I S H A J A OB PONFDET^TKTH, SRErTAH (I* SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-7S, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 17-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA    STEV.   10 DIN
LETO xrv
KRANJ, 24. JUNIJA t%1
St. 72
IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK:   SLAVKO BEZNIK
GLASI L O    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
S plenumov o aktualnih gospodarskih vprašanjih
Pravilno razumevanje novega gospodarskega sistema
SODELOVANJE SLEHERNEGA PROIZVAJALCA
Ta teden so bili v Kranju, pkofji Loki, Radovljici in dal sam po sebi več aH celo novih sredstev; skratka, niso na Jesenicah razširjeni plenumi Socialistične zveze delov- pravilno razumeli vloge tega sistema. Ne samo samouprav« nega ljudstva, ki so obravnavali uveljavljanje novega go- n* organi, temveč sleherni proizvajalec se mora zavedati,
spodarskega sistema ter nekatera aktualna vprašanja v zvezi z gibanjem gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta. V Skofjl Loki so se plenuma udeležili tudi direktorji nekaterih gospodarskih organizacij ter predsedniki delavskih svetov ter upravnih odborov, v Radovljici
da noben gospodarski sistem, pa naj bo še tako izpopolnjen, ne ustvarja avtomatično novih vrednosti. Prav tako ne prinaša sam po sebi rešitve za številne probleme, je pač le pot in možnost za dosego večjih gospodarskih uspehov. Delovni kolektivi si morajo biti enkrat za vselej na jasnem, da novi gospodarski sistem samo omogoča ustvar-
pa člani plenuma občinskega sindikalnega sveta, v Kranju jailje večjih vrcdnosti, dvig delovne storilnosti in prote-pa razen teh tudi odborniki zbora proizvajalcev. vodnje. Več od novega sistema ne moremo pričakovati.
Splošna ugotovHev vseh plenumov je bi!a, da so na Prav zato sedanjega sistema ne moremo presojati zgolj Gorenjskem že znani negativni elementi v gospodarskem računsko, ker je njegov pomen globlji. Važna vloga tega razvoju letošnjega leta manj izrar.Ui kakor v republiškem sistema je namreč v tem, da ta preorientira poslovanje in ali državnem merilu. Iz števcih razprav pa povzemamo, proizvodnjo podjetij v tisto smer, kjer bodo z manjšimi da so bili po nekaterih delovnih kolektivih ob uvajanju stroški dosegli večje uspehe. To pa ni samo v korist gospo-novega gospodarskega sistema prepričani, da jim bo ta darskih organizacij, temveč nas vseh.
V Kranju
Prebivalci Trstcnika bodo 26. junija spet praznovali svoj krajevni praznik. Osrednja prireditev, na menjena temu spominu, bo letos, v ne(ii*ijo, 25. junija dopoldne ob 10. uri Ob novem spominskem obeležju (na sliki), ki bo odslej še bolj spominjal mlade rodove na velike dogodke, med NOB. Spominsko obeležje bo odkrito v spomin na 20 borcev — partizanov s Trstenika, Cadovclj, Povelj in Babnegra vrta!, ki so padli v boju za svobodo.
i Mw\
SO MORDA NAJPOMEMBNEJŠE REZERVE Z A NADALJNJI RAZVOJ GOSPODARSTVA KOMUNE
Eden izmed važnih gospodarskih faktorjev je prav gibanje proizvodnje. Ta letos napreduje kljub izboljšavam v mesecu maju manj tigodno, kakor bi pričakovali glede na lanskoletni porast in glede na nekatere tikrepe, ki ko imeli rsnovni namen pospešiti proizvodnjo in povečati delovno storil-
Posvetovanje v Trgovinski zbornici v Kranju
Kraniski gospodarstve la okroglo mizo
VELIKO UGOVOROV NA RAČUN OBRATNIH SREDSTEV — PLAČILNE ODNOSE JE TREBA IZBOLJŠATI — PROMETNI DAVEK -KAMEN SPOTIKE
Kranj, 22. junija — Danes je bilo v prostorih Trgovinske zbornice v Kranju širše posvetovanje direktorjev gorenjskih gospodarskih organizacij, ki ga je vodil predsednik Republiškega sveta ZS Slovenije tov. Stane Kavčič. V večurni razpravi so udeleženci razpravljali o novem gospodarskem sistemu in številnih problemih, ki se s tem v zvezi pojavljajo v podjetjih.
Uvodoma je tovariš Stane Kavčič pojasnil glavne razloge, ki ko privedli do trenutnih težav v gospodarstvu. Nekateri gospodarstveniki so Že takoj na začetku videli v novem gospodarskem sistemu vrsto težav. To so bili v prvi vnsti ljudje, ki so z odporom glodali na nov sistem in so si hoteli ustvariti čim boljšo pogoje v novih oblikah gospodarjenja. Drugi razlog trenutnih težav leži v objektivnih materialnih neskladih
v našem gospodarstvu, ki so se deloma zadržali v praksi iz časov administrativnega gospodarjenja in so že zdavnaj prerasli naš gospodarski razvoj. Tako imamo še vrsto predpisov, ki trenutnemu razvoju v gospodarstvu niso v prid, temveč mu samo nasprotujejo in zadržujejo gospodarski napredek. Tretji važen razlog je po mnenju tovariša Kavčiča treba poiskati v določeni nepravilni orientaciji samoupravnih organov, ki so hoteli čim več koristi izvle-
Etasaunisti ¥ ospredju
Po sklepih V, konference komunistov občine Kranj
Kranj, 23. junija — Na včerajšnji seji občinskega komiteja ZK v Kranju so razpravljali o sklepih nedavne V. konference komunistov te občine.
V sklepih je predvsem poudarjeno, da morajo biti komuniisti iniciatorji za nenehno izpopolnjevanje samoupravnih organov, za ustanavljanje ekonomskih enot v podjetjih, za uveljavljanje novih gospodarskih smernic in podobno. Komunisti morajo biti povsod v
csprodju In pripravljati delavce, neposredne proizvajalce, da se aktivno vključujejo v ta sistem in rešujejo vsakdanje težave, ki jih ovirajo v njihovih naporih.
Sklepe so dali v razpravo in vednost vsem osnovnim organizacijam v občini. «•
Letos že 153.965 nočitev
V prvih štirih mesecih letošnjega leta smo imeli na Gorenjskem že 153.985 nočitev, kar je za 36 odstotkov več kakor v ustreznem lanskoletnem obdobju. Tako smo po številu nočitev na prvem, po porastu pa na drugem mestu v Sloveniji (takoj za Mursko Soboto). Od skupnega števila odpade
na domače goste 139.897 nočitev ali 35 odstotkov več kakor lani, na tuje pa 14.086 nočitev ali 45 odstotkov več kakor v prvi tretjini leta 1960. Zanimivo pa je, da smo po številu porasta nočitev tujih gostov šele na tretjem mestu; razen murskosoboškega okraja nas je prehitel tudi celjski.
či iz investicij, niso pa kazali skrbi, da bi priskrbeli kritje.
V splošni razpravi so potem predstavniki posameznih gospodarskih organizacij govorili o najbolj perečih gospodarskih problemih. Osnovni problem v vseh podjetjih razen redkih izjem je, da kupci pravočasno ne plačajo terjatev za prodano blago. Plačilni zaostanki so splošni pojav. Predpisi glede izterjave plačil so zelo pomanjkljivi. Podjetja pa v strahu, da ne izgubijo kupcev ne morejo sama nastopiti dovolj odločno proti neplačnikom. Tako niso redki primeri, da podjetja namerno odlagajo s plačili. Zanimiv primer poslovne nemorale so odkrili v odkupni mreži z gumijastimi izdelki. Naša trgovska podjatja so odkupila gumijaste izdelke domače industrije. Za prodano blago so kupila devizna sredstva za nabavo različnega blaga gumijaste industrije v tujini. Tako so brez vlaganja lastnih sredstev obračali denar tujih podjetij in pri tem delali še lepo zaslužke.
Za plačilne odnose med podjetji so bili mnenja, da je sedanji sistem izterjevanja popolnoma zastarel. Do denarja preko sodišč prihajajo podjetja navadno šele po šosilh mesecih. Moramo pa v prihodnosti priti do tega, da bo vsak gospodaril s svojim denarjem.
Precej ugovorov je bilo slišati tudi na račun prometnega davka, ki je po mnenju večine precejšen zadržek v gospodarstvu. Najbolj poučen primer zato daje lesna industrija. Za nekatere izdelke lesne industrije so namreč v tem j letu brez kakšne tehtne analize i povišali mero prometnega davka | na 23 odstotkov. Tako so podjetja prisiljena, da opuščajo proizvodnjo cele vrste izdelkov lesne industrije, 6 katerimi so se lansko leto dobro uveljavljali na ^domačem in tujem trgu, letos pa je proizvodnja zaradi zvišane mere popolnoma neekonomična. Tako nobeno podjetje ne izdeluje več ladijskih tal, čeprav je povpraševanje na domačem trgu veliko. Celoten sistem prometnega davka bi bito treba spremeniti in najti bolj pripraven način za odvajanje sredstev družbi.
Posvetovanje je odkrilo še vrsto pomanjkljivosti, ki so o njih razpravljali, med katerimi je dobilo vprašanje obratnih sredstev najvažnejše mesto.
nost. Ce bi se tako gibanje še vnaprej nadaljevalo, seveda z upoštevanjem ostalih gospodarskih nesorazmerij, : bi to lahko vplivalo na realizacijo temeljnih nalog tako letnega kakor tudi perspektivnega plana razvoja gospodarstva.
Po do sednj zbranih podatkih ugotavljamo, da je v kranjski občini izvrševanje družbenega plana v povprečju ugodnejše kakor v državnem merilu. Industrija jo v prvih štirih mesecih letošnjega leta dosegla plan s 33,6%, kar je za 0,3°/o nad planirano, kvoto za to obdobje, obseg proizvodnje pa se je v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem povečal za 13,4%, zaposlenost pa za 1,1%.
Pri posameznih gospodarskih organizacijah ti podatki sicer precej odstopajo. Tako so na primer v kranjski občini še vedno pod planom Iskra s 3,1%, Kranjske opekarne  s   18,2%,   Roleta z2%,
Zvezda s 4,8%, Spik z 2,9% Standard z 1,3% in Alka Duplje z 1,1%. Tudi prve .informacije o gibanj\i industrijske proizvodnje v republiškem merilu v mesecu maju kažejo na to, da plana ne dosegajo v kovinski, tekstilni in barvasti industriji ter metalurgiji. Vendar pa ta zao.-tajanja niso tolikšna, da bi ne bila neaado-metstljiva.
Eden izmed bistvenih razlogov za prosi rok in nekontroliran razmah investicijsko potrošnje, vsaj tako je ugotovil rt t .irjeni plenum SZDL Kranj, je prav gotovo trošenje sredstev vnaprej. To je še toliko bolj za motno in nelogično, ker sredstev, na katere računamo, včasih sploh ni.
Razširjeni plenum SZDL je med drugimi opozoril tudi, da so že prve razprave o sedanjem gospo-danskom položaju po gospodarskih organizacijah pokazale, da se delavski sveti in upravni odbori resno zavedajo položaja, v katerem so. Zato tudi vztrajno iščejo najustreznejše izhode iz sedanjega stanja. Pri vseh toh razpravah pa je pomanjkljivo to, da po delovnih kolektivih razpravljajo zgolj Sarfto o lastnih problemih, premalo pa obravnavajo vse ostale težave, ki nastopajo v občinskem in republiškem merilu. Prav to zaprto   obravnavanje   je pogosto
vzrok, da se med delavci pojavljajo razna napačna mnenja o sedanji gospodarski politiki.
Družbeni načrt kranjsko občane predvideva, da bo letos porasla delovna storilnost na zaposlenega za 7,6 odstotkov. Predvideno povečanje proizvodnje pa mora rasti vzporedno z dvigom osebnega 1n družbenega standarda. Podatki za . štirimesečno obdobje nam kažejo, da za povečanje storilnosti v kranjski občini šenioimo izkoristili vseh možnosti. Nedvomno je, da je za kranjsko komuno kot izraziti industrijski center z raznoliko gospodarsko dejavnostjo ena izmed temeljnih nalog prav dviganj« delovne storilnosti; neposredno s tem pa bomo lahko uspešno razvijali sistem delitve dohodka po delu. Prav slednje, to je povečanje delovne storilnosti in razvijanje s'stema delitve, pa je delovno področje kjer je sodelovanje celotnega političnega aktiva občine neizog;bno in prav tu so morda najpomembnejša rezerve za nadaljnji razvoj gospodarstva v kranjski komuni.
Ciril Arikeret jo kot prvi diskutant poudaril, da pO njegovom mnenju vse preveč razpravljamo o tehniki delitve, manj pa o vseh tistih problemih, ki bi jih morali že prej ali pa vsaj vzporedno (Nadaljevanje na 3. str.)
S četrtkovega posvetovanja v kranjski Trgovinski zbornici ':!lll!l!infll!:i:!!t!!!lim
v obraz povedal, §| Da, figa moi ief* §f
; nekem uradu videl cel kup. In potem v njih kritizirajo vse mo-
kimi sestavki precej trda prede, lienjc,  bi ja> Ponudila sem mu stol in naj- da je figa mo hujša zadrega je bila mimo. Za-     »Pametno misli, tale mož,« sem čel je: »Veste, kar ne bi verjel, si mislila in hitela -zapisovati nje- H Pomislite, kakšni so ljudje! Še ved- govo pripovedovanje, no pisarijo ^anonimna pisma, ve-     »Oprostite,  samo vaše ime  bi I liko jih pišejo, sam sem jih na še potrebovala. Gotovo že veste, g
da morajo biti dopisi ZA Glas I bralcev podpisani s polnim ime- =| nom.« H »Mole ime? Zakaj? To pa res s? ni potrebno, da bi bil pod pisan z3 s polnim imenom; če že mora ne- jj| kaj biti, bi menda zadostovale g g    »Rad bi dal nekaj v časopis, za goce  stvari.   Ali  ima   tn   sploh kratice.*
g Glas bralcev,« je rekel takoj po kakšen smiself Ali nima pri nas Začudeno sem ga pogledala in s =§ pozdravu m videti je bilo, da ni vsakdo pravice kritizirati in po- ni veliko manjkalo, da mu nisem 3 H pričakoval, da nas bo toliko za- ved&ti svoje mnenje javno? Za- začela razlagati, ha} jaz mislim s g tekel v uredništvu. kaj  imamo  pa  potem  množične o figa  možeh.  Pa  mu  nisem, a M
g »Res? To nam bo pa zelo do- sestanke, če ne zato, da slišimo tudi tegi mu nisem obljubila, da 3 s brodešlo!« sem ga takoj z zani- predloge vseh državljanov. Vsa- bom. zapiske po njegovem pri po- g H manjem nagovorila, kajti, po pra- kemu takemu človeku, ki ga je vedovanju uporabila za Glas M p vici povedano, nam včasih s ta- sram podpisati svoje lastno miš- bralcev. M. Sosvč I
luUllIilllllillllliillllllUUillllUlIlil^
Figa mož
STRAN	NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA	ROBOTA, DWE 24. JTJOTJA 1961
		
luiBBiiniiiiinHffliiiinifflnmnfflnu
§Ljud/e in dogodki
Kongres delavskih svetov
Pred štirimi leti, 25. junija 1957. leta, je v Beogradu začel z delom prvi kongres delavskih svetov. — Kongres je trajal tri dni. Iz samoupravnih organov je prišlo na kongres 1745 delegatov iz vseh krajev Jugoslavije ter gostje Iz 22 dežel. Tovariš Tito je v svojem govoru omenil, da je zakon o delavskih svetih, ki je bil sprejet pred sedmimi leti, odprl pot najvažnejšemu revolucionarnemu koraku ob predaji tovarn delavcem.
To ni naša stvar
Najbolje bo, če napišem kar tako, kakor mi je pripovedoval Jože Mejač i« Topole pri Mengšu:
»Pred dnevi sva z ženo kosila na travniku ob Pšati. Venomer je govorila, da ji nekaj močno smrdi. Končno je rekla, da enostavno ne more več kositi, odložila je koso in si odšla ogledovat okolico. V vodi je opazila poginjenega srnjaka ali vsaj žival, M ma je zelo podobna. Voda ga je že močno napihnila in odtod je prihajal smrad. Se isti dan sem se napotil k predstavniku Lovske družine Mengeš, a mi je rekel, da to ni njihova stvar, ker poginjena žival ne leži v njihovem rajonu. Napotil me je k Lovski družini v Komendo. Odšel sem še tja in jim povedal, kaj sva z ženo opazila, a se nihče ni zmenil za to, da bi kaj ukrenil. Zato sem se obrnil šc na varnostne organe v Mengšu, kjer sem pa prav tako zvedel, da to ni njihova stvar.
Sam se tega dela ne morem polotiti in srnjak še vedno leži v Pšati. Mislim, da ne bo dolgo, ko bo razpadel. V Pšati pa se posebno v teh toplih dneh radi kopljejo otroci in kdo ve, če ne bo kdo izmrd njih staknil kakšne bolezni. Lahko je res, da ta srnjak ni bil v pristojnosti tistih, na katere sem se obrnil, toda lahko bi poiskali tistega, ki bi to delo opravil ali mi vsaj pomagali z nasvetom.-«
T« je težko najti primeren za-kljufek. Nag* sanitarna služba je že dokaj dobro organizirana in se uspc'no bori proti najrazličnejšim leglom bolezni, kaj naj torej rečemo, če srnjak v Pšati ni za-slu?"l njene pozornosti, seveda pod ro'-'om. če so o njem sploh že kaj slišali. M. S.
Elektrifikacija
V sklopu splošne industrializacije in elektrifikacije po osvoboditvi dežele, je bil postavljen tudi nov daljnovod visoke napetosti po Gorenjski. Ob teh delih so 25. junija 1947 v Bitnjem pri Kranju postavili zadnji opornik <ega daljnovoda Črnuče — Jesenice. Daljnovod z napetostjo 110.000 voltov je bil med prvimi pri nas in je pomenil velik napredek za industrijo na Gorenjskem.
»Napad na vlak ...«
Dne 24. junija 1942 je večja skupina partizanov izpod Stola prišla v akcijo na železniško progo v dolino. Na visokem nasipu med Blejsko Dobravo in Jesenicami so odstranili vijake iz tračnic, Po nasipu naj bi zdrknil vlak z italijanskimi vojaki, ki so jih takrat prevažali po tej progi. Slučajno pa je pri vozil prej in zdrknil po nasipu tovornjak s premogom-
Orožje in razorožitev
Ni najbrž bolj protislovnega In zapletenega pojava v svetovni politiki kot je oboroževanje
in razoorožitev. V povojnem času je b~!lo že toliko mednarodnih konferenc, na katerih so razpravljali o razorožitvi, da bi jih težko vse našteli. Na dnevnem redu številnih "konferenc so do sedaj pretresali nič koliko raznih predlogov, ki so jih sestavili zdaj na' Vzhodu, zdaj na Zapadu, toda napredka v tem pogledu nismo zabeležili. Najprej so se o razorožitvi pogajale velesile, pozneje so Jih" prenesli pod okrilje Združenih narodov in razširili sestavo držav, ki so sodelovale na razorožitvenih konferencah. Od Londona do 2eneve so izpisali o razorožitvi toliko papirja, da bi z njim lahko napolnili ženevsko jezero.
Te dni so v VVashingtonu zopet obnovili dvostranske ameri-ško-sovjetske razgovore, na katerih bi morali pripraviti pogoje za širšo razpravo o razorožitvi In sklicati razširjeno razoroži t-veno konferenco. Hruščev je pohitel, da je na Dunaj prinesel
paket predlogov o razorožitvi, ki jih je izročil Kennedrju v precej vljudni obliki. Toda ko so
paket v VVashingtonu odprli so ugotovili, da je v njem precej izvirnih novosti. Rusi za sporazum o prepovedi jedrskih poskusov zahtevajo protiuslugo in napredek v razgovorih, ki se tičejo splognc razorožitve. V tem smislu je bil dvostranski wa-shingtonski uvod precej v znamenju teh novih predlogov. Besedilo sovjetske spomenice o prepovedi jedrskih poskusov pravi, da bi morali v nadzorstvene organe vključiti nevtralne, zahodne in vzhodne države. Gre za staro sovjetsko načelo, ki ga zagovarjajo tudi glede sestave izvršnih organov OZN. Sovjetska zveza je dalje pripravljena sprejeti zahodne predloge o nadzorstvu nad jedrskimi poskusi, če Zahod sprejme sovjetski predlog o splošni in popolni razorožitvi, ki ga je že lansko leto obrazložil Hruščev na zasedanju OZN.
Na Zahodu so stvar nekaj dni proučevali Ln na koncu ugoto-
vili, da imajo Rusi zelo »smešne poglede«, glede razorožitve in da sovjetska spomenica ne more prispevati ničesar k nagli rešitvi razorožitvenega problema. Povezava ženevskih pogajanj o prekinitvi jedrskih poskusov z drugimi vprašanji, ki se tičejo splošne razorožitve povzroča takšne zakasnitve in je razen tega še zapletena, da samo otežava trenutni položaj. Zadovoljiva rešitev vprašanja ustavitve jedrskih poskusov, bi lahko samo olajšala delo v pogledu splošne razorožitve.
Mednarodni sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov — zatrjujejo na Zahodu — je še vedno temeljni smoter njihove politike. Predlogi, kakršne sta predlagali ameriška in britanska vlada, bi preprečili tekmovanje v jedrskem oboroževanju, v ozračju zaupanja in varnosti. Razen tega bi odstranili nevarnosti, ki nastajajo z jedrskimi poskusi za človeštvo, zmanjšali bi število držav, ki lahko izdelujejo atomsko orožje, in s tem bi zmanjšali tudi možnost jedrske vojne.
