Leto m.
— Inserati:	,
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 t za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 „
sa večkrat primeren popust.
Porotna oznanili, zahvale, osmrtnice Itd.:
enostolpna petltvrsta po 20 vin.
Poslano:
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemil nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Slev. 64.	V murnu v sololo, 20. marca 1915.
== Velja po pošti: == Za celo leto naprej . . K 2B-— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: =
za celo leto......„ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ a-— a ostalo Inozemstvo . „ 12'—
0a- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo, — Drednižkega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Vsi, ki ljubimo svoj rod in svojo domovino, udeležimo se velikega dobrodelnega podjetja:
katere čisti dobiček jc namenjen
ubogim otrokom, vdovam in sirotam naših padlih junakov in invalidom.
mr Loterija obsega 1715 dobitkom
1 glavni dobitek v vrednosti 500© BC, 1 glavni dobitek v vrednosti 100© M., 1 glavni dobitek v vrednosti SO® SC, 1 glavni dobitek v vrednosti 30© K, 1 glavni dobitek v vrednosti 200 K, 10 dobitkov v vrednosti po 8C, 50 dobitkov v vrednosti po SC, 50 dobitkov v vrednosti po 2© SC, 100 dobitkov v vrednosti po 1® It, 1500 dobitkov v vrednosti po 5 K-
Srečka samo 1 K!
Žrebanje se vrši že 31. maja 1915. ""^B*
Srečka samo 1 K»
Segajte takoj po srečkah! Dokažite vsi, da v nas še ni zamrla narodna zavest in človekoljubnost! Srečke prodajajo rfasne flralike in trgovci, naročaj se pa tudi v pisarni „Siovenske Straže" v Ljubljani.
Sieparl£8i!@
Iz Amerike smo ravnokar dobili od prijateljev poročila, ki odkrivajo čudne spletke:
Z nesramnimi lažmi v ameriških slovenskih časopisih se hoče zastrupiti naš narod v Ameriki, na drugi strani pa škodovati poziciji Slovencev v stari domovini.
S peklensko zlobnostjo so v Ameriki na delu ljudje, ki kažejo, da nimajo nobene vesti. K gotovemu časopisju v Ameriki so prišli najslabši elementi, ljudje, ki imajo v stari domovini podrte za seboj mostove, katerim so žrtve, vztrajno delo za idealne ciije neznane. Ti ljudje spravljajo v ameriško slovensko časopisje najgrše laži o naši armadi, ponatiskujejo iz angleškega časopisja laži o razmerah na našem jugu ter te laži v svoje umazane namene še po-vekšavajo. Kako delajo ti ljudje z našim ubogim ljudstvom v Ameriki, naj bo v dokaz to-le:
Ameriški slovenski dnevnik - Glas Naroda« priobčuje velik oklic, v katerem na čelu pise, da je v Ljubljani revolucija, krvavi upor, da so fa krvavi upor pričeli slovenski duhovniki sami, in. sicer v ljubljanski stolni cerkvi. Ljudstvo da se je v trumah navalilo na palačo cesarskega namestnika in jo upalilo! Glas Naroda« to gorostasno laž hitro poizkuša izrabiti za strujo, katero on zastopa: »Če se bunijo v stari domovini preje tako vneti slovenski duhovniki, tedaj mora tudi nam vsem pri-kipeti do vrhunca sveta jeza. Kadar vodijo krvave upore slovenski duhovniki, jc čas, da tudi mi postanemo Gubci(!).« Zato naj amerikanski Slovenci hitro ustanove Slovensko ligo, seve pod predsedstvom g. Sakserja, ki kol »izkušen bankir« kot prvi korak priporoča zbiranje »denarnih prispevkov« in nabiranje mnogoštevilnih podpisov.«
Za glavo smo sc prijeli, ko smo to čitali, in kljub vsem dosedanjim izkušnjam smo sc čudili, da je mogoča taka nesramnost. Tu v stari domovini brani celokupni narod — nc izvzemši Ljubljano — združen s svojo duhovščino pravice Avstrije z največjo požrtvovalnostjo, in upa si priti Slo-vcnec, ki si drzne v resnici popolnoma v obraz bijočimi lažmi sramotiti slovenski narod in vso njegovo v ognju kol zlalo izkušeno staro tradicijo. To jc brezvestnost, proti kateri moramo povzdigniti svoj glas! i"a brezvestnost je pač najnujnejši poziv do
slovenskih Američanov, da sc obrnejo ocl ljudi, ki so jih tako nesramno nalagali in da prično samostojno misliti in samostojno delati. Naj ne zaupajo siku strupene kače, ki v raznih oblikah prihaja mednje, da bi jih zvabila in omamila za svoje namene. Ali nimajo še doslej dovolj izkušenj, da jih je po gotovi družbi vedno glava bolela. — ali niso ameriški Slovenci zadnji čas poizkušali ustanoviti in na papirju tudi žc ustanovili svojo katoliško organizacijo zato, cla bi sc ločili od izvestnih ljudi in šli svojo samostojno, pošteno pol. A!i nimajo po Glasu Naroda razširjene laži namen, da se omami dobre ljudi, da sc jih iztrga mladi, šele započeti organizaciji in da sc pahne vse ameriške Slovence v močvirje. Res — lepo bodo skrbeli za Slovence listi, katerih prvo delo in orožje jc laž. Prepričani smo, da bodo ameriški Slovenci, ko jim s tem zastavljamo svojo besedo, da niti ena beseda v zgorajšnjem strašnem poročilu Glasa Naroda« o revoluciji v Ljubljani ni resnična, odprli oči in bodo osamljeno pustili tisto družbo, ki jih hoče zvo-diti na napačna pola. Tej družbi bi bilo morda prav, da bi nabrala pod svoje laži kolikor mogoče podpisov, da bi bil kolikor mogoče mnogim Slovenccm povratek v staro domovino nemogoč. Peklenski načrti!
Tako kot mi v stari domovini, naj ameriški Slovenci nastopijo proti strupeni kači v novi njihovi domovini. Posebno tisto slovensko ameriško časopisje, ki jc šc ohranilo kaj čuta za dostojnost in resnico, prosimo v interesu slovenske stvari, naj bo previdno in naj ne naseda vsaki laži. Prava domovina Slovencev jc v Avstriji, pravic do le domovine si nikdar ne damo izviti, laži pa Slovenccm v stari domovini niso pri tem nikaka opora, ampak samo škodujejo ugledu našega naroda. Mi tu ne potrebujemo nikake pomoči kake Sakserjevc lige, naš narod nc mara Sakserjevega programa, na« program jc pesem, katero pojo zbori našega naroda: »Domovje moje Avstrija!« S svojo zvestobo ne mešetarimo.
Če kaj potrebujemo v Avstriji, jc to avstrijska liga, liga, v kateri naj bi imel enakovreden prostor vsak avstrijski narod, vsak avstrijski palrijot. In ta liga naj stre glave vsem strupenim kačami
Sotrudnik lista Pesti Naplo ; posveča ce! članek Svetozarju B o r o j e v i č u , junaku, iz katerega propaganda s strani gr-ško-orientalske vere ni napravila Srba, ki je marveč ostal zvest svoji zibciki, materi Hrvatski. Tak značaj jc tudi zaslužil ta laskavi članek:
Središče vseh dogodkov mesta, v katerem se nahaja poveljnik karpatskih čet, Svetozar Borojevič, — pravi dopisnik, — jc on sam. Najpopularnejši vodja čel naše monarhije vodi boje v Karpatih. Iz svojega glavnega stana razpošilja vsa povelja in vodi usodo tisočev ljudi. Dan za dnevom gre skozi to mesto neizmerno mnogo brzojavk, ogromno število vlakov, impozant-ni avtomobili, aeroplani in vsa moderna občila, ki jih imamo za to, cla čim hitreje nosijo vesti z bojišča v glavni stan in zopet nazaj. Ta ženijalni general vrši svojo nalogo na najpopolnejši način. Vsakdor, ki mu jc pridcljcn, opravlja svoj posel, nc da bi križal tuje račune ali posegal v delokrog kogarsibodi drugega. Sobe, v katerih posluje glavni štab, izgledajo kakor delavnice kakšne velike tovarne. Tu je vse polno vojakov in vojaških uradnikov, ki so ves dan zaposleni z izdelovanjem načrtov in nalog, ki jih daje poveljnik. Praga teh sob ne more prestopiti noben meščan. Tujci pa se temu poslooju nc morejo niti približati, ker jc z vseh strani obdano z močno stražo, ki vsakogar, ki bi se hotel poslopju približati, ustavi ter zahteva ocl njega izkaznico. In vsakdor, ki jc prišel v to zgradbo, se vrača ob strogem spremstvu straže. Mesto, ki se v njem že nekaj mesecev nahaja glavni stan, je bilo preje docela neznatno ogrsko malo mesto. Vedelo sc je o njem samo toliko, cla so sc tam dogajali burni prizori ali vršili burni shodi. Prometa sploh v tem mestu ni bilo. Sedaj pa je temu doccla drugače. Mesto jc vedno polno ljudstva, promet zelo bučen. Na glavni ulici mesteca sc vsak dan dvakrat, opoldne in zvečer prikaže general Borojevič in njegov pojav vzbudi vselej veliko pozornost. Čc pridejo ministri, da sc informirajo o kakšni važni vojni stvari, če obišče glavni stan kak odličen visoki častnik ali diplomat, občinstvo ga niti ne opazi. Za to publiko ni več nobene senzacije. Čez to mestcce je drlo že mnogo vojnih grozot, pa se jc žc vsemu privadilo. Toda, čc. sc prikaže Borojevič, pa sc gledalstvo razburi in zainteresira. Vse jc zanj navdušeno in vsakdor obožuje
tega odličnega generala, ki je nasproti vsakomur uljuden in prijazen. Vsi zaupajo in verujejo v njega ter napeto sledijo njegovemu delovanju, in vselej, kadar sc prikaže, nastane v prebivalstvu neko posebno napeto pričakovanje.
Borojevič silno mnogo dela in zato sc tudi jako rad izprehaja. Tudi tedaj, ko jc v fronti, hodi na svoj vsakdanji izprehod po cele tri ure. Zelo rano vstaja in po preprostem zajutrku prične delali na svojih zemljevidih. Pozna v Karpatih vsako točko, vsak grič, vsak klanec, vsako visočino in brdo, vsak ovinek in vsako stezo. V svojem delu je odločen in siguren in ve z gotovostjo, kjer bodo Rusi lepeni. Nad vse miren je, trezen in moder. In ljudstvo prsi v dobro pozna vse njegove vrline, tako da zadostuje, če se samo prikaže, da žc vsakdor prične upali najboljše. Borojevič ima tudi med meščanstvom nekaj prijateljev, fa veliki vojak ni enostranski; vse ga zanima, in kadar se pogovarja z voditelji civilnih oblastev, se opaža, cla je o vsem točno obveščen. On jc mož hitrih činov. Vse-Ici ob določenem času pride k oknu in občinstvo ga pri lej priliki vedno čaka, da mu s svojimi pozdravi izkaže svoje naj-gioblic s p. šlo vanje. Nikoli ne gre sam na izprehod, impak vedno v druščini ctiegu ali dveh 'lastnikov svojega štaba. Njegovo obnašanje jc vedno vojaško, obraz pa jasen in poln veselja Nikdar še ga r.iso videli temnih lic in nagrbančenega čela. Njegove oči so svetle in žive ter odsevajo dobroto njegove duše. Njegove, kretnje so vedn.i živahne in prijetne. Vsakdor pozna v njem vojaka ljudomilih in gorkih čavstev, dočim jc v službi izredno strog in neizprosen.
Med občinstvom kroži anekdota o be» sedali, ki jii. je Borojevič izrekel še pred voin:>. Pri nekem obedu v intimnem krogu sc |e govorilo o potrebi oziroma neob-hodnosli vojne med nami in Rusi, in tedaj je Borojevič izjavil:
Ruski moloh neprestano narašča. . J"a kolos grozi, cla bo tudi nas požrl. Al io vojno odlagamo, dali bomo temu mo-lohu samo časa, da se okrepi, časa za gospodarski in kulturni napredek; to pa moramo preprečiti. On je že takrat videl in vedel, kaj pride. Njegovi šolski tovariši pripovedujejo, da je žc v vojaški šoli ka-] zal posebno spretnost in poseben talent ' za taktiko. Pri vsaki voini igri je bil vselej zmagovalec in je svoje tovariše vedno prekašal. Večkrat se |c zgodilo, da so ga pozvali rešit kakšno komplicirano vojno
igro. Pripetilo se je ne samo enkrat, da je ob laki priliki premagal svojega lastnega profesorja.
Brezmejne mirnosti, ki preveva bo-/ojeviča, ne kaže nič tako dobro kakor to, da najde v tej, za nas tako kritični dobi še vedno časa, da se pozabavi z literaturo. Poveljnik Borojevič si namreč zelo rad krajša svoj prosti čas v družbi velikih duhov, in kadar mu okolnosti to le količkaj pripuste, pa bere in sc uči. Ni dolgo temu, kar si je kupil Dickensovo knjigo - Pick-wick club«. Pomočnik v knjigarni, kjer je Borojevič to knjigo kupil, je bil, ko mu je knjigo prodajal, zelo razburjen in mu je zavil dva izvoda prvega zvezka, dočim drugega dela ni bilo zraven. Borojevič je zapazil pomoto šele, ko je bil prebral prvi del, in šel je nazaj v knjigarno, kjer so pomoto takoj popravili proseč ga, da jo oprosti. Borojevič se je samo nasmehnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. To so le drobtinice o Borojeviču, celokupnost eneržije in dela pa označuje ena sama beseda: Borojevič!
07. pešpolk.
»Neue Freie Presse« poroča: Znamenita noč za 97. pešpolk in za 5. domobranski polk, v katerem služijo v velikem številu naši kraški in notranjski fantje, je bila od 8. na 9. februarja, ki tvori časten list v povestnici istrske, hrvatske in notranjske pehote. 7. februarja je podvojil deželnobrambovski polk št. 5 postojanke, ki jih je imel zasedene 97. pešpolk Jurij baron pl. Waldstatten. Slučaj, ali pravil-nejše taktičen položaj je nanesel, da so se ginljivo menjavale stotnije in da so se mešali zeleni (domobranski) in rdeti (97. pp.) našivi. Nikdar ni še zvezna in javljevalna služba tako prisrčno poslovala in nikdar niso imeli častniki tako lahke službe, kakor zdaj, dasi so bile čete namešane. Krožile so znane šale iz tržaške okolice, našli so se prijatelji in znanci, predstavljala se je stara slika vojaškega tovarištva, ki smo jo v štiridesetletnem miru skoraj že pozabili. Mraz je bil ojster, zavratnest ruskih jarkov je zahtevala, da so se morali utrjevati tudi naši, Naši ljudje so se tako držali, da se morajo občudovati. Doma na toplem jugu so kljubovali mrazu v Karpatih, delali so, dasi niso bili že 14 dni v hišah, puško poleg sebe in se šalili. Kar zagrmi. Sovražnikovi topovi se oglašajo. Kljub temu pridno delajo naprej in zgrade v gozdu pravo trdnjavo. Do večera je bilo mirno. Ozračje pretresajo le posamezni streli poizvedovalnih čet. Ljudje hodijo v posameznih oddelkih spat. Telefonično naše in di-vizijsko poveljstvo živahno občuje. Stotnik pove, da je sedanji mir mir pred viharjem . . . Polnoči! Na desnem krilu streljajo; začetkoma daleč, skoraj boječe. Pozneje se strelja že redno kakor se v boju strelja. Vmes grome ruske salve. Naše strojne puške streljajo na krilo Rusov, ki napadajo. Kakor iz škropilnice polivajo krogle strojnih pušk rusko napadajoče krilo. Zdi se, da se je izjalovil ruski napad. Ogenj je umolknil. Dohajajo poročila o položaju. Kar se javlja: Na koti 660 se je posrečil presenetljiv ruski napad. Rusi so v širini 40 korakov vdrli v naše črte! Mirno, kakor med vajami, sprejme poveljnik rezerve povelje, naj črto ojači. Sledi borenje na življenje in na smrt, ker je ta postojanka življenskega pomena. Boj divja štiri ure; sovražnik nam stoji nasproti na deset korakov. Nadporočnika Gabrielčič in Ra-deglia vodita junaško boj. Prvega smo našli potem en korak pred zavzeto rusko 'postojanko, krvavel je iz neštetih ran. Domobranski štabni narednik Rodenjak je s peščico ljudi obeh polkov drzno pregnal Ruse iz jarkov. Stotnija za stotnijo jc sle-
dila njegeemu zgledu. Tako se jc privoj-skovala zmaga. En štabni stotnik, cn nadporočnik, en praporščak in 130 mož jc ujetih. Polunirak zakriva zjutraj ostanke sovražnika, ki je bil vržen in ki beži.
Polagoma st- razgrinja pred nami strašno z mrliči posuto polje. Nepozabljena ostane sledeč« skupina: Neki naš vojak je pot'm'1 nekemu Rusu globoko v prsi bajonet; nek drug Rus zahode našega junaka, a je sam ustreljen v čelo in zdaj leže vsi trije mrtvi zvezani z orožjem! Noč od 8. na 9. februarja tvori mejnik obeh pešpolkov iz Istre, Trsta in z Notranjskega!
I1U&I
Spopad no nož ali po vojaško »šturm« nam opisuje neki podčastnik našega domačega kranjskega pešpolka št. 17 kakor ga je sam doživel, sledeče:
Bili smo vroč boj za neko pristavo, dva dni smo zaman skušali s streljanjem pregnati trdoživega sovražnika, ki jc bil do glave zakopan in imel z bodečo žico zavarovane svoje jarke.
Pride povelje: P stavo z bajonetnim naskokom zavzeti1	to skrajno sred-
stvo, ki stane mnot> ev, določi naš poveljnik zgodnje jutr.-i.je ure, ko je zavito vse v sivo meglo in ko jc sovražnik bolj ali manj nepazljiv, oziroma zaspan.
