PoStnlna platana v gotovini U UutUianl, sobota 20. motiti 1937 Cena 1 Din, s prilogo 2 Din jioutitski dom StCO. C4 Z Uustclcnno prilogo „Tcdcn o slikali** tac ll. Strahovita nesreča zaradi eksplozije zemeljskega plina v Ameriki 700 otrok našlo smrt pod razvalinami New London, 20, marca. c. Do strahovite katastrofe je prišlo včeraj v Tayloru v severnoameriški državi Texas. Sredi pouka je v tem mestu v neki Soli eksplodiral kotel, ki so ga rabili za centralno kurjavo. Del šole se je zrušil. Ravnatelj je upravi bližnjih petrolejskih vrelcev sporočil, da je bilo ubitih več sto otrok. Nato so prihiteli gasilci in zdravniki ter bolničarji iz vseh sosednjih krajev v šolo, v katero je zahajalo okrog 1500 šolarjev. Po prvih vesteh je bilo ubitih 300 do 400 otrok. Vas Taylor, kjer se nahaja ta šola, leži blizu New Londona. V šolo so zahajali predvsem otroci delavcev, ki so zaposleni pri petrolejskih vrelcih. Eksplozija je uničila velik del dvorane, v kateri se je v nesrečnem trenutku nahajalo več sto otrok. Veliko število otrok je dobilo hude opekline. Eksplozija je bila tako strašna, da je opeko izdrla iz zida in jo metala po 400 m daleč. Matere iščejo trupla otrok Po nadaljnjih vesteh iz Taylora so izkopali izpod ruševin tamkajšnje šole 30 trupel. Poteklo bo pa najmanj še 10 ur, da bodo vse ruševine dodobra prekopane. Šele tedaj bo mogoče dognati točno število žrtev strašne eksplozije. Vznemirjenje prebivalstva je nepopisno. Okrog napol razdejane šole se zbira ogromna množica ljudstva. Ko reševalci prinesejo iz ruševin novo trupelce, se odigravajo okrog njega strašni prizori. Več mater hkratu hoče mestoma v kakem trupelcu prepoznati svojega otroka in vsaka ga hoče odnesti na svoj dom. Reševalna akcija se je nadaljevala vso noč s pomočjo reflektorjev. Ravnatelj šole je izjavil, da se boji, da število žrtev ne bi naraslo preko števila 600. Kraj se nahaja sredi velkega polja nafte. Šola je bila ena izmed najmodernejših v Zedinjenih državah. V njo so zahajali otroci inženjerjev in delavcev, ki so tam okrog zaposleni. Otroci, ki so zahajali v to šolo, so bili stari po večini po 8 do 15 let. Število žrtev je znatno povečal požar, ki je nastal takoj po eksploziji in ki je otrokom preprečil sleherni beg iz poslopja. Eksplozija je razdejala in razmetala daleč naokrog cele železne konstrukcije, šolsko opremo in zidno opeko. Pomoč z letali Teksaški guverner je poslal v Tay!or večji oddelek nacionalne garde, da bi skrbel za red in pomagal pri prekopavanju ruševin. V Taylor so poslali tudi 27 občih zdravnikov ter 35 specialistov za balzamiranje trupel ter tudi policijske izvedence, ki imajo izvršiti odtiske prstov, po katerih naj bi se prepoznala iznakažena trupla posameznih otrok. Zdravnike, bolničarje in zdravila so poslali kar z letali iz raznih krajev v New London. Tam so zaplenili vse avtomobile in avtobuse ter zdravnike, bolničarje in sanitetni materijal naglo prepeljali v Taylor. Sedaj prevažajo z avtomobili in avtobusi trupelca otrok na pokopališča, ranjene otroke pa v bolnišnice. Kljub temu še zmerom primanjkuje zdravnikov. Vse ceste, ki vodijo z New Londona v Taylor, so naravnost zatrpane z avtomobili in mrtvaškimi vozovi, tako da je promet malone zastal. Ljudje so vsi iz uma. Sleherni hoče videti svojega mrtvega otroka. Pred razdejano šolo so se zbrali starši, ki so izgubili po tri in celo štiri otroke, n se ne ganejo z mesta. Vsak se še zmerom nadeja, da bo rešen vsaj eden izmed njegovih otrok. Ko se je v šoli pripetila katastrofa, je bilo v njej 1400 otrok in 40 učiteljev. Doslej so našli trupla 10 ubitih učiteljev in učiteljic. Dva živa pripoveduieta ... Do včeraj zjutraj je bilo izkopanih izpod ru-Sevin 399 trupel. Kljub temu pa ne kaže, da bi bilo človeških žrtev manj ko 450. Bolnišnica v New Londonu je že prenapolnjena. Trupelca so prepeljali v cerkve, deloma pa tudi že v neke trgovske lokale. Doslej so prepeljali v bolnišnico 250 ranjencev. Vsem so takoj injicirali količine antitetanske snovi, ker so se pri mnogih ranjencih žc pojavili simptomi tetana. V Tayloru pa je še zmerom prizorišče strašnih scen obupanih staršev. Do sinoči se je število žrtev povzpelo n a 700. Predsednik Roosevelt je mobiliziral Rdeči križ in vse državne ustanovi, da sodelujejo pri reševalni akciji. Med žrtvami katastrofe v Tavloru pri New Londonu je tudi 68 učiteljev in učiteljic. Večina izmed njih se je posrečila pri reševanju otrok. Po poslednjih podatkih so našli pod ruševinami šole v Tayloru le dva živa in nepoškodovana otroka. Eden izmed njiju je dejal, da je eksplozija nastala bržkone v kemijske m laboratoriju, ki je bil v pritličju šole. T e x a š k i guverner je proglasil obsedno stanje v Nev Londonu in okolici. Vzroki nesreče O vzrokih katastrofe ni bilo mogoče dognati še ničesar točnega. Menijo pa, da so jo povzročili plini, ki so nastali v kotlih za centralno kurjavo. Eksplozija je bila tako silna, da je vrglo kose cementa, težke po 50 kg, celih 400 m daleč. Največ otrok je bilo ubitih od drobcev kamenja in opeke. Mnogo se jih je zadušilo v pari, več jih je tudi zgorelo. Nekatera trupelca so bila tako izkažena, da jih ni mogoče indentificirati. Po eksploziji je nastal še požar, ki so ga sicer pogasili, zaradi katerega pa se je zrušil še velik del stavbe in pod seboj pokopal še preko 100 napol zadušenih otrok. Sv. oče o bofu proti komunizmu in o dolžnostih krščanske države Rim, 20. marca. o. Sv. oče fe izdal novo enci-klko o komunistični nevarnosti. V njej govori o potrebi vesoljnega boja proti brezverskemu komunizmu, ki predstavlja največjo nevarnost nele za krščanstvo, marveč za vesoljni svet. Ta enciklika jasno pove, da je komunizem v nasprotju z osnovnimi nazori slehernega vernega katoličana. Ta en-ciklikat je resen opomin vsem strogo vernim katoličanom v posameznih državah, ki so bili v poslednjem času pripravljeni sprejeti nasvete iz Moskve. Zlasti' zanimiv je tisti del papeževe okrožnice, ki se bavi z dolžnostmi krščanske države. Krščanska država mora uresničiti v dejanju duhovne pobude cerkve za obnovo krščanske družbe. Zato mora krščanska država nasprotovati poskusom komunizma in tako Cerkev podpirati v dejanju v njenem boju proti razltristjanjevanju sveta. Krščanske države morajo zavreti brezbožniško propagando in skrbeti, da ustvarijo vse socialne pogoje, v katerih bo človeška družba lahko dostojno živela in kjer bodo vsi dobili dela, zlasti pa rodbinski očetje in mladi ljudje. Država mora prisiliti imovite sloje k dajatvam za skupno blaginjo, brez katerih ni mogoče rešiti človeške družbe. Težka gospodarska kriza danes bolj kakor kdaj drugič zahteva od tistih, ki razpolagajo z ogromnimi zakladi, ki so sad dola in znoja milijonov in milijonov delavcev, naj imajo ti sloji pred očmi zmeraj in predvsem skupno blaginjo. Dr. Kramer dokazuje v senatu: Trikrat ena je ena Belgrad, 20. marca. m. Danes dopoldne se bo v senatu nadaljevala in zaključila načelna proračunska debata. Govorila bosta samo dva govornika in sicer od strani JNS znani gromovnik Banjanin, nakar bo povzel besedo poročevalec večine finančnega odbora eenator Fran Smodej, ki bo v obširnem govoru odgovoril na kritike vseh govornikov pri načelni proračunski razpravi. Ker sta obe skupini poslali za današnji konec razprave svoja najboljša govornika, vlada Za današnje zasedanje veliko zanimanje. Po govoru g. Smodeja bo glasovanje o proračunu. Na včerajšnji seji je govorilo v načelni debati več govornikov, med drugimi tudi šef slovenske JNS dr. Albert Kramer. V uvodu se je bavil z vprašanjem, ali smo Slovenci, Hrvati in Srbi trije narodi ter je dokazoval, da smo eden edini, samcati in nerazdružljivi narod. Bavil se je tudi z zadnjo izjavo dr. Košutiča ter je grajal, da se narodno predstavništvo preredko sestaja. Napadel jo seveda tudi vlado radi tega, ker še ni izdelala volivnega zakona ter je v tem pogledu hotel citirati oni del ekspozeja notranjega ministra dr. Korošca v narodni skupščini, ki govori o volivnem zakonu. Tu je dr. Kramer dejal, da bi bilo v slučaju, če se volivni zakon izda, sedanji volivni zakon pravo remek-delo demokracije. Tu je dr. Kramerju dejal dr. Korošec: »Vi falzificirate moj govor!« Dr. Kramer je odvrnil: »Citiram »Slovenca«. Dr. Korošec: »Vi falzificirate!« Dr. Kramer: »Prosim korigirajte me!« Tu vpade v besedo dr. Kramerju poročevalec finanč. odbora senator Smodej: »To so možnosti, da bi lahko tako bilo, ne pa, da bo tako.« Dr. Kramer: »Prosim, jaz sem dejal, da je gospod minister napovedal možnosti uvedbe angleškega sistema okrajnih volitev z relativno večino in z javnim glasovanjem.« Dr. Korošec: »To je samo ena možnost od štirih.« Kaj zanima dr. Kramerja volilni zakon Dr. Kramer se je še nadalje bavil z vprašanjem naloge volilnega zakona. V njegov govor se je vpletel tudi glasnogovornik JNS Jovo Banjanin z vzklikom: »Volilni zakon je malo dete v povoju.