Zahod očita Vzhodu v pogledu povezave dveh vprašanj razorožitve gotovo znake prednosti, ki bi jih želela SZ zadržati in izkoristiti. Število potresnih sunkov v Sovjetski zvezi je namreč tako visoko, da vseh ne morejo pripisati naravnim potresom. Podaljševanje takšnega stanja pa bi pomenilo za ZDA preveč veliko tveganje. Zahodna stran vidi v zanemarjanju dosedanjega napredovanja glede sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov hud udarec upanju vsega sveta glede razorožitve. Povezovanje obeh razorožitvenih vprašanj bi po njihovem mnenja pomenilo pomnožitev jedrskega oboroževanja in zadevnih poskusov s strani vedno večjega tte^ vila držav.
»Mrtvi tek-« razgovorov o razorožitvi je opaziti Se preden so se lotili bistva same razorožitve. Zato je težko ogibati kakšen bo končni izhod. Najbrž pa se razgovori po stari praksi vrfiEjo zopet v krogu in &h bodo vsak po svojem skušati zavlačevati in razlagati.
HtnfiiiiniifflfiiiniiiiiiiiiiiM
Priprave za razširjeno sejo ObO SZDL Jesenice
POMANJKLJIVO DRUŽBENO UPRAVLJANJE — KDAJ BODO ŠOLE DOBILE POTREBNA SREDSTVA
Na posveta, ki ga je pripravil Občinski odbor SZDL Jesenice z direktorji, upravitelji, predsedniki šolskih odborov in predsedniki sindikalnih podružnic vseh šol v občini, so se pogovorili o nekaterih perečih problemih šol.
Na šolah imajo težave s sredstvi, ker se upravni odbor sklada za šolstvo še ni sestal in razdelil sredstva posameznim šolam, tako da te še sedaj ne vedo, koliko imajo denarja. V počitnicah je treba šole pobeliti in izvršiti razna vzdrževalna dela, zato je sedaj prav zadnji čas, da šolska vodstva zvedo, koliko bodo v ta namen dobila denarja.
Skoraj na vseh šolah se porajajo slabi odnosi med člani kolektiva in to predvsem zaradi ocenjevanja. Razumljivo je, da je šolsko delo. težko oceniti, razen tega pa menda mti na dveh šolah nimajo enotnega kriterija za ocer njevanje: nekje upoštevajo bolj izvenšoisko delo, drugje učne uspehe itd. Zato so udeleženca posveta menili, naj bi vsaj za območje   občine   nekako vskladili
Prešernovci se pripravljajo
Kretrtf, 27. junija - Danes je bil v Kranju sestanek štaba Prešernove brigade, ki pripravlja veliki pohod na Poljane od 2. do 4. julija. Sestanka Se je udeležil tudi bivši komandant te partizanske enote polkovnik Karel Leskovec iz Ljubljane.
Razpravljali so o organizacijskih zadevah. Prvi dan pohoda iz Kranja bodo spremenili v toliko, da bodo šli skozi Nemilje, kjer bo-
Dom je pod streho
Kamnik — Dom družbeniih dejavnosti ,ki ga gradi občinski odbor SZDL v Kamniku na Zapričah v spomin na 20 letnico vstaje je te dni že dobil ostrešje. V treh etažah bodo urejeni prostori za vsa društva in organizacijo. Pri vzhodnem traktu Doma že gradijo novo nadstropje, gradnja dvorane pa bo ostala za prihodnje leto.
Glas komune
Kamnik - Občinski odbor SZDL je osnoval poseben uredniški odbor, ki bo po potrebi izdajal svoje glasilo — «Glas komune«. Pri-občeval bo sklepe in odloke občinskega odbora SZDL, želje in potrebe krajevnih odborov, delo Stanovanjskih skupnosti, poravnalnih svetov itd. V posebni rubriki bodo volivci dobili odgovore na 6voja vprašanja. Prva številka je izšla ta teden na 14 straneh.
do ob tej priložnosti prisostvovali odkritju spominske plošče. Toplo hrano bodo brigadi postregli samo na Jamniku in v Gorjah, se pravi dve večerji in dva zajtrka. Celotno kuhinjo bodo prvi dan prepeljali iz Kranja na Jamnik, naslednji dan pa iz Jamnika v Gorje. Med potjo pa bodo preskrbeli za zadostno suho hrano ter osvežujoče pijače. Prav tako so za udeležence tega pohoda preskrbeli prevoz nazaj iz Poljan.
Ker je precej bivših borcev te brigade izven okraja in morda še ne vedo za organizacijo letošnjega pohoda, bodo le-te pismeno obvestili, v kolikor imajo njihove naslove. -le
kriterije za ocenjevanje. Čeprav so si bili na posvetu edini v tem, da bi moral določevati uspehe posameznika kolektiv šole, letos ni bilo tako skoraj na nobeni šoli. Nekaj šol je izdelalo svoje interne pravilnike za delitev gibljivega dela dohodkov, na nekaterih šolah so ta sredstva kar zadržali, verjetno iz strahu pred zamero. Ros gre trenutno še za zelo majhnc vsote denarja, vendar bodo člani šolskih kolektivov morali v prihodnje pokazati več smisla  za  družbeno upravljanje,
predvsem pa veliko več kritičnosti in posebno samokritičnosU, kot jo je bilo opaziti doslej. Kakor hitro pa bodo po šolah izdelovali pravilnike, ki so največkrat neelastični, ali pa kar vsem članom kolektiva razdelili enake vsote denarja iz sklada, ki je namenjen stimulaciji, Seveda ne bo mogoče govoriti o družbenem upravljanju.
Ko so govorili o novih volitvah v šolske odbore, ki bodo jeseni, so udeleženci posveta menili, naj bi bilo v vsakem šolskem odboru vsaj 30 odstotkov članov kolektiva, ker ima šolski odbor sedaj zelo veliko vlogo pri dolu in razvoju šole.
»Roleto« obnavljajo
Kranj
V našem listu smo pred kratkim poročali, da je v kranjski tovarni pohištva ►-Roleta-« izbruhnil velik požar In napravil za okoli 20 milijonov škode.
Te dni smo se pozanimali, ali bodo tovarno obnovili ali ne. Povedali so nam, da so začeli poslopje, ki je pogorelo, že obnavljati, stroje, ki so še ostali nepoškodovani, pa spravljati v pogon. Računajo, da bodo najkasneje v štirinajstih dneh začeli z normalno proizvodnjo, ker polovico strojne delavnice že sedaj normalno obratuje.
Kupci izdelkov so šli toliko na roko, da so takoj izpraznili vsa Roletina skladišča gotovih izdelkov, tako da so v njih zasilno uredili ročno delavnico. Ker so vsi delavci po večini mizarji, je vsak od doma posodil svojo delovno mizo, tako da proizvodnja v tej delavnici normalno poteka. Kljub nesreči, k! so jo doživeli v Roleti, bodo vse proizvodne po-
godbe z drugimi podjetji izpolnili. Za tista naročila, ki so jih dobili v zadnjem času, so že našli druge izvajalce, del.
Prav tako so takoj priskočila na pomoč gradbena podjetja, ki bodo izdelala nove gradbene načrte in stavbo popravila. Koliko je bilo točno škode pri požaru, pa šc niso ugotovili. M. Z.
I
Izmenjava izkušenj
Skof ja Loka — Minulo soboto in nedeljo so obiskali škofjeloško tovarno LTH mladinci — delavci tovarne Prvomajska iz Zagreba. Goste so lepo sprejeli predstavniki škofjeloškega tovarniškega mladinskega aktiva. Skupno so si o-gledali delovne postopke v omenjeni tovarni in se pogovorili o delu mladinske organizacije. Mladi delavci so si ogledali tudi znamenitosti mesta in okolice. S tem obiskom so Zagrebčani vrnili obisk Skofjeločanom, 'ki so bili marca v njihovi tovarni.
Te oni po sueTu
SKUPNO SPOROČILO NA BRIONIH — Skupno sporočilo o obisku predsednika republike Mali so objavili na'Brionih. Izraža pripravljenost jugoslovanske vlade, da pomaga pri izpolnjevanju petletnega plana republike Mali. V ta namen so odprli kredit, ki je namenjen za izgradnjo nekaterih objektov petletnega načrta. Na znanstveno-tehničnem področju bo Jugoslavija pomagala v strokovnih kadrih s področja industrije, kmetijstva, rudarstva, prosvete ki znanosti. Trgovinsko izmenjavo med obema državama bodo razširili. V mednarodnih problemih sta oba državnika potrdila istovetnost stališč glede Alžirije, pospešenega procesa odpravljanja kolonializma na afriških tleh, Konga, Angole in vrste drugih važnih vprašanj, ki ogrožajo mir v svetu.
SPORAZUM LAOSKIH PRINČEV — Voditelji treh laoskih političnih skupin so dosegli sporazum o ustanovitvi vlade nacionalne enotnosti. V novi vladi bodo predstavniki treh glavnih političnih skupin v Laosu. Vlada bo začasna. Njene člane bo imenoval laoški kralj. Za njeno sestavo ne bo potrebna odobritev parlamenta. Bodoča vlada ne bo sodelovala v nobeni vojaški zvezi. Sporočilo na koncu pravi, da bodo nadaljevali z izmenjavo stališč na novem sestanku, »da bi čimprej dosegli nacionalno enotnost«.
JUGOSLOVANSKI DAN V TRSTU — Svečani otvoritvi letošnjega tržaškega . velesejma je prisostvoval predsednik italijanske vlade Fanfani. Prvi dan tržaškega velesejma je bil posvečen jugoslovanskemu gospodarstvu. Nadaljnji razvoj trgovinske izmenjave vidijo v odpiranju možnosti jugoslovanskemu izvozu industrijskih in kmetijskih proizvodov. Za povečanje našega izvoza je potrebno, da Italija ustvari pogoje, ki jih nudi ostalim trgovinskim partnerjem. V okviru jugoslovanskega dne se je sestala tržaška delegacija italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice.
MACMILLAN OBTOŽUJE SOVJETSKO VLADO — Predsednik britanske vlade jc v parlamentu izjavil, da Velika Britanija in ZDA nc bosta obnovili jederskih poskusov dokler trajajo razgovori v Ženevi. Macmillan je obtožil sovjetsko vlado, da hoče ustvariti nove težave v teh razgovorih. Odbil je sovjetski predlog o združevanju razgovorov o prepovedi jedrskih poskusov z razgovori o splošni razorožitvi.
COMBE IZPUŠČEN — General Mobuto je izjavil, da so šefa odcepljene Katange Moiza čombe izpustili. Combc je zapustil taborišče padalcev, kamor so ga zaprli 29. maja, potem ko so ga prepeljali iz Coquilhatvilla v Leopoldvillc.
Combc se jc odpeljal skozi Leopoldvillc v uradnem avtomobilu v spremstvu enega samega policista.
ZAHTEVA BRITANSKIH SINDIKATOV — Voditelji 39 sindikalnih organizacij v britanski industriji in ladjedelstvu so sklenili zahtevati zvišanje plač za svoje tri milijone delavce. Plače naj bi zvišali za en funt na teden.
BEG V DŽUNGLO IN PREKO MEJE — Poročila iz Angole prinašajo podatke, da je veliko število afriškega prebivalstva v zaporih, mnogo so jih usmrtili, ne da bi jim poprej sodili. v
Portugalska je poslala na področje mesta Bembc velike vojaške sile, ki so bombandirale vasi domačinov. Ifmogo kmetov iz strahu beži v džungle, tisoči pa so se napotili čez mejo v sosednji Kongo.
DEMONSTRACIJE V ALŽIRIJI — Te dni je prišlo v vsej Alžiriji do demonstracij ljudstva, ki na ta način daje podporo začasni alžirski vladi. Alžirci zahtevajo obnovo pogajanj v Evianu.
Kakor poročajo so francoske oblasti nastopile kot običajno s surovo silo in ukazale svojim četam naj streljajo na neoborožene demonstrante.
»ČISTKA« V JUŽNI KOREJI — Južnokorejska vlada je objavila, da je 11 sodnikov visokega sodišča države »odstopilo«. »Odstopili« so tudi nekateri sodniki nižjih sodišč. Ministrstvo za trgovino in industrijo je objavilo, da so v državnih ustanovah in podjetjih odpustili 4.000 uslužbencev.
ODPOR FRANCOSKIH KMETOV PROTI VLADNI KMETIJSKI POLITIKI — Demonstracije francoskih kmetov proti kmetijski politiki vlade so se razširile na centralni del zahodne Francije. Kmetje s področja Nimesa so sklenili začeti »neposredno akcijo«, čeprav niso pojasnili, kaj pod tem razumejo, sklepajo, da bodo organizirali demonstracije, ki trajajo že 14 dni v Brctagni.
MALA ANKETA—MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA—MALA ANKETA—MALA ANKETA
Prosim, koliko litrov želite?...
Promet na naših cestah Je iz dneva v dan večji. Število motornih vozil stalno narašča in za pešca na cesti skoraj ni več prostora. Posebno občutno se vidi ta porast motornih vozil v poletnih mesecih. Razen službenih vozil je vse polno voznikov — izletnikov in turistov, čedalje več tudi inozemskih.
Za voznike motornih vozil pa niso važne samo ceste, temveč
tudi bencinske črpalke. Brez goriva Še tako dober šofer s še tako dobrim vozilom nikamor ne pride. Prav zato smo se pozanimali na nekaterih naših gorenjskih črpalkah, koliko motornih vozil se tamkaj dnevno ustavlja in koliko goriva pokupijo. Povsod tam, kjer so ljudje pa so tudi prepiri in razni nesporazumi. Tega seveda tudi na bencinskih črpalkah ne
manjka. Sicer pa kar poglejmo, kaj so nam povedali.
Bencinska črpalka v Skofji Ivoki, vsaj tako bi sodili, ne more imeti konkurenta, saj, če se ne motimo, ni v Poljanski dolini nobene druge črpalke. Popolnoma razumljivo je, da je v Skofji Loki kot izhodišču obeh dolin trgovsko podjetje Petrol zgradilo črpalko, ki se po svojem videzu lahko kosa
z mansikaterimi zares lepo urejenimi črpalkami.
Dnevno se na križišču ob bencinski črpalki ustavi 400 motornih vozil. Kakor nam je povedal moški glas onstran žice prodajo v poletnih mesecih približno 6000 1, pozimi pa 4000 1 goriva.
Pažanimali smo se tudi, kakšen je odnos voznikov motornih vozil do tamkajšnjih uslužbencev in seveda tudi, če so primeri, da morajo k^Taj točiti zastonj. V splošnem je osebje na škofjeloški črpalki s strankami zadovoljno, zgodi pa se včasih, da pravkar navedeno ne velja. So tudi primeri, čeprav redki, da voznik ne seže v žep po denarnico. Ce so si usluzbeneT na črpalki slučajno zapomnili številko na vozilu, tedaj morajo seveda sami poiskati tatica. »Toda ti primeri so tako redki-«, nam je še dejal.
Bencirusika črpalka na Bledu je prav toliko potrebna kakor hoteli, kopališče, parki itd. Skozi Blod namreč vozijo številna motorna vozila in mnogokrat se zgodi, da jim prav na Bledu zmanjka sape. Takrat seveda takoj na črpalko, kjer v zimskem času prodajo dnevno kar od 1500 do 2000 1 goriva, v letnem času, ko je promet mnogo večji, pa se ta številka znatno poveča. V prvi polovici letošnjega junija so prodali za jjckaittžoo 30001 gorica.
Osebje na bencinski črpalki na Bledu bi lahko vedelo, kdaj je nedelja, tudi če ne bi imeli koledarja. Zakaj? Cisto enostavno! Ob delavnikih se ustavi na črpalki okrog 250 motornih vozil, ob praznikih pa kar dvakrat več in še nekaj —' to je 650 vozil. Za letošnje leto je značilno, da se je promet na tej črpalki dvignil za 50 %• Na blejski črpalki so s strankami še bolj zadovoljni kot v Skofji Lokf. Povedali so nam, da poskusov utaje skoraj ne poznajo, kar je vsekakor lepo spričevalo za naše voznike.
Se številko 2296 smo zavrteli. Na oni strani žice glas. »Prosim, bencinska črpalka »Agroservis-< Kranj tukaj. Zalite?« In pričeli smo z že znanimi vprašanji. Takoj smo izvedeli, da se tudi tu poraba goriva znatno povečuje, kar je vsekakor posledica povečanega prometa. Rahel upad prometa pa se čuti v zadnjem času zaradi nove Petrolove črpalke na Zlatem polju.
O številu motornih vozil pa nam je povedal, da dnevno doseže ali pa celo preseže tudi število 1000.
Tudi v -Agroservisu« nimajo o odnosu strank bistvenih pripomb. Včasih se sicer zgodi, da kak avto ali motor odbrzi brez plačanega računa, vendar je še to v takih primerih pomotoma. Voznik ss vrne, opraviči itn plača.
4
GOSPODARSTVO
Priprave za veliki pohod na Poljane
BORCI KOKRŠKEGA ODREDA IZ TRŽIČA PO NJIHOVEM »BANDITENSTRASSE«
Slo dvajset bivših borcev nekdanjega Kokrškega odreda Iz Tržiča se je že prijavilo za veliki pohod na Toljane. Pripravljajo pa se tudi borci te partizanske enote iz Begunj, Prcdvora in iz drugih krajev. Skupno z bivšimi partizani botlo krenili na pot tudi mla-Jincf. pripadniki predvojaške vzgoje, športniki in drugi. Pripravljalni odbor pričakuje prve udeležence iz drugih krajev že v soboto zvečer, 1. julija. Naslednje jutro pa bo odred krenil na 100-kiIometcrski pohod po partizanskih krajih in prišel po dveh dnevih na veliko proslavo na Poljane nad Jesenicami. Prenočišča jim /c pripravljajo v Go.jzdu in drugi večer v Breznici. Tam bodo vsak večer tndi mitingi.
Kokrški odred bo vodil nekda- . takrat imenovali ljudje. V to donji komandant te partizanske eno- j lino ko Nemci skorajda niso upali te. rezervni major Janko Prezolj. ' Obiskali smo ga v Kranju, kjer je
uslužben. Pripovedoval je o spominih iz tistih krajev, kjer bodo tiste dni hodili.
Tržič je bil domovina Kokrfke-ga odreda. Ta enota se je največ zadrževala na območju sedanje tržiške občine, največ borcev iz Tržiča je bilo v tej enoti in Tržič z okolico je zalagal, krepil in vzdrževal to udarno partizansko silo z materialom in ljudmi. Zato je razumljivo, da se ta enota danes zbira prav v Tržiču in da je tam tudi ob sedanjih pripravah toliko razumevanja za pomoč in sodelovanje. Tako nam je tovariš Prezelj povedal v začetku pogovora.
PARTIZANSKI JELENDOL
Veliko spominov ima zlasti Je-lendol. To je bila prva svobodna »Partizanska republika«, kot so jo
Zlasti ne od jeseni 1944. leta, ko je tam dom oval Kokrški odred. Imeli so celo redno tajno telefonsko zvezo s Tržičem. Tako je bil štab odreda zmeraj obveščen o gibanju sovražnika v Tržiču in drugih stvareh. Sicer pa je biLa ta dolina zmeraj zavarovana z močnimi zasedami. Veliko spominov ima na kmetijo pri Pavšelju v Slaparski vaisi nad Lomom. Tam je bil I. bataljon odreda vso zimo mod 1944. in 1945. letom.
Enkrat novembra 1944 so se Nemci odločili, da napravijo konec partizanskim grožnjam iz dolin. Takrat je bil odred -v Lomu. Nemci so prišli tjakaj v velikem številu in s pomočjo belogardistov mislili čimhitreje opraviti. Vnel se je hud boj. Vsi trije bataljoni Kokrškegft odreda so bili takrat bolje oboroženi z orožjem, ki so ga bili dobili na Stajenskem. Hkrati so imeli izredno dobre po-
ložaje. Nemci in njihovi pomočniki belogardisti so zaman naska-kovađi. Po neuspelih juriš i h so se morali umakniti, kajti imeli so kar 30 mrtvih in večje število ranjenih. Med partizani pa sta padla takrat samo dva: Binče in Mate, a še ta dva zaradi nesreče z lastnim minometalcom.
OGENJ V GOJZDU
Male Poljane so bile navadni prehod iz Jelen 'ote in Loma, preko Storžiča ali 'Criške gore proti Trsteniku in Kranju. Zato so tam Nemci držali navadno stalne zasede  in naši,  kadar so hoteli
Sodelovanje slehernega proizvajalca
ri. Partizani so se morali umaknili. Sovražnik je vdrl ,v vas. V naglici so začeli požigati in se brž umaknili. Toda sami se niso upali. Vedeli so, da jih z gornje strani opazujejo partizani, ki so se pravkar pripravljali za protinapad. Ker pa so Nemci mod seboj vodili domačine, partizani niso smeli streljati. Razbili so samo predhodnico in celo ujeli dva vojaka. Potem so brž stekli nazaj v vas, pomagali reševati živino in pohištvo iz ognja in delili z vaščani prizadejano zlo.
POD GORAMI DO BREZNICE
Drugi dan pohoda bodo hodili Pod Gorami oziroma pod Dobrčo proti Begunjam in Brcznici, kjer znova
(nadaljevanje s 1. strani)
9 razčistiti. V svoji razpravi je mod t'drugim navedel, da bodo obvez-V nosti industrijskih gospodarskih 5 organizacij v kranjski komuni po novem sistemu delitve za približno 4 milijarde dinarjev manjše ali za 173 procentov, neto osebni dohodki pa se bodo povečali za 20 procentov. Opozoril je tudi na to, da so podjetja pri planiranju nekje prikrila vsaj 2 milijardi dinarjev narodnega dohodka. Vse to kaže, da imajo nekatero gospo-
darske organizacije še vedno nek neresen odnos do planiranja. Tovariš Pintar pa je razpravljal © nekaterih problemih ekonomskih enot, predvsem o tem, da te še vedno ne vedo, s kakšnimi merili za razdeljevanje dohodka razpolagajo, kar v znatni meri pasivizira tudi njihovo dejavnost oziroma napore za povečanje proizvodnje. V razpravi je sodeloval tudi podpredsednik ObLO Kranj Ivo Sefic, ki jc dalj časa obravnaval predvsem negospodarske investicije.