Že penoči smo sc posamezno priplazili neopaženo v bližino 150 do 200 korakov do sovražnih okopov. Tam smo ostali nadvse mirno, de se da dogovorjeno znamenje klic sove«. Pri bajonetnem naskoku odvisi namreč uspeh, da se četa popolnoma neopaženo priplazi v bližino sovražnika ter da na dogovorjeno znamenje vsi naenkrat planejo naprej in tako sovražnika presenetijo, ker bi jih sicer mnogo po-strelil. Na skovikanje planemo liki mačka na plen. do bodečih žic, ki so jih že naše granate deloma razdjale. Sedaj šele je opr,-zii sovražnik, kaj se godi. Vsuje se toča krogel iz navadnih kakor tudi iz strojnih pušk, a v strahu strelja vsak previsoko, zato so nam krogle letele visoko čez glavo in imeli smo lc malenkostne izgube. Z grozečimi hura-klici smo se vrgli v strelske jarke in tedaj je pričel delovati bajonet in puškino kopito. Pri tem je navezan vsak na svojo osebno gibčnost in znajdljivost, gorje okornežem. Človeka zapusti tako-rekoč poprejšnji človek, polasti se ga krvo-ločnos', ki bi jo najhujšemu roparju ne pripisoval. Seveda je to le lastna obramba in skrb za lastno življenje. Polasti se te čut osamelosti, zdi se ti, da se boriš sam z nešteto vragi, ki te hočejo razmesariti in požreti. Živci so napeti do skrajnosti, potne srage stopajo na čelo, biješ in suješ v nekaki omotici, a moraš, če ne je po tebi. Kmalu je pobit sovražnik, nehote se ii iz-vije iz prs: Hvala Bogu, končano je.« V tem hipu začuješ klice na njih, na njih«, vsuiejo se sveže sovražne čete v ta smrtni boj in iznova se prične ples demonov. V strahu pogledaš okrog sebe, kakor bi iskal pomoči in vidiš mnoge svojih tovarišev, .ki ležijo kakor snooje za žanjicami. Z novo nadmočjo, ki ti jo narekuje maščevalnost, se vržeš v vrvež in zopet s.i zverina. Tako poteka boj, nagiblje st- sedaj sem, sedaj tja, tudi nam hite nove čete na pomoč. Že vidiš posamezne sovražnike z nekakim tuljenjem teči s tega pozorišča. To vžge novo moč in pogum Zapodiš se v vozel, kjer se jih bori pet, šesl. Vidiš da sta se dva, ki se nikdar v svojem življenju nista še srečala, preveč drug drugemu približala. Zagrabita ss za grlo, puške jima odpadeta, izkušata drug drugega zadaviti in uničiti. Čimdalje huje vse upije. klici mnogo ranjenih se uduše. Bori se vsak kot. levinja, ki ji hečejo iztrgati mlade. Sovražnik ni "kos takim pošastim, prične se tuljenje, neka-
teri bežijo, kar jih neso noge, drugi prosijo
milosti,
Kakor hitro jc predrta na eni točki sovražnikova vrsta, polasti se ostalih neznanski strah in v neredu beže nazaj. Zaman so,klici še živečih častnikov k pokorščini, a prepozno, nikdo jih ne posluša. Vsak. skuša na svojih nogah uteči grozni usedi.
Pristava je naša. Okrog in okrog ležijo trupla ne samo sovražnikov, tudi naših. Prične sc delo samaritana, človek, ki je bil pred par minutami bolj zveri kot človeku podoben, ponudi našim kot sovražniku zadnjo kapljo kave, ako jo ima in obveže za prvo silo rane. Oko se porosi, ko zapaziš morda dragega tovariša v kupu mrtvih in sočutje te obide ko gledaš toliko sovražnikov strtih in na različne načine razmesarjenih, spati spanje junakov, ki so dali kri in življenje za svojega vladarja.
Obide te pa tudi čut samozavesti, ko gledaš prazne sovražne strelske jarke in s ponosom zakličeš: »Zmaga je naša!«
Kio se dobavlja živež za Cele m
Pismo slaresioe Jonr s karpalsli višav.
28. februarja 1915,
Dragi!
Napisati Ti mislim nocoj pismo, ako ne pride kaj nenadnega vmes. Nahajam se s svojo kompanijo kakih 1700 m nad morjem, ločen od vsega sveta, s posebno nalogo, ki je ne mislim podrobneje označiti, ker niti sam ne verjamem prav, cla bi se posrečila: nekam drzna in nevarna jc.
Kar ti hočem povedati, je, cla se po tepam sedaj že nad teden dni v višavah oci 1000 do 2000 m, več ali manj samostojen poveljnik, in da prenočujem skoro vs;.-ko noč drugje v brzo postavljeni ulici iz smrečja. In če ugrabimo kje na planjni slučajno iz stoga malo sena, je to na večer kraljevska postelja. Po dnevi pa gazimo celi, deviški sneg po gričih in lepih smrekovih gozdih. Dobiš n. pr. zvečer nalogo, da dosežeš to in to ločko, ki je sicer zaznamovana na špecialki, ne pa na generalki. (In ti imaš le slednjo!) Veš približno smer, sicer pa je mrak, noč, sneži, da ne vidiš dvajset korakov naokoli.
Poročevalec »Az Esta« Szomory pošilja svojemu listu iz glavnega stana v Karpatih naslednji dopis:
Najmanj sc je v sedanji vojni pisalo o dobavi živeža za vojsko v Karpatih. Vendar pa jc to eno naj zanimivejših vprašanj, saj jc v Karpate jako ležko spravljati tovore. Aprovizacija čet je najtežja stvar v vojni in oni, ki jo imajo izvršiti, imajo ogromno delo in velike skrbi. V neprehodnih karpat-skih tesncli ni majhna reč preskrbeti vojake vsaj enkrat na dan s toplo jedjo in jih trikrat na dan nasititi; dalje skrbeti za to, da ne umro lakote v slučaju, da pridejo čete v tako bojuo črto, kjer jc nemogoče dospeti do njih ali jim kaj prinesti. V vojni je pa najvažnejša stvar za vojaka, da ima jesti, da je vedno sit, ker samo potem more zadostiti ježkim vojnim zahtevam. Mislim, da jc dobava živeža četam v Karpatih najtežja izmed vseh bojišč. Ozemlje so že večkrat osvojili Rusi, pa zopet iiii, tako da jc glede živeža žc popolnoma izčrpan. To velja zlasti za Galicijo. Ceste v Galiciji so že v mirni dobi jako slabe, a kakšne so sedaj, ko so sedem mesecev vozili po njih težki vojaški vozovi, tega si nihče niti predstavlja t i nc more. Kakor je Galicija vsa blatna in peščena, tako je težko dova-žali živež tudi v Karpate, in sicer zato, kčr so naše čete velikokrat na najvišjih vrhovih. Ti vrhovi so tako visoki in tako strmi, da si v mirnem času upajo nanje le najdrznejši hribolazci. Zdi se naravnost nemogoče, da bi sc mogle na tc vrhove povzpeti cele čete, a ta ne-mogočnost je postala sedaj prava vsak dan j ost. In na tc gore moramo spravljati živež, da nasitimo čete. Ravno zato jc dobava živeža na Karpate posebna strategija. Neki častnik mi jc pripovedoval, kako se vojska preskrbuje z živežem. Cel posel vodi etapno poveljstvo. Predvsem se dovaža živež v Karpate po železnici, v kolikor je to mogoče. Seveda so sedaj porušeni mnogi mostovi in tuneli, od katerih smo nekaj uničili mi, nekaj pa Rusi; zato se z železnico nc more daleč. Položaj v resnici ni ugoden. Seveda se je sedaj žc mnogo izboljšalo, ker smo začeli popravljati porušene mostove. Na zadnji postaji v Karpatih je vojna uprava zgradila velike barake, v katerih hrani zaloge pripeljanega živeža. Iz teh skladišč sc živež vozi dalje na vozeh in
avtomobilih, in v kolikor je mogočo s poljsko železnico, ki se d& hitro napraviti. A na ozemlju, kakršno je v Karpatih, ne more biti niti o tem mnogo govora. Večinoma uporabljamo v Karpatih avtomobile, a skozi soteske vozijo samo navadni kmečki vozovi, ker je pot med gorami za avtomobile naravnost nemogoča. Zato si je lahko misliti, kako polagoma se vrši dobava živeža. Ves drugi živež se spravlja v Karpate z vozovi, le kruh se peče vedno v taboru samem, ker bi se na potu pokvaril ali posušil. Taborske peči se namestijo primerno daleč za fronto in peče kruh noč in dan. Moka se mora vedno pošiljati na bojišče jako točno, da jc nc manjka, da je pa tucli no ostaja, ker bi sc drugače v slabem vremenu lahko pokvarila. Mesa se istotako di pobije. Pozimi z mesom ni težav, ker zamrzne in se more ohraniti po več tednov. Minule dni smo morali pobiti 70 goved, ker jc bila živina pretrudna, da bi bila mogla iti s četami dalje. Meso ne bo Šlo v nič, ker jc jako mraz, a poleti se mnogokrat pokvari veliko mesa. Na fronti dobi vsak mož za kosilo 400 gramov kuhanega mesa. Razen tega dobiva vojak še slanine, čokolade in konzerve za vsak slučaj, čc bi kuhinja zaostala daleč za četami. Zanimivo jc, da je vojakom na fronti vedno preveč mesa, a kruha nimajo nikoli zadosti. Pravijo, da jih nasiti samo kruh.
V zrakoplovu nad bojiščem.
Ameriški žurnalist Ervin Cobb, ki se1 nahaja kot vojni poročevalec pri nekem nemškem generalnem poveljstvu, je za-mogel pred kratkim spremljati nekega nemškega oficirja pri nekem poizvedovalnem poletu. Cobb poroča o interesant-nem doživljaju sledeče:
Ko sva stopila v gondolo, kjer je bilo komaj prostora za dve osebi, me je moj ljubeznivi tovariš kratkomalo opozoril, da bom v slučaju, če pridem v roke sovražniku, najbrže ustreljen, ker nimam uniforme. »Toda tega slučaja se vendar ni treba bati«, jc pristavil v pomirjenje, »kajti kabel se ne bo strgal in če pa bi se to vendarle zgodilo, težko da prideva na zemljo živa«. Kar sem opazil, da so se vojaki, ki so bili ravnokar zaposleni z gondolo, nahajali že par metrov pod nama. Kakega gibanja nisem čutil niti najmanj, videl sem le, da se nam je zemlja bliskoma odmikala. Oficir je vzel iz žepa doljnogled in mi opisal okolico. Prvikrat v življenju se je razvila pred, oziroma pod menoj slika bojišča. Nahajala sva se 300 metrov visoko. Široka ravnina, ki se je raztezala za našim hrbtom, je izgledala kakor kaka velika skleda.
Nemške baterije so ležale direktno pod nama. Nemških strelskih jarkov ni bilo mogoče dobro opaziti. Še manj razločno sem zamogel videti jarke in topovske pozicije Francozov in Angležev. Med obema črtama so se nahajali manjši griči. Topovi so streljali neprestano. Grmenje topov je bilo slišati kakor votlo bobnenje, v katerega so se vmešavali tisočeri odmevi pokanja infanterijskih salv. Ko sem se obrnil proti strani zaveznikov, sem opazil celo vrsto rdečih točk, ki so se močno razlikovale od zelenih travnikov. »To je francoska infanterija«, me je poučil oficir, »ki se pomika naprej, plazeč po tleh. O njihovih suknjah ni videti ničesar, pač pa nudijo rdeče hlače dober objekt.« Prijel je takoj za telefonsko slušalo in pričel dajati pod nami se nahajajočim artiljeristom primerna navodila. Ko sem gledal navzdol, da opazujem učinke tega telefoniranja, je nenadoma vzbudilo nenavadno gibanje v
tega vodi direkcija skozi bolj ali manj goste gozdove na dokaj strmem pobočju kake gore. Udiraš se do pasu, do prsi v sneg, piezaš čez debela debla, ki li zastavljajo pot, za tabo pa ječe in kolnejo tvoji fantje in poi. jim lijc z obraza, dasi jim hočejo noge in roke ozebsli. ker so v stalni dotiki z mrzlim snegom. Ti imaš vsaj škornje, kramneže ali krplje, recimo palico, oni pa ne. Ni drugače, daš jim malo počitka, sam pa greš s par možmi naprej, da iztakneš mesto, na katero treba pri Li, in prihraniš drugim nepotrebne ovinke in izgrešenc poti. P!dini pripomoček ti je btisola (ura ti že davno ne gre več) in čut za čas. Da li je videti kak vrh ali kako dolino za orientacijo! Pa nič! In čudno! Medtem ko sc tovariši jeze in zabavljajo, greš I i z nekim veseljem, zanimanjem naprej: stavljena naloga in skrb za moštvo lc absorbira. In vrhutega se oživlja v tebi hribovska kri in stara turiatovska slast le navdahne. Pa greš lahko, da pozabiš vse težkoče!
Ko si našel mesto, kjer se ti zdi, da se moraš postaviti, ko pošlješ pc kompanijo in jo razvrstiš, ti je tvoj sluga že napravil malo skrivališče, in li spiš tistih par ur, ki ti še ostanejo od noči, lepo in zadovoljen kakor doma. (Nadaljevanje pisma prihodnji dan.)
Vidi1-'! Nisem mogel dovršiti sinoči i pisanja: dobil sem naenkrat goste: dve
kompaniji ste došli nepričakovano za mano in bilo je treba odložiti svinčnik iz rok. Ko Ti danes dalje pišem, me navdajajo manj vesela čusiva.
Napravil sem medlem marš po ledenih grebenih v satanski burji in snežnem metežu, da se čudim, da sem prišel do cilja, zlasti ker sem že parkrat mislil, da sem se izgubil in cla mi ne bo ostalo drugega nego vrniti se po isti poti nazaj. Bal sem se, da mi ostane pol moštva na sredi poli, pa imam k sreči le 11 obolelih. To ni več šala in človeka se polasti neka tesna resnoba. Sneg pa neprestano pada . .. Kaj bo z živežem? — Ali se sploh še povrnemo s le ekspedicije?
Ko sem pred nedavnim časom večkrat jahal na svojem milem mi kozaku preko širne ogrske ravnine, sem bil že pozabil na zimo, na vojsko. Ko sem sc zibal v lahkem galopu in mi je večerni veter zvenel mimo ušes, so mi vstajale pred očmi zapeljive podobe, kako prijezdim enkrat domov, ponosen, srečen, zadovoljen. Slastno in strastno objemam te sanje. Sedaj sem pa na tem, cla mi Rus prekriža meje načrte ... Ostanimo junaki!
Bog Te živi! Tvoj Lovro. — P. S.: Ravno i;en prejel zavoj »Slovenca« od Tebe. Najlepša Ti hvala! — P. S.: 8, marca 1915. Zaenkrat sc srečno vrnil.
Pismo iz Amerike.
Delavske razmere v Ameriki so, žal, še zmeraj žalostne. V naslednjih vrsticah bom napisal, kako je z delom v posamičnih državah v Severni Ameriki.
Tako so n. pr. delavske razmere v Little Falls, N. Y„ z eno besedo povedano, slabe. Zasluži se toliko, da se za silo živi. Društveno delovanje pa vkljub temu dobro napreduje. — V Moon Run, Pa., so delavske razmere vse drugo prej kakor vesele. V premogorove se hodi trikrat na teden gledat, če je še premog črn, delati pa ni treba bogve kaj, ker delavcem nc dajo vozov. Nekoč sem slišal, da bo tedaj za delavce dobro, ko sc bo delalo samo po štiri ure na dan, ne pa 25 ur. Kakor je videti, so tisti zlati časi menda že zavladali. — V Clevelandu, O., so delavske razmere vedno enake, dasi se od raznih strani obetajo dan na dan boljši časi. Obljube so večjidel še vedno ostale samo na papirju. Kdo bi rajši videl kakor ubo£i delavec, da bi se že vendar enkrat kaj poštenega zaslužilo in prislužilo. — V Rilt-manu, O., so se pa delavske razmere vendar v toliko izboljšale, da se dela po šest dni na teden. A vkljub temu, da tvornicc tudi ponoči obratujejo, jc še vedno veliko delavcev brez dela. — Tudi v St. Cloudu, Minn., kjer ni tvornic, pač pa je bilo r>>-ejš-
strelskih jarkih vso mojo pozornost. V sprednjem jarku se ie pojavilo več temnih točk, ki so se plazile kakor mravlje iz jarka in se pomikale hitro v smeri na naši levi strani ležečega gozdiča. Le nekaj tre* notkov sem zamogel slediti gibanju, kajti nad kolono teh majhnih mravelj so se pokazali beli oblački. Bili so šrapneli, ki so jim sledile bombe, izstreljene iz nemškega možnarja. Ko se je dim razpustil, ni bilo spodaj videti ničesar. Mravlje so izginile. Obrnil sem se k oficirju in ga hotel prositi za neko pojasnilo, ko je zopet zazvonil telefon. Istočasno sem opazil, da se je naš kabel močno napel in da smo se zopet začeli pomikati navzdol. >Ni ničesar več posebnega,« mi jc rekel oficir, »dobil sem naznanilo, da se je pojavil^ na obzorju neko francosko letalo, toda mi imamo dovolj časa, da se v miru spusiimo na zemljo.«
Kljub pornirjajočemu zagotovilu sem komaj čakal, da pridemo k materi zemlji. Zastonj sem napenjal oči, da bi razkril francosko letalo. Šele, ko sem se nahajal zopet na zemlji, sem je opazil. Letalo je zelo visoko in je plulo ravno skozi neko oblačno steno. Kar so zagrmeli topovi. Neki šrapnel se je razpočil v neposredni bližini aparata, ki se je pričel močno nagibati, a jc dobil zopet kmalu ravnotežje. Dva lopova sta streljala nanj neprestano na razdaljo 2000 metrov. Letalo je plulo sredi majhnih belih oblačkov dima in še sedaj ne morem dobro razumeti, kako se mu je posrečilo pobegniti.
Seja UuliUoiisKeoo mmm sveta.
Ljubljana, 18. marca 1915.
Sejo vodi župan dr. Tavčar, ki imenuje overovateljem zapisnika občinska svetnika Kclešo (S. L. S.) in Kneza.
