PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 100 lir
Leto XXX. Št. 98 (8804)
TRST, četrtek, 25. aprila 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Ob dnevu vstaje
Letošnji 25. april, Dan vstaje in zmage nad fašizmom, praznuje italijansko ljudstvo v ozračju notranje napetosti, ki zahteva od vseh demokratičnih sil največjo budnost in tudi pripravljenost na odločen spopad s silami reakcije, ki skušajo zaustaviti razvoj demokracije v državi, potisniti kolo zgodovine nazaj in ponovno pahniti državo in družbo v mrak proslulega fašističnega dvajset-letja.
Kakor se zdi taka ocena položaja huda, tako je žal točna in resnična. Dokazov zanjo je več kot dovolj. Kopičijo se že dolgo časa, prav v sedanjem obdobju pa je njihov skupek dosegel mejo zaskrbljujoče kritičnosti. Prevratniško nasilje desničarskih in fašističnih sil Se ob nezaslišani tolerantnosti političnih in državnih oblasti stopnjuje iz dneva v dan, zločinski atentati, ki nosijo očiten fašistični in provokacijski pečat, in katerih namen je sejati nemir, ustvarjati zmedo za lažje snovanje protidemokratičnih zarot, so na dnevnem redu, sodni postopki proti fašističnim zločincem se z vsemi mogočimi pravnimi argumentacijami potiskajo na slepi tir odlaganja in postopne zamrznitve, resnične demokratične družbene reforme si z veliko težavo skozi neštete sistematično postavljene ovire utirajo pot V vse to se vpleta kampanja Za referendum o razporoki, v kateri prihaja do koncentracije konservativnih sil v državi od desnih demokristjanskih do monarhofašističnih z jasno težnjo izkoristiti tudi to kampanjo Za neprikrito uveljavljanje avtoritarnih teženj v državi. Prav nič ne preseneča, če so v takem ozračju zaslutile ugodno priložnost za svoj nastop italijanska iredenta ter revanšistič-ne in neofašistične sile, ki jo vzdržujejo, za obuditev revan-šističnih teženj do sosedne Jugoslavije, s katero je bilo v zadnjih dvajsetih letih ustvarjeno zgledno sosedstvo, ki tem silam nikoli ni šlo v račun, in če so te težnje našle podporo v samih krogih rimske vlade. In še manj lahko preseneča, če je v ozračju, ki ga je ustvarila zloglasna nota italijanske vlade, ki je sicer naletela na kritiko in odklonilno stališče tako pri italijanski javnosti kot pri demokratičnih političnih krogih, lahko kolovodja italijanskih neofašistov in morilec partizanov Almirante v Trstu, ob meji in prav v tem trenutku nemoteno in doslej še nekaznovano podžigal k fizičnemu obračunu s pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, pozival oblasti k izločitvi «slovenskega bacila» v slogu najbolj mračnih rasističnih metod nedavne preteklosti.
25. april, dan splošne vstaje proti fašizmu, se zaradi vsega tega danes ne more proslavljati samo s polaganjem vencev na spomenike in obeležja odporništva in narodnoosvobodilnega boja pri nas, ne more m ne sme se odražati samo v besedah, pa čeprav še tako lepih in plemenitih. Svoj smisel, svojo aktualno vsebino, svoj imperativ mora ta praznik imeti bolj kot kdajkoli v zadnjem času, v aktivni enotnosti vseh demokratičnih sil. Proti fašizmu in proti konservativnim silam v državi in pri nas, ki mu gladijo pot, je treba postaviti nepremagljivi jez čuječe enotnosti in na tem jezu moramo biti združeni z demokratičnimi silami italijanskega naroda tudi mi Slovenci. Ne v izolaciji, v povezovanju s temi silami je jamstvo naše ohranitve, varnosti in našega razvoja, je jamstvo miru in sožitja za nas in za ves svet.
SKLEP OSREDNJE KOMISIJE ZA PAPIR
PODBAŽITEV DNEVNIKOV DO ISO UR VLADNA POMOČ DNEVNEMU ČASOPISJU
Ministrski podtajnik pri predsedstvu vlade Sarti obljubil, da bodo največ pomoči deležni mali in srednji dnevniki - Prihodnje letio bodo določili za pomoč dnevnikom 10 milijard lir
RIM, 24. — Osrednja komisija za papir, ki se je danes sestala na sedežu predsedstva vlade, je sklenila predlagati medministrskemu odboru za cene povišanje cene dnevnikov do največ 150 lir za izvod. Kdaj bo nova cena dnevnikov stopila v veljavo bo odločal medministrski odbor za cene. Obenem pa bo dovoljeno, da bodo lahko posamezne založniške hiše določile tudi nižjo ceno od 150 lir. Ta sklep so sprejeli vsi člani komisije, razen predsednika vsedržavne časnikarske zveze Falva in predstavnika sindikatov tiskarjev Celzija, ki sta se vzdržala.
Seje komisije se je udeležil tudi ministrski podtajnik pri predsedstvu vlade Sarti. V zvezi s položajem italijanskega dnevnega časopisja in veliko krizo, ki je zajela predvsem male in srednje dnevnike zaradi visoke cene papirja in visokih proizvajalnih stroškov, pomanjkanja reklame itd., je Sarti poudaril, da je vlada vzela na znanje in zelo u-godno ocenila zaključke parlamentarne komisije, ki je napravila pre-
iskavo o položaju italijanskega dnevnega tiska. Dejal je, da se vlada obvezuje, da bo čjmprej _ sprejela primerne ukrepe za pomoč dnevnikom. V' tej zvezi bo vlada dala pobudo za uveljavitev načela o publi-cizaciji lastnine in finančnih virov dnevnikov, o obrambi avtonomije založniških družb in dostojanstva časnikarskega poklica, za obrambo in okrepitev pluralističnega sistema javnega obveščanja ter za okrepitev demokratične udeležbe v notranjosti založniških hiš. Glede gospodarskih ukrepov pa jè Sarti pripomnil, da jih bo vlada začela izvajati že letos, v okviru razporožlji-vih denarnih sredstev in da bodo prihodnje finančno leto vključili v proračun 10 milijard lir. S tem denarjem namerava vlada omogočiti ugodna posojila ter sodelovati pri stroških za nakup papirja za določeno število strani za vsak dnevnik v obratnem sorazmerju na število tiskanih izvodov in v mejah, ki jih dovoljuta državni proračun ter morebitni prispevek vsedržavne ustanove za papir.
Ministrski podtajnik pri predsed-
stvu vlade je izjavil, da bodo pri dodelitvi pomoči dali prednost malim in srednjim dnevnikom vsedržavnega in deželnega značaja, še posebno pozornost pa bodo posvetili tistim dnevnikom, ki bodo ohranili nižjo ceno. Poleg tega pa bo vlada pri dodelitvi pomoči upoštevala predvsem položaj časnikarskih zadrug, ali zadrug med časnikarji in tiskarji za tiskanje dnevnikov.
V dopoldanskih urah je ministrski podtajnik pri predsedstvu vlade Sarti sprejel predstavnike sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL tiskarskih delavcev in vsedržavne časnikarske zveze. Preučili so položaj dnevnikov v luči izsledkov parlamentarne komisije o dnevnem časopisju. Predstavniki tiskarjev in časnikarjev so ministrskemu podtajniku poudarili, da je treba čim-prej sprejeti stvarne ukrepe, da se pomaga dnevnikom, ki so v te-; žavah.
Predsedstvo vlade je sporočilo, da bo v četrtek, 2. maja, prvo srečanje med novo vlado in sindikalnimi organizacijami. Do tega sre-
ZA PREMOSTITEV MRTVI TOČKE V POGAJANJIH » BLIŽNJIM VZHODU
Pred skorajšnjim posvetovanjem med Kissingerjem in Cromikom
Sovjetski in ameriški zunanji minister se bosta srečala v ponedeljek v Ženevi
llllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllHllHIIHIIIIIIlU!l»lllllllllllll»IIIIIHHllll»inillllll»i.Milllllll*llllUIIIIIIIIIIIMIIIlllllHIII*HlllllllHlllllllllllllll*llllllllllllll*IIUI||»
V OKVIRU PREISKAVE 0 FAŠISTIČNIH BOMBNIH ATENTATIH
VMilanu aretiran pripadnik CISNAL z dvema vrečama dinamitnih nabojev
Pietro Negri ne skriva svojih simpatij do fašistov • S seboj je imel 62 dinamitnih nabojev Policija zaslišuje mladeniča, ki je zbežal po atentatu na sedež federacije PSI v Leccu
MILAN, M. — V okviru preiskav o atentatu na sedež milanske izter-jevalnice davkov in na sedež pokrajinske federacije PSI v Leccu je policija danes aretirala 48-letnega Pietra Negrija, ki so ga zasačili pred njegovim stanovanjem, medtem ko je skušal naložiti v avto vreči, v katerih je bilo 62 dinamitnih nabojev, 10 metrov počasne zažigalne vrvice in 300 metrov hitre zažigalne vrvice. Trije agenti v civilu so opazili Negrija, ko je skušal naložiti vreči v avto, mož pa je skušal pobegniti, kakor hitro je opazil, da se mu trojica približuje.
Negrija so odpeljali na prvo policijsko postajo, kjer so ga preiskali in zaslišali. Mož je imel v žepu izkaznico fašistične organizacije CISNAL, baje pa je tudi sam
izjavil, da je pristaš neofašistične stranke MSI. Kasneje so ugotovili, da Negri biva v Parmi, začasno pa je prišel v Milan. V Parmi je imel večkrat opravka s sodnimi oblastmi: bil je že obsojen zaradi kraje, ropa, nedovoljene posesti o-rožja,' pohcija pa trdi, da je duševno neuravnovešen. Oktobra lani so ga prijavili zaradi nedovoljenega lepljenja lepakov CISNAL. Hišne preiskave, ki jih je policija izvedla v stanovanjih oseb povezanih z Ne-grijem in v krogih milanske desnice, niso doslej obrodile nobenih sadov.
Medtem so 19-letnega desničarskega skrajneža Adriana Petronija premestili v zapor v Pescarenico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. V teku noči je dr. Tornaseli!, namestnik državnega pravdnika v Lec-
f	'	' ' '	"
L mÉT
Minister narodne obrambe ČSSR K eneral Martin Dzur med obiskom pokopališča padlih za osvoboditev Beograda
cu mladeniča zaslišal v prisotnosti1 karabinjerskih častnikov, policijskih funkcionarjev in branilcev a-retiranca. Petroni je baje izjavil, da je prišel v Lecco, da bi spremil nekega prijatelja, Armanda po imenu, ki bi moral izročiti v tem mestu zavoj, za vsebino katerega pa ni vedel. Petroni je baje parkiral fiat 500 v Ulici Roma, in počakal pajdaša, ki se je odpravil po opravkih. Ko je slišal eksplozijo se je ustrašil in se skušal odpeljati, ne da bi počakal prijatelja.
Njegovo tezo so demantirali številni očividci, ki so se pogovarjali pred barom «Unione». Ti namreč zagotavljajo, da sta se s fiatom 500, katerega številko evidenčne tablice so sporočili policiji, odpeljali dve osebi. Petroni je posredoval policiji vrsto drugih podatkov, večkrat pa je dal nasprotujoče si izjave, zaradi česar mu policija ne verjame.
Tajnik PSI De Martino je poslal socialistični federaciji v Leccu brzojavko, v kateri izraža svojo solidarnost in solidarnost vodstva ob podlem atentatu na pokrajinski sedež. De Martino pravi, da morajo vse demokratične sile biti zelo budne, da bi strle v kali nasilje proti demokratičnemu redu.
član vodstva PSI Paolo Vittorelli piše danes v genovskem dnevniku «II lavoro», da obstaja za sedanjim prevratniškim načrtom, ki se postopoma uresničuje, enotna organizacija, enotna centrala, ki skuša ustvariti vtis, da v Italiji vlada nered, ki izhaja iz pomanjkanja učinkovite oblasti. Vittorelli ugotavlja, da skušajo naprtiti, v okviru polemike o referendumu, sedanja teroristična dejanja tej ali oni politični stranki. Nekdo skuša celo vmešati tajnika KD Fanfanija, sklicujoč se na njegove neprevidne namige na 18. aprila. Socialisti ponavljajo, da ne verjamejo v prevratniške načrte nobene demokratične sile, niti na vladi niti v opoziciji. V zaključku svojega članka pravi Vittorelli, da mora vlada poiskati tiste, ki skušajo kaliti javni red in preprečiti atentat na ustavo in na demokratične svoboščine pred 12. majem.
Čanja bo prišlo na zahtevo sindikalnih organizacij, ki pripravljajo obširno poročilo o gospodarskem in socialnem položaju v državi. V njem so tudi predlogi sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, kako bi bilo treba reševati gospodarsko krizo.
Na skupni seji senatne komisije za proračun in industrijo sta ministra za proračun Giolitti in za industrijo De Mita obrazložila senatorjem vsedržavni petrolejski načrt, ki sta ga ministrstvi pripravili v preteklih mesecih s sodelovanjem številnih strokovnjakov. Načrt, ki bo stopil sedaj v veliavo, določa predvsem pogoje za okrepitev državne petrolejske ustanove ENI in za preureditev predelovalnih in raz-pečevalnih struktur.
Minister Giolitti je članom dveh komisij izjavil, da namerava vlada začeti izvajati petrolejski načrt. V tej zvezi bo medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje sprejel zadevne sklepe. Minister je zagotovil, da bodo pri izvajanju načrta spoštovali vse pristojnosti, ki jih imajo sedaj na tem področju deželne uprave. Obenem je Giolitti poudaril, da mora biti petrolejski načrt vključen v širši program italijanske energetske politike. Osnovni ukrepi, ki jih bo vlada sprejela v zvezi s petrolejskim načrtom, se nanašajo na nabavo nafte in naftnih proizvodov, preureditev sedanjih predelovalnih struktur in na večjo vlogo državne ustanove ENI pri nabavi in prodaji naftnih proizvodov.
Komunisti so v komisiji takoj izjavili, da je načrt, ki sta ga ministra obrazložila, nevaren za italijansko gospodarstvo in da bi bilo zelo hudo, če bi ga medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje odobril. Komunistični senatorji so ugotovili, da petrolejski načrt ne vsebuje nobenih daljših perspektiv v okviru energetske politike, da ne nakazuje nobene perspektive za preureditev porabe naftnih proizvodov in da niti ne o-menja raziskav o novih energetskih virih. Poleg tega so komunistični senatorji dejali, da načrt ne daje nobenega jamstva za nadzorstvo nad cenami surove nafte, kar bo še naprej omogočilo petrolejskim družbam velike profite. Menili so tudi, da načrt omogoča povečanje sedanjih zmogljivosti predelovanja nafte v Italiji, čeprav je znano, da italijanske čistilnice predelujejo mnogo več naftnih proizvodov kot jih Italija potrebuje.
Komunistični senatorji so napovedali, da bodo odločno nastopili proti petrolejskemu načrtu tudi v razpravi v avli.
.......................................
Mitja Ribičič sprejel delegacijo Bangla deša
Gostje so bili danes tudi na zveznem izvršnem svetu, kjer so se pogovarjali s predsednikom Vratušo
Sirski topovi v oblaku dima med včerajšnjimi spopadi na Golanskem višavju niiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiHiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiua
NA DUNAJU PO DALJŠI BOLEZNI
UMRL A VSTRIJSKI PREDSEDNIK JONAS
Pogreb pokojnega predsednika bo v ponedeljek
H
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič je sprejel danes delegacijo skupščine socialistične republike Bangla deša, ki jo vodi predsednik parlamenta Abdul Malek Ukil. Ob tej priložnosti je bila opravljena prijateljska izmenjava misli o sodobnih mednarodnih gibanjih in o najvažnejših notranjih vprašanjih, s katerima se soočujeta obe prijateljski državi.
V razgovorih je bilo izraženo zadovoljstvo za razvoj dvostranskih odnosov in opozorjeno na potrebe in možnosti za nadaljnji razvoj in napredek sodelovanja na vseh področjih. Podpredsednik Ribičič je poleg tega izrazil zadovoljstvo urad-
PROSLAVA 29. OBLETNICE VSTAJE DANES, 25. APRILA, OB 9.30
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU «GIUSEPPE VERDI»
V TRSTU — TRG VERDI 1
Govorila bosta republiški senator Paolo Sema in tržaški občinski odbornik Dušan Hreščak. Tržaški partizanski pevski zbor in inštrumentalni ansambel, ki ju vodi prof. Oskar Kjuder, bosta izvajala spored pesmi evropskega odpora.
Partizani, antifašisti, mladinci! Udeležite se proslave.
Vsedržavno združenje partizanov Italije Vsedržavno združenje političnih preganjancev Vsedržavno združenje bivših deportirancev A.RE.COR.CIL. - Odbor proti fašizmu In represiji
vi mrtve točke, na kateri so pogajanja za rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Vlada bo čimprej sprejela u-krepe za pomoč italijanskim dnevnikom na osnovi priporočil, ki jih je dala parlamentarna komisija, ki je proučila resen položaj dnevnega časopisja. To je sporočil ministrski podtajnik pri predsedstvu vlade Sarti na včerajšnjem sestanku osrednje komisije za papir, na katerem so tudi sklenili, da bodo predlagali medministrskemu odboru za cene, da določi povišanje cene dnevnikov do največ 150 lir z~ izvod. Ministrski podtajnik Sar., je obljubil, da bodo posvetili pozornost predvsem malim in srednjim dnevnikom, ki bodo dobili največ podpore. Letos bodo dali podporo iz razpoložljivih sredstev v proračunu, za prihodnje leto pa bodo vključili v proračun 10 milijard lir za pomoč dnevnikom.
V okviru preiskave o atentatih na sedeže levičarskih strank
n i TMrpo
DAfStb
in na državne ustanove so aretirali desničarskega skrajneža Pietra Negrija, medtem ko je nalagal dve vreči dinamitnih nabojev na svoj avto. Pri njem so našli izkaznico fašistične organizacije CISNAL, mož pa je tudi s?-i priznal, da je pristaš misov-
v. Nadaljuje se tudi zasliševanje domnevnega atentatorja na sedež pokrajinske federacije PSI v Leccu.
Na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo vsakodnevni spopadi med Sirci in Izraelci na Golanskem višavju, medtem ko poročajo o skorajšnjem sestanku med zunanjima ministroma ZDA in SZ Kissingerjem in Brežnjevom, ki bo v ponedeljek v Ženevi. Na sporedu bodo pogovori o premostit-
Na včerajšnji seji deželnega sveta je predsednik Berzanti med proslavljanjem 25. aprila obsodil Almirantejeve žaljive izraze do Slovencev in slovesno potrdil obveznost dežele, da zaščiti in utrdi pogoje za mirno sožitje, za polno priznanje pravic sodežela-nom slovenskega jezika in za o-hranitev miru in sodelovanja na naši meji. Berzantijevim besedam se je pridružil v imenu deželnega odbora predsednik Comelli In potrdil, da se bo deželni odbor še naprej zavzemal, v mejah pristojnosti, za ohranitev sožitja med državljani italijanskega in slovenskega jezika. Comelli je tudi izrazil željo deželnega odbora, da bi Italija in Jugoslavija mirno rešili sedanji spor v obojestranskem interesu in v širšem interesu miru in varnosti Evrope.
nih krogov in narodov Jugoslavije zaradi podpisa tristranskega sporazuma med Bangla dešem, Indijo in Pakistanom in dejal da bo ta sporazum pomemben prispevek k utrditvi miru in sodelovanja na indijski podcelini, kar je v interesu vseh borcev za mir in enakopravno sodelovanje med državami in narodi na svetu.
Delegacijo ljudske skupščine Bangla deša je sprejel danes tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. V razgovoru so bile izmenjane misli o dosedanjem dvostranskem sodelovanju med obema državama. V razgovorih je bil poleg tega potrjen širši pomen sodelovanja neuvrščenih držav in držav v razvoju.
Predsednik zvezne skupščine Mi-jalko Todorovič je priredil sinoči gostom iz Bangla deša večerjo, med katero sta Todorovič in Ukil izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila, da narode obeh držav vežejo med drugim enaka zgodovinska preteklost v borbi za narodno osvoboditev ter stremljenja po svobodi, neodvisnosti in privrženost načelom neuvrščenosti.
B. BOŽIČ
Nabene vesti o dr. Sossiju
GENOVA, 24. — Po prekinitvi preiskave o ugrabitvi namestnika genovskega državnega pravdnika dr. Maria Sossija je šef političnega urada genovske kvesture izjavil, da jim ne preostane drugega kot čakati na nadaljnji razplet zadeve.
DUNAJ, 24. — Danes ponoči je po daljši bolezni umrl predsednik avstrijske republike Franz Jonas.
Poglavar avstrijske države se je rodil 4. oktobra 1899 na Dunaju v delavski družini. Izučil se je za črkostavca in še zelo mlad stopil v socialistično stranko. Svojo izobrazbo je izpopolnil na ljudski univerzi, kjer sta med drugimi poučevala Karl Renner in Adolf Scharf.
Leta 1932 je postal tajnik delavske zbornice v dunajskem predmestju Florisdorf. Tri leta kasneje so ga aretirali, ker se je udeležil prepovedanega shoda socialističnih voditeljev. Med jetništvom je nekaj časa izvajal gladovno stavko.
Po vojni je bil župan Florisdorfa, zaradi svojih velikih sposobnosti pa je bil leta 1949 imenovan za odbornika za oskrbo dunajske občine. Dve leti pozneje ,po izvolitvi župana Koemerja za predsednika republike, je Jonas postal dunajski župan. Zelo si je prizadeval za obnovitev mesta, za ustanovitev številnih družbenih inštitucij ter za izvedbo pomembnega urbanističnega načrta.
Franza Jonasa so izvolili za predsednika republike 23. maja 1965, potrdili pa so ga na tem položaju 25. aprila 1971. Jonas je med drugim bil prvi avstrijski državni poglavar, ki je uradno obiskal Rim.
Po pisanju avstrijskega tiska kaže, da je imel predsednik Jonas raka na želodcu, zaradi česar bi ga morali operirati konec marca: ker pa co zdravniki ugotovili, da je bolezen preveč napredovala, so operacijo opustili. 27. marca je Jonasa nadomestil kancler Bruno Kreisky, deset dni kasneje pa posebni odbor, ki ga je izvolil parlament.
Avstrijski ministrski svet je skle-nil, da bo predlagal parlamentu, naj razpiše predsedniške volitve za 23. junija, 21. julija pa naj bi bila morebitna balotaža.
Pogreb pokojnega avstrijskega predsednika bo v ponedeljek.
TEHERAN, 24. — Iranski ministrski predsednik Hoveida je sprejel senatorja Medicija, ki je trenutno v Iranu, kjer je imel dve predavanji o bodočnosti mednarodnih gospodarskih odnosov ter položaju Italije v Evropi.