V Skofji Loki
Osnovno merilo za osebni dohodek nai bo delovni učinek
ŠOLAM NE ZMANJŠEVATI SREDSTEV
Tudi  razširjeni  plenum občin-
bodo znova prenočili. Cesta medM^Sa odbora Socialistične zveze Tržičem in Begunjami je bila tu-1 delovnega ljudstva Skofja Loka, di znana za časa NOB kot delf« Je bil Pretekli iorek, je med svobodnega ozemlja in Nemci sofdmgim ugotovil, da smo vse do na obeh straneh dali veliko tablo feedaJ ° novih gosr^odarskih pred-s posebnim opozorilom (»Aufpas-' P,sih  razpravljali  zgolj   samo z
OBJAVA
Okrajni odbor Združenja rezervnih oficirjev in podooficirjev Kranj, organizira skupno z ostalimi množičnimi organizacijami 100 km partizanski pohod na Poljane nad Jesenicami, kjer bo okrajna proslava 20. obletnice ljudske vstaje 4. julija 1961. Za ta pohod se organizirajo naslednje bivše partizanske enote:
v Kranju — Prešernova brigada v Tržiču — Kokrški odred v Skofji Loki — škofjeloški odred v Boh. Bistrici — Bohinjsko-jeseniški odred na Jesenicah — Cankarjev bataljon v Radovljici — bataljon VDV (vojska državne varnosti)
Vse navedene enote bodo odšle na pohod v nedeljo 2. julija ^961 ob 7. uri zjutraj iz kraja, kjer se organizirajo.
Pozivamo vse bivše borce navedenih enot, da se tega pohoda udeleže.
Vsi tisti, ki se ne bi mogli udeležiti celotnega pohoda, se lahko priključijo med potjo, ali pa na zadnji etapi pohoda in to: v Spodjih Gorjah pri Bledu, 4. julija 1961 ob 7. uri, za Kokrški odred pa istega dne v Žirovnici ob 6. uri.
Prijave pošljite občinskim odborom Združenja rezervnih oficirjev in podooficierjev, ali Zveze borcev, kraja, kjer' j enota formira. Ta objava velja kot vabilo, ker drugih vabil ne bo.
JANKO PREZELJ
tam čez, so morali biti na meč previdni. v
Preko teh krajev bodo udeleženci Kokrškoga odreda letos pri" šli prVi večer v vas Gojzd. Tam je bil jeseni 1944 hud boj, ko so Nemci napadli to vas. Na položajih je bil samo drugi bataljon odreda in del tretjega bataljona. Sovražnik je pritiskal z vseh sme-
šen! Bandite.nstrasson!<<).
Mnogo borcev se bo letos, po| sedemnajstih letih, prvič vračalo j v te domače, partizanske kraje. Pot bo vodila mimo Begunj. Tam( je štab Kokrškega odreda imel začetku maja 1945 večdnevna po-< ajanja s komando SS, ki se je< morala vdati. Iz zaporov so parti-< zani rešili 632 zapornikov, jih brž<
ekonomske olafcL Vsak nov ukrep smo najprej preverili z računico, koliko nam bo dal in koliko vzel. Pri tem pa smo pozabljali na tisto, kar je bistveno, to je na to, da se s tem gospodarskim dogajanjem spreminjajo tudi družbeni odnosi. Ln prav to moramo zasledovati in približati slehernemu proizvajalcu tako, da bo ta razumel smisel teh ukrepov in da jih
oborožili in jurišali naprej na so- a bo zato pripravljen tudi realizi
vražnika. Najbolj pa si borci želi jo snidenja z domačini v prijazni^ vasici Smokuč in Zabreznica. Miting,   ki bo tam 3. julija zvečer, bo verjetno res prisrčen. Tudi domačini so pripravljajo na to.
Naslednje jutro pa bodo udeleženci Kokrškega odreda krenili preko Žirovnice proti Poljanam, kjer bo njihov končni cilj.  -1. c.
Ali že veste?
0 KDO JE PRIŠEL PRED NEKAJ TEDNI V BATALJON Z DOLGIMI PUMPERICAMI IN KRATKO SUKNJO, A 2E NOSI TRETJO OBLEKO PRI NAS?
G DA BI BIL NAS BATAIJON NAJBOLJŠI V GORENJSKEM ODREDU, CE BI BILI VSI DISCIPLINIRANI?
# DA JE ŠTABNA TIPKARICA ZE TRI TEDNE NA POTI?
# DA DOBIVA NAS BATALJON BOLJ PRISMOJENO HRANO KOT SO NEKATERI OKROG NJE?
4 DA JE TOVARIŠ BINE VČERAJ OBLEKEL ZE DESETE OBLJUBLJENE HLAČE, SEVEDA LE V MISLIH?
£ DA PESEM O CRNOLASKI NE BOMO VEC PELI, KER JE ZE ONA OSEBNO MED NAMI?
To povzemamo iz žepnega glasila »Naprej k svobodi-«, ki ga je izdajal kiHJtJurni referent II. bataljona Gorenjskega odreda leta 1943.
vGorenjski odred se je v tistem času razširil na 9 bataljonov. Zato je iz tega odreda nastala Prešernova brigada in tudi srž Kokrškega odreda, Škofjeloškega in Jeseniško-bohinjskega odreda. Vsaka enota je imela tudi kulturno seleči je oziroma propagandne ali kulturne referente. Ti so izdajali posebna žepna glasila, pripravljali razne prireditve, skrbeli za predavanja in podobno. Kokrški odred je pozneje imel celo svojo lastno tehniko in ima v muzeju precej ohranjenega gradiva iz tistih časov.
Člani okrajnega komiteja ZK o stanj« gradbenih delavcev
Lotiti se ie treba
UVELJAVLJANJE
IN SPOŠTOVANJE ČLOVEKA PROIZVAJALCA
DELAVCA
Beseda je o gradbenih delavcih. Pisali smo že o tem. V sredo pa so o tej zadevi razpravljali še na seji okrajnega komiteja ZK. Končna ugotovitev je bila, da se prav v gradbeništvu (a z malimi razlikami tudi v gozdarstvu in kmetijstvu) delavec bolj počasi uveljavlja v današnjem družbenem sistemu kot je to v drugih industrijskih dejavnostih. Vzroki za to stanje se vlečejo kot veriga do samih razlik v ekonomski razvitosti posameznih krajev. Del krivde pa je tuđi na družbeno-političnih organizacijah, ki so vse doslej puščale te probleme ob strani. Ob stihijskem razvoju pa to danes že povzroča ekonomske m politične težave.
Za reševanje teh problemov bodo potrebni politični kakor tudi ekonomski oziroma administrativni ukrepi. Konec letošnje gradbene sezone bodo sklicali širše posvetovanje vseh komunistov gradbene stroke.
Take so bile med drugim ugotovitve na seji okrajnega komiteja. Za Štefanom Nemecem, ki je v imenu komisije poročal o stanju gradbenih delavcev, so na seji še govorili: Ivo Sakslda, Milan Osolnik, Albin Jensterle, Dušan Baudek, Milan 2akelj, Andrej Verbič, Andrej Levičnik, Jakob 2en, Smilja Gostiša, Tone Hafner, Zdravko Tomažin in na koncu tudi sekretar Janko Rudolf.
Prvi vir teh vzrokov je že v tem, da gradbena podjetja v določenih (manj razvitih področjih) najdejo delavce brez večjega truda. To pa povzroča brezbrižnost za hitrejšo mehanizacijo v gradbeni dejavnosti, malodušen odnos do samih delavcev kot ljudi in enakopravnih državljanov in podobno. O tem je govoril zlasti Jakob 2en. Zato se več ali manj legalno zadržujejo nekateri izrazito mezdni odnosi v tej dejavnostih akordni sistem nagrajevanja,
brigade delavcev, v katerih posamezniki redko pridejo do besede, tehnični normativi in podobno. Tudi terenski dodatek vse bolj zadržuje stare odnose. Spričo ugotovitve, da je največ teh težav v malih neurejenih podjetjih, bi kazalo razpravljati tudi o možnosti sodelovanja teh podjetij bodisi v naporih za izboljševanje življenjskih razmer delavcev (menze, bivališča in stanovanja, družabno življenje itd.) kakor tudi v pogledu tehničnih in komercialnih služb, kar vse bi lahko pospešilo specializacijo dela in zniževanje proizvodnih stroškov.
Sedanje stanje v nekaterih gradbenih podjetjih in zapostavljanje delavcev je že povzročilo določeno škodljivo miselnost v glavah samih ljudi — delavcev. Marsikje danes že navadni tovarniški delavci menijo, da je gradbeništvo, kmetijstvo in gozdarstvo manj zahtevno in tudi manj
•vredno delo. Prav tako seveda potem posamezniki ocenjujejo tudi delavce, ljudi, ki ta dela opravljajo, kar je zelo napačno in celo SkodrjJvo.
DVE SKRAJNOSTI
Koliko so o tem že razpravljali komunisti v teh kolektivih in koliko se lahko od njih pričakuje?
Kot je opozoril Janko Rudolf ne bi smeli biti pri tem preveč optimistični. To zlasti opozarjata dve skrajnosti, ki so jih povedali udeleženci iz Radovljice in Škofje Lake, V enem primeru gre za 9-člansko organizacijo ZK, v kateri pa sta samo dva delavca. Vsi drugi so uslužbenci. Ta organizacija v glavnem razpravlja o personalnih in drugih problemih v tehničnih in administrativnih službah. Ne razpravlja pa o težavah in problemih samih delavcev, ker teh stvari ne občuti, jih niti ne pozna. V drugem primeru pa obratno. Med člani organizacije so sami delavci, ki nimajo niti dovoljne povezave s samoupravnimi organi. Njihovi sklepi ostajajo nezapaženi in oni se počutijo še bolj zapostavljene. V onem kakor v drugem primeru gre za organizacije, ki niso kos, da bi se lotile, kaj šele da bi reševale probleme, 1« težijo delavce. Dobri uspehi SO v Tržiču. Organizacija ZK gradbenih delavcev se je lotila urejevanja njihovega naselja, predlagala gradnjo stanovanj za družine (ne le sobe za samce),
tako da bd se ti delavci za stalno preselili v ta kraj in podobno.
Korenine vseh teh probiornov segajo v razne ekonomske in družbene probleme pri nas in prihajajo najbolj očitno do izraza prav na našem območju z močno razvito industrijo. Zato teh neskladnosti ne bo moč kar na hitro odpraviti .Sedanja razprava je bila šele začetek sistematičnega spremljanja in ocenjevanja teh težav ter postopnega odpravljanja posameznih negativnih pojavov kjer in kolikor je to moč.
-Le
^rati
Vsa naša dosedanja praksa kaže, tako je bilo ugotovljeno na torkovem razširjenem plenumu SZDL, da so o gospodarskih spremembah razpravljali le politični organi, medtem ko so delavei-proizvajalci ostali ob strani. Zato je že skrajni čas, da s takim načinom dela prekinemo. Zavedati se je treba, da ako ne bodo o novi gospodarski politiki vsaj na-ičelno seznanjeni tudi proizvajalci, 11 bodo tudi vsa prizadevanja in nali pori političnih forumov zaman. Udeleženci plenuma so razpravljali tudi o nekaterih splošnih gospodarskih zadevah in težnjah ter nesorazmerjih, ki so se zlasti v letošnjem letu pojavila v jugoslovanskem gospodarstvu. — Med preostalimi ugotovitvami so člani plenuma poudarili, da vse to velja tudi za škofjeloško občino, čeprav verjetno nekoliko man,! kakor za vso državo oziroma Gorenjsko. Tudi v škofjeloški komuni so se namreč dvignile gospodarske investicije v letošnjem lotu v primerjavi z letom 1960 za 260 odstotkov, to je od 888 milijonov dinarjev na 2313 milijonov dinarjev. Nezdrava in škodljiva miselnost se pojavlja tudi glede sorazmerja med investicijskimi vlaganji v osnovna in obratna sredstva; to razmerje je v občini Skofja Loka 10:1, seveda v korist vlaganj v osnovna sredstva.
Plenum je obravnaval tudi problematiko tujega kreditiranja, medsebojnega dolgovanja, porast proračimov, zaposlovanje in delovno storilnost. Udeleženci plenuma so soglašali, da teh problemov ne smemo prepustiti toku razvoja, temveč da morajo postati skrb za rešitev zapletenega gospodarskega položaja ne samo delovnega kolektiva kot celote, ampak tudi slehernega proizvajalca. Ko so razpravljali o 10 procentni proračunski rezervi, so udeleženci ugotovili, da to proračimov ne bo bistveno prizadelo, ker bodo dohodki večji kakor so planiranj.
Vendar pa se je treba odločno zavzeti   za  to,  da  se   ne bodo
V Radovljici
Premalo zanimanja
Na zadnjem skupnem plenumu Občinskega odbora SZDL. in Občinskega sindikalnega sveta v Radovljici so kot v osrednjem problemu govorili in analizirali uspehe gospodarskih organizacij v letošnjem prvem tromesečju v radovljiški občini in o novih gospodarskih ukrepih, ki jih je sprejel Zvezni izvršni svet, za nada-' ljni razvoj našega gospodanstva.
Člani skupnega plenuma so v dokaj živalmi razpravi med drugim ugotovili, da ljudje po delovnih kolektivih in tudi izven njih v radovi j Lšiki občini vse premalo razpravljajo o novih gospodarskih ukrepih. To da prav gotovo misliti, da ljudje te problematike ne poznajo dovolj dobro. Nekateri vodilni ljudje v podjetjih in tudi drugi kot vse kaže, si verjetno še niso na jasnem, da prinaša novi gospodan^ki sistem pri nas predvsem stimulativnost za gospodarske organizacije, kot tudi za posameznike.
Razen  tega so člani plenuma precej kritizirali sarnovoljo nekaterih vodilnih uslužbencev v radovljiških delovnih kolektivih, ko. so ferteti na nedemokratski način {
urejevati posamezne probleme v podjetjih. Ha plenumu, so tudi ugotoviti, da se decemitadizacija amonipravtlganja pre-raarroja in med ljudmi na posebnega zanimanja, da bi se v to poglobili.
Pokazalo so jc da »eCtoa prebivalcev tudi ne pozna novega načina finansiranja šol. Letos je za šolstvo v Radovljici na razpolago 20 milijonov dinarjev. Prav gotovo bodo morali ljudje odločati o tem, zakaj se bodo porabila omenjena sredstva.
Dotaknili so se tudi investicij v podjetjih. Ta so skupaj predvidela, da bodo za investicije porabila okoli 6 milijard dinarjev. Tu so računala predvsem na tuja sredstva, teh pa po novih gospodarskih ukrepih ne bo dovolj. V kaj bodo investirali se bodo pogovorili na Zboru proizvajalcev radovljiške komune, ker se namreč že pojavljajo tudi primeri, da gredo nekatere investicije celo na škodo življenjske ravni delavcev. Zato bodo morali počakati z gradnjo nekaterih gospodarskih objektov.
M. Z.
zmanjševala proračunska sredstva šolski dejavnosti, ker so za šolstvo že tako pred^^kleni le osebni izdatki.
Iz tabele o .štirimesečni izvršitvi družbenega plana gospodarskih organizacij v škofjeloški'občini je razvidno, da tudi v tej komuni rastejo osebni dohodki sorazmerno hitreje kakor pa proizvodnja oziroma celotrri dohodek. Pripominjamo, da ti podatki niso popolnoma točni oziroma raso pravo merilo, vendar kljub tema dajejo neko določeno sliko gospodarskega nesorazmerja. Nekatere gospodarske organizacije so v štiri mesečne m obdobju letošnjega leta pripadajoči plan proizvodnje komaj dosegle, medtem ko so za osebne dohodke porabile že nad planom določeno kvoto.
V razpravi je sodelovalo več članov plenuma oziroma predstavnikov podjetij. Zastopnik obrtnega podjetja »Marmor« iz Hotavelj v Poljanski dolini je navedel nekatere težave, ki jih ima tamkajšnji delovni kolektiv z izvozom. Direktor ELRE tov. Gašpe-rič pa je med drugim poudaril, da so trgovska podjetja z zmanjšanjem zalog te dejansko rjrenesla le na proizvajalce oziroma podjetja sama. K razpravi o investicijah se je javil tudi zastopnik
Z zadnjega
plenuma
fUTJM
ObO SZDL
KZ Skofja Ix)ka, ki je menil, da za prekomerno planiranje investicijo nosijo dol odgovornosti gospodarske organizacije same, delno pa tudi pristojni organi občinskega ljudskega odbora, ki ob izdelavi družbenega plana previsokih   investicij   niso zmanjševali.
Nekatera podjetja so predčasno računala na to, da jim bo po uvedbi novih predpksov avtomatično ostalo več sredstev. O tem je govoril tudi zastopnik Tehtnice iz Železnikov, ki je naglasil, da vsaj nekatera podjetja morajo delavce dobro plačati že zato, da ti ne prekinejo delovnega razmerja ara odidejo tja, kjfcr so bolje plačani.
Eden izmed diskutantov na torkovem plenumu SZDL je dalj časa obravnaval tudi nekatere zgrešene težnje predvsem v manjših delovnih kolektivih, kjer osebne dohodke dvigujejo zato, ker so to storili tudi v sosednjih podjetjih, pri tem pase ne ozirajo na nobena ekonomska morila. V takih primerih torej osebni dohodki no morejo rasti vzporedno z delovno storilnostjo in proizvodnjo. — V večjih podjetjih, kjer imajo dovolj strokovnega osebja, so lahko proučili vse razpoložljivo možnosti za izdelavo moril dela, medtem ko je to v manjših obrtnih delavnicah teže, po drugi strani pa se tega v takih kolektivih tudi več ali manj zavestno izogibljejo. Zato je treba vsem tem manjšina gospodarskim organizacijam nuditi vso pomoč, da bodo končno tudi te razumele, da naj bo le delovni učinek merilo za razdeljevanje osebnega dohodka. — Z uveljavitvijo te miselnosti *so bo dvignila tudi delovna storilnost ter proizvodnja, novi gospodarski predpisi pa bodo pokazali svojo pozitivno stran. L F.
STRAN
OBVEŠČEVALEC
m o l i o o l a s i
PRODAM
Prodam skoraj nov dvojni kavč
— obrtniško delo in neobičajna izdelava. Poizvedbe vsak dan pri Jela Zavrl, Kranj, Pot na Jošta 12
Podjetje »Vino Kranj* v Kra nju ima v prodaji sode ležake : Htrašo  od   1000  do  3000 litrov. Ostale informacijo pri upravi pod jetja 2498
Prodam prašičke po 6 tednov stare in 2 prašiča težka od 30 do 50 kg. Suha 14, Kranj 2507
Prodam nova večja garažna vrata. Naslov v oglasnem oddelku
2506
Prodam dobro ohranjeno kosil nico Puch roller Osta   myl mlmm nico. Hafner Valentin, Zabnica 14
2508
Prodam skoraj nov original Puch roller 150 cem s prevoženimi 6600 km. Ogled popoldan. Sr. Bitnje 82 2509
Prodam bele piske. Jelenčeva Št. 23, Primskovo, Kranj 2511
Prodam motorno kolo DKW 350 cem v zelo dobrem stanju. Sutna št. 9, Zabnica 2515
Melbrosm — preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (Gelee Rovale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Melbro — Copp (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarma-Ciji« 1215
Ugodno prodam P rimo 175 cem, tip 60. Novak Leopold, C. Cirila Tavčarja 1, Jesenice 2531
Prodam suh in otesan svabeni les. Naslov v oglasnem oddelku
2532
Zaradi selitve ugodno prodam pomivalno mizo, kredenco in lestenec. Naslov v oglasnem oddelku 2533
Prodam 1000 kg cementa. Anhovo 250 in 4 kubične metre gaše-nega apna. Naslov v oglasnem oddelku 2534
Prodam vprežno kosilnico znamke »Bautz«. Naslov v oglasnem oddelku        t 3535
Prodam 2 prašiča, težka po 40 kilogramov. Visoko 15 2536
Prodam ročno stiskalnico »Kna-ker«. Naslov v oglasnem oddelku
2537
Več komadov gostilniških vrt-nih sklopnih miz prodam. Cena po  dogovoru.   Novak, mizarstvo.
Kupim hrbtno škropilnico do 30
litrov. Bertoncelj Vinko, Zg. Dobrava- 4, Kamna gorica 2518 Kupim malo hišico, ki bi imela sobo in kuhinjo. Naslov v oglasnem oddelku 2552
Kupim   hišico  z   malo vrta Istri ob morju. Naslov v oglas-
OBJRUe
nem oddelku
2553
0
T   A   L 0
Honorarno delavko za odpremo Glasa 3 krat tedensko sprejme Gorenjski tisk, Kranj 2554 Gelee Rovale - matični mleček, garantirano znamstveno stabiliziran proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, na i ga nabavijo pri »Kemofarma-ciji« 1214 2 zidarja, 1 popra vi javoa kol?»s in mopedov ter 1 radiomehanika »prejmemo. Stanovanjska skupnost Skofja Loka, Spodnji trs 12
2433
Kdo m,i lahko nudi za nekaj časa   dietno  kosilo  proti dobremu plačilu.   Naslov  v  oglasnem oddelku 2520 Obveščamo cenjene goste, da bo Kavarna Evropa v Kranju v poletnih mesecih obratovala od 16. do 1. ure po polnoči. Delikatesa Kranj 2523 Slaščicama   —   Kavarna, Kranj sprejme takoj prodajalko — ser-virko in vajenko — servirko 2524 Sprejmem   krojaškega   va Jcnca ali vajenko. Krojač Sušnik Ignac. Jezerska 68, Kranj 2505 Podpisana preklicujem In obžalujem žaljive besede, ki sem jih izrekla 10. junija 1961  prod Domom pod Goldco nanram Mavric Jožici z Javornika. Zavezujem se, da jo ne bom več žalila na tak način in se ji zahvaljujem, da je opustila   kazensko   tožbo. Hekar Anica, Javornik 2554 Vsem,  ki  so požrtvovalno branili ln ohranili naš dom ob priliki požara v Roleti prisrčna hvaln. Sajovčevi 2555 Praktikant Išče sobo v Kranju za   1   mesec.   Ponudbe  oddati v oglasni oddelek 2556 Sprejmem vajenca In pomočnika   za   slikarsko   in pleskarsko obrt. Frantar Lojze, Trojarjeva 16.
