "m* ter izdilam Iz njega vsako vrsto marskega blaga kakor: Sirancje. vrvi, uzde itd. it. Smkovec, starejši, Kranj 12 kupuje vefiuo po nojvlsji ccni i'< an Pogačnik, tr<|ovinn z žitom, moko, sftr.eni iu de :cln; :il pridelki v Ljubi anl i>;malsl>a cesta ?0. Sr^r^r^- "Hlopec vajen ravnanja s konji, ter vc'č kmi-lijskc;;:i del«. Plača in hrana dobra rluJha trajna. Nastop .',!n/.bc 27. dcc. ali 1. jan. 1021. Naslov pri upravi ,.!>,.no-moljulia" j>cd st. <838. Svilena in /imunta mlinska sita (p c i tli) vseh vrst st dubc v trgovini A. ČAD!.Ž, Ljubljana, KclodvorsVa ulica f.cv. 3r>, nasproti „Starc Ttfltrjeve gostilne". Modna in rramifakturaa trgu1, ia* >*«r 9Pra Ivanki1 "m Ljubljani), Sv. Petra ccsla štev, 21 priporoča svojo veliko zalogo rar.ncga t.-'aj;a, '.'3 "r: tukun in žamet ?a inO^ke, avilo iu volneno za ženske obleke, hlačevioo, modro kotenino, cefiiie. oxforde, rujavo in oclo kotenino, kotenino zs rjuhe, cvilij za postelje, raznovrstne odeje, različne bar-hent«, volnene in svilene robce, nogavicc in sukanec, ter drugo, po najnižji ceni._ Preklic. Podpisana !'ran£iika Kupar od Tomažinev St. 1 preklicujein žaljive besede, katere sera govorila o Jožetu 1'etek io Jožetu Zgonc, oba posestnika pri Ambrožih, Tomažini, 14. nov. 1920, Frančiška Rujiar. Anton Kunstek^rST^ usnja in čevlj. potrebščin na drobno in debelo. Tovarna JOS. REICH Ljubljana, Poljanski nasip 4, Po mmi.U PODRUŽNICE i MARIBOR Gosposka ul. 38, 4. Barva vsakovrstno blago. Kemično (isti obleke. Svetlolika ovratnike, z»-pcstnicc in srajce. __ NOVO MESTO Glavni trg. KOČEVJE Stev. 39. Priporoča te tvrdka Olt>orifet> trgot>ine. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da jmo zopet otvorlll svojo dobro znano manufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom, v popolnoma prenovi|enem lokalu. Za bližajočo se zimsko se2l|o priporočamo vsakovrstne novosti, katere »o ravno doSle iz Inozemstva, osobito razno volneno In sukueno blngo za moške in ženske, dalje parllne barhente, flanele cefirje, Sifone, potrebščine za krojaCe, Šivilje i. t. d. Zagotavljajoč prijazno In solidno postrežbo ie priporočamo R. & E. Skaberne, veletrgovina z manufakturnim blagom Ljubljana, Mestni trg 10. Jos. Peteline, Liobliaiia Sv. Petra nssip Stev. 7. Tovarniška čitiajnih cjrfpni/ v vseli opremah za zaloga dllUlillH dllMlCl domaČo rabo, za krojač?, original Cjjlimlur, Singcrjcve velike in nmlc za Cevl'ar)e, posamezne dele ža vse sisteme, igle, olje zn stro;e nn drotno In debelo. h ajstare]fa hranilnica na Slovenskem. Kranjska hranilnica v I.JnblJanl — ustanovljena L 1820 obrestuje hranilne vloge b 3%. Kranjsko hranilnica jo pupilarno varen zavod in jo nndzoruje deželna vlada. Za plačila zavodu se dajo na razpolago postne položnice. Tisti dohodek Krnimke hranilnice je — ne glede na to, ker Fe odkuže rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje ohčeuorifitnih naprav ln podjetij na Kranjskem. — skupna uvota doslej v to svrho odmenienlh, zneskov zna^a K 8,701.118-37. ira LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 38 priporoča svojo bogato znloiro manufakturnega blaga, Utofa, cojga, cvilhn, klota, porhenta, ce-lirja, plavino, nnavo in bele komenlne, viSnjeve ta jired pašnike, bombaževine, nogavic, sukanca in drobnarije. Ker je blago ravnokar došlo, so cene nizke. Istotam re ir ti Vi a «* S r« S> kl b> znala KUndrlld nekaj Slvatl. Dogovor samo osebno. •prejmo Črno detello plačujemo po najvišji ceni. SEVER & KGMP., Ljubljana, VVolfova ulica 12 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J ERJAVEC & TDRK \ trgovina z železnim) | pri »ZLATI LOPATI" preje * > Hammerschmfdt (HUhleisen) Ljubljana, Valvasorjev Ira št. 7, — nasproti KriSanske cerkve. — Bf* Zaloga cementa. |.fTffffffffff*fff IGU-LIHE Tri New-York—Bnenos-Ayres—Rfo dl Janeiro—Santos-Montevideo. Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike z Slovenije edinolo prt: SIMON KMETEC, ljubljeno, Kolodvorska ollia 26. Nekaj za Vas! ^ - Racionalno negovanje lepote. BMM li Obra. m roko racionelno negovati, pego, mogoire odpraviti, hrapavo kožo mladostno in pro£no napraviti, opo-rablioiteFellerjovo pravo Elsa-obrazno tu kožo-ot>-Tarti|o< o pomaMO | veliki porcelanski lun/-, k iS - K. Kina toalo.ne uuiivulno PAHtilio I škatl iica 10 JOK. 1'omaila za u«'n,.-e i-, in K Ideal vseh mil i. Kellorjovo KUaliil.no mlečno mil" io*. K To-kV* lili.ro nilsko 12 • in M«. K. Najflu.išl Glvc« rm iu K Votel n po S-, 7 -in 12- K. Neškod-Ijivi puilrr no obraz v vročicah po 3 - K. llsrvilo rdoče »a obraz 10 pisem 10'- K. Puder gospa, katera •• v to razume ie pravi u" v ftkatliab po S - K ln 7 SO K in Fulier-Jevnturistnvska tinktura steklenica 10-- K. Fini parfomi franooiki, originalno steklenic. 40'- K ; oatelit-nioo od JO- K naprej. Bacbet (ovitek dišečega praška za porilo) 8-- K. Kaj se vsak dan potrebuje? Angleški obli?. J" K. hy solorm »o - K. Popolni lrrigatornajboljši 150 - K. Pravi l.vscl 30'- K. Kaira S-- K. Kafmo krofljioa (•. K. Araiko. «•- K in «0'- K. Po smrekovem gozdu dišeči partetn »a sobo 3S--K. Konjak 30--K. Malinov »ok no - K. Kina zeloauo vino 801- K. Esono za mm 7 - in 8S- K. Ki-s.iki čaj na tehtnico od 8 - K naprej. Pri vpraianjih naj s. priloi« pottne znamko aa odgovor. Prvovrstno naravno negovanje las. Rast las napreduje, kožo na glavi krepčn, plešo in pi-erano osivelost preprečuje Fellerjcva prava Tanuoktua nomada zn rast lat, l veliki poreo-lanskilonček 15*- K. Možno katr.movo milo za glavo M - K. Ogrska po-marta za brke po a-- in »'• K. Neškodljiva olja iu Use, orehovo oljo mata stekleni<'a 6- K, velika 30-- 1\ N-diampon za unil-1 h.i o las 4 - K. Najmočnejše fran-j cosko žganje uajo. Va predvojna roba, maniša steklenica 15-- K, velil.a 38"- K. Kisa Ko-ionska roda v steklenicah 7'- in 35*- K. Proti potenju telesa deluj« zanosljlvo Feller-jov Kisa nipalni prašek 1 škatljica 10 SO K. Kaj Je „Elsa Fluld" to zna vsaki s dvojnatlh uii a npeoi-jalni steklenici O - K. Za usta in zobe I Hega zobni praaok ■ kisikom. I škatljion to - K. l)r. lletdor-jov zobni prašek I škatlja o - K. Kisa voda za u«ta 30 - K, zobno krtaeieo od ZO -K naproj. Proti mrčesom kakor muhe, boliio, stenice, rasi, zanesljivo in temeljito delni. Kisa tnr-^osnl urah, velika škatlja 15" K. Tinktura zoper »tenice DO'- K. Nr.pbtalln od 2*. K naproj. MISI (n podgana I Mišji strup 8-- K. Strop •opor podgan. 8 - K in. 1(T- K. Omot In poštnina >a radnna poseb.i, toda niuoe&ojo. Oim ved so na enkrat naroči, tem manj droie stroški to robo. L NaroČila se adresirajo nai EVGEN V. FELLER, lekarna, Stablca donja, Os^trg 18. Hrratsluu Državna razredna loterija Prvo žrebanje bo 3. in 4. Jan. 1921. 100.000 srečk - 50.000 dobitkov. 