Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Goriiia, Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Posamezna številka L 50
imel sestati s predstavniki raznih krščanskih ver in z judovskimi zastopniki, ki delujejo kot opazo-vavci pri OZN. To srečanje je bilo, kot se je nekdo prisotnih izrazil, kot ekumenski koncil v malem.
New York je bil že v popolni noči, ko je sv. oče dospel na ogromni Yankee stadion, da tam opravi sv. mašo. Ura je kazala 20.30 po ameriškem času, medtem ko smo v Evropi prešli iz ponedeljka na torek. Na stadionu so bili navzoči verniki iz vseh 402 župnij, ki jih ima velemesto New York. Računajo, da jih je bilo nad 100.000.
Sv. oče je opravil votivno mašo za mir. Berilo in evangelij sta bila prebrana v angleškem jeziku, prošnje ljudstva pred darovanjem pa v vseh petih uradnih jezikih, ki jih uporablja OZN pri svojih zasedanjih (angleški, francoski, ruski, kitajski, španski). Med mašo je sv. oče osebno podelil sveto obhajilo petim mladeničem in mladenkam, ki te jezike govorijo.
Pred odhodom iz New Yorka se je papež Pavel VI. ustavil za kratek čas še v vatikanskem paviljonu, ki stoji v sklopu newyor-ške svetovne razstave. V Evropi je ura bila že 5. zjutraj, ko je sv. oče znova zasedel prostore na letalu.
Najdaljši dan njegovega življenja je bil pri kraju, Cerkev in človeštvo pa bosta še dolgo uživala sadove tega edinstvenega potovanja v korist svetovnega miru.
_____________________ -jk
Levičarski udar v Indoneziji ni uspel
Indonezijski predsednik Sukarno bi bil te dni skoro izgubil oblast. In če bi se bilo to zgodilo, bi bilo to samo pravična kazen za njegovo ljubimkanje s komunizmom. Mož je znan po tem, da kot Tito ali Nasser rad udarja zoper severnoameriški »imperializem«. Zadnje čase je hotel Združene države Sev. Amerike še bolj razdražiti, pa se je zavestno naslonil na rdečo Kitajsko. Komunistična stranka je dobila čisto proste roke in zadnji njen cilj je bila penetracija vojske, ki se je še edina pod vodstvom generala Nasutiona temu pritisku upirala.
Med tem ko se je vodja komunistične partije Indonezije Adit mudil v Pekingu, je poveljnik Sukarnove osebne straže, podpolkovnik Untong zasnoval državni udar, ki naj bi pometel s Sukarnom in vsemi demokratskimi strankami. Gibanje si je dalo navzdevek »30. september«, razpustilo vlado in sebe prekrstilo v revolucionarni svet. Takoj spočetka so se uporniki polastili šestih generalov, ki so jih sedaj našli mrtve v nekem vodnjaku. Cisto v smislu komunistične taktike! Nekaj ur so obvladali tudi radijsko postajo, s katere pa jih je Sukamu zvesti general Nasution kasneje pregnal. Zdi se, da obvlada položaj in da je zaenkrat nevarnost rdeče revolucije mimo. Sukarno pa bo imel sedaj dovolj prilike, da razmišlja, kam vodi sodelovanje s komunisti.
Letalo za 700 potnikov
Na tiskovni konferenci v Washingtonu je ameriški tajnik za obrambo McNamara izjavil, da je Amerika določila dve milijardi dolarjev za zgraditev 58 velikih transportnih letal, ki bodo lahko prevažala v enem poletu nad 600 vojakov v popolni bojni opremi. Letala bodo lahko uporabili za prevoz potnikov in bo v njih dobilo prostora do 700 oseb ter 113.000 kg tovora. Letalo bo lahko letelo 5100 km daleč, ne da bi moralo pristati in sicer s hitrostjo 880 km na uro. Dolžina tega ogromnega letala bo znašala 70 m, razmak kril pa 67.
1 leto XVII. - Štev. 41 (866)
Gorica - četrtek, 7. oktobra 1965 - Trst
Papež Pavel VI. pred glavno skupščino Združenih narodov
Ni mogoče ljubiti z napadalnim orožjem v roki
K)*! Sv. oče Pavel VI. je doživel 4. oktobra, na dan asiškega ubožca sv. Frančiška, ki si je za svoje geslo izbral besede »Pax et bene -Mir in dobro vsem ljudem«, trinajst najbolj napornih ur v teku svoje dosedanje papeške službe.