2557
Na cesti Predoslje—Kokrica-Kranj sem izgubil del izpušne ee-
Medvode 94
2538 vi od mopeda (auspuh). Najditelja
Prodam 1000 k* cementa. Naslov
v oglasnem oddelku
prosim, naj vrne v Britof 90 2558 AMD Kranj vabi vse člane in
Prodam vzidljiv stoječ štedilnik ^mpatizene   da se "deleže Eve.
zdaste vožnje ob prazniku Borca.
8 češkimi ploščicami, sobno peč — visoko. Makuc Terezija. C. na Klane 16, Kranj 2540
Prodam italijanski moped na 3 prestave. Kalan, Medvode 75 (pri gostilni na Klancu) 2541
Prodam plške vseh vrst za rejo. Okroglo 24 2542
2 kravi s teletom ali brez prodam po izbiri. Struževo 5, Kranj
2543
Prodam rabljen divan. Cena 9000 din. Gorenjesavska 1, Kranj 2544
Prodani čevljarski stroj Singer v brezhibnem stanju. Cena 60.000 din. Zg. Duplje 21
Prodam ali dam v najem stroj za izdelavo zidne opeke. Naslov v oglasnem oddelku 2546
Prodam: 2 beli postelji, 2 mreži. 1 kredenco, 1 omarico, 2 prodajna pulta, 1 pisalno mizo, 2 stelaži — vse rabljeno.  Šport,  Preddvor 5
2547
Prodam motorno kolo »Mech-les« 350 cem v prav dobrem stanju.   Straži ška   ulica   13, Kranj
2548
Opeko »Monta 12« okrog 600 kom. prodam. Informacije: Vajenski dom, Tomšičeva 44, Kranj
2549
Prodam po 6 tednov stare prašičke »JorkStnske* pasme - bele.
4. julija na Poljano nad Jesenicami. Prijave sprejem* pisarna AMD Kranj do sobote, 1. julija. Vse   stroške   vožnje   nosi AMD
2559
Dne 20. junija zjutraj sem izgubil denarnico z nekaj denarja in osebno Izkaznico od Stražišča do Brega. Poštenega najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne na naslov v osebni izkaznici 2560 Pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Krušič Silvester, St-vid 106 — inštalacije vodovodov in 2545 , centralnih kurjav 2501 Gostilna Lakncr Kokrica sprejme gospodinjsko pomočnico. Nastop službe takoj 2562 Menjam dvosobno komfortno stanovanje v središču Zagreba za odgovarjajoče v Kranja. Možnost kombiniranega menjanja preko Ljubljane. Ponudbe pošljite na upravo časopisa »Glas« pod šifro »Selitev v juliju« 2563 Prosim poštenega najditelja, da ml vrne prometno knjižico, izgubljeno od Kranjskega gradbenega podjetja do Labor na ime Ambrož Anton, Lahovče 40. Oddati prosim pri avto! i carju na Gašteju 2564
Tovarišici    Anici    Zevnlk    za tej priliki priskočili na pomoč in
Brezovica 4, Kropa 2550
Telico s teletom prodam. Zibert t ^^V*' Frane. Suha 19, Kranj 2551 j
Prodam 3000 kom. zidne opeke1 t Opozarjam  vsakogar,  ki  bi se
hotel vseliti v stanovanje v Ho-
usnešno opravljeni izpit na administrativni   šoli   iskreno čestita
2565
W bi
ln sod smole. Naslov v oglasnem oddelku 2512 temozah st. 46, k.ier sedaj stanuje
Prodam koro r. mladičkom U«- Dremelj Zofija, da se brez dovo-biteljrm živali. Poizve se na Ce- Ij^-I* njenega moza Dremelj Av-m  Staneta  Žagarja 50/A,  Kranj ffista ne sme vseliti,ker bo v na-
25oi sprotnem primeru sodno izseljen. Dotični, kl je v ponedeljek. 10. Dremelj Avgust 2566 i. m. prevzel od mene ovitek z AMD Podnart obvešča lastnike mizarskim orodjem, naj me obve-^ osebnih avtomobilov, tovornih av-stl, kje se nahaja. Dam nagrado.' tomobilov in avtobu>sov, da Irpol-Pollčar, Vodopivčeva 15 ali na njnje prijave za registracijo v po-upravo Glasa i nedeljek,  26. in torek 27. junija
i od 16. do 19. ure v Podnartu. Podrobnejša navodila so na oglasnih deskah 2567 21. junija sem našel žensko denarnico z otroškim čeveljčkom. Cusar  Ciril,  Struževo  38, Kranj
2568
KUPIM
Voščine In čebelnl vosek, prist( ni, odkupuje po najvišjih dnevnih cenah. Zavod za čebelarstvo, Ljubljana, Miklošičeva 30 1342
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri »Elektrotehničnem podjetju« v Kranju — razpisuje službeno mesto
blagovnega knjigovodje
Pogoji: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v blagovnem oziroma materialnem knjigovodstvu.
preprečili še večjo škodo. Stanko Likar, C. Kokrškega odreda 22, Kranj.
HItlO
Jesenice »RADIO«: 24. in 25. junija španski film PRODAJALKA VIJOLIC
• Jesenice »PLAVZ«: 24. in 25. junija nemški barvni film KRALJ CARDASA
Žirovnica: 24. junija francoski film ZVER JE IZPUŠČENA, 25. junij« ameriški barvni film PUSTOLOVŠČINE  TOMA SOJERA
Dovje: 24. junija ameriški barvni film PUSTOLOVŠČINE TOMA SOJERA 25. junija francoski film ZVER JE IZPUŠČENA
Koroška Bela: 24. in 25. junija ameriški film ob 3.10 NA JUMO
Kropa: 24. junija ameriški barvni film VELIKAN I. del ob 20. uri 25. junija ameriški barvni film OBRAČUN V TAJBL ROCKU ob 16. in 20. uri
Ljubno: 24. junija slovenski film DOBRI STARI PIANINO ob 20. uri, 25. junija isti film ob 16. uri
Radovljica: 24. junija ameriški barvni film NA NABOJU NI IJvT£-NA ob 20. uri, 25. junija isti film ob 16. in 20. uri. zapadno nemški film PRED SONČNIM ZAHODOM ob 18. uri
Skofja Mka »SORA«: 24. in 25. junija nemški barvni film PET-ROGRAJSKE NOCI
RAZPIS
Skupnost PTP podjetij LRS v I,j ubijani razpisuje sprejem učencev v šolo s praktičnim poukom za telekomunikacije v Ljubljani za leto 1961/62 ln to: odsek za tt mehanike in v odsek za tt monterje Kandidati ne smejo biti mlajši od 14 let in starejši od 17 let in morajo imeti dovršeno osemletko.
Kandidati bodo opravili sprejemni izpit iz matematike in fizike po učnem programu osemletke. Na sprejemni izpit, ki se bo vršil 4. septembra ob 8. uri v šoli za telekomunikacije v Ljubljani — Celjska ulica, bodo kandidafi pozvani pismeno. Prošnje za sprejem morajo vložiti pri podjetju za PTT promet Kranj do 1. julija 1061.
Prošnji je priložiti sledeče dokumente:
1. zadnje šolsko spričevalo,
2. rojstni izpisek,
3. zdravniško spričevalo.
V prošnji je potrebno navesti v kateri odsek šole se žele vpisati, socialno in premoženjsko 6tanje, poklic staršev in kraj stanovanja. Ce ne pridejo neposredno iz šole, morajo tudi navesti sedanji poklic, ki so ga opravljali.
Šolanje traja tri leta. Po zaključnem prvem in drugem razredu so učenci obvezni prebiti mesec dni na počitniški praksi.
V času šolanja prejemajo učenci nagrado in to: v I. razredu din 4000, — v II. razredu din 4500 — in v III. razredu din 5000 mesečno. E.azen tega lahko učenci zaprosijo za štipendijo pri pristojnem podjetju za PIT promet v smislu zakonskih predpisov; višina štipendije zavisi od učnega uspeha in premoženjskega stanja.
Po končani šoli dobe učenci strokovno kvalifikacijo kvalificiranega delavca z nazivom tele-grafsko-telefonski mehanik, odnosno kvalificirani monter tt linij.
Sola ima svoj internat, v katerega se sprejemajo kandidati na podlagi posebne pismene prošnje, kolkovane s 30 din. Oskrbni stroški v internatu bodo določeni naknadno.
Skupnost PTT podjetij LRS Ljubljana
OBJAVA
Avto-moto društvo Šenčur obvešča vse zainteresirane, da se prične nov tečaj za šoferje amaterje A in B kategorije dne 6. julija 1961 ob 20. uri v društvenih prostorih. Prijave oddati v trgovini Zadružnega doma vsak dan od 7-20 ure, razen 29. in 30. t. m., ko bo trgovina zaprta.
Nadalje društvo razpisuje natečaj za delovno mesto honorarnega administratorja-ke za tajniško - blagajniške posle. Pogoji: srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso ali uspešno dovršeno ekonomsko šolo. Plača ugodna, odnosno po dogovoru.
AMD Šenčur
OBJAVA
»Vse borce Kokrškega odreda naprošamo, da se prijavijo za partizanski pohod na Poljane od 2.-4. julija 1961. Prijave sprejemajo odbori ZB NOV, pripravljalni štab in odbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Tržiču. Tovariši iz oddaljenih krajev naj pridejo v Tržič 1. julija 1961 zvečer. Za prehrano in prenočišča je urejeno.«
ZAHVALA
Ob priliki požara, ki ga je povzročila streti, se zahvaljujemo kranjskemu gasilskemu vodu za požrtvovalnost. Posebno se zahvaljujem sosedom, ki so mi ob
Skofja Loka »PREDILEC«: 24.
in 25. junija ameriški barvni film DOLGO TOPLO LETO
Duplica: 24. in 25. junija ameriški barvni film TRGATEV, 24 junija ob 20. uri, 25. junija pa ob 15, 17 in 19 uri.
Kamnik: 24. junija ameriški barvni film IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 20. uri. 25. junija isti film ob 17. rn 20. uri
Kranj »"»TORZlC«: 24. junija ameriški barvni film ZLOMLJENA ZVEZDA ob 16., 18.10.. 20.20., matineja ob 10. uri, premiera ameriškega barvnega filma NAJBOLJE OD VSEGA ob 22.20. uri, 25. junija angleški film POLKOVNIK IN JAZ ob 10. uri, ameriški barvni film ZLOMLJENA ZVEZDA ob 15., 17., 19. in 21 .uri
Stražišče »SVOBODA«: 24. junija ameriški barvni film OBRAČUN NA ATLANTIKU ob 18. in 20. uri, 25. junija isti film ob 10. in 18. uri, italijanski film ZA-LJBTTJENI ob 16. in 20. uri
Naklo: 25. junija ameriški barvni film OBRAČUN V TAJBL ROCKU ob 16. in 19.30 uri 1
Cerklje »KRVAVEC«: 25. junija ameriški barvni film NAJVEČJA PREDSTAVA SVETA ob 16. in 19. uri
s sodišča
Želja za avanturizmom iu je privedla do velikega kaznivega dejanja
Senat petorice Okrožnega sodišča v Kranju ni imel lahke naloge, ko je sodil 18-letnemu Francu Slapniku in-19-letnemu Jožetu Markl.ju iz Radovljice za kaznivo dejanje ropa, ki sta ga storila v noči 17. maja letos v Stirpniku v Selški dolini nad 78-letnim upokojencem Antonom Potočnikom v njegovi samotni hišici. Ni bilo nenavadno samo to, da sta mlade-'  »v««»ii» tako težko dejanje.
posaditi k peči. Jože Markelj Je zahteval od njega denar, Franc Slapnik pa je to zahtevo še podkrepil z lovskim nožem, ki mu ga je nastavil ha prsi.
Potočnik se je znašel le toliko, da ni hotel povedati, kje ima svoje prihranke. Odvrnil je napadalcema, da hram' denar pri svojem sinu, ki stanuje v drugi hiši. Ta dva tega seveda nista verjela in sta pretaknila vse prostore, pa na
tržim
V KRANJU
Fižol 80 do 90 din, ajdova moka 100 din, koruzni /drob 45 din, ješpreni 80 do 130 din, kaša 100 do 120 din, krma za kokoši 45 din, koruza 45 din, proso 60 do 70 din, oves 30 din. krhlji 50 do 60 din. jagode vrine 100—110 din, borovnice 100 din, lisičke 100 din za I, koren j-ček 10 do 15 din, peleršil j in zelena 10 ci% za šopek, smetana 17 din, gobe 50 do 100 din za merico, sir skuta 120 do 150 din, surovo maslo 600 do 610 din, čebula 100 din, stari krompir 18 do 20 din, nosi krompir 40 do 50 din, špi-nača 80 do 120 din, kislo zelje 70 din, solata 60 do 100 din, grah v stročju 70 do 90 din, pesa 60 do 120 din, češnje 110 din, hruške 150 din, breskve 140 do 160 din, beluši 400 din, fižol v stročju 250 din, jedilne buče 80 din za kilogram, jajca 25 do 27 din, kokoš 600 do 800 din, piščance 300 do 400 din, česen 10 do 20 din, zajci 1000 din, kolerabe 10 din za kos.
eiBnnie
V KRANJU
Poročili so se: Aloiz. Vescniak. mizar, in Marija Očkon. delavka; Vinko Svetina,, šofer, in Emilija Sajn, gospodinjska pomočnica; Ahmct Djedovič, delavec, in Mihaela Rus, delavka, Mehmcd Htiskič, delavec, in Ivana Zupan, pomožna kuharica; Viktor černivec, čevljar, in Ana Potočnik, finomehanik; Jožef šipec, kmetijski tehnik, in Marija Kralj, nameščenka; Alojz Hočevar, graver, in Nada Fcldin, nameščenka; Dragoslav Bazovič, podoficir, in Gor-dana Cvetkovič, uslužbenka.
Rodile »o: Matilda ftuler — dečka, Ana Kern — deklico, Ana Renko — dečka, Angela Jenko — deklico, Ivana Urh — deklico, Vera Oabor — deklico, Rozalija SanUik — deklico, Zofija fttefe
— deklico, Alojzija Mlakar — deklico, Viktorija Sturm — deklico, Marija Lu-žar — dečka, Marija Dolenc — deklico, Stanislava Zupan — dečka. Frančiška Krč, deklico, Magdalena Cuderman — deklico, Olga Lombar — dečka. Viktorija Juvan —  dečka,  Marija Vnljavcc
— deklico, Doroteja Jereb — deklico.
V TRŽIČU
Rodili so se: Alojzija Trstenjak, Alojzij Rozman.
Umrli so: Jožef Primožič, delavec, Frančiška Papler, gospodinja, Marija Klemcnčič gospodinja, Valentin Zupan, upokojenec, Frančiška Skrinar, gospodinja, Ignac Hladnik, osebni upokojenec.
Zvezani  78-lefcui  Anton Potočnik
Frane Slapnik je celo Potočnikov vnuk in .Je bil v rani mladosti deležen velike dobrote v dedovi hiši.
Med okupacijo je Slapniku umrl oče. Dobil je očima, z njim pa tudi družino iz materinega drugega zakona. Dosti niso mogli skrbeti zanj, ker je dovršil le pet razredov osnovne šole. Izučil se je potem za zidarja, vendar pa se do sedaj še ni oprijel nobenega resnega dela. Markelj je imel boljši dom in jc zato imel možnost višje šolske izobrazbe. Ce bi se ne podaj s Slapnikom na krivo pot, bi letos dokončal tretji letnik industrijsko-kovinarske šole.
Slapnik je vedel, da ima njegov ded nekaj prihrankov. Ker ni imel prave volje za zaposli lev, se je oprijel misli, da se polasti de-dovega denarja. Omenil jc svoj načrt prijatelju Marklju. Tudi Marklja Je zamajalo in ker bi rad potoval v Bosno, kjer jc baje imel svoje dekle, pa za pot ni imel sredstev, se je dal pridobiti za Slapnikov načrt, da vzameta Potočniku denar, če treba tudi s silo. Obema pa so pri tem oči-vidno mešale glave tudi pustolovščine avanturističnih filmov. Ko se je 17. maja, letos, okoli 10. ure ponoči odpravljal Anton Potočnik k počilku, je na oknu. kakor je povedal kot priča, naenkrat nekaj zaškrabljalo. Ni si pač mogel misliti, da je to povzročil njegov vnuk, ko je skušal s silo odstraniti železno mrežo. Potočnik je šel odpret, v tem ga je pa Jože Markelj že napadel in urno pokril glavo z rjuho, da bi napadeni pač ne videl, koga ima pred seboj. Starček sc od strahu in be-ležnosti sploh ni mogel upirati. —
starčevo srečo ničesar nista našla. Končno sta dobila na oknu v hiši le za približno 1000 dinarjev drobiža. Medtem ko sta svojo žrtev tako strahovala, sta si privoščila še liter vina in kruha z zaseko, ki sta ga dobila v hiši, pobrala Potočniku ene hlače in žepno svetilko iet odšla. »Velikodušno« sta ga prej še oprostila vezi okrog trupa, le rok mu nista razvezala. Pri hiši Potočnikovega sina sta izmaknila z okna Se približno 500 dinarjev drobiža, si pri nekem kmetu u:posod i I* kolesi in potem odkurila z njimi in s skromnim plenom proti Skofji Loki, od tam pa domov.
Na obravnavi sta obdolženca re-signirano vse priznala. Spoznala sta, da sta ravnala sramotno in da zaslužita tudi primerno kazen. — Slapnik, ki je Marklju večkrat govoril, da bi imel rad »za seboj« kakšno avanturo, je pač uvidel, da rop deda ne more biti avantura, temveč težko in resno kaznivo dejanje.
Sodišče je izreklo Francu Slapniku kazen 1 leta in 1 mesece strogega zapora. Marklju pa eno leto strogega zapora. Kazenski zakonik zahteva za taka dejanja najmanj tri leta strogega zapora, sodišče pa je gledalo v tem primeru na mladost storilcev, na njuno odJvid.no nepremišljenost in avanturlzem. ki ju je po prepričanju sodišča še največ privedel do tako zavrženega dejanja. Obdolženca sta tudi svo,:o krivdo priznala in dejanfe obžalovala.
Primer Franca SJannika in Jožeta Marklja nam kaže, da marsikdaj niti starši niti družba ne storijo vsega, kar bi morali za to,
Voljno sc je dal povezati z vrvjo, da se mlade ljudi privede v ŽJv-ki sta jo storilca dobila v veži in I ljenje brez padcev.
KADAR POPRIMEJO LJUDJE
V sredo popoldne, 21. junija, ko te Je čez Karavanke m Kamniške približevala nevihta. Je strela udarila v leseno hišo ob Cesti Kokrškega odreda 22 (švabska vas) v Kranju. Na lesenem podstrešju ob električni napeljavi, kamor j« udarila strela, Je bilo kar hitro v ognju. — 2e nekaj minut zatem Je zazvonilo v dežurni sobi gasilske čete ln gasilci z dvema cisternama In avtolestvo so bili kar hitro tam. Toda z leseno in osušeno podstrešje ln celotno hišo je bila vsaka minuta usodna. Vendar Je bil požar zadušen. Največja zahvala pri temu gre sosedom oziroma ljudem tamkajšnje okolice, ki so bili v prvih minutah že na podstrešju ln do zadnjega pomagali da mi bilo bujše škode. To hvaležno pravi danes oškodovanec Stanko Likar in priznajo tudi sami gasilci. ...
•OHOTA, BWE 21. JTJNTJA l««t
KULTURA IN PROSVETA
S
99
las
mor
RAZGOVOR S PESNIKOM MIHOM KLINARJEM
Na roljanah nad Jesenicami bodo Dan borca, 4. julija, ob veliki okrajni proslavi 20-Iolnicc vstaje* izvajali tudi Kli-iarjcvo »Rdečo kantaio«. Zato smo te vrstice posvetili dosedanjemu pesnikovemu snovanju in pa kratkemu zapisu o Rdeči kantati.
Cas pa jc morje,
vihravo in sivo . . .
Dasi ga nisem poznal — som ga poznal! Mnogokrat sva sc našla na belih listih revij — on kot u-svarjalec, jaz kot bralec. Vidite, čprav se nisva poznala, sva bila
Jaka Torkar — ilustracija h »Rdeči kantati«
tiha prijatelja že davno prej, preden sva si segla v reke. Njegova bolečina je bila moja bolečina in del moje bolečino — občo človeške — je utripal tudi v njem. Si-
cer ne bi bil umetnik! Tako je bilo tiho prijateljstvo že davno prej, že davno pred prvim stikom roke, že davno prej, preden sem Klonil nn njegov de.m.
Ko sem stopal po stopnicah so zorela vprašanja, ki sem mu jih mislil zastaviti. Samo trenutek na!o sva sedla za majhno mizo in pričela najin razgovor. Na miz', ie ležal majhen p!sa'ni stroj in kup papirjev. Pesnik je bil videti izmučen in, ko je opazil, da ra ZVedavO Opažnjem, mi ie povedal, da je vw no? p-'s-l. .Te pa* tako — od nekod je or'la hde-Mna pa je sedel k stroiu in p'>-al H pisal.
Na bližnji proslavi m Poljanah bodo izvajali vr"o Rdečo kPtltsrto, ki jo je uglAJMbil Radovan Gobec. Bi nam hoteli povedali kaj o nj?i?