DAMASK. 24. — Medtem ko pričakujejo ponovni obisk ameriškega zunanjega ministra Henryja Kissin-gerja na Bližnjem vzhodu, se nadaljujejo na Golanskem višavju vsakodnevni sponadi med izraelskimi in sirskimi oboroženimi silami. Tudi danes je poseglo izraelsko letalstvo. ki je obstreljevalo sirske pozicije. Poročilo sirskega poveljstva pravi, da so sirske rakete zadele dva telavivska lovska bombnika, ki sta strmoglavila. Poročilo iz Tel Aviva pa vest zanika in zatrjuje, da so se vsa letala vrnila na svoja oporišča.
Kairski dnevnik «Al Ahram» piše danes, da bo ameriški državni tajnik Kissinger prispel prihodnji ponedeljek v Kairo, še prej se bo u-stavil v Ženevi, kjer se bo srečal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. S tem v zvezi pravijo vesti iz sovjetskih krogov, da se bosta Gromiko in Kissinger sestala v nedeljo in da bosta proučila zadnje razplete položaja na Bližnjem vzhodu, s posebnim ozirom na vprašanje ločitve sil na Golanskem višavju. Kaže, da bi Gromiko utegnil prispeti v Ženevo že v petek, ali kvečjemu v soboto, da bi se posvetoval s sovietskimi predstavniki na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju.
Po obisku v Kairu, nadaljuje «Al Ahram», bo odpotoval v Damask, morda pa bo opravil več potovanj med Sirijo in Izraelom. Kairski časopis zatrjuje, da bo ameriški zunanji minister nato odpotoval še v Saudsko Arabijo, Alžirijo, Jordanijo. Kuvajt in Jemen, nakar se bo vrnil v Egipt.
V Izraelu nadaljuje kandidat laburistične stranke Rabin svoja posvetovanja za sestavo nove vlade. V petek ga bo sprejel predsednik republike Kacir, ki mu bo uradno poveril mandat za sestavo vlade. Rabin bo skušal sestaviti vlado na isti osnovi kot dosedanja predsednica Meirova, obdržati namreč koalicijo med laburisti, neodvisno liberalno stranko in versko stranko, ki pa vztraja pri vstopu v vlado tudi desničarskega bloka Likud, čemur laburisti odločno nasprotujejo. Verska stranka je na skoraj popolnoma enakih političnih pozicijah kot blok Likud ter zahteve priključitev Cisjordanije, Golanskega višavja in vzhodnega dela Jeruzalema.
Važna razsodba ustavnega sodišča
RIM, 24. — Ustavno sodišče je razveljavilo člen 415 kazenskega zakonika, ki se nanaša na «javno hujskanje na sovraštvo med družbenimi razredi». Ustavno sodišče je u-gotovilo, da je ta člen kazenskega zakonika protiustaven. Sodniki so se predvsem sklicevali na načelo svobodnega izražanja misli, ki ga določa člen 21 republiške ustave. V obrazložitvi razsodbe je med drugim rečeno, da teorije o nujnosti spora in boja med družbenimi razredi, ki se razvijajo v intimnosti zavesti in politične prepričanosti pripadajo domeni človeške misli in ideologije.
Brandt zaključil obisk v Egiptu
KAIRO, 24. — Zahodnonemški kancler Willy Brandt je zaključil svoj obisk v Kairu in se je vmil v Bonn. Ob njegovem odhodu so objavili skupno egiptovsko-nemško sporočilo, v katerem je rečeno, da sta Brandt in Sadat sklenila usta-o j noviti mešani odbor za razvoj in obnovitev.
NA POBUDO PARTIZANSKIH ORGANIZACIJ IN ZDRUŽENJ PREGANJANCEV
DANES OB 9.30 V GLEDALIŠČU VERDI OSREDNJA PROSLAVA 25. APRILA
Govorila bosta sen. Soma in odbornik Hreščak Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora
Danes prirejajo združene parti- | peli v verziji, ki je nastala z ba-
zanske in odporniške organizacije osrednjo proslavo osvoboditve, ki bo ob 9.30 v gledališču Verdi in na kateri bosta govorila senator Paola Sema in občinski odbornik Dušan Hreščak. V letaku, ki so ga izdale odporniške organizacije, je med drugim rečeno, da je pogoj za demokratično bodočnost velika ljudska enotnost, ki se v imenu odporniškega gibanja nenehno ob navija in ki ima v skupnosti delovnih ljudi svoje najgloblje korenine.
V gledališču «Verdi» bo danes zadonela slovenska in italijanska partizanska pesem, ki jo bo zapel Tržaški partizanski zbor pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra. Po govorih bo Piero Panizon, ki bo pesmi napovedoval in povezoval, pozval navzoče, da počastijo spomin padlih z enominutnim molkom in nato bo zbor zapel «Žrtvam» prvo kitico v slovenščini naslednjo pa v italijanščini. Sledila bo Simonitijeva «Brigata Garibaldi», ki je nastala v bosanskih hribih ter nato Kosovelova «Kličem vas» in uda ma «XIV. divizija». Po vietnamski borbeni pesmi bo zbor zapel staro slovensko puntarsko «Le vkup uboga gmajna» in rusko «Pesem». Zbor bo dvojezično zapel «Bratje le k soncu svobodi», makedonsko otožno «Bolem mi leži» in italijansko partizansko, ki je nastala 1943. leta «Tu camminerai». Znano pesem «Slovenci kremeniti» bodo pevci za-
taljonom, ki je bil povsem uničen in ki se je le po naključju ohranila. Sledile bodo «Hej tovariši», «Smrt v Brdih» in zadnja «Na juriš», katero bodo zapeli tudi v verziji partizanske brigade «Fontanot». Pesmi bo kot običajno povezoval gledališki igralec Julij Guštin.
Včeraj se je sestal občinski odbor, ki je sklenil, da bo tržaška občinska uprava položila vence pred spomenikom odporniškega gibanja pri Sv. Justu, v Ul. Massimo d'A-zeglio, v Ul. Ghega, na strelišču na Opčinah in v Bazovici. Skupaj s predstavniki pokrajine se bodo tudi poklonili spominu žrtev v Rižarni.
Ob 29. obletnici vstaje italijanskega ljudstva je Slovenska skupnost objavila razglas, v katerem se klanja vsem, ki so padli v boju proti fašizmu in nacizmu in tistim, ki so se množično uprli narodnemu zatiralcu in krvoloku ter nadaljuje:
«GloboKo hvaležen spomin gre vsem, ki so herojsko trpeli in umirali doma ali v taboriščih, na bojiščih ali pod streli eksekucijskih plotonov ter se žrtvovali za svoj narod, za svoj jezik, za demokratično sožitje na tem delu sveta, za pravico in napredek vseh ljudi, za mir in prijateljstvo med tu živečimi narodi. Ne zločinske roke, ne razsodbe posebnega sodišča niso mogle zlomiti odpornega duha Bidovca in prijateljev, Lojzeta Bratuža, Finka Tomažiča, Simona Kosa in vseh, ki so doprinesli na oltar pravice največjo žrtev. V teh težkih trenutkih, ki jih preživlja demokratično prebivalstvo ter Slovenci v zamejstvu še posebej, saj nas je pred dnevi misovski prvak Almirante zmerjal z bacili in nam grozil z obračunavanjem, zagotavlja Slovenska skupnost, da bo napravila vse, da bodo končno le zmagali ideali, za katere je v času fašizma in med osvobodilno vojno umrlo toliko naših ljudi.»
V zaključku Slovenska skupnost izraža prepričanje, da bo želja po miru in mirnem sožitju med tu živečima narodoma ter med obmejnima državama prevladala nad šovinističnimi izbruhi, ki jih je zgodovina že pred 27 leti dokončno obsodila.
Vodstvo tržaške Krščanske demokracije je včeraj položilo vence na spominski kamen padlim v odporniškem gibanju na griču Sv. Justa. Kratke slovesnosti so se udeležili pokrajinski tajnik stranke Rinaldi, podtajnika Decarli in Perini, poslanca Belci in Bologna, župan Spaccini, predsednik pokrajine Zanetti, deželna svetovalca Coloni in Stopper ter drugi predstavniki te ______________________________ stranke.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V POUNI
Nedopustno izzivanje prenapetežev v Botaču in po dolini Glinščice
Odobreni prispevki domačini kulturnim organizacijam • Izdatki za šolo s celodnevnim poukom - Kmalu urejena razsvetljava
Obvestilo izletnikom prve skupine v Španijo
Prtljaga izletnikov prve skupine izleta v Španijo je včeraj prispela v Trst. Kdor je včeraj še ni prevzel, lahko to stori v teku današnjega dne pri vratarju v Ul. Montecchi 6.
Uredništvo Primorskega dnevnika ima ob tej priložnosti za svojo dolžnost, da se zahvali italijanskim in jugoslovanskim carinskim organom na mejnem prehodu pri Fernetičih za razumevanje in prijaznost, prav tako pa tudi vsem tistim, ki so se zavzeli za hitro ureditev nevšečnosti, ki je nastala za izletnike, ko je prtljaga iz še nepojasnjenih razlogov ostala na madridskem letališču. Prav tako se zahvaljuje vsem prizadetim izletnikom za razumevanje in vzorno potrpežljivost.
Danes proti večeru se bo vrnila v Trst druga skupina okrog 100 izletnikov, obenem pa bo odpotovala na isto potovanje po Španiji še tretja in zadnja skupina.
V tiskovnem poročilu je KD poudarila, da včerajšnja slovesnost še enkrat dokazuje privrženost in zvestobo KD idealom svobode in demokracije, ki so prevevali odporniško gibanje.
• Podpredsednik deželnega sveta Pit-toni bo zastopal deželno upravo na današnji slovesnosti, ki jo organizirajo v tržaškem gledališču Verdi partizanska združenja in protifašistični odbor.
Rižarna odprta do 1. maja
Rižarna bo odprta občinstvu v dneh 25. aprila ter 1. maja, od 8. do 18. ure, v dneh 26., 28. in 29. aprila pa od 9. do 13. ure.
ZADNJA PREMIERA SEZONE SAG
Torkar jeva igra «Požar» na odru naših amaterjev
Krstni nastop novih članov gledališča Igorja Sancina in Saše Don
• Prejšnji petek se je na osnovni šoli v Barkovljah sestalo združenje staršev. Izvolilo je svoj odbor, katerega predsednik je Peter Udovič.
Slovensko amatersko gledališče je znova potrdilo svojo vitalnost in svoje ambicije z izbiro Torkarjeve monodrame «Požar» za svojo zaključno igro v repertoarju sezone, ki se nagiba h kraju. Sinočnja premierska predstava v matični dvoranici SAG v Ul. Montecchi, je namreč dovolj zgovorno pokazala, da se mlada ljubiteljska gledališka skupina tudi za ceno tveganj ne odreka zastavljeni poti, kar ji je ne le zaradi poguma, temveč tudi zaradi premočrtnosti, šteti v priznanje.
Ko govorimo o vitalnosti tega gledališča, potem velja to v prvi vrsti dejstvu, da se krog njegovih aktivnih članov razveseljivo širi in da so pri postavitvi tega, vse prej kot lahkega dela, sodelovali in nastopali novi izvajalci, zlasti pa glavni igralec Igor Sancin in njegova koreografska partnerka Saša Don. Ko pa govorimo o ambicijah, tedaj ne gre prezreti, da je tudi ta uprizoritev bila dovolj solidno zastavljena tako v igralskem kot v režiserskem, koreografskem in kostumskem pogledu in da je tudi vodilna misel, ki se vije skozi spretno konstruiran monolog s pomočjo občasnih zvočnih dialogov za-
Urnik trgovin
Slovensko gospodarsko združenje sporoča urnike trgovin, ki bodo zaradi medtedenskega počitka naslednji: Danes, 25. aprila: vse trgovine Dodo zaprte.
Petek, 26. aprila: normalni umik Sobota. 27. aprila: normalni urnik
čenjala zadobivati pomensko dovolj jasne konture.
Gledalec, ki se je utegnil zbrati in pozorno slediti govorjenemu tekstu je namreč — vsaj po našem mnenju — mogel zaznati, kar je avtor hotel povedati s svojijn «Požarom», in zaslutiti v njem širšo di- ' _ menzijo življenjske problematike o-ziroma življenja samega, ki se skozi alegorijo cirkuškega klovnskega sveta riše v dilemah nemoči, da bi se s tem, čemur pravimo Vrednote, izvilo iz danosti, ki ni in najbrž nikoli ne bo taka, da bi lahko zadovoljila najbolj čiste prvine in najbolj čista stremljenja.
Ob upoštevanju igralskega tako-rekoč začetništva in težavnosti monodrame same, zaslužita Igor Sancin in Saša Pon, ki ji ne manjka prirojenih kvalitet za odrsko nastopanje, pa tudi vsi ostali z režiserjem Sergejem Verčem, koreografinjo Selmo Micheluzzijevo, scenaristom Ivanom Verčem, ki so s strokovno pomočjo Marije Vidau. Demetrija Ceja in Mire Sardočeve, katere jezikovno vodstvo se je močno poznalo, prddstavo pripravili, vso pohvalo, katero jim je izreklo tudi občinstvo s svojim toplim aplavzom.
j. k.
PD «IVAN GRBEC» v Skednju priredi 26. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih
FILMSKO REPORTAŽO O BENEŠKI SLOVENIJI
Vljudno vabljeni!
Prosveta

OB PRAZNOVANJU 25. APRILA
Predstavniki dežele potrjujejo obveznosti do slovenske manjšine
Berzanti in Comelli obsodila Ahnirantejev izpad proti Slovencem - Nadaljuje se zakonodajno delo skupščine
Prosvetno društvo «Rdeča zvezda» iz Saleža priredi v nedeljo, 28. t.m. ob 16. uri v prostorih osnovnošolske telovadnice v Saležu proslavo 30-letnice ustanovitve partizanske šole.
PD Tabor z Opčin gostuje v nedeljo, 28. t.m., ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu z mladinsko i-gro Pavla Colie «Sneguljčica». Vabljeni.
Včeraj-danes
Ko so v torek zvečer sprejeli v dolinskem občinskem svetu resolucijo proti izzivalnim izjavam neofašističnega vodje v Trstu, so svetovalci v razpravi opozorili na več dogodkov, ki pričajo, po eni strani, o izzivanju desničarskih prenapetežev v naših krajih, na drugi pa o pasivnosti javnih oblasti do takih izgredov.
Tako je svetovalec Pavlič (KPI) orisal dogodek izpred nekaj dni v Botaču. Tu je skupina prenapetežev, v glavnem golobradcev, prepevala nedaleč od meje fašistične pesmi in psovala ljudi. Gostilničar jih je odstranil iz gostilne, vendar so svoje početje nadaljevali na prostem. Ko je neka ženska protestirala, so jo še obmetali s kamenjem in ji razbili okna. Do podobnih pripetljajev je prišlo, po trditvah svetovalca Zobca tudi v Boljuncu. Slednji se je še vprašal, če se bodo morali ljudje braniti sami ker so pač orožniki pasivni.
Župan Lovriha je obema odgovoril, da bo občinska uprava o zadevi opozorila državno oblast in vložila prijavo sodišču. Dejal je še, da bi kot župan moral odsvetovati samoobrambne ukrepe, ne ve pa, koliko časa bo ljudstvo trpelo takšna izzivanja, saj je že vsega tega sito.
Govor je bil nadalje o upravnih problemih. Soglasno so svetovalci odobrili več sklepov občinskega od bora, med katerimi podelitve prispevkov za odbor «Kraškega pusta» (35 tisoč lir), društvu «V. Vodnik» iz Doline za organizacijo koncerta Slovenskega okteta (60.500 lir), za organizacijo vinske razstave v Dolini (50 tisoč lir) in mladinskemu zboru iz Mačkolj za prevoz pevcev na prireditev «Pesem mladih» v Kulturnem domu (39 tisoč lir). Skoraj en milijon in 700 tisoč je občinski svet dodelil za didaktične pripomočke šol s celodnevnim poukom v Ricmanjih in pri Domju. Nakupili so knjige, plošče, fotoaparate, snemalne kamere, vrtnarsko orodje in semena, ki bodo služili šolarjem pri njihovi dejavnosti v tej šoli.
Odobren je bil še izdatek 7 milijonov lir za ureditev kanalizacije in večji izdatek za nakup 50 tisoč polivinilskih vrečk za odnašanje smeti. V ta namen so potrdili tudi sklep o nakupu novega tovornjaka.
Na seji so nadalje razpravljali še o staležu osebja in o prevozih. Odobren je bil tudi sklep, da se Acegatovim avtobusom dovoli vožnja po ozemlju dolinske občine v okviru sklepa, da bo tržaška občinska prevozna služba prevzela prve dni maja upravo javnih prevozov v Dolini in še posebej za Mačkolje in Prebeneg.
Glede grezničnih odplak v Boljuncu, zraven spomenika, je Lovriha odgovoril svetovalcem SSL, da bo odtok pod cesto uredila občina v dveh tednih, čeprav to spada v pristojnost pokrajinske uprave. Sporočil je še, da je občinska uprava sklenila sporazum z neko družbo iz Pordenona, ki bo posodobila razsvetljavo v vaseh občine. V ta namen je občina že predvidela večji izdatek v proračunu. Svetovalci so tudi obnovili upravni odbor občinske podporne ustanove
Z današnjim dnem prekinjena stavka osebja «La Carsica»
Z današnjim dnem je preklicana stavka osebja avtobusnega podjetja «La Carsica». Tako so sklenili predstavniki osebja skupaj s sindikalisti po srečanju v tržaški občinski palači s predstavniki ACEGAT in odbornikom Abatejem. Sindikalisti in predstavniki osebja so namreč odobrili osnutek sporazuma o prehodu osebja iz podjetja «La Carsica» k Acegatu.
Predsednika deželnega sveta Berzanti in deželnega odbora Comelli sta na včerajšnji seji deželne skupščine s posebnim posegom proslavila 25. april, obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom in dokončne zmage odporniškega gibanja v Italiji.
S tem se je praktično začela vrsta proslav 30. obletnice italijanskega odporniškega gibanja, ki se bodo v naši deželi zvrstile do 25. aprila prihodnjega leta. Poleg tega, da se z njimi oddolžimo spominu številnih sodržavljanov z našega področja, ki so žrtvovali vse idealom svobode, demokracije in miru — je dejal Berzanti — so proslave potrebne tudi zato, da se ti ideali prenesejo ng mlada pokole-nja. Ob tej priliki — je nadaljeval Berzanti — pa ne moremo mimo dejstva, da se v naši državi pojavljajo vznemirljivi simptomi, ki opozarjajo na nevarno popuščanje moralne napetosti in ki se pogosto iz-rojevajo v izpadu kriminalne politike. Se večje skrbi povzročajo novi pojavi ekstremizma, nacionalizma, škvadrizma in nasilja. Danes še posebno obsojamo «izraze, ki so bili izrečeni na nekem shodu v Trstu in ki so hudo žaljivi za tu živečo slovensko manjšino in prav tako hudo ogrožajo demokratične pravice, ki jih Slovencem priznava republiška ustava. Zato slovesno potrjujemo obveznost dežele, da bo zaščitila in utrdila pogoje za civilno sožitje na tej naši zemlji za polno priznanje pravic sodeželanov slovenskega jezika in za ohranitev vzdušja miru in sodelovanja na naši meji. Hkrati s tem izražamo željo, da bi čimprej premostili sedanje težave v odnosih med Italijo in Jugoslavijo, in to na osnovi pozitivnega sporazuma med sosednima državama».
Berzantijevim izjavam se je v imenu deželnega odbora pridružil predsednik Comelli. V zvezi z izpadom fašističnega prvaka Almi-ranteja, je Comelli dejal, da gre za «izraze.... ki so v polnem nasprotju s civilnim življenjem, ki smo ga uresničili in ki ga nameravamo še naprej vzpostavljati v naši deželi, sklicujoč se na ideale in demokratične dosežke odporniškega gibanja. Deželni odbor ponovno potrjuje, da se bo še naprej zavzemal — v mejah pristojnosti — za ohranitev sožitja med državljani italijanskega in slovenskega jezika.» Na koncu je tudi Comelli izrazil željo deželnega odbora, da bi Italija in Jugoslavija mirno rešili sedanji spor, in to v obojestranskem interesu in v širšem interesu miru in varnosti v Evropi.
Comelli je nato pristavil, da bo deželni odbor na eni izmed prihodnjih sej odgovoril na vprašanje, ki so ga vložili komunistični svetovalci Cuffaro, Colli, Baracetti in Lovriha v zvezi z Almirantejevim izpadom proti Slovencem. V vprašanju predstavniki KPI vabijo konkretno deželni odbor, naj bi sprožil sodni postopek proti neofašističnemu črnuhu.
V prvem delu seje je deželni svet soglasno sprejel zakonski osnutek, ki določa avtentično tolmačenje ne-
HRANILN1CA IN POSOJILNICA NA OPČINAH sklicuje
LETNI REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV
ki bo danes. 25. aprila 1974, ob 9. uri v prvem sklicanju in ob 10.
uri v drugem sklicanju v zadružnem sedežu na Opčinah s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora, razprava in odobritev obračuna za poslovno leto 1973 ter razdelitev čistega dobička
2.	Izvolitev novih odbornikov
3.	Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov posameznim obvezancem, aktivnih in pasivnih obrestnih mer in doplačila za članski delež novovpisanih članov
4.	Slučajnosti
ke prejšnje norme s področja ur- lucijo so naslovili na predsedstvo banistike (člen 3 deželnega zako-na štev. 39 z dne 4. maja 1973).
Siedila je razprava o zakonskem osnutku, ki določa nadaljnjih 12 milijard lir za kritje višjih stroškov pri izvajanju javnih del v razdobju od letošnjega leta do vključno leta 1993. Normo so podprle vse svetovalske skupine razen KPI. Komunisti so glasovali proti, njiliov predstavnik Bosari pa je v glasovalni izjavi naglasil, da njegova skupina ne soglaša z dejstvom, da se tudi ta zakon uvršča med deželne norme, ki so izven vsakega daljnosežnejšega načrtovanja.
Soglasna resolucija uprave bolnišnic
Danes, ČETRTEK, 25. aprila MARKO. DAN VSTAJE V ITALIJI Sonce vzide ob 5.03 in zatone ob 19.03 — Dolžina dneva 14.00 — Luna vzide ob 6.47 in zatone ob 22.51. Jutri, PETEK, 26. aprila ZDESLAV
Vreme včeraj: naj višja temperatura 17,5 stopinje, najnižja 11,2, ob 19. uri 15,3, zračni pritisk 1011,8 mb, ustaljen, veter 11 km jugovzhodnik, vlaga 60-odst, dežja je padlo 0,7 mm, nebo 4 desetinke pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 24. aprila se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 78-letna Antonia Col-man vd. Del. Piero, 1 mesec stara Michela Gregorat, 90-letna Giuseppina Ruzzier vd. Vadalà, 86-letna Angela Terpin vd. Zorzon, 68-letni Giovanni Battista Menetto, 40-letni Bruno Scaramella, 77-letni Francesco Illich, ministrskega sveta, deželnega sve- 77-letni Giuseppe Cobau, 80-letna Luta in deželnega odbora, predsedni-1 gia Maran vd. Starec, 59-letna Euni-ku tržaške pokrajine, županu in ce Cuccù vd. Marchesan, 82-letna An-združenju bolnišniških ustanov. i na Olenil vd. Schedi, 79-letna Emma V resoluciji najprej ugotavljajo, Francheschi vd. Ersetti, 64-letni Ma-da je finančni položaj postal ne- rio Sossich, 57-letni Mario Kenda. 79-vzdržen, ker bolniške blagajne ne1' '' ' T '	’ “	,-L-1
izplačujejo svojih dolgov. Kljub vsem poskusom, da bi prišli iz krize, je sedaj uprava v taki stiski, da so celo težave pri izplačevanju plač. Zato so obvestili sindikalne organizacije in deželno upravo in sedaj so sklenili stopiti tudi do vlade, od katere zahtevajo, naj vnaprej izplača vsaj del kreditov bolniških blagajn, tako da lahko bolnišnice nadaljujejo s svojim delom v pričakovanju zdravstvene reforme.