Rano zjutraj ga je ob 5.41 letalo DC-8 družbe Alitalia poneslo •z Rima proti Severni Ameriki. Pot je vodila preko Švice, Francije, Anglije, Irske, čez Atlantski . ocean, preko Kanade in se zaklju-^ čila na newyorškem letališču. Ura je kazala 9,28 po severnoameriškem času. Znani ameriški škof Pulton Sheen je tedaj preko televizije naznanil milijonom gledav-cev: »Oznanjam vam veliko veselje, imamo papeža med seboj!«
Nebo je bilo kristalno čisto, Sonce je žarelo v vsem svojem jesenskem sijaju, le mrzel veter je Prisilil sv. očeta, da se je zatekel Pod streho limuzine s prozornim steklom.
38 km dolga pot z letališča Ken-ftedy do katoliške katedrale sv. Patricija v New Yorku je bila prepolna ganjenih gledavcev, ki so sv. cčeta burno pozdravljali. Sprevod & šel skozi črnsko naselje Har-T ‘etn, kjer so to pot kakor jagnje volku mirno stali ljudje različnih ras drug ob drugem.
V stolnici sv. Patricija je sv. °četa nagovoril kardinal Spell-*l' Plan, newyorški nadškof. Papež Pavel VI. se je v kratki molitvi Bogu zahvalil za srečno potovanje, lato pa je že bilo treba misliti na Sestanek s severnoameriškim predsednikom Johnsonom, jjfj Le-ta je papeža sprejel v 35. Nadstropju hotela Waldorf Asto-ba. Srečanje se je pričelo ob . 12.40 in je trajalo 50 minut. »Vse človeštvo je od danes dolžnik sv. °četu za naporno pot, ki jo je napravil, da je prišel semkaj,« je po ' izgovoru dejal ameriški predsednik. »Govorila sva o načinu, kako služiti svetovnemu miru; kako ?00 milijonom ljudi, ki še ne znalo pisati ne brati, omogočiti osnovno izobrazbo; kako pomagati ti-pijstim, ki umirajo zato, ker živijo v za Človeka nevrednih okoliščinah. Dotaknila sva se tudi dogodkov v Indiji, Pakistanu, Vietnamu Jfer drugih mednarodnih vprašanj .«
Sledilo je kosilo v rezidenci kardinala Spellmana in kratek od-Pior. Toda že ob 15,10 je bil sv. °Če spet na nogah. Treba je bilo oditi v »Stekleno palačo«, na se-2 dež skupščine Združenih narodov, Jkjer so ga že nestrpno pričakovali y Zastopniki 117 včlanjenih držav, ^mo albanski predstavnik je ho-tel s svojo odsotnostjo izpričati Svoje sovražno stališče do božjega Pamestnika na zemlji.
Pri vhodu v palačo Združenih narodov je papeža sprejel glavni njnik U Thant, ki ga je nato pospremil v skupščinsko dvorano. Ta In bila nabito polna; okrog 2500 °seb se je trlo v njej. Med vrati ka je pozdravil trenutni predsednik glavne skupščine Fanfani in ka spremil do sedeža, od koder naj bi papež govoril navzočim.
^ Sv. oče je govor sestavil v fran-^ n°ščini in je govor trajal točno "'ml minut.
PAPEŽEVE MISLI O OZN
L Sv. oče je poudaril takoj v zamiku svojega govora, da smatra rganizacijo združenih narodov
za obvezen način moderne civilizacije in najbolj uspešno sredstvo za ohranjevanje miru med narodi. Vsi ti narodi gledajo v OZN tribuno složnosti in medsebojnega miru.
Zato ta ustanova ne sme nikdar propasti. Treba jo bo stalno spo-polnjevati, razvijati, držati v skladu s potrebami časa. Ta ustanova bo morala skrbeti, da bodo odnosi med narodi zgrajeni na pravici, vodeni od razuma in spremljani od razgovorov, izključujoč pri tem vsako grožnjo, nasilje ali strah.