»Kantata je pravzf^-av pesniški prerez ča~a in đnpa'rnja v n ;em v zadniih sedemdesetih letih. V nfej skušam pokarati skozi notranjo rast vzoone in nr-dee Je-'cnKkeira, p»-av7nnrav širio, slovenskega delr-vstva. Kantata j<* pisana v BVobodnCni verzu in obsega 11 pesmi tor se ikki irčuje s himno. Osnovni motiv je človek. Človek priklenjen na čas |a kale-rega pa bi sc rad iztrgal. Človek Frometoj, ki je nebu ukradel ogenj in naučil ljudi ravnati z njim. Zato so ga priklenili. V prenesenem smislu mislim namreč, da je bilo vsako napredno predvojno delavsko gibanje tudi pro-metejstvo. Za Kanta ti je zelo pomembno, da prikazuje rast našega delavstva, osveščanje razreda kot takega.«
V mislih sem se srečal s Kli-narjevim tekstom, zanosno pesmi-jo, ki raste, ki raste v svoji ideji, jo smela po izrazu in globoka po vsebini. Ni slučaj, da je Klinar v svoji Kantati segel po Cankarjevem Simnu Sirotniku in ga postavil za simbol razreda, ki raste in se osvešča ter tako spreminja iz »razreda po sebi« v »razred zase«. Da, po tistem Simnu Sirotniku, ki je 50 let garal in služil svojemu gospodarju. Vendar Cankarjev in Klinarjov Simen v svojem najglobljem bistvu nimata mnogo skupnega, medtem ko je bil Cankarjev Simen več ali manj objekt, okoli katerega jo veliki urnetnik spletol svojo podobo in z njo pokazni vso človeško bodo, « obenem osmešil birokrate in filiretre, je Klinarjov Simen simbol človeka,
priklenjenega na  čas. z njegovo
veliko željo, stopiti iz njega. V prvi pesmi Kantate izraža pesnik svoj intimni odnos do objektivnega dogajanja. Druga pesem poje o neosveščenosti našega proleta-riata: Mali in delaj in bodi ponižen . . . MoTil je. Delal je. Bil je ponižen. Tako raste dogajanje preko rde-V'ta oktobra, dogajanja doma na ZaloSkl rodi. v Trbovljah in drugod v času Obznano, ko jc »pod pepelom tlela žerjavka Upora«. Klinar po tam lirično meditira, poje o fašizmu v Snrni-ji in Nemčiji, o čudnem črnem križu in pa o borbi našega ljudstva izpod to>ker^a jarma. Vsa izpoved se zaključi s himno.
Pesnika som vprašal, k.- T-o sta se ujela s kemnm:stom Radovanom Gobcem rripovedovi ml jo, da je pred časom poslušal Izvajanje pesr-meznih odlomkov in da se mu zdi kompor.istova muzika odlična.
Zvedavo som aa st>omnil na njegovo zbirko Zeleno torzo, ki jc izšla pred časom v Kranju.
»Z »Zelenim torzom« sem pravzaprav Odložil staro breme. Časovno je zbirka izredno široki, saj sega vse tja do leta 1039. Kljub temu, da je zbirka dokaj neugodno sprejeta pri nekaterih mlajših kritikih, ,«o v niej manlkej, tako sodijo tudi .številni posu'kl, med njimi Lojze Krakar. kar bo ostalo.
Serd sern mu v besedo in povprašal, kako kaj s prozo.
»Zadnfa let« se-n so zelo na široko ukvar'al, še ri?.«dl po letu 1954, z zgodovino delavskega gibanja na Jesenicah. Ves ta obsežni material, ki sem ga zbral, rri zdaj prerašča velik prozni tekst. In tako zdaj ugotavliam, da mi je proza pravzaprav bližja kot poezija. Poezija je mladost. Trga so iz človeka, iz mladosti in je zato tudi mladosti potrebna. Ko pa človekova spoznanja prerastejo naivno občutje, postane človek nekje cinik, pesem ni več čista pesem! Tako je proza lahko obširnejša ln tehtnejša. Zdaj pripravljam daljši prozni tekst Luči v sivem mestu. Dogajanje v delu sega v obdobje 1931-32.
K jo pa ste pričeli objavljati svoja prva dela?
»Začel sem prt Mentorju leta 1939 nato pa pri Naši rasti. Takrat sem hodil na kranjsko gimnazijo, kjer smo imeli svoj Kterarni krožek, k.r^-bfl ustanovljen na periodo S^OjL Po «yo,tni sem objavljal V Sodobnosti, v številnih časopisih" ) m \ j«evf jah.«
Kaj Ipa/^edi?
»Od - domačih  sem  vedno rad
prebiral Gradnika In Kosovela, od
mlajših pa mi je všeč Cundrič, Zidar, Grafenauer, Krokar. Od tujih pa mi ugaja Rilke, Breht pa seveda Lorca in drugI.«
Kazalec na uri so je pomikal proti drugi uri in sonce je pobijalo. Rad bi ostal in takole prijetno kramljal o tem in onem, pa frm moral oditi, Zunaj je bilo toplo in prijetno od sonca in luže na asraltni cesti so sc s"šilo.
Ljudje so hiteli n delo. Počasi sem stopal navzdol proti Zclozar-n:. ki je stala kot fantom sredi doline. Nenadoma se je v misli prikradla tista necom — Vi ste prebdi obroč. /Mi smo ostrili in. — Vi bcr>*» kmalu šli /k zmagi oojoč — Mi §ma ostali tu 'ilj ver-dnr smo z vami šli . .. Podoba ni tpvTdla nro?. V dveh sfcr^tiinth vrsticah, ki jih loai le nekaj milimetrov vsakdan joga belega nadirja, je bilo vklesanih teliko žJv-lionj m usod — toliko tak'h /iv-Ijeni, ki so prebila obroč in tHiko ta>;h živlieni. ki so ostala tu!
Vedno ie tako. se mi ie poro-d'lo v plavi — in to še zdaleč ni bilo moje — da iskr^ost ostane. Ko ostari forma in ko se porazgubi zvončkljanio rim. er.ba.ne iskrenost — na naj bo to poezija, ljubezen, življenje — sicer pa, kaj je pravzaprav poezija.
c.aati list] /ne ozelenijo/ — O'i-cvcteli cve*i /ne vzcetijo/ — Ljubezen davna [s* ne vrne/ — Zvezda umre /ko so utrne/.
Osuti Pst i no oeelenijo — da, vendar je od njih vsa iesen ena sama zlata nosom. Prehičnnn blodi od srca do srca. blodi skozi žalost in smeh. Rad imam jesen — zakaj drugače nikoli ne bi poznal svojo bolečine — in jaz imam rad svojo holešino — ker evm, da som zaradi nje človek'.
JURE KORAL
Vilmi*, hi jih gledamo
Po Gorenjski predvajajo te dni naslednje filme. Na Jesenicah    je    na sporedu
španski film »Prodajalka vijolic«. V Kropi vrte prvi del Doanovega filma »Velikan«. »Dobri stari planino« je na sporedu v I ino nem. O filmu Audia Murphia — »Ni imena na naboju«, ki je v teh dneh na sporedu v Radovljici, smo"v našem časopisu že nl-sali. V Skof.H Loki »e v dneh. ki pa po dosedanjih izkušnjah ne obetajo dolgega toplega poletja, »Dolgo toplo poletje«. O filmu smo bili že pisali, ko so ga vrteli v Kranju, zato bomo danes o njem sšmogovorili zelo na kratko. V Kranfu je bil na sporedu francoski film »Zaklad z ohnle Durance«, zdaj vrte Italijanske »Zaljubljene«, v prihodnje pa obetajo Tvestem »Zlomljena zvezda« ln pa cdP-ni film. ki ga že dlje toSko pričakujemo — »Polkovnik ln jaz«. Danes bi želel le na kratko spregovoriM o »Dolgem toplem poletju« in o francoskem filmu »Zaklad z obale Duranee«.
ZAKLAD Z OBALE DURANCE - Francoski filmi, najsi so v svc.M oodobi dobri aH sir hI, so nekje vedno zanimivi — zaradi svoje svežine. Tako je tudi z »Zakladom z obale Durarve«. Film pripoveduje o elementarni sili vode in o liudeh. ki se z njo f!>čt>je.?o. V dolini reke Durance so sklenili postaviti velikanski jez, tako t*a bi voda poplavila vso dolino. V t- okvir so ustvarja!-el vpletli skupino ljudi in njihovo r?odc t<wno zvetaK z vodo. Kljub temu. da jo tema filma zelo privlačna in
da je tehnična realizacija stvaritve izredno dobra — lahko bi rekli celo odlična — film ni dosti več kot privlačen okvir i vsakdanjo sliko. Seveda ne trdimo, da je film povsem slab — nikakor, marsikaj v njem je zelo zanimivo—Se zlasti izredno mojstrski dokumentarni posnetki, vendar resni ri na ljubo ob koncu te rahlo sentimentalne zgodbe, ki konce koncev objektivno gledano najde celo malce konzervativno rešitev, gledalec ni povsem na jasnem, kaj so ustvarjalci pravzaprav hoteli povedati. Menim, da bi bil lahko dokumentarni film dosti prepričljivejši — sicer pa če zbirate barvne razglednice ali če se navdušujete zanje, si f?'m le oglejte.
DOLGO TOPLO POLETJU — je v teh poletnih dneh na sporedu v Skofji Loki. FRm je odHčna mojstrovina znanih filmskih UB*varjaileeVi med njimi tudi Orsona Melisa. O filmn smo zabeležRl ščepec vrstic, ko je bil na k neredu v Kranju. Zaito tokrat le na kratko. Ustvarjalci so z zanimivim prteinpom k snovi urtvariH pomembno nmotnlno, ki nas je s svojo i^bri^'iKistjo prepričala. Za moti o dogajanja v fflmu M nam lahko služile tiste preproste besede Ane Frank, ko pravi, da kljob vsemu veruje v dobroto Ijodl. Ustvair-jaToi so naslikali prepričevalno galerijo usod, vfeoren** njenih v krog1 skomeroinllzf-' ranega zahoda; globoko so segH v človeka in prav z«to jc »Dolgo tonlo polet je« topel gost na*ih kinom utogra-fov. P. B.
S seje Sveta za šolstvo- prosveto in kulturo 010 Kranj
O finansiranju šolstva
SfesS RaibolBtfiii v Složeni
Preteklo nedeljo je bila v Mariboru republiška revija najboljših amaterskih pevskih zborov. — Revije se je udeležilo 15 zborov Iz vse Slovenije: DPD Svoboda Koper, DPD Svoboda Ljutomer, Obrtnik, Ptuj, France Prešeren In Komorni zbor Iz Celja, Glasbena matica in akademska pevska zbora Tone Tomšič in Vinko Vodo-
Itafevanfe mladine v obrtne poklice
Resolucija o strokovnem izobraževanju strokovnih kadrov, ki jo je junija 19G0 sprejela Zvezna ljudska skupščina, odpira z ozi-rom na nadaljnji razvoj našega gospodarstva velike perspektivo glede načrtnega izobraževanja obrtnih kadrov. Ena glavnih oblik izobraževanja bo kot doslej ostalo izučevanje mladine, možno pa se bo tudi priučiti določenega poklica in tako doseči kvalifikacijo.
Sedaj, ko je spet precej mladine končalo obvozno šolanje jo nujno, da obrtna zbornica seznani širok krog interesentov o načinu in pogojih vključevanja učencev V obrt.
S 1. januarjem 1961 so stopile v veljavo nove učne dobe za obrtne poklice, ki so pretežno krajše od (Jcsedaj veljavnih in znašajo:
— 36 mesec za poklice: orodjar, stroj, ključavničar, puškar, ovto-mehanik, mehanik pisar, strojev, instalater za centralno kurjavo, ol ok t roi nst a 1 a t er. eleTt trom ehani k in rndiomehnnik;
— 30 mesecev za poklice: stavbni ključavničar, kovinostrugar, urar. graver, vodni rhi'-: tala ter, av-toelektričar, pohištveni mizar in moški krojač:
— 24 mesecev za poklico: kovač (vozni, umetni, orodni), livar, izdelovalec tehtnic, zlatar, klepar, avtoklepar. kamnosek, brusilec 6tekla, zidar, tOS«r, soboslikar, pleskar, pečar, kolar, izdelovalec lesenih karoserij, sodar. losostru-gar, ženski krojač, šivilja ženskih Oblek, izdelovalec zgornjih dolov obutve (pnkrojevafec), čevljar. 6edlar ,izd. usnejne galanterije, mesar, pek, slaščičar, ženski frizer, fotograf, tapetoik, vozni Ur
— lR mosecov za poklice: mehanik koles, cementninar. knji-go-vez, pletilja, moški frizer in dimnikar.
Učna pogodba se lahko. sklene za izučevanje samo enega od navedenih poklicev (n. pr. ramo za soboslikarja ali pleskarja oz. moškega ali ženskoga frizerja).
Za naslednje obrtne poklice se učne pogodbe sploh ne sklepajo: pilar, bravar, rezalec stekla, krovec, parketar, pletar, izdelovalec copat, mlinar, ščetar, dežnikar in ebavnikar. Zanje se bodo kadri laTiko usposabljati s priučevanjem.
Uredba o predizo-brazbi vajencev določa kot pogoj za sprejem vajenca dokončana osemletka. To velja za vse poklice. Izjemoma pa je možno sprejeti v uk tuđi učenec, ki niso dovršil* osemletke, vendar so Tadostili obveznemu šolanju. Taki vajenci morajo pred vpoklicem v I. letnik vajenrtke šole uspešno opraviti 6—7 tedenski pripravljalni tečaj in to na' po stroki pristojni vajenski šoli.
Učna pogodba se torej zanje lahko sklene takoj, t. j. pred opravljenim pripravljalnim tečajem. S tem zamujeni čas pa se prišteje na koncu k učni pogodbi.
Z namenom, da se izobraževalnim centrom oz. vajenskim šolam omogoči lažjo razporeditev vajencev v posamezne izmene šoteke-ga pouka, priporoča zbornica, da se vajenci vključujejo v uk v času šolskih počitnic* najkasneje pa do 30. septembra.
Vsi, ki se žele izučiti dokončnega poklica, pa še nimajo zagotovljenega podjetja — vičnoga mojstra, naj stopijo v otik s pristojno občinsko rxisredovaLnico za delo, ki bo skušala najti zanje »flOTierno udao maste* KMtan-;;Wfej>
pivec. Partizanski invalidski pevski »bor iz"Ljubljano. Moški zbor Slava Klavora in učiteljski pevski zbor Slavko Oster« iz Maribora, ženski In mečani pevski zbor France Prešeren iz Kranja ter dva pevska zbora Iz zamejstva.
Letošnja pevska revija je pokazala viden napredek, tako v izboru skladb, v tehnični izvedbi in zborovski zvočnosti. Izreden uspeh sta dosegla ženski in meftani pevski zbor France Prešeren Iz Kranja. Glasbeni slroknvnjaki so Izjavili, da je ženski pevski zbor prav virtuozno izvedel Program. — Pel je skladbo Radovana Gobca -Pomladna, Petra Liparia - Hej, oblaki preko polja, kam? ter Rada Simoniiija — Kurje gospe. Pevski zbor je s kvttiviranostijo glasov, čisto intonacijo in prepričevalno interpretacijo izra*fl najvišje dosežke produktivnosti v amaterski zborovski dejavnosti. S tem se .ie tudi uvrstil med vodilne zbore v naši republiki.
Mešani pevski zbor jc že s svojo prvo skladbo Petra Liparja — Zemlja govori, prepričal, navdušil občinstvo in staekojrojake. Tudi skladba Blaža AnoJ£a — Stari nrfin. je bila toplo sprejs*a. Oba pevska zljura na t^ reviji do-hžla najV*6.ie>is4smHgde''fa>''JimA k uspehu tudi mi' č^atRamo. Oba ■zhora, M*,*,a n*st-4š«a p««- 'vonsivom dlfiienfa Utparja.
Preteklo sredo jo bila na OLO Kranj tretja soja svota za šolstvo, kulturo in procveto. Tokrat so razpravljali in i^tlapali o poročilu o f'nansiranju jn nagrajevanjtt v šolstvu ..na področju kranjskega okraja. in ie o nekaterih drugih pomembnih vprašanjih. Predvsem so poudarili, da pomeni zakon o finansiranju 'floijKtva začetek urejanja princ fp<*r <Tolitvo dohodka na področjftkronj&kega oTTraja in šo o nek^Wr/j drugih pomembnih vprašanjih. Predvsem so poudarili, da rx»rri«^ zakon o finansiranju šolstva zn*9tok urejanja principov delitve doh+odka na področju, ki je bilo vso doslej zakovmo v uoravno administrativno norm^ predpisov. Proces spreminjanja nove podobo šole je šele sprožen, ztto je treba računati z vsemi spremnimi pojavi prehitevanj«, odklonov in zaustavljanja. Sale r tem zakonom nastajajo solidne materialno osnovo za hitrejšo uvajanje reformo sodobnega šolstva, ker se mora slednjo, če hoče biti deležna sistematično družbene skrbi, prilagoditi stvarnim potrebam našegn družbenega razvoja.
Potjdarili ho, da se šolsikJ odbori, kakor tudi šolski kolektivi in mladina se šele uvajajo v situacijo, ki je nastala s tem, da so šole samostojne družbene ustanovo.
Novi noči n financiranja šolstva terja radikalne spremembe v gledanju na šolo pri vseh naših delovnih množicah. Strokovno in družbene organizacije, posebno pa tiste, ki se ukvarjajo z vzgojo mladino, morajo v tem prehodnem času nudita šolam vso pomoč
pri razvozlavanju nastabh problemov.
Prosvetni delavci so že dalj capa želeli izenačiti svojo delo z delom proizvajalcev. Možnosti, ki «o od ni.ro j o. so daio za sedaj žal le slutiti, vendar je vo^na pedagoških delavcev na dobri poti. da so šo bolj uveljavijo Itd dr""'boni delava Hrokem formata, kar bo šolo le šo bolj povezalo s potrebom i sodobnega življenja pri na«.
Zdaj smo v prvi fazi rea.Pzarije zakona o finanslraniu šol. katerega osnovni cilj ja, da so bodo šolo kar najbolj osamosvo; ile. Po vseh občinah so llstanOvUi ob< io->ske sklada za finanstranjo šol. Novi zakon o finsnoiranju pa je predvsem penrpektivni zakon, ki lx> nedvomno terjel nekaj Id, o.rooVn ro bo v prakeH uveljavil. Sole so bodo po tem zakonu osamosvojilo in posta1-1 samostoine družbeno ustanove. Mod njimi no bo — kot doslej — neprestano visela nevarnost noiz-abl ionih ali ne-zagotovl jenih finančnih sredstev, kar je čestokrat doslej vodilo k neracionalni izrabi sredstev.
Nastajanje novoga sistema, pojavljanje novih odnosov v Šolal samih, novih odnosov do njihovih ttstanovitoljov, pa zahteva intop-zivno delo in \'C'iko napora vseh prizadetih, predvsem pa sistematično pojasnjevanje novega sistema, njegovih družbenih odnosov, novega položaja šokskih ustanov ;n prosvetnih delavc^ev v njih. Vzporedrio s t-iltim pAjasnievn-njom je treba odklanjati ostanke sfcari) miselnosti, konzervativnoKti
■ m
Koncert zabavne JŠUŠ*
V četrtek, 3Č. juautja Je gostoval ■ v teinom kinu tf«a«fttnun' v • Kranju veliki plesni oiikesier RTV Uuh-ljana pod von^oin Botaoa Adamiča, Pripravljeni koncert nabavne glasbe, ki so go potdnšaR številni poslušalci. Je poklonila RTV LJubljana Kranj« kot znsagoval-cu na oddaji »sooaamv-aj svoj doma« ftttl«. N» kOMeda so ob orkestru nasioffiH imfi pevek Rafko Ingolič. Majda Sepe, Marjana DeržaJ, IJjana 1'otrov«, Beti JtHkovič, Marko Novosel, DJordje Marjanovi« in Jeiha Cvetežar. V koncertu, ki je trajal dobro uro so bili naJtopJeje sprejeli DJordje Marjuoovič, ki je na koncertu pel A dio Marija, ln Karolino, Marko Novosel s pesmima More in Mali motorist in Marjana Deržaj s petunijoijfibftč modipih mehurčkov.
• -- i' »i       ■■■■ j, S
V mali dvorani pri Jelenu je kranjski Muzej revolucij« 17. Jnntja odprl razstavo, pod naslovom VSTAJA NA GORENJSKEM. Itazslavrjenoga Je precej pisanega in slikovnega dokumentarnega gradivu te časov NOB. Ornetrfeno razstavo, M bo
in podobne pojavo, pravilno vidijo v njem nevarnost za dosedanje pomanjkljivo, nekvalitetno delo. Posebno vlogo naj bi pri tem odigrale organizacije SZDL, zbori volivcev itd.
Nekateri občinski ljudski odbori niso v celoti sprejeli vseh odlokov, ki jih predvideva temeljni zakon. Prav tako vsi upravni odbori skladov za šolstvo nimajo še izdelanih pravilnikov in finančnih p! anov.
Na koncu so poudarili, da so organi, ki so odgovorni za izvedbo novega zakona no občinah preveč osamljeni in da jim bo moral okraj nuditi več pomoči — skratka poslati koordinator občin s ciljem enotnih prizadevanj pri uresničevanju zakona.
Nadalje so obravnavali še na-irrajevanja prosvetnih delavcev. Posamezne šolske ustanove naj bi takoj pristopile k izdelavi pravilnikov za razdeljevanje osebnih dohodkov, tako da jih zakon o delitvi dohodka prosvetnih delavcev ne najde nepripravljenih, saj jim bo ta pustil odprte možnosti.
Ob koncu so dolo'ili letošnje nagrajence nagrad »Staneta Žagarja« za šolsko leto 1960/61.
R F.
Operni solist? — erontje na Ble^n
V tom tednu se jo zvrstilo v Kazini na Bledu spet nekaj prireditev. Mod obiskovalci je vzbudila največje zanimanje nedeljska Modna revija, ki jo bila v letošnji sezoni prva prireditev te vodo. V torek so namero akademske folklorne skupine iz Ljubljane izvajali večer jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi Jeseničani. Ti se bodo letos še nekajkrat nredstavili nrrisfona in gostom na Bledu. Družabno zabavni spored je izpolnfla prireditev Večer pietarah žcilja in smored veseli h moJodirj.- kvisrteta »Boris Kovačič« iz Ljubljane. S pt^eorna Stankom Gbviškorn in Datrrflorn Cadgženi se bo kvintet predstavil v soboto zvečer.