Lep uspeh nastopa kluba S. L. S- glede na prevoz ranjencev na ljubljanski poulični železnici.
Z ozirom na interpelacijo občinskega svetnika Kregarja v seji 16. februarja 1915 o brezplačnem prevozu vojaških ranjencev prečita župan dopis obratnega vodstva ljubljanske električne železnice, ki izvaja. 1. Od 1. septembra 1914 nadalje smo na zahtevo c. in kr. garnizijske bolnišnice v 12. slučajih dali brezplačno za prevoz ranjencev 2 do 4 motorne vozove. Ž njimi smo prepeljali 615 raniencev s ali na glavni kolodvor. 2. Od 8. septembra 1914 prevažamo dnevno z vlakov ranjence z rednimi vozovi v mesto, in sicer največ 4 v Vsakem vozu, in sicer brezplačno. Društvu Rd^či križ smo izdali cd 12. septembra 1914 210 legitimacij za uslužbence društva, ki se vozijo cel dan na čeli progi s 6 vin. jutranjimi voznimi listki. Z ozirom na interpelacijo smo pooblaščen:, da od 22. t. m. nadalje nakažemo vsak dan garnizijski bolnišnici 100 brezplačnih voznih listkov za ranjence.
Župan: Interpelacija je torej dosegla lep uspeh.
Zdravstveno poročilo za čas od 15 februarja do 15. marca 1915.
Župan poroča: V tem času jc bilo naznanjenih izmed domačega civilnega prebivalstva pel slučajev trebušnega iegarja; od teh so štirje slučaji ene družine, ki jc stanovala jako lesno v majhnem stanovanju in v kateri se je od prvega obolelega otroka nalezlo še troje oseb bolezen; vsi so v deželni bolnici. Diiterija priglašena je bila v štirih slučajih, od teh je eden otrok umrl. Po večmesečnem prenehanju ,c bilo zopet troje škrlatink. in sicer v Šiški, prvi od teh slučajev ie prišel iz Medije pri Ko.-minu in tako zanesel bolezen v mesto. V vseh slučajih se je izvršila vedno potrebna des-infekcija in konlumacija. Ena vojaška bolniška strežnica je obolela za ponavljajočim sc legarjem
nja leta mnogo kamnoseškega dela, vidiš dan za dnem gruče gladnih težakov-irpi-nov pohajati po cestah. Vrhu vsega pa vlada še neznosna draginja. Ubogi težaki-siromakii —- V Frederickstownu, Pa., je z delom tudi presneto pičla. Sicer so v re-čenem kraju štirje premogorovi, pa kaj bo, ko obratujeta samo dva, pa še to v manjšem obsegu; eden pa počiva že cd 12. decembra 1. 1. Nihče ne ve, kdaj se tam slovenski težaki vrnejo vnovič ne delo za jelo. Brezposelnih jc obilo število. Za enkrat ne svetujemo rojakom, da bi se selili in silili semkaj s trebuhom za. kruhom, ko ga že tem manjka, ki so sedaj tamkaj. — Slovenski delavci v Hooersville, Pa., se tudi nič kaj ne pohvalijo s svojim položajem. Pravijo, da zaslužijo komaj ioliko, da se skromno živijo in oblačijo. — Če bi zdaj kdo prišel v Kansas Ciiy, Kan., s trebuh om za kruhom, bi bil gotovo razočaran. Nikjer nobenega dela, pa draginja, cla je strah in groza. Vsega so krivi vele-kapitalisti in pa evropska vojska. Za uboge delavske družine je eno večja nesreča kakor drugo. Velekapitalisti so uporabili ugodno priliko in poskočili s ceno živilom, da nikdar tega. Če se kaj kmalu ne izboljšajo delavske razmere, bodo siromaki-te-žaki lakote umirali. — V Wellsu, Mich., Se slabo dela, slabo zasluži. Kaj se to pravi, ve najbolj tisti, ki ima na glavi kopico otrok. — V Maynardu, O., štrajkajo delavci že od aprila meseca minolega leta. Da to ni znamenje zdravih in zadovoljivih odnošajev, Je umljivo samo ob sebi, zakaj živi od dela, nc pa od štrajka. —-
(tifus recurrens), ki si ga je nalezla pri strežbi'bolnika. Drugih slučajev nalezljivih bolezni izmed domačega civilnega prebivalstva ni bilo priglašenih.
Iz drugih občin prišli so v deželno bolnico trije otroci z difterijo, dva slučaja Jegarja in en shičoj otrpnenja tilnika. Vojaštvo naznanilo je en slučaj škrlatinke, ,dva slučaja griže, 29 slučajev trebušnega legarja in več slučajev egiptovske očesne bolezni.
Pegasti legar (tifus exantlvmaticus) pojavil sc je začetkom marca prvič v Ljubljani, in sicer je bil zglašen 6. marca en slučaj, zadevajoč lekarnarja Benussija, ki je došel iz Trsta v svrho nastopa vojaške službe v Ljubljani, isti dun in potem 9. marca priglašena sta bila dva vojaka, Stralčič in Bajina, kot obolela za to boleznijo. Pnšla sta bila 15. februarja 1915 z otoka Krka čez Reko-Sušak v Ljubljano, da nastopita vojaško službo, ter prinesla kal bolezni pač s seboj. Stralčič je 5. marca umrl.
Glede morebitnega nastopa pegastega legarja, te v naših krajih dosedaj neznane bolezni, ukrenile so se siedeče priprave: Poveljništvo garnizijske bolnice določilo jc dogovorno z mestno občino infekcijski paviljon te bolnice za to bolezen, razen tega pa so se postavile še na dvorišču bolnice tik omenjenega paviljona barake in cel ta oddelek ločil z ograjo od ostale bolnice. Prostora je za okrog 130 bolnik ov, posebna baraka za strežniško osobje, zdravnika itd. Oddelek je s telefonom zvezan z drugo bolnico. Ograjo in razne druge uredbe pri teh barakah, telefon itd. priredil je mestni magistrat.
V ta oddelek sprejemali sc bodo tudi civilni bolniki, ki eventuelno obole na pegastem legarju, kak or jc to dogovorjeno s poveljništvom garnizijske bolnice.
Zgoraj omenjeni Benussi in kot strežnica njegova žena sta bila prepeljana v te barake dne 6. marca zvečer. Ravnotako sta bila v tem oddelku spravljena vojaka Stralčič in Bajina, tja prepeljana iz predilnice. Benussi ni bil prišel v stik z nobeno drugo osebo, le s sobarico. Ta je odšla takoj v mestno hišo št. 18 v Strcliški ulici, ki je že od jeseni določena za sprejem eseb, ki so bile v stiku z bolniki hudih nalezljivih bolezni. Bolniška soba zaprla se ie takoj po odhodu bolnika in pričela takoj drugi dan desinfekcija po najstrožjih in najob-širnejših predpisih. Deio je trajalo tri dni in sta ga izvršila dve slugi mestnega fizikata, ki sta sc po izvršeni dcsinfekciji iudi nastanila v izolačni hiši v Streliški ulici. V prcdilnici je odredilo vojaško poveljništvo vsled nastopa dveh slučajev pegastega ! egarja prav obširne profiiaktične naredbe. Vse moštvo iz marodne robe, kjer sta bolnika ležala, se je sirogo izoliralo v posebni baraki v garnizijski bolnici. Siama iz postelj se jc sežgala, druga oprava razkužila s paro, vso sobo so oprali z lugom in 5% karbolovo kislino in stene prebelili; ostalo moštvo v predilnici je v kontumaciji in so postavljene posebne straže ob vratih in obmejnem zidu. Civiine osebe v predilnici (19 oseb z otroci vred) niso prišle z boiniki v dotiko, vendar pa je iz posebne previdnosti bilo treba odrediti ,da ostanejo vse osebe v stranskih obiiktih internirane; poučene so o nevarnosti dotika z vojaki, naročena jim je najstrožja snaga in je vsak stik na zunaj onemogečen, ker dobe vso prehranilev iz vojaške kuhinje. Vse osebe nadzoruje glede zdravja mestni fizik. Zaprla se je tudi kantina in so štiri civilno osebe iz kaniine, ki sicer tudi niso bile v dotiki z bolniki, odšle iz previdnosti tudi v hišo v Streliški ulici v kontumacijo. Dosedaj so vse te osebe zdrave in iudi izmed vojaštva in še posebno iz predilnice ni prijavljen noben nov slučaj. Hiša v Streliški ulici št. 17 priredila se jc, kakor že 'omenjeno; za' nastanjenjc zdravili, okužbe sumljivih oseb. Nastavljena je posebna kuharica ,ki tudi tam stanuje; posebna soba določena je za dve slugi mestnega fizikata, ki tam stanujeia in ki sta določena za prevoz, oziroma razkuževanje pri hudih nalezljivih boleznih. V prvem nadstropju so sobe iako razvrščene da se tudi ločijo lahko osebe po raznih osumljenih boleznih. Postelj je za 17 takih oseb. V pritličju jc pralnica in kcpeij. Danes so izolirane v tej hiši štiri osebe iz predilniške kantine, sobarica Benussijevca in en paznik prisilnih delavcev, ki je bil s temi delal v predilnici (prisilni delavci so izolirani v prisilni delavnici). Izhod iz te hiše do preteka inkubacijske dobe dolične nalezljive bolezni ni dovoljen. Tudi ic osebe nadzoruje vse mestni fizik.
Pritožbi upravnemu sodišču. Sklene se, da se vloži pritožba na upravno sodišče proti odlokoma deželnega odbora o proračunu za I. polletje 1915 in o nakupu Turkovega pogrebnega zavoda. Proti pritožbi na upravno sodišče sta glasovala klub S. L. S. in klub nemških obč. svetnikov.
Stroški za vojaško nastanitev,
ki znašajo normalno 12.000 do 15.000 K, so znašali lani 153.000 K 14 vin., pokritih ni 101.457 K 88 vin. Sklene se: hišni posestniki naj vračajo prispevek tri leta, in siccr prvo leto tri petine, ostali dve petini dve leti. Deželni odbor sc naproša, naj to vsoto razdeli na celo deželo. Občinski svetnik P am mer naglaša. naj se ne daje prednosti nekaterim hišnim posestnikom. Hišni posestniki naj plačajo nastanitveni prispevek četrtletno.
Malo gledališče.
Dr. Triller predlaga, naj se podpirajo gledališki igralci, ki so brez kruha, a župan naj to po svoji previdnosti stori. Dr, Tavčar; Več kakor 300 kron ne morem dati. Pamtner: To, kar je izjavil župan, naj bi se tudi sklenilo, da se krije župan. Župan: Saj mi" verujete na dano besedo. Pammer: Da. Občinski svetnik Štefe je za predlog odseka, prej pa mora župan dobiti zagotovilo, da občina nc bo plačevala igralcev posamezni osebi, ki se mora udati v to, cla dobi popolno kontrolo nad dohodki in stroški, Tako kot je biio sedaj, igralci od. podjetja nič ne dobe.
Draginjski predlogi.
Vsem definitivnim in začasnim . mestnim uslužbencem se dovoli enkratna dra-ginjska doklada, in sicer naj dobe oženjeni uradniki, ki dobivajo mesečno plačo do 100 kron 80 odstotkov, od. 100 do 200 K 60 odstotkov, od 200 do 300 K 40 odstotkov in nad 300 K 30 odstotkov plače. Samski uslužbenci dobe draginjsko dokla-do 80 odstotkov zgorajšnjih postavk. Stalo bo to 12.000 K. Direktorij užitninskega zakupa naj dovoli v isti izmeri draginjsko doklado svojim nasiavljencem. Nadalje se sklene, da se vrnejo vsem mestnim uslužbencem za dobo zadnjih 6 let plačane občinske doklade na njih plačarine, kar znese 600 K. — Ječarju Pirhu se poviša dnevni pavšal za prehranilev jetnikov od 60 na 80 vin. dnevno.
Nov most čez Ljubljanico na Barju.
Glede na zgradbo novega mostu pri Lipah, h kateremu bi naj prispevala na dopis deželnega odbora občina, se sklene: Glede na zgradbo novega mostu čez Ljubljanico na Barju se izjavi občinski svet za most, ki sta ga predlagala občinska svetnika l van Štefe in Tomaž Novak, ki naj bi vezal podaljšano Opekarsko ceso s Črno vasjo, Zadeva se pa odloži do ugodnejših razmer ter naj se med tem stopi v pogajanja z deželnim odborom in s cestnim odborom za ljubljansko okolico.
Prošnje prevoznikov.
Prošnji prevoznika Franca Kušarja za zvišanje cdškodine za mestne vožnje in prevozniku Josipu Turku o zvišanju odškodnine za vožnjo premoga v elektrarno in v vodarno se odklonita. Poviša se pa Josipu Turku letni pavšal 5800 K za vožnjo z rešilnimi vozovi in z infekcijskim vozom mesečno 100 kron.
Poročilo policijskega odseka.
Predsedstvo prevzame podžupan dr. Triller. Na znanje se vzame poročilo o delovanju gasilnega in reševalnega društva v III. in IV. četrtletju 1914. Odkloni sc pri-ziv Ivana Jermana proti odmeri pasje takse. Sklene se, da se cene v mestni kopelji ne povišajo.
Debata o kinu.
O dopi si h c. kr. deželne vlade glede izjave mestne občine v zadevi podelitve
Z delavskim zaslužkom je pa še posebno slaba v gozdarski naselbini v Emporiumu, Pa., kjer se je zaradi prevelikega snega sleherno delo ustavilo. Vkljub temu pa pritiska draginja, da so delavske družine vse cbupane. — Na delavce v Subletu, \Vys., so prišli slabi časi, Povsod, kamor se človek ozre, ne vidi drugega, nego brez-delnost, zraven pa še draginja, tako da je joj. — V Butte, Mont., se dela slabo, komaj po pet dni na teden. Kako so oni lahko veseli, ki imajo delo, zakaj veliko je takih, ki so že po več mesecev brez posla. Tudi če bi vsi rudniki začeli v vsem obsegu obratovati, bi ostalo še veliko brezposelnih, toliko je tam ljudi brez dela. — V Utica, 111,, so ustavile tvornice vse obratovanje. Tudi tamošnja cementarna spi že cele mesece. V njej jc bilo zaposlenih mnogo moških moči. Kdaj se bo z delom zopet pričelo, ve sam Bog. — V Su-perior, Wys., jc še lansko leto obratovalo pet premogorovov, sedaj so pa enega zaprli za nedoločen čas. Vsled tega je tam dokaj ljudi brez dela. Sploh jc pa zaslužek tako majhen, da komaj zadostuje za vsakdanje potrebe. Dela se samo po štiri ali pet dni v tednu, ali kaj pomaga, ko ni dovolj vozov na razpolago. — Nekaj boljše delavske razmerfc je dobiti v Shchalis, Wash. Žage obratujejo vsak dan, in v premogovih jamah se bo kmalu pričelo z delom. Najbolje se godi farmarjem. Farmarji imajo vse lepše dohodke kakor rudarji po rudokopih in težaki po tvornicah. In pa življenje samo na sebi je vendar vse kaj drugega na farmi, kakor pa po pre-
mogovih jamah in luknjah. Da bi prišli Slovenci do boljših in stalnih dohodkov, naj bi se kolikor mogoče zanimali za farme, saj imajo z rudniki, premogorovi in tvcrnicami dovolj žalostnih izkušenj. — Sedaj pa še nefrafo beli ženi med ame-rikanskimi Slovenci. Dne 26. prosinca je vlak povozil med Utica in Otawa rojaka Ravnikarja Ivana. V premogorovu v So-merset, Pa., sc je ponesrečil rojak Franc Klanček. Pokojnik je prišel zjutraj zdrav na delo, po preteku pol ure se je pa utrgala skala nad njim in ga je pokopala pod seboj. Rajni je bil doma s Štajerskega, bival je pa dalj časa v Dolu pri Borovnici. V starem kraju zapušča žalostno ženo in nedoraslega otroka. V Jolietu se jc poročil dobro znani rojak Jce Hrovat z Jožico Cankar. Ženin jc doma iz Prapreča pri Novem mestu, nevesta pa z Iga pri Ljubljani. V vseh večjih slovenskih naselbinah se pridno prirejajo gledališke igre. Dekliška družba sv. Neže v Jolietu je zadnji čas uprizorila igro Nežka iz Bohinja■,, ki je dobro uspela. V Black Diamondu, W., je dne 25. decembra rojak Anton Kralj v pijanosti ustrelil Karla Orchka, predsednika društva »Planinar«. Orehek je hotel pomiriti besnečega Kralja. O la alkohol! Sklad amerikanskih Slovencev za najbed-nejše med bednimi v stari slovenski domovini narašča sicer pomalem, a slalno. Dosedaj (4. svečana) jc- nabranega 1550 dolarjev pa 88 ceni. — Prisrčno pozdravlja vse Slovence in Slovenke v stari domovini J. P.
kinematografske koncesije: a) fotografu Davorinu Rovšku; b) optiku Karolu Jur-manu; c) Gabrijeli Kanzovi v Trstu in d) Slovenski krščansko socialni zvezi predlaga poročevalec občinski svetnik Likozar, naj se izjavi mestna občina proti podelitvi, in sicer radi draginje.
Stališče kluba S. L. S.