SLOVESEN POZIV K MIRU
»Nikdar več eni proti drugim!« je nato vzkliknil sv. oče. Saj je bila Organizacija združenih narodov prav zato ustanovljena, da izloči vojne iz obličja zemlje in zagotovi trajen mir. V tej zvezi ie papež Pavel VI. omenil besede tragično umrlega predsednika J. Kennedvja: »Človeštvo mora končati z vojno ali pa bo vojna končala s človeštvom!«
Zato je treba gojiti medsebojno skromnost in zatirati ošabnost, saj prav ta povzroča mednarodno napetost, borbo za prestiž in nadoblast, nacionalni egoizem ter kolonializem vseh vrst. Prav je, da se stalno vabi v družino narodov tudi tiste, ki hodijo po svojih potih in se iščejo načini, da se v pakt bratstva vključijo tudi tisti, ki z njim še ne soglašajo.
Naj velja zato beseda zahvale in priznanja vsem, ki so doslej na kateri koli način mednarodne spore preprečili ali odstranili. Toda mir se ne ohranja le s političnimi sredstvi in iskanjem svetovnega ravnotežja. Treba je spremeniti ideje in mišljenje.
»Če hočete res postati bratje med seboj — je sv. oče povzdignil
svoj glas — potem poskrbite, da bo padlo orožje iz vaših rok. Ni mogoče ljubiti z napadalnim orožjem v roki!«
Moderno orožje, zlasti atomsko, ustvarja v slabotnih nezaupanje in nemir, v močnih pa povzroča »hudobne naklepe in slabe misli«. Poleg tega zahteva ogromne stroške ter zavira gospodarski napredek manj razvitih narodov. Papež zato pozdravlja pot, ki jo je OZN že začrtala in jo stalno zasleduje, namreč pot dosledne razorožitve.
TREBA JE POSPEŠEVATI
MEDNARODNO BRATSTVO
Ker ne obstaja poslanstvo Združenih narodov le v tem, da preprečujejo vojne in mirijo nastale spore, zato je treba dati v bodoče še več poudarka delu za bratstvo med narodi.
Kakor je papež že lani poudaril v Bombayu, ponavlja tudi to pot: naj bi se stroški, ki končajo v
oboroževanju, raje uporabili za gospodarsko pomoč revnim narodom.
Predvsem gre za človeka. Njegovo življenje je sveto; nihče naj se ga ne drzne dotakniti, tudi kadar gre za težki problem prevelike rodnosti nekaterih narodov. Mesto govoriti o kontroli rojstev, naj bi se več govorilo in razmišljalo, kako povečati obroke kruha lačnim in siromašnim.
Človeka je treba spoštovati v celoti. Njegovo dostojanstvo je neuničljivo, njegova svoboda izven razpravljanja, verska še posebej.
Ne gre pa samo za ta vprašanja. Človeku je sploh treba ustvariti pogoje za dostojno življenje. Zemlja hrani v sebi še čudovite energije ; prav tako znanost neprestano napreduje. Zakaj bi moralo vse to služiti smrti in uničenju, ko lahko služi procvitu človeštva, kot pravi sv. pismo: »In spremenili bodo meče v pluge ter sulice v kose.«
Zato pa je potrebno, da gremo vase in prisluhnemo glasu svoje vesti. Prišel je čas, da se spremenimo, si po besedah sv. Pavla nadenemo novega človeka, ki bo ustvarjen po božji podobi v pravičnosti in resnični svetosti. Razmisliti moramo, kdo smo, od kod prihajamo, kam smo namenjeni. Je to ura zbranosti, razmišljanja, če hočete, molitve.
Kajti nevarnost ne prihaja od zunaj, ne od znanosti in ne od napredka. Prihaja iz človeka, ki je gospodar mogočnih iznajdb in jih lahko uporabi v svoje uničenje.
Tega človeka je treba razsvetliti z lučjo vere, vere v tistega Boga, ki je za mnoge še neznani Bog, pa ga mi v luči razodetja in z močjo besede Jezusa Kristusa oznanjamo vsem ljudem, ki so dobre volje.
ZADNJE URE SV. OČETA V NEW YORKU
Papeževe besede, iz katerih je žarela moč prepričanja, so na vse navzoče naredile silen vtis. Vsi so se dvignili s sedežev in ga nagradili s toplim aplavzom.
Ura je bila že 18, ko je sv. oče zapustil sedež Združenih narodov, potem ko se je rokoval z dolgo vrsto tam zbranih delegatov, med njimi s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom.