Prvikanut v letošnji sezoni nri-reditev bodo v .ponedeljek, 26. ju-rtfja, izvajali koncert operne in umetne glasbe, sousti ljubljansko opere: • sopranisika Vi 1 nva Buko^ <-čeva, tenorist Miro Srijmk. barvat Ladko Koixii§ec in violinisrt Ali Dermelj.
Nobelov nagi'ajonrc Por Lafon-kvnist, ki je taffl dan šve-teke algrnJemijo. je pred kratkim do-poWutl 70 let. Lagorkvist je pesnik, romianoplsec, dramatik. Njo-.govo zadnjo deTb »Aha^eru^nva smrt« prevT^ft^o zdaj v Združenih državah.
Po podatIclh čVisopapa za z:Jož-ništvo bodo v tem letu izšla tri dela noš^ri literarnih ustvarjalcev v ZDA. Izšle bodo naslednje knjige: Grozdane Olujie - Izlet v nebo, Otta Blhaljija — Modemi jugoslovanski sfikarji in Bulatovt-čevo delo »Craeni potao leti p»r
STRAN
RADIO • ZANIMIVOSTI
Letos spomladi so na visokom hribu Ajdni, aa lovem bregu Save, nad vasjo Potoki, izvedli raziskovalno odkopa van jo, ki bi naj omogočilo rešiti eno izmed najzanimivejših zgodovinskih vprašanj savske doline.
Zgodovinski pomen Ajdne je že 6tolctja star, žal pa še vedno ne vemo pravega odgovora. Odkar prebiva slovensko ljudstvo na območju Žirovnice do Javornika, je na Ajdno z njeniim razvalinami glodalo kot na nekaj skrivnostnega.
Ko je zgodovinar I. V. Valvazor zbiral podatke o preteklosti slovenske zemlje za svoja zbnnr zgodovinska dela, je mod drugi"-hotel rešiti tudi vprašanje Ajdne Pri fužinah na Javorniku je zve del marsikaj o ljudstvu, ki je n-rekoči živelo v predelih Karavank Pastirji s Koroške Bole, Potok ir Žirovnice so mu pokazali dra^o cone kovinsko predmete iz b^oir in srebra, ki so jih našli po bev skih in žirovniških planinah. N osnovi najdenih predmetov si j; Valvazor ustvaril mnenje o po ganskem gradiču nad Potoki.
Peterman, krajevni zdravnik n Belščici, se je žc prod Valvazor jem hotel seznaniti z davno preteklostjo prebivalcev Karavank. Prisluhnil je besedam pastirjev, lovcev in rudarjev, ki so pripovedovali o skrivnostnih krajih, predvsem o grobovih vrh Belščice, ki bi naj pripadali poganom iz Ajdne. Začel je zbirati ljudi, predvsem rudarje, ki so rudarili v Belščici, da bi z njimi odkopaval grobove. Zanimala ga je pisava, ki je bila vklesana na nagrobnih spomenikih, kot zdravnika pa ga je zanimalo tudi okostje, da bi dognal, kakšni so bili takratni ljudje. Z nadrudarjem Solzino s Koroške Belo, ki je nadaaral rudarje javorniško fužine, sta si ogledala nagrobne spomenike. Ko je nekajkr«t zamajjnil s krampom, se je razbesnela nevihta. V strahu sta zapustila kraj. Ko sta prišla do ostalih rudarjev sta pripovedovala, da je vmes posegla nadnaravna sila. Vest o maščevanju poganov in strah pred njihovo jezo je dolgo zadrževal ljudi. Mislili so, da je grobove treba pustiti pri miru.
Na zgodovinarja Vnlvazorja je ta dogodek močno vplival. Ajdno je opisal skrivnostno. Kljub povpraševanju ni mogel dognati, kdaj se je ta gradič porušil.
Po Valvazorju se za preteklost karavanških selišč in borbišč ni nihče zanimal. Ker na Belščici. ob
nevihtah rado treska, si ni nihče upal v bližino, grobov.
150 let pozneje se je h grobovom na Belščico odpravil nad-plavžar Vilman iz Javornika. Delo je bilo brezuspešno. Pozneje so poskušali še drugi. Zelja vseh je bila, najti grob zadnjega ajdovskega velikaša, katerega truplo so baje položili v zlato krsto.
Zlasti pomembne so najdbe keramike z ornamenti, živalske kosti in dva predmeta iz kovanega železa. Keramika iz predrimske dobe je slična keramiki, ki so jo od-kopali v Kranju v predzgodovin-■*kih plasteh. Keramika je omogočila, da so natančno opredelili čas in dognali, da je Ajdna res staro pogansko svetišče ali pa morda celo žrtvenik, kot je predvideval Janko Baraga. Po obzidju in srednjeveški keramiki pa moramo soditi, da je bila Ajdna močna srednjeveška utrdba, ki je po vsej verjetnosti  dočakala  prihod Slo-
vanov. Ena zanimivost kaze, da je ornament keramike, katero so našli pri lanskoletnih delih pri zadnjem plavžu v Savskih jamah, podoben ornamentu iz Ajdne. Keramika bo morda ena od bistvenih vezi pri ugotavljanju starosti in povezave med kraji v Karavankah, za katere nimamo zgodovinskih podatkov, razen inaen in ustnih izročil. Preiskava najdenih kovinskih predmetov pa je pokazala da gre za primitivno izdelavo, kar govori v prid starosti topilništva in kovaštva v Karavankah.
Velikani v letalstva
V dvajsetem stoletju pa zanimanje za Ajdno naraste. Najprej je prišel kopat ljubljanski arheolog Walter Schmid, pozneje pa se je uveljavil nadučitelj Janko Baraga s Koroške Bele. Smatral je Ajdno za staro svetišče, kjer so Ajdi žrtvovali darove bogovom. Svoje zanimanje za Ajdno je prenašal tudi na učence.
Zadnja leta pa se je za Ajdno začel zanimati Tehnični železarski muzej na Jesenicah. Pri začetem odkopavanju zidu so imeli srečno roko. Našli so sledove predrimske dobe  in srednjega veka.
RAZVOJ MOSKVE
V Moskvi so sklenili popolnoma preurediti staro mesto. Znano je, da je nekoč 70 odstotkov hiš bilo zgrajenih iz lesa ter mešanice lesa in opeke. Lansko leto je bilo v Moskvi samo še 20 odstotkov lesenih hiš. Mesto zavzema sedaj površino 87.500 hektarjev, kar je za 2,5 krat več kot pred vojno.
Predvidevajo, da bodo v prihodnjih sedmih letih preselili iz starega dela mesta v nova mestna naselja 1,5 milijona ljudi.
Letošnja letalska razstava v Parizu je presegla vsa pričakovanja. Največ priznanja so dosegli Rusi s svojim letalskim velikanom »Tu-poljev TU-114«. To potniško letalo lahko poleti s 170 potniki (v turistični verziji jih baje lahko vkrca tudi do 220). S svojimi štirimi turbornotorji doseže hitrost preko 850 km na uro.
Letalske razstave v Parizu imajo bogato tradicijo, ker jih prirejajo že od prvih začetkov letalstva. Prvo razstavo so priredili leta  1909.  Letos je na razstavi
Vlak na enem tiru
Železnice na eni tirnici so vse bolj pogoste v svetu. V Nemčiji, Franciji in še v nekaterih državah že tečejo vlaki po eni tirni-<gL Zadnji čas se je tem državam pridružila še Japonska. V bližini Tokia so zgradili prvo progo. Vlak lahko razvije hitrost do 40 km na uro.
Krmilo za ladje
Inženir neke nemške tovarne je izdelal »aktivno« krmilo za ladje, ki jim omogoča, da se lahko obrnejo na mestu. To so dosegli na ta način, da so na krmi vgradili ladjam poseben elektromotor z vijakom, tako da na krmo deluje močan bočni pritisk. »Aktivno« krmilo bo služilo predvsem velikim trgovskim ladjam, ki bodo z to napravo lažje prihajala v pristanišča in ne bodo potrebovala vlačilcev. Nadalje bodo »aktivno« krmilo uporabljali pri ladjah, ki polagajo podvodne kable, pri gašenju ladijskih požarov in pri vlačilcih.
razstavljalo 300 letalskih tovarn iz 15 držav.
Amerikanci  so prikazali originalno   kabino   rakete »Merkuri Freedom«, s katere je Amerika-nec  Shaperd  poletel   v vesolje. Posebna  zanimivost  je  tudi angleško letalo s popolnim vertikalnim vzletenjem  in pristajanjem. Prikazano je tudi veliko število' helikopterjev in lahkih letal. Le-j tala z malo hitrostjo niso izgubila' na svojem pomenu.
Hidrometeorološke zaloge najbolj peščene in suhe zemlje na svetu so skoraj neomejene. To protislovno resnico je odkril že leta 1890 francoski inženir Rollan, ko je izjavil, da so pod saharsko skorjo velike količine sladke vode. Hidrološka slika Sahare, ki so jo napravili geologi, odkriva velika nahajališča podzemske vode, ki ima svoje poreklo deloma iz morskih sedimentov, ko je saharska prostranstva prekrivalo še morje, deloma pa so to ostanki rečne vode iz časov, ko se jc Sahara osušila. Težava, ki je do sedaj pomenila nepremostljivo zapreko, je velika globina talne vode, kajti voda se zadržuje v globini 2000 metrov pod zemljo.
Francoska raziskovanja za izvori saharske nafte so ogromno pripomogla, da so odkrili bogate sloje vode. Ze leta 1954 je neka petrolejska tvrdka naletela v področju Tugurt na velike količine vode, ki se je zadrževala 1537 metrov pod zemeljsko površino. Toda za kapitaliste je bilo važnejše izkoriščanje nafte, kot pa iskanje vode. Sele ko so se izvori nafte na tem področju osušili, so prebivalstvu prodali vrtino, ki danes daje okrog 150 litrov vode v sekundi. Pritisk te vode je tako močan, da je vodni curek nekaj metrov visok. Nove vodne vrtino so pozneje skopali v Tamerni in
Sidi Kalodu. Na tem področju so dosegli svojevrstan svetovni rekord, ker voda prihaja iz globino 2100 metrov. V preteklem letu so francoski tehniki dobili že vodno curke, ki dajejo po 500 litrov vode v sekundi.
Po odkritju vode v najprostra-nejši pustinji na svetu se je kmetijstvo v zadnjih dveh letih močno razvilo. Ogromne plantažo palm rastejo vsepovsod, posebno pa v predelu Tamerna. Največji uspeh pa so dosegli kmetje v Mrari. Na tem prostranstvu, na površini nekaj sto hektarjev zemlje raste pšenica, ki je žc v marcu letošnjega leta prerasla višino onega metra. Klasje te pšenico je z zrnjem izredno bogato. Tako so letošnje leto dobili prvi pridelek saharske žetve, ki je presegla vsa pričakovanja. Kmalu bo peščena Sahara dajala dve žetvi letno in morda ni daleč čas, ko so bo ta suhi pesek spremenil v najbogatejše področje na svetu.
60SP0DDRSH0U
Jugoslavija na tržaškem veie-sejmu. Na letošnjem tržaškem velesejmu, ki ima vsako leto pomembnejšo vlogo v razvoju blagovne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo, bodo sodelovala številna jugoslovanska podjetja. Izmed slovenskih podjetij bodo na sejmu zastopana Utensilia Ljubljana, Elektrogospodarska skupnost Slovenije, Impol Slovenska Bistrica, Tom os Koper, Tehno-im-peks Ljubljana, Tržiška tovarna kos in srpov Tržič, Iskra Kranj, Tops in TOS iz Ljubljane, ETA Cerkno, ELMA Črnuče in nekatera prehrambena ter prometna podjetja.
Letošnji turistični promet v Sloveniji. V letošnjem letu smo dosegli že dokaj ugodne rezultate v turističnem prometu. Po podatkih Zavoda za statistiko je bilo letos v istem obdobju skoraj 17 odstotkov nočitev več kakor lani. Nočitve domačih gostov so se povečale za 15,7 odstotkov, nočit-
ve inozemcev pa kar za 24 odstotkov. Skupno je nočflo v Sloveniji v razdobju januar —april 476.111 gostov.
Prvi tekstilni kombinat v Istri.
V bližini Pazina bodo do konca leta 1965 zgradili velik tekstilni kombinat, ki bo zaposloval okoli 2700 delavcev in dosegel letno 10 milijard celotnega dohodka. Stroški za gradnjo tega kombinata bodo znašali nekaj nad 3 milijarde dinarjev.
Devet procentno povečanje. Industrijska proizvodnja v prvih petih mesecih letos je porasla v primerjavi z istim obdobjem lani za 9 procentov. Zlasti se je povečala proizvodnja nafte in ' gradbenega materiala.
V Kosovski Mitrovici tovarna akumulatorjev. V Kosovski Mitrovici bodo zgradili tovarno akumulatorjev. Gradnjo, ki bo stala 120 milijonov dinarjev, bo finan-siral rudnik svinca ter cinka Trepča.
»Tukaj v časopisu dajejo zanimivo i navodilo, kako žena lahko zasluži denar v prostem času!«
»Rekla sem ti, da greva moške lovit, ti pa si vzela to čisto dobesedno!«
RTV LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 13., 15., 22., 23., 24. in radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30.
NEDELJA, 25. Junija
8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma skladb za otroke 8.50 V  tričetrtinskem taktu z orkestrom Raphaole 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.47 Pri skladatelju Marjanu Kozini
10.00 Se pomnite tovariši . ..
10.30 Narodne in  domače viže
10.50 Nedeljska matineja
11.35 Moje mesto včeraj, danes in jutri — reportaža
12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
13.30 Za našo vas
13.50 Koncert pri vas doma
14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.
15.30 Melodije, ki vam ugajajo
16.00 Igramo za vas
17.00 športno popoldne
20.00 Zabavni zvoki za vse
21.00 športna poročila
21.10 Simfonija št. 3 v Es-duru
22.15 Plesna glasba
23.05 Iz Gluckove operne zakladnice
PONEDELJEK, 26. Junija
8.05 Nastopata pevska zbora iz Radomelj in Domžal 8.30 Počitniško popotovanje od strani
do strani 8.45 Četrt ure z ljubljanskim jazz
ansamblom 9.00 Dopoldanski operni spored 10.15 Zvočna mavrica 11.00 Po svetu jazza 11.30 Emil Adamič in Anton Lajovic 12.00 Petnajst minut z Zadovoljnimi Kranjci
12JB Kmetijski nasveti — dr. Ivanka Brgtez: Plodnostne motnje pri kravah zaradi vibroze
12.25 Melodije za opoldne
13.30 Belokranjske pisanice
13.55 Fantastična prodajalna — baletna aoita
14J0 Prireditve dneva
14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov
15.40 lz filmov in glasbenih revij 16JJ0 Naši popotniki na tujem 16.20 Mojstri vam pojo in \grajo 17.15 Šoferjem na pot
«
I
OD NEDELJE, 27. JUNIJA DO SOBOTE, 1. JULIJA 1961
18.00 Odlomki iz opere Pikova dama
18.40 S knjižnega trga
20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij
21.05 Simfonični koncert Zagrebške filharmonije
22.50 Literarni nokturno
23.05 Plesna glasba
/
TOREK, 27. Junija
8.05 Orkestralni in zborovski odlomki iz Verdijevih oper
8.30 Oddaja za otroke
9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo
9.40 Poje ženski vokalni kvartet
10.15 3 slavne taktirke
11.00 Pevec Dušan JakšiČ
11.15 Branje za vroče dni
11.35 Klavirski kvintet
12.00 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike
12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Simončič: Načrti za živinorejo na zadružnih gospodarstvih
12.25 Melodije za opoldne
13.30 Arije iz Mozartovih oper
14.00 S popevkami po Evropi
14.30 Prireditve dneva
14.35 Naši poslušaki čestitajo In pozdravljajo
15.40 Dvanajst preludijev za klavir
16.00 Počitniška zgodba
16.20 Naši pevci zabavne glasbe in domači zabavni ansambli
17.15 Simfonični fragmenti
18.00 človek in zdravje
18.10 Od plesišča do plesišča
18.40 Ljudski parlament
20.00 Poljska zborovska glasba
20.30 Radijska igra
21.30 Rondo rustico
21.35 Zvočni kaleidoskop
22.15 Koncertna glasba raznih dežel
23.05 Plesna glasba
SREDA, 28. junija
8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji
8.30 Počitniško popotovanje od strani
do strani 8.45 Orgle in orglice 9-AJO Vsaka ura ima svoj zven 9.35 Igrajo slavni pianisti preteklosti
10.15 Zabavni potpuri
11.30 Deset minut iz naše beležnice
11.40 Mali koncert
12.00 Veseli hribovci so v gosteh
12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože šile — Kaj bomo sejali po ječmenu
12.25 Melodije za opoldne
13.30 Zabavala vas bosta Kmečka
godba in Gorenjski vokalni
kvartet 13.55 Glasbeni desert 14.30 Prireditve dneva 14.35 Glasbena medigra 14.40 Pojdem v rute ... 15.40 Car mladosti — orkestralna
suita
16.00 Radijska univerza 16.15 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Popevke, ki jih radi poslušate 18.00 Melodije iz tujih krajev >18.45 šport in športniki 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki 22.15 Zaplešite z nami 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert
ČETRTEK, 29. Junija
8.05 S tostran m onstran Sorte 8.30 Oddaja za cicibane 9.00 Zvočni magazin 10.15 Slavni pevci — slavne arije 11.00 Obrtni pevski zbor »Enakost«
iz Kranja 11.15 Branje za vroče dni 11.35 Romunska in bolgarska zabavna glasba
12.00 Slovenske narodne v priredbi Janka Ranika
12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milan Simič:  Mravlja, uspešna zati-ralka gozdnih škodljivcev
12.25 Melodije za opoldne
13.30 Z orkestrom RTV Ljubljana po domači deželi
14.05 Vedri napevi z velikimi zabavnimi ansambli
14.30 Prireditve dneva
14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo
15.40 Dalmatinske narodne pesmi
16.00 Zabaval vas bo pianist George Feyer
16.20 Nesmrtne melodije Vincenza
Bellinija 17.15 Pevka Gabi Novak 17.30 Turistična oddaja 18.00 Glasbene miniature 18.45 Poletni kulturni zapiski 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi
in napevov 20.45 Glasbena medigra 20.50 Literarni večer 21.30 Druga simfonija 22.15 Nočni akordi 22.45 Sonata za rog in klavir 23.05 Plesna glasba
PETEK, 30. junija
8.05 Glasba ob delu 8.30 Počitniško popotovanje od
strani do strani 8,45 Divertissement za klavir in godalni orkester 9.00 Iz jugoslovanskih oper 10.15 Z melodijami ob obalah Sredozemskega morja 11.00 Malo na violončelo, malo na
klarinet 11.40 Otroci pozdravljajo 12.00 Vokalni kvintet Lisinski iz Zagreba
12.15 Kmetijski nasveti — ing. Vuka-din šišakovič: Oidij vinske trte
12.25 Hammond orgle in trio orglic Raisner
12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Zdaj pa kar po domače 13.55 Nekaj opernih baletov 14.30 Prireditve dneva 14.35 Godala m vokalni zabavni ansambli
15.40 Poslušajmo Slovenski oktet
16.00 Športni tednik
16.20 S sprejemnikom na dopust
17.15 Koncert za vas
18.00 Zabavni orkester RTV Beograd
18.15 Ljodska glasba narodov Sovjetske Zveze
18.45 Iz naših kolektivov
20.00 Zabavni orkester Jackie Glcason
20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled
20.30 Iz del Antonina Dvoraka
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
22.15 Godala v noči
22.35 Moderna plesna glasba
22.50 Literarni nokturno
23.05 Spored jugoslovanske glasbe
SOBOTA, 1. Julija
8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu
8.30 Pionirski tednik
8.50 Hammond orgle '
9.00 Med renesanso in impresionizmom
10.15 S sprejemnikom na dopust
11.00 Po svetu jazza
11.30 Popevke se vrstijo
12.00 Venček narodnih melodij
12.15 Jože Krcgar: Cvetice dvoletnice
12.25 Igra Pihalni orkester LM
12.45 Crno in belo
13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe
14.00 Vedri zvoki
14.30 Prireditve dneva
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
15.40 Tri skladbe za violončelo in orkester
16.00 Humoreska
16.20 Majhni ansambli
16.40 Mladinski mešani zbor gimnazije
17.15 Kitara in vibrafon
17.30 Po kinu se dobimo
18.00 Dva prizora iz opere Hovanščina
18.20 Pozdrav z gora
18.45 Okno v svet
20.00 V dvo in tričetrtinskem taktu 20.20 Radijska komedija 21.14 Melodije za prijeten konec tedna
22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Plesna glasba
Televizijski spored
NEDELJA, 23. Junija
9.30 Oddaja za kmetovalce 10.00 Velvet — serijsk film 16.45 Prenos atletskega srečanja
Jugoslavija : Italija 20.00 Sedem dni
20.45 Železni cvet — madžarski film 22.15 Festival Napolitanske pesmi
PONEDELJEK, 26. Junija
18.00 Medic — serijski film 18.30 Znanost in tehnika 19.00 TV pregled 19.30 Glasbeni film 20.00 TV dnevnik
20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Vučjak — TV drama
TOREK, 27. junija
17.00 TV za otroke
18.45 Simfonični koncert
21.00 Zabavno - reklamna oddaja
21.15 Oko resnice — TV film
22.05 Magični trenutek — glasbena oddaja
SREDA, 28. junija
18.00 Pionirski mozaik
18.45 Dokumentarni film
19.00 Cas, ljudje in dogodle" -
20.00 TV dnevnik
20.15 Dokumentarni film
20.30 šest slavnostnih vabil —
zaključna quiz oddaja 21.30 Radijska postaja — reportaža
ČETRTEK, 29. junija
17.30 En-den-dinus — oddaja za
najmlajše 18.00 Tadek Hejadck 18.10 Pijače za najmlajše — nasveti 18.30 Cannonball — serijski film 19.00 Narodna osvobodilna borba —
partizanske bolnišnice
19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik
20.30 Spoznavajmo svet in domovino 21.30 Naši glasbeni umetniki
PETEK, 30. junija 17.00 TV za otroke 20.15 TV o filmu
20.45 Celovečerni  umetniški film
SOBOTA, 1. Julija
17.00 Državno prvenstvo v telovadbi 19.00 Pravi prijatelji — TV igra za otroke
19.30 Serijski film za Otrok« 20.00 TV dnevnik 20.15 Dokumentarni film 20.30 Serafinov klub — humoristično zabavna oddaja
21.30 Jaquarjev prijatelj — del glasbene oddajo
22.30 Serijski film 20.00 TV dnevnik
0732
SOBOTA, DNE 24. JUNIJA 1961	DRUŽINSKI POMENKI	bj.iuu1
		
V Kranju in Radovljici
Prijetna presenečenja modnih revijah
Modne revije na Gorenjskem ne prirejamo velikokrat, zato sem toliko bolj z veseljem pohitela prejšni teden kar na dve: prvo, ki je bila v četrtek zvečer, so pripravile dijakinje konfekcijskega in pletilskcga oddelka Srednje tehnične tekstilne šole iz Kranja, preteklo sobo"to zvečer pa je bila prva modna revija Alpske modne industrije Almira v Radovljici. Vsaka od njiju jc imela svoj poseben namen. Tako je prva želela predvsem pokazati, s 'kakšnim znanjem so absolventke te šole odšle na delo v pletilska in konfekcijska podjetja, druga pa predstaviti letošnjo kolekcijo te priznane tovarne pletenin.