Občinski svetnik Štefe je izvajal: Da se odkl anja koncesije za kino privatnikom, se ne čudim, ker vsak privatnik poizkuša tako podjetje izrabljati kolikor toliko v svoj dobiček. Zadnja sodnijska obravnava, pri kateri je bila radi tatvine in drugih slič-nih stvari obsojena cela vrsta mladih fantov, je pokazala, kako škoduje kino, ako ni zadostnega nadzorstva. Zato naj bi zastopnik deželne vlade blagohotno posredoval, da se izvršuje najstrožje nadzorstvo, da bi od šolskih oblasti necenzurirane predstave res smeli obiskovati samo ljudje , z določeno starostjo. Splošno se toži, da med mladino ni več tistega idealizma, ka-1 kršen ie bil med njo nekdaj. Nekdaj je šolska mladina za obisk najvzornejših priredb morala imeti posebno dovoljenje, sedaj pa po svoji svobodni volji sme k najbolj neumni gledališki ali najbolj trapasti kinematografični predstavi. V tem tiči mnogo krivde. Kar se tiče kina, se bodo slabe strani kina vedno bolj razpasle. Dalo bi sc pa to slabo stran omejiti. Država potrebuje denarja: Monopolizira naj kino ter naj s strokovnim vodstvom skrbi, da dobi ljudstvo res vzgojne zavode za dobro izobrazbo in pošteno zabavo. Kar se tiče prošnje S. K. S. Z. za koncesijo, pa se čudim, da sedaj stojite na tako čudnem odklonilnem stališču. Naša prošnja je nad eno leto stara in se je že v magistratnem gre-miju določilo, da bo imela iste udobnosti, kadar se jo reši, kol ona »Dramatičnega društva«. Sklicujte se na draginjo. Dosledno bi potem tudi eksistenca Malega gledališča izgubila pravico! Kak kino pa imamo sedaj v Ljubljani? Tuji v Ljubljano došli častniki so dejali, da tako za nič kina in tako dragega kina ni-v najzadnjem dunajskem okraju kot'v Ljubljani. Konkurenca v cenah bi bila torej že radi draginje potrebna. Mi pa končno celo brezplačno damo lahko kako predstavo članom. Mno-\ go zadnji čas nekateri listi pišejo o »skupnem narodnem delu«. V leni oziru je karakteristično, da smo mi glasovali za koncesijo »Dramatičnemu društvu«, da ste so izrekli za kino koncesijo nemškemu gledališču, nam pa to pravico poizkušate zabra-njevati. Občinski svet naj se o koncesiji.S. '<• S, Z. povoljno izrazi. Upam, da ne bo-dete slabši kot pruski Nemci, ki našim izobraževalnim organizacijam dajo svobodo razvoja.
O vseh štirih prošnjah se večina pr/ glasovanju izrazi nepriporočljivo.
Poročilo odseka za aprovizacijo mesta.
Za permanentni odsek za aprovizacijo mesta poroča Ribnikar, ki pa obširno po-roča o zalogah moke in žita v Ljubljani in glede na številke, ki jih je izračunal komunalni statistik mag. svetnik Lah in sodi, da niso gosp. Lahovc števile prave, marveč tiste, ki jih je on izračunal. Predlaga resolucijo. k; opozarja vlado, da je Ljubljana z moko in z žitom nezadostno preskrbljena. Vlada naj omogoči dobavo potrebnega žita in moke, eventuelno naj izvede re-kvizicije v mestu in na deželi. Obč. svetnik Pammer: Konsterniran sem, da pride taka resolucija v občinski svet. Ich bin einfach starr, ker se jc vse drugače sklepalo. Ribnikar: Smisel obsega resolucija. Pammer: Predsedoval sem dotični seji, a besedilo resolucije mi ni bilo znano. To je taka netaktnost, da se kaj takega ne bi smelo nikdar zgodili. Če je predsedoval odseku in se je holelo dali kako poročilo ali resolucija pred občinski svel, bi se mu to moralo vendar povedati. Če je večina zadovoljna z drugačnim postopanjem jaz nc! Planin-šck: Resolucija vsebuje smisel razprav, a vsega, res ne pove, kar se jc sklepalo. Li-kožar: Nesporazumljenje je nastalo, ker se resolucija ni pokazala predsedniku. Govorili smo pa tudi o rekviriranju živine in da zadeva nc pride pred občinski svel. (Vestnost.) Ribnikar: Župan mi jc naročil, da moram poročati. Šele danes popoldne sem končal počepi. Dr. Tavčar, ki pride v zbornico podžupanu: Gospod Pammer je rabi! izraz netaktnost, tega bi nc bil dopustil, čc bi bil sam predsedoval. O brez-taknosti se nc more govorili, saj sem jaz naroČil naj poroča. Predlog Ribnikarjev nato obvelja.
Spomladanska poliska dela.
Slcne se na predlog poročevalca žet. vene komisije za občino Ljubljano glede na oskrbo pomladanskih poljskih del v okrožju mesta Ljubljane, da sc vojaška oblast naprosi, da da po potrebi vojaške u letnike za. obdelovanje. Deželni odbor se naprosi, da nabavi za obdelovanje osobito barja semena in krompir.
Jenkova ulica,
Občinski svetnik Anion Kolesa inler«. pelira župana radi smrtne nesreče v Jenkovi ulici. Ulica naj bi se zaprla za težke vozove. Župan se strinja.
V kuratorij trgovske šole
se izvoli občinski svetnik Dimnik s 16 glasovi.	......
Mestna občina je že prevaela Turka* pogrebni zavod.	i
Občinski svetnik Štefe je vprašal župana, če je res občina Turkov pogrebni zavod že prevzela, dasi je deželni odbor ugodil pritožbi proti nakupu in bo sedaj Še treba počakati razsodbe spornega sodišča. Župan je odgovoril, da je občina Turkov zavod res že prevzela in da upravlja ž njim. Tako, cla je sklenil gospodarski odsek pogrebnega zavoda. Občinski svetnik Štefe: To bi se vendar preko občinskega sveta ne smelo zgoditi. V prihodnji obč. seji slavim primeren predlog, za danes protestiram. Tako pride občina s Turkom lahko v največje konflikte. Župan: Občina je udeležena pri dobičku. Štefe: Ki ga pa lahko izgubi. Kdo pa doplača, če stališče deželnega odbora zmaga pri upravnem sodišču.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Več ruskih stotnij v Karpatih uničenih. — Odbiti ruski napadi v jugovzhodni Galiciji.
Dunaj, 18. marca. Uradno se poroča: V Karpatih smo na višinah zahodno od La-borezreva po krvavem boju z velikimi izgubami za sovražnika odbili napad močnejših sovražnih sil. Več sovražnih stotnij je bilo pri tem uničenih.
Pravtako so se v jugovzhodni Galiciji ponovni poskusi Rusov, da bi z presenečenim nastopom po številu močnejših sil vzeli posamezna opirališča v naših postojankah. Ko smo odbili te napade, ki so se povsod v najbližji razdalji v ognju naših čet ponesrečili, smo ujeli tudi 280 Rusov.
Na vseh ostalih frontah se ni nič posebnega zgodilo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: i pl. Hofer, fml.	I
Topovski boj v Karpatih. — Odbiti ruski napadi pri Baligrodu in Užoku. — Srditi boji v jugovzhodni Galiciji — Težke ruske izgube.
Dunaj, 19. marca. V Karpatih pri Lup-kovu in Smolniku živahen artiljerijski boj. Ruski ponočni napad na višine jugozahodno od Baligroda smo po kratkem boju odbili. Močnejše sovražne sile so napadle dopoldne naše postojanke severno od prelaza Užok. Kakor dne 14. t. m. tako so bili tudi včeraj s težkimi izgubami odbiti.
Na bojni fronti v jugovzhodni Galiciji so se dopoldne srdito bojevali. Številni napadi, ki jih je sovražnik zopet naperil proti sredini in levemu krilu postojanke, so se vseskozi ponesrečili ob trdnem in vztrajnem zadržanju naših čet. Sovražnik je imel zelo težke izgube. Bojišče je pokrito z mrtvimi. Pet častnikov in 500 mož smo razorožili in ujeli.
Na frontah v zahodni Galiciji in na Poljskem ni nobene izpremembe.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Nemške odredbe proti ruskemu požiganju vasij.
Berolin, 18. marca. Veliki glavni stan: Ruski napadi na naše postojanke med Pi-sekom in Orzycem kakor tudi severovzhodno od Prasznvsza so se tudi včeraj brezuspešno nadaljevali.
Zahodno od Szkwe smo ujeli 900, vzhodno od Szkwe pa 1000 Rusov in zaplenili 4 strojne puške.
Cenen uspeh so dosegle ruske držav-nobrambne tolpe pri vpadu v najsevernejši kot vzhodne Pruske v smeri proti Memelu. Plenile in požigale so vasi in graščine. Mestom na od nas zasedenim ruskem ozemlju je bilo za kazen naloženo plačilo večjih vsot kot odškodnina. Za vsako od teh tolp požgano vas ali posestvo na nemških tleh bomo požgali tri vasi ali posestva na od nas zasedenem ruskem ozemlju. Na vsako požiganje v Memelu bomo odgovorili s tem, da bomo zažgali ruska vladna poslopja v Smvalkiju in drugih glavnih mestih gubernij, ki so zasedene od nas.
Najvišje armadno vodstvo.
Ruski vpad v Memel. — Težke ruske izgube n?. Poljskem.
Berolin, 19. marca. Veliki glavni stan. Položaj pri Memelu je še nejasen. Zdi se, da so v Memel vpadli slabi ruski oddelki. Protiodredbe smo ukrenili.
Vse ruske napade med Pisekom in Orzicem kakor tudi severovzhodno in zahodno od Prasznysza smo odbili, deloma z zelo težkimi izgubami za sovražnika.
Razmere južno od Visle se niso izpre-menile.
Najvišje armadno vodstvo.
ft	------.lOjfl.
RUSKA POROČILA.
Dunaj, 19. marca. Korespondenca v>Riindschau« poroča: Uradna ruska poročila označujejo med Vislo in Meinelotn kot
izredno srdite boje in izvajajo, da so tudi v guberniji Suvvalki Nemci poizkušali preiti v ofenzivo. Na levem bregu Visle ni nobene izpremembe. Proti Prasznyszu se je razvil trajen artiljerijksi boj, pri čemer so bilijnemški napadi ustavljeni. Ni nemogoče, da bodo Nemci ponovno poizkušali izvesti močan pritisk na rusko središče. Nemci uporabljajo svoje izvrstne železnice, ki neprestano vozijo sveže čete, medtem ko istočano streme za tem, da bi razrušili najkrajšo rusko zvezo med Kovnom in ozemljem ob Bzuri in Ravvki. Boji za Prasznysz se razvijajo v največjem obsegu.
»Rušskoje Slowo« opisuje intenzivna utrdbena dela Nemcev v Čenstohovu, kjer vse cementne tovarne noč in dan delajo, da dobavljajo materijal za utrdbe.
Petrograjska poročila pravijo, da se nemška ofenziva proti Prasznyszu le še podnevi vrši, vendar v strnjenih vrstah. O Karpatskih bojih se poroča, da so bili neprestani napadi zaveznikov odbiti, nakar so Rusi pričeli z močnimi protinapadi. O izidu teh pa rusko uradno poročilo molči.
Značilna je vest, ki kroži med pretro-grajskimi krogi, da so videli sovražne letalce, ki so se pomikali od morja proti mestu. Ker je vsled tega nastal v Petrogradu nemir, je rusko vojno vodstvo to vest uradno zanikalo.
Petrograd, 16. marca. Uradno se poroča, da Rusi prodirajo na fronti z močnimi četami na levem bregu Visle v severni smeri Grodna. Nadaljujejo tudi svojo ofenzivo pri Orzyen — severno od črte Prasznysz — Grodek držijo Rusi svoje postojanke. — V Karpatih so čete kljub debelemu snegu in snežnim viharjem prodirale v smeri proti Smolniku. — V vzhodni Galiciji se razvijajo boji vzhodno od črte Stanislavov — IColomea. — Ruska artiljerija obstreljuje Przemvsl.
RUSKI LETALCI NAD PRZEMYSLOM.
Budimpešta, 18. marca. »Magyar Or-sag« poroča: Zadnje dni se je pojavilo nad Przemyslom več ruskih letalcev, ki so se pa morali vsled hudega streljanja zopet vrniti.
IZ JUŽNOVZHODNE GALICIJE.
Solotvina.
Isti poljski finančni stražnik, ki jc poročal o Stanislavovu, nadaljuje v »Nowi Reformi« svoje poročilo ter pripoveduje o Solotvini. Solotvino so dne 20. oktobra zavzeli poljski legijonaši, a Rusi so jih dne 26. oktobra z veliko premočjo pregnali. Pri tem je mesto zelo veliko trpelo. Kozaki so zažgali več hiš in oropali židovske trgo-S vine. Tudi kristjanjc niso bili varni pred tatinskimi kozaki.
Župnika Jarka so Rusi aretirali in ga odpeljali v Stanislavov, od tam pa v Sibirijo, ker jim ni bil zadosti lojalen. — Nekega dne, ko v Salotvini ni bilo ruskih vojakov, je pel. poljskih legijonašev vdrlo v mesto. Legijonaši so smrtno ranili ruskega uradnika Zielencova, namestnika ruskega gubernatorja. Nato so Rusi zažgali več hiš v Solotvini. Vsega skupaj so Rusi trikrat zažgali Solotvino; pogorelo je veliko hiš. Rusi so izdali stroge naredbe proti legijo-našem in proti vsem, ki bi legijonaše vzeli pod streho. Ujete legijonaše so-vselej ločili od drugih ujetnikov; gotovo ne zato, da bi z njimi bolje postopali.
Graška »Tagespost« poroča po listu -Wiedenski Kurjer Poljski«: Ob priliki bojev pri Stanislavovu sta močno trpeli predmestji Hileczer in Belvedere, okoli sto prebivalcev je bilo pri tem ubitih, 200 pa ranjenih. V osvojenem ozemlju vzhodne Galicije je vpostavljenih zopet več poštnih uradov, tako n. pr. v Berezovv Wyzny, Kosmacza, Peczenizynu, Sokolowski, Kcs-sowu, Wierbiazniznyju; v Bukovini so do-
; slej otvorili 20 po*tnih uradov.
Mi	t Ji
X X
NEIZMERNE RUSKE IZGUBE V KARPATIH.
Budimpešta, 19. marca. Esti Ujsag poroča: V Karpatih, osobito v okolici Dnjestra pri Nad*#rni in Ottyi so bile ruske izgube tako strašne, da je sovražnik, ki je prej slepo zapravljal ljudi, zmanjšal Ijutost svojih napadov in je pričel previetj-nejse nastopali. Izvzemši malih topničar-skih bojev je večinoma mirno.
RUSKA OJAČENJA PRI ČRNOVICAH.
Budimpešta, 18. marca. »Magyar Or-liag« poroča: Pri Črnovicah.pošiljajo Rusi v boj vedno več rezerv.
j k BOJI PRI ČRNOVICAH. >< Budimpešta, 19. marca. Iz Črnovic poroča »Az Est«: Boji pred črnovicami so se zadnje dni obnovili. Sovražnik napada z -vedno večjimi silami, a vedno brez uspeha. Pod obrambo topov sp pe približali Rusi v rojnih črtah mestu pirdti našim četam, ki so branile most. Naptfd je odbil ogenj naših topov.
Črnovice, 18. marca. Včeraj in danes je naša artiljerija z uspehom napadla sovražno postojanko. Grmenje topov še traja. Danes je bil tu deželni predsednik grof Meran, da zopet uvede vlado. Sedaj dela že 60 magistralnih uradnikov na magistratu. Več trgovin je zopet odprtih.
XXX
OBSTRELJEVANJE OSOVJECA.
Rotterdam, 19. marca. Iz Petrograda poročajo: Uradno poročilo o obleganju trdnjave Osovjec po Nemcih omenja tudi, da trdnjavo neprestano obstreljuje veliko zračno brodovje. Obleganje je tako intenzivno, da število v trdnjavo izstreljenih granat in bomb že presega 1000.
Berolin, 19. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Pariza »Agence Havas« poroča iz Petrograda, da se obstreljevanje Osov-jeca nadaljuje. Nemcem se je posrečilo, da so razvrstili več baterij blizu trdnjave. Tudi pri Prasznyszu nemška artiljerija živahno deluje. Očividno pripravljajo večjo ofenzivo trdnjavske čete. Tudi ob Bzuri so Nemci zadnje dni izdatno ojačili svoje artilerijske postojanke.
XXX
IZ ČENSTOHOVE.
Poljski listi poročajo: Okrožni načelnik je v celem okraju prepovedal kroš-njarstvo. Policijsko ravnateljstvo zahteva, da se mora vsako zborovanje en teden prej naznaniti policiji; povedati se mora program, čas in lokal. Vsi tujci se morajo zglasiti pri policiji. Mestni poveljnik je prepovedal prodajo in kolportažo legijonistov-skih listov »Wiadomošci Polskie« in »Le-gionista Polski« pod kaznijo zapora ali 1000 rubljev globe.
V	VARŠAVO.
Maršal Hindenburg je sprejel poročevalca lista »Newyork Times« in ga vprašal, kam da bi rad v bojno črto šel. Ame-rikanec je odgovoril: V Varšavo! Hindenburg mu je smehljaje odgovoril: Tja hočem priti tudi jaz, a danes je to še izključeno. Gotovo pa upam, da se tudi to zgodi. Takrat se peljite z menoj v Varšavo, da se lahko z lastnimi očmi prepričate, kakšni barbari da so Nemci.
KONSOLIDACIJA POLJSKIH STRANK
V	VARŠAVI.
Varšavski časopisi poročajo: »Iz verodostojnih virov smo izvedeli, da so se v medsebojnih razmerah raznih strankarskih skupin izvršile važne izpremembe. Tako-imenovani »blok« se je tesneje zvezal; sedaj obsega vrsto doslej nestrankarskih oseb ter štiri demokratične popolnoma složne skupine. Z druge strani se je izvršilo znatno zbližanje med dvema naprednima skupinama, ki doslej nista spadali k bloku. Tudi med narodnimi demokrati se je marsikaj izpremenilo, ker je izstopilo več uglednih oseb, ki menda nameravajo ustanoviti novo stranko. Upamo, da bodo te spremembe izjasnile politične strankarske razmere in sorodne skupine združile k skupnemu delu za domovino.« Tako varšavski listi. Iz tega bi se dalo sklepati, da se bo končno pojasnilo razmerje med Rusi in Poljaki. V tem oziru je namreč v Varšavi še veliko nejasnosti in ncdoloč-nosti.
XXX
GENERAL PAU SESTAVIL NOV RUSKI OFENZIVNI NAČRT.
»National Zeitung« se poroča z ruske meje: Vesti iz Petrograda potrjujejo, da bo general Pau vstopil v vodstvo ruske armade. General Pau da z generalom Ruskim sestavlja nov načrt za rusko ofenzivo, v katerega da stavijo v Petrogradu velike nade.