Nadaljnje srečanje ga je čakalo v cerkvi sv. Družine, kjer se je
Satelit Teistar, ki je prenašal po televiziji ves potek papeževega bivanja v New Yorku
Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov
Pričenjamo z objavo skupnega pastirskega pisma jugoslovanskih škofov, ki ni aktualno samo za vernike v Jugoslaviji, temveč je polno dragocenih napotkov tudi za nas, ki živimo v zamejstvu. Pismo ima tri dele. Zadnji del, o svobodi kristjanov, je vzbudil pri sedanjih komunističnih oblastnikih veliko nevolje. Znamenje, da je zadel v živo. Ker so skoro vsi škofje odšli v Rim na koncil, so morali težo komunistične reakcije nositi zlasti generalni vikarji, ki so bili klicani na zagovor ter mnogi, kot npr. ljubljanski, sprejeti in odpravljeni v surovem in grozečem tonu.
Kristus, učitelj in pastir duš, nam je zaupal s\>eto in odgovorno dolžnost: »Pojdite in učite vse narode...« (Mt 28, 19). Sv. Pavel se je zavedal te velike dolžnosti in odgovornosti in vzdihnil: »Gorje mi, če bi evangelija ne oznanjal!« (1 Kor 9, 16). Globoko čuteč apostolsko zavest piše svojemu učencu Timoteju: »Rotim te pri Bogu in Jezusu Kristusu, ki bo sodil Žive in mrtve, pri njegovem prihodu in njegovem kraljestvu:	oznanjaj besedo,
vztrajaj, bodi prilično ali neprilično; prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem« (Tim 4, 1-2).
Mi, vaši škofje, smo nasledniki apostolskih pravic in dolžnosti. Kristusova beseda: »Učite vse narode...« nas obvezuje in sili, da vam razlagamo evangeljski nauk in po njem uravnavamo vaše življenje k zemeljskemu blagoslovu in blaženi večnosti. Zato vam moramo z vso resnostjo spregovoriti o nekaterih zelo pomembnih vprašanjih krščanskega življenja, in sicer:
1. o verski vzgoji naših otrok in mladine;
2. o varstvu človeškega življenja v družini;
3. o svobodi kristjanov.
1. VERSKA VZGOJA OTROK IN MLADINE
Našo pastirsko dušo prevzema skrb za verski pouk in vzgojo otrok in mladine. To je temeljno vprašanje, ker gre za katoliško usmerjenost in pouk naše mladine, ki je nosivec naše prihodnosti. To so srca in duše, ki se same od sebe ne bodo nikoli popolnoma znašle in opredelile, če jim skupaj ne pomagamo. Težko je najti pravo pot v taki množini nasprotnih si nazorov in sistemov, ki si prizadevajo, da mladini ustvarijo življenjski nazor.
Naša mladina se je znašla na usodnem razpotju, brez potrebnega znanja in življenjske skušnje. Kaj vse se ji ponuja kot rešitev življenjskih vprašanj in za pot k sreči! Žal se mlada srca, željna resnice in sreče, oprimejo največkrat tega, kar ne more zadovoljiti njihovih plemenitih nagnjenj in mladostnih vzorov.
Zato smo vsi skupaj, škofje in duhovniki in vi, starši, poklicani, da složno in o pravem času priskočimo in odkritosrčno in z ljubeznijo spregovorimo.
Krščanski starši! Preden otrok doživi svoje prvo zavestno srečanje s Cerkvijo, ga doživlja z vami. Prišel je na svet po vašem sodelovanju z Bogom, ki mu je vdihnil nesmrtno dušo. Dobro vedite, da je vaš otrok prav zaradi božjega sodelovanja pri njegovem nastanku že po naravi določen, da bo večen. Kakor ste vi prvi in neposredni sodelavci pri njegovem rojstvu, tako morate biti tudi prvi sodelavci njegovega posvečenja, ker je otroka Bog ustvaril zase.
Naravna zveza staršev z otroki vam nudi najlepšo možnost, da približate Boga duši in življenju svojih otrok, in sicer že v prvi, najzgodnejši dobi. Nikar se ne varajte, češ da je otrok v predšolski dobi še premlad za verski pouk in vzgojo. Prav ta doba in čas zgodnjega doraščanja (pubertete) pomeni najvažnejši in najusodnejši čas za oblikovanje človekove osebnosti.
Otrok je v vsem navezan na vas. Vsaka vaša beseda in dejanje mu odkriva nepoznan svet. Vse okoli sebe bo gledal tako, kakor to gledate vi, in sodil, kakor sodite vi. Vi ste po božji in naravni postavi prva oblast za otroka in prva zveza Z življenjem.