• Kulturni krožek študentskega doma tržaške univerze (ARCI) organizira skupaj s študentskima skupinama «Manifesto» in PDUP javno debato o referendumu, ki bo jutri zvečer, ob 20.30 v dvorani študentskega doma.
Upravni svet tržaških združenih bolnišnic je soglasno izglasoval resolucijo v zvezi z nevzdržnim finančnim položajem bolnišnic. Reso-
letni Mario Levi' Minzi in 84-letni Rodolfo Grego.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti — Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina — Patuna, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel 228-124); Bazovica (tei. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Pro sek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (te) 225-596): Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197): Žav-Ije (tel. 213 137); Milje del. 271-124V
PRED KAZENSKIM SODISCEM
Osem mesecev škvadristu Claudiu Scarpi zaradi napada na policijska funkcionarja
Petnajst dni zapora antifašistu zaradi izgona svetovalca MSI iz Rižarne
Na seznamu tržaškega kazenskega sodišča (predsednik Ligabue, stranska sodnika Gervasi in Cola, javni tožilec Coassin, zapisničar-ka Casanova) so včeraj bili trije procesi politične narave: proti pripadnikom izvenparlamentarnega levičarskega gibanja «Lotta continua», ki so obtoženi motenja volilnega zborovanja misovskega prvaka Giacomellija, proti trem škva-dristom, ki so napadli protimilitari-stični shod in pretepli dva komisarja javne varnosti, ter proti antifašistu, ki naj bi lanskega 25. aprila izgnal misovskega svetovalca iz Rižarne, kamor je prišel izzivat med proslavo žrtev nacifašizma.
Sodni zbor je naglo odpravil z devetimi izvenparlamentarci. Odv. Battello, ki jih je branil skupno z odv. R. Cuccagne, je namreč bil zaseden na procesu zaradi petovelj-skega pokola. Proces so preložili na nedoločen datum.
Zatem sta pred sodni zbor stopila 21-letni Lucio Bonetta iz Ul. S. Anastasio 5 in 17-letni Francesco Blasi iz Ul. Cereria 6, ki sta obtožena, skupno z odsotnim 23-let-nim Claudiom Scarpo iz Rotonde pri Bošketu, da sta 25. aprila predlanskim napadla in pretepla komisarja javne varnosti dr. Petrosina in dr. Viceconteja. Skupinica fašistov je hotela napasti protimili-tariste, ki so imeli zborovanje na Goldonijevem trgu, funkcionarja pa sta jim prestregla pot. Fašistični pobalini so se uprli komisarjema in dr. Petrosina tudi ranili, da se je moral zdraviti 10 dni.
Po pričevanju dr. Petrosina (dr. Viceconte je bolan in ni mogel priti na proces), sta zagovornika odv. Fast in znani odv. Bezziccheri, ki je tudi odvetnik Franca Frede, poskusila postaviti napad v luč... boja za ohranitev «zdravih načel vojaške službe». Zlasti Bezziccheri je izustil kopico fraz o domovini, vojski in «sveti dolžnosti vojaške služ be». Tožilec Coassin, ki je zahteval leto dni zapora za Scarpo, pol leta pa za druga dva obtoženca, mu je pribil, da se «svete ideale domovine» ne brani tako, da se pretepa komisarje.
Sodišče	je	zloglasnemu	Scarpi ;
j Predstavniki	SS	in	SDZ
Sii»? iok.?rllta	H pri	predsedniku	Coinelliju
Zadnji politični proces pa je bil , predsednik deželnega odbora Co-proti 36-letnemu Fulviu Tribusonu i jneJii in odbornik za splošne zadeve iz Ul. Di Vittorio 14. Obtožen je Ccloni sta včeraj v Trstu sprejela bil žalitve javnega funkcionarja, ker naj bi psoval misovskega svetovalca Antonia Stiglianija in nasilja, ker naj bi ga z drugimi protifašisti izgnal iz Rižarne med slovesnostjo lanskega	25.	aprila. Zaslišali	so
podkvestorja dr. Alfia Ferrisija in druge agente političnega oddelka, vendar nobeden ni potrdil tega, kar je izjavil Stigliani: da ga je prav Tribuson psoval in grobo o-drinil, da bi ga odstranil iz Rižarne. Nasprotno, dr. Ferrisi je celo ter vprašanje kraških rezervatov.
dejal, da je Stigliani prostovoljno -	“	— •	---
odšel k avtu, ko mu je odsvetoval, da bi se vrnil na dvorišče, s čimer bi razburil množico in zlasti svojce tistih, ki so jih nacisti in njihovi fašistični kolaboratorji umorili prav v Rižarni.
odposlanstvo Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze iz Go rice, ki ga je vodil dr. D. Štoka. Na srečanju so člani odposlanstva opo-zonli na vrsto vprašanj slovenske manjšine, med temi vprašanje globalnega zaščitnega zakona, slovenskih televizijskih oddaj, razlaščevanj in finančne podpore za politične stranke. Pogovor je zajel tudi problem slovenskega osebja na zemijeknjižnem uradu in v drugih deželnih ustanovah
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
MALI ODER
Miguel Angel Asturias
TOROTUMBO
Igra v dveh delih Prvič v slovenščini
Prevod:	Borut Trekman
Scena in kostumi:	Edvard Zajec
Režija:	MARIO URŠIČ
Danes, 25. t.m., ob 17. uri
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Igor Torkar
POŽAR
Igra v dveh delih
Scena:	IVAN VERČ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Koreografinja:
SELMA MICHELUZZI Maske:	DEMETRIJ CEJ
Jezikovno vodstvo:
MIRA SARDOČ
Režija: SERGEJ VERČ
Danes, 25. aprila, ob 17.30 in v soboto, 27. aprila, ob 20.30 v dvorani PD «I. Cankar», Ulica Montecchi 6.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Danes, 25. t.m., ob 17. uri «Torotum-bo» M. A. Asturiasa.
SAG
Danes, 25. aprila 1974, ob 17.30 v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadst. druga premiera v sezoni: Igor Torkar POŽAR. Druga slovenska uprizoritev novitete slovenskega dramatika Igorja Torkarja, ki jo je pred meseci krstilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja.
Ponovitev v isti dvorani: v soboto, 27. aprila, ob 20.30.
Koncerti
GLEDALIŠČE VERDI Jutri bo ob 21. uri pod taktirko Georgesa Sebastiana prvi koncert letošnje koncertne sezone «Pomlad 74». Koncert bodo ponovili v soboto ob 18. uri.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) bodo jutri ponpvno začeli prodajati vstopnice za oba koncerta.
Razna obvestila
Prosvetno društvo «S. Škamperle»
vabi danes. 25. aprila, ob 10.30 vse svetoivanske antifašiste na svečanost položitve venca pod ploščo padlih Svetoivančanov na pročelju bivšega Narodnega doma na Vrdelski cesti.
Narodna in študijska knjižnica sporoča, da je v prodaji v Tržaški knji. gami v Trstu in v Katoliški knji gami v Gorici njena nova publika cija, o kateri je Primorski dnevnik že poročal 7. aprila t.l., «Letopis NŠK». Vsebuje nadvse zanimive slovenske pridige beneškega narodnega buditelja in pesnika Petra Podreke, ki jih je za objavo priredil prof. P. Merku. Publikacija se lahko nabavi neposredno pri NŠK v Ul. Ceppa 9 z 20-odstotnim popustom.
Slovenski mladinski center, Ulica Ginnastica 72 — Mladinski krožek vrti v soboto, 27. t.m., ob 16. uri film «Il volo della fenice» v režiji Roberta Aldricha. Sledi ob 19.30 družabnost. Vstop izključno z vabilom. Člani lahko rezervirajo vabilo jutri, od 14. do 15. in od 19. do 20. ure na tel. št. 793167 ali pa na sedežu krožka. Pred pričetkom prireditve se vabila ne delijo Vabljeniž
Slovensko ljudsko gibanje iz Trsta vabi na redni občni zbor, ki bo v petek, 26. aprila 1974. v prostorih v Ul. Donizetti 3 s pričetkom ob 20. uri. Delo občnega zbora bo potekalo po običajnem dnevnem redu. Somišljeniki vljudno vabljeni !
Ariston 16.30—22.00 «Ultimo spettacolo», režiserja Petra Bogdanoviča.
Nazionale 14.30 «UFO... annientare S.H.-A.D.O. stop, uccidete Starker...». Barvni film.
Excefsior 10.00—11.30 matineja «Non andiamo a lavorare». Igrata Stanilo in Olio.
Excelsior 14.30 «Il profumo della signora in nero». V glavni vlogi Mimsy Farmer, Maurizio Bonuglia in Mario Scaccia. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.30 «Appassionata». G. Ferzetti, O. Muti, N. Davoli, V. Cortese. Barvni film. Prepovedano miadini pod 18. letom.
Fenice 14.30 «...altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Eden 15.00 «La badessa di Castro». Igra Barbara Bouchet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 14.30 «Jesus Christ Superstar». Barvni film.
Capito! 15.00 «Una donna e una canaglia». Lino Ventura. Barvni film.
Cristallo 15.00 «Peccato veniale». V glavni vlogi Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 15.00 «Il terrore viene da Marte». Barvni film.
Filodrammatico 15.00—21.00 «Una ragazza dal corpo caldo». Barv« film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «Zanna bianca». Igrata Franco Nero in Virna Usi.
Ideale 15.00 «Da Hong Kong l’urlo, il furore, la morte».
Vittorio Veneto 15.00 «Amarcord». V glavni vlogi Magali Noel, Ingrassia in Orfei. Barvni film za vsakogar.
Abbazia 15.00 «Bisturi mafia bianca». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14, letom.
Astra 15.00 «Il West ti va stretto a-mico... è arrivato Aleluia». Barvna kavbojka. Igra George Hilton.
Izleti
Smučarski klub Devin organizira 5. maja ob priliki smučarskega tekmovanja v dvojicah avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Informacije in vpisovanje v trgovini Rebula — Sesljan, tel. 209-494.
Mali oglasi
AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 30-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giulia 1.3 1974, 1300 TI 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972: fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971-1972; 124 special T 1400 1972; fiat 125 special 1971; autobianchi primula 65C 1969; autobianchi A 112 elegant 1974; BMW 1600 1968; NSU prinz 1000 1970. Pozor! Do 30. aprila 1974 bomo podaril! rašrm odjemalcem sto dvajset litrov super bencina. Obišci.e nas TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71 72 : 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69: 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste.
AUTOSAI.ONE FIEGEL — Reška cesta 19 - tel. 766880 - pooblaščen zastopnik znamk Lancia in Autobianchi razpolaga z veliko izbiro revizioniranih rabljenih avtomobilov. Možna tudi začasna prodaja vozil za turiste z obveznostjo ponovnega nakupa. Zavarovanje in druge formalnosti v teku dneva.
DRUŽINA išče hišico z dvoriščem in vrtom ali zazidalno zemljišče za hišico v okolici. Tel. 754428.
Namesto cvetja na grob Anete Povh iz Boljunca daruje Stanislava (Boljunec) 1.500 lir za Dijaško matico.
Ob 2. obletnici smrti Marije Švara iz Boljunca daruje Santa Žerjal 1.500 lir za PD Prešeren in 1.500 lir za SD Breg.
Odv. Remo Cuccagna je zelo obširno in prepričljivo dokazal, da Stigliani ni bil v Rižarni v svoj-stvu občinskega svetovalca in da tisti, ki so ga psovali, so videli v njem samo zastopnika novofašistič-ne stranke MSI. Poleg tega pa ni dokazov, da je Tribuson psoval in odrinil misovca. Odv. Matejka je sodnemu zboru obrazložil pomen Rižarne in dokazal, kakšno izzivanje predstavlja prisotnost novofa-šista.
Med drugim je dr. Coassin obsodil napad na Stiglianija kot izraz političnega nasilja in dodal, da so se protifašisti borili in žrtvovali v boju za osvoboditev tudi zato, da bi nekega dne «zastopniki določenih strank lahko prisostvovali takim slovesnostim».
Predstavniki SS in SDZ so na koncu izrazili ogorčenje Slovencev v zvezi z Almirantejevim ščuvanjem k narodnostnemu sovraštvu in nasilju.
Predavanje ljubljanskega rektorja
prof. J. Milčinskega
Imeniten gost porajajočega se Združenja slovenskih medicincev v Trstu je bil sinoči v Mali dvorani Kulturnega doma rektor ljubljanske univerze dr. Janez Milčinski. Predavanje o zdravniški morali in kodeksu etike zdravstvenih delavcev SFR Jugoslavije je razčlenil v o-predelitev razmerij med temeljnimi pojmi deontologije, morale in etike ter njihove družbene pogojenosti, v osvetlitev njihovega zgodovinskega razvoja v okviru zdrav stva in v oris temeljnih spoznanj, ki so botrovala oblikovanju etičnega kodeksa jugoslovanskih zdrav-
Dne 24. aprila nas je za vedno zapustila naša draga mati, priljubljena babica in prababica
MARIJA KOCJAN vd. SLAVEC
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 26. aprila, ob 16. uri iz domače hiše.
žalujoči: sinovi Mario, Nardo in Drago, ter hči Elvira z družinami
Dolina, 25. aprila 1974
stvenih delavcev. Številno občinstvo Sodni zbor je delno sprejel pre- I je zbrano in zavzeto sledilo kako-dloge branilcev: obsodil je Tribù- vestnemu izvajanju. Upati pa je,
da se bo v prihodnje podobnim po-
gona, vendar samo zaradi žalitve in nasilja (Stiglianija torej ni priznalo za javnega funkcionarja) in mu prisodilo 15 dni zapora in 20 tisoč lir globe brez vpisa v kazenski list. Seveda je Tribuson takoj vložil priziv proti obsodbi.
budam odzvalo še več zamejskih zdravnikov. Med uglednimi gosti | velja posebej omeniti generalnega konzula SFRJ v Trstu Borisa Tram 1 puža in zastopnika tržaškega občin skega odbora dr. Dolharja.	|
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali in nam pomagali ob 'zgubi predrage žene
JULIJE MIR0ŠIČ
Posebna zahvala č. g. župniku za tolažljive besede, gospodični Dori. darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnico spremili k večnemu počitku.
Družina MIROSIČ
Bazovica, 25. aprila 1974
ODKRITA MARMORNATA PLOŠČA V ČAST 42 PADLIH TOVARNE FMSA
F tovarni GMTmogočna proslava obletnice vstaje proti fašizmu
Govora predstavnika delavcev Valenticha in bivšega borca Steffèja - Brzojavka notranjemu ministrstvu
Množica med včerajšnjim odkritjem plošče padlim v tovarni GM
OBRABLJENE ZLATE IZDELKE vseh vrst plačamo do 3.200 lir na gram, po čistoči in vrsti.
GARANTIRANE BRILJANTE za investicijo nudimo še po posebnih cenah. Barva garantirana s posebnim potrdilom «Gemological Institute of America».
DARWIL
è
URE — SREBRNINA NAKIT- DRAGULJI
TRST
Trg sv. Antona 4/1, II, III Tel. 36231 - 61932
Večtisočglava množica delavcev in uradnikov se je zbrala na dvorišču tovarne «Grandi motori» v Boljuncu na proslavo 33-letnice vstaje antifašistov v Italiji in za odkritje marmornate plošče, ki so jo 'prenesli iz tovarne strojev Sv. Andreja. Na plošči so imena 42 delavcev te tovarne, ki so padli kot partizani, terenci, v deportaciji in med končno vstajo, v okviru bataljonov «Delavske enotnosti» v Trstu. Med njimi so bili Slovenci, Italijani in Hrvatje, kj so s svojo žrtvijo izpričali enotnost tržaškega delavskega gibanja ob programih in idealih narodnoosvobodilne vojne.
Na zahtevo delavskega sveta je uprava tovarne izredno dovohla vstop tudi predstavnikom sindikalne federacije, članom združenj partizanov in deportirancev, odposlancem enotnega protifašističnega odbora v Trstu, v čigar imenu je spregovoril bivši borec garibaldinskih oddelkov dr. Bruno Steffè.
Ploščo so odkpli po blagoslovitvi dolinskega župnika Grmeka, ki je prisotne opozoril na pomen žrtve padlih za svobodo. Zatem ■ je član delavskega sveta Fedele Valentich prebral brzojavko, ki so jo odposlali z zborovanja, ndtraajeww» ministrstvu rimske vlade. V njej protestirajo zaradi fašističnih atentatov in ugrabitve javnega tožilca Sossija, kar vznemirja državljansko zavest delavcev.
Slednji zahtevajo, naj se organi notranjega ministrstva zavzamejo in izročijo storilce v roke pravici, ki jih mora zgledno kaznovati. Valentich je še poudaril, da so se v o-svobodilni boj vključili pod vplivom
največjega partizanskega gibanja v Evropi, osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov, tako Italijani, kakor Slovenci, pripadniki delavskega razreda, ki je včeraj kot danes protagonist boja proti vsakršni represiji in za svobodo.
Bruno Steffè pa je v svojem nagovoru prav tako poudaril v krvi prekaljeno in v boju skovano bratstvo med Italijani in Slovenci, ki se tod niso uprli fašizmu, ko je ta hiral, pač pa vse od njegovega nastanka. Steffè je še dejal, da se partizani niso borili zato, da bi od tega kaj imeli, morda časti ali službe. Iz gozdov so se vrnili v svoje tovarne, danes ra vznemirjeno in zaskrbljeno gledajo, kako se razrašča v organih državne oblasti in družbe mafijska mreža koristolovcev in reakcionarnih pustolovcev. Zato tudi niso prenehali svojega boja: nadaljujejo ga, ko se enotno in strnjeno zavzemajo za reforme, za o-mikano sožitje, za izvajanje ustave. V republiški ustavi, je zaključil Steffè, sta zapisani dve načeli, s katerima se delavci enačijo: prepoved fašističnih organizacij in načelo o sodelovanju delavcev pri vodenju družbe in.jjržgve. To je neizpolnjeni program odporništva, ki še danes terja odločnega nastopa vseh.
• Predsednik deželnega odbora Co-melli je ob smrti avstrijskega predsednika Franza Jonasa poslal sožal-no brzojavko avstrijskemu generalnemu konzulu v Trstu dr. Bleehnerju.
• Jutri, 26. t.m. se bo na sedežu na
Stari istrski cesti 43 sestala rajonska konzulta za Valmauro — Naselje S. Sergio.
PISMO UREDNIŠTVU
KATOLIČANI IN NERAZVEZUIVOST ZAKONA
Slovenski koordinacijski odbor proti odpravi razporoke nam je poslal naslednje pismo s prošnjo za objavo.
V zadnji številki lista nas uredništvo Katoliškega glasa prosi za pojasnilo, kako tolmačimo nauk zadnjega vatikanskega koncila v zvezi z razporoko (v 48. poglavju Pastoralne konstitucije). Radi odgovarjamo na zastavljeno vprašanje posebno zato, ker se nam zdi, da propaganda proti razporoki vedno pogosteje sega po tem sredstvu pritiska na javno mnenje. Dvomljiv poseg cerkvene hierarhije v politično diskusijo o referendumu pa se nujno naslanja samo na temeljni cerkveni nauk o družini.
Priznati moramo, da je govor o nerazdružljivosti zakona lahko zelo zapleten, saj se v katoličanu prepleta človeško gledanje z verskim prepričanjem in torej s cerkvenim naukom. Zato v človeku ne smemo ločevati (ne pa razlikovati!) raznih sestavnih delov njegove psihe, človek - kristjan, ki verjame v zakon in v njegovo karizmatično nerazvez-Ijivost, ne bi smel sprejeti razvez-Ijivosti zakona, ne kot vernik in niti, bolj splošno, kot človek. Na to domeno se naslanja tako škofovski dokument proti razporoki kot tudi propaganda vseh tistih sil, ki se poslužujejo verskega prepričanja italijanskih državljanov v propagandi za odpravo zakona Fortuna - Basli-ni: italijanski državljani kot verniki (in prav zato, ker so verniki in jih nauk cerkve obvezuje) morajo glasovati proti razporoki. To je pa menda tudi najmočnejši argument v rokah protipropagande in upravičeno se tedaj Katoliški glas čudi in sprašuje, kako se je mogla skupina katoličanov izreči v povsem nasprotni smeri in kako ta skupina v slovenskem koordinacijskem odboru proti odpravi razporoke opravičuje svojo izbiro.
Naj bo takoj v začetku jasno, da tudi mi ne postavljamo v dvom ne-razvezljivosti družinske zveze, tako kot jo ukazuje evangeljsko sporočilo Kristusa, kot jo utemeljuje cerkveni nauk in kot izhaja iz koncilskih dokumentov, zlasti iz že omenjenega 48. paragrafa.
Toda pri tem smo na eni strani te bolj strogi, kot pa določa sam cerkveni nauk, na drugi pa skuša-
mo razumeti celotno problematiko družine in zakonskega življenja v luči vsakdanjega življenja, tako kot nastaja, tako kot se razvija in tako kot se bogati.
Mnenja smo, da je treba spoštovati vsak zakon, ki je bil pravilno in odgovorno sklenjen med moškim in žensko in ki ima po svoji resni pripravljenosti v sebi vso garancijo dosmrtnega trajanja. Zakonca si pri poroki to tudi iskreno želita, pa naj bosta katoličana, druge vere ali brez vere. Cerkev zna biti bolj krivična, civilnih zakonov, na primer, ne priznava in zanjo prešuštvujeta tista zakonca, ki sta si z vso dobro vero obljubila večno zvestobo, čeprav se cerkveno nista poročila. Prav zaradi tega ima fašistični poslanec Almirante dve ženi, ker se je prvič poročil samo civilno in tedaj za Cerkev ni bil poročen in se je kasneje ponovno poročil z drugo ženo, tokrat seveda samo cerkveno. Tako stališče Cerkve se nam ne zdi najpravilnejše.