XXX
PRI HINDENBURGU.
»Vossische Ztg.« posnema po »New-york Times« interviev z maršalom Hinden-burgom. Hindenburg je izrazil svoje neomajno zaupanje v zmago, da je pa seveda treba izvršiti še veliko težkega dela. Zelo je pohvalil avstro-ogrske čete. Rusi, tako je rekel dalje, so dobri vojaki, toda danes ne odločuje v vojni n^ fizična ne številna moč. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič se bo s svojim načrtom za novo ofenzivo z rusko konjenico z glavo zaletel v zid, zgrajejn iz mesa in krvi in prepleten z jeklom. Hindenburg jc nato vprašal časnikarja, na katero fronto točke je namenjen. V Varšavo!« odgovori časnikar. Hindenhurg se nasmehne in pravi: Daj a za sedaj je izključeno, Pa pride tudi to.*
RADKO DIMITRIJEV — MARŠAL.
Genf, 19. marca. Radko Dimitrijev, poveljnik ,2. ruske armade je imenovan za feldmaršala.
j i	ilmv.:	j '	j;
f GENERAL KALEDIN RANJEN.
Bern',I 19. marcc. »Rječ« poroča, da-je bil ruski konjeniški general Kaledin v boju proti avstrijskim četam ranjen.	1
USODA RUSKE REVOLUCIONARKE.
Berolin, 18. marca. (Kor. ur.) Vossische Zeitung« poroča: Rusko revolucionar-ko Figner, ki je bila nad 20 let' zaprta v Petro - Pavlovski trdnjavi leta 1905., je pomiloščena in je od tega časa živela v inozemstvu, so, kakor piše »Rječ«, ob njenem povratku v Rusijo prijeli na rusko-ru-munski meji ter v spremstvu orožnikov prepeljali v Petrograd.
Podmorski Hoji proti Angliji.
NA BEGU PRED NEMŠKIMI PODVOD-N1MI ČOLNI.
Rotterdam, 19. marca. (Kor. u.) »Nieu-we Rotterdamsche Courant« poroča: Tušem sta se pripeljala angleška parnika »Advocat« in »Lestris«, ki sta bila zasledovana na Severnem morju po nemških podmorskih čolnih. Kapitan »Advocata« jc poročal, da je srečal neki nemški podmorski čoln štiri milje od nizozemskega obrežja. Anglija nima nobenega podmorskega čolna, ki bi bil tako velik, kakoršen je čoln, ki ga ie srečal.
ANGLEŠKA POMOŽNA KRIŽARKA POTOPLJENA?
Stockhoim, 19. marca. Zdi se, da se je angleška pomožna križarka »Orotova« potopila. Kakor se poroča iz Goteborga, je v soboto zvečer pripeljal švedski Lloydov parnik »Campania« rešilni čoln, ki je pripadal veliki angleški pomožni križarki »Orotova«. Sluti se, da so jo Nemci potopili. »Campania« je priplula iz Sredozem' skega morja.
ZOPET ANGLEŠKI PARNIK TORPEDIRAN.
Hamburg, 19. marca. »Hamburgel Fremdenblatt« poroča, da je bil 13. marca angleški parnik »Durham Castle« potopljen od podmorskega čolna pri Beach^i Head. Posadko so rešili. Ladja je bila namenjena na Francosko in je bila naložena po večini z vozmi in pritiklinami.
NEMCI POTOPILI SEDEMNAJST FRAN COSK1H TRGOVSKIH LADU.
Genf, 18. marca. Pariški »JournaU poroča, da so Nemci od 18. februarja dalje potopili 17 francoskih trgovskih ladij. 11 jih je bilo zavarovanih pri švicarskih za> varovalnicah.
TRGOVSKA PLOVBA USTAVLJENA.
Kopenhagen, 19. marca. (»Nowoc Vremja.«) V ponedeljek so ustavili vsled prevoza čet vso trgovsko plovbo v kitajska pristanišča. Na vprašanje kitajskega zunanjega ministra glede prevoza čet jc pekinški japonski poslanik odgovoril, da so to le vsakoletne garnizijske izpremebe v Mandžuriji, pač pa mora Kitajska pri reševanju vprašanja Mandžurije in Čing-tava računati z ostrimi odredbami, če bi japonska vlada zapazila pri pogajanjih ka-ko nelojalnost.
AMERIKA IN BLOKADA.
Amsterdam, 19. marca. >Daily Tele-graph' prinaša iz Washingtona: V prihodnjem pioteslu, ki ga ho poslala Angleški in Francoski, bo Amerika zastopala stališče, da se sme nekonterbando, ki je namenjena za »blokirano« prebivalstvo pri manjkanju prave blokade brezdvomno uvažati v Nemčijo in da imajo nevtralci popolno pravico dobivati iz Nemčije blago, ki ni konterbanda. Če se Angleška in Francoska ne bosli udali, bodo sledila dolga diplomatična pogajanja,
ANGLEŠKI ADMIRAL GROGAN UTONIL.
London, 19. marca. (Kor. urad.) Angleški kontreadmiral Grogan, ki je bil že sedem let upokojen in ki je zopet vstopil v službo, ko je izbruhnila vojska, jc padel s krova in je utonil.
ZOPET TRIJE ANGLEŠKI PARNIKI TORPED1RANI.
Rotterdam, 17. marca. Paroplovna družba »Hotline« v Liverpoolu naznanja, da so bili v ponedeljek med vožnjo v Brest kakih 15 milj od trdnjave Havre proti zapadli torpedirani trije tovorni parniki te družbe. Dva parnika sla se potopila.
TORPEDIRANA LADJA »INDIAN CITY — NOV PARNIK.
Rotterdam, 17. marca. Angleški listi poročajo, da je bi) torpediratii parnik »In-dian City« nova ladja, ki sc jc nahajala prvikrat na vožnji.
ANGLEŠKA POMORSKA SLUŽBA ZMANJŠANA ALI USTAVLJENA. I
Rotterdam, 18, marca. Courant« pf-roča iz Londona, da sta tudi družba
Star-Line« in brodogradiiis!.vo Meldrum in tov. znižali svoje vožnje v inozemstvo, in sicer za 60 odstotkov, počeški s 15. t.
. .
m. Nad sto angleških paroplovnih družb je omejilo svoje obratovanje iz strahu pred nemškimi podmorskimi čolni,! Popolnoma je ustavilo celo službo doslej 18 tukajšnjih plovstev.
TORPEDIRANA ANGLEŠKA PARNIKA,
London, 19. marca. (Kor. uri.) Reuter poroča: Parnika »Zlueyshet« in »Ynford« sta bila torpedirana. »Ynford« je bil lahko poškodovan in je lahko dosegel Havelland. Prvi parnik se še drži nad vodo. Posadko, razun enega moža, so rešili.
POGREŠANE ANGLEŠKE LADJE.
London, 19. marca. (K. u.) Reuter poroča: Admiraiiteta poroča, da pogrešajo sledeče angleške ladje: »Borrovvdale« (1093 ton), »Engelhorn« (2459), »Mon-bland« (3027 ton) in »Diplomat«.
PONESREČEN NIZOZEMSKI PARNIK.
Lavvaster, 19. marca. (K. u.) Nizozemski parnik »Sliedrecht« se je ponesrečil. Posadko so rešili.
ZAPLENJEN NEMŠKI PARNIK.
Teneriia, 19. marca. (K. u.) Tu krožijo Vesti, da je angleški parnik »Calgatia« zaplenil nemški premogovni parnik »Ma-zedonia«, ki je pred nekaj dnevi ušel iz pristanišča Las Palmas.
AMERIKA VLOŽI UGOVOR.
London, 19. marca. (Kor. urad.) Iz New Yorka se poroča: Ameriška vlada bo brezdvomno vložila proti novi angleški odredbi proti nemški trgovini ugovor,
NAJNOVEJŠA POROČILA.
London, 20. marca. Parnik »Figual« z 2000 tonami je bil v ponedeljek torpediran v bližini reke Covet ob obrežju New Cum-berlanda. Parnik se je tekom 2 minut potopil. Iz istega vira se poroča, da je parnik »Atlanta« v nedeljo zjutraj 5 milj od Inistrnka opazil periskop neke podmorske ladje, ki ga je zasledovala. Parniku se je posrečilo uiti.
Vatikan in svetovna vojska.
Kolin, 19. marca. »Kolnische Zeitung« poroča: Kakor poroča rimski dopisnik »New-Yorker Heralda«, je italijanska vlada že ukrenila potrebne odredbe, da zagotovi za slučaj, da bi se Italija zapletla v svetovno vojsko, prosto občevanje svete Stolice s škofi vsega katoliškega sveta. — Občevanje s škofi v Italiji se bo vršilo pod neposredno odgovornostjo državnega tajnika, s škofi drugih dežela po predidočem sporazumu z italijansko vlado. Diploma-tični zastopniki pri sveti Stolici bodo dobili v tem slučaju prosto spremstvo v svojo domovino.
Venizeios proti kralju in proti generalnemu štabu.
Sofija, 18. marca. Iz Aten se poroča, da je tako v vladnih krogih, kakor tudi celo med Venizelosovimi pristaši vzbudilo neprijetno pozornost nastop Venizelosa. Sklenil je baje, da hoče nadaljevati političen boj in se obrača predvsem proti kralju in proti načelniku generalnega štaba Dumanisu. Objavil je še več izjav, v katerih je poročal proti običajem o zadnjem kronskem svetu.
Japonci in Kitajci.
KITAJSKA IN JAPONSKA.
Kopenhagen, 19. marca. (Kor. urad.) Pctrograjska brzojavna agentura poroča iz Tokia: Vojno ministrstvo poroča časopisju, da bi sedanja izprememba čet na Kitajskem in v Mandžuriji znala dobiti resen pomen, če bi se pogajanja obrnila na slabše. Gre govorica, da se je prvo in drugo brodovje zbralo v Sasebo, kjer naglo izpopolnjujejo posadko,
KITAJSKA MORA UGODITI DO 25. MARCA.
Rotterdam, 19, marca. (Kor. urad.) Japonski ministrski predsednik Okuba je skrajšal dobo za sprejetje japonskih zahtev od 1. aprila na 25. marca.
JAPONCI NAD KITAJCE.
Rotterdam, 17. marca. V petek so vkrcali Japonci močne sile. Tudi v Mandžuriji prevažajo Japonci čete.
ANGLEŽI V SKRBEH.
London, 19. marca. Nova poostritev kitajsko-japonskega spora jc vzbudila tukaj veliko skrb. Časopisje sicer ne piše obširno, pač pa je že iz drobnih opomb razvidno, da Angleži niso zadovoljni z japonskim ravnanjem. Slutijo, da je Jipon-ska zato skrajšala rok ultimata, da bi Kitajska v tem kratkem času nc mogli* apelirati na pomoč velesil.
KITAJSKA PROSI ANGLEŠKO ZA POMOČ.
Kopenhagen, 19. marca. National Ti-dende« prinaša pod naslovom Japonski napad na Kitajsko« sledečo zasebno vest iz Londona; Brzojavke iz Pekina poročajo,
r\ '
da bo Juanšikaj prosil Angleško, da nastopi proti grijifcčemo zadržanju Japonske. V pristanišču Saesho je zbranih 12.200 japonskih vojakov, ki so pripravljeni oditi vsak trenutek .proti Kitajski.	r. ■
Vojna med japonsko in Ameriko 1 neizogibna?
Milan, 18. marca. Iz New-Yorka se poroča, da je baje Severna Amerika drugič v Tokiu ostrejše kakor prvič nastopila zaradi japonskih zahtev Kitajski.
Kopenhagen, 19. marca. »Rječ« poroča iz Irkutska: Kitajski odpor proti japonskim zahtevam je začel vzbujati na Japonskem veliko ogorčenje. Časopisje dolži še vedno Ameriko, da ščiti Kitajsko in Kitajce boža po hrbtu. Japonsko ljudstvo se pripravlja na resne dogodke in opozarja se, da je vojna med Japonsko in Ameriko neizogibna.
Boli zn Dardanele.
POTOPLJENA FRANCOSKA OKLOP-NIČA »BOUVET« V DARDANELAH.
Carigrad, 19. marca. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Ob današnjem obstreljevanju Dardanel se je potopila radi ognja turških baterij francoska oklopnica »Bouvet« ob vhodu v Dardanele.
Berlin, 19. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: Poročilo o pogiblju francoske oklopne križarke »Bouvet« je tu povzročilo veliko navdušenje. »Bouvet« je bil po turških topovih iz velike daljave večkrat zadet. Topovi križark so takoj utihnili, ker je najbrže izbruhnil v notranjosti ladje požar, ki so ga morali mornarji gasiti. Kmalu nato se je čula eksplozija; »Bouvet« je izginil v valovih. Mornarje so najbrže rešile druge oklopnice.
XXX
Oklopnica »Bouvet« spada med največje francoske ladje; obsegala je 12.036 ton; dolga je bila 121 metrov, široka 21 metrov, globoka je bila 8*4 m. Stroji 14.000 konjskih sil so jo gonili z brzino 18 pomorskih milj. Oborožena je bila z dvema 30-5 cm, z 10 14 cm, z 8 10 cm in z 20 4-7 cm topovi. Posadka je štela 614 mož, v morje so jo izpustili leta 1896.
DVE ANGLEŠKI BOJNI LADJI POTOPLJENI.
Carigrad, 19. marca. (Kor. ur.) »Agen-ce Tel. Milli« poroča: Dve angleški oklop-nici, ena tipa »Irresistible« in druga »Afrika «, ki sta bili že prej poškodovani, sta se danes ponoči vsled ognja turških baterij potopili.
Carigrad, 19. marca. (Kor. urad.) Poročilo, ki jo je širila »Agcnce Telcgraphi-que Milli«, da sta sc potopili angleški bojni ladji »Irresistible« in »Africa«, potrjuje zdaj turški glavni stan, ki poroča: Angleški bojni ladji »Irresistible« in Africa«, o katerih se je včeraj poročalo, da sta močno poškodovani, sta bili opolnoči po ogniu turških baterij uničeni.
X X X
Tipu »Irresistible« jc v začetku vojske pripadalo osem linijskih ladij, dve od teh — »Bulwark« in »Pormidable« — sta že uničeni. Izdelane so bile te ladje od leta 1898. do 1902. Obsegajo po 15.250 ton, dolge so 122 m, široke 22 9 m in 8 5 m globoke. Posadka šteje po 750 mož. Vozijo s hitrostjo 18 morskih milj. Oborožene so s 4 30-5 cm, 12 15 cm, 16 7-6 cm in 2 4'7 cm topovi.
Linijska ladja »Afrika« je obsegala 17.800 ton. Dolga je bila 129*5 m, široka 238 m, globoka 8'7 m. Hitrost je znašala 18 morskih milj; posadke je imela 780 mož. Oborožena je bila s 4 30'5 cm, 4 23'4 cm, 10 15 cm, 12 7 6 cm in 12 4 7 cm topovi. V morje so jo izpustili leta 1905,
VELIKE IZGUBE FRANCOZOV IN ANGLEŽEV PRI DARDANELAH.
Carigrad, 18. marca. (Kor. urad.) Ob pol 12. uri dopoldne je pričelo streljati 14 sovražnih oklopnic na dardanelske baterije. Del oklopnic se je umaknil ob treh popoldne iz našega ognja; 8 jih je pa streljalo v velikih presledkih do 5. ure poopoldne. Poleg francoske oklonpice Bouvet« se je potopila tudi neka torpedovka. Poškodovana je bila tudi neka angleška oklopnica tako, da ni bila več sposobna za boj; poškodovana je bila poleg te še ena oklopnica tako, da se jc morala umakniti. Neki letalec je dognal, da je več ladij vleklo oklopnico proti Tenpdu.
BREZUSPEŠNO OBSTRELJEVANJE 1 ■''• Carigrad, 18. rtVirca. Poročila iz nevtralnih virov v Smyrni zopet beležijo, da se je zunanje obstreljevanje smyrnskih uttdb po sovražni hicrnarici popolnoma izjalovilo. Med 400 'angleškimi in francos-kitni streli so le štirje zadeli. Turške utrdbe so uspešno streljale nazaj.
GOLTZ PAŠA O DARDANELAH.
Berlin, 18. marca. (Kor. ur.) »Vossi-sche Zeitung poroča iz Carigrada: Maršal baron Gollz paša sc jc na sinočnjem voj-
-2J—
VI
nem večeru pri soprogi nemškega veleposlanika takole izrazil: Morebiten zope-ten napad na Dardanele bodo znali Turki šc z večjimi pripravami zavrniti. Prepričan sem, da bodo bodoči zgodovinarji brambo Dardanel proslavljali kot velik vojaški uspeh Turkov. Izkušnja, ki sem si jo v tem boju pridobil, je ta, da je tudi manjša in srednja artiljerija z velikimi učinki uporabna proti oklopnicam.
POLOŽAJ V CARIGRADU.
Berolin, 19. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: Iz raznih znakov sklepajo tukajšnji mornariški strokovnjaki, da poizkusi najbrže angleško-francosko brodovje še enkrat večji napad na dardanelske utrdbe, ob katerem poizkusijo najbrže tudi izkrcati čete. Napadov pričakujejo tu z največjo hladnokrvnostjo. Popolnoma je izginila prvotna nervoznost. Cari-grajčani so prepričani popolnoma, da ni mogoče s silo vzeti Dardanel in se za operacije niti več ne zanimajo.
NA MUDROSU 50.000 MOŽ.
Berolin, 19. marca. (Kor. urad.) Wolf-fov urad poroča: S Tenedosa se poroča: Na Mudrosu je zbranih 50. 000 mož av-stralsih angleških in francoskih kolonialnih čet opd generalom d'Amadejem, ki so pripravljene, da jih izkrcajo pri Dardane-lah.
RUSKE ZAHTEVE PO BOSPORU.
Atene, 19. marca. Poluradno glasilo Embros« poroča iz diplomatičnega vira, da Rusija svoje zahteve po Bosporu na različen način uveljavlja. Rusija da zahteva: 1. Carigrad, Bospor, Marmarsko morje in Dardanele, nadalje vsa tista ozemlja, ki se nahajajo v okrožju 50 kilometrov od omenjenih morskih potov. 2. Vse trdnjave ostanejo; ne bodo jih podrli, ampak zasedle jih bodo ruske čete. 3. Pristanišče Carigrad bo odprto le za trgovino onih ladij, ki pripadajo državam trosporazuma.