Ali razumete, kako velika odgovornost leži na vas? Ta odgovornost je toliko večja, ker otrok ni rojen samo za ta svet, marveč tudi za posmrtnega. Ravno po vas mora otrdk doživeti svoje prvo srečanje Z Bogom in s Cerkvijo. Na vaših kolenih se mora naučiti sklepati roke k molitvi. Vi ste prvi učitelji krščanskega nauka svojemu otroku, prvi oznanjevavci e\>an-gelija, veselega oznanila o božjem kraljestvu in milosti, k; po krstu prebiva v otrokovi duši. Od vas mora otrdk zvedeti za veselo resnico, da ga Bog ljubi, in za prijetno dolžnost, da mora tudi on svojemu Stvarniku vračati ljubezen. V vaše roke je položena otrokova večnost. Cerkev vam nudi nasvete in navodila, kako
INDIJSKO-PAKIST ANSKI SPOR SE NADALJUJE
Člani Varnostnega sveta so se na pobudo poslevodečega predsednika Arthurja Goldberga, predstavnika ZDA, zasebno sešli, da bi izmenjali svoja mnenja o najnovejšem razvoju indijsko-pakistanske-ga položaja.
V svojem tedenskem poročilu pred Varnostnim svetom je sam (J Tant priznal, da nobena stran ne spoštuje premirja in da se je položaj poslabšal zlasti na področju Lahoreja. Značilno je, da je do omenjenega sestanka prišlo po sporočilu, da Pakistan ne mara umakniti svojih sil s področij, ki jih je zasedel pred začetkom sovražnosti. U Tant je tudi opozoril, in to popolnoma utemeljeno, da če ne bodo takoj podvzeli ukrepov za rešitev kašmirskega vprašanja, obstaja nevarnost za širše spore, kot je bil zadnji v preteklih tednih.
Indijski predsednik Radakrišnan je namreč v radijskem govoru zavrnil sleherno možnost plebiscita v Kašmirju. Zatrdil je, da plebiscit ni potreben, ker da je zveza Kašmirja z Indijo »zakonita, ustavna, politično in etnično popolna ter zato čisto pravična.«
Indijski predsednik dobro ve, da nima resnice na svoji strani. Kašmir je dežela, kjer je 80% prebivavcev muslimanske vere, torej ne Indijcev in da bi se v primeru plebiscita v ogromni večini odločili za Pakistan. Ce je del Kašmitja prišel pod Indijo, se je to zgodilo po zaslugi bogatih indijskih maharadž, ki temu ljudstvu vladajo in so svoje ozemlje predali Indiji, ne da bi se ozirali na voljo svojih podanikov.
Z odklanjanjem plebiscita je Indija poteptala tudi dogovor iz leta 1948, ko se je obvezala, da se bo kašmirsko vprašanje rešilo v treh etapah: prenehanje bojev, razorožitev in nato plebiscit.
Zato je bil pakistanski delegat pri OZN Amjad Ali v svojem pismu, ki ga je pisal U Tantu, zelo jasen: »Nujno je potrebno
izdelati sporazume in postopek za zagotovitev častnega pravilnika v prepiru o Kašmirju, ki je vzrok tega spora. Če ne bodo takoj podvzeti ukrepi za izvedbo te častne rešitve, se lahko znajdemo pred ponovnim sporom, ki pa se lahko razširi v večji obseg.«
Iz Ravvalpindija pa se je zvedelo, da je Pakistan uradno obtožil Indijo »pravega genocida« v Kašmirju, ki ga je okupirala. Obtožuje jo ropanja, namernega požiganja in druge škode napram tistim, ki so se izrekli za plebiscit. Pakistanski delegat pri Združenih narodih pa je ob komentarju teh obtožb podal o položaju naslednjo izjavo: »Indija je odprla novo fronto proti civilnemu prebivavstvu Kašmirja, šestdeset tisoč muslimanov se je iz te dežele že zateklo v Azad (v Pakistanu) in sestavljajo pritožbo o položaju na Varnostni svet, naj na licu mesta ugotovi potrebne podatke.«
Ognjenik Taal se je prebudil
Sodni dan v malem so doživeli prebi-vavci filipinskega otočka, kjer se sredi lepega jezera dviga zloglasni ognjenik Taal. Od leta 1911, ko je zadnjič bruhal, se ni več oglasil. Zato pa je bila sedanja katastrofa, ki jo je povzročil prebujeni ognjenik, toliko hujša. Števila žrtev še niso mogli ugotoviti, ker ležijo trupla globoko pod plastjo pepela, številni pre-bivavci so se zatekli na ladjice in čolne, da bi tako ubežali pred lavo in pepelom, a je skoro vse ladje pogoltnilo razburkano jezero. Krajevne oblasti so ukazale izpraznitev vasi, ki ležijo ob jezeru, ker se boje nadaljnjih eksplozij ognjenika. Na otoku živi okrog 85 tisoč ljudi, ki so skoro vsi zbežali iz ogroženega in gorečega področja. Po neuradnih vesteh naj bi izbruh zahteval okrog 2000 žrtev.