Prav tako pa smo proti togemu in okostenelemu izključno normativnemu gledanju na zakonsko življenje. Mož in žena nista dva mehanska predmeta, ki ju poroka postavi v okvir zakona in tam o-staneta negibno svetniška za vse življenje. Sta in ostaneta dva enakopravna človeka, ki morata vsak dan sproti utrjevati svoj zakon, braniti svojo zvezo pred negativnimi vplivi in ustvarjati vsak dan boljšo družinsko skupnost. V takem zakonu lahko govorimo o pravi družinski ljubezni, o medsebojni podaritvi obeh zakoncev, o popolni zvestobi zakoncev in torej o neraz-vezljivosti njunega zakona.
Tako bi moralo biti, če bi bili vsi ljudje popolni. Tudi pri Katoliškem glasu vedo, da ni vedno tako. Včasih se stvari zelo zapletejo, zakonci se odtujijo, ločijo in morda zasovražijo. Mislim, da pri vsej dobri volji ne moremo govoriti o družinski sreči in vzajemni ljubezni pri dveh osebah, ki se zasovražita, ločita in si postaneta tujca. Njun zakon ostane samo na papirju. Nekatere slične primere je možno poravnati, so oa drugi, in teh je zelo malo, ki nepopravljivo in dokončno propadejo.
Ce pogledamo v evangelije ali če
prisluhnemo vatikanskim sklepom, bi le težko našli v duhu (ne v črki!) opravičilo, zakaj je treba take zveze za vedno obsoditi na životarjenje v nasprotju s tistim veselim oznanilom, ki ga je na svet prinesel Kristus.
In tako beremo tudi odlomek iz koncilske pastoralne konstitucije, ki jo moramo razumeti v svojem najosnovnejšem oprijemu, kot se izraža že v naslovu, M so ji ga škofje hoteli dati «Gaudium et spes» (Veselje in upanje). Upravičeno se torej sprašujemo, česa naj bosta vesela in na kaj naj upata taka dva zakonca, ki zaradi svojega slabo pripravljenega zakona živita ločena drug od drugega in sta od cerkvenih določil obsojena ali na samotno životarjenje (brez perspektive za prihodnost) ali pa na novo grešno razmerje. Tudi možen ugovor Katoliškega glasa, naj zakonca trpita in se pokorita za svoj slabo sklenjeni zakon, se kaj čudno lahko veže na evangeljsko odpuščanje in na e-vangeljsko srečo.
Tako smo razumeli omenjeni dokument vatikanskega koncila. Zlasti pa tisti stavek, ki ga Katoliški glas ne prinaša. «Tako si mož in žena, ki v zakonski zvezi nista več dva, ampak eno telo, s tesno osebno in dejavno povezanostjo medsebojno pomagata in se drug drugega podpirata ter tako na izkustveni način doživljata smisel svoje enote in ga dosegata v vedno večji polnosti». Dokument se nato logično zaključi, da je tak zakon nerazvezljiv in s tem se kot rečeno vsekakor strinjamo.
Torej ni nerazvezljivost tista, ki uzakonjuje in utrjuje ljubezen, ampak sta obratno družinska zvestoba in ljubezen tista, ki uzakonjujeta nerazvezljivost zakona.
Prav zato tudi ne smemo katoličani zahtevati, da se uzakoni državna nerazvezljivost, ampak je naše poslanstvo v tem, da predlagamo, predvsem pa da pokažemo, kako se gradi ljubezen, ki pogojuje družinsko zvezo vse življenje.
Čez dva tedna bomo v skladu s tem svojim prepričanjem glasovali proti odpravi razporoke, glasovali bomo NE!
PROSLAVA DNEVA VSTAJE IN ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM
Ustvariti takšno družbeno ozračje ki bo zajamčilo svobodo in enakost
Spominske svečanosti na pokopališčih pred spomeniki in obeležji padlim - Enotna pobuda mestnih krožkov
Slovenski dijaki proti fašističnim provokacijam
Nazadnjaške sile v Italiji so sprožile val nasilja, da bi ustvarile napetost v državi ter dosegle svoj cilj na referendumu ter tako potisnile politično os v desno. V to verigo črnega nasilja spada tudi provokacijski nastop voditelja neofašistične stranke Almiranteja. S tem v zvezi so dijaki trgovske šole v Gorici sprejeli naslednjo resolucijo:
«Dijaki slovenske trgovske šole v Gorici ogorčeno protestiramo proti rasističnemu in provokator-skemu govoru, ki pa je imel fašist Giorgio Almirante v Trstu v četrtek. 18. aprila v katerem je dejal, da ’je treba uničiti slovenski bacil’. Dijaki slovenske trgovske šole zahtevamo od pristojnih oblasti, da v bodoče preprečijo take fašistične demonstracije, ker bi lahko ponovno privedle do rasne mržnje, ki ne bi nikomur koristila (razen fašistom seveda!), zlasti pa bi ne koristila nam, ki živimo na obmejnem ozemlju.»
Obvestilo fotografskega odseka PD «Sovodnje»
Prosvetno društvo «Sovodnje» — fotografski odsek — obvešča udeležence tečaja, da bo praktična vaja fotografiranja v naravi danes, 25. t.m. ob 13.30. Tečajniki naj se zberejo ob napovedani uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah.
«Nisem nikdar bil gotov, da so današnji obtoženci izvedli atentat v Pe-tovljah in nisem o tem gotov niti danes. Nisem nikdar ničesar dejal in vedel o Petovljah. Obstajale so le nekatere stične točke med atentatom in tem, kar so delali obtoženci. To sem tudi povedal preiskovalcem.» To so nepričakovane izjave glavne obremenilne priče Wal-terja Dl Biaggia na včerajšnji razpravi pred tržaškim sodiščem, ki so dvignile oblak prahu.
Bilo je med pričevanjem Walter-ja Di Biaggia, ko mu je vprašanja postavljal odvetnik De Luca iz Verone. Ko ga je De Luca vprašal za vzroke njegove izjave karabinjerjem na goriškem kolodvoru (Walter Di Biaggio je namreč 5. julija 1972, ko so ga karabinjerji prevažali iz goriškega v videmski zapor, dejal službujočemu podčastniku, da ve nekaj o Petovljah in da bi bil rad s tem v zvezi govoril s častnikom, ki vodi preiskavo), je dobesedno odgovoril: «Upal sem, da bi karabinjerja povedala nadrejenim, da nekaj vem, ne o Petovljah, marveč o neki stvari... » Ko je izgovoril te besede je vpadel odv. Battello in pričo začudeno vprašal, kako da ni 5. julija nič vedel o Petovljah ter zahteval, da bi še enkrat prisluhnili točnim besedam, ki jih je bil Di Biaggio tedaj izgovoril. Prišlo je do zmedenih izjav Di Biaggia, do vpadov javnega tožilca, češ. da so pričo obsuli z vprašanji, do medklicev odvetnikov Morgere in Pascolija (civilna stranka), nakar je predsednik dr. Corsi sklenil poslušati na trak posnete izpovedi. Di Biaggiove izjave so v dvorani vsi napeto poslušali: 5. julija 1972, skoro mesec in pol po atentatu, ni vedel kdo je izvršil atentat v Petovljah in tega še danes ne ve. Je pa poznal nekatere, čudne okoliščine, ki bi jih lahko pripisal obtožencem ,kot npr. izjava Marije Mezzorane (v videmskem zaporu nekaj dni pred atentatom), da je vse pripravljeno in tudi Mezzoranove kasnejše izjave o ukradenem avtomobilu, ter dejstvo, da je on vedel, da je imel Resen
Zaradi okrepljene fašistične dejavnosti po vsej Italiji, ki ima za cilj z napetostjo v družbi ustvarit; ugodi» tla za spodkopavanje našega demokratičnega reda, u-stvarjanje žarišč mednarodnih zapletov in motenje kampanje za referendum, ima današnji praznik vstaje italijanskega ljudstva v severni Italiji in zmage nad nacifa-šizmom še prav poseben pomen. Tega dejstva se zaveda demokratično in protifašistično prebivalstvo. Zato bo svojo privrženost idejam odporniškega gibanja izpovedalo s sodelovanjem na svečanostih, ki jih borčevske organizacije in stranke prirejajo danes na grobovih, ob spomenikih in obeležjih žrtvam o-svobodilne vojne.
Sekcije AMPI in nekdanji partizani ter protifašisti iz Gorice, go-riške okolice, s Krasa in iz Brd se bodo spomnile danes, 29-letnice zmage nad nacifašizmom z obiskom žarišč našega osvobodilnega boja, kjer bodo govorili o 25. aprilu, nastopili bodo pevski zbori, položili pa bodo tudi vence. Sovodenj-ska občinska uprava in seacija AN
razstrelivo in da je poznal vzroke nevolje obtožencev do karabinjerjev in želje po maščevanju.
Včerajšnje Di Biaggiove izjave, ki so v nasprotju z izpovedmi med zasliševanjem, so seveda sprožile o-blak prahu v sodni dvorani. Predvsem se Di Biaggiove izjave ne skladajo z izjavami drugih obremenilnih prič. Brigadir karabinjerjev A-driano Biazzi in karabinjer Lorenzo Giacomello, ki sta pričala v ponedeljek, sta 5. julija 1972 spremljala Di Biaggia iz goriškega zapora v videmskega, že na goriškem kolodvoru je Di Biaggio, po njunih izjavah, dejal, da ve nekaj o Petovljah in da hoče v zvezi s tem govoriti z oficirjem, ki vodi preiskavo. To je poudaril tudi kapetan karabinjerjev Antonino Chirico, ki je pričal prejšnji petek, ter dejal, da je obiskal Di Biaggia v videmskem zaporu in da mu je ta pričel govoriti o Petovljah. To je na včerajšnji razpravi povedala tudi priča Cesare Gallina, ki je bil lani aprila zaprt skupno z Di Biaggiom v videmskem zaporu in kateremu se je Di Biaggio, po nekem pogovoru s kapetanom Chiricom, izpovedal. To je bilo točno pred letom dni, lani, 24. aprila.
Zakaj se Di Biaggio sedaj izmika in govori o istih dogodkih drugače kot trdijo karabinjerji in priče? Zakaj danes zanika podpisane izpovedi karabinjerjem. Vtis imamo, da se je včeraj Di Biaggio, na spretno postavljena vprašanja odvetnika De Luce, zarekel in da je splahnela vsa teža njegovega obtežilnega pričevanja, ki je vse, kar ima javni tožilec v rokah.
Včerajšnja razprava se je pričela z zasliševanjem priče Cesara Galline. Tega je poklical na sodišče javni tožilec. Gallina je bil sedem mesecev v začetku lanskega leta v videmskem zaporu, obsojen zaradi namernega stečaja trgovskega podjetja. V zaporu so vsi vedeli, je de-daj Gallina, da je Di Biaggia večkrat obiskoval kapetan Chirico. Lani, 24. aprila, je Gallina na popoldanskem dveurnem sprehodu na dvo-
PI za vasi Peč, Rupa in Gabrje sta dan vstaje proslavili že sinoči s svečanostjo pred spomenikom padlim pri županstvu.
Skupina protifašističnih in demokratičnih krožkov italijanske in slovenske narodnosti je sklenila enotno proslaviti današnji praznik s sestavo skupne delegacije, ki se bo danes od 9.30 dalje poklonila žrtvam nacifašizma pred židovsko sinagogo v Ascolijevi ulici, na goriškem Gradu, kjer so streljali talce, in na glavnem pokopališču v Gorici, kjer je grobišče padlih italijanskih in slovenskih protifašistov.
Pri tej pobudi bodo sodelovali krožki Rinascita, Salvemini, Incontri di frontiera aperta, Circolo per la libertà di cultura, prosvetno društvo «Oton Župančič», AGLI, Impegno cristiano, Piccolo cineforum in medšolski dijaški odbor.
V obrazložitvi te pobude krožki navajajo svojo vlogo pri političnem in kulturnem zavzemanju za razvoj protifašistične in demokratične zavesti. Svojo pobudo ti krožki osla-njajo na nauk iz enotne proslave 30-letnice goriške fronte. V svojem
rišču zapora opazil, da je bil Dl Biaggio precej nervozen. Srečala sta se in vprašal ga je kaj mu je. Dl Biaggio mu je odgovoril, da ga je bil kapetan Chirico spet zaslišal in da mu je tistega dne dejal, da mu razbije glavo, če ne pove vsega kar mu je znanega. Pričela sta se pogovarjati in Di Biaggio mu je pričel praviti podrobnosti o peto-veljskem atentatu. Pridružil se jima je tudi zapornik Giuseppe Dru-sian, ki je samo poslušal. Dejal je, da je 31. maja zvečer karabinjerjem telefoniral brat Marije Mezzorane, da mu je kap. Chirico pokazal fotografije švicarske vasi Pe-drinate, da sta bila z Resenom v Švici, da mu je‘ plavolasa Mezzora-nova v zaporu nekaj dni pred atentatom povedala, da je vse pripravljeno in da je takrat on, Di Biaggio, skakal od veselja. Di Biaggio je Galiini dejal tudi, da je bilo težko najti razstrelivo «T 4» v Italiji in da je bilo to podobno tistemu, ki je pognalo v zrak Feltrinellija. Dl Biaggio se je cele pol ure izpovedoval Galiini, ni vedel pa, da ima
Vsako leto, ko proslavljamo 25. april, dan odporniškega gibanja, se spominjamo dogodkov, ki so se pred tridesetimi leti pripetih našim ljudem v njihovem srditem boju za svobodo in lastne pravice. Svoj delež pri strtju nacifašističnih okupacijskih sil so prispevali tudi prebivalci s Peči, slikovite, na griču urejene vasice v sovodenjski občini.
V odbor Osvobodilne fronte, ki je takrat vključeval še vasi Gabrje, Rubije in Rupa, sta bila sprejeta tudi dva predstavnika s Peči. Sedaj 77-letni Ivan Čevdek s Peči št. 38 nam je pripovedoval, da sta to bila sedaj pokojna Franc Kovic in Ludvik Volk. Njima, kakor drugim vaščanom, so bila predvsem zaupana terenska dela, kot so zbiranje živil po vasi, zbiranje ljudi za vključevanje v partizanske edi-nice, vzdrževanje poštne povezave z odbori drugih okrajev in manjše saboterske akcije. Ko so, po opravljeni terenski akciji v Dolu, oba odbornika zajeli na čukišču in odvedli v tržaške zapore, je njihovo nalogo sprejel Ivan Čevdek. Po nalogu predsednika OF iz Sovodenj je pobiral živila, denar in oblačila po vasi in jih izročal posebni komisiji. Komisija je imela nalogo razdeliti blago tistim potrebnejšim družinam, ki so imele može v partizanih in so ostale na domu samo žene z otroki in dedi. Skrbeti je moral za reden prevoz živil, ki se je pod strogim nadzorstvom krajevnih odborov OF, odvijal iz Furlanije v Renče. Med požrtvovalnimi prevozniki sta bili tudi domači Kovčevi družini, ki sta imeli vozove in vprego.
Nekaj časa je vasici grozila represalija nemške vojske. Partizani so namreč zajeli in ustrelili na polju pod vasjo nemško izvidnico štirih vojakov. Čez noč so Pečane! žrtve pokopali v vrtu pri naselju. Kmalu pa so se v vasi oglasili Nemci in zahtevali pojasnila o dogodku in vrnitev štirih trupel. V obratnem primeru bi zažgali vas in u-strelili 40 prebivalcev. Po krajšem posvetu z vaščani sta se naslednje-
delovanju pa stremijo k skupnim naporom za okrepitev demokratičnih ustanov in za mobilizacijo širokih plasti meščanov, ker se zavedajo da bodo le tako odstranili nevarnost fašističnega pojava in bodo ustvarili takšno družbeno o-zračje, ki bo na podlagi načel ustave resnično zajamčilo svobodo in enakost vseh državljanov.
Mopedist trčil v odprta avtomobilska vrata
V Sovodnjah, na glavni ulici, se je včeraj ob 13.30 ponesrečil 65-letni upokojenec Jože Tomšič iz Bilj. Tomšič se je z mopedom vozil iz Gorice proti Peči, ko je v Ulici Ex Impero trčil v odprta vrata fiata 500, last 23-letnega Gabrijela Perica iz Doberdoba. Ta je namreč odprl vrata avtomobila, ne da bi pogledal če je pot prosta.
Tomšiča so najprej prepeljali v goriško bolnišnico, od koder ga je hčerka z avtom odpeljala v šem-petrsko bolnišnico, kjer so mu ugotovili možganski pretres, poškodbe po obrazu in na rokah. Ozdravel bo v 20 dneh.
ta karabinjerskega brigadirja za zeta.
Ko se je Gallina vrnil v svojo celico, ki jo je delil z Giuseppom Drusianom, si je vse kar je slišal od Di Biaggia zabeležil. Isti večer je Gallina v zaporni pisarni zahteval pogovor s kapetanom Chiricom, ki je prišel v zapor naslednjega dne. Gallina mu ni povedal nič, dejal pa je, da hoče govoriti s preiskovalnim sodnikom. Drusian je že nekaj dni kasneje govoril z videmskim držav nim pravdnikom. Gallina pa šele 7. maja z goriškim preiskovalnim sodnikom dr. Cenisijem in z goriškim državnim pravdnikom dr. Pasco-lijem. Včeraj je Gallina v več kot .uri trajajočem pričanju potrdil vse podrobnosti razgovora z Di Biaggiom.
Za njim je prišel v sodno dvorano Mario Brigadini, solastnik z bratom avtoličarske delavnice v Sve-
(Nadaljevanje na 6. strani)
• Avtobusno podjetje Ribi javlja, da bodo danes avtobusi vozili po o-bičajnem prazničnem voznem redu.
ga dne zglasila na občini v Sovodnjah domačin dr. Bobič in župnik iz Mirna, ki sta dogodek prijavila v izkrivljeni obliki in tako rešila vasico pred hujšimi posledicami.
Poleg opisanih je bilo v vasi še nešteto drugih pobud in oblik pomoči partizanskim enotam, žal pa so mnoge bogate spomine na odporniško delovanje na Peči nesli s seboj v grob ljudje, ki svojih dejanj iz tega obdobja niso nikomur zaupali.
Prvo predavanje obnovljenega prosvetnega društva «Naš prapor» iz Pevme, štmavra in z Oslavja je popolnoma uspel. Do kraja polna dvorana gostilne Pri Pepiju na Oslavju je izpričala zanimanje, ki
Sovodenjsko tkalnico so prodali Costi
Ker so člani tovarniškega sveta sovodenjske tekstilne tovarne «Cotonificio Goriziano» šele na sestanku na zvezi industrijcev izvedeli, da je obrat kupil ladjar Costa iz Genove, so skupno s sindikalisti protestirali proti politiki izvršenih dejstev, ki ne priznava predhodnega informiranja delavskega kolektiva, občinskih in deželnih oblasti o namenih lastnika.
Sindikalne organizacije so še zlasti ogorčene nad takšnim ravnanjem zato, ker je takstilna tovarna prejela pomoč rotacijskega sklada, proste cone in dežele, torej javni denar.
Sedaj jim je razumljivo, zakaj je poprejšnji lastnik neprestano i-skal iz trte izvita opravičila za odlaganje pogajanj o zahtevah sindikatov in s tem povzročal stavkovno gibanje delavcev.
Sindikati se bodo pri pristojnih o-blasteh pozanimali za resnične vzroke prodaje ter pozivajo delavce, naj nadaljujejo s svojim bojem.
Deset predavanj o evropski skupnosti
V pokrajinski sejni dvorani so v ponedeljek pričeli s ciklusom predavanj za gospodarske, sindikalne in družbene operaterje. Predavanja bodo obravnavala dejavnost komisije pri evropski skupnosti. Na prvem predavanju je imel uvodno besedo deželni odbornik za prevoze Gino Cocianni, ki je hkrati zadolžen, da spremlja odnose naše dežele z evropsko skupnostjo. Cocianni je dejal, da je naša dežela dvakrat decentralizirana: leži na robu Italije in hkrati na robu evropske skupnosti. Po njegovi sodbi pa se takšen njen položaj lahko spremeni, da postane poleg središča kulturnega in omikanega delovanja tudi gospodarsko - politično središče.
Poročilo o delovanju komisije pri evropski skupnosti je imel dr. Dl Gioia, ki deset let zastopa deželo v Bruslju.
Na srečanju s časnikarji je načelnik tiskovnega urada in propagande na deželi Dario Rinaldi orisal odnose dežele s komisijo evropske skupnosti.
Kino
Gorica
VERDI 15.00-21.30 «I duri di Oklahoma». J. Scott in S. Dunaway. Barvni film.
CORSO 15.15-21.30 «Chi ucciderà Charles Varick?» V. Matthan in L. Farr. Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom.
MODERNISSIMO 15.15-21.30 «Il delitto Matteotti». F. Nero. Barvni film.
VITTORIA 15.00-21.30 «Cosa vogliono da noi queste ragazze?» Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.00-21.30 «La tana della volpe rossa». E. Porter in J. Kenney. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 14.00-22.00 «Afrika». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Lo spaventapasseri». Barvni film.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Jesus Crist Superstar»
Mora Gorica
SOČA «Kabaret», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Trgovina s seksom», francoski baivni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Portret nimfomanke», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA «Pridi, pridi ljubezen moja». švedski barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Al giardino», Korzo Verdi 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «S. Antonio», Ul. Romana 147, lei. 40497.
Prispevki
Ob sedmi obletnici smrti Gizele Perko daruje Vilma Bregant 10.000 lir za partizanski spomenik v Pod-gori.
so ga pokazali vaščani za obnovitev kulturno - prosvetne dejavnosti v tem spodnjem delu goričkih Brd. Številna prisotnost pa je tudi poplačala trud mladine iz teh krajev, ki je z veliko voljo pričela z delom. Seveda so to začetni koraki, treba pa bo urediti nekdanjo dvorano v Pevmi, razširiti dejavnost društva tudi na druge panoge ter povabiti v odbor še druge člane.
Predavatelj torkovega večera je bil Goričan Roman Rodaro, ki je prikazal vrsto zanimivih barvnih diapozitivov, posnetih na potovanju z rečnimi ladjami po Donavi in Volgi. Gost je ob vsakem diapozitivu dajal kratke in poučne komentarje.
Ob koncu zanimivega predavanja se je član društva Rudi Pavšič zahvalil predavatelju ter povabil vaščane na prihodnje predavanje, ki bo v torek, 7. maja ob 20.30 v zgornji dvorani gostilne «Pri Pepiju». Ob tej priložnosti bo član vodstva SPZ Zdenko Vogrič prikazal nekaj kratkometražnih filmov posnetih na nekaterih naših manifestacijah. (Na sliki predavatelj Roman Rodaro).