OPERACIJE PRED SMIRNO.
Haag, 18. ni ci r c u. : Daily Chronicle« poroča z Malte: Angleško brodovje je izkrcalo na otokih Makronosi in Kilisali čete. Turki so ob vhodu v smirnsko pristanišče med utrdbo Paleotak in rtom Fanjue-dis potopili dve ladji in položili mine v petih vrstah.
TURKI OBSTRELJEVALI TEODOZIJO.
Carigrad, 18. marca. (Kor. ur.) Na polotoku Krim so turške bojne ladje zahodno od Teodozije obstreljevale in zažgale ladjedelnico in vežbališče torpedovk.
STRELJANJE NA DARDANELE STALO FRANCOZE IN ANGLEŽE 150 MILIJONOV FRANKOV.
Kolin, 18. marca. »Kolnische Volkszeitung« poroča iz Aten: Turki s strelivom zelo varčujejo, Francoze in Angleže pa velja streljanje na Dardanele žc vsaj 150 milijonov frankov.
Egiptovske priprave proti Turkom.
Rim, 18. marca. (Priv.) »Adriatico« poroča iz Kajire: Egiptovsko vojno poveljstvo namerava v bližnji prihodnosti izvesti splošen prehod čez Sueški kanal, da se ta vodna pot tako zopet osvobodi za prevoz čet iz Indije. Število turških čel ob kanalu se je baje zmanjšalo.
Razna poročita.
ODPRAVLJENA CARINA.
Dunaj, 18. marca. (Kor. urad.) Vlada ie sporazumno z ogrsko vlado začasno odpravila carino na prešiče težke nad 130 kg, naravno maslo, sveže, osoljeno in tudi raztopljeno maslo kakor tudi na drugo jedilno mast, živalski loj, rastlinski loj, pal-mino olje, stroje za košnjo in žetev in modro galico.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR SE ODGODI DO KONCA MAJA.
Berlin, 18. marca. (Kor. urad.) Na shodu starešin državnega zbora so se zedinili, da se proračunska razprava konča do sobote, na kar se državni zbor odgodi do konca maja.
NA BEGU IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA ZMRZNIL.
Dunaj. Češka korespondenca poroča, da je grof Eloed Ziewlie na begu iz ruskega ujetništva v Vladivostoku zmrznil.
GENERAL PAGET PRI BOLGARSKEMU KRALJU.
Sofija, 18. marca. Angleškega generala Pageta je sinoči sprejel kralj v avdi-jenci. Paget je danes odpotoval v Niš.
RUMUNSKI ZUNANJI MINISTER TEŽKO OBOLEL.
Bukarešt, 19. marc&. Rumunski zunar nji minister Porumbarii jc težko obolel!, Boje sc za njegovo življenje.
DELAVCI V ANGLIJI ZA IZBOLJŠANJE PLAČ.
Zveza angleških rudarjev z 900.000 člani jc napovedala splošno stavko s 1. junijem, čc sc nc zvišja plače.
NAČELNIK GLAVNEGA ZAVODA AVSTRO - OGRSKE BANKE UMRL.
Budimpešta, 18. marca, (K. u.) Ogrski kor. urad poroča: Načelnik glavnega zavoda avstro - ogrske banke v Budimpešti, Friderik Schadl, je danes opoldne vsled kapi nenadoma umrl.
SMRTNE OBSODBE V MEHIKI.
Washington, 19. marca. Generala Ma-tso Almanza, ki je bil pristaš Carranze in ves njegov štab je vojno sodišče pristašev Viile zaradi izdaje obsodilo in umorilo.
Dnevne novice.
Seia predsedstva državnega zbora,
V	včerajšnji seji se je obširno govorilo o pritožbah radi cenzure. Dognalo se je, da se od zadnje seje cenzura ni zboljšala. Govorilo se je tudi o aprovizaciji in o možnosti novega dovoza živil. Predsednik Silvester bo govoril z ministrskim predsednikom o raznih nasvetih, ki so jih glede preskrbe živil in zdravstvenih razmer podali posamezni člani.
+ O prehrani prebivalstva. Dunajska »Information piše: Ukrenile so se že glede na razpoložljive zaloge živil stroge odredbe, oziroma jih še ukrenejo. Odkritosrčno se mora obžalovati, ker posegajo le odredbe v zasebno življenje in ker otežko-čujejo vsakemu posamezniku obstoj. A kakor tudi moramo to obžalovati, moramo končno izjaviti, da drugače ni moglo priti. Trezno in realistično presodimo stvar in naj nas ne varajo puhlice, ki ne morejo držati. Železni francosko-angleški obroč na morju, ki se jc potegnil okoli Nemčije in Avstro-Ogrske, se ne more zlomiti. Iz tujih delov zemlje nc moremo ničesar dobiti. Z najmočnejšim našim dobaviteljem žita, z Rusijo, se vojskujemo, kakor tudi z najmočnejšim dobaviteljem mesa, Srbijo. K nam se ne more nič pripeljati; ostale balkanske države, Rumunija in Bolgarija, so prepovedale izvoz. Izhajali moramo brezpogojno s tem, kar imamo doma. Nevarno bi bilo, če bi sebe varali. Nenavadno tiho je zadnje čase postalo o dovozu z Ogrskega, kjer se, o tem ne dvomimo, nahajajo preostanki žita in moke, s katerimi razpolaga vlada. Pričakujemo, da se nekaj debi z Ogrskega, pa se le ne more dvomiti, da nam ogrska vlada kol prijateljski sosed priskoči na pomoč.
+ Grof Gudenus umri. Kor. urad poroča: Dedni član gosposke zbornice grof Henrik Gudenus je umrl danes po daljši bolezni v 76. letu svoje starosti.
—	Kruh na Dunaju. Včerajšnji dunajski listi poročajo, da se je razburjenje na Dunaju včeraj nekoliko pomirilo, ker se je posrečilo magistratu, da jc dal najbolj potrebnim pekom za prvo silo potrebno moko. Tudi tovarne za peko kruha so razširile svoj obrat, ki jc bil nekaj dni nekoliko omejen. — Časopisi prinašajo obširna poročila, kako jc zlasti v delavskih' mestnih okrajih stala pred vsako pekarijo številna množica in čakala, da dobi kruha. Policija jc vzdrževala red. Navsezgodaj zjutraj je bil razprodan ves kruh. — Listi pišejo enoglasno, da bi ne prišlo do take panike, ako bi vlada vendar enkrat povedala, kaj se je dogovorila z ogrsko vlado iti pa pri preskrbi živil končno nehala s samimi začasnimi odredbami. Trgovsko-politična komisija odločno nastopa proti krušnim in močnim kartam. Dokler ni gotovo, da bo »vojno žitna družba« mogla te karte z blagom kriti, se jih ne sme vpeljati.
V	seji predsedstva državne zbornice se jc kritiziralo cenzuro, ki sega preko meje in nc dovoli, da bi sc važna gospodarska vprašanja, posebno preskrba živil in pa tozadevne vladne odredbe smeie po pravici in zasluženju kritizirali.
—	Pegasti legar v Št. Petru na Krasu. Iz Št. Petra se nam poroča: Pri tukajšnjih delih zaposleni 45letni Savo Simič iz Bosne jc v noči na 18. t. m. umrl na sumljivi bolezni. Raztelesenje je dognalo, da je umrl na pegastem legarju. Kako je bolezen na-lezel, se še ni dognalo. Odredilo se jc takoj vse potrebno, da se bolezen ne razširi. Nadaljnjih slučajev doslej ni ter je upati, da jih tudi v bodoče ne bo.
—	Umrl je v R avnici nad Gorico 35-letni Avguštin Belingar. Pokojnik je dovršil kmetijsko šolo in bil več časa oskrbnik pri uršulinkah v Gorici. Naj počiva v miru!
-<- Umrla je na Vrhniki ga. Marija K o š m r 1, rojena Kos, stara 42 let. Pogreb bo v nedeljo ob treh popoldne. Počivaj v miru!
—	Katol. slov. izobraževalno društvo v Hrušici vabi k dobrodelni predstavi, ki bo jutri, na tiho nedeljo, v -Našem domu .
Četrta božja zapoved ali spoštuj svoje starše«. Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal Anton Medved. Začetek točno ob štirih' popoldne, K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
—	Vino se draži. Na Dunaju sc jc zadnje dni vino tako podražilo, kakor že od leta 1890. ne.
—	Na Ogrskem je dovolj koruze. Ogr» ska vlada je ustavila rekvizicijo koruze, ker jo je že dovolj dobila.
—	Prepovedan izvoz krompirja. Zadnje čase je bilo v kranjski okolici polno tujcev, ki so nakupovali zlasti krompir. Tako ni čuda, da je ccna od dneva do dneva rastla in je bilo več trgovcev ovadenih radi pretiranih cen. Za krompir se je plačevalo 20 K za 100 kg in še čez. Pri teh cenah je krompir, ki je sicer najcenejša jed, postal naenkrat tako drag, da ga revnejše ljudstvo sploh ne more kupovati. Da se izvozu krompirja in pretiravanju cen napravi konec, je deželna vlada prepovedala prosto prodajo krompirja. Tako bo mogoče tudi manj premožnim preskrbeti si tako potrebnega živeža in blago bo ostalo v deželi. Ako pa se bo dognalo, da je krompirja v deželi za lasti e potrebe dovolj, tedaj bo zopet dovoljena prosta prodaja. Za nakup krompirja naj se županstvo onih krajev, kier je pomanjkanje, obrnejo takoj do Gospodarske zveze, ki bo preskrbela zadosti krompirja in po zmerni ceni. Naroča naj se kolikor mogoče le le cele vagone.
—	27. črnovojni polk. Vojaki 27. domačega črnovojniškega pešpolka so nabrali medsebojno seveda z dovoljenjem spoštovanega polkovnega poveljnika pl. Markel-Markelna vsoto 941 K 89 h za spomenik, kateri naj se napravi v stolnem mestu njegove domovine v Ljubljani v spomin padlim tovarišem na južnem bojišču. Zgoraj omenjeno vsoto je odposlalo pol-kovno poveljstvo c. kr. okrajnemu dopolnilnemu poveljstvu št. 27 v Ljubljani, kateri znesek se bode plodonosno naložil. Podčastniki in moštvo polka je sklenilo, da se bode pričelo nabirati medsebojno tudi za vdove in sirote padlih tovarišev. Ker je domovinska ljubezen tako globoko segajoča, smo prepričani, da se bodo vsi z veseljem odzvali pozivu: Pomoč bližnjemu! — Narednik č. pp. 27.
—	Padel je na severnem bojišču tudi sin višesodnega svetnika in tržaškega slovenskega pesnika dr. Andreja Sancina, imenom Evgen. Pokojniku je bilo 30 let. Bil je desetnik pri 4. stotniji 5. domobranskega pešpolka. Pred vojno je bil v službi kakor oficijal pri avstro-ogrskem konzulatu v Prizrenu. Zatrjuje se, da je padel dne 23. novembra 1. 1. okoli dveh popoldne. Rodbini pokojnika izražamo naše iskreno sožalje.
—	Na koleri je umrl medicinec Franc Dečko, rodom Središčan.
—	Umrl je v Dunajskem Novem mestu major 87. pešpolka Maksimilijan Lang na bolezni, dobljeni na severnem bojišču. — L mrl je znani vodnik po Savinjskih planinah Janez Piskernik,. — Umrl je v Št. Vidu nad Ljubljano g. Virgilij Toplikar. V vojaški službi je dobil pljučnico in legar. — Umrl je v Počinkah v Rusiji Ivan Kre-čič iz Malih Žabelj na Vipavskem
—	Poročd se je v Gradcu avskultant mariborskega okrožnega sodišča dr. Vladimir Travner z gospico Ano Rath.
—	Požar je nastal pretečeno nedeljo, 14. marca zjutraj ob 4. uri v Desklah pri Gorici. Zgorela sta dvema gospodarjema dva hleva z vso krmo in z vsem orodjem. Kdo je zažgal, ni znano. Hvala sosedom, ki so prihiteli gasit, sicer bi bil ogenj uničil peterim gospodarjem vsa poslopja. Škoda je velika in le deloma krita z zavarovalnino.
—	Padel je na severnem bojišču gosp. Maks P o d 1 e s n i k , trgovec iz Radeč pri Zidanem mostu.
—	Umri je v Berlinu vseučiiiški profesor, zdravstveni svetnik Martin Bern-hard, ki je bil eden najbolj znanih specialistov za živčne bolezni. Star je bil 71 let.
Pozor Slovenci! Dne 9. aprila 1915. ob 9. uri dopoldne se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju dražba Ivan Karba-tove hiše v Gaberju pri Celju. Hiša je enonadstropna s precej velikim vrtom na lepem prostoru v bližini cinkarne in VVestenove tovarne. V hiši je tudi prostor za trgovino, kjer jo biia trgovina že dosedaj. Hiša je bila dosedaj v slovenskih rokah in bi bilo želeli, da se Slovenci dražbe udeleže, da ne pride lepa in za Slovence velevažna • posest v nasprotne roke.
—	Umrl je v Celovcu odvetnik dr. Franc Luggin, star 50 le!:.
Ženska postrežba v Glogovi (Gloggau). Vojaško poveljstvo v Glogovi je dovolilo gostilničarjem v Glogovi, da smejo streči gostom tudi ženske, ki pa morajo biti stare nad 50 let. Za natakarice od 30. do 50. leta se mora izposlovati dovoljenje poveljstva v vsakem posameznem slučaju; ženske pod 30. leti sploh ne smejo streči gostom.
—	Nove mažarske šoie. Hrvatski listi poročajo: iz zanesljivega vira se izve, da je hrvatska deželna vlada dovolila otvoritev mažarske julijanske šole v Brestov-cu, okraj Daruvar. Pred kratkim je bila oivorjena taka šola v Drenju in gimnazija v Zagrebu in Vukovaru.
-— Za ranjence. V Zagrebu se je sklenilo poučevati ranjene vojake-analabcte \ čitanju in pisanju. Želeli bi bilo ludi pri nas kaj takega, ker sc nahaja med ranjenci veliko vojakov različnih narodnosti, ki ne znajo ne brati, niti pisali.
—	Karlovški odvetnik padel na severnem bojiSču. Hrvatski lisli poročajo, da je padel na severnem bojišču kot črnovojni-
ški poročnik dr. Ivo Badovinac, odvetnik v Karlovcu. Pokopan je v Nadworni.
—	Kazensko postopanje proti Deme-troviču in Bornemis$i ustavljeno. Zagrebški lisli poročajo, da je kralj, sodni dvor ustavil vsako nadaljnje postopanje proti časnikarjema Vladimiru Bornemissi in Juriju Demetroviču. Bornemissa, ki je prebil osemmesečni preiskovalni zapor, je nastopil vojaško službo.
—	Mož, ki je šest mesecev spal. V Neapeiju zanima zdravnike nenavaden slučaj katalektičnega spanja, Pred dvema mesecema so sprejeli v tamošnjo bolnišnico za neozdravljive izseljenca Frančiška Messino iz Palerma, ki ga je v New Yorku vsled žalosti, da mu je bilo ukradenih 6000 lir, zadela kataleksa. Spal je šest mesecev, zdaj pa je, po skrbni zdravniški negi, skoro popolnoma ozdravel in je popolnoma vzbujen.
Neljuba pomota se je pripetila v ste-reotipiji pri podlaganju črk za današnji oklic »Slovenske Straže«. Ko sta bili izgo-tovljeni že dve korekturi, je bil oklic pravilno v stereotipijo oddan, se je ondi prestavila neka črka, kar naj čitatelji blagohotno oproste.
iz pisem nal vojakov.
Slovenci vedno pohvaljeni.
Anton Zupančič iz Križke vasi pri Višnji gori je pisal svojemu prijatelju, županu Erjavcu v Dragi, iz R. v Bosni dne 31. januarja letos med drugim:
»Za hrabrost smo bili že trikrat pohvaljeni: prvič od našega brigadirja, potem od poveljujočega generala, sedaj pa od voditelja cele balkanske vojske. Na to smo ponošnil Sedaj za nedoločen čas počivamo v malem mestecu R. Tu smo z novimi fanti izpopolnili svoje kolikor toliko razredčene vrste. Dobili smo lepo novo sivo obleko in nove škornje, tako da smo zopet »fajn« fantje. O prostem času bi se nam sedaj prav dobro godilo, ko bi ne morali vedno z ramami migati kakor pri nas Kupčerjcv France (ki ima uši!). — Z Mihetom Berčanom sva skupaj in vse lepo pozdravljava!
Slovenec rešil dve bateriji.
Iz pisma, ki ga jc pisal topničar-pod-častnik Alojzij Zelenko dne 4. marca svo-* jim staršem v Veržeju iz bolnišnice v mestecu Gyulafehervar na Ogrskem:
Bilo je dne 20. februarja okoli 4. ure popoldne. Naenkrat dobi naša divizija (dve bateriji) zapoved: »Takoj proti mestu * katero je že najbrž od sovražnika prosto. Reklo se nam je, da moremo le po železniški progi dospeti v mesto, ker je navadni most čez reko razdejan od sovražnika. Takoj smo jahali proti lepemu mestu * * *, katero se je že od daleč belilo pri solnč-nem zahodu. Komaj smo prišli na železniško progo, se je že zmračilo, tako da smo morali ponoči opravljati naše delo.
Naša divizija dobi ob 7. uri zjutraj povelje, naj se takoj v bližini postavi in pripravi za boj. Rusi so namreč zjutraj na nas napravili napad. Takoj je bilo vse pripravljeno za ogenj, samo povpraševali smo se: kje je sovražnik? Takoj zlezem na bližnjo cerkev, odkoder sem videl, da so Rusi še približno en kilometer od nas oddaljeni in so v velikem številu proti nam prodirali. Takoj sem spoznal, da je položaj resen. V tem trenutku že pribeži naša infanterija nazaj. Bilo jih je zelo malo. Ostali smo sami z našimi topovi.