« Angjelinovič pa je še pristavil: »ki še raste«. Tu se obrne notranji minister dr. Korošec proti Banjaninu in mu reče: >Kaj le vas zanima volilni zakon! To je za vas čisto irelevantno!« (Saj Kramer in Banjanin itak ne bosta več kdaj izvoljena ... op. ur.). Kramer in fondi Dr. Kramer je nadalje kritiziral, da njemu nič ni znano, kako razpolaga sedanja vlada z dispozicijskimi fondi in da ne ve, če se ti krediti dobro in pravilno uporabljajo. Tu mu prestreže besedo dr. Korošec in pravi: »Tudi mi nismo vedeli, kako ste vi razpolagali s terni krediti!« Doktor Kramer nadaljuje s svojimi izvajanji o dispo-zicijskih fondih ter pravi, da se more samo tu in tam slišati o kakih aferah. Tu je padel v besedo dr. Spalio ter ironično vzklikne dr. Kramerju: »Da, da, vi ste pa polagali račune!« Dr. Kramer je tudi kritiziral, da se narodno predstavništvo vse preveč sestaja in pravi, da bomo kmalu doživeli, da se bo sestalo samo enkrat na leto, kakor v Nemčiji. Dr. Kramer tudi ni zadovoljen s tem, da se vladna večina v Narodni skupščini ni tako pogosto javljala k besedi, kakor opozicija. t vJj)a,c*e c*.r- Kramerju v besedo senator Smodej: »To dokazuje popolno zaupanje, ki ga vlada uživa v skupščini; Kdo |e fašist? Treba je tudi, da vsi državni nameščenci vrše svojo dolžnost zvesto in nesebično. Za svobodno izmeno trgovskih dobrin med narodi je potrebno, da krščanske države z vsemi sredstvi skušajo odstraniti umetne meje in ovire v gospodarskem življenju, ker te meje povzročajo sovraštvo. Vladarji sveta naj se spomnijo, da so vsi narodi zemlje ena sama božja rodbina. Dalje enciklika zahteva, naj država pusti Cerkvi svobodo pri izvajanju njenega čisto duhovnega poslanstva, ker bo Cerkev le tako lahko rešila narode, iz strahotne zmede današnjega časa. Če bi poskušali iskati izhoda iz te zmede samo s političnimi in gospodarskimi sredstvi, bagrešili težko in nevarno zmoto. Sveta ne more rešiti nobena ideja in nobena zamisel, ki ima svoje korenine samo v dobrinah tega sveta. Vse evropsko časopisje posveča papeževi okrožnici veliko pozornost in jo označuje kot najbolj idealen klic človeštvu, naj se združi ob eni misli in eni nevarnosti. Na očitek dr. Kramerja, da se skupščina preredko sestaja in z ozirom na Karinerjevo bojazen, da bi mogli doživeti, da bi se sestala samo enkrat na leto, kakor v fašističnih državah, je vzkliknil Smodej: »Nismo fašisti, kakor ste vi. Odkrito si bomo pogledali iz oči v oči in bomo kmalu videli, kakšen je kdo.« V svojih končnih izvajanjih se je dr. Kramer bavil tudi z sedanjim zasedanjem banskega sveta v Ljubljani ter je ci-I tiral govor dr. Breclja. Končno se je dr. Krainer * postavil tudi v obrambo avtonomije ter je obujal svoje kesanje nad svojim dosedanjim delom s tem, da je napadal centralizem, o katerem je dejal, da se je pokazal v našem državniškem življenju kot metoda, po kateri se nad našim narodom ne more vladati. Sploh se je opazilo, da so si slovenski liberalci razdelili vlogo: tako je en del slovenskih JNSarjev v skupščini in drugje napadal veličino slovenskega naroda, ki se bori za široke avtonomije ter jih denunciral za separa- Koncert slovenskih učiteljev Belgrad, 20. marca, m. Sinoči je v dvorani Kolarčeve univerze koncertiral učiteljski pevski zbor iz Ljubljane »Emil Adamič«. Koncert je imel komemorativni značaj ter je bil posvečen pokojnemu skladatelju Emilu Adamiču. Pred koncertom je spregovoril nekoliko besedi o pokojniku, ki zavzema odlične mesto ne samo med slovenskimi, marveč sploh med jugoslovanskimi skladatelji, učitelj Drago Zupančič. Nato je pevski zbor dovršeno zapel kakih 15 Adamičevih skladb. Koncertu je prisostvoval med drugimi tudi minister brez listnice g. dr. Miha Krek, dočim je bil notranji minister g. dr. Korošec zadržan zaradi proračunske razprave v senatu. Romunska-turška zveza Ankara, 20. marca. o. 0 sestanku med turškim zunanjim ministrom Ružtli Arasom ter med romu-skim zun. ministrom Antonescom, ki je bil zadnja dva dneva v Ankari, so izdali uradno poročilo, ki pravi naslednje: Zunanja ministra obeh držav sta proučila mednarodni položaj in se posvetovala o sredstvih, s katerimi naj bi se najhitreje uresničile zamisli Balkanske zveze. Politični in gospodarski nazori obeh držav so isti, zato si bosta prizedevali, da pospešita razvoj gospodarskih odnošajev z novo trgovsko pogodbo med Romunijo in Turčijo. V tej pogodbi si bosta zagotovili vzajemne ugodnosti. Prizadevali si bosta tudi za kulturno sodelovanje z izmenjavo profesorjev in študentov. Romunski zunanji minister je danes odpotoval iz Ankare v Carigrad. tiste. Na drugi strani pa sedaj dr. Kramer v senatu obsoja centralizem ter izjavlja, da se s centralizmom nikamor ne pride. Tudi Ban anin bi rad vladal Za dr. Kramerjem je govorilo še več govornikov. Za časa govora senatorja dr. Glušča je pri-lo do besednega dvoboja med Banjaninom in prometnim ministrom dr. Spahom. Na besedo dr. Glušca, da je treba skupno delati na ureditvi razmer v državi, je namreč dr. Spa-ho reagiral: »To je temelj našega sedanjega dela!« Na te besede vpade Banjanin: »Kadar ste na vladi!« Dr. Spaho odločno zavrača: »Nikdar se nisem pregrešil proti ljubezni napram bratom drugih ver. Povejte mi samo en primer.« Na te besede odgovarja Banjanin ves rdeč in razburjen: »Na volitve ste šli z dr. Mačkom.« Dr. Spaho se začudeno vprašuje: »No, in kaj je s tem? Sli so tudi drugi! Ravno vi ste me tudi nagnali!« Banjanin še bolj rdeč odgovarja: »Vi ste vsaj v tej vladi, jaz pa še nisem nikdar vladal.« Dr. Spaho:_ »Niste zaradi tega, ker vam narod ni dal zaupanja!« Nato je govoril dr. Zec (JNS), popoldne pa so govorili dr. Krulj (JNS), Dunjič (JNS), v imenu delovnega kluba pa dr. Su-perina. Zadnji je govoril Lazar Anič (JNS), nakar je bila seja zaključena. • Vesti 20. marca Pariške krvave dogodke, ki so jih povzročili komunisti, misli vlada ljudske fronte odpraviti s prazno izjavo, ki jo bo dala v parlamentu in se s tem rešiti odgovornosti pred opozicijo. Popolno neodvisnost Filipinov, kjer je bil pred kratkim svetovni evharistični kongres nameravajo Amerikanci dati že prihodnje leto in ne šele 1940, kakor so prvotno mislili. 240 km na uro je povprečno naredilo letalo ameriške rekorderke Earhartove, ki je letela od Kalifornije na Havajske otoke. Razprava o ločitvi gospe Simpsonove bo v začetku aprila, ker prva sodba o ločitvi zakona z Ernestom Simpsonom še ni pravomočna in veljavna. O sodelovanju demokratskih držav pišejo na široko zdaj francoski listi spričo obiska švedskega ministrskega predsednika Sadlerja v Parizu. Kaže, da bi Francija tudi nevtralne severne države rada spravila v mrežo evropskih vojaških zvez. Za častnega doktorja varšavske univerze so promovirali včeraj romunskega prosvetnega ministra Angelesca, ki je imel pri tem lep govor o kulturnem poslaništvu Poljske. Glede španske ponudbe za prodajo Maroka ni francoska vlada povedala še ničesar uradnega in se zdi, da še zmeraj preprečuje Anglijo, na pristane na špansko ponudbo. Nacionalistični Burgos bo obiskal argentinski senator Sanchez Sorondo. Ob odhodu iz Buenos Airesa su mu priredili slovesno kosilo, ki so se ga udeležili tudi zastopniki argentinske vlade in jo verjetno, da bo to potovanje precejšnjega političnega pomena za španske nacionaliste. Zakon o nadzorstvu španskih meja je sprejela po drugem branju angleška poslanska zbornica. Ojačenje Danske obrambe zahtevajo v posebni spomenici zastopniki danskega gospodarskega kulturnega in znanstvenega življenja. Letalsko zvezo med Japonsko in Francijo bodo uvedli v kratkem. Zveza bo obratovala stalno. Sv. oče je daroval sv. mašo prvič, kar je okreval, včeraj. Maševal je v svoji zasebni kapeli. 