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiimiiiHiMHiiUHniiiiiimiimmiimiiniHiiuuiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiuiii
PRESENETLJIVE IZJAVE GLAVNE OBREMENILNE PRIČE
Walter Di Biaggio ni bil nikdar prepričan o krivdi in udeležbi obtožencev pri atentatu v Petovljah
Preiskovalcem naj bi bil izjavil, da ve le za nekatere stične točke med atentatom in sedanjimi obtoženci ■ Številne druge priče pa so povedale stvar drugače - Cesare Gallina sije v videmskem zaporu zapisal Di Biaggiovo izpoved
iiiiiiiiiiiiiiiiimiitititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiimiiiiiniimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiitiiiiii
PO PRIČANJU DOMAČINA IVANA ČEVDEK A
TUDI MALA VASICA PEČ SE JE IZKAZALA V NOB
V vas! je deloval odbor, ki je skrbel sa učinkovito podporo partizanom - Preprečena nemška represalija
miiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimumuimitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
OB VELIKI UDELEŽBI DOMAČINOV
Prvo uspeh predavanje obnovljenega PD «Naš prapor»
Društvo zajema vasi Pevmo, Štmaver in Oslavje
25. aprila 1974
Tržaška folklorna skupina po vaseh Beneške Slovenije
V nedeljo je, kot smo že poročali, tržaška folklorna skupina obiskala štiri vasi Beneške Slovenije in povsod izvedla svoj bogati spored (slika zgoraj). Pred nastopom je tržaške plesalce pozdravil predsednik čedadskega društva «Ivan Trinko» dr. Viljem Černo (spodnja slika), Folklorna skupina se zahvaljuje Repencem za narodne noše ter agrari! Močilnik za slamnike
NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH
V Št. Lenartu so člani tržaškega slovenskega folklornega ansambla počastili spomin 13 padlih slovenskih
partizanov in položili na njihov grob venec
Odnosi med arabskimi deželami
Bodo napad na egiptovsko vojnotehnično akademijo ter obtožbe ki so bile izrečene v Kairu, še poslabšali odnose z Libijo?
Napad
____________ vojno - tehniško akademijo pretekli četrtek v Kairu, je nepričakovano še bolj zapletel e-giptovsko - libijske odnose. Naslednjega dne po napadu je v egiptovskem uradnem sporočilu bilo rečeno, da je organizator napada «konec preteklega leta odšel v Libijo, na poziv libijske vlade, da bi se tu udeležil diskusije o organiziranju subverzivnih gibanj v arabskem svetu ter o njihovem finansiranju». Nadalje je bilo tudi rečeno, da je v Tripolisu «srečal odgovorne libijske osebnosti, ki so iznesle svoje obtožbe proti Egiptu».
Podobne obtožbe, brez izrecnega imenovanja Libije, je iznesel tudi del kairskega tiska. Tu je bilo, na primer, rečeno, da je vodja napada «dobival direktive v neki sosedni deželi za organiziranje sabotažnih dejanj na komunalnih napravah, z izrecnim namenom, da bi se tako povzročili panika, kaos, nezaupanje in padec režima.»
Libija je te obtožbe energično zavrnila. V posebnem dopisu je dopisnik bejrutskega časopisa «As Sa-fara», ki je blizu vladnih krogov, poročal iz Tripolisa, da je Svet revolucionarnega poveljstva — najvišjega libijskega političnega organa — obsodil pustolovski napad na Tehniško vojno akademijo v Kairu, češ da koristi samo nasprotnikom araoskega ljudstva in Izraelcem. Takisto poroča isti časopis, da je tudi libijski notranji minister Al Hamidi v razgovoru s svetovalcem predsednika Sadata pobijal egiptovske obtožbe v zvezi z atentatom in dejal, da ni v interesu egiptovsko - libijskega bratstva povezovati Libijo z antentatom v Kairu.
Javljajo, da so v teku še drugi libijsko - egiptovski stiki, da bi razčistili zmedo, ki je nastala po napadu na kairsko Tehniško vojno a-kademijo. Očitno bo pri tem precej dela, saj prvi podatki o tem dokaj zagonetnem primeru ustvarjajo možnost za marsikateri dvom.
V napadu na omenjeno zgradbo je sodelovalo dvajset oseb. Samo poslopje se nahaja v elitnem kairskem predmestju Heliopolis, blizu džamije «Al Nasr», kjer je pokopan predsednik Gamal Abdel Naser. Napadalci so najprej pobili stražaje na vhodu, nakar so prodrli v Akademijo, kjer so jih čakali nekateri kadeti, ki so vede i za napad in njegove cilje. Ostali gojenci akademije pa so se posta-
vili po robu in jih proti jutri obvladali. Pri napadu je izgubilo življenje deset oseb. Časopisje je poročalo, da je bil cilj diverzantov ustvariti med gojenci paniko. Ni pa pojasnjeno, zakaj so diverzanti v Kairu izbrali za svoj prvi cilj prav Tehniško vojno akademijo oziroma, ali so imeli kak večji neposredni cilj v primeru, ko bi jim u-spelo vnesti zmedo med kadeti ter jih obvladati. Preiskava teče naprej in bo verjetno osvetlila posamezne elemente primera.
Neposredno po napadu, kot poroča «Al Gumhurija», je bil aretiran neki dr. Saleh Abdulah Sarij, osemintridesetletni funkcionar Arabske lige. Glede na številne podatke, ki so bili o njem takoj objavljeni, je bržkone že od prej znan oblastem. Rečeno je bilo, da je ob aretaciji imel pri sebi egiptovski potni list in da je bil politično aktiven že od 1. 1960, ko je kot politični begunec obiskoval v Bagdadu neki vojaški tečaj. Pripisujejo mu tudi zveze z nekaterimi med sabo skrajno različnimi organizacijami, tako na primer s skrajno desničarskimi in ul-trareligioznimi Muslimanskimi brati, podobno orientirano Islamsko o-svobodilno organizacijo, toda tudi z jordansko komunistično partijo. Ker je po poreklu Palestinec, je skušal — kot se zatrjuje — prodreti tudi v vrste Palestinske osvobodilne organizacije, vendar mu to spričo budnosti organizacije odpora ni u-spelo.
Kairsko javno tožilstvo poroča, da preiskava teče naprej, da bi se odkrili «vsi cilji organizacije in dimenzije dogodkov». Vendar pa, kar je bilo o Salehu od egiptovske strani že doslej rečeno, zadostuje za
ugotovitev, da gre ?a osebnost skrajno sumljive biografije. Zanimivo je, da je egiptovsko javno tožilstvo zelo naglo izneslo svoje trditve o Salehovih zvezah z Libijo, kakor tudi, da je samemu dogodku dalo dimenzije novega spora med arabskimi vrstami.
Nadaljnji razvoj dogodkov bo pokazal, kako bo vse to vplivalo na libijsko - egiptovske odnose. Ti so sicer zadnja leta šli skozi vse mogoče faze, od največje prisrčnosti do največje napetosti. Napetost se je povečala po oktobrski vojni. Zlasti pa po egiptovsko - izraelskem sporazumu o dezangažiranju na Suezu, ki je bil deležen zelo ostrih kritik od strani libijske vlade. Decembra 1973 so odnosi dosegli najnižjo točko. Izboljšali so se februarja letos, ko se je sam polkovnik Gedafi odpravil v Kairo, da bi prisostvoval proslavi umika Izraelcev s Sueškega prekopa v okviru sporazuma o dezangažiranju. Pred kratkim pa je Gedafi izjavil dopisniku bejrutskega časopisa «Al na-har», da med Libijo iž Egiptom še obstajajo težkoče, ki da je zanje kriva «egiptovska stran». Dejal je tudi, za to ni kriv predsednik Sadat, marveč «posebno nekateri pisatelji in časnikarji», ki «odkrito delajo proti politiki Naserja in Sadata, v cilju, da bi škodovali odnosom med Libijo in Egiptom».
Naslednji dnevi bodo verjetno razkrili, ali je zagonetni nočni napad na Tehniško vojno akademijo v Kairu še en nov razburljiv za-pletljaj v libijsko - egiptovskih odnosih ali pa bo nadalje zapletanje odnosov med obema arabskima deželama s skupnimi napori odprav-
M. GUČEK: Sercerjeva brigada
Bolj kot za zgodovinsko ali strateško monografijo gre za pripovedno delo, v katerem je v ospredju človek-borec
Trideseta knjiga v vsaki knjižni zbirki že nekaj pomeni. Če gre za knjige ki govore o osvobodilnem boju in za knjige, ki so pripravljene po nekem dolgoročnem in sistematičnem načrtu, pa je tak pomen še večji. Ne bi ponavljali tega, kar smo o zbirki NOV in POS, ki jo izdaja založba Partizanska knjiga, že zapisali. Naj pa poudarimo predvsem to, da bomo s to zbirko, ki bo štela predvidoma osemdeset knjig, dobili čim bolj objektivno sliko o našem o-svobodilnem boju. Zato knjige te zbirke upoštevajo poleg partizanskega tudi sovražnikovo gradivo in poleg dokumentov tudi pričevanja očividcev. In zato si avtorji teh knjig prizadevajo tudi čim bolj objektivno prikazati osvobodilni boj, zgodovino neke vojaške enote ali boj na določenem področju, kakršna je pač knjiga. Ta zbirka, ki prinaša knjige, ki prikazujejo zgodovino in razvoj vseh partizanških
enot ima tudi problemski del, ki obravnava posebne dejavnosti o-svobodilnega boja in nekatera važnejša obdobja in dogajanja v njem.
Zdaj smo torej dobili trideseto knjigo te pomembne zbirke, knjigo, ki je posvečena šercerjevi brigadi. Ker pa je bilo delovanje te brigade dolgo in obsežno, bosta o Šercerjevi brigadi govorili kar dve knjigi. Prva, ki obsega obdobje od ustanovitve brigade v jeseni 1942 pa do njenega odhoda na Štajersko v januarju leta 1944, je -daj pred nami. Njen avtor je Milan Guček, ki že v svoji spremni besedi označuje značaj svojega dela. Ko opisuje bojno pot brigade in njeno zgodovino, pravi, je imel vedno namen postaviti na prvo mesto človeka z vso njegovo močjo in nemočjo. Zato tudi posveča svoje delo tistim, ki so za svobodo žrtvovali svoja življenja. Njegova monografija o Šercerjevi brigadi naj bi bila šele
ttiiiiiimiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiifititiiimiHiiitiiiimtiiiuiiniiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiimiHuiHHiiiiiiui
PRED PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI V FRANCIJI
Mnogi se sprašujejo kakšna bo «prva dama»
Razlika med aristokratsko Anne Aimone in demokratično Danielle
PARIZ, 24. — Vse kaže, da bi starejši in po miselnosti bolj konservativen del ženskega prebivalstva Francije znal odločati o izvolitvi novega predsednika republike, ki bo sedem let več ali manj odločal o življenju v Franciji. Predvsem je v Franciji 16 milijonov žensk, ki imajo pravico do volitev, in le 14 milijonov 200 tisoč moških. Vrhu tega je razmeroma veliko volilnih upravičenk starih nad 65 let. To se pravi volilnih upravičenk z določeno več ali manj konservativno miselnostjo. To je bilo očitno pri anketi, ki so jo izvedli med volivkami. Anketa je povedala, da je 38 odstotkov volilnih upravičencev, starih nad 65 let bilo naklonjenih Giscar-du D'Estaingu, 32 odst. se jih je izreklo za Chabana - Delmasa, komaj 23 ra za Mitterranda. To konservativno nagnjenje je prišlo še bolj do izraza v primerjavi z rezultati, zbranimi med mlajšimi volilnimi upravičenkami. Anketa je med 21. in 35. letom dala naslednje rezultate: za Mitterranda, ki ga stare Francozinje tako slabo upoštevajo, se je izreklo kar 42 odst. mladih Francozinj, za Chabana - Delmasa se je izrekla vsaka tretja volilna upravičenka, za Giscarda D’Estainga pa šele vsaka peta.
Iz tega bi mogli sklepati, da ima Mitterrand vendarle veliko možnosti, kajti volilnih upravičencev in upravičenk je veliko več med mlajšimi, kot pa med starimi, toda prepustimo to prihodnjim dnem in se vrnimo k ženskam, konkretno k morebitnim «prvim damam», to se pravi k ženam treh kandidatov za predsednika Francije. U-stavimo se najprej pri ženi Giscarda D’Estainga. Za njo, za Anne Aimone pravijo, da bi se že najlaže «znašla» kot «prva dama» Francije, kajti po splošnem mnenju je vajena kretati se v visokih krogih, poleg tega je tudi prepričana, da mora «ohraniti doma in v tujini podobo okusa in prisrčnosti, ki je tipična za francosko žensko». Zaradi tega je pripravljena «sodelovati na vseh ustreznih prireditvah in bi rada predsedovala na dobrodelnih prireditvah». «Rade volje bi pomagala vsakomur, ki je potreben pomoči». Ker je že napol prepričana, da bo «prva dama Francije», si je že ustvarila svojo pisarno v «glavnem stanu» svojega moža in se pripravlja na potovanje na Antile, da bi vršila propagando za svojega moža.
Žena Chabana - Delmasa, gospa Micheline, pa je drugačen tip ženske. Je dinamična, športna ženska, ki bi rada vsilila svoj nov način življenja tudi v primeru, če bi postala «prva dama». Svojega moža je spoznala v Bordeauxu, ko je til tam župan. Spoznala sta se na teniškem igrišču. Če bi njen mož bil izvoljen za predsednika, «bi se posvetila dobrodelnim akcijam, predvsem pomoči bolnikom in bivšim jetnikom». Hkrati pa je Micheline pobornica ženskih pravic in bi se lotila tudi dejavnosti na tem področju, ker je prepričana, da bi bilo treba napraviti v tem velike reforme, da bi se omogočila zares «poštena nova družba», ki jo zagovarja in se zanjo bori njen mož.
Vtem ko sta Anne Aymone in Micheline vsaka zase že vnaprej navdušeni nad svojim morebitnim
položajem žene predsednika republike, žena tretjega kandidata, gospa Danielle Mitterrand, upa, da njen mož ne bi bil izvoljen, kajti «frak, služinčad in vse, kar k temu spada, je stvar preteklosti», ki ji ni po godu in zato «bi bila sicer srečna, če bi bil mož izvoljen, toda le zaradi moža, žalostna pa bi bila zaradi sebe, ker bi se morala odpovedati svojemu preprostemu življenju, svojemu življenju v podeželski hiši».
To je na neki način razumljivo in je Danielle po vsej verjetnosti iskrena, ko to govori, kajti izhaja iz preproste profesorske družine. Njen oče je bil šolnik, prepričan marksist in tudi ona je bila iz mladih nog najprej napredno, nato marksistično usmerjena. S svojim možem Francoisom se je poročila pred tridesetimi leti, spoznala pa ga je v odporniškem gibanju. Čeprav se je vedno u-kvarjala z javnim delom, bi se v primeru zmage njenega moža o-predelila raje za preprosto družinsko skrb, kajti če njen mož potrebuje sedaj veliko nege in skrbi, bi je še več potreboval, ko bi bil izvoljen. Vrhu tega pa ji niso prav nič povšeči razni sprejemi in podobne prireditve.
Berite v današnji številki
TV-15
Str. 4: Mašun v štiriletnem boju
Str. 5: Silvo Teršek:
Sreča, ki se imenuje — delo (reportaža)
Str. 24: Ive Mihovilovič:
Ustaški kralj, ustoličen v Ljubljani (podlistek)
Odslej TV-15 tudi v kolportaži Prihodnja številka TV-15 bo zaradi prvomajskih praznikov izšla v četrtek, 9. maja
začetek, zasnova za res v vsestranski prikaz življenja in dela Šercerjeve brigade. Vsi nekdanji borci te brigade in udeleženci osvobodilnega boja naj bi prispevali za izpopolnitev arhivskega gradiva. Predvsem pa se Guč-kova knjiga nekoliko razlikuje od drugih knjig te zbirke, predvsem po zasnovi. Pisanja monografije se namreč ni lotil ne kot zgodovinar ne kot vojaški strateg ali taktik, temveč predvsem kot pripovednik. Prav v tem pa je bistvena razlika od drugih brigadnih monografij.
Knjiga, ki jo imamo sedaj pred seboj, se razumljivo začenja s političnim in vojaškim položajem, kakršen je bil jeseni leta 1942, ko je bila Šercerjeva brigada ustanovljena. V osmih naslednjih poglavjih, razdeljenih na vrsto naslovov, pa je prikazana rast in bojna pot brigade. Vse v kronološkem redu. V tem pogledu se knjiga o šercerjevi brigadi torej ne razlikuje od drugih tovrstnih knjig, ki poskušajo čim bolj podrobno, izčrpno ter vsestransko prikazati spopade, boje, uspehe, poraze brigade in življenje njenih pripadnikov. Je pa način pisanja drugačen. Pisanje M. Gučka se odlikuje po živahnem pripovednem slogu, kar daje knjigi posebno privlačnost. Morda je zato značaj knjige bolj poljuden, manj zgodovinski, pa vendar bolj bralen. Prav to pa daje knjigi bolj značaj zanimive kronike kot pa monografije.
Delo je seveda strogo dokumentirano, polno vsakovrstnega gradiva, slik in številnih podatkov, kar vse kaže, kako veliko delo je opravil avtor. Prav zato je tudi Milan Guček zaslužil polno priznanje za svoje delo, zlasti še, ker bo najbrž preteklo še precej časa, da bomo dobili o tej partizanski er.oti novo, in še popolnejše delo, kot to v uvodu izraža avtor svoje pričakovanje. Dve zajetni knjigi, kot bo obsegalo celotno Gučkovo pričevanje o Šercerjevi brigadi, bo najbrž težko preseči.
Sl. Ru.
V FILMSKIH KROŽKIH
Andrej Mikhalkov-Končalovskij:
«Pervij učitel»
La Cappella je prikazala premiero sovjetskegp ^.filma «Pervij učitel» (Il primo maestro, 1955), ki je svoj čas nastopil na beneškem festivalu. Režiral ga je Andrej Mik alkov-Kožičalovskij, ki je istega leta napisal scenarij «Andreja Rubljova» za režiserja Andreja Tarkovskega «Pervij učitel» je med redkimi vzhodnoevropskimi filmi, ki se nanašajo na izvorne revolucionarne principe in na njihovi podlagi rekonstruirajo realnost, ki se očitno nanaša na sedanjost. «Pervij učitel» je hote enostaven in shematičen: dokazati hoče, da je treba (in da je mogoče) marksizem uveljaviti na pod'agi konkretne realnosti, da je treba najti povezavo med prepričevanjem in revolucionarnim nasiljem.
Vrednost tega kirgiškega filma poudarjajo tudi lepe erotične sekvence, ki so povsem neobičajne za sovjetsko kinematografijo. Odlična je interpretacija Natal je A-rinbassarove in Boiata Beisena-Ijeva.
S. G.
C. GALE
V. HERCEG
.n «.c	_________ _______________Ijeno.
..............................i................................................................n'....*.......................
nutno neizvedljivi. Vaša popust-
Horoskop
ERAZMOV GLAVNI SLUŽABNIK SE 3E TAKOJ POJAVIL».
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spoznali bosta novega sodelavca. Ne vsiljujte svojih idej prijateljem.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pazite se pred načrti, ki nimajo osnove. V čustvenih zadevah bodite bolj uvidevni.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekaj težav in ovir, ki pa vas ne smejo prestrašiti. Večer v prijetni družbi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nekoliko se boste marali potruditi. V nevarnosti bo čustveno razmerje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Z dobrim uspehom boste rešili svoje osebno vprašanje. Prijeten obisk starega prijatelja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sprejmite poslovno ponudbo, ki vam bo prinesla uspeh. Nerazumevanje s strani drage osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zaključili boste posel, katerega razvoj vas bo razburjal. Harmonija v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Odložite ukrepe, ki so tre-
Ijivost vam zagotavlja uspehe.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Uspešno poslovanje, če se boste odrekli prvotni zamisli. Zabaven večer v družbi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prejeli boste finančno ponudbo, ki pa bo tvegana. Ne zamenjujte dobrote s popustljivostjo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Novi dogodki vas bodo primorali, da spremenite načrt. V ljubezenskih odnosih nekaj ne bo v redu.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imeli boste precej nevšečnosti zaradi pomanjkljive poslovne organizacije. Prijetno srečanje.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Biologija morja 12.55 Sever kliče Jug
13.30	DNEVNIK
14.00	Italijanske kronike: Umetnost in slovstvo
14.30	Neposreden prenos športnega dogodka
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše 17.50 Program za mladino
OD SALOJA DO 25. APRILA
18.45	Poljudna znanost: PRVA POMOČ
Nesreča na delu je še vedno zelo pogost, ne redko tudi tragičen dogodek. Čeprav se je tehnologija močno razvila, vpra šanje zaščite delavca na delu še zdaleč ni rešeno. Na neki način je celo še hujše kot je bilo, kajti tempo dela, ki ga vsiljuje moderna tehnologija, je še slabši kot je bil nekoč. Najbolj učinkovit način za preventivno akcijo je verjetno že v načrtovanju obratov in strojev. Že v tej fazi je treba predvidevati in zato tudi reševati zgrešene zamisli. Zavedati se namreč moramo tudi dejstva, ki se često ne jemlje dovolj v poštev, namreč utrujenosti človeka na delu. Če upoštevamo vse te elemente, bo sicer nasreč na delu manj, ne bodo pa povsem izločene. Zato je nujno potrebno ustanoviti reševalne skupine, ki naj v primeru nesreče nastopijo in tudi ljudi pripraviti, kako naj v primeru nesreče ravnajo
19.00	Italijanske kronike
20.00	DNEVNIK
20.40 Tedenske aktualnosti
21.45	ŠTIRI KITARE + 1
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.45	Športni dnevnik
19.00	Slavni pobegi BENVENUTO CELLINI
TV film je režiral Marcello Baldi, glavne vloge v njem pa igra jo Gianni Garko, Mario Scaccia, Claudio Gora, Patrizia Val-turri. Nino Segurini itd.
Benvenuto Cellini je umoril urarja Pompea. Bilo je to 1538. leta. Zaradi tega bi ga bili morali umoriti, toda papež ga je pomilostil. Kljub temu ga nekega dne aretirajo. Odpeljejo ga v Castel Sant'Angelo in obdolžijo, da je ukradel nekaj dragi); Ijev papežu Klementu VIL Cellini sicer dokaže, da z dragulji nima nobene zveze, vendar ga ne izpustijo. Razlog za to je nekje drugje. Njegov osebni sovražnik, mogočni Pier Luigi Farnese, hoče, da ostane Cellini za zapahi. K temu je pripomogla tudi hčerka draguljarja Pompea Lelia, ki je naščuvala svojega ljubimca Farneseja, da je Cellinija zasovražil. Zasovražil ga je celo papež Pavel III. Smo pa v dobi, ko so osebni interesi raznih mogotcev diktirali življenje vsakogar, v dobi, ko je služil «pravici» tudi strup . ..
20.00	OB 20. URI
20.30	DNEVNIK
21.00	Nagradno tekmovanje «RISCHIATUTTO»
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
i 8.10, 14.10 šola
Pernate družine Vladimir Nazor in njegova dela, Cesta itd.