bi mogli to svojo dolžnost prav izvrševati. Daje vam v roke molitvenik, katekizem in verski tisk. Nobena hiša ne bi smela biti brez teh vzgojnih pripomočkov!
Kadar pa vaš otrdk doraste za šolo in ga zaupate učiteljem, da razširijo njegovo znanje, ga ne pozabite, ljubi očetje in matere, takoj pripeljati tudi k duhovniku, da bo on kot vaš pomočnik in sodelavec nadaljeval versko vzgojo vašega otroka. Vi ste z ljubeznijo staršev to sveto opravilo začeli, duhovnik bo pa kot duhovni oče in prijatelj to blagoslcndjeno delo nadaljeval in dopolnil.
Če starši to svojo največjo dolžnost zanemarijo, hudo greše in nosijo za to opustitev usodno odgovornost pred Bogom in svojimi otroki. Ostanite v stalni zvezi z duhovnikom in pazljivo spremljajte razvoj svojega otroka. Vsaka žrtev v tem pogledu se vam bo stotero izplačala, ker vas bo blagoslavljal Bog iz duš vaših otrok.
Ne sme vas zavajati misel, da ste naredili svojo dolžnost, če se potrudite, da otrok prejme prvo sv. obhajilo in birmo, pa še to po kratkem in površnem pouku. Dobro vedite, da so to od Boga postavljeni zakramenti, od katerih mora živeti duša vaših otrok, zato jih ne smemo imeti samo za lepe običaje, od katerih pozneje ostane le lep spomin. Nasprotno! Dobro pripravljen prejem teh zakramentov mora biti začetek pravega verskega življenja pri otroku, ki mora zmeraj živahneje rasti
v znanju, milosti in kreposti.
Zato z največjo resnostjo obsojamo žalostno navado, da mnogi starši po prvem obhajilu in birmi ne pošiljajo več svojih otrok k verouku. Dobro se zavedajte, da vaši otroci obiskujejo verski pouk prav do končanega šolanja. Kakor se namreč širi otrokovo splošno znanje, tako se mora poglabljati tudi njihova verska izobrazba. Odraslemu človeku ne more zadostovati tisto versko znanje, ki si ga je pridobit kot otrok, ker se tedaj sreča z vprašanji, kakršna more reševati samo s trdno in zrelo versko razgledanostjo.
Vemo, da se na žalost tudi še sedaj dogaja, da kdo kljub vsem zakonskim predpisom in ustavnim zagotovilom poskuša na vse načine omejevati in preprečevati poučevanje verouka. Izjavljamo, da pomenijo ti poskusi kršenje vaših roditeljskih pravic. Kadar bi se v kakršni koli obliki kaj podobnega zgodilo, se za vsak primer posebej obrnite na nas, pa bomo mi — po svoji pastirski dolžnosti — zavarovali vaše svete pravice, ker so te pravice zagotovljene s pozitivnimi državnimi postavami.
Posebno vam, krščanski starši, polagamo na srce, da pazite na svoje otroke v letih razvoja. To je čas poln neviht in kriz, čas, ki povzroča mnogo skrbi vašim otrokom, vam staršem, vašim duhovnikom in vašim škofom. Zato tedaj ne smete prepustiti svojih otrok času in razmeram. Pošljite jih k duhovniku, ki jim je učitelj verouka, spovednik in duhovni oče. Vaš otrok bo zaupal cerkvenemu služabniku, če mu boste zaupali tudi vi sami.
V tem času mladina pogosto doživlja duhovne krize, se zave sama sebe, se otrese občutka podrejenosti in išče izvirnosti, da bi izrazila naraščanje pomladne Življenjske moči. Tedaj je prav posebej potrebno, da vaši otroci z razumom in voljo sprejmejo tisto, česar so se v otroški dobi oklepali predvsem čustveno. Ne pozabite, da je mlademu bitju, ki zavestno stopa v življenje, potreben jasen in zanesljiv kažipot. Ta kažipot mu boste dali
vi ob sodelovanju Cerkve.