Glasi se poveije: »Vse nazaj!« Oh, kaka je bila naša vožnja po progi!? Komaj smo prišli na železniško progo, že so bili Rusi na 200 korakov blizu nas na levo in desno. Grozno streljanje. Padel je mož za možem, konj za konjem. Moj konj je padel pod menoj kakor muha. Skoraj so se že Rusi polastili naših topov. Naenkrat zberem kakih deset podčastnikov, obrnem topove proti Rusom in jim pošiljam strel za strelom. Ruska množica se je valila po tleh, po 30 jih je padio pri enem strelu. Naš °geni grozno učinkoval. Videli smo ruske roke in noge po zra»u frčati, tako silno so razbijale naše havbice. Pri tem silnem boju so naši padali drug za drugim. Bili so ali ranjeni ali mrtvi. Zmeraj nas je bilo manj. Naše streljanje je bilo vedno redkeje. Nazadnje sem ostal sam pri topovih. Obupal pa nisem. Videl sem, kako naša infanterija v velikih vrstah prodira in da se Rusi, katerim so naši topovi prizanesli, umikajo. Ravno sem nabil top in ga hočem izprožiti. V tem hipu sem dobil od strani kroglo v glavo in bil vCs krvav. Pogledal sem še enkrat in vidirh, kako Rusi zopet bežijo. Vzdihnil sem še: _Hvala Bogu, da so ostali topovi naši!« lakoj so me odvedli nazaj in tam je bil moj poveljnik, kateri mi je stisnil roko v priznanje velike hrabrosti. Čez dve uri, ko sem bil že obvezan, je želel general, zapovednik našč brigade, da sc mu javim Počasi grem k njemu. General me ie že pričakoval, mi stisnil roko, v kateri je držal 50kron.ski bankovec in mi ga izročil Obenem mi jc obljubil, da me priporoči, da dobim -- zlato hrabrostno kolajno.
- b'	Materi za gojd.
Kako nežna je ljubezen naših vojakov dd>' dobre matere, priča med neštetimi drugimi naslednje pismo:
' Ljuba mati! Nisem misjil, da Vam bom moral pismeno čestitati k Vašemu godu, marveč sem upal, da bom mogel to ust-meno storiti kakor prejšnja leta. A božja volja je hotela, da Vam moram pisati k godu iz daljne tujine.
Ljuba mati! Želim Vam iz dna srca vse najboljše, zlasti pa ljubo zdravje. Nebeška mati Marija naj Varn pri Bogu izprosi milost, da bi nam bili še dolgo let ohranjeni. Letos nas je božja roka ločila, da nas, ljuba mati, ne vidite vseh skupaj zbranih. Toda jaz upam, da Vam bo preblažena devica Marija, katere ime nosite, izprosila to milost, da se bomo še zdravi in veseli videli.
O Marija, prosi ti
Zdravje moji materi!
To so moje želje k Vašemu godu, ljuba mati. — In sedaj Vam naznanim, da zame tu v daljni tujini med Rusi, hvala Bogu ni slabo. Pa v Boga zaupam, da bo prišel tisti srečni čas, da se snidemo vsi skupaj, če ne na tem, pa na onem svetu. Zato nič nc žalujete, ljuba mati; spomnite se na Marijo, ki je tudi svojega sina darovala. — Z Bogom in srčen pozdrav!
Uši — rtobrotnice.
Neki slovenski sodnik piše z bojišča: V noči od 7. na 8. marca 1915. Pre-častiti gospod! Nocoj imam nočno službo; ura je 11; na Kranjskem pravimo, da je prišla ura strahov in duhov; pri meni pa je prišla ura praskanja; kajti uši z največjo energiio zahtevajo od mojega života svoje »pristojbine«. Nocoj imam te ljubke živalice rad; one namreč skrbe zame in me resno spodbujajo in zbadajo, da v službi ne za-spim, da se tedaj ne morem pregrešiti proti predpisom onega »Kriegsartikel-na«, ki govori o »Pflichtverletzung im Wachdienste.« Svojo hvaležnost jim nocoj izkazujem s tem, da jim dovolim, da se napijejo moje krvi, kolikor se jim ljubi; toda jutri pa pride ura maščevanja — gorje jim! Sprejmite mnogo pozdravov.
Kako ie Pilo včaši
— Iz Adlešič, 4. marca. Ker dandanes vse toži o veliki draginji, morda ne bo odveč, če tu sporočim, kako ceno so imele nekatere stvari v Beli Krajini pred 29. do 30. leti. Pisec tega dopisa je dobival n. pr. 1. 1886. in 1887. govedino iz Lip-nika na Hrvatskem stari funt, t. j. dobrega pol kilograma po 20 vin. Janci so bili po 3—6 K. Za telečjo glavo smo dali 60 vin. Kokoši so se dobile po 60—80 vin. Bokal slivovke ali tropinovca je stal 80 vin., a brinjevca 1 K. Vedrce vina, t, j. 28 litrov, se je dobilo za 4 K, vrhutega pa je bilo še po 1—2 bokala »nametka«. Težake smo plačevali po 40—50 vin. na dan, le kosci so bili dražji. Nekdanji posestnik pobreškega grada, baron Apfaltrern, je pa plačeval težake brez hrane celo samo po stari »cvancgarci« na dan, t. j. po 66 vin., in sicer tiste, ki so mu bili dolžni, in je potem zaslužek uračunil v dolg. — Naj pripomnim tu še, da je plačeval moj gospodar v Novem mestu, pri katerem sem bil na stanovanju v letih 1871.—1879., dekli na leto samo 48 K, a danes imajo dekle v Beli Krajini po 160—200 K, nekatere pa še po več, tako se izpreminjajo časi. — Mohorjeva družba šteje pri nas letos 73 udov, 10 več od lani. — Meseca januarja in februarja smo imeli v fari samo dva mrliča, vsaki mesec po enega. Ljudje so bili zdravi, le influenca je marsikomu nagajala.
milanske novice.
lj Morilec črnovojnika Sedavčiča aretiran. Poročali smo, da je bil v noči od ponedeljka na torek na Zaloški cesti v prepiru smrtno zaboden 27 let stari posestnikov sin črnovojnik Alfred Sedavčič iž Grgarja na Goriškem. Ljubljanski državni policiji se je posrečilo dobiti ubijalca v roke. Kakor znano, je bilo poročano, da se je Sedavčič zapletel v prepir s tremi fanti razgrajači, s katerimi je popival na Selu. Neki stražnik se je po teh podatkih spomnil na neke razgrajače, ki so prejšnje večere ondi razgrajali. Dotični razgrajači so bili prijeti in res sta dva povedala, da sta bila usodnega večera v družbi z 19letnim Albinom Florjančičem, sedlarjem iz Črne na Koroškem. Povedala sta, da se je Florjan-čič prepiral s Sedavčičem in ga zabodel. Mladi ubijalec je že na varnem.
lj Umrli so v Ljubljani: Ferdinand Jemc, sin sedlarskega pomočnika, 7 ;ne-secev, — Josipina Košak, zasebnica, 76 let.
—	Jera Fajgelj, kovačeva vdova, 68 let.
—	Anton Puntar, črnpvojnik 97. pešpolka.
—	Ana Kovač, kontoristova hči, 16 let. Juri Cvctnič, pešec ogrskega domobranskega pešpolka št. 27. — Josipina Punčoh, kramarjeva hči, 3 dni. — Karel Schmidt, pešec 17. pešpolka, — Frančiška Pukel-
stein, gostilničarka, 56 let. — Marijana
Škerjanc, delavka v tobačni tovarni v pok,,
'66 let, ' , '' l> «0 i -^r—----—
Vpoklicanle našega superarlriranega
Dunaj, 18 .marca, (Kor. Urad.) Vojno ministrstvo je odredilo, da se vpokličejo s 1. aprilom 1915 v nadaljevanje aktivne vojaške službe vse one osebe moštva, ki so bile na podlagi prezentacijskega izvida o priliki mobilizacije 1. 1914. superarbitri-rane in katerih dopust oziroma pustitev v neaktivnem stanju traja vsled dotičnega superarbitrijskega sklepa čez 1. april t, 1.
Rim^ 19. marca. (K. u.) Kardinal Agli-ardi, bivši nuncij, je danes zvečer umrl.
Perzija isi misija.
Petrograd, 19. marca. (Kor. urad.) Perzijska vlada je vnovič prosila Rusijo, naj odpokliče ruske čete iz province Asser-beidžan.
V Lozani v Švici se je ornoval glavni poljski odbor za podporo opustošene Potiske pod pokroviteljstvom Henrika Sien-kiewicza in J. Paderevvskega, Ta odbor je izdal oklic, v katerem se obrača na vso Evropo, naj podpira nesrečno Poljsko, Sedanja nesreča in opustošenje Poljske tako ogromno, da nima primere v novejši zgodovini. Iz oklica povzemamo naslednje podrobnosti:
Poljska je po sedanji vojski najbolj prizadeta. Na poljskih tleh se bori skupno 7 milijonov vojakov, in sicer 3 milijone Avstrijcev in Nemcev ter 4 milijone Rusov. Tako velikanska armada je koncentrirana na prostoru, ki obsega okoli 200.0c0 kvadr. kilometrov poljske zemlje na kateri prebiva 21 milijonov po veliki več'«! poljskih prebivalcev. Ta vojska izpreminia poljske domove v prah in pepel ter zah e-va od poljskega naroda največ krvnih žrtev. Poldrug milijon poljskih vojakov r-c v bratomorni vojski bori medseboi, pojev?" na avstrijsko-nemški, polovico na ruši i strani. Doslej so Poljaki izgubili žc okoli 400.000 mož ubitih, ranjenih in pogrešani!1.
V Rusko-Poljski (»Kraijestvo Poljska«) je glavno bojno pozorišče, ki obsega i00 tisoč kvadr. kilometrov z 10 milijoni prebivalcev. Vse to ozemlje, ki občega najbogatejše poljske okraje, je popolnoma uničeno. Na tem ozemlju se je vojska zz dvakrat in deloma že trikrat in šc večkrat valila semintja ter vse poteptala. Vojska ie prizadela nad 200 mest in 9000 vasi. Gmotna škoda znaša nad 3 mlijarde kron. Okoli 5000 vasi je skoraj popolnoma razdejanih. Nad 100 cerkva je popolnoma porušenih, 1000 pa zelo poškodovanih. Celo zemlja je za več let uničena. Vrhnja plodna plast zemlje je razrita po jarkih in zasuta s peskom in železom. 7 milijonov kmečkega prebivalstva je izgubilo svoje domove, svoje sedanje pridelke, svojo živino in svojo letino prihodnjih let, ki je letno vredna poltretjo milijardo kron.
Industrijska mesta so gospodarsko popolnoma uničena. Železnice so v daljavi okoli 1.500 kilometrov razdejane, mostovi in postaje podrte; celo ceste so s parnimi plugi razdejane. Industrijski okraji in pre-mogovi rudniki so uničeni. Vse tovarne so zaprte, deloma celo uničene. 400.000 tovarniških delavcev je brez kruha. 3 milijone mestnega prebivalstva je v skrajni bedi. Povsod kužne bolezni, pegasti in gladni legar, dezinterija in celo kolera.
Galicija, ki obsega 78.000 kvadr. kile metrov, je bila razen 5000 kvadratnih kilometrov okoli Krakova vsa prizadeta po vojski. Nad 2500 vasi je bilo uničenih. Škoda znaša 2 milijardi. Ljudje so izgubili vse zaloge živeža ter okoli 2 milijona glav živine. Okoli 700 cerkva je ali deloma ali Pa popolnoma uničenih. Okoli milijon prebivalcev je zbežalo iz Galicije; samo ns Češkem jih je 350.000.
Veliki, delavni kulturni poljski narod s slavno zgodovino je oropan svojega blagostanja; ostal je brez strehe in kruha, trpeti mora najhujše muke — in vse to po tuji krivdi.
i
Nemško uradno poročilo.
Brezuspešni francoski napadi. Berlin, 18, marca. Velik) glavni stani Francoski napad na naše postojanke južnem pobočju višine Loretlo smo odbili. Francoske delne napade v Champagni severno od Le Mesnila smo s protinapadi ustavili Ponovni francoski napad sinoči smo s težkimi izgubami za sovražnika odbili.
V Argonih je včeraj silovitost bojev ponehavala.
Francoski letalci so metali bombe na odprto alzaško mesto Schlettstadt, od katerih je le ena učinkovala; padla je na žensko učiteljišče, ubila dva otroka in deset težko ranila. Kot odgovor na to smo danes ponoči obstreljevali trdnjavo Calais z bombami težkega kalibra.
Najvišje armadno vodstvo.
Nemško uradno poročilo. Nemci odbili francoske napade v Champagni.
Berlin, 19, marca. Veliki glavni stan: V Champagni sta se zopet izjalovila dva delna francoska napada severno od Le Mesnila in severno od Beau Sejourja; dva častnika in 70 mož smo ujeli. Po težkih izgubah se je nazaj vrženi sovražnik med našim uspešnim ognjem umaknil nazaj v svoje postojanke.
Jugovzhodno od Verduna so Francozi večkrat napadli; na ravnini Woevre so bili zavrnjeni,
Na vzhodnem robu višine ob reki Maas se še bojujejo.
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 18, marca. Uradno se poroča 17, marca ob 3. popoldne: Ob Yseri je imela belgijska armada nove uspehe in je odbila nemški protinapad. Na fronti angleške armade je bila bila precej silovita kanonada. Pozno popoldne je podvzel sovražnik severno od Arrasa nov protinapad na strelske jarke na višini Notre Dame de Lorette. Sovražnik je obstreljeval Soisson in Reims. Dve granati sta zadeli reimsko katedralo. V Champagni severno od Le Mesnil, zahodno od kope 196 smo vzeli na fronti 500 m zelo važno sleme. V Argonih smo pri Volante in Four de Pariš odbili več sovražnih protinapadov. V Woevre je streljalo samo topništvo. Neki francoski letalec je bombardiral vojašnice v Kol-maru.
Poročilo ob 11. uri zvečer: Severno od Arrasa smo se vzdržali kljub silnemu nemškemu protinapadu v noči od 16. na 17. marca v strelskih jarkih, katere smo osvojili ob robu višine Lorette. V Champagni se naši uspehi sijajno potrjujejo. Pri Per-thesu neprestano prodiramo v gozdu, ki se razteza med Perthesom in Sonainom. Severno od Mesnila je včeraj osvojena postojanka šc večejga pomena, kot je navajalo prvo poročilo. V Argonih in na ozemlju Vauquois se je vršila silna kanonada, ne da bi posegla vmes pehota. Vse prejšnje pridobitve smo utrdili. Iz gozda Le Pretre smo končno prepodili nekaj nemškega moštva, ki se je nahajalo v bližini naših strelskih jarkov.
Vpoklicanje novega letnika na Francoskem.
Pariz, 18. marca. (Kor. ur.) »Matin« poroča: Vojni minister je izdal ukaz, s katerim se vpokliče letnik 1916. Pariški novinci so vpoklicani 12. aprila. Vpoklicanje moštva, namenjenega za afriško lahko pehoto, je določeno z 2. aprilom.
Boji na Flanderskem,
Berolin, 19. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Amsterdama: »Telegraph« poroča iz Sluisa: Ne celi bojni črti se še vedno tako ljuto vojskujejo kakor meseca oktobra. Gromenje topov, ki so molčali ob celi yserski fronti, se je danes zjutraj zopet pričelo.
Peppino Garibaldi bo svojo legijo popolnih
Milan, 18. marca. Iz Pariza se poroča: Peppino Garibaldi je na vprašanje o razpustu legije Garibaldincev izjavil sledeče: Od treh bataljonov, ki so bili pod mojim poveljstvom, torej približno 3000 mož, jih je polovica padla, zbolela, ali so bili ranjeni. Število, ki mi je ostalo, se bo še znatno znižalo, ko odpotujejo oni prostovoljci, ki pripadajo italijanski vojski. Toda legija Garibaldincev ne izgine. Nocoj še ojdemo v Avinjon, odkoder odpošljem vse one domov, ki se nočejo vrniti na Italijansko, potem pa popolnim svoj zbor z novimi prostovoljci. Legijo bom tudi reorganiziral.
X X
X
OBSTRELJEVANJE CALAISA.
Calais, 19. marca. Obstreljevanje Zep-pelinovega zrakoplova, ki je metal v mesto bombe, je ostalo brezuspešno. Veliko škode je provzročil požar na kolodvoru. V nekem skladišču je bomba vržena iz zrakoplova ubila 7 uradnikov.
SAŠKI KRALJ NA BOJIŠČU.
Draždani, 18. marca. (Priv.) Saški kralj Friderik Avgust se je včeraj podal v Lipsko, odkoder se odpelje k saškim četam na zapadnem bojišču. Vrniti se namerava 27. t. m.
IZČRPANE SILE FRANCIJE.
Kolin, 19, marca. »Svenska Dagbiad : poroča^ iz Pariza, da so rezerve ljudi v Franciji že skoraj popolnoma izčrpane. Za napovedano prodiranje manjka novih čet. Na vojni črti vzdržujejo komaj popolno' stanje polkov. Angležev ni dovolj, da bi sc izpremenil položaj na bojišču.
Italija išče posojila v Ameriki.,
London, iS. marca. »Daily TclegrS"(Th« poroča iz Ne&-Yorka: Italijanska vlada se je obrnila dontukajšnjih vodilnih bank, da bi izdale za 25 milijonov dolarjev italijanskih zakladnih listov. Ameriške bank^so pripravljene ponuditi zakladne listine v javno prodajo,>če Italija ohrani svojo nevtralnost do končane emisije,
Mila v vojski. T '
BOJI V KAVKAZU.
Milan, 19. marca. Listi poročajo iz Carigrada: Ruska poročila neprestano trdijo, da so Turki vsak dan znova popolnoma poraženi. Res pa je, da sega turška črta vedno bolj globoko v rusko kavkaško ozemlje. V okolici Batuma, katerega naj bi si Rusi že petkrat priborili, pridobivajo Turki na ozemlju in se ustavljajo vsem ruskim ogromnim napadom.