17.00	Šolska TV
ALŽIRSKA KONFERENCA 17.35 Zlati cekin
Tretje in zaključno nadaljevanje festivala otroške popevke 18.05 Obzornik
18.20 KITI. DELFINI, LJUDJE
Mladinski film, ki govori o kitih in delfinih kot sesalcih, ki živijo v morju, torej v okolju, ki je tipično za ribji zarod. Številne raziskave so odkrile, da so tako kiti kot delfini izredno pametni. Ugotovili so celo, da so delfini veliko bolj pametni kot večina kopenskih sesalcev. Vrhu tega so v primerjavi s kiti bolj pripravni za poskuse. So pač manjši, lahko jih imamo v bazenih in najdemo v vseh morjih. S kiti je zadeva veliko bolj težavna. Pa še nekaj: delfinov ribiči ne lovijo, ker kot hrana ne predstavljajo veliko. S kiti pa je prav narobe
19.15	...Po sledeh napredka
V	oddajo so tokrat uvrstili filmsko reportažo o velikem dosežku puljske ladjedelnice Uljanik. Reportaža bo predstavila pre-
n- izkušeno tehnologijo za gradnjo ladij velikank v dveh delih. Sledijo v reportaži prizori splavitve obeh polovic take ladje, nato pa organiziran postopek njunega spajanja na morju. Ker gre za dva dela velikanskih ladij, je to postopek, ki zasluži vso pozornost. V ladjedelnici Uljanik morejo na tak način graditi ladje z nosilnostjo 400 tisoč ton.
V	današnji oddaji bo govor tudi o napravi za iskanje ponesrečencev izpod plazov. Napravil jo je dr. Tone Jeglič, ki je za to svoje delo dobil Kidričevo nagrado. V času, ko plazovi prežijo na vseh koncih na alpiniste, bo reportaža o novem pripomočku prav gotovo dobrodošla. Sledijo še drugi filmski prispevki, ki prikazujejo dosežke doma in na tujem
19.45	RISANKA
20.00	DNEVNIK
20.25 Kam in kako na oddih?
21.00	Starka, ki ne more spati
Iz nanizanke z naslovom «Vest in pločevina»
21.15	četrtkovi razgledi: BRKINI DANES
21.45	Kongres ZK Srbije
22.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanka za otroke
20.15	DNEVNIK 20.30 PRVI GREH
Celovečerni film
22.00	Istrske pesmi
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Revija popevk; 9.00 Glasba za praznično jutro; 10.00 Druga svetovna vojna — spomini otrok; 10.20 Simf. glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 11.30 Glasba po željah;
15.45	Pesmi odporniškega gibanja; 16.15 Karakteristični ansambli; 16.30 Jazz; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Skladatelji naše dežele; 19.10 Ob 500-letnici rojstva L. Ariosta; 19.25 Za najmlaj-še; 20.00 Šport; 20.30 «Ljudje v viharju» — drama; 22.00 Pesmi brez besed.
TRST
14.30	Deželne kronike in šport;
14.45	Operne skladbe; 15.10 Glasba po željah.
KOPER
6.30	7.30	12.30, 14.30, 16.30
17.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija;
9.30	Minghettijev show; 10.10 Šolska oddaja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.10 Operni samospevi; 16.15 Poskočnice; 17.00 Mladinski klub; 18.00 Popevke na tekočem traku;
18.30	Primorski dnevnik; 19.00 Primorski glasbeni portret; 20.00 Prijeten večer ob glasbi; 21.00 Pripovedovalec.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 19.00, 21.00, 22.50 Paročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz;
11.30	Plošče; 12.10 Četrti program; 13.23 Igra orkester Ray Conniff; 14.07 Glasbena oddaja; 44.40 «Ben Hur» — nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Radijska drama; 17.10 Plošče za poletje; 17.40 Program za otro ke; 18.00 Glasbeno-govomi spored; 19.15 Nabožna oddaja; 19.40 Glasbena oddaja; 21.15 H. Khano-ve skladbe; 21.25 Koncert v miniaturi; 22.00 Ponovno na sporedu z M. Marchesijem.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Orkestri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 «Vojna in mir» — nadaljevanka; 9.55 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.10 Mendes in njegov orkester;
12.40	Glasbeno-govorni spored ; 13.35 Spored z A. Steni in E. Pandolfijem; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 14.30 Praznična glasba; 15.15 25. april v ital. zgodovini; 15.35 Glasbeno-go vami spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Najnovejše plošče lahke glasbe; 21.19 Program z A. Steni in E. Pandolfijem.
III.	PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Program za najmlajše; 10.00 Koncert; 11.00 Violinist B. Giuran-na in pianist G Sacchetti; 11.40 Nabožna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.20 Strani iz albuma; 15.00 Portret avtorja: G. B. Lulli; 16.15 Plošče resne glasbe; 17.00 Lahka glasba; 17.25 Enotni razred; 18.00 Program z U. Pagliai; 19.15 Boris Godunov — opera.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Ilegalne tiskarne in tehnike; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Ta-lijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operni zvoki;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam... ; 14.10 Za mladi svet;
14.40	Med šolo, družino in delom;
15.40	Tenorist Robert Merrill; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 M. Hace: Komisarjevi zapiski; 17.00 «April 74»; 17.45 Znanstveniki pred mikrofonom; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Simf. koncert; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Domače pesmi; 21 00 Humor z vsega sveta; 21.40 Glasbeni nokturno;
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
DOMAČI ŠPORT
DANES
ČETRTEK, 25. aprila 1974
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.00 v Trstu, stadion «1. maj»
Sloga — PAV Dormisch
* * *
2.	MOŠKA DIVIZIJA
9.00	v Trstu, Elizejske poljane
Are Linea — Kras * * *
2. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30 v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — PARIT A
KOLESARSTVO
AMATERJI
14.00	v Ronkah
Sodeluje tudi Adria
* * *
MLADINCI
14.00 v Vidmu
Nastopa tudi Adria
KOŠARKA
PRVA DIVIZIJA
10.30	v Trstu
Bor — Don Bosco
* * *
KADETI
9.00	v Trstu
SABA — Bor
DEČKI
11.00	v Trstu
Bor — Servolana
* * *
11.00 na Opčinah
Polet — Italsider * * *
11.00	v Trstu
Flaminio — Kontovel
NOGOMET
2.	AMATERSKA KATEGORIJA
9.45	v Trstu, Ul. Flavia
Inter SS — Primorje
3. AMATERSKA LIGA
15.30	na Padričah Primorec — Zaule
* * *
13.00	v Trstu, Naselje sv. Sergija
Roianese — Union MLADINCI
10.00	v Trstu, Naselje sv. Sergija
Cremcaffè — Union * * *
10.45	na Opčinah
Supercaffè — Breg * * *
11.00	na Padričah
Gaja — Primorje
* * *
10.45 v Križu
Vesna — Domio
ZAČETNIKI
10.30	v Dolini
Breg — Rosandra
PLANINSTVO
3.	ČLANSKI POHOD KRASA
8.00	v Zgoniku
Prireja Kras	^1>t
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNO PRVENSTVO
9.00	v Fiuggiju
Nastopa tudi Kras
NOGOMET
PO ZMAGI NAD B0RUSSI0
Milan v finalu pokala pokalov
V odločilnem srečanju se bo 8. maja pomnil z Magdeburgom
Borussia — Milan	1:0
BORUSSIA: Kleff, Vogts, Stielke, Sieloff. Bonhof, Wimmer. Koestner, Kulik. Siemonsen, Rupp, Koeppel.
MILAN: Pizzaballa, Anquilletti, Sabadini. Lanzi, Schnellinger, Mal-dera. Bergamaschi, Benetti, Bigon, Bianchi, Chiarugi.
SODNIK: Martinez (Španija).
Milan se je v Dusseldorfu uvrstil v finale tekmovanja za pokal evropskih pokalnih prvakov, čeprav je zgubil povratno polfinalno srečanje z Bo-russio. Milan je namreč to tekmo zgubil z 1:0, medtem ko je v prvem polfinalu zmagal z 2:0 in je tako zdaj končni izid 2:1 v njegovo korist.
Edini gol tekme je padel v 27. min. p. p. in sicer ga je dosegel Sabadini kot avtogol.
Finalno srečanje tega tekmovanja bodo odigrali 8. maja v Rotterdamu, kjer bo Milan igral proti vzhodnonemški enajsterici Magdeburg. Da je danes premagal portugalski Sporting z 2:1 .potem ko se je prvo srečanje končalo neodločeno 1:1.
Še nekaj drugih nogometnih izidov:
POKAL PRVAKOV Atletico — Celtic	2:0
Bayern — Ujpest Dozsa	3:0
Atletico in Bayern se bosta 15. maja srečala v finalu.
POKAL UEFA Tottenham Hotspur —
Lokomotiv Leipzig Stuttgart — Feyenoord Feyenoord in Tottenham uvrstila v finale.
2:0
2:2
sta se
Prvenstvene tekme 29. kola prve jugoslovanske lige so se končale včeraj z naslednjimi rezultati: Olimpija — Crvena zvezda 1:0 Vardar — Hajduk	0:0
Zagreb — železničar	2:0
Sloboda — Borac	0:0
Partizan — Beograd	0:0
Velež — Vojvodina	1:0
Proleter — Dinamo	1:0
Sarajevo — Bor	1:0
Tekma med Čelikom in Radnič-kim bo na sporedu danes.
Na lestvici vodi Velež s 37 točkami, pred Hajdukom 36, Crveno zvezdo in čehkom 31. Ljubljanska Olimpija je med 18 klubi s 30 točkami na sedmem mestu.
Zvezno tajništvo za narodno o-brambo SFRJ je na predlog zveze za telesno, kulturo, Jugoslavije izdalo predpis, naj se vojakom vrhunskim športnikom za udeležbo v športnih ■ reprezentancah ma svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah lahko izjemoma dovoli dopust do 60 dni. S tem predpisom je zagotov-I Ijeno vsem nogometnim reprezen-I tantom, ki so trenutno vojaki (Dža-
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
vabi na
SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI 1924 - 1974
otvoritveno svečanost
ob 50-letnici organiziranega slovenskega športa v Italiji
ki bo v soboto, 27. aprila 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SPORED
govor
nastop «Baletnih solistov» iz Ljubljane nastop harmonikarskega orkestra «Miramar»
jiču, Jankoviču, Pavloviču, San-traču in Musemiču) udeležba na pripravah jugoslovanske nogometne reprezentance za svetovno nogometno prvenstvo.
REKA, 24. — Od petka do nedelje bo na Rqkì finale nogometnega amaterskega turnirja UEFA, na katerem bodo nastopale amaterske reprezentance Jugoslavije, Nizozemske, Vzh. Nemčije in Španije.
POP v Zgoniku
Danes ob 8. uri se bodo pred občinsko kletjo, pri športnem igrišču v Zgoniku, zbrali prijavljeni tekmovalci, ki se bodo udeležili 3. članskega ekipnega planinsko - o-rientacijskega pohoda v priredbi trim odseka ŠK Kras. Organizator upa, da ne bo nagajalo vreme in bodo tekmovalci lahko v normalnih pogojih izpeljali do konca vse naloge v zvezi s pohodom, nakar bo na odprtem piknik za vse udeležence.
tolčena žoga nasprotnic padla na tla. S tako obrambo je bilo seveda vse, lažje: igralke so dobro krile celotno igrišče in podajačice so lahko zalagale svoj napad z uporabnimi žogami. Naj dodamo še, da je bilo tudi zgrešenih servisov zelo malo, trije v vsej tekmi.
■ AGI še nam je v tem srečanju predstavil v nekoliko slabši luči. Ekipa je zaigrala precej statično v obrambi, vendar je treba priznati, da nastopajo v vrstah goriške ekipe tri res obetajoče tolkačice.
V prihodnjem kolu čaka «plave» težka naloga: v goste jim bo prišla tržaška ekipe Julia, ki se poteguje za prvo mesto lestvice.
INKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Kontovel — UGSS	3:1
(15:10, 13:15, 15:2, 15:11)
KONTOVEL: Ban, Rupel, Kapun. Štoka. Majevski, DanieU D., K., B. in M., Čeme jeva, Goruppi.
.............m........uinuiuu..................................................................................................................
2. ženska odbojkarska divizija: Kontovel — UGSS
ODBOJKA
V 1. IN 2. ZENSKI DIVIZIJI
Borovke in Kontovelke uspešno zbirajo točke
Kras je v 2. MD doživel hud poraz
1. ŽENSKA DIVIZIJA AGI — Bor	0:3
(7:15, 4:15, 13:15)
AGI: Domini, Monzani, De Luca, Solomia, Zocco, Cecotti, Bulloni, Pellegrini, Kemiat, Citta, Martinuz.
BOR: . Pupič, Jazbec, Nibrandt, Glavina, Mesesnel, Vitez. Rogelja, Kostnapfel.
Tudi v povratnem kolu se jé deželni derbi med AGI in Borom končal z zmago Tržačank. Tekma tokrat ni bila tako napeta, oziroma dramatična, kot v prvem delu. Tokrat so borovke namreč že vodile z 2:0, ko so popustile in jim je uspelo osvojiti zmago le s tesnim rezultatom.
«Plave» so v Gorici zmagale povsem zasluženo, obenem pa so o-digrale tudi eno letošnjih najboljših tekem. Odlikovale so se predvsem s svojo izredno umirjeno igro in pa z obrambo, ki je v tem kolti naletela na res dober dan. Naj omenimo, samo to, da je le enkrat
NAMIZNI TENIS
V FIUGGIJU
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR
Danes se prične državno prvenstvo
Krasote igralke se bodo tudi letos v vseh kategorijah borile za kolajne
Danes se prične v Fiuggiju 26. državno namiznoteniško prvenstvo, ki se bo zavleklo do 1. maja. Že vče raj so odpotovale štiri predstavnice Krasa, ki so si priborile pravico do nastopa (Silvana Vesnaver, Neva Rebula, Anica Žigon in Dragica Blazina), v soboto pa se jim bo pridružila še Sonja Miličeva, ki ima vse nastope v zadnjih dneh prvenstva.
Pet nastopajočih Krasovih igralk brani iz lanskega prvenstva kar šest državnih naslovov, kar je bil vsekakor izjemen dosežek. Tako množična bera prvih mest je neponovljiva. Lani so krasovke osvojile kar tri naslove v'kategoriji naraščajnic, letos pa ne bodo mogle braniti teh naslovov, sta Vesnaverjeva in Žigonova prestopili' v višjo starosti-no kategorijo — med mladinke. Miličeva, ki je zmagala med mladinkami posamezno in v dvojicah, je prestopila med članice. Poleg tega pa moramo še omeniti, da se je v tem zadnjem letu raven te igre v Italiji občutno dvignila.
Kakšne so torej realne možnosti predstavnic zgoniške občine?
V vseh trinajstih tekmovanjih, v katerih nastopajo (mladinke: ekipno, mešane dvojice, ženske dvojice in posamezno: 3. kategorija: mešane dvojice, ženske dvojice in posamezno; 2. kategorija: mešane dvojice, ženske dvojice in posamezno; 1. kategorija: mešane dvojice, ženske dvojice in posamezno), imajo Krasove igralke možnost, da sežejo po kolajnah. Naslove pa bo tokrat izredno težko osvojiti, zato bi vsak morebitni osvojeni državni naslov predstavljal izreden uspeh. Navijači, ki zvesto in z zanimanjem sledijo delovanju Kraševega namiznoteniškega odseka, si ne smejo torej delati prevelikih utvar, da bi ne prišlo do nepotrebnih razočaranj.
Kar se tiče tehnične in telesne priprave, nam je vodja Kraševega namiznoteniškega odseka izjavil, da so vse igralke v zelo dobri formi in bi ne smelo priti do nepredvidenih spodrsljajev. Seveda, na takih dolgih in utrudljivih tekmovanjih zmaga navadno tisti tekmovalec, ki ima trdnejše živce in je telesno dobro pripravljen. Kar se tega tiče, so vse krasovke prav s pomočjo tečaja, ki ga je vodila Ljubljančanka Langerholčeva, dosegle višek svoje forme. Miličeva pa je pridobila na evropskem prvenstvu v Novem Sadu veliko samozavest in je trdno
odločena, da za zeleno mizo potrdi zaupanje, ki ga ima vanjo vodstvo italijanske državne reprezentance.
—bs—
VATERPOLO
SIRACUSA, 24. — V nadaljevanju mednarodnega vaterpolskega turnirja v Siracusi so dosegli te izide:
Jadran Spbt - Baltik Leningrad 6:5 Partizan Beograd - Orvosi Budimpešta 7:6
Partizan - Jadran 7:3 Canottieri Neapelj - Baltik 6:4
KOLESARSTVO
ALMERIA, 24. p- Belgijski kolesar Eddy Pejlman je zmagal v prvi etapi mednarodne dirke po Španiji. 98 kilometrov dolgo progo o-krog Almerie je prevozil v 2.39’21. Drugi je bil Španec Perurena, prvi pa je na skupni lestvici še vedno Roger Swerts, ki je zmagal v včerajšnji predetapi na kronometer.
OLIMPIJSKE IGRE
Podpredsednik mednarodnega o-limpijskega odbora Duume je izjavil, da ima Sydney lepe možnosti za pridobitev organizacije letnih obmpijskih iger leta 1988.
Zmaga vseh naših peterk ki igrajo v ligi dečkov
Kontovel in Bor sta trenutno v svojih skupinah na drugem mestu lestvice
OBVESTILA
SPDT priredi v nedeljo, 28. aprila, četrti spomladanski sprehod v Brkine. Zbiraiišče ob 7.45 na glavni avtobusni nostaji. Odhod z avtobusom ob 8.10 do Markovščine, odtod peš čez Slivje, Orehek v Tatre, odtod vzpon na Stražarja (758 m). Povratek čez Erjavče in Progarje v Obrovo. Skupno pet ur hoje. Hrana iz nahrbtnika. — Krajša varianta: iz Markovščine do O-reha, povratek čez Kovčice v O-
brovo, dve uri in noi hoje.
* * *
SPDT sporoča, da je prvi sestanek tekmovalnega odseka mladincev iz mesta v petek. 26. aprila, ob 20.15 v Ul. Ceppa 9/1 (klubi za sestavo programa sezone 1974-75 # * *
SPDT priredi 1. maja spomladanski križ-kraž-kros. Po tekmovanju bo srečanje z družabnimi igrami. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo.
Prva divizija
Borovci so v nedeljo proti Ser-volani startab v prvenstvu prve divizije. Naši «mladi veterani» so po predvidevanju zgubili proti zanesljivi peterki mladincev iz Skednja. S prikazano igro pa so na splošno zadovoljili.
Tekmo si je ogledal, poleg številnih mladih Borovih košarkarjev, ki so seveda «zbrali» svoje trenerje in učitelje, ter poleg zaskrbljenih žen, ki so bile v strahu da bi se «možje - košarkarji» preveč ne prepotili in zgubili «kak kilogram preveč», tudi predsednik Bora Emil Gorobač^.ki jo,je.tako ocenil: «V tem Srfeč&nju nismo igrali podrejene vloge, čeprav je vsem veteranom •zmanjkalo sbpe. Za rblade- pa bo ‘ptviefistvo riedvotnno koristno, ° Saj bodo igrali proti starejšim in zato izkušenim košarkarjem.»
Danes bodo borovci ponovno zaposleni. Igrali bodo na domačem igrišču (katerega so, velja omeniti, sami začrtali) protj močnemu Don Boscu, ki je v prvem kolu prepričljivo premagal San Sergio.
IZIDI 1. KOLA:
Servolana - Bor 62:43; Don Bosco - San Sergio PIT 65:43, Lloyd Adriatico - Ferroviario 98:57, Edera - Grandi Motori 43:56.
LESTVICA
2 2 2 2 0 0 0 0
DANAŠNJE KOLO (25.4.)
Bor - Don Bosco (10.30), GMT -Servolana, San Sergio - Lloyd A-driatico, Ferroviario - Edera.
V tem prvenstvu ne bomo dajali ocen Primorskega dnevnika, ker borovci nastopajo izključno v rekreacijske namene.
Kadeti
Z okrnjeno postavo je Bor doživel proti Lloydu Adriaticu visok poraz. Po tekmi je trener Lloyda Adriatica povedal naslednje: «Po zmagi nad Interjem 1904 smo se resnično bali Bora. Če bi vaši košarkarji nastopili s popolno postavo, bi bila naša naloga gotovo težja. Bali smo se predvsem Klobasa ...
Lloyd Adr	1 1	0	96:57
Don Bosco	1 1	0	65:43
Servolana	1 1	0	62:43
GMT	1 1	0	56:43
Edera	1 0	1	43:56
Bor	1 0	1	43:62
San Sergio	1 0	1	43:65
F erroviario	1 0	1	57:96
vaggio. Vseeno pa bd pohvalil vaše košarkarje, ki so se nam močno upirali, čeprav so vsi še zelo mladi.»
Po tekmi je vodstvo Interja 1904 izjavilo, da bo izvedlo preiskavo, ker je Bor nastopil s postavo letnikov 1958 in mlajšimi. Po njihovem mnenju naj bi se Bor in Lloyd dogovorila, da bi olajšali nalogo Lloydu. Zaman so bila prepričevanja, da je celotna Borova postava igrala s šolo v Postojni.
IZIDI 9. KOLA:
Bor - Lloyd Adriatico 62:104, Sco-ghetto - Inter Milje 61:43, Inter
DANAŠNJE KOLO (25.4.)
Bor - Servolana (11.00), CGS -1904 - SABA nIta1’ UOyd B- ' — 9P6C0-
me: Lloyd Adi 81:66.
L. Adriatico	49»
Inter 1904	871	722:405	14
SABA	8	5	3	784:438	10
Bor	9	4	5	790:647	8
Inter Milje	9	1	8	419:969	2
Scoglietto	9	1	8	369:947	2
ZADNJE KOLO (25.4.)
SABA - Bor (9.00). Lloyd Adriatico - Scoglietto, Inter Milje - Inter 1904.
Ocene P.d.: Ražen 2, A. Mazzuc-ca 1.
SKUPNO: Vatovec in Edi Košuta 6, Klobas 5. Žerjal 3, Ražen. P?ro-vel in A. Mazzucca 2, Renato Furlan in Perko po eno točko.
Dečki
V prvenstvu dečkov so v soboto in nedeljo vse naše peterke zmaga-ie. Bile so to prepričljive zmage vseh treh naših zastopnikov, ki si tako popravili svoj položaj v lest nei. T0 dejstvo pa kaže, da se naša košarkarska društva uveljav Ijajo v mestu, kar je tudi spodbudno jamstvo za nadaljevanje te aktivnosti.
A skupina
Bor je po predvidevanju premagal peterko Centro Giovanile Italiano iz Milj. Komentar (po tekmi) trenerja Štoklja: «Nismo igrah najbolje, čeprav smo dosegli izdatno zmago. Paziti bomo morali že v prihodnjem kolu, ko se bomo pome-ili z nevarno Servolano. Naš cilj je, seveda, ohraniti drugo mesto v lestvici.»
«Plavi» So še v večji meri utrdili svoj položaj v lestvici... po
tesne telovadnice v UUci Cara-1 zaslugi Don Bosca, ki je povsem
nepričakovano z visoko razliko premagal CGS.