Dragi krščanski starši! Vaš družinski dom mora biti toplo ognjišče in svet kraj. To pa bo, če bodo starši zgledno živeli. V družini mora vladati ozračje ljubezni, poštenja in miru, da se morejo otroci pravilno razvijati v spoštovanju nravnih vrednot. Biti mora daleč od vsake razbr zdanosti, prepira, kletvine in zmerjanja, ker bo sicer ugasnil ogenj družinske sreče
Da se v družini lahko razvija pravilna krščanska vzgoja otrok, mora biti njen dom dom molitve, ker se po molitvi združujemo z Bogom, ki je vir vse dobrote, sreče in miru. Najtopleje vam priporočamo, da vpeljete tudi skupno družinsko molitev; ta bo prav posebno znamenje medsebojne povezanosti in vdanosti Bogu.
Iz vsega povedanega jasno sledi, kako vzvišena, odgovorna in sveta je za vas, krščanski starši, dolžnost verske vzgoje vaših otrok. Sprejmite pomoč, ki vam jo nudi Cerke\r, ker boste samo tako naredili iz svojih otrok popolne ljudi, izvršili dolžnost krščanske zavesti in dosegi- v tem življenju zadovoljnost, v večnem pa plačito.
(Prihodnjič: O varstvu človeškega živ ljenja v družini.)
»Sagra musicale umbra«
v Peru
Perugia, jeseni 1965
Pozno poletje in jesen sta doba glasbenih festivalov. Tako so si tudi v Italiji med važnejšimi sledili glasbeni tedni v Sieni, polifonsko tekmovanje v Arezzu, glasbena srečanja v Stresi in beneški festival sodobne glasbe. Nekako na koncu tetošnjega bolj muhastega poletja se je vršila »Sagra Musicale Umbra« v Perugi v že 20. izdaji. Trajala je od 23. septembra do 3. oktobra. Umbrijski festival je vedno posvečen vokalno-instrumentalni glasb; z versko ali na splošno duhovno vsebino: tu pridejo v poštev oratoriji, kantate, velike maše itd.
Perugia sama nudi tem glasbenim prireditvam primeren naravni okvir: srednjeveški stolpi romansko-gotske dobe, freske Pietra Perugina, Palazzo dei Prtori s harmonično toskansko-umbrijsko arhitekturo gradov in mestnih palač. Poseben vtis naredi masivna bela fasada cerkve svetega Dominika, k; tako izstopa iz temnosivih zidov starih hiš in ozkih ulic.
Vodstvo »Sagre« si vsako leto zagotovi večje gostovanje odličnih ansamblov ene same države, ki navadno nosijo težo prireditve. Lani so bili na vrsti Poljaki, letos pa Cehi in Slovaki. V manjšem obsegu so sodelovali tudi Angleži in Rusi. Tako so nastopali simfonični orkester radia Bratislava, zbor in orkester Slovaške filharmonije iz Bratislave, zbor pevske akademije Moravan iz Prage, ženski zbor praškega konservatorija ter zbor otroških pevcev iz Brna. Poleg teh so seveda nastopali še pevci-solisti. Na sporedu so bili še nastopi londonskega Royal Opera House (Covent Garden) ter akademski zbor iz Moskve, ki je nastopil s klasično polifonijo ter ruskimi sodobniki.
Naj tu navedem posamezna predstavljena dela. Klasike so zastopali Bach (Bin-koštna kantata ter Magnificat), Handel (oratorij Mesija), Vidali (Gloria), Berlioz in Verdi (Te Deum) ter Wagner (Večerja apostolov). Že iz same generične navedbe teh del lahko vidimo, na kako visoki u-metniški ravni je omenjena Sagra. Od modernih skladateljev so bili na sporedu Benjamin Britten s cerkveno parabolo »Curletv River«, nato Bohuslav Martinu z opero »Ludu Mariae«, Arthur Honegger z oratorijem »Mrtvaški ples«, Paul Dessau z delom »Rekvijem za Lumumbo« ter Lui-gi Nono s skladbo »Nedokončni spev«.
Med najbolj pomembnimi in zares veličastnim; deli na tej »Sagri« so bile monumentalne skladbe Johanna Sebastiana Bacha in Georga Friderieha Handela, dveh velikanov verske glasbe vseh časov.