Iz ruskega glasnega stana se poroča 16. t. m.: V črti Čoroh smo vzeli sovražniku več utrjenih postojank. 01ty je resno ogrožen od naših čet. 14. marca so naše čete prodirale in Turke potisnile nazaj,
TURKI PRIŠLI V K ORNO.
Carigrad, 18. marca. (Kor. uvad.) Zasebna poročila iz Bagdada poročajo, da so Turki po zasledovanju Angležev vkorakali v Korno.
ANGLEŠKA ARMADA V EGIPTU.
Carigrad, 18. marca. Potniki iz Egipta pripovedujejo, da šteje angleška armada v Egiptu že 150.000 mož.
TURŠKI DRŽAVNIKI V BEROLINU,
BeroSin, 19. marca. (Kor. urad.) »Ta-geblatt « objavlja razgovor z v Berolin do-šlim predsednikom turške zbornice Halil bejom, ki je izjavil, da je došel zato v Berolin, da se dogovori z vodilnimi osebami zunanje politike. Poročati namerava tudi o svojih vtisih, ki jih je dobil, ko je potoval po balkanskih državah Džavid bej objavlja nadalje izjavo turškega finančnega ministra Džavid beja, ki je izjavil, da je njegovo finančno poslaništvo popolnoma zadovoljno uspelo.
Draginjski nemiri v Italiji.
Benetke, 19. marca. Včeraj je zopet poizkušalo več sto ljudi napasti mestno hišo, da protestirajo proti draginji živil. Trgovine na Markovem trgu so hitro zaprli, ker je z gorjačami oborožena množica vedno naraščala. »Kruha in dela hočemo! Stradamo!« so kričali ljudje in razbili mize in stole kavarn in osobito pohištvo plzen-ske pivovarne. Razbili so tudi vsa okna trgovinam, ki jih niso še bili zaprli. Množica se je spoprijela s karabinieri in s policijo. Več žensk in karabinierov je ranjenih. Boje se, da izbruhne v Benetkah splošna stavka.
Florenca, 19. marca. Tukajšnje sodišče je sodilo 14 žena radi draginjskih nemirov 26. januarja v Figline Kaldavno. Ženske so povzročile v trgovinah veliko škode. Prisodili so jim ječo od petih do 15 mesecev.
Zarota proti srtoskemu preslolonaslednlku ?
SoHja, 19. marca, Vsled obdolžitve, da so vprizorili zaroto proti življenju prestolonaslednika Aleksandra, je bilo več sto oseb aretiranih, vseskozi mohamedanci: V Beiramu 30, v Kočani 50, v Štipu 70. Prepeljali so jih v Skoplje. Okoli 300 Bolgarov so prepeljali iz omenjenih okrajev v Egri Palanko. ker jih dotže, da so bili udeleženi pri zaroti. Tudi v Bitolju je bilo več aretacij. Nekaj aretirancev so v Skoplju in Egri Palanki že ustrelili.
XXX
NASPROTSTVO MED PAŠIČEVIM KABINETOM IN SRBSKIM PRESTOLONASLEDNIKOM.
Sofija, 19. marca. »Kambana« poroča, da je med Pašičevim kabinetom in regen-tom-prestolonaslednikom Aleksandrom nastalo močno nasprotstvo. Ministrski predsednik Pašič jc zahteval od kralja Petra, naj zopet prevzame vlado in kralj je pripravljen to storiti, vendar je izjavil, da mora prej vedeti, če lahko računa na vojaško ligo, ki ima tudi danes v Srbiji največji vpliv na državne posle.
Srbska glavna silo.
Budimpešta, 19. marca, «A Nap« poroča iz Sofije: Vsled silnih izgub v dolgotrajnih bojih in vsled nalezljivih bolezni, cenijo srbsko glavno silo najvišje na 140.Q00 mož Srbska armada je vsled bolezni popolnoma ločena ocl civilnega prebivalstva.
Tržiške novice.
Občni febor Jugoslovanske Stroliiv-
m.'tio-
.1 T
svojem govoru omenjal lepega razvoja na- | še skupine, ki v vojskinem času ni prenehala delovati, temveč je še napredovala. V vznesenih besedah ie spominjal članov, ki se nahajajo na bftjpem pelju in jiijy,;želel skqrajšnega, zmag,o.QGsnega povratna. Zaključil je svoj govaj; s slava-klici presvit-lemu cesarju. Tajni j/ Jožef Ahačič $6|roča, da je imela skupinaj 10 sej prejela od centrale 43 pisem in ^poslala 65. Blagajnik L. Koprivnik omenia, da šteje skupitia i 20 rednih članov. Dva" sta med letom Umrla: Bahun in Jeriša. Eden deluje pri Rdečem križu v Ljubljani, v vojni se jih nahaja devet. Število članov,' dasi jih je med vojsko več odstopilo, se je od 1. 1913. zvišalo za 7. Premeta je bilo 45S6 K 12 v. Bolniške podpore se je izplačalo 1264 K 75 v. Centrala je dobila od naše skupine 893 K 15 v. Svojega premoženja ima skupina v hranilnici i 16 K 35 v. Vsa poročila so se odobrila. Od bor je ostat nekaterimi izprememba-mi stari. Načelnik Franc Vidic, podnačel-nik Franc Pretnar.
- »Naš Dom« v Tržiču je zidal stavbeni podjetnik g. Matko Curk, ki je prevzel delo za 30.000 K; v tem so všteta vsa k stavbi spadajoča dela, torej razven zidarskih tudi tesarska, mizarska, ključavničarska dela itd. Za ceno, za katero se je podjetnik zavezal, je delo izvršil in lahko rečemo, prav solidno izvršil. Jako ugoden vtis napravi pogled na stavbo. Posebno lepo krasi pročelje betonska terasa pred galerijo, ob strani nad vodo pa se kaj lepo poda lično izdelan betonski hodnik. Velika dvorana je v stavbenem kakor praktičnem oziru nekaj dovršenega. Neka posebnost je galerija, ki je prirejena tako, da služi ob enem tudi kot čitalnica. Prostori nad dvorano so porabljeni za stanovanja, in eno sobo ima ženski odsek društva sv. Jožefa. — Soditi po »Našem Domu« se mlademu podjetniku obeta še lepa bodočnost, katero smelo imenujemo najlepšo stavbo v Tržiču.
MIEZNAT0 VINO 5 KINO, f lekarnarja PICCOLI-ja
vLjubljani iVrefla m»\oVrwe,t\w\ioito
Vsebuje navedeno množino železa.
i steklenica
Ceniki zastonj in franko.
Slovito, najbolj delikatesno
»aires 3	Kina, -JS> Si j« p«™
dobavlja najceneje Exquisit-tovarna, Pardubice.
t
»Gospodarska zadruga za sodni okraj Podgrad v Podgradu«, javlja vsem članom pretužno vest, daje njen predsednik prečastiti gospod
Monsionor AiltOfi lOgOC
vitez Franc Joželovcga reda, župnik-dekan v Hrušici, itd., itd., itd.
danes opoldne po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogret) dragega pokojnika bo v nedeljo dopoldne ob 10. uri v Hrušici pri Podgradu v Istri.
Hrušica, dne 19. marca 1915,
Odbor.
tlel S1©B
irajskot
Velika stenska slika „Zvesti zavezniki" (velik. .r)0X06 cm) avtotipija na kamnu, v temni sepia-barvi. Slika je prekrasno grupirana in predstavlja našega, nemškega in turškega vladarja, zavezne prestonaslednike ter naše, nemške in turške vojskovodje in generale, skupno 24 portretov. Cena sliki 2 K, vnaprej plačano ter za poštnino še 40 vin. se slike pošiljajo nato franko. 009 Tiskarna MERKUR - Zagreb. Ilica 36.
»Podgradska posojilnica in hranilnica« javlja vsem članom in znancem pretužno vest, da je njen ustanovitelj in predsednik, prečastiti gospod
vitez Franc Jožefovega reda, župnik-dekan v Hrušici itd.
danes opoldne, po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dopoldne ob 10. uri v llrušici pri Podgradu v Istri,
Podgrad, dne 1!) marca 1015.
ne Zveze je bit v nedeljo dne 14. poldne v »Našem Domu« ob dobri tfpe-ležbi članic in članov, Načelnik Vidic j,t v

Duhovščina dekanata Jelšanskega javlja s tem vsem duhovnim sobratom in znancem prežalostno vCst, da je prečastiti gospod
»fPi
iiil
m
vitez Franc Jožefovega reda, župnik-dekan v Hrušici, predsednik »Pod-gradske posojilnice in hranilnice«, »Mlekarne v Hrušici« in »Gospodarske zadruge v Podgradu«, občinski odbornik itd.
danes opoldne previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zdspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dopoldne ob 10. uri. Velikemu dobrotniku ljudstva
bodi dobri Bog plačnik.
, t
II rušita pri Podgradu v Istri, 1!) marca 1915.
Dekanatska duhovščina.
Velika s vola denarfa
sc zamore na kij učiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srcčkoviio zastopstvo 11, Ljubljana.
^^MBBanaKBa
Zalivala.
Za vso ljube dokaze iskrenega sočutja oh priliki prebridke izgube naše ljube hčerke, sestre
kostanjevo, ceplieno. 2 in. in 2 i/2 ni. dolgo imam naprodaj 16.000 komadov. Natančneje se izve pri A, MAKINC-u v Gomiljski pri Celju.	597
Jf
Išče se za takojšnji nastop spreten
- UV -23
iitn-i
%
i Mi lekarna pri,Mariji Pomagaj' ?
učiteljice
za obilo čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti in za vsa pismena sožalja izrekamo vsem našo prisrčno zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini in rodbini profesor Pirnatovi za poklonjeni šopek, in vsem, ki so jo zadnji čas prav mnogokrat obiskali.
605	Žalujoči ostali.
Jj
* LJubljana, Kesijeoa cesta 8 ®
j! zraven cesarja Franc Jožeta jub. mostu
II priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Starešinstvo »Mlekarne« v Hru-šic: pri Podgradu, javlja svojim članom pretužno vest, da je njen ustanovitelj in predsednik prečastiti gospod
Monsignor Anton Rogač
vitez Franc Joželovega reda župnik, dekan v Hrušici :td, itd., itd.
danes opoldne po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dopoldne ob 10. uri v Hrušici pri Podgradu v Istri.
Hrušica, dne 19. marca 1915.
Starešinstvo.
I Dorševo mej. ribje ol;e !S& ffi s
steklenica 1 K, večja 2 K.
S Tanno-chinin tinktura n iase, gffigft;
G preprečuje izpadanie las. Cena steklenici j z rabilnim navodom 1 K.
I Slovita Mm listna in zobna voila S!
no proti zoDoDolu in gmilobi zob, utrdi r: dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3228
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočalo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, fflalaga, rurna itd. •. p razpošilja po pošti vsak dan dvakrat, g
Razpisuje se služba
oerkvenika in orgiista
Dohodki: 600 K v denarju, štolnina, prosto stanovanje, prosta drva, zemljišča, da lahko redi eno kravo in enega prašiča. Za to zemljišče je dolžan donašati duhovniku meso. Prednost imajo oženjeni „cocilijanci". Nastop takoj ali čimprej e. 510
Župni urad Sv. Lenard n. Sk. Loko, p. Selca.
dS&i
Jn
SuaitM&m
SANATOR1UM • EMONA i
ZA- NOTRANJE • IN • KIRURG ICNE • BOLEZNI.
• PORODNIŠNICA.	1
LtJUBLtJANA-komenskega-ulica-4 \
SEF-ZDRAVf^K:FFJI<AKiJ.DP- FR. DERGANC'
mar ■
ali pa izvežban
• vrtnarski delavec i
za [vrt na Gorenjskem. —! Natančneja pojasnila daje Oskrbništvo Kranjske obilne družbe na Javorniku.	(307
Odlikovan aa razstavi v Eadoljlcl leta 19C4 s častno Uiplonio in svetinjo I. vrste.
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti I;u2-nira boleznim, se dobi pri liabri-jelu hrion, Za-pužs pošta Begi!« e pri Lescah, Kranjsko.
Za pristnost sc iauiči. Cene zmerne
se sprejme takoj. Ponudbe na upravo „Slov." pod: 666
Absolutno zajamčeno, pristno
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoš ofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1913 in 1914 po dnevnih cenah za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano
risllng
je po 60 K. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje posode. — Kleti nadzoruje vipavski dekan.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
-»- •--• .«. .».m :«
mM
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jansfvena zavarovanja. javen zavod. Absolutna, varnost Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že pa prvem letu: Stanje zavarovani koncem
leta 1915. . •••••••••.........................K 170,217.149 -
6tan;e garancnskth fondov koncem leta 1915...................k 43 424 496-17
V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička' .' .' .' K 432 252-66
Kdor namerava zivljensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane poiružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto
JC2T" Sposobni zastopniki se sprejme/o pod na ilgodne/simi pogoji.
Zaloge v Ljubljani: A. Šanabon in Mihael Kastnep. Vei	~~

< i: 1111111111 ■ M i ■ 1111
;	...................................................................•••••'••••»•»••■Iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn
[ Slamoreznice za pogon z roko ali s silo, vratila, mline za moko, s tis- I | k al niče za sadte in grozdje, motorje, reporeznice, patentovane brzopa- \ | ril ne kotle različnih sistemov, sušilnice za sadje, kotle za žganje dobrega \ \ domačega izdelka, sejnine sttoje ter vsakovrstne druge poliedelske stroiel
slovitih tov ar en, zajamčeno brezhibnih, po znano \ najnižjih cenah priporoča edina domača raz- š pošiljalniea poljedelskih strojev
en »rs a a i! <i 3 S;
iUji! mm
(domačih zajcev), strokovnjaško izdelanih, s; proda. Naslov: Rudolf Treo, Marije Terezije cesta št. 12 1, Ljubljana.
Odda se iakoj v Goreniivasi pri Zatični i* v	. j
sls i m ]fim m ^p^IIpP
11 . M Up i N
Pojasnila daje lastnik g. Ivan Končina, Gorenjavas, p Zaticna. r,83
I mm
se cženjen hišnik za vilo 12 km od Ljubi ane oddaljeno, v U iJi ^l,ližini tovarne, ki je v. ;<• v "	kmetijstvu in vrtnarstvu. -
Prednost imajo taki. ki vživajo kakšno pokojnino ali imajo kak drugi postranski zaslužek. Naslov pove uprava .Slov/ pod 584.
s
»si jMriiiiiii pomočnika, m s li -w
i
»nitki.
ali k«j podobnega, išče 21. letni mešk , ki je d ivršil 2 razreda re.ilke in ;e vešč obeh d Iclnili jezikov ter je mirnega, krščanskega življenja. Naslov pove uprava lista pud šl 576.
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob. kuhinje in drvarnice se odda za majev termin, — Naslov pove uprava lista pod St. 588. 588
1
v Ljubljani, j nje Terezije cesta št L |
\elika znloga izvrstnih pečii od najenostav- I ncise do najfinejše izpeljave ter razne želez- [• nine, orodja, stroj, v za industrijo, stavbnega \ materijala i. dr.	1450 !
■]j Cene najnižje!	Postiezba poštena in točna! \
Cenilci inlercsen/oni brezniačno na razpota^o.
................" ...m................................minil um......11..............................................................
UST" • -. -UUiiJ^amUi^Plt^-^^Ji^-V^^m^rrl.- • -r-TjaBU—M^TOI
m
Mesto otrobov
50 kg K 12-50 pošlje: J. D OL IN AR, Smlednik.
Sprejme se takoj zdrav
za Uolarsko obrt pri Jakobu Pintarič, Zgornji Vres, posta Celovec, Koroško.	523
POZOR!	POZORl
Kedor hoče varčevati, naj se obrne na mojo tvrdko, v kateri imam še vse blago po slari ceni ter veliko	209
zalogo čevljev
katere nudim slavnemu občinstvu radi pomanjkanja prostora po nakupni coni. Se priporočam najvljud, neje K. WIQMAYER, pri Solncu, za »vodo«.
A/NTOM BOe
fas^sa barvarija in kemična pralnica
j Ljubljana, Selenburgovaul. 6
'Dela se izvršujejo tudi na Glincah št. 46. Nizke cene! I očna in solidna postrežba !
Obstoj tVrdke že čez 50 let.
m lili t hipi »s m
nS (deželni dvorec.)
v
Opozarjamo slavno občinstvo in tiste še posebno, ki se interesiiajo za prava domača raznovrstna namizna in desertna vinu, in sicer
BeSokranjc, DoJesic in Vipave.
Vina so zajamčeno pristna, tako, da jih tudi častila duhovščina zanesljivo rab: za sv mašo.
Vina se oddajajo od 5(5 I dalje Desertna v butelkah. Postrežba točna in solidna, cene n zko, posebno, ker Deželna vinnrs a zadruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigne promet domačih vin kolikor mogoie.	2332
U38S S8
do prepirsža e ISsaisiss^« SsleSi g LjubSlanš, !«ier se iJogi.:© slas RE0 DEŽBMS tsaiarske zasflrrase.
<*f
SirU^ff
int
HM
V
						iiS
m		»ve		r		
dobi službo v Svibnem, p. Radeče.
608
kolesarji, mot<:cyklisti, avtomobilisti!
a oi]Mu a g mhm mr !CIP&TH4 k®I a a Dsiiml bt3 Whii d b* et m sFoxd »tomoMl^T
Mehanična delavnica
za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Celoten obrat, solidno delo pri najnižjih cenah.
10 letna oarancija13 milijone žc v rabi!
£3 11«
1 Sasfl l
AR L ČAHIERNIK &
Ljubljana, Dunajska cesta 9- i 2.

544
Šivalni streli
najboljši in dosedaj nedosežni v trpežno-sti /a rodbinsko m obrtno labo, Siva, veze (Stika), krpa (maši) nogavice in perilo. Pouk brciplnčen v hiši. Najkrasnejša oprema. Primerna velikonočna darila. Udiaa tovarniška zalona „Grilz!icr"- Šivalnih slrojcv. ■
Josip Peteline i
Linbljana, za vodo, blizu frančiškanskega
mostu, levo, 3 hiša.	529 j