IZIDI 7. KOLA:
CGI Milje - Bor 33:78, Servolana - Inter 1904 44:88, Don Bosco -CGS 70:41. Počitek: Lloyd B. LESTVICA
Inter 1904	7	7	0	620:259	14
Bor	7	6	1	440:324	12
Don Bosco	7	4	3	417:330	8
CGS	.7	4	3	401:384	8
Servolana	7	2	5	341:387	4
Lloyd B	6	1	5	205:403	2
CGI Milje	7	0	7	173:522	0
B skupina
-	>*re»»rve^	jih težav
KSifrŠVfl1	in je ta-
ko obdržal drugo mesto v lestvici. Danes čaka naše košarkarje tež ko srečanje s Flaminiom, sicer pa so Kontovelci v dosedanjih srečanjin dejansko potrdili, oa so za Lloy-dom res najboljši v tej skupini.
Polet je osvojil drugi psr točk na račun Libertasa. Po več neuspehih je bila ta zmaga več kot dobrodošla tudi zaradi tega, ker bodo danes na domačih tleh igrali proti Italsidru, proti kateremu so v prvem srečenju izgubili le za dve točki (44:46).
IZIDI 7. KOLA:
Kontovel - Ferroviario 78:26, Li-bertas TS - Polet 27:66, Italsider -Lloyd A 32:68. Počitek: Flaminio.
LESTVICA 7 7 0 6 5 1
Lloyd A Kontovel Italsider	7	4
Flaminio	5	3
’tolet	7	2
erroviario	7	2
Libertas TS	7	0
DANAŠNJE KOLO Polet - Italsider
753:308 417:276 332:365 231:236 344:361 283:431 138:651 (25.4.)
(11.00), Ferro
viario ■ Libertas, Flaminio - Kontovel (11.00). Počitek: Lloyd A-driatico A.
Ocene P.d.: Udovič (B), J. Starc (K) in Danev (P) 2, Bruno Furlan (B), Sosič (P) in Ban (K) po eno točko.
SKUPNO: V. Sosič (P) 10, Bruno Furlan (B) in Udovič (B) 8, Čuk (K) in Danev (P) 6, Ban (K) 5, I. Starc (K) 4, K. Starc (K) 3, Rauber (P) in Leniša (P) po eno točko.
b. 1.
, V drugi tekmi prvenstva so Kon-tbvelke zopet zmagale. Fo štirih setih precej zanimive igre so premagale-solidno ekipo. Domačinke so zaigrale z resno voljo do zmage in so zaključevale z dobro tolčenimi žogami skoro vse akcije. V igri pa je bilo vse preveč zgrešenih servisov. Vse igralke so zadovoljile z igro na mreži. Omenimo naj posebej le Majovskijevo, ki je enakovredno nadomestila Lukšo. UGSS se je u-piral Kontovelkam vse do poslednjega žvižga; razen v drugem setu ga je Kontovel, kot kaže rezultat, popolnoma nadvladal
Igra, ki so je Kontovelke pokazale v tej in tudi v prejšnjih tekmah, dokazuje lep napredek igralk Po tej zmagi ima Kontovel resne možnosti za napredek v višjo ligo. Edina ovira ji bo ekipa OMA, ki je z istim rezultatom premagala UGSS in s katero se bodo Kontovelke srečale prihodnjo nedeljo.
J. B.
2. MOŠKA DIVIZIJA Kras — Libertas Rocol 0:3 (11:15, 2:15, 12:15)
KRAS: I. in S. Budin, B in Z. Simoneta, I. Milič L in H., Marušič, Pegan, Kobal in Majcen.
LIBERTAS ROCOL:	Carraro.
Lombardo, Molinari, Nussdorfer, Spinelli, Tersilii, Valdemarin. Vitus-si in Rossittò.
SODNIK: Doriguzzi.
Tudi v drugi prvenstveni tekmi 2. moške odbojkarske divizije, ki je bila v ponedeljek v Nabrežini, je druga šesterka Krasa utrpela poraz.
Tokrat so krasovci popolnoma odpovedali in razočarali na vsej črti. Na drugi strani mreže so imeli mlado in neizkušeno šesterko Libertasa iz Rocola, ki ni pokazala nič posebnega in je le zagrešila manj napak kot Kras. Predstavniki zgoniške- občine so zaigrali lagodno, brez volje in požrtvovalnosti tako da se je tekma dolgočasno vlekla do končnega sodnikovega žvižga. Krašovcem se pozna pomanjkljiva uigranost. Upajmo, da bodo v na-daljnih tekmah pokazali napredek in da ne bodo ponavljali vedno istih napak.
Prihodnjo tekmo bo Krasova Ses-terka odigrala danes ob 9. uri v telovadnici Morpurgo proti ekipi Are Linea.
—bs—
V ORGANIZACIJI SPK CUPA IN KK DEVIN - ŠTIVAN
Zanimivo tekmovanje smucarjev-jadrakev
Kulturni krožek Devin - Štivan in slovenski pomorski klub čupa organizirata prihodnji- mesec tekmovanje za «1. trofejo ski—jadro». Tekmovanje za trofejo sestoji iz smučarskega tekmovanja v veleslalomu in jadralne regate. Povrhu te nenavadne združitve snega in morja predvideva pravilnik, da se tekmuje v mešanih dvojicah (mož in žena, fant in dekle, sošolca itd.). Za tržaške Slovence je tako kombinirano tekmovanje prava novost, ki bo brez dvoma navdušilo veliko mladih in tudi starejših ljudi, ki so polni športnega duha.
Smučarsko tekmovanje v veleslalomu bo letos 5. maja na Nevej-skem sedlu, in sicer start bo ob 9.30 pri koči Gilberti. Proga bo dolga 400 m in primerno začrtana za vse kategorije, ki bodo razdeljene po pravilih FISI. Najprej bodo startali moški, nato ženske.
Jadralna regata se bo odvijala v Sesljanskem zalivu dne 26. maja zjutraj. SPK «Čupa» bo dal tekmovalcem ob tej priliki na razpolago svoje jadrnice. Istega dne popoldne bo med družabnim programom podeljena trofeja in nagrajeni bodo najbolje uvrščeni tekmovalci. Pri točkovanju za skupno lestvico bo veljal pravilnik FIS (Federazione Internazionale Sport).
TONE
SVETINA
«Joža,	upihni	luč,	pa	zaspimo,» je dejal	Stane, ko sta
se z Mihom privezovala z vrvmi, da ne bd ponoči kateri omahnil v globino.
«Naj kar dogon sveča' Za Topolovca in za Klementa Juga, za vse tiste, ki jih je ubila stena... Za mir njihovih duš...» je odgovoril Joža in v mislih dodal: Še moji mami naj gori v spomin Ni bilo še dolgo, ko so jo zagrebli, Pa se mu je zdelo, da je sam že celo večnost. Doma je bilo prazno in turobno. Ni zdržal osamljenosti, zato je bil vsako nedeljo v	hribih,	ki so	mu prinašali pozabljenje, če jim
bo sreča mila, bodo jutri preplezali steber. S kom bo delil svojo srečo? Mame, ki je na to tako težko čakala, ni... In Tinca,	ta bi	bila	vesela... Pa kaj, ko	je bila tako
neučakana...
Legel je k tovarišema in skušal zaspati. Skrb ga je grizla. Navdajala sta ga dvom in strah. Skozi reže je vel hlad. Pod	šotorom se	je	nabrala sopara in	se zgoščala v
debele kaplje. Ladja ga je skrbela in tudi tisUh petsto metrov pod njo. Smrt je bila bližja kot ponavadi. Vedel je, da bo z nočjo strah skopnel in da jih bo dan napolnil z novo močjo. Zdaj se je čutil zrelega za tisto skrajno tveganje, za tisto, česar pred tem ni tvegal zaradi mame in Tince.
Človek, ki se odloči sam sebe izpostavljati smrti, mora biti predvsem sebi cilj in namen in svojemu namenu sredstvo. Čutil je, da ta skrajno boleča svoboda, ki pelje na pot onkraj pomislekov, prihaja samo iz samote. Jutri bo tvegal vse. Šel bo do zadnjih možnih meja. Odgovoren ni nikomur drugemu kot prijateljema, ki bosta z njim na skupni vrvi; in onadva sta odgovorna njemu.
To Ladjo bo jutri preplezal prvi — materi, ki je neskončno zaupala vanj, v spomin, in Tinci v upanje, če si medtem ni izbrala drugega
Dolgo ni mogel zaspati. Hlad je vse bolj dihal iz stene. Vsi trije so se prekladali na trdem ležišču.
«Miha, Stane, ne spita?» je tiho vprašal.
«Ne,» sta se oglasila oba hkrati.
«Ali nisi hotel nekaj povedati?» je vprašal Miha.
«Strah me je Ladje,» je Joža povedal odkritosrčno.
«Tudi mene, Joža,» je priznal Miha in Stane za njima.
«Šele zdaj upam, da bomo jutri res prišli čez Ladjo. Morda bom malo zadremal. Vesta, prehuda je. To čutim v sebi. Ne vem, če bi jo zmogli, če bi zdaj lahko mimo in brez strahu spali pod njo.»
V polsnu se je noč vlekla v nedogled. Proti jutru so od mraza šklepetali z zobmi. Še preden je noč zbledela, so bili pokonci. Potem so si preganjali čas s kajenjem in {»ogovorom.
Joža se je splazil iz šotora na polico. V svetlobi je bila Ladja nekoliko manj grozljiva. V spodnjem delu so zagledali nekaj metrov visoko poč, ki je držala do komaj zaznavnega obrobka. Tod se je pričenjala navpična plošča z redko posejanimi oprimki, izginjala v prevesah, za katerimi je bilo slutiti skrajno težavna mesta, izredno tvegan balkon, od katerega je pripeljala rahla razčlenjenost v kaminsko zajedo. Pospravili so in šli naprej.
Joža je stal razkoračen pod previsnim kljunom Ladje,
gledal v prepad in si nabiral odločnosti. Preden bo plezal, si mora vtisniti v spomin vsako gubo, vsako zboklino. Tu se je začela velika preizkušnja. Doslej še ni plezal v tako težavnih okoliščinah, ne da bi vedel, kaj ga čaka na vrhu tveganega raztežaja.
Prijatelja sta molčala in gledala, kaj bo storil. Vedela sta, da prvi v navezi tvega tu največ in da je od njega vse odvisno, če mu uspe priplezati čez, bosta prišla za njim. Če pade, je vprašanje, kaj potem. Koliko let premišljenega življenja in volje je bilo potrebno za ta trenutek, ko se je čop molče zaplezal v navpično poč, z občutkom tesnobe in velikim spoštovanjem do prepada pod seboj...
Vse se je dogajalo v tišini. Miha se je čvrsto vstopil in zavaroval. Stane je gledal, kaj bo. Že sredi poči je Joža zabil klin. Zdravo je izzvenel v poklino. Tlesknila je vponka in vrv se je ujela v njej. Tudi, če zdaj zdrsne, ga bo ujel. Dosegel je obrobek, ga očistil okruškov in v višini ramen ponovno zabil klin. Ustavilo ga je previsno mesto, kjer ni mogel zabiti klina in se tudi ne potegniti čez.
«Miha, naprej!» je ukazal.
Stane je stisnil vrv in gledal, kako se je mladi, sloki fant vešče motovilil nad prepadom, dokler ni priplezal k Jožu.
«Kaj bo?» je vprašal.
«Potrebujem tvojo glavo!»
«Tu je, kar vprašaj. Povedal bom vse, kar vem.» je rekel Miha.
«Nič ne boš povedal. Potrebujem jo zato, da bom stopil nanjo in dosegel previs, ker je poč, v katero bom zabil klin, previsoko.»
«No, kar!» je malce začudeno odvrnil Miha in se stisnil k steni brez ugovarjanja, samo rahlo je poškilil v globino — tam so se stene spuščale druga od drugi v dno, kjer se je svedrala megla.
Začela se je usodna igra z nepopustljivo steno. Že v prvih metrih je bilo treba tvegati vse za pridobitev malenkostne prednosti. Joža se je spravil Mihu na ramena. Razširil je obe roki in iskal nekaj, za kar bi se oprijel in zabil klin. Bil je prekratek. Stopil je Mihu na glavo. Ta je uprl čelo v steno, kakor bik v bika, kadar se bodeta, in čakal. Joža je bil težak. Miha je vedel, da ne bo mogel dolgo zdržati. Tilnik se mu je napel, žile izstopile. V noge so ga prijemali krči.
Končno je Joža le otipal špranjo in vtaknil klin. Težko ga je bilo zabiti. Poč se je uprla in klin le počasi požirala. Miha je globoko sopel. Zdaj s ose od napora začele Jožu tresti noge in nenadoma sta oba zanihala nad prepadom. Stane ju je že videl, kako letita proti dnu...
Jožu pa je uspelo zabiti klin. Vpel je vponko in vrv ter se spravil na trdnejše stojišče.
«Dobro glavo imaš, Miha,» se je pošalil, ko je zajemal sapo više zgoraj na varnejšem stojišču. Tu, kjer se je nameraval odpočiti,	so	se prave	težave šele začele, čas se
je zgostil. Sonce se je dvigalo izza vzhodnih gora, podiralo bele kepaste oblake in napravilo skale prijaznejše. Sedaj se je lotil gladke navpične plošče, zaprte s previsom. Zabijal je klin za klinom in preklinjal kladivo, ki ga je, privezano na vrvi, motilo pri plezanju.
Če sta vztrajnost in potrpežljivost čednosti, brez katerih vse vrline plezalca	ne	pridejo	do	izraza, ju je bilo pod
previsom premalo. Tu je odločala le izjemna gorenjska trma. Joža je stiskal zobe In si brisal pot, ki mu je silil v oči skozi goste obrvi. Zdaj ni bilo časa in priložnosti ne za razmišljanje ne za	čustvovanje.	Nič	drugega ni bilo važno
kot nekaj ostrorobih oprimkov, kjer se je ujel s končki prstov in se spravljal naprej. Mora čez previs! Ne bo razočaraj ne Miha	ne	Staneta,	ne	bo odnehal! Tudi če
zdrsne, ne bo padel globoko. Vrv se je vijugala skozi čedalje več vponk.	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	25. aprila 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
CE5 DA NI RAVNAL TAKO, KOT TERJA DOSTOJANSTVO SODNIKA
Opomin višjega sodnega sveta dr. Ramatu tajniku struje «Magistratura democratica»
Dr. Ramat je prijavil sodišču policiste, ker da so protizakonito aretirali tri študente - Oster protest demokratičnega sodstva
RIM, 24. — Disciplinski odsek višjega sodnega sveta, ki se je sestal pod predsedstvom poslanca Giacinta Rosea, je danes ponoči izrekel opomin florentinskemu pre-torju Marcu Ramatu po dolgi razpravi, ki se je začela včeraj zjutraj. Dr. Ramat je generalni tajnik levičarske struje združen ia sodnikov «Magistratura democratica».
Pretorja so prijavili višjemu sodnemu svetu zaradi dogodka, kj se je pripetil 30. aprila 1971. Ramat je prijavil državnemu pravdništvu v Firencah skupino policijskih funkcionarjev, ker da so protizakonito aretirali tri študente, med katerimi je bila tudi Ramatova hčerka.
Postopek proti policistom je bil arhiviran pet dni pozneje, leto dni pozneje pa je generalno pravdništvo pri kasacijskem sodišču prijavilo Ramata disciplinskemu odseku višjega sodnega sveta, češ da ni ravnal v skladu z dostojanstvenostjo, ki jo terja položaj sodnika. Ramat je namreč poslal v objavo tiskovni agenciji ANSA vest, da je pri-
•iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PO PODATKIH STATISTIČNEGA URADA EGS ZA OBDOBJE 1960-72
Skoraj dva tisoč mrtvih v evropskih železarnah
Največ nesreč se pripeti v Italiji, kjer je poprečje 132 nesreč na milijon delovnih ur
javil sodišču policiste pravdništvo pri kasacijskem sodišču trdi, da je sestavil vest na tak način, da je izhajalo, da so predstavniki sil javne varnosti zagrešili samovoljno dejanje.
Demokratično sodstvo, ki je po sklepu višjega sodnega sveta, objavilo izredno kritičen komentar, je že ob prijavi dr. Ramata disciplinski komisiji poudarilo v svojem «dosjeju o represiji v sodnih krogih», da je obtožba naravnost absurdna. Generalno pravdništvo pri kasacijskem sodišču — piše v dosjeju — meni, da dr. Ramat ni ravnal v skladu s sodnikovo dostojanstvenostjo, samo ker je tožil policijo in je s tem izvajal svojo državljansko pravico. Zakon daje vsem državljanom to pravico, le da so odgovorni pred sodiščem v primeru, da gre za obrekovanje. Florentinskega pretorja pa očitno ne morejo obtožiti obrekovanja, ker njegova prijava temelji na resničnih dogodkih. Zato mu sodijo, zaradi sloga njegovega nastopa in odkrijejo pojem 'nejasne' prijave.»
BRUXELLES, 24. — Skoraj dva tisoč delavcev je umrlo in nad milijon je bilo ranjenih v nesrečah na delu v železarnah šestih držav članic EGS v letih od 1960 do 1972. Tragični obračun nesreč na delu — točno 1.859 mrtvih in 1.052.033 ranjenih — izhaja iz statističnih podatkov, ki jih je objavil evropski statistični urad. Iz številk izhaja, da odstotek nesreč na milijon delovnih ur v zadnjih letih stalno narašča.
V sedemletju 1960 - 67 je odstotek padel od poprečnih 98 nesreč na milijon delovnih ur na 80, do leta 1972 pa se je spet dvignil na poprečje 97 nesreč na milijon delovnih ur. Žalostno prvenstvo največjega števila nesreč na delu pripada Italiji, kjer je bilo leta 1972 s 132 nesrečami na milijon delovnih ur poprečje znatno večje od evropskega poprečja. Sledi ji Belgija s 105 nesrečami. Najboljši so varnostni ukrepi v nizozemskih železarnah, kjer so zabeležili poprečno najmanj nesreč na delu.
Kar zadeva razmerje med velikostjo tovarne in nesrečami na delu, je evropski statistični urad ugotovil, da so velika siderurška središča (več kot štiri tisoč delavcev) veliko varnejša od malih (manj kot tisoč delavcev), kjer se pripeti dvakrat več nesreč. In kočno so po omenjenih podatkih najnevarnejše v siderurških središčih pomožne in avtonomne službe, kjer so leta 1972 zabeležili 28.000 nesreč, sledijo valjarne (26.000), jeklarne (14 tisoč), plavž; (4.500) in koksarne (tisoč).
Obsojen kapetan zaradi smrti alpincev
BOČEN, 24. — Bocensko sodišče je danes obsodilo na osem mesecev zapora, pogojno in brez vpisa v kazenski list, alpinskega kapetana Giandaniela Foggiarinija, ki je bil obtožen skupaj s podporočnikom Adrianom Zambonom nenamernega umora večjega števila italijanskih alpincev, do katerega je prišlo v kraju Ponticello di Braies. Kot smo že poročali, je v tem kraju snežni plaz zasul prvo skupino petnajstih alpincev, ki jih je vodil podporočnik Zambon. Pri nesreči je sedem alpincev izgubilo življenje.
Na današnji obravnavi so sodniki oprostili Zambona, češ da ni zagrešil pripisanega dejanja. Kapetana Foggiarinija pa so obsodili poleg že omenjene zaporne kazni na plačilo predujma treh milijonov lir prizadetim strankam ter na plačilo stroškov.
Državni tožilec dr. Annia je na koncu obravnave izjavil, da gre v tem primeru za prvo razsodbo civilnega sodišča proti častniku italijanske vojske, ki je bil obtožen, da je nenamerno zagrešil smrt vojakov, ki so mu bili podrejeni.
Pu zaplembi 40 umetnin na Korziki
Nenavadna zgodba župnika, ljubitelja slikarstva
PARIZ, 24. — Korziški zidar italijanske narodnosti, ki je podedoval 40 slik, ki bi v primeru, da bi bile avtentične, imele neprecenljivo vrednost, je 68 letni Pellegrino Lotti in živi že 40 let n« Kor-
ziki. V pogovoru s časnikarji je povedal nenavadno zgodbo svoje dediščine, med katero naj bi bile slike slavnih impresionistov kot so Manet, Degas, Van Gogh, ter slike Goye in Toulousa-Lautreca.
Njegov stric Ailessandro Richi, župnik v vasi Lama-Macogno, je imel nekaj denarnih s”edstev in je začel že v mladosti zbirati slike. Postopno je v župnišču pripravil pravo galerijo. «Slike so bile povsod — pravi Lotti — obešene na stenah, na stolicah, na podstrešju.» Na dan stričeve smrti, ki je živel do 92 let, so dediči našteli okrog tisoč slik. Med temi je bilo nekaj vrednih, saj je pred leti župnik prodal štiri in dobil zanje 20 milijonov lir. Zbiral je tudi razna glasbila. In če je bil med temi tudi kak stradivari, se sprašuje Lotti.
Priletni župnik vsekakor ni bil preveč oprezen pri svojih nakupih. Kupil je vse, kar mu je prišlo pod roko in se opravičeval:	«Lahko,
da me kdo manj oprezen prehiti.»
Pred veliko nočjo je Lotti dopotoval v Italijo, kjer si je z ostalimi dediči razdelil stričevo zapuščino. «Izbral sem tistih 40 slik, ker so mi bile všeč — je poudaril — ne da bi prebiral podpisov, saj se ne razumem na slikarstvo. Dokaz je tudi, da sem se prostovoljno javil v carinarnici.»
Osnovno vprašanje je, če so slike res avtentične ali ne? Odgovor bodo skušali dati pariški izvedenci, čeprav je marsikdo skeptičen v tem pogledu. V primeru, da bi bile slike originalne je vprašanje, od koga jih je priletni župnik kupil. In če bi bile ukradene? Lotti si ne beli glave. «Odvetnik mi je zagotovil, da po tridesetih letih nastopi preskripcija. Stric pa je imel slike nad 50 let.»
Generalno V svojem današnjem dokumentu pa demokratično sodstvo poudarja, da je višji sodni svet izrekel opomin dr. Ramatu, kljub smešni obtožbi in ugotavlja, da je ta prva obsodba političnega značaja, ki jo je disciplinski organ izrekel v zadnjih letih. Ta razsodba — poudarja dokument — se uokviri v trenutni politični položaj v Italiji, njen pomen pa daleč presega omejeni o-sebni okvir.
Demokratično sodstvo poudarja nadalje, da je Ramat generalni tajnik levičarske struje združenja sodnikov in da ga je obsodilo telo, v katerem so desničarski sodniki v večini in kateremu predseduje poslanec Bosco, Fanfanijev človek. Poudarja nadalje, da gre razsodbo uokviriti v politiko, ki jo vodi Fan-fani in v napade na avtonomijo sodne oblasti. V takem vzdušju je sodni svet začel oster napad na demokratične sodnike, ki so obtoženi le, da so izvajali svojo ustavno pravico, ko so javno povedali svoje mnenje in so kritizirali policijo.