Tako so nam od prvega češki mojstri predstavili Binkoštno kantato in prekrasni Magnificat za soliste, zbor in orkester. V to mojstrovino je Bach vlil vse svoj« religiozne doživetje, ki se kaže od liričnih solospevov do grandioznih zborovskih fug. Delo je nastalo v božičnem času 1723, ko je bil Bach »kantor« v Lipskem. Tekst je vzet iz evangelija sv. Luka. Kar se tiče izvedbe same, lahko rečemo, da je bila če ne že popolna, na zelo dostojni višini’
Čudovit pa je bil koncert v cerkvi sv. Dominika v Citta di Castello z izvedbo Handelovega oratorija »Mesija«, enega naj' večjih del tega baročnega mojstra, ki se lahko enači z Bachovo Mašo v h mote ali z Beethovnovo »Missa solemnis«. Ta oratorij je nastal leta 1741 in so ga prvič izvajali leta 1742 v Dublinu. V njem po daja avtor zgodbo Odrešenikovega poslanstva na zemlji. Oratorij je sestavljen 'd treh delov ter 52 kosov sestavljenih solističnih, zborovskih ter orkestralnih vložkov. Silno mogočni so zbori, v katerih se kaže Handel tudi velik mojster polifonije’ Zlasti Zbora »Aleluja« (v Angliji je take popularen, da ga publika vedno posluša stoje) ter pompozni zaključni »Amen«. V izvedbi tega oratorija so bratislavski filharmoniki in pevci pokazali, da so zares na veliki interpretativni višini. Pri izvajanju del Bacha in Handela je sodelovala okrog 300 oseb med pevci in člani orkestra.
škoda, da so uvrstili na program tudi »Rekvijem za Lumumbo« P. Dessaua. T« delo je namreč popolnoma prežeto s pr<* pagandistično tendenco in nič dostopno te slavi spomina pokojnega afriškega drža^ nika (N.B. Dessau živi in dela v Vzhodni Nemčiji). Neglede na popolno atonalnos* je delo vsekakor dolgočasno in neprepričljivo.
Umbrijska prireditev je mimo. Že zaradi svojega posebnega značaja ima med dragimi glasbenimi festivali svojsko in zaslužno mesto. Saj združuje v čudoviti sii>' tezi zborovsko in orkestralno glasbo, torej višek ustvarjanja v glasbeni produh' ciji. Še posebej naj poudarim, da vrŠ1 z izbiro gostujočih skupin visoko poslal1'/ sivo duhovnega zbližanja med vzhodnite slovanskim in zapadnim latinskim kultite' ntm svetom na tako plemenitem področja-To je danes še posebno hvalevredno.
Andrej Bratu!
P. S. Škoda, da ni na razstavi prevodo'’ Dantejevih del na univerzi za tujce v P*" rugi (ki se lahko tudi na nek način uvršča v »Sagro«) nobenega slovenskega pr®-voda.
f
V
bor
ska
sesi
ki
žele
leta
naš.
Iz avte bili «ku; je i Smt dolg hili avst
Prip iutr to s kaj niiic
kraj te r N; Celo ker doli! Ijili. it T
friz življenja Cerkve
Število laiških poslušavcev na koncilu se je povečalo
Ravnatelj severnoameriškega narodnega sveta Martin Work je bil od papeža Pavla VI. uradno imenovan kot laični posluša-vec drugega vatikanskega koncila. Omenjeni se je doslej udeleževal koncilskih del kot strokovnjak. Prav tako je bila imenovana za laično poslušavko na koncilu doktorica Gertrud Ehrle, ki je članica vodstva Nemške zveze katoliških žena.
zlasti položaj na univerzah v Latinsk Ameriki in različne teološke probleme, k so povezani s pastoralnim delovanjem.
Posvetitev nove stolnice na Irskem
15. avgusta so posvetili stolnico v Gal-wayu na Irskem, ki je bila zgrajena na kraju, kjer je bila poprej jetnišnica. Stolnica je stala en milijon 800.000 dolarjev. Blagoslovil jo je kardinal Cushing, nadškof iz Bostona, ki je sam daroval 180.000 dolarjev. Sveto mašo je daroval nadškof iz Armagha, kardinal Conway. Ob tej priložnosti sta oba kardinala prejela ključe mesta Galway. Kardinal Cushing je blagoslovil tudi park, ki se imenuje po pok. ameriškem predsedniku John Kennedy park.