Prav zaradi njunih različnih namenov pa si skoraj moramo ogledati vsako posebej.
Na Tekstilni šoli je bila revija V telovadnici, prikazali so modele, ki so jih naredili v domačih delavnicah, celo blago za nekatere obleke so stkali v tkalnici šole, manekenke so bile dijakinje te šole — skratka vse je bilo domače, a zato nič manj v stilu prave modne revije. Prikazali so okrog 60 različnih modelov, ki bi bili, če bi se res pojavili v naših trgovinah, pri kupcih verjetno prav tako toplo sprejeti, kot so bili pri obiskovalcih revije. Zaradi tega, ker so bili izdelki plod celoletnega truda dijakinj in dijakov omenjenih oddelkov in njihovih strokovnih učiteljev, je bilo popolnoma razumljivo, da smo si poleg prikupnih poletnih oblek, kopalnih plaščev, pletenih kompletov, jopic in puloverjev oglodali tudi zimske plašče. Marsikatera natančna opazovalka je morala verjetno nekajkrat zamižali zaradi nekoliko površno izdelanega spodnjega robu pri krilu ali slabše vši-tega rokava na obleki — toda nič zato, vse to bo prav kmalu popravila   praksa.   Prireditelje je
treba pohvaliti zato, ker so pripravili cenik modelov in pri večini tudi omogočili njihov nakup, nekoliko čudno pa je, da prav pletenine, ki so jih prikazovali za tovarno Spik iz Kranja niso bile naprodaj in tudi za cene nismo zvedeli.
Sobotna revija v Radovljici si je z vso pravico zaslužila ime elitne modne revije: največ seveda zaradi izredno lepih pletenin, ki so jih izdelali v Almiri, pa tudi zaradi dobrih odraslih manekenov in ljubkih prikazo-valcev otroških pletenin, od katerih je posebno mala Alenka na mah osvojila gledalce. Tudi modeli, ki so bili prikazani na tej reviji, niso bili vezani na eno samo letno obdobje, ampak smo mod njimi lahko srečali modele za vse letne čase. Kar težko bi bilo reči, kaj je bilo obiskovalcem revije najbolj všeč. Opazila pa sem, da se niso navduševali nad ekstra-vagantnimi oblačili, ki jih pa na srečo ni bilo veliko, saj revija tudi ni imela takega namena.
Nasprotno pa so bili presenečeni nad bogato izbiro enostavnih ženskih, moških in otroških puloverjev in jopic v raznih krojih, materialih, barvah in za razne priložnosti. Z velikim odobravanjem so sprejeli tudi komplete jopic in puloverjev, skoraj največ navdušenja pa so poželi izredno lepi in elegantni pleteni kostimi, ki jih jo vedno dopolnjevala tudi primerna pletena bluzica.
Skoraj vsak model bi zaslužil svoj opis, toda ker jih je bilo monda okoli 120, bi bilo to precej težko. Sedaj si lahko želimo le še to, da bodo vsi modeli, za katero so nam na reviji rekli, da so namenjeni standardni proizvodnji, res že letos tudi v trgovini.-Na žalost smo imeli s takimi obljubami do sedaj še vedno slabe izkušnje in jih zato že marsikdo ne jemlje več resno. Morda naj ob tej trditvi navedem tudi majhno ilustracijo: Napovedovalec je na modni reviji predstavil lep ženski pulover kot standardni proizvod, ki ga v Almiri že izdelujejo. Mlajša žena, ki je sedela poleg mene se je nasmehnila, zato sem jo vprašala, če ji morda ni všeč. Hitro mi je odgovorila: »O je, pa še kako. Samo tega puloverja pa še nikoli nisem videla. — Veste jaz tudi tam delam,« je čez čas pristavila.
M. Sosič
Kmalu za tem, ko nas je tovarna Delamaris iz Izole presenetila z govejo juho Argo, so ji sledila tudi nekatera druga podjetja prehrambene industrije tako, da je sedaj izbira juh kar precejšnja. Verjetno je konkurenca vplivala tudi na kvaliteto, ki ji v zadnjem času skorajda nimamo več česa očitati, toda tudi bistvenih razlik med proizvodi posameznih tovarn ni. Glavna lastnost jušnih koncentratov je ta, da je njihova priprava izredno enostavna, zlasti pa hitra in prav tu je brez dvoma vzrok, da jušno koncentrate sedaj že uporabljajo domala v vsakem gospodinjstvu. Ker vse juhe po vrsti radi imenujemo kar z imenom Argo, si danes oglejmo, od katerih tovarn in kakšno juhe lahko kupimo v naših trgovinah.
Delamaris: Argo sp^cial z mesnim rižem (BO din), Kokošja juha z jajčnimi testeninami (65 din), Goveja juha z jajčnimi testeninami (60 din), koncentrat govejo juhe (50 din), koncentrat kokošje juhe 55 din.
Podravka: Kokošja juha s testeninami (70 din), Goveja juha s testeninami (60 din). Simental-koncentrat goveje juhe v kocki (50 din), Zlatka-kokošja juha (60 din).
Franck: Biserka - goveja jtiha (50 din). Koka - kokošja juha (55 dinarjev).
Razen tega lahko kupimo tudi Da-Da kocke za izboljšanje juh; izdeluje jih Kolinska tovarna v Ljubljani (10 din) in začimbe »Rex« (115 din).
Problemi jeseniških žena
Ali lahko dobim delo
ŽENE NISO ZADOVOLJNE Z VSAKO SLUŽBO
Kakor lahko vidite na sliki, so letošnje kopalne oMckc nekoliko bolj zaprte, kot so bile doslej. Seveda — taka je beseda modi, vnete ljubiteljice sonca pa bodo za sončenje Sc vedno oblekle blkinl. — Obleke na naši sliki so izdelane iz helankc, to jc elastičnega blaga, ki so mu modni krentorjl dali prednost pred vsemi drugimi pri Šivanju kopalnih oblek. Zato pa ni rečeno, da n« bo prav tako lepa obleka Iz pisanega, črtastega aH enobarvnega pralnega platna, za močnejše postaje pa jc ta tudi primernejši
Ze dva meseca je od tega, ka
.smo v uredništvu dobili pismo neke Jesoničanke in čeprav se je skrila za "tujim imenom in navedla ulico, ki je na Jesenicah ni veči smo se odločili, da bomo ob priliki pisali o stvareh, ki nam jih je v pismu napisala. V njem močno kritizira pomanjkanje za žene primernih delovnih mest na Jesenicah in povsem neobjektivno ocenjuje razdeljevanje prostih mest posameznim prosilkam. Med drugim navaja, da je na posredovalnici vpisanih že 200 do 300 žena,, ki leto in več čakajo na zaposlitev.
Prav zaradi teh podatkov som ob obisku Jesenic izrabila priliko in se napotila na Zavod za zaposlovanje. Spotoma sem srečala znanca in mu povedala, da mislim pisati o tem, kako na Jesenicah žene ne morejo dobiti zaposlitve. »Kdo to pravi?« se je takoj začudil, »saj to sploh ni ros. Monda že dve leti iščem žensko, ki bi pomagala v gospodinjstvu in dobro bi plačal, a jo ne morem dobiti.« Kdo bi mi potom zameril, če nisem ničesar več razumela.
V razgovoru z direktorjem Zavoda za zaposlovanje Viktorjem Brunom pa sem zvedela za kopico' podatkov in si kmalu lahko ustvarila natančnejšo sliko o tem jeseniškem poblemu.
Evidence Zavoda za zaposlovali jo kažejo, da je bilo 15. junija letos prijavljenih na Jesenicah 146 nezaposlenih žensk, od 1eh jih kar , 93 čaka na delo manj kot tri me-(seoe, 23 do šest mesecev, ostale 'nekoliko dalj, 3 celo nad dve leti. Največ prosilk je starih od 25 do
35 let, močno pa 9o zastopane tudi tiste v starosti okoli 45 let. Zanimivo je, da je od vseh prosilk kar več kot 100 takih, ki imajo do 4 razrede osnovno šole. Prav to pa je velikokrat vzrok, da je težko najti zanje primerno zaposlitev. Ze večkrat se je zgodilo, da so kateri teh žerta z nizko izobrazbo ponudili mesto čistilke, a ga ni hotela sprejeti. Dejstvo je, da jo večina žena zelo izbirčnih kar s*? službe tiče.
Seveda pa nihče ne želi zanikati, da problema zaposlovanja žena na Jeseni cah ni. Posebno težko je najti dovolj prostih učnih most za dekleta;- letos so jih na Jesenicah razpisali samo 2o, za fante pa kar 212. O tem so govorili tudi na plenumu občinskega komiteja SZDL. saj bo v prihodnjih lotih prihajalo iz šole vodno več deklet in bo z njimi vedno težo.
Razen toga, da imajo na Jesenicah v načrtu ustanovitev raznih obratov, ki bi zaposlovali predvsem ženske, pa bo novoustanovljeni Zavod za zaposlovanje proučil vsa delovna mesta, ki na Jesenicah že so. Tako menijo, da bi bilo več žena lahko zanntslenih v radio servisih, mehaničnih delavnicah, kot sprovodnice na avtobusih ali šoferke na manjših tovornjakih, precej za žene primernih mest bi verjetno našli tudi v Železarni in v drugih podjetjih.
Na noben način torej ne bi mogli trditi, da se na Jesenicah odgovorni forumi za nezaposlene žene ne zanimajo, zato tudi upanje, da bo problem kmalu rešen, ni neumestno.
DOKUMENTI    DOKUMENTI DOKUMENTI
AUSCHWITZ"
Dnevnik taboriščnega zdravnika
In kot zdravnik za seciranje prispevam po njegovem naziranju k temu dobršen del.
Oberscharfuhrer Mussfeld je komandant krematorija I. in njegov najboljši strelec. S tremi esesovci opravlja streljanje v tilnik. Krematoriji so le za uničevanje velikih množic, če je ljudi manj kot pet sto, jih likvidirajo s streli v tilnik. \
Mussfeldu pripovedujem o strahotni zgodbi deklice. Govorim mu o tem, kaj vse je pretrpela, kako je vdihavala cvklon. Toda le v majhni množini. Podrli so jo na tla, kjer je obležala z obrazom na mokrih tleh. Zaradi tega se ni čisto zadušila, kajti v mokroti plin izgubi precej svoje moči.
Ko mu vse pojasnim, ga poprosim, naj bi kaj storil za deklico. Zelo resno je poslušal, nato pa me vpraša, kako bi jaz rešil to zadevo. Z obraza mu berem, v kako težaven položaj sem ga spravil. Tu v krematoriju dekletce nikakor ne more ostati.
Samo ena možnost je, mu rečem. Dekle bi moralo skozi vrata iz krematorija. V bližini dela ženski bataljon. Dekle bi se lahko hitro pomešalo med delavke in potem odšlo z njimi v barake. O vsem, kar se je z njo-godilo, bi seve morala absolutno molčati. Med množico žensk bi se zanjo sploh nihče ne zmenil dosti, saj sc večina žensk niti ne pozna med seboj.
Zmajuje z glavo.
Če bi bilo dekle vsaj nekaj let starejše. Kaka dvajsetletnica bi bila že dovolj razumna in previdna, da bi razumela izredni slučaj svoje rešitve in ne bi z nikomer govorija o tem. Mussfeld meni, da bi dekletce v svoji naivnosti takoj izblebetalo, kaj je videlo in doživelo. Kaj takega se bliskovito raznese. In vsi trije bi bili izgubljeni. Dekle, on in jaz.
»Tu ni pomoči,« pravi. »Dekle ne sme ostati živai«
Pretresen ga prosim usmiljenja.
Vse zastonj! Četrt ure nato odpeljejo dekletce t prostor pred krematorijem. Strel v tilnik. Mussfeld ni streljal sam. Določil je za to svojega namestnika.
V prvem nadstropju krematorija jc mizarska delavnica. V njej delajo trije delavci. Trenutno so zaposleni pri privatnem delu. Oberscharfuhrer Mussfeld jim je ukazal, naj izgotove dvojni kavč za njegovo stanovanje v Mannsheimu. Potrebni les so vzeli iz ostankov lesa za gradnjo. Peresa ;.a kavč so pobrali iz naslanjačev in stolov, na katerih so prinesli v krematorij starce in bolnike.
Ko tako opazujem delo, vedno bolj zori v meni misel. Nekaj mi ne da miru. Enajst »Posebnih komand« je že neslo s seboj skrivnost krematorijev. V nekaj tednih bodo potekli' štirje meseci dvanajste »Posebne komande«. Privadili smo se tej misli. Rešitve za nas ni. Ne smemo poginiti, preden nismo poskusili vsega, da obvestimo svet o grozotah Auschvvitza.
čisto vseeno je, kdaj odkrije svet naše poročilo. Kmalu, v enem letu, desetih, dvajsetih. Vseeno je, samo, da izve resnico. Samo da obtožba ostane. Dve sto na smrt obsojenih ljudi »Posebne komande« jo podpiše. In dvojni kavč naj jo ponese v svet. In nekega dne, pa naj i bi bilo tudi po dvajsetih letih, bo zvedel iz tega kavča resnico.
Poslanica je izgotovljena. Izčrpno poroča o mori-tvah v taborišču, o načinu moritev, o strahotnih razmerah v taborišču sploh. Zapisana so vsa imena morilcev kakor tudi približno število njihovih žrtev.
Poslanica obsega tri velike pergamentne pole. Francoski umetnostni risar napiše v dveh izvodih vse podatke. Za pisavo uporablja tuš, ki nikoli ne obledi. Okrog zvitih pergamentnih listov ovijemo svilen motvoz in jih vtaknemo v kovinsko cevko, ki jo je po meri naredil naš ključavničar. Cevko hermetično začinimo, da ne more do listov vlaga. Izdelali smo dva taka izvoda. Enega vtaknemo v podlogo med peresa kavča, drugega pa zakopljemo na dvorišču krematorija.
DOKUMENTI     DOKUMENTI DOKUMENTI
31
Charles McCorma« ■
see iz sineapuRB
Preddelavec, ki so ga drugi klicali Biji, me je peljal k Japoncu. »Bodi previden, tuan,« mi je za-šepetal, ko sva sc približala kolibi. Živci so sc mi napeli do skrajnosti.
Japonec je bil pravi tip, ohol in surov in len žc na prvi pogled, saj tudi ni imel pravega dela. Bil jc zavaljen in majhen. Govoril je mešanico spa-kedrane malajščinc in javanščine.
»Od kod si?« Večno eno in isto vprašanje.
»Tuan, sem rekel — za uvod je bilo odlično — »bil sc zaposlen kot nadzornik na gumijevi plantaži po imena Tapakkanda v bližini Mcdana.
»Zakaj si odšel?«
»Moj gospodar jc bil Nizozemec. Pobegnil je, pa tudi menc jc hotel vzeti s seboj, a sem sc mu izmuznil.«
»Zakaj?«
»Rad bi prišel k svoji družini v Bandung.« »Zakaj si se ustavil tukaj?« »Nič denarja nimam, gospod.« r »Zakaj nisi odšel s svojim  holandskim gospodarjem?«
»•Tuan, velika cesarska armada zemlje vzhajajočega sonca je obljubljala preko radia, da bodo vzhodni narodi kmalu svobodni. Mnogo let sem hlepel po tem, da bi se osvobodil svojega holand-fkega gospodarja.« Pljunil sei* po tleh.
Pogledal mi jc naravnost v oč«
Moje oči so bile modre.
»Ochlus.«
»Da, tuan.«
»TI nisi Anglež?«
»Ne, tuan. Ne Anglež.« Znova sem pljunil. »MoJ oče je bil Nemec, mati pa malajski Fvroazijka.« To je bila zgodba, ki sem jo dolgo tuhtal, toda zdaj, k» sem j* prvič uporabil, me Je prevzel nenaden
paničen sirah ob misli, da bi mc Japonec lahko nagovoril nemški. K sreči je le pokimal.
»Dobra mešanica.« S temi besedami je načečkal moje ime na košček papirja, ki ga je vtaknil v žep bluze in se obrnil.
Tisti dan sem pozabil, da sem Evropejec. Garal sem kot domačini, govoril le, kadar sem moral in to v malajščini, obenem pa oprezoval za drugimi Japonci, ki bi utegnili biti bolj brihtni kot bedasti narednik, ki je zapovedoval delavcem. Delo pa je bilo težko in utrudljivo, posebno za človeka, ki je bil tako telesno izčrpan kot jaz. Z lopatami smo kopali zemljo in gramoz ter jo v lesenih in bambusovih vedrih znašali k visokemu kupu, precej daleč od bodoče ceste, ki je počasi dobivala končno podobo. Ob štirih so nam ukazali, naj nehamo. Se nikoli poprej mi menda ni bil počitek tako dobrodošel. Prah me je pokrival od nog do glave in bil sem natanko takšen kot domači delavci.
Pozno zvečer sem se vrnil v kampong, kjer sem našel Dona, ki je ves nesrečen pasel lenobo.
»Si kaj jedel?« sem ga vprašal.
»Da.«
»O. K. Ti in Skinny ostanita ta, zame pa bo bolje, če jem z domačini.«
»Poslušaj, Mac,« je zagodrnjal. »Skinnv se že ves dan potika naokoli. Sele pred petimi minutami sem ga prvič videl.«
»Ves dan zunaj? Kje jc bil?«
»Vrag vedi.«
Spogledala sva se.
»Kako je Rovu?«
»Počasi umira. Ne verjamem, da bo prestal noč.«
»In to po vsem, kar je pretrpel.« 1
Ta hip je prikolovratil Skinny skozi vrata. Zgrabil sem ga za ramena.
»TI bedak, če me ni tukaj, moraš biti v koči, ne pa postavati zunaj naokrog!«
»Počasi, Mac, počasi. Vse je v redu. Dobro nam je tu.«
»Dve milji od tod,« sem mu rekel, »sem garal za Japonce, da bi zaslužil dovolj za našo oskrbo.
Nekdo bo posumil, povedal naprej in po nas bo. Nočem, da postajaš naokrog.«
»O. K., Mac, O. K. Toda ves dan ne morem čepeti notri, ali ne? Saj vendar moram priti na svež zrak.« Zarezal se je.
»■Kje si bil?«
»Z Li-Tong In njenim očetom.«
»Sem si kar mislil. Fazi, kie hodiš. Zbežali smo iz Singapura in ni nam bilo lahko. Ne bi rad, da se nam izjalovijo načrti. Razumeš?«
Razumel je.
Tiho, brez hrupa je Rov v tej kratki tropski noči umrl. Zanj je to bilo srečno odrešenje vseh muk. Ta beseda zveni zdaj morebiti strašno, toda natanko tako je bilo — srečno odrešenje. Dolge mesece so ga trpinčile bolečine in griža ga je dobesedno izpila. Njegovo srce in volja pa sta do konca bila levje močna in hrabra.
Nesli smo njegovo mršavo, lahko truplo na ravnico zunaj vasi, skopali grob, pokrili mrtvega Rova s praprotjo ter ga sežgali. Zmolili smo nekaj molitev, kolikor smo jih znali. Morebiti smo jih povedali narobe, toda tega mi je bilo malo mar. Gomilo smo zaznavali s preprostim bambusovim križem in tu smo ga pastili.
Tako malo smo vedeli o Rovu. Od kod je prišel? Je bil poročen? Je imel kaj otrok? O sebi nam ni ničesar povedal. Ko smo se vračali od njegovega groba, so mi silile solze v oči. Slišal sem neki glas, ki bi ga komaj spoznal za svojega, kako mrmra že na pol pozabljene verze.
»Rupert Brooke,« je rekel Don.
»Ga poznaš?« sem se začudil.
»Pa še kako, prijatelj. Pa še kako.«
8. poglavje
Potem ko smo ga zažgali, nismo več govorili o Rovu. Smrt ga je tako dolgo spremljala, da smo sprejeli njeno senco medse kot petega tovariša, ki je nevidno hodil zraven nas. Konec je bil neizogiben. Nagon po samoohranitvi pa nas je silil, da nismo kazali svojih čustev, saj tudi ničesar nismo mogli storiti za Roya»
Kasno popoldne je prišel oče Li-Tong k naši koči in nam izrazil sožalje.
»Skrbeli bomo za grob vašega prijatelja,« je rekel.