«Očitno je — poudarja nota demokratičnega sodstva — da v tem okviru višji sodni svet meni, da bo zadostil zahtevam določenih političnih sil, ki napadajo neodvisnost in avtonomijo sodstva, če udriha po levici, po «nezaželenih» sodnikih in daje tako jamstvo za nadzorstvo nad oporečniškimi krogi v sodstvu.»
Nota nadalje poudarja, da bodo v kratkem na vrsti disciplinski postopki proti drugim levičarskim sodnikom in da se pripravlja nova serija procesov proti pripadnikom demokratičnega sodstva, da bi se strlo njihov čut odgovornosti in neodvisnosti. Jasno je — pribija nota — da hočejo s tem uničiti strujo «Magistratura democratica» in s tem pripraviti vse sodnike, da sprejmejo navodila, ki jih daje izvršna oblast, navodila, ki sta jih izrazila s svojimi stališči Piccoli in Fanfani.
Demokratično sodstvo je zato sklicalo vsedržavno zborovanje, ki bo 5. maja na rimski preturi. Na zborovanje je povabilo vse demokratične, politične in sindikalne sile.
V zvezi z noto demokratičnega sodstva So v krogih višjega sodnega sveta poudarili, da čeprav u-temeljitev razsodbe ni bila še objavljena, ne gre pripisovati disciplinskemu svetu maščevalnih ne političnih naklepov. Pribili so nadalje, da je svet doslej strogo spoštoval neodvisnost in avtonomijo sodstva.
Procesa, na katera namiguje nota demokratičnega sodstva, zadevata primer torinskega sodnika Guida Neppija Modone in primer sodnika iz Bologne dr. Governatorija. Prvi se je februarja leta 1972 udeležil svečanosti ob predstavitvi neke knjige o italijanskih zaporih. Medtem ko je sodnik govoril, je skupina fašističnih provokatorjev u-prizorila v dvorani, ki je bila last turinske občine, nasilno demonstracijo. Proti tepistom je poseglo občinstvo, ker prisotni agenti niso mignili niti s prstom. Dr. Neppi Modona, ki je večkrat pozval policiste naj posežejo, je bil obtožen češ da je s svojim vedenjem žalil prestiž sodstva, ker je dal «razumeti, da so policijske sile povzročale nerede, namesto da bi zagotovile red.»
Sodnik Federico Governatori pa je bil prijavljen disciplinskemu organu, ker se je leta 1971 udeležil javnega srečanja na temo «Pinelli: okno na pokol», na katerem je dokaj kritično komentiral dogodke in preiskavo o pokolu na Trgu Fontana.
Ravnatelj italijanskega založniškega podjetja «Editori Riuniti» Roberto Broncio je včeraj obiskal na vojno-medicinski akademiji Veljka Vlahoviča in mu izročil italijansko izdajo njegove knjige «Revolucija u-
stvarjalno delo».
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiminiHiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiD
ZARADI UMORA GOSPODINJSKE POMOČNICE V ZGORNJEM POADIŽJU
Pred porotnim sodiščem v Bocnu župnik gorske vasice Sv. Jederti
v
Steinkasserer trdi, da je nedolžen - Citanje obtožnice v nemščini in imenovanje tolmača ■ Zakaj pri nas trdovratno izvajanje člena 137?
BOČEN, 24. — Davi ob 9.20 se je začela pred porotnim sodiščem v Bocnu kazenska obravnava proti 35-letnemu duhovniku Josephu Stein-kassererju, ki je obtožen, da je u-moril svojo gospodinjsko pomočnico ter da je podal izjave s katerimi je skušal prikriti zločin.
Zločin, zaradi katerega se mora Steinkasserer zagovarjati pred porotnim sodiščem, se je dogodil v noči med 6. in 7. novembrom lanskega leta v vasici Sv. Jederti v dolini Ulten (Val d’Ultimo po italijansko). Vasica leži v tej dolini, ki se vzpenja do višine 1500 m nad morjem. Gre torej za samotno gorsko vasico.
Tisto noč je župnik Steinkasserer pritekel (bilo je okoli 1,30 ponoči) v bližnji hotel «Goldener Štern» ter povedal lastniku Hansu Bertagnoli-ju (ki je bil med drugim tudi mež-nar vaške cerkve), da sta dva roparja vdrla v župnišče, ubila gospodinjsko pomočnico Luiso Platz-gummerjevo, ki je bila stara 64 let. Policijske oblasti, karabinjerji, so uvedli preiskavo, katere rezultat pa je popolnoma nasprotoval župnikovim izjavam. Na podlagi stvarnih ugotovitev, so karabinjerji menili, da je Luiso Platzgummerjevo umoril prav župnik Steinkasserer.
Kakšni so razlogi, ki so preiskovalne organe pripeljali do teh ugotovitev? Predvsem gre za dejstvo, da so ugotovili, da okno v župnišču ni bilo vlomljeno od zunaj, temveč od znotraj. Nadalje so pri preiskavi našli v župnikovi sobi nekaj pornografskega materiala ter med drugim tudi dokaze, da je imel župnik tisti večer dogovorjen sestanek z nekim dekletom, ki pa baje ni prišla v župnišče. Zato so preiskovalci domnevali, da je obtoženec zaradi srečanja, ki mu je šlo po vodi, nekako duševno pobesnel, napadel gospodinjsko pomočnico (ki je bila med drugim še zelo prikupna ženska) ter jo zadavil.
Župnika so nekaj dni pozneje a-retirali, ga priprli ter potem prijavili sodišču zaradi omenjenih obtožb. Pozneje so neznanci grozili vsaj eni priči, da bodo obračunali z njo, če bi pričevala proti obtoženemu župniku. Podobno grožnje je bil deležen baje tudi karabinjerski podčastnik, ki je bil soudeležen pri preiskavi.
Na današnji obravnavi pred porotnim sodiščem, ki ji predseduje dr. Nardi, je bil navzoč obtoženec. V prostoru za občinstvo je bila velika množica ljudi iz doline Ulten ter bližnjih krajev.
Po običajnih formalnostih je sodišče imenovalo uradnega tolmača, nakar so prečitali obtožnico v italijanščini in nemščini. Odvetnik Camper, ki zagovarja obtoženca, je zahteval, naj bi bil izročen sodišču
«■ggnnmES	4#,?


Ko so v pokrajini Friesland izročili svojemu namenu veliko modi črno napravo za razkuževanje vode, sta si nizozemska kraljica Julijana in njeno spremstvo privoščila kratek izlet s kolesom v naravo,
odeto v novo spomladansko obleko.
SRECA
V	muzeju pariške policijske prefekture bodo v kratkem razstavili kovinsko izkaznico 30-letnega agenta Jeana Clauda Gloanneca, ki si je rešil življenje, samo ker so pri francoski policiji še vedno v rabi kovinske izkaznice.
Gloannec je predsinočnjim pogumno zasledoval nekega znanega bandita, ki se je skušal izogniti policijskemu cestnemu bloku. Malopridnež se je nenadoma ustavil in ustrelil proti agentu. Krogla je zadela ob kovinsko izkaznico, ki jo je policist imel v notranjem žepu sunkjiča, in ga le oprasnila po prsih. Gloannec je nato izvlekel samokres in z dvema dobro pomerjenima streloma hudo ranil bandita.
Oba so nato odpeljali na zdravljenje v isto bolnišnico.
ISTA ŠTEVILKA
V	kabinetu nizozemske kraljice so se prejšnji teden vrstili telefonski pozivi s prošnjo za tovorna vozila.
Skrivnost uganke: telefonska družba je pomotoma dala novemu prevozniškemu podjetju isto številko, kot jo ima tajni kraljičin telefon.
bro italijanščino. Kljub temu je sodišče imenovalo uradnega tolmača ter s tem zelo verjetno kršilo člen 137. Potem se moramo vprašati ali je dovoljeno kršiti ta člen kazenskega zakona v Zgornjem Poadiž-ju ter ga trdovratno izvajati na Tržaškem in Goriškem? Lahko se vprašamo tudi, če./je . zakon veljaven povsod, ali pa se pravica deli po mili volji sodnikov?
Umrl je general Fu Tso-ji
pornografski material, za katerega državno pravdništvo trdi, da so ga zaplenili v župnišču Sv. Jederti. Odvetnik Camper je nadalje trdil, da je vsa preiskava ničeva zaradi številnih kršitev zakona.
Na današnjem zasedanju je odvetnik Camper izjavil, da so preiskovalni organi spregledali sled, ki bi utegnila pripeljati do identifikacije resničnih krivcev umora. Neki policijski uradnik iz ZRN je napravil identikid dveh morilcev, ki pa ga sodišče ni upoštevalo zaradi italijanske suverenosti nad Zgornjim Poadižjem.
Do tu današnja kronika procesa. Sprašujemo se le, kako je mogoče, da sodišča v Gornjem Poadižju i-menujejo tolmača za nemški jezik ter preberejo obtožnico tudi v nemškem jeziku, ko Slovencem v Trstu, Gorici in drugje osporavajo to pravico na podlagi člena 137 zakonika o kazenskem postopku. Ta člen trdi, da so vsi sodnijski akti neveljavni, če niso napisani v italijanskem jeziku. Ta zakon nalaga tudi obtožencem in drugim, da govorijo v italijanščini (čeprav so tujerodci), če je dokazano, da poznajo ta jezik. Nobenega dvoma ni, dg župnik Steinkasserer pozna do-
PEKING, 24. — Kitajska uradna tiskovna agencija je danes sporočila, da je pred časom v 80. letu starosti v Pekingu umrl general Fu Tso-ji, bivši poveljnik čangkajškovih čet, ki je leta 1949 izročil Peking Maocetungu in se pridružil njegovi armadi. Generala so pokopali 19. aprila na «pokopališču revolucionarjev». Žalne svečanosti so se udeležili najvišji kitajski politični in vojaški voditelji.
Fu Tso-ji je bil eden od najbolj znanih kitajskih generalov in Čang-kajšek mu je zaupal zelo pomembne naloge. Prav tako je imel vrsto pomembnih funkcij v socialistični Kitajski, ko je prestopil v vrste revolucionarjev.
Objavljena utemeljitev za združitev procesov Valpreda in Freda-Ventura
RIM, 24. — Kasacijski sodniki so danes izročili tajništvu sodišča u-temeljitev razsodbe, s katero so pred kratkim združili procesa Valpreda in Freda-Ventura-Pozzan. S to razsodbo so sodniki sprejeli teze zastopnikov zasebnih strank in zavrnili teze obrambe, ki se je ostro protivila združitvi.
Sodniki trdijo, da je združitev procesov nujna, ker bo pripomogla k odkrivanju resnice in bo preprečila da bi dve sodniji izrekli protislovni razsodbi.
Valpredovi branilci so v zvezi z utemeljitvijo razsodbe izjavili, da je kasacijsko sodišče prezrlo svoji prejšnji razsodbi o sporih o pristojnosti in spregledalo marsikatero ustavno določilo. Poudarili so nadalje, da je razsodba političnega značaja in hud udarec zahtevam po pravični razsodbi ter neodvisnosti in avtonomiji sodstva.
Obračun vodstva delničarjem «Montedison»
MILAN, 24. — Davi je začela zasedati skupščina delničarjev družbe Montedison. Poročilo je podal predsednik upravnega sveta Eugenio Cefis. Na dnevnem redu so obračun dejavnosti skupnosti, imenovanje novega upravnega odbora ter članov nadzornega odbora.
V	svojem poročilu je Cefis obširno obravnaval sedanje stanje družbene dejavnosti ter perspektive v bližnji bodočnosti. Predsednik je poudaril, da je družba v lanskem letu storila vse kar je bilo v njenih močeh, da bi zajezila val krize, ki jo je povzročilo zvišanje cen surovin na mednarodnem trgu, posebno glede naftnih proizvodov.
Kljub vsem težavam se je skupini Montedison posrečilo, da je izvedla nove investicije za 437 milijard lir, od katerih odpade 277 milijard lir kemičnemu sektorju, 96 milijard pa sektorju umetnih vlaken.
V	nadaljevanju svojega govora je Cefis poudaril, da je družba sklenila s Sovjetsko zvezo večletno pogodbo, ki predvideva pomembno industrijsko sodelovanje z državami socialističnega tipa. Pogodba s Sovjetsko zvezo predvideva medsebojno izmenjavo dobrin v znesku več kot 300 milijard lir. Med drugim bo družba dobavila Sovjetski zvezi industrijske potrebščine za izgradnjo velikih 'kemičnih industrij, a v zameno bo prejemala njene proizvode. Ta formula sodelovanja je koristna za oba partnerja: Sovjetska zveza, oziroma morebitni drugi partnerji, bodo prejeli industrijske opreme medtem ko bo Italija deležna proizvodov teh tovarn.
Cefis je še omenil v svojem govoru sodelovanje s pomembno a-meriško kemično industrijo «Hercules», ki dobro obeta za prodajo farmacevtskih proizvodov na severnoameriškem trgu.
Po predsednikovem poročilu je sledila debata, ki je bila včasih zelo živahna. Neki delničar je vprašal, kdaj bodo prizadeti dobili dividende. Na kraju je predsednik Cefis odgovoril raznim vprašanjem navzočih delničarjev ter je med drugim pobijal vse trditve glede domnevnih državnih financiranj družbene dejavnosti. Priznal pa je poseg družbe glede dejavnosti časopisa «La Gazzetta del Popolo». Po njegovem mnenju pa gre za popolnoma zakonito dejavnost, ker mora družba zagotoviti določen poseg na področju javnega mnenja.
lllll■l■llllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllll1llllIl(1llltlllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllll||||||lIll||f milil n
PROTEST BIVŠIH BORCEV KOV IN POJ S KOPRSKCCII
«Ne bomo dovolili mračnim silam da ponovno dvignejo glavo»
Bivši borci so na ponedeljkovi seji ostro obsodili noto italijanske vlade
KOPER, 24. — Predvčerajšnjim so se v Kopru sestali bivši borci NOV in POJ slovenske, italijanske, hrvaške in drugih narodnosti, ki so se med drugo svetovno vojno borili proti fašistom in nacistom v enotah Istrskega partizanskega odreda, komande istrskega vojnega področja, 5. bataljona prve brigade VDV, partizanskega bataljona Alma Vivoda, mornariškega odreda IX. korpusa ter politični aktivisti južnoprimorskega okrožja. Na sestanku sc bivši borci odobrili dokument, v katerem najodločneje obsojajo noto italijanske vlade z dne 8. marca, ki odreka Jugoslaviji suverenost nad bivšo cono B neuresničenega Tržaškega svobodnega ozemlja.
Udeleženci so poudarili, da najodločneje protestirajo proti pretenzijam, ki so jih navdihnili reakcionarni profašistični krogi in istočasno obsojajo odnos italijanskih oblasti do slovenske etnične skupnosti v Italiji. V poročilu nato odločno poudarjajo, da se bodo, če b0 potrebno, ponovno odločno uprli mračnim silam, ki strežejo Jugoslaviji po obstoju ter pribijajo, da ne bodo nikoli dopustili, da se povrnejo mračni dnevi, ki jih je javno in nekaznovano napovedal fašist Almirante. Bivši borci v tej zvezi spominjajo na vrsto fašističnih zločinov, med katerimi:
— marežanski pokol v Istri, 15. maja 1921;
—	množično pokončavanje nasprotnikov z ricinusovim oljem;
—	prvi in drugi tržaški ter vrsta drugih procesov proti svobodoljubnim Slovencem, Hrvatom in demokratičnim Italijanom, ki so se upirali fašističnemu nasilju;
—	množični pokol prebivalcev in požig naselij na območju Ilirske Bistrice, Vipave in drugod v prvi polovici 1942. leta in n štetokrat potem;
—	množični nacistični in fašistični pokoli ter požigi v Istri in drugod po Primorskem od 25. septembra do 12. oktobra 1943;
—	množično zažiganje živih ljudi 30. aprila 1944 v Lipi na Hrvaškem, 18. maja 1944 v Brkinih, 28. maja v Gabrovici in 21. junija v Šmarju v Istri;
—	nešteti roparski in požigalski podvigi fašistov med in pred osvobodilno borbo na Slovenskem in Hrvaškem, na Primorskem in v Istri; najokrutnejša trpinčenja fašistov v zaporih, koncentracijskih taboriščih in drugod, kjer so z nacisti sodelovali italijanski fašisti ob podpori italijanskih reakcionarnih sil.
Bivši borci opozarjajo nadalje italijansko vlado na hude posledice, ki bi jih lahko imelo prevratniško rovarjenje fašističnih sil, če jih ne bo znala pravočasno streti. Zato pozivajo vse italijanske partizane in demokratične sile, naj se jim pridružijo v skupnem nastopu proti obnavljanju fašizma.
Walter Di Biaggio ni bil nikdar prepričan o krivdi
(Nadaljevanje s 3. strani)
togorski ulici. O atentatu je večkrat govoril s prijatelji in znanci (v Gorici se je takrat govorilo samo o tem), tudi s prijatelji Budicinom, Mezzorano in Larocco. Ko mu je sodnik prebiral izjave Marije Zagaglie, ki jih je ta potrdila pred nekaj dnevi na sodišču, da je njej in njenemu prijatelju Carlu Kovačiču govoril podrobnosti o pripravah atentata, v katerega naj bi bil} vpleteni vsi obtoženci, je Brigadim zanikal vse. Dejal je, da se ne spominja, da bi bil kdaj kaj takega pravil Zagaglievi in Kovačiču, govorili so le o aretaciji šesterice, kar je bilo tiste dni v vseh časopisih. Večkrat je Brigadini poudaril, da so o teh stvareh govorili v Gorici vsi in da je bilo vse zapisano v časopisih.
Sodniki so ga tedaj hoteli soočiti s Carlom Kovačičem. Slednjega n* bilo v čakalnici in v dvorano je prišla Kovačičeva sostanovalka Maria Zagaglia, ki je povedala, da se je Carlo ponesrečil z avtomobilom letos 15. aprila (z avtom se je zaletel v zid uršulinskega zavoda n* Svetogorski cesti), bil nekaj dni v bolnišnici, sedaj pa počiva doma, ker bo moral spet v bolnišnico. Predsednik sodišča je odredil, da mora priti Kovačič pred poroto 3. maja. Z njim bosta morala priti tudi Za-gaglieva in Brigadini. Manjkala je tudi priča Ettore Gozzi, nato je Bu-dicinov prijatelj Paolo Poberai povedal nekaj nevažnih stvari o pogovorih, ki jih ie imel z Budicinom 1. junija 1972.
Bruno Furlan, nekdanji ljubimec Mezzoranove, ki se je konec leta 1971 preselil v Nemčijo, kjer so ga zaradi kraje zaprli, je pričel kričati že v veži, predno je prišel v dvorano. Skregal se je s karabinjerji in s časnikarjem Messaggera Veneta. Bil je očitno pijan, pa čeprav je bil, po pričevanju prisotnih, zjutraj, pred kratko pavzo procesa, čisto trezen.
Furlan je nato prišel v dvorano s cigareto v ustih zaradi česar ga je predsednik dr. Corsi odslovil. Ko se je Furlan vrnil se je vsedel na stolico pred predsednikom sodišča in ko mu je sodnik prebral zapisnike pogovorov v preiskovalni fazi, je začel Furlan glasno govoriti o Mezzoranovi, o Di Biaggiu, o karabinjerjih in policiji, tako da ga je predsednik kratkomalo odslovil. Kljub temu pa je Furlan kričal, da ima1 že dvanajst let opravka s policijo, da je Di Biaggio živel na ramenih Mezzoranove in tudi njegovih, da je nor ali Di Biaggio.
Ko je šel iz dvorane so se branilci glasno spraševali kdo je Furlana opil. Oglasila se je tudi Mez-zoranova: ko je živel z njo, je pripomnila, je Furlan pil samo mleko.
V	dvorano je stopila glavna obremenilna priča — Walter Di Biaggio. Odvetnik De Luca mu je začel postavljati zelo podrobna vprašanja o razstrelivu «T 4». Očitno se je odv. De Luca zelo podrobno dokumentiral o tem razstrelivu, Di Biaggio pa je z veliko spretnostjo odgovarjal. Dobili smo jasni vtis. da je Di Biaggio perfektni poznavalec tega razstreliva. Povedal je tudi, da so se s tem razstrelivom ukvarjali v bazi vojne mornarice na Maddaleni in da je bilo razstrelivo, ki ga je bil Resen prinesel iz Švice, enake vrste. Odv. De Luca je nato zahteval. da bi poveljstvo vojne mornarice vprašali, kje so nabavili to razstrelivo in da bi potem morali od podjetja, ki «T 4» proizvaja, dobiti odgovor, ali se ta vrsta razstreliva (včeraj sta odv. De Luca in Di Biaggio povedala, da je več vrst razstreliva «T 4») prodaja v švicarskih podjetjih z gradbenim materialom.
V	nadaljevanju zaslišanja je še enkrat poudaril, da ni nikdar trdil, da so sedanji obtoženci izvedli atentat v Petovljah, ker jih ni on videl. Le sumil je, da so nekaj napravili. To je sklepal iz besed Marije Mezzorane med obiskom v zaporu. Ko ga je odv. De Luca vprašal, zakaj je na zaslišanju 8. julija 1972 kapetanu Chiricu dejal, da so v stvar zaoleteni tudi Furlan, Manera in Tuntar, je bil Di Biaggiov odgovor enostaven in podoben drugim: «Hotel sem se le i-gračkati s preiskovalci, da bi nekaj doserei.» Isto je bilo, ko je kapetanu Chiricu orisal podrobnost o švicarski vasici Petrinate, tudi ko mu je kapetan pokazal fotografije tega kraja. Dejal je tudi, da mu niso preiskovalci nikdar ponudili in obljubili ničesar v zameno za njegove izjave. Odv. De Luca ga je nato vprašal, če je dobil vabilo za oktobrsko sodno raznravo, kjer bi bil moral odgovarjati za dvanajst ropov, pred 24. julijem, ko je podpisal pred karabinjerji izjavo, ali pozneje. Di Biaggio se tega ni spominjal. Prav tako ni znal povedati, če bi bil Resen sposoben pripraviti razstrelivo.
Ura je bila že pozna in predsednik dr. Corsi je sklenil zaključiti razpravo. Odv. Pedroni je še postavil zahtevo, da Di Biaggia soočijo z Gallino. Le tako bo moč izvedeti kdo od dveh govori resnico. Javni tožilec dr. Pascoli se je uprl zahtevi branilca odv. De Luce, da bi poizvedeli pri vojni mornarici o razstrelivu, saj je to, po njegovem mnenju, prišlo iz inozemstva, iz Švice.
Jutri se bodo sodniki z branilci preselili na Goriško. Ogledali si bodo kraj pri Petovljah, kjer je prišlo do eksplozije, motel ACI, govorilnico v goriškem zaporu, zaslišali bodo mater Mezzoranovih in si o-gledali barako v Ulici Giustiniani. Sem bodo pripeljali tudi obtoženega Giannija Mezzorano.