1000 delavcev je bilo aretiranih zaradi stavko v Chyslerjevih tovarnah v Detroitu, kjer so zasedli tovarniške prostore in jih niso hoteli zapustiti. V teh tovarnah stavka čez 30.000 delavcev. Belgijski kralj pride v London na svoj vsakoletni obisk in sicer v ponedeljek. Letos bo njegov obisk tudi političnega značaja in bo imel v Londonu kralj važna pogajanja glede belgijske varnosti. Veliko korupcijsko afero so odkrili na mestnem magistratu v San Franciscu. Zaradi nje je več visokih uradnikov že odstopilo. Do golega so se slekle delavke v neki newyor-ški tovarni, kjer stavkajo, ko je policija hotela tovarno izprazniti. Policisti so morali pobesnele ženske prisiliti najprej, da so se oblekle, nato so jih prepeljali v zapore. Zakon o ameriški nevtralnosti je sprejela zbornica včeraj z ogromno večino 374 proti 12 glasovom. Po tem zakonu lahko predsednik vlade po lastni uvidevnosti prepove izvoz vojnega materijala vojskujoče se države. Angleško obrambno posojilo v znesku 400 milijonov funtov bo v kratkem razpisano in je kralj že odobril zakon o tem posojilu. Nabiralce rdečih prostovoljcev za Španijo je aretirala češkoslovaška policija v Brnu. Nabiralci pripadajo bivšim voditeljem avstrijske socialne demokracije. Nove ogromne zaloge petroleja so našli angleški inženjerji na otoku Trinidadu, ki leži pred obalo angleške Ouajane na severni obali Južne Amerike. Otok ima tudi krasno naravno utrjeno pristanišče, ki ga bodo Angleži izrabili za varstvo svojih pomorskih poti. Nagrado za veleizdajalce imenuje nemški tisk Nobelovo mirovno nagrado, katero je dobil, kakor vemo, nemški komunistični publicist Osietzsky, poleg njega pa še neko manjšo nagrado nemški emigrant Cjuidde za neko razpravo o mirovnem gibanju v Nemčiji med svetovno vojno. Zaupnico je dobila belgijska vlada v poslanski zbornici ob zadnji debati glede zaslužkov vladnega predsednika Vad Zeelanda. Častno predsedstvo za nemško razstavo »Dajte mi štiri leta časa«, je imenoval propagandni minister dr. Ooebbels. Razstava ne pokaže politične, gospodarske in kulturne uspehe Hitlerjeve vlade. Za častnega doktorja medicine so imenovali v Varšavi maršala Rydza Smiglya. Svečana promocija bo 19. aprila. Preiskovalno komisijo zahteva neguš v svoji spomenici, ki jo je poslal ZN zaradi usmrtitev ob atentatu na podkralja Grazianija v Addis Abebi. Pogreb angleškega državnika Chamberlaina je bil včeraj. Cerkvene obrede so opravili v anglikanski cerkvi sv. Margarete. Prisostvovala jim je vlada ter ogromna množica ljudi. Vremensko poročilo dne 20. marca ob 7 zjutraj: Planica-Tamar, 4, dežuje, 110 cm južnega snega. Vršič-Krnica, —2, oblačno, jugozapadnik, 260 centimetrov srena. Triglavska jezera, —1, delno oblačno, 300 cm snega zgoraj pršič. Komna, —2, jasno, 300 cm suhega snega. Koice, 0, oblačno, 90 cm južnega snega. Krvavec, —1, zapadnik, 15 cm južnega snega na 150 cm podlage. Velika planina, 0, 10 cm južnega snega na 120 centimetrov podlage- Ljubljani se obeta najmodernejši hotel v državi Slovenska prestolnica pred vaznimi gradbenimi odločitvami Ljubljana, 20. marca. Ze dolgo časa se po Ljubljani govori, da namerava lastnik hotela »Slon«, g. Koritnik, svoje sedanje poslopje podreti ter postaviti na istem mestu nov. impozanten hotel, ki naj bi bil najmodernejši v vsej državi. Takoj bodi povedano, da kljub poizvedbam na pristojnili mestih in pri edino merodajnih osebah o tej zadevi nismo mogli dobiti prav nobenih podatkov. Ko smo se obrnili na gospoda Koritnika, je izjavil, da stvar še ni dozorela, da je še v »zraku« in da zato on še ne more ničesar povedati. Zdi se nam pa, da je gradnja najmodernejšega hotela sredi Ljubljane zadeva, ki našo javnost vsekakor zanima, posebno še, ker so v zvezi z graditvijo novega hotelskega poslopja še drugi gradbeni problemi, javnost ima pravico zvedeti za te probleme tudi zaradi tega, ker bodo o njih padle odločitve verjetno prav v bližnjih dneh. Načrt za načrtom v - kos Kdaj se je g. Koritnik odločil za zidanje no- vega hotela, nam ni znano. Vemo pa, da je že dolgo od tega, ko je naročil za novi hotel načrte. Ko je lastnik »Slona« g. Koritnik dobil prvi načrt, se je ta načrt že v kratkem znašel v — košu. Naročen je bil drugi načrt, ki pa ga je doletela ista usoda. Vsega skupaj je dobil — če so naše informacije pravilne — g. Koritnik pet načrtov. Sele pri petem načrtu, ki je delo arhitekta g. inž. Rormana, se je g. Koritnik ustavil in — kakor kaže — bo po tem načrtu zidan nov hotel. Ni pa izključeno, da se tudi pri tem načrtu še kaj izpremeni, saj po izjavi g. Koritnika tudi občina načrta še ni odobrila. Švicarske pridobitve Po načrtu, ki bo najbrž obveljal, so upoštevane vse najmodernejše izkušnje v gradnji sodobnih hotelov, kakor jih gradijo v svetovnih tujskoprometnih centrih. Znano je, da je hotelska gradnja na višku predvsem v Švici. S pridobitvami in izkušnjami švicarske hotelske industrije je izpopolnjen tudi načrt za novo hotelsko palačo pri »Slonu«. Gre tu predvsem za notranjo razdelitev prostorov, za ureditev sob in za komfor, ki ga bo deležen, kdor bo stanoval v hotelu. So tu predvsem stvari, ki jih nima še noben hotel v naši državi Udobje, ki ga bo hotel po tem načrtu nudil potujočemu svetu, ne bo prav nič zaostajalo za hoteli v najbolj obiskanih evropskih tujskoprometnih centrih; zadovoljilo bo tudi najbolj razvajene svetovnjake. Vogal pred pošto izgine? V kolikor smo mogli zvedeti, je občina stavila kot pogoj za odobritev načrta, da izgine sedanji vogal med Prešernovo in Tyrševo ulico. Novo poslopje naj bi bilo tu na tem vogalu zaokroženo in pomaknjeno proti notranjosti sedanjega poslopja. Da pa se s tem ne izgubi preveč na prostoru, je projektant rešil ta problem baje na ta način, da izgubi ta prostor samo pritličje novega poslopja. Na mestu, kamor sega sedanji vogal, bo stal pri novem poslopju steber, ki bo nosil nad seboj podaljšek gornje stavbe. V ostalem pa so baje tekla in še menda tečejo med mestno občino in lastnikom i>9!6nao sebi vsiljuje. Tak je tudi Port Artur. Špijonska zadeva brez velikih konfliktov, plitva in neresnična. Režiserju se tudi ni posrečilo zgostiti dejanja ali pa vsaj urediti tehnične strani bojnih prizorov, ki jih je sicer obilica, tako da bi gledalcem pripravil skromen užitek. O grandioznosti ni govora. Film je povprečno blago. Atrakcija na Kongresnem trgu Ljubljana, 20. marca. Ljubljančani so v četrtek z zanimanjem opazovali, kako so postavljali na Kongresnem trgu pred univerzo neke drogove. Včeraj pa so videli ves smisel teh drogov; na vrh se je po vrveh potegnil mlad mož, ki je izvajal tam vsemogoče atrakcije. Bilo je to pravo preizkuševališče ljubljanskih živcev. Mož se je gugal približno v višini kamor sega streha ljubljanske univerze. Ne da bi imel pod seboj kake varnostne mreže, je izvajal na vrhu gugajočega se droga, najbolj vratolomne stvari. Bil je to Robert Kellner, znani akrobat. V oknu »Zvezde« je objavil, da da 50.(100 din tistemu, ki ga lahko posnema in poseka. Doslej se še nikdo ni javil. Vprašanje zase je, ali se Kellnerju izvajanja atrakcije v Ljubljani izplačil. Plačati mora namreč godbo, policijo, j>rostor, med glcdalci pa je največ takih, ki se dosledno izogibajo nabiralca za prispevke ... Policijska racija Ljubljana, 20. marca. Včeraj zjutraj je nehal švigati po Ljubljani >Zeleni Henrik«; policija je končala s svojo racijo. Kakor vedno, se je tudi tokrat zbrala na policiji prav pisana družba vseh mogočih tipov, moških in zenskih, mladih in starih. Od vsega prerešetanega je ostalo na policiji precej žensk, ki se bavijo s prostitucijo. Deloma so jih oddali v bolnišnico deloma pa se bodo morale zagovarjati pred sodiščem. Razven tega so prijeli policijski organi tudi več prekupčevalcev in prodajalcev, ki na nedovoljen način prodajajo in vsiljujco ljudem svoje blago. SREDNJEŠOLCI 1 Pomoč v vseh predmetih se vam nudi r privatnem učnem tečaju na Zrinjskega e. 8. že velika tovarna za pohištvo, ki dela za naročnike celo iz Žalca, Dravograda, Celja itd. Vsi mariborski mizarji ne izdelajo toliko pohištva skuf>aj, kakor kaznilnica, ki razvaža vsak dan cele vozove pohištva po mestu. Zastopnik ključavničarjev Kumerc je opozarjal, da prevzema kaznilnica velika naročila iz ključavničarske in slikarske stroke v mestu ter jih izvršuje po tko nizkih cenah, da se mora obrtnik odreči vsakemu zaslužku, če hoče še sploh kako delo dobiti. — Tajnik Zveze Iglič je opozarjal, da se isto zlo, samo v mnogo manjšem obsegu dogaja tudi v ljubljanski jetnišnici. Podžupan Zebot je pozdravil obrtnike v imenu mestne občine ter izjavil, da bo občina njihova upravičena stremljenja vedno s poudarkom podpirala ter jih ščitila. Organizacija zaposlitve kazniencev v mariborski kaznilnici je docela zgrešena in v največjo škodo splošnemu gospodarstvu mesta in okolice, to je bil splošni vtis tega zanimivega zborovanja. Kam pa bo prišla mariborska obrt, če ji bo kaznilnica prevzemala najbolj situirane sloje. Če se že kaznjenci morajo zaposljevati v rokodelskem poklicu, naj se to vrši v omejenem obsegu in samo za potrebe kaznilnice same in recimo še paz-niškega in uradniškega osebja, ki je zaposleno v kaznilnici. Nikakor pa ne gre, da si dajo skoraj vsi mariborski odvetniki delati pohištvo za svoje pisarne in stanovanja v kaznilnici, da si dajo slikati svoje pisarne od kaznilniških slikarjev, da ostali dobro situirani uradniški sloji in zasebniki naročujejo v kaznilnici obleke, čevlje, pohštvo, prav tako je zgrešeno, da kaznjenci odjedajo brezposelnim kruh pri vinogradih in poljskih delih pri zasebnikih. Prav tako je umevno, da obrtniki z vso odločnostjo nasprotujejo temu, da bi kaznilnica vzgajala iz morilcev, tatov in ubijalcev nov obrtniški naraščaj, ki bo po odsluženi kazni enakopraven in enakovreden vsakemu obrtniku, ki si je z dolgoletno učno dobo in težko muko pridobil svoj položaj. Upravičene zahteve mariborskih obrtnikov se morajo uvaževati! Celjske novice Celje, 19. marca. Popravil® in preureditve mrtvašnic. Na zadnji seji mestnega sveta ee je sklenilo, da se bodo popravila mrtvašnice na mestnem, bolniškem in okoliškem pokopališču. Za popravilo mrtvašnice na mestnem pokopališču je odobren znesek 6476 din, za bolniško 