»Hvala.« Nič drugega nisem mogel izreči.
»Nas boste kmalu zapustili, tuan?«
Radovedno sem ga pogledal in sc začudil, od kod ta nenadna bojazen v njegovem glasu.
»Kmalu,« sem rekel. »Nekaj časa bom še delal za Japonce, da vam bom lahko plačal za bivanje tu.« J »Prav o tem sem se želel pomeniti, tuan. Jutri bo japonski narednik delil mezde, potem pa morate iti.«
»Toda Japonec se bo začudil, kam sem odšel.« Poskusil sem drugače.
»Ali nam lahko pomagaš, da bi prišli čez Kurdsko ožino na Javo?«
»To rte bo lahko.« Njegov brezbrižni obraz jc kazal, da ne moreva pričakovati velike pomoči.
»Poslušaj,« sem mu rekel. »Gotovo ne želiš, da bi ostali tu. Cc nas Japonci ujamejo, nas bodo gotovo pripravili do tega, da bomo priznali, kje smo se zadrževali.«
Ta udarec jo pogodil. Za hip jc nepremično obsedel, potem pa vstal in me sotro pogledal.
»Morda bomo lahko kaj storili,« je rekel in zamišljeno odšel proti svoji kolibi.
Tega dne sem garal v neznosni vročini, zvečer pa mi je japonski narednik izplačal 4.5 okupacijskih guldenov. Te sem ob vrnitvi v kampong izročil poglavarju. Zahvalil sc mi je. Kasneje jc prišel k naši kolibi.
»Tuan, moj prijatelj ribič bo odšel nocoj. Obenem bo prepeljal tebe in drugega tuan a na majhen otok.«
Ošinil sem ga s pogledom:
»Toda mi bi radi na Javo. Cc pridemo na ta otok, nam to ne bo veliko pomagalo.«
»Moj prijatelj te bo prepeljal na otok, tuan, njegov brat pa potem na Javo.«
»Zakaj nas pa ta prijatelj ne more prepeljati na Javo?«
Obrnil sem se k Donu. »Ni dobro- ostati na. pol puti,«- -sem zanu^nral. . >
GLAS
SOBOTA. DJTE 24. JUNIJA 1961
RAS RAZGOVOR
Težko je izbirati...
Da bi ohranili spomin in osvežili dogodke na NOB v naših krajih, organizira pionirski odred »Tone Cufar« z Jesenic v okviru proslav 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov vrsto prireditev. Med drugim je njihov pevski zbor v začetku junija že uspešno nastopal po partizanskih vaseh v okolici Bohinja. V tem tednu pa so organizirali pohod »Po stezah partizanske Jelovice«.
Učence na podobnih pohodih, ki jih je letos vse polno, sprem-
ljajo preživeli borci jn udeležence pohoda seznanjajo s pomembnimi dogodki in akcijami v posameznih partizanskih krajih. Učence pionirskega odreda »Tone Cufar« so minuli četrtek spremljali kar trije borci. Z enim izmed njih, s 54-letnim Francem Mulejem, delavcem v jeseniški Železarni, sem se onda n razgovarjala in ga povprašala za pot, ki so jo prehodili.
Bil je bolj redkobeseden, vendar je rade volje pričel pripovedovati:
»Skupno z dvema vodičema in približno 100 učenci sem krenil v zgodnjih jutranjih urah na Rovtarico. Od tu pa smo odšli v dolino v treh skupinah, in sicer v tri smeri proti Lancovem, Ribnem in Soteski.« j
Pripomnil je še, da se rad udeležuje teh pohodov in pripoveduje mladini o težkih dnevih iz »asov NOB in 3a to torej ni njegov prvi pohod s šolsko mladino.
»Dobro se spominjam poti na Javorniški rovt in na Mežaklo v minulih letih,« mi jc dejal tov. Mulej.
»Mene, kot prav gotovo tudi naše bralce, zanima, kdaj ■ ste odšli v partizane in kje vse ste preživljali dneve v času vojne?«
»Ze leta 1942 sem se vključil v Cankarjev bataljon, ki se je tedaj boril pod Stolom. — Leta
m
i?
1943  sem   med   prvimi   prosto- g
voljci odšel v I. kOroško četo. — B
Boril sem se vsepovsod: na Pri- I
morskem, v Selški dolini, v je- g seniškem kota itd.«
Ko som ga povprašala po ve- g
seli h in  žalostnih  trenutkih  iz g
njegovega   partizanstva,   mi   je j§
dejal, da je prvih, predvsem pa I
drugih  toliko, da je težko iz- M
brati enega in o njem govoriti, s
V velikih nevarnostih  je bil s
predvsem takrat, ko je bil kot |1
kurir zaposlen na terenu. Dobro jS
se spominja dni, ki jih je preži- s
vel na Primorskem, ko je bil po S
več dni obkoljen od Nemcev in I se ni smel ganiti.
»Toda vse to jc minilo, doča- I
kal sem leto 1945, Jeto osvobo- I
ditve, in na čase NOB so ostali ■ samo še spomini, spomini, ki ne s
bodo nikoli pozabljeni.
M. F.
neoeuo
Jesenice — V nedeljo dopoldne bo na strelišču pod Mežakljo okrajno strelsko tekmovanje z MK puško za »Alcmorial Iva Slav-ca.-*Jokla-.
* Jezersko — Jutri ob 10. uri bo v okviru proslav 20-letnice vstaje na športnem igrišču na Jezerskem pomembnejša proslava. Ob tej priliki bodo razvili tudi prapor   krajevne   organizacijo ZB.
Trsteadk - V počastitev 20-let-rriee vstaje pripravlja krajevna nrjpRtiNNBtJM ZB Gorice - Trstenik posebno proslavo, ki bo v nedeljo dopoldne. V Brezovem gaju na Trsteniku pa bodo odkrili spominsko obeležje 20. padlim partizanom domač"nom.
Bled — Danes bo otvoritei razstave otroških risb in drugih likovnih izdelkov. Razstava bo odprta danes in jutri. Zvečer bo v dvorani Kazine družbena prireditev VEČER VEDRIH MELODIJ v izvedbi kvinteta Boris Kovačič iz Ljubljane. Pela bosta Stanko Gori šek in Danilo Cadež.
Suha — V počastitev 20-letnice vstaje in 35-!etnice obstoja društva bodo člani Gasilskega društva Predosljo in gnsliske operativne enoto Suha izvedli ob 14. uri mokre vajo, razen tega pa bo tudi otvoritev sirene. Po vajah bo pred gasilskim domom na Suhi zabava.
Mariuljk - Za Akom bo v počastitev 20-letnice vstaje m 15-letnice prve prireditve Smučarskega kluba Jesenice »Spomladanski slalom.« Start bo ob 10. uri. ob in. uri pa razglasitev rezultatov v Martuljku.
Bled — V nedeljo, s pričetkom ob 8. uri, bo republiško odbojkarsko prvenstvo  m jpladfnke.
Na Jezerskem te dni urejajo obcestno kanalizacijo.
Zaključni računi pri rokometaših
Tržič gre na kvalifikacije
SPET LEPI DOBER NARAŠČAJ
S tinalno tekmo Storžič : Mladost B na Golniku za pokal Jugoslavije bodo jutri na Gorenjskem tudi rokometaši uradno zaključili sezono 1960-61. Ce danes ob zaključku tekmovanja potegnemo črto pod računi, potem lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bila pravkar zaključena sezona uspešna. Res, tla ni bilo vse tako, kot je bilo želeti,
t) ^a te.ujiiji Tehniški srednji meravajo letos ki bo izpopolnil spodarstvu. To šolo obiskujejo ljudje in to iz Šola jc trikrat uc  in zavzema
novoustanovljeni šoli na Bledu na-uspo.sobiti kader, vrzel v našem go-
triletno večerno po večini starejši vse Gorenjske. —
tedensko po pet snov iz matoma-
S tre * s ko tekmovanje z malokallbrsko puško
Velikega strelskega tekmovanja z. ma-lokalibrtkfl puško za ženske, ki bo v počastitev Dneva borcev v Kočevju, se bodo udeležila iudi dve ženski ekipi z Gorenjske.
Plenum Strelske zveze Slovenije
Danes bo v Ljubljani plenum Strelske zveze Slovenije, na katerem bodo med drugim govorili 0 pripravah za letošnje republiško in državno strelsko prvenstvo.
Republiško prvenstvo v odbojki za mladinke
Danes in jutri bo na igrišču TVD »Partizana« Bled letošnje republiško prvenstvo v odbojki za mladinke, ki ga organizirata TVD »Partizan« Bled in Odbojkarska zveza Slovenije. Po prijavah ekip sodeč bo to tekmovanje izredno zanimivo.
Okrajno tekmovanje traktoristov
Področno društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov Kranj, ki vključuje tudi člane s področja ObLO Tržič in SkoFja Loka, se je že pričelo pripravljati na letošnje okrajno tekmovanje traktoristov in kmetijskih strojnikov, Vi bo 16. julija na posestvu v Šenčurju.
PLAVALNA SOLA V KRANJU Kranj — Plavalni klub iz Kranja bo tudi letos organiziral plavalno šolo, in sicer od 1. julija dalje. Sola bo predvidoma trajala 21 dni in bo samo v lepem vremenu. Vpisovanje v šolo bo od 26. do 30. junija pri blagajni na kranjskem kopališču.
tike, slovenščine, tehnologije in fizika Izpite bodo opravili še v tem mesecu, popravljalne pa v jeseni.
sfr Javno kopališče, ki je bilo dograjeno na Jesenicah že minulo sezono, so letos opremili še s skakalnim stolpom in otroškim bazenom. V teh dneh še urejujejo in opremljajo prostor okrog kopališča, tako da bo to odprto najpozneje v začetku julija.
® Te dni je bila odprta na Mestnem trgu v Skofji Loki razstava JLA, in sicer v počastitev 20-letnice revolucije. Razstavo je pripravil ZROP v Skofji Loki s pomočjo škofjeloške garnizije ln si jo je ogledalo precejšnje število ljudi, predvsem šolskih otrok.
f) Minuli teden so pričeli z udarniškim delom škofjeloški gimnazijci. Izkopavati so pričeli temelje za novo šolo na Trati. — Preko 100 gimnazijcev bo po ves dan delalo pri izkopih do konca junija.
f) Do danes imamo v merilu kranjske občino na novo izvoljenih 1950 članov delavskih svetov ekonomskih enot v 104 formiranih ekonomskih enotah. Ce k temu prištejemo še 1300 članov centralnih delavskih svetov, vidimo da je število samoupravnih organov kakor tudi njihovih članov zares veliko.
Strelsko tekmovanje za kio »Borca«
Godešič — Kot lanski zmagovalec strelskega tekmovanja v počastitev 4. julija — Dneva borcev, je mladinska organizacija iz Go~ cešdča pri Ske~i Loki V neToTjo, 18. junija, organizirala tradicionalno tekmovanje za prehodim kip >.Borca« Gorenjske predilnice.
Tekmovanja seje udeležiilo fio-dom ekip sindikalnih podružnic loških podjetij in društvenih političnih organizacij.
V izredno močni konkurenci je zmagala strelska ekipa Gorenjske predilnice pred ekipo Jelovice in Ix>škc tovarne hladilnikov. Mod posamezniki je osvojil prvo mesto Rado Cuš pred Henrikom Pe-terneljem in Slavkom Praprotni-kom. *b
ČASI ZA MLADOST — NA GORENJSKEM
vendar kljub temu lahko ocenimo minulo poslovno dobo z oceno: dobro.
Gorenjska predstavnika v republiških ligah, moška in ženska ekipa Mladosti iz Kranja, sta sicer to pot zasedle nekoliko nižje mesto kot lani. Člani so bili osmi (lani peti), članice Mladosti pa so zasedle 6. mesto (lani tretje). — Kvaliteta obeh ekip je nekoliko padla. Ce pa upoštevamo, da sta obe ekipi v minuli sezoni nastopali povsem pomlajeni, potem smo z uspehom obeh ekip lahko zadovoljni, saj sta se obe obdržali v ligah. Mladi igralci in igralke so si tako letos spomladi nabrali precej izkušenj, ki jih bodo v jeseni s ponovnim startom, s pridom izrabili. Z novo sezono pa bodo vrste rokometašev Mladosti tudi okrepljene, saj bodo prišli že prvi igralci iz. JLA,tako da lahko računamo, da bo na jesen pri Mladosti zavel drug veter. Ce jim bo uprava SD Mladost« omogočila po finančni plati dobre priprave, potem lahko spet računamo na lepše čase pri Mladosti.
V naši domači gorenjski konkurenci so tudi zaključili s tekmovanji. Kaslov prvaka je letos že drugič zapored osvojil Partzan iz Tržiča in si pridobil pravico nastopa na kvalifikacijah za vstop v republiško ligo. Letos bodo torej Tržičani že drugič poskušali srečo, da bi poskočili za stopnico više. Letos bodo kvalifikacije v Ajdovščini. Vsa štiri moštva (Ajdovščina, Piran, Žentvid in Tržič) bodo zelo izenačena in bo prav gotovo odločala o tem, kdo bo šel v višje tekmovanje, tudi športna sreča. — Letos imajo Tržičani veliko možnosti, da se uvrstijo v ligo, saj bodo prišla v
njo zaradi ustanovitve II. zvezne rokometne lige po vsej priliki kar tri moštva s kvalifikacij v Ajdovščini. Kvalifikacije bodo že jutri, 25. junija. Morda bo Gorenjska dobla tako letos tudi drugega predstavnika v republiški rokometni ligi. Ljubitelji rokometa v Tržiču si zelo želijo, da bi v jeseni končno doma gledali tekme republiške lige.
Tudi o ostalih moštvih v gorenjski ligi, lahko zapišemo, da so kvalitetno napredovala. To že posebej velja za Partizana iz Križ, ki je spomladi nabral kar lepo število točk.
V mladinski in pionirski konkurenci sta obe najvišji mesti pripadli kranjski Mladosti. Obe moštvi pa sta tudi na finalnih tekmah za prvaka Slovenije za-sec\ odlični mesti, mladinci drugo mesto v Sloveniji, a pionirji častno tretje mesto. Lep uspeh so v finalu na republiškem prvenstvu dosegle tudi pionirke Mladosti, ki so med šestimi ekipami osvojile 2. mesto. Po vsem tem se vidi, da ima Mladost odličen naraščaj.
Končne lestvice so naslednje • člani:
Tržič	14	2		0		2		293:155	24
Borac	14	8				4		222:201	is
Mladost B	14	7		2		.S		256:228	16
Storžič	14	6		1		7		176:160	13
Iskra	14	6		1		7		190:289	13
Duplje	14	5		2		7		204:198	i2
Križe	14	3		3		S		215:272	9
Sava	14	2		3		9		129:182	7
Pionirji:									
Mladost	10		1		1		2	92:63	15
Duplje	10		A		1		3	79:^0	13
Tr/:C	10		6		0		4	72:62	12
Sava (	10		3		2		5	33:45	8
Storžič	10		4		0		6	30:47	8
Križe	10		2		0		8	66:105	4
	(M*			**>	X«		m		
Z obiska pod Češko kočo
V znameniti krajevnega praznika
Sezona turizma na Jezerskem se bo šele začela. Najhujši turistični vrvež bo julija in avgusta. Kljub temu pa je že nekaj dni na Jezerskem nadvse živahno. Bliža se pač 12. julij — krajevni praznik. Jezerjani pa so letošnje praznovanje združili s proslavljanjem 20-letnice ljudske revolucije in prav zato pripravili tudi obširnejši  spored  prireditev kot prejšnja leta.
TELOVADNI NASTOP
Prva večja prireditev v okviru praznovanja je bila na Jezerskem že prejšnjo nedeljo. Tamošnja osnovna šola je naštudirala skrbno pripravljen obširen telovadni nastop, ki so si ga ogleeali številni domačini in gostje, ki so že tam na letnih doptistih. Telovadni nastop pa je bil zaključen s srečanji v odbojki.
JUTRI SO NA VRSTI BORCI
Jutri, v nedeljo, 25. junija, bo na Jezerskem spet velika prireditev. Dopoldne ob 10. uri bo slavnostna akademija, ki jo prireja krajevna organizacija Zveze borcev, ki bo tokrat razvila tudi svoj prapor. Po akademiji, na kateri bo razen domačinov sodeloval tudi pevski zbor France Prešeren iz Kranja, bo vse popoldne zabava na prostoru ob športnih igriščih.
NAD 600 GASILCEV
Jezerjani pa bodo razvitju pra-nora prisostvovali tudi štirinajst ini kasneje, \n sicer 9. julija. Prostovoljno grsilsko društvo Jezersko namreč letos praznuje 50-let-nico obstoja in bo za svoj jubilej razvilo društveni prapor. Ob tej priložnosti pa bo tudi občinska gasilska zveza Kranj razvila svoj prapor. — Domačini pričakujejo,
da se bo tisto nedeljo zbralo na Jezerskem nad 600 gasilcev iz vso Slovenije, pa tudi iz Avstrije.
TURIZEM NA NOVI POTI
Čeprav je večina Jezerjanov obremenjena z omenjenimi prireditvami, mora vendar sproti reševati številne probleme v zvezi s turizmom, osrednjo panogo njihovega gospodarstva. Ti problemi pa so lelos precej večji kot so bili vsa leta doslej. Turizem na Jezerskem je dobil namreč povsem nov značaj — Jezersko je postalo letovišče odprtega tipa in ne več zatočišče socialnega turizma, če ga smemo tako imenovati. Turistični delavci so torej odslej prepuščeni sami sebi. Sami si morajo zagotoviti obisk in poskrbeti za zadostno razvedrilo gostov. Prav zaradi toga pa je pričakovati, 'da na Jezerskem letos ne bo toKks-nega turističnega prometa kot lansko leto, čeprav je med domačimi in tujimi turisti za Jezsersko precejšnje zanimanje. Vsekakor bodo tudi lotos turistične zmogljivosti zasedene; vendar za krajši čas kot prejšnja leta. Vse pa kaže, da bo letos močno porasel izletniški turizem; tako so vsaj pokazale dosedanje sobote in nedelje, čeprav jo vreme izletnikom dokaj nagajalo. B. F.
Ob 5D-*etnJci obstoja Prostovoljnega gasilskega  društva Jezersko bo tadi otvoritev novega gasilskega doma.
Za seboi imajo eno tretiino peti
Begunje, 23. junija — Skupina gorenjskih planincev je preteklo soboto krenila lz Kamnika na 450 kilometrov dolg pohod na Poljane nad Jesenicami, kjer bo osrednja gorenjska proslava ob 20. obletnici ljudske revolucije.
Doslej so prehodili že eno tretjino poti in so včeraj okrog 12. ure prispeli na grobišče v Dragi. Tu je mlade gorenjske planince pozdravil v Imenu Občinskega odbora Zveze borcev Radovljica France Meze. Svečanostim v Drajd so prisostvovati Se predsednik organizatorja pohoda kranjskega PD Franjo Klojčnik, direktor pokrajinskega muzeja NOB Martin Prešeren, sekretar Okrajnega odbora Zveze borcev Kranj Franc Konobclj-Slovcnko in drugI. Na komemoraciji v Dragi na groblSču talcev je govoril vodja skupine planincev, prvoborce Andrej Brovč. Po kratkem postanku v Dragi so planinci nadaljevali not naprej proti Valvasorjevi koči. Tu so prisil žc na področje jeseniške občine In so gorenjske planinec  In tabornike na tej naporni
poti sprejeli v Valvasorjevi koči sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov Jesenice Ivko Sakslda, predsednik Občinskega odbora SZDL Jesenice Roman Tržan ln drugi.
Danes zvečer so planinci In taborniki prispeli v Ravne na Mežakli, kjer ji!« je med drugimi počakal tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL Kranj tovariš Milan Regouc. M. 2.
—na umiiiihii m iiBiJ«i!!aB"iiMLM»iiJua
RAJ KO GRADNIK »*««»«*"Hf*BiHffiif^^Haiiiiiiiiiii,i'Ti mirnima
zaslužen slovenski
Ob jeseniškem kopališču bo 4. ju lija otvoritev še dveh pomožnih objektov, skakalni stolp in okrep
čevalniea
Preminil jc šolnik, dolgoletni upravitelj in nadzornik ter znanstveni delavec — RAJ KO GRADNIK. -Minuli četrtek, 22. junija, so ga številni občani Bleda pospremili k poslednjemu počitku na blejsko pokopališče.
Svojo delovno pot je začel pokojni Rajko Gradnik kot učitelj v Kozani na Primorskem. Od leta 1920 dalje jc živel in delal, na Bledu kot naduei'.elj in šolski nadzornik. Njegovi učenci in sodelavci ga imajo v spominu kot človeka m pedagoga, ki se ie na vsakem koraku prizadeval uveljaviti v šoli napredna in sodobna načela poučevanja, kakršne razvija'o v mladostnikih dejavno mišljenje in jih usposabljajo za življenje.
Šolsko in vzgojno delo pa jc bila le ena stran njegovega plodnega dela. Ukvarjal se je namreč tudi z znanstvenim raziskovanem in napisal tudi več razprav- Proučeval je geologijo, mineralogijo in sorodne vede. Z vso skrbjo in vrnemo pa je proučeval vodne razmere Blejskega in Bohinjskega jezera in Priobčil več razprav te vrste. Zbral e tudi dragoceno gradivo o turizmu na Gorenjskem.
Pokojni Rajko Gradnik je lani praznoval SO-letnico. Rcrjcn jc bil 1880 v Mcdani na Primorskem. Obe svetovni vojni sta ga skupaj z njegovo družino hudo prizadeli, /e teta 1914 je bil skupaj z ožetom in bratom pesnikom Alojzem G rodovnikom interniran na goriški grad. Druga v-oina ga'je pahnila najprej v Begun ie, nato pa v izgnanstvo v Srbijo, koder je sodeloval z NOB v izgnanskib organizacijah. Kljub negovi visoki starosti je pokojni Gradnik vse do zadnjega pridno delal. Nenadna smrt mu je prekrižala številne delovne načrte.      , .