5 premij od 60000 do 000.000 din. ali 340.000 do 2,400.000 K (dva milijona Stirlstotleofikron) Vsaka druga srečka mora dobiti I IzpleSanJe vseh dobitkov v gotovem denarju brez odbitka I. Največji dobitek t srečnem alnčsjn dinarjev 1,000.000 (ea milijon) ali kioa 4,000.000 (Stirl milijone) nadalje: 600.000, 400.000, 2C0.000, 150.000, 100.000, 80.0T0, 70.000, 60.000, 2 po 60.000, 2 po 40000, 6 po 80.000, 18 po 20.000 dinarjev, odnosno 2,400.000, i.eoo.ooo, soo.ooa 000.000, 400.000, 820.000, 280.000, 240.0001 S po 200.000, 2 po 160.000, B po 120.000, 18 po 60.000 kron itd. bres odbitka t Cena arefike za vsaki razred Vi sreCka D 48 - ali K 192'- 1/3 sreCke D 24--«11K 96'- >/4 sreCke B 12*— Ili R 41'- V« ereCke D 8'- lil K 24-- Naročila iz cele države naj se poSUJajo po poštni nakaznici lastni glavnlkolekturi Medjunarodna banka d. d. oddelek razredno loterije Sajevt s Zagreb b«j«vs 8. Največja Izbera številk! Primešaj krmi Mastin! V s m slu cdloka deželno vlado r.a Kranjsko v Ljubljani ?. dno 18. ju i.ia IN«!)., št. 10.090, ki mi pa jemei-tni niagisli«t ljubljanski izporočil dne S>8 ulija lb9U,št."u.2u5. smejo diotetično sredstvo fcastln. red 11 ti i prn^ok zn prašiče in za vsako živiuo. lekarnarii. trgovci, drogisti in kramarji piosto predajati. Mnstin jo kot prosti obrtni predtnotoglaisco. Vl.iubljanl, dne ».avgusta 1900, mag. o|ir. it. -8.5(11. Ako .S.astioa v lekarnah in trgoviiali io dobite, ga r.arofito po poŠti. — 1> zavojev Mastlua stane K 50'-— in so jih pošlje (.oStnino piosto na dom. Jffa?iio zoper flarje (uufcoi-mazilo) uniči pri ljudeh g ii rjo, lidaj, srbečico, Uožne bolezni ln izpuSčaio: pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti iv 15 —. Lekarnar Trnfcoci v L!nbljanl (Slovenja) zraven rotovžn. Juhe gobe, fižol, laneno seme kupuje tvrdka z deželnimi in gozdnimi pridelki Krnel & Komi), Lj&iiljofra. Gosnosvelski cesla SL 8. Prvovrstne PFAfF šivalne stroje za Šivilje, krojače lit čevljarje z večletno garancijo ttr pojnmezne dele, Igle, olje itd. za vsakovrstne Šivalne stroje pr.poroCa Igu. Vok, Ljubljana, Sodna ullra St 7. po zelo zoižanili cenah ntnlJ J. DOLINAH, Svetje posta Medvode. TRST-AMERIKA Angletka parobrodna dru .ba CUNARD IINE. Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugeslnvenpka banka d. d., ZACRLB. Oilpravn potnikov L1L in 111. razr. preko Trsta in Cherbourg-a v New York. Sprojcma naročila zn prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo ln Ameriko, ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: CLNARD LINE. ZAGREB, Vrhovčeva nI. IS. POSOJILNICA V Ljubljani, v lastnem domu MikioSlčeva cesta 51.6 obrestuje hranilne vloge po čistih !~1 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlo^r in nacl 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zak I a d o v. Ljndska posojilnica sinji pod neposrednim državnim nadzorstvom. ifcil I" , , . llgSE^Bagl^maSBHs stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti ako purubliuic moja najbolje preizkuš. in sploSno hvaljena sredstva kot: proti pol|.';kim milim IC K, zn podgan« in miši 10 K, z« Ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za »tenicc 12 K, uničevaloc moljev 10 K, prutek preti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti uSem pri ljudeh 5 in 10 K, ma.-llo za uši pri živini 6 in 10 K, praiek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadiu in na it-lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K. mazilo proti garjara 12 K. PoSilja po povzetju Zavod ra ekspert: M. JONKnK. 1'elrinjska ul. 3, ZAGREB 1. U KRZ ni, nmpak ogromen dobiček naredile, eko Sc danes naročite llustro-vani cenik nll greste v veletrgovino B. Ster-itteckl, Celje g t. 305 katera Je dobila ogromne množine Milina, pcrlicntii, volne, cclir-ja, daika, platna in raznega ntanufaktur-nega blaga iz inozemstva, ter pro'tajn po Čudovito ulzkili cenali Večja naročita po mori. Preči nakupom vsakovrstnih izdelanih oblek jahalnih hlač, površnikov, rnn;