2071 din, za okoliško pa 10.930 din. Tihotapci saharina prijeti. V preteklem tednu je naredila mozirsko orožništvo hišno preiskavo pri kmetu M. P. na Dobrovljah pri Braslovčah, kjer so našli pod tlom veliko množino say harina. Tihotapstvo s saharinom je v Savinjski dolini močno razširjeno, kakor je slišati, je 6edaj orožništvo izsledilo precej veliko postojanko tihotapstva. MARIJA BASK1RCEVA Veliki iilm slavne umetnice po resničnem doživljaju Od nedelje 21. t. m. v slavnega romanopisca buy de Maupassant-a . Film v nemškem jeziku! KIHU aLUuA Ljubljana preko praznika Veliko filmsko delo po istoimenem romanu slavnega pisatelja Stefana Zweiga! V vrtincu enega večera v režiji največjega mojstra V. Toiirjanskega. Film velike ljubezni in elementarnih strasti! Premiiera v nedeljo v kinu UNION-U ob 19 url. ker se film ,,LURD V 2ARU SVOJIH lUDEŽtV“ na splošno željo predvaja še ob IS in 17 url Proti konkurenci mariborske I- svitSIltl#1 A Tovarniški način zaposlitve K«llimiW kazniencev naj se odpravi Kulturni koledar Josip Godina 20. marca 1808 se je rodil na Vrdeli pri Trstu publicist Godina Josip Verdelski. — Gimnazijo je študiral v Kopru, v Gorici n Ljubljani. Pravo v Gradcu, kjer se je seznanil z Miklošičem. Služboval je najprej pri sodišču, pozneje pri financi in bil končno leta 1875 upokojen. Naselil se je na Vrdel, kjer je tudi 29. jan. 1884 umrl. — Ker je precej časa služboval na Hrvaškem, je popolnoma padel pod vpliv hrvaške kulturne sfere. — Svojega slovenstva se je zavedel šele v Trstu, kjer je izdal svojo prvo slovensko publikacijo Koledarček za 1. 1853 Začel je pridno sodelovati pri raznih slovenskih listih. Poleg člankov o tržaškh Slovencih je pisal zanimive sestavke o parobrodarstvu, železnici, tiskarstvu itd. Izdal je več samostojnih publikacij, med njimi Čitanko mladim Slovencem in Slovenkam (Trst 1882). Vse njegove knjige in članki so napisani pod vidikom praktične koristi za slovenski narotL S tega ozkega vidika je presojal tudi druge slovenske publikacije. Ljubavni roman na policiji Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 20. marca: Aleksandra. Nedelja, 21. marca: Benedikt. Nočno službo majo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ram or, Miklošičeva cesta 20, in mr. Gartus, Moste. Drama: »Kvadratura kroga«. Opera; »Ero z onega sveta«. Kino Union: Lurd v žaru svoje luči. Kino Sloga: »Mayerling«. Kino Matica: »Port Artur«. * K I N Union Veliki film LURD v žaru svojin Cudelev MATINEJA ob U-IB, jutri ob 11. uri Nepozabna molstrovlna reilSerla Willy Forsta Mazurka I V Slavni vlogi fOLA NEG SI TEI. 27-30 SLOGA Danes poslednjimi Velefllm o največli tragediji habsbnrlk« dinastije Mayerllng MATINEJA ob 14*15, jutri ob XI. nrl Vesela dunajska opereta Raj na zemlji I^pann Tnimig, Lizzl dolzscDun, Hans Mo s er, tielnz RUUmann, Adele S andr c ck TEL. 21-24 MATICA Veliki fipijonaini fllm iz junaSkib bojev za casa rusko taponsue vojne PORT ARTUR Adolt Wohlbrttclc — Rene Oeltgen PDFnCTAVF HR delavnikih OB 16..19.15im 21.,5tni-KKCI/JIAVC UD NE0.INPRAIN.15..17..19.IN 21.URI ; Antropološko dokazovanje očetovstva je naslov 20. po-ljudno-znanstvenega predavanja Prirodoslovnega društva, ki se bo vršilo v torek, dne 23. t. m. ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predavatelj, g. priv. doc. dr. B. Škerlj, bo govoril predvsem o potrebi in smislu antropološkega dokazovanja očetovstva, o sodbah v pritrdilnem ali odklonilnem smislu, nekaj o podedovanju normalnih telesnih lastnosti človeka itd. Seznanil nas ? praktičnim delom dunajskega antropološkega instituta, ki ima v tem oziru v Srednji Evropi naj-V^|0J Govoril bo tudi o praktičnih uspehih, podal kritiko in razložil možnosti razvoja antropološkega dokazovanja očetovstva. Videli bomo tudi 7 n*ka* s""a" Postopek dunajskega antropološkega instituta. • j*ra i?n ur!}an‘zem Zagrebčana arh. Ju- raja Nedhardta bo prihodnja razstava v Jakopičevem paviljonu začetkom aprila. Razstava bolgarskega slikala P. Franceliskega uživa splošne simpatije obiskovalcev in je prav, da si jo ogledajo v čim večjem številu tako ljubitelji akvarelske umetnosti kakor oboževalci planin. Mogočno Rilsko pogorje z vrhom Musalo je našlo v Franceliskem najvernejšega interpreta. Razstava je odprta tudi v večernih urah in je tako obisk vsakomur omogočen. Narodna galerija. Jutri, v nedeljo, ob 11 dopoldne bo vodstvo v glavni dvorani Narodne galerije: Slovenski slikarji baročne dobe. Vodi mon-signor Viktor Steska. Motoklub »Ilirija«. V soboto, dne 20. t. m., ob 8 zvečer se vrši pri našem članu g. Fr. Fricu, Št. Vid (restavracija »Cebav«, tuamvajska postaja) razdelitev plaket ocenjevalne vožnje in gorske dir* k e na Ljubelju. Tekmovalci, ki imajo prejeti plakete, naj se sigurno udeležijo razdelitve, na poznejše reklamacije se ne bo oziralo. Vabimo tudi družine ter klubske prijatelje in znance. V ponedeljek in torek, dne 22. in 23. marca, se bo vršil na banovinski kmetijski šoli na Grmu dvodnevni čebelarski tečaj. Na tečaju se bodo obravnavala spomladanska dela v čebelnjaku, vzreja plemenskih matic, čebelnih bolezni, obravnavala pa se bo tudi uredba o čebelnih pasiščih. Tečaj bo trajal vsak dan od 8 dopoldne do 5. popoldne z dveurnim odmorom opoldne. Oddaljenejši udeleženci dobijo na zavodu brezplačno prehrano in prenočišče. Mariborsko gledališče Soboto, 20. marca: Zaprto. (Generalka »Rdečih nageljnov«). Nedelja, 21. marca, ob 15: »Čevljar Anton Hit«. Znižane cene. — Ob 20: »Rdeči nageljni«. Krstna predstava. PTUJSKO GLEDALIŠČE Nabavite si vstopnice za gostovanje mariborskega gledališča z Nušičevo komedijo »Dr«, ki bo 2. aprila. Ta sijajna satira na belgrajski parvenijski svet je trenutno največ igrano delo po vseh jugoslovanskih odrih. Režija je Kovičeva, osrednjo figuro parvenia Cvijoviča igra D. Gorinšek, sicer pa je zaposlen malodane ves ansambl. Ljubljana, 20. marca. Da se razpletajo na policijah velike in kriminalne zadeve, je splošno znano in tudi »sodno notorično*, da rabim izraz praktičnih pravnikov. Nekaj čudovito čudnega pa se je lani pletlo na ljubljanski policiji, tam v policijski menzi, kjer imajo skupno hrano stražniki-samci. Vesel ljubavni roman z žalostnim koncem se je tam zapletal in razvijal med mladim, krepkim,-28 letnim mesarskim pomočnikom in petično, 48 letno kuharico Urško, ki pa ne slovi toliko zaradi svoje lepote, kot je slovela Prešernova Urška, marveč zaradi svojih »jurjev«, ki so bili pravi med za podjetnega Cirila. Na policijsko menzo, kjer je bila Urška zaposlena kot vešča kuharica, je hodil Ciril v jesenski in zimski sezoni delat klobase: pečenice, mesene, jetrne in pljučne klobase. Med obema se je razvilo domače prijateljstvo, ki se je še stopnjevalo v lju-bavno avanturo. Denar pa je, kot povsod, bil gospodar intimne situacije. Drž. tožilec dr. rellaher, ki je Cirila obtožil prestopka prevare, je v obtožnici poudaril, da je Ciril pod lažno pretvezo obljube zakona odnosno poroke izvabil od Uršike, ki je stopila v dobo kli-makterija, večje zneske po 1000 do 3000 Din in jo celotno oškodoval za 12.100 Din. Obtožnica na-yaia;.da je Urška lepe zneske Cirilu le posodila, ker ji je govoril, da jo poroči, a da rabi denar za osamosvojitev, za nakup prašičev, raznih krač in šunk, za obisk sejmov in naposled po lanski Martinovi nedelji, da rabi 1000 Din za nakup pohištva, ker jo misli poročiti. V resnici pa je bil takrat Ciril — drugače pravcati don Juan med mesarskimi pomočniki — že poročen z neko Mimi, ki mu je dva meseca po poroki že porodila otroka. Pred kazenskim sodmkom-poedincem g. Franom Gorečanom se je v četrtek pletla končna glavna razprava, za katero so se zelo zanimali Cirilovi stanovski tovariši, ki so skušali zanj v dvorani št. 7Q močno »drukati«, kajti prišlo jim je v mesarsko pamet, da se nahajajo morda na zelenem polju, ne pa v resni, mrzli dvorani. Bila je le nagrada Z drugo poročeni mesarski pomočnik Ciril je odločno in ogorčeno zavračal očitke obtožbe. Bilo je vse pošteno in reelno. »Denar mi je podarila, ne posodila,i je naglo sodniku zatrjeval, »niti pare nisem zahteval. Kar ponujala mi je jurje, ko sva hodila na sprehode v Tivoli, da sva potem šla v gostilno. Sam nisem imel mnogo denarja.« Ciril se je naposled postavil na stališče, da so bili »jtir-ji« le nagrada za izkazane ljubezenske usluge. O poroki z njo ni nikdar govoril. Samo sprasevala ga je, če in koliko rabi denarja, pa mu ga je takoj dala. Kuharica Urša kot priča je izjavila: »Niti vinarja mu ne bi dala, ko bi mi ne bil obljuboval zakona. Večkrat mi je govoril: Ljuba Urška! Vse ti povrnem, če pride med nama do navzkrižja.« Priča je v pretrganih stavkih opisala svoj roman. Izdala mu je 12.100 Din, kar je tudi obtoženec potrdil. Z njim je hodila na sprehod, na plese in v gostilno. Po Martinovi nedelji lani mu je še dala 1000 Din za nakup pohištva, a bil je že ]>oročen z Mimi. Velik spor se je pojavil zaradi Martinove nedelje, ko je šlo za točen datum 15. novembra. K razpravi so rekvirirali več lanskih koledarjev, ker je branilec trdil, da ta nedelja ni bila 15. novembra in je v podkrepitev kazal svoj poseben koledar. Na sodno ugotovitev, da je bila Martinova nedelja lani res 15. novembra, je resignirano pristavil: »Pardon! Zmotil sem se. Gledal sem koledar za leto 1937«. Zastopnik kuharice: »V stiski komar muhe žre.« Zaslišane so bile še druge priče o raznih okol-nostih. „Cirilčka ni"! Mesarski vajenec Vencel je prišel pozneje po Martinovi v menzo. Urška ga je spraševala: Kje je moj Cirilček? Že dolgo ga ni bilo k meni! Odvrnil ji je: Sedaj pa ne bo več Cirilčka k vam. Se je z drugo oženil. Urška se je stresla, žalostna je bila, debele solze so ji kanile. Sodnik: »Zakaj ste ji to pravili?« Priča: »Saj je bilo res. Pa malo podražiti sem jo hotel.« Za Cirila pa so se baje še druge ženske zanimale na policiji. Deloma oprostilna sodba Sodnik je izrekel tole sodbo: Obtoženi Ciril je kriv prestopka prevare le, ker je 16. novembra U“........................... ...................... Irško osleparil za 1000 Din, na nakupi pohištvo in se obsodi na 1 mesec zapora, toda ne pogojno. Oprosti pa se od obtožbe glede ostalega zneska 11.1000 Din, to zaradi pomanjkanja dokazov, čeprav sodišče ne verjame obtožencu, da bi mu bila Urša te zneske naravnost podarila, kajti tudi v Ljubljani ni takih ljudi, ki bi tako tisočake delili. Gre pa drugače za zadevo civilno-pravdnega značaja. Noben ni bil s sodbo zadovoljen. Oba, branilec in drž. tožilec sta vložila priziv zaradi krivde in kazni. Ljubljana : Reka 6 : 0 (2 : 0) Ljubljana, 19. marca. Kot prva partnerja sta nastopila rezerva Ljubljane in Mars. V zanimivem prijateljskem srečanju, ki ga je zelo dobro vodil g. Maccorati, je mlajša Ljubljanina garda premagala svojega nasprotnika z rezultatom 5 : 1. Glavna atrakcija te trening-prireditve pa je bila tekma Reka j Ljubljana, ki je končala z rezultatom 6 : 0, Spočetka nihče ni pričakoval, da bi ligaši, ki se deloma tudi niso preveč trudili, mogli doseči tako obilen score. Tega moštvo kot celota tudi ni zaslužilo, pač pa se je število golov večalo po zaslugi posameznikov in po nepazljivosti nasprotne obrambe. Reka je danes dala prav dobro partijo, kakor je že pač njen običaj: boriti se zna, kadar ne gre za točke, Le njen napad si ni mogel za zaključno fazo ničesar primernega ustvariti ter se je navezal le bolj na osebne uspehe v dvobojih sredi polja, na slabo razumevane pobege in na razdiranje, s čemer je sicer res pomagal halfliniji, zato pa zanemaril svojo nalogo. Ljubljana je danes dokazala, da so skrbi, s katerimi si belijo glave njeni simpatizerji, povsem upravičene. Kmalu po dobrem začetku se je sistem razblinil, moštvo je začelo natepavati nekakšne dolge in visoke žoge, za kar jih je že prejšnjo nedeljo prijemala zagrebška kritika, razen nekaterih izjem slabo star-talo, slabo oddajalo in sproti — zlasti forward — izgubljalo žoge, Pri tem so forsirali igro po trin, toda tako, da sta zvezi ostajali nekje v nedogledni daljavi ter borbo z ožjo obrambo prepuščali Pepčku, ki tej nemogoči nalogi ni mogel sam biti kos. V obrambi je šlo še dosti v redu, nekaj tudi po zaslugi medlega nasprotnikovega napada, ki je že v šestnajstercu flegmatično prepuščal žoge nemilemu kismetu. Dobili smo vtis, da je Jerman za nedeljsko srečanje vendarle še premalo rutiniran, dasi mu ni odrekati v bližnji bodočnosti še dobre kariere. Prekmalu dajati mladega igralca, ki še ni zanesljivo dober, v prvi team, najbrž ne bo dobro; kaj rad se v takem primeru izkvari in »zaoaca«. V nedeljo bi bil morda le še bolj na mestu Hassl, ki je rutiniran. Halflinija je bila, razen Bonclja, šibka. Brez dvoma pa je, da za morebitno mesto cen-terhalfa v nedeljo pride prej v poštev rutiniranejši Sočan kot Gjorgjevič, ki sicer ni bil v tekmi z Marsom slab, marveč na momente celo odličen, ali kaj, ko le slabo zdrži in potem predolgo pav-zira. V napadu je mesto centerfora vsekakor edino prikladno Lahu, ki na spojki brez zavisti ostaja (stara šola!) preveč zadaj. Kaj dobro bi bilo pritegniti Pupota na desno zvezo, Desna stran napada bi tako stalno ogražala odgovarjajočo plat obeh nasprotnikovih defenzivnih linij ter na ta način demarkirala centerfora n levo zvezo, ki naj bi jo prevzel Pepček. Levo krilo je vprašanje. Morda bi le šlo s Šercerjem, ali pa z Ježem. Moštvo naj bi mogoče nastopilo v tejle postavi: Logar-Jug-Hassl (Jerman)-Pišek, Sočan, Boncelj-Slapar, Pupo, Lah, Pepček, Jež (Šercer). Halflinija bi bila na ta način sicer zelo oslabljena, zato pa bi brez dvoma napad mnogo pridobil na udarnosti. In to je krvavo potrebno. Efekten napad dobiva bitke ter razbremenjuje obe defenzivni liniji. Sicer je pa naloga trenerja g. Obtza, ki svoje ljudi dobro pozna, da ukrene za nedeljsko tekmo z osješko Slavijo, ki ne sme biti remis, vse potrebno. Smrt pod vozom Metlika, 19. marca. Sinoči sta peljala preko Gorjancev dva para konj okrog 25 hi vinu za gostilničarja Murna v Kan-diji. Na klancu pred Suhorjem na Lokvici je okrog jwlnoči prišlo do nesreče, ki ,je zahtevala mlado življenje. Konja, katera je vodil pos. sin Tratnik Miha iz Irce vasi pri Novem mestu, sta zašla iz glavne ceste in zdrčala kakih 25 m globoko v dolino in tam srečno pristala. Ko je drugi kočijaž videl, kaj se je dogodilo, je hitro skočil prvemu na pomoč. Vpregla sta dva para konj in tako skušala spraviti voz naprej na državno cesto. Eden je stal pri konjih in pognal, drugi. Miha Tratnik, pa je podpiral voz, da se ne bi prevrnil. Trenutek nato se je voz prevrnil in pokopal pod sabo Tratnik Mihaela ter mu strl lobanjo. Voz jo strl tudi vozno svetiljko, nastal je ogenj in bi ponesrečenec kmalu zgorel. Včeraj so ponesrečenca prepeljali v njegov rojstni kraj. Tatovi so se založili za praznike Moravče, 20. marca. Posestnica Ravnikarjeva Lz Mošenika pri Moravčah je imela v nedavni noči neprijetne obiske. Iz dimnika ji je bilo pokradeno vse meso od treh prašičev — bilo ga je kakih 150 kg —, pri čemer je oškodovana za več kot 2000 Din. Tatovi so vlomili v kuhinjo skozi okno, zavarovano z železnim omrežjem, ki s^ ga odstranili z drogovi. Tla so zunaj pod oknom pokrili s slamo, da se v blatu niso poznale stopinje. Vlomilci, ki jih je moralo biti več, so izginili brez sledu z obilnim plenom. Zjutraj so našli domači ob hiši razno orodje, kakor kole in motike, ki jih zvečer ni bilo na onem kraju. To pomeni, da bi bili _ tatovi tudi udarili, ako hi bili iznenadeni pri svojem tatinskem početju. Ker se slične tatvine v okolici cesto dogajajo, bi bilo soditi, da ima tatinska sodrga nekje v bližini svoje gnezdo. Tako je nekemu posestniku v bližnjih Kauderšah zmanj’kalo nedavno nad 50 kg zabele, Hadarinu na Selih pod Slivno pa so odnesli kra-deži okrog 80 kg slanine, dve žepni uri in vso obleko. Njegovemu sosedu na Klancu so isto noč od vedli najlepšo ovco, Za tatovi marljivo poizvedu il Konzum potrebujemo Slov. Konjice, 19. marca. Skoro po vseh industrijskih krajih imajo delavci in nameščenci svoje nabavljalne zadruge, da jim ni treba kupovati blaga v trgovinah, kjer so zaradi prekupčevanja cene mnogo višje od prvotnih tovarniških. Tako se v skupnosti mnogo lažje prerijejo skozi marsikatero krizo, čez katero sc drugi v krajih, kjer takšne ustanove še nimajo, sicer ne morejo. Delavsko in nameščenske nabavljalne zadruge se nahajajo že v krajih, ki niso zgolj industrijski in v njih ni velikega števila delovnih moči. Toda zavedajo se silne važnosti kon-zuma z vsemi ugodnostmi. Problem konzumnih nabavljalnih zadrug je važen del gospodarstva pri delovnih slojih ter ga delavstvu in nameščenstvu priporočajo vse strokovne organizacije. Zato pa je danes tudi v našem kraju, kjer je dovolj tarnanja od strani delovnih slojev o živ-ljenjskih potrošnjah, eno izmed najvažnejših vprašanj ustanovitev konzumne prodajalne, kjer bi naši delavci in nameščenci kakor drugod dobivali blago veliko ceneje kot pa v trgovinah. Zamisel, ki jo je postavila precej oseb iz obeh slojev, delavskega in nameščenskega, bo treba vendarle enkrat ustvariti. Saj bo s tem prišlo oboje mnogo više ter s tem umnim gospodarstvom na marsičem pridobilo. Nekdo pa je, ki se upravičeno zoperstavlja ter bi se ob mogoči ustanovitvi energično upiral: naši trgovci. Saj je v kraju kar 14 trgovin, ki bi se po krivdi konzumne nabavljalne zadruge znašle naenkrat v kritičnem položaju, saj delavstvo okroglo s 40% prispeva k prometu, fz izkušenj vemo, kakšna borba nastane med zadrugo in trgovci, ker morajo slednji plačevati davek, živeti pa tudi. Ker se to dejstvo gotovo upošteva, zato ostane vprašanje ustanovitve Konzumne nabavljalne zadruge v Slov. Konjicah še zaenkrat odprto. Spričo nekaterih sprememb v očitnem zboljšanju stanja delavcem, ki se napoveduje še to leto, pa bo tudi to najbrž že prišlo pred odločitev. jejo orožniki vseh bližnjih postaj, a j'ih, žal, ne morejo izslediti. Ljudstvo, po slabi letini in gospodarski stiski že tako dovolj udarjeno, živi v upravičenem strahu za svoje borno imetje. Od tu in tam Nova bogati skladi kamen« soli, ki so jih odkrili okolici Tuzle so tako bogati, da jih bodo lahko-orpali na enostavnejši rudarski način. Do sedaj so namreč v sklade vrtali, nakar je zaradi velikega pritoka vode pritekala solna raztopina, ki so jo )>otem prečiščevali. Na 100 litrov te raztopine je prišlo 32 kilogramov drobne soli. Novoodkrita ležišča pa so tako debela, tudi do devetdeset metrov, da bodo to sol enostavno lomili. Pridobivanje soli je v rokah monopolske uprave. Francosko-jugoslovanski propagandni odbor za pariško razstavo je izdal brošuro, ki izdaja vse glavne podatke glede legitimacij in potniških olajšav, ki so dovoljene obiskovalcem razstave. Oni, ki žele prejeti to brošuro, se morajo ustmeno ali pismeno oglasiti pri glavnem tajniku odbora na naslov Kralja Ferdinanda br. 2, Belgrad. Glede na vprašanja, fei so bila poslana odboru, generalno tajništvo opozarja, da uradno sodelovanje Jugoslavije na razstavi ne spada v delokrog odbora in da so za vprašanja, ki se tičejo jugoslovanskega paviljona pristojne izključno uradne oblasti. Vsekakor pa bo odbor šel na roko in posameznim skupinam, ki bi rade organizirale skupno potovanje na razstavo in ki bi se rade udeležile tudi kongresov o prilik« velike mednarodna razstave. Prav tako se stavlja odbor na razpolago združenjem, ki bi rada organizirala predavanja o tej razstavi. Sestanek osrednjega odbora jugoslovanskih narodnih organizacij v Porurju se je vršil v Essenu. Posamezni govorniki so hvalili organizacijo zimsko socialne akcije v Nemčiji. Naglašali so, da so Nemci podprli tudi posamezne siromašne Jugoslovane. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo razen jugoslovanske dece, ki živi v Nemčiji, v poletnih počitnicah poslali v Jugoslavijo tudi nekaj otrok svoj ib nemških prijateljev. Huda nesreča se je v četrtek popoldne dogodila na mostu, ki se vzpenja preko železniške progo pri Ježici. Z avtomobilom tvrdke ->Apelit« so se vozili šofer in dva delavca iz Ljubljane v Kamnik. Cesta se zavije v ostrem loku na most. Pri tem je> avtomobil zadel ob ograjo mostu in se znišil na železniški nasip. Delavec Rotar Jože je bil na mestu mrtev, dočim je bil delavec Franc Rutar težjo ranjen. Glavnega blagajnika belgrajske električne centrale so prijeli, ker je poneveril nad milijon občinskega denarja. To se je moglo zgoditi le zato, ker nihče ni izvajal kontrole nad njim. Nadrejeni so kar slepo zaupali. Osem let je spravljal denar v svoj žep, ne da bi sploh kdo zasledoval, odkod je do-. bival toliko denarja, da je mogel živeti v največjem razkošju in zraven svojim prijateljem še posojat denar. Pri preiskavi je priznal, da je poneveril 1,406.000 Din. Upokojenega majorja in posestnika Ifana Kovačiča, ki je bival v Varaždinu, so ga ubili neznani, ljudje. Oblasti sumijo, da je padel zaradi maščevanja nekaterih delavcev, ki so delali pri njem, a niso dobili izplačanih mezd. Zvečer je zaklenil liišna vrata in legel spat. Potem pa je slišal šum na dvorišču. Stopil je ven, kjer ga je pa nekdo s sekiro napadel od zadaj in ubil. V Novi Sad se je pred kratkim vrnil ir Španijo slaščičar Franjo Žnuj. Pred petnajstimi leti je odšel v Španijo z namenom, da bi od tam ušel v Ameriko. Toda premislil se je in ostal kar v Španiji. Kupil si je majhno posestvece in oženil. Pripoveduje, da je vladala v Španiji zadnja leta velika brezposelnost, ki je imela za posledico neprestana nemire. Državljanska vojna ga je spravila v Madrid, kjer-je moral delati pri utrjevalnih delih. Skušal je večkrat pobegniti, a se mu ni posrečilo. Moral je zato v koncentracijsko taborišče. Nazadnje pa mu je le uspelo, da se je izmuznil ter šel peš v Francijo, dalje v Italijo in domov. Včeraj se je dogodila strašna železniška nesreča blizu Banje Stijenn v Bosni. Potniški vlak, ki je peljal iz Belgrada, je v tunelu trčil v motorno derezino, v kateri so se vozili orožniški poročnik Bane Basta, žel. uradnik Herbert Gmaz in šofer Itesad Kulenovič. Udarec je bil strašen, da je vrglo prva dva kar na lokomotivo. Vsi trije so bili mrtvi. Vsi trije so se z derezino peljali po progi in nadzirali stanje materijala svoje sekcije. Orožniški poročnik pa je pregledoval orožje železniških čuvajev. Oboji so bili drug na drugega opozorjeni., zaradi tega ne vedo še, kdo je pravzaprav kriv. Nore vagone uvajajo na bosanskih železnicah. Izdelani so v Nemčiji in so prostornejši. Sedanji vagoni imajo prostora le za 16 potnikov, novi pa za 32. Turistične organizacije pa so poslale prometnemu ministru spomenico, v kateri odsvetujejo še nadaljnje uvajanje takih vagonov, ker niso več tako udobni kakor pa oni starega tipa. Trdijo, da vsak potnik išče najprej prostora v starih vagonih, šele potem v novih. Prav tako smatrajo za prav, da se I in II. razred ne opustita. Dva velika ainerikanska rušilca sta prispela včeraj v Dubrovnik. Na krovu imata 250 mož posadke. Ladji sta najmodernejšega sistema in potujeta okrog sveta na poskusni vožnji. V Dubrovniku je poveljnik obiskal predstavnike naših oblasti. Ponarejevalce stodinarskih bankovcev i* Ra-sinje pri Ludbregu se zagovarja pred sodiščem v Varaždinu. Mož se je nahajal v revščini in je iskal prilike, kako bi se rešil največje bede. Nazadnje je prišel na idejo ponarejanja bankovcev. Za to delo se je pripravil tudi »strokovno«. Prebiral je znani Maverjev leksikon in našel poglavje, v katerem se obravnava način, kako je Gutenberg izumil tisk. Potem je izdelal nekaj klišejev in ponaredil kar 146 bankovcev. Tistim pa, ki bo mu pomagali spravljati ponarejene bankovce v denar, je dajal nagrado po petdeset dinarjev za vsakih sto dinarjev. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil ponarejevalec tak veščak, da je bilo komaj prepoznati edino majhno napako v teh bankovcih. Sodišče ga je obsodilo na tri leta in jx>1 težke ječe. Devet novib bolnišnic bo zgrajenih še to Teto v Bosanski Krajini. Ban vrbaske banovine Kujund-žič je ze podpisal tozadevne dekrete. Vsaka bolnišnica bo imela najmanj po trideset postelj, oprema pa bo najmodernejša. Za vsako bolnišnico so pro-racunani stroški po pol milijona dinarjev. Bolnišnice bodo v sledečih krajih: V Sanskem Mostu. Piijedoru, Bosanski Gradiški, Mrkonjič gradu. Gla-moču, Bosanski Krupi, Bosanskem Petrovcu, Gra-čanici in Jajcu. Ogorčen je bil Arnavt Ilijac Bečirovič ii Kosovske Mitroviče, ki je ustrelil svojega najboljšega prijatelja Murata zato, ker je zapustil svoje dekle. S tem dekletom se je svoj čas zastopil Ilijaz. Toda prijatelj mu jo je prevzel. To novo poznanstvo pa ni ostalo brez posledic. Cim je Murat to zaznal, je dekle zapustil. Ilijaza pa je to ujezilo in se je čutil dolžnega, da maščuje Čast svojega bivšega dekleta. PočaHal je svojega pri]gMja iu ga ustrelil Odlomek iz življenja angleške aristokratske družbe: Churchilovi so nagnjeni k pustolovščinam Vsak dan skoraj prinese s seboj kak dogodek, ki se z njim ljudje radi, bolj na drobno obavijo, vsaj tisti, ki kar ne morejo pretrpeti brez večjih ali manjših senzacij. Tako je bilo tudi na Angleškem v tem oziru zadnje čase bogato preskrbljeno vsaj med »boljšimi« ljudmi. Na vrsti je ljubavni roman, s katerim je nekako v »sorodu« znana osebnost angleškega političnega življenja, oseba povsod znanega uglednega državnika Churchilla. V »sorodu« v toliko, kolikor se on v tej zvezi tudi omenja kot oseba, brez katere morda ta dogodek sploh ne bi bil kakšna posebna senzacija. Gre tu za ljubavni roman Esmonda Romillya, Churchilo-vega nečaka, in hčerke bogatega angleškega lorda Redesdala, po imenu Jessice Freedman-Mitfordo-ve. O tej pustolovščini, ki je za bogate Angleže tako značilna, kar ne morejo nehati pisati angleški časopisi. Vedno znova prihajajo na dan zanimive podrobnosti te pustolovščine dveh mladih zaljubljenih članov angleške visoke družbe. 18 letni Anglež na španski fronti Esmond RomilIy je odpotoval že takrat, ko se je začela španska vojna, v Španijo z namenom, da vstopi v vrste republikanskih čet. Je prav za prav še skoraj otrok, če pomislimo, da je star komaj 18 let. Ta njegov korak pripisujejo zato tudi bolj na račun njegove maldeniške vihravosti, oziroma želji po pustolovščinah. Če ne bi šlo tu za člana Churchilove rodbine, bi bila angleška javnost, posebno pa aristokratski krogi, vse bolj presenečena. Tako pa je že na splošno znano, da so Churchilovi mlajši zelo nagnjeni k pustolovskemu življenju. Zato senzacija kar nič ni prišla tako nepričako-vaao. Vse večje iznenadenje pa je v angleški javnosti prinesel beg mlade Jessice Freedman-Miitfor-dove, posebno pa še, ko se je zvedelo, da je tudi ona odšla v Španijo, seveda ne z namenom, da vstopi v špansko vojsko, pač pa, da se tam sestane s Churchilovim nečakom Esmondom. Stara je leto več kot on in je tudi ona poznana po svoji od sile nemirni naravi, na drugi strani pa tudi po svoji odločnosti. Pri vsakem koraku, za katerega se odloči, vztraja do konca in se ne pusti prav v ničemer pregovarjati. Kdor je vztrajen, se mu njegova namera tudi ponavadi posreči. Tako se je tudi njej. V Bilbau se je že čez nekoliko časa srečala z Esmondom. To dejstvo je posebno vzbudilo pozornost lorda Redesdala, ki je tudi storil že vse, kar je mogel, da bi preprečil, da bi se njegova hčerka poročila z Esmondom. Starši tega s pustolovščinami prevzetega dekleta so kar obsipavali hčerko s pismi, v katerih so jo skušali prepričati, kako nesmiselna in nespametna je njena namera, da bi se poročila s tem vihravim lordskim sinom. pa se za ta pisma skoro da ni niti zmenila, vsaj ni jim pripisovala kakšne posebne važnosti. Niso se pa trudili samo starši tega dekleta, da bi ji preprečili poroko z Esmondom, pač pa je šlo to prigovarjanje tudi po diplomatski poti. V to službo je stopil tudi nek ugledni angleški časopis. Zadnje dni pa pišejo angleški listi, da je ta boj uspel vsaj v toliko, da se je mlada dvojica dala vsaj v toliko pregovoriti, da se bo v kratkem vrnila na Angleško. Toda, svoje namere, da bi stopila v zakon, nista nikakor opustila niti za korak. Prav posebno se je pri tem pokazala odločna mlada Jessica, ki je izjavila, da ne namerava pod nikakim pogojem ostati brez svojega zaročenca in da bo šla za njim, pa naj se zgodi karkoli. V spremstvu Esmonda je mlada Angležinja te dni prispela v Francijo z nekim angleškim motornim čolnom. Nastanila sta se za nekaj časa v Bayonnu, nato pa sta nadaljevala pot preko Pariza na Angleško. Volne ladje v zasebne namene Zanimivo je pri tem tudi to, da je ta ljubavni roman mlade angleške aristokratske dvojice pred nekoliko dnevi odjeknil tudi v angleški poslanski zbornici. Neki laburistični zastopnik je stavil vladi vprašanje, kako se je moglo dovoliti, da se britanska vojna mornarica uporablja v zasebne namene, t. j., kako je angleški konzul v Bilbau (sedaj ta konzul živi na Francoskem smel oditi z vojno torpedovko v Bilbao samo zato, da bi pregovoril hčerko lorda Redesdala, da se vrne v domovino. Zastopnik vlade je odgovoril na to vprašanje, da je vojna ladja, na kateri je potoval britanski konzul v Bilbao, v redni službi med francoskim pristaniščem Saint Jean de Luz in Bilbaom. Vselej pa, kadar je to potrebno, vzame s seboj tudi britanskega konzula. Tako da je bilo tudi v gornjem primeru in se zato ne more trditi, da bi britanska torpedovka pri tem opravljala zasebni posel. Pustolovščina mlade angleške dvojice, kolikor gre za njun beg v Španijo, je sedaj končana, ko sta se oba vrnila domov na Angleško. Ni pa še s tem rečeno, da je končan tudi njun ljubavni roman. V angleški aristokratski družbi bodo najbrže še precej časa govorili o tem, kakor se dbgaja vselej, kadar ta družba najde kakšno hvaležno stvar, ki ji gre tako zelo od srca. »Tu je vaša kava,« je pripomnil natakar, »specialna kava iz Brazilije.« »A, tam ste bili? Zato tako dolgo čakam.« 't*s,iž m '■■■' *■ ^ r ■ • ■. Mk i■ -L ' 11' m ■■ . ■'''; * vi ' ■ : • .. Peti naskok na Nanga Parbat, eden od trinajstih 8000 meterskih vrhov v Himalaji. Tja je letos odšla nemška ekspedicija *f... Barikade, kakršne postavljajo rdeti v Madridu S solznimi bombami nad straiiSo Londonska policija jo te dni izvršila svojevrstno intervencijo. V nekem londonskem predmestju je znani londonski bankir kupil krasno vilo ter se v vilo preselil s svojo družino. Toda, v vili ni imel miru: vsako noč je v vili — strašilo. To pa na prav svojevrsten način. Strašilo, ali »duh« — kakor je to reč imenoval bankir — je vsako noč neusmiljeno gospodaril po vili. Razbijal je porcelan, lomil pohištvo, trgal električno napeljavo in kratkomalo na vso mogoče rogovilil, strašil in delal škodo. Bankir je naredil vse, kar je mogel, ‘da bi skrivnostnega duha« odkril in ga vlovil. To pa se mu kljub vsem naporom nikakor ni hotelo posrečiti. Ni mu zato preostajalo drugega, kakor da se s svojo družino izseli iz vile. O tej skrivnostni vili je kmalu šel glas po Londonu in je prišel na uho tudi policiji. Ko je policija bankirja zaslišala, se je odločila za energično intervencijo. V vilo so poslali neko noč celo četo stražnikov. Oborožili so jih ne samo z revolverji in pendreki, marveč tudi s plinskimi maskami in bombami za solzenje. Vso noč so stražniki čepeli po različnih kotih vile — a strahu ni bilo od nikoder. Naslednjo noč so prenočili v vili bankirjevi sluge, in tudi tokrat o »duhu« ni bilo ne duha ne sluha. Končno se je bankir zopet ojunačil ter se preselil nazaj v vilo, kjer uživa sedaj vse noči popoln mir. Londonski listi so se o stvari na široko razpisali ter ugotovili, da gre najbrž za drzno in spretno izvedeno šalo. UmrB na pragu celice za dosmrtne kaznjence Samuel Uajteker iz Kalifornije je bil obsojen na dosmrtno ječo. Sodba je bila utemeljena z ugotovitvijo, da je obsojenec spravil s sveta svojo ženo in sicer iz koristoljubja. Ženo da je dal najprej visoko zavarovati, potem pa jo je ubil, da bi potegnil zavarovalnino. Ameriški listi poročajo o tem možu prav svojevrstno zgodbo: pri razpravi je dosledno zanikal svojo krivdo. Prihajal pa je pri tem do takih nasprotij, da mu sodniki prav ničesar niso verjeli. Na podlagi obremenilnih okoliščin, ki jih ni mogel pojasniti in na podlagi ostalih dokaj jasnih dokazov je padla sodba na dosmrtno ječo. Mož pa je med razpravo obolel. Zato so postopanje tudi pospešili, in kakor hitro je bila sodba izrečena, so moža prepeljali v bolnišnico. Tukaj je mož nekajkrat hotel pobegniti, a mu to ni uspelo, ker so nanj budno pazili. Svojo bolezen je nalašč sam pospeševal, da bi zavlekel svoie bivanje v bolnišnici. Vedel je, da ga čaka izven bolnišnice samo eno: ozka celica, v kateri naj bi prebil ostali dol svojega življenja. Končno je Jirišel dan, ko se je moral Samuel odpraviti iz bolnišnice. Jelniški pazniki so ga zvezanega odvedli od bolniške postelje v jetniški avtomobil ter ga odpeljali pred kaznilnico. Ko so nato ječarji odprli celico, v kateri naj bi ostal Samuel Uajteker do smrti, se je ta na pragu celice obrnil ter z dramatičnim glasom vzkliknil proti paznikom: »Naj me Bog ubije prej, predno stopim v celico — če sem res kriv.« Listi pravijo, da Samuel nikdar ni stopil v celico — kajti v istem trenutku, ko je gornji stavek izgovoril, se je zgrudil mrtev na tla — zadela ga je srčna kap. Truplo in vrtnice -sveže po 53 letih Že nad dve leti se ruski učenjaki trudijo, da bi razložili nek nenavaden pojav, kakršnega svetovna kronika še ni zabeležila. Gre za vrtnice, ki so bile položene v neko grobnico pred 53 leti, a so ostalo sveže vse do časa, ko so grobnico odprli. Ta doba od smrti pokojnika, pri katerem so rože našli, do-dne, ko so grobnico odprli, znaša 53 let. Leta 1881. je umrl ustanovitelj moskovskega konservatorija. Njegovo truplo so položili v grobnico v donskem samostanu v Moskvi. Leta 1934 so samostan podrli. Pri tem so odprli tudi grobnico. Na svoje veliko začudenje pa so našli v grobnici truplo, ki ni kazalo nobenega znaka razpadanja. Najprej so mislili, da je bilo truplo balzamirano. Strokovnjaki pa so ugotovili, da truplo ni bilo balzamirano. V potrditev te svoje ugotovitve so odprli še stare kronike, v katerih so našli vse podatke o pokojnikovi bolezni in smrti, kakor tudi o pogrebu. O balzamiranju ni bilo ničesar zapisanega. Kljub temu, da torej truplo ni bilo balzamirano, se je ohranilo nepokvarjeno celih 53 let. To je bilo za učenjake uganka, ki je še niso mogli rešiti. Druga, morda še hujša uganka, so bile vrtnice, ki so jih pogrebci 53 let prej položili na truplo. Vrtnice so bile po 53 letih tako sveže, kakor da bi bile utrgane dan prej. Z obema problemoma so se bavili številni strokovnjaki, vendar se doslej še nobenemu ni posrečilo, da bi pojasnil, kako je to mogoče. Za slvar se je zanimal zlasti moskovski institut za kriminalno policijo, ki pa se mu tudi kljub dveletnemu raziskovanju še ni posrečilo, da bi postavil kakršnokoli tezo glede nepokvarjene ohranitve trupla in vrtnic. Radio :lau«c pr; Programi Radio. Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evrop škili postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubijana«, ki stanc mesečno samo deset dinarjev. — Sobota, 20. marca: 12 Plošče zavrtimo, v venček povežimo in oh lahki (rlasbi vsi se veselimo! — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošče zavrtimo, v venček povežimo in ob lahki glasbi vsi se veselimo! — 14 Vreme — 18 Za delopust! (igra Radijski orkester) — 18.40 Pogovori r poslušalci — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Knez Mihajlo Obrenovič tn Bolgari (Ferdo Sišič, profosor, Zagreb) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.20 Vombergar Jože: Izlet na kmete — vesela zvočna igra (intermezzo k ciklusu »Veselo in žalostne iz življenja Jaka Smodlaka«. Igrajo člani rad. igralske družine. Vodstvo: Tvan Pengov. — 22 f:as, vreme, poročila spored — 2.15 Za vesel konec (Radijski orkester). Drugi programi Sobota, 20. marca: Helgrad: Srbski večer — Zagreb: 2U.30 Radijska revija — Dunaj: 20 15 Operna 111 operetna glasba — 21.50 O filmu - 21.20 Plesna irlas-l'n “ Tr»t-M\lan: 21 Opera »Prancesca da Rimini« — 11- 'Puščvanik Bernard« — Prana: 19.35 M 1 n , r Varasva: 19.30 Lahka glasba — n vi,1- T ,---M Orkestralni koncert — J J h 0 ,Y!r8.kl tn<' - 20.30 Opera .Aničina pot ~ Konigsbero-Stuttgart: 20.10 Italijanski operni večer — Bukarešta: 19.35 Bizetova opera *Car-monc - Sottens: 2u Pasijon - 21.30 Klasična glasba — L°?Je J‘}nswn: 19,50 Operna glasba — 20.40 Popevke — £l--0 Griegova ura — 21.35 Italijanska glasba — 23.05 Prenos iz Njujorka J. Jurca: 23 Beg čez Azijo »Plotnik« pri bogatem sibirskem kmetu. — Kakšne namene so imeli Čuhnovi z menoj. Tema je že legla na zemljo, ko sva hitela po ulicah proti kolodvoru. Vlak sva še ujela. Imela sva se voziti 45 vrst, t. j. okrog 50 km nazaj proti Evropski Rusiji. Med vožnjo mi je možakar pravil, da ta teden mlatijo in da so že namlatili 16 tisoč pudov žita. Sedaj imajo Se za 14 dni mlatve, ker ee pa vedno kaj polomi, potrebuje enega plotnika. »Koliko imam živine? Štirideset konji Deset kobil je brejih in bo treba narediti zanje konjušnico. Ovac imam do 200, krav okrog <30 in tudi nekaj volov.« Debelo sem ga gledal, ker mi ni šlo v glavo, da bi imel tako veliko bogastvo, hodi pa^ v ponošenem kožuhu. Bil je tu suh, črnkast možic bolj majhne postave. Pripovedoval mi je tudi, da ima 7 sinov in 3 hčere. Ura je morala biti preko polnoči, ko sva se pripeljala na postajo Moskalenska. Izstopila sva in v dobri četrt uri sva prišla v neko naselbino s tremi kmetijami. Pričakoval sem, da ima moj gospodar veliko, vsaj enonadstropno hišo. Toda glej, prišla sva do baraki podobne hišice. »To je moj dom!« je rekel in odprl iz neobdelanih desk zbita vrata. Stopila sva v nekakšno kuhinjo. Okrog peči iz blata je bila cela menažerija. Stalo je okrog nje par teličkov in boraiijčkov, ki so naju vsi hkrati pozdravili. Iz te »sprejemne« sobe sva prišla v glavno. Tu je bilo kot na fronti: na obeh straneh ob steni je ležala družina, zavita v kožuhe, da se ni dalo razločiti, kakšen spol se skriva pod kožuhi. Gospodar mi je dal polšubek (kratek kožuh) in mi je odkazal ležišče pri teličkih, samo da v drugem kotu. Pustil mi je svetilko iz izdolbenega krompirja ter je odžel k svojim. Zjutraj rano je že pribrkljala gospodinja kuhat zajtrk. Držala se je, kot bi se pravkar s kom skre- galaj Zajtrk, obstoječ, iz kuhanega krompirja, ku-marib, ocvrtega Špeha, čaja s smetano in velikim kosom kruha je bil že gotov. Da mi je šel v veliko slast, si lahko vsakdo misli. Po zajtrku sem stopil iz zemljanke, kjer Se je v nasprotju z njo pokazalo bogastvo. Na velikem dvorišču je bilo vse polno poljskih strojev iz Amerike. Za večji del niti vedel nisem, za kaj jih rabijo. Na levo od dvorišča je bila v veliki ograji skutina, t, j. krave in ovce — vse kar na prostem! Na desno.so bili konji in kobile. Onstran te ograje jo stal ambar (skladišče) za pšenico, ki je bila v velikanski množini stresena na zemljo. V pregrajenem prostoru so že poklali prašiče razen plemenskih svinj. Kokoši je bila tudi velika množina. Koliko, tudi gospodinja ni vedela. Ogledal sem si tudi bližnjo okolico. Okrog in okrog je bil brezov gozd — drugo drevje kot breze ni rastlo — le zahodna stran je bila toliko odprta, da sel je videlo k dvema sosedoma, kmetoma nemške narodnosti. Nemških kmetov je v Sibiriji precej, menda še od časa carice Katarine. Jelo me je mraziti in sem Sel zato v kuhinjo. Starik m« je že pričakoval. Na vprašanje, kaj bom delal, mi je prinesel sekiro brez držaja. Poiskal sem poleno, ga obrezal in mmj nasadil sekiro. S Starikom sva nato stesala dvoje tesarskih stolov in iz njiju napravila skobeljnik. Se par brezovih desk in delavnica je bila gotova. Ker drugega prostora ni bilo, sem delal začasno v kuhinji, kjer sem imel dovolj družbe. Domači so me sprva bolj postrani gledali, ko so pa videli, da sem priden, so me vzljubili. Polje je imel moj gospodar precej daleč z doma, kot vsi sibirski kmetje. Navadno imajo svet zasajen 10—15 vrst daleč (20 km). Sredi tega doma postavijo zasilen dom, ki ga imenujejo vzajemka ali učastek. Poleti imajo tam živino, da se napase, medtem ko jo pozimi odženo domov. Pri Čuhnovih, kot se je pisal moj gospodar, so bili pozimi vsi doma, le spomladi so odšli za nekaj tednov, da so svet zorali in posejali. Čuhnovi so bili silno podjetni. Sedem let pred vojno so se šele preselili sem iz^ Ukrajine. Prva leta je oče drugim kmetom pasel živino, ko so pa sinovi odrasli, so sami pričeli kmetovati. S polno paro so začeli šele za časa vojne. Nabrali so »plenjenih« — tako so imenovali ujetnike — in jih gonili na delo noč in dan. Pšenico so lahko prodali, nakupili so si raznih strojev in so tako vsako leto bolj bogateli. Bili niso pravoslavne vere, temveč babtisti. Starik mi je pravil, da je postal babtist skupaj z ženo že v Ukrajini. Zato so ju tudi začeli sosedje zaničevali. Da se ogneta sosedov in revščine, sta odšla v Sibirijo. Kakšne namene so imeli ti ljudje z menoj, sem kmalu spoznal. V prvi vrsti so me hoteli pridobiti za svojo vero. O vsaki priliki so me vabili na svoja sobranja (shode), ki so jih imeli na postaji v .neM hišici. V zimskem času so se že v soboto pripeljali k Čuhnovini babtisti iz bližnje in daljne okolice. Pri njih so prenočili in se v nedeljo dopoldne odpeljali na postajo. Mene so vsakemu gostu predstavili: »To je naš plotnik — Avstrijec, ki zelo dobro delal« V najhujšem zimskem času smo začeli graditi konjuSnico. Večkrat se je pripetilo, da so mi iznenada pobledeli obraz in prsti. Prvič, ko še nisem vedel, kaj to pomeni, me je začel domači sin takoj drgniti s snegom. »Zakaj delaš to?« »Da ne zmrzneš! V hudem mrazu niti ne čutiš, kdaj ti kaj zmrzne. Zazdi se ti, da te je nekaj speklo in če se precej ne zdrgneš s snegom, si izgubljen!« Na obisku pri prijatelju Baši. — Čehi zasedejo Sibirijo in zbirajo ruske ujetnike slovanske narodnosti. — Češka patrolja nas obišče. Jaz sem se življenja v Sibiriji kmalu privadil. Le kadar sem se spomnil na dom, me je prejelo tako domotožje, da mi je hotelo srce počiti. Večkrat sem pisal domov, toda ostal sem vedno brez odgovora. Dela sem imel čez glavo: popravljal sem vozove, izdeloval sani in razno gospodarsko orodje. Plače sem imel 30 rubljev na mesec, kar je bilo precej za tiste čase. Od nekega Romuna sem kupil črno suknjo za 25 rubljev in sem si dal napraviti pri nekem avstrijskem Čehu lepo, črno obleko in čepico. Ko sem še kupil od gospodarja njemu premajhne nove čevlje, sem se lahko čedno oblekel. Takorekoč ves nov sem sklenil, da poiščem prijatelja Baša, ki je namesto mene odšel s Tatarko na delo in je bil zaposlen v sosednji vasi, oddaljeni kakih 12 vrst (15 km). Izprosil sem si konja in sani in hajdi v tisto vas! Delavci pri Čuhnu so morali zelo zgodaj vstajat. Starik je vstal že od treh in jih je prišel klicat: »Halo, hlapci, vstanite!« Vstali so tudi Čuhnovi sinovi, toda ko so vsi delavci bili pri svojih delih so zopet odšli poležkavati do kosila. Živina je pozimi živela le od slame, ki so jo napeljali jeseni za okolk (gozd) velikanski kup Od tega kupa so jo vozili hlapci vsako jutro na saneh Zapeljali so jo v ograjo in razmetali med živino. Spomladi, ko se je ogrelo, so pognali živino na pašo. Tam, kjer je zimovala, je nastal do 1 m visok suk, ki se je začel zaradi gorkote razkrajati. Na ta kup so znosili zemlje in nasadili kumare, ki so sijajno uspevale. Nekako sredi maja 1. 1918 se je nenadoma pojavila novica, da so Čehi v zvezi s kozaki pregnali boljsevike m zasedli vso Sibirijo. V nekaj dneh se je res pokazal na moskalenski postaji posebni vlak, poln Čehov. Prišel je tudi ukaz, da se morajo vsi ujetniki slovanske narodnosti odpustiti iz službe m odpravili v Omsk. Meni je gospodar povedal* da nabirajo Slovane ujetnike, t. j. Čehe, Poljake, Slovence, Hrvate in Srbe, za vojsko. »Če pridejo sem, jo popihaj v gozd! Ako bi te pa slučajno ujeli, reci, da si Nemec!« Jaz sem si mislil: ze v 1 erziji bi kmalu izgubil življenje, zdaj naj bi se se tu pobijal z Rusi! Res bo najbolje, da storim po Cuhnovem nasvetu! Nekega dne me je obiskal prijatelj Baša še z enim tovarišem. Zvečer smo se ravno razgovarjali v moji delavnici o naši žalostni usodi, ko sem nenadoma začul na dvorišču močno lajanje. Ker so psi pred dnevi raztrgali nekemu Avstrijcu suknjo in hlače in so ga tudi ogrizli, sem se ustrašil, da imajo zopet enega. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik obl2 Meae&aa naroftninai 12! Din. za inozemstvo 25 Din. OredniStvo: Kopitarjeva ulica 6 rm. Telefon »94 t« 2995, Uprara. Kopitarjeva fffilefoa 2m Za Jjigosloiaaska tiskarna i LiubJjaaij R. Cg& bdaiafgUi bon Batoma HbMs Jj}&J^|ife,k. ---* *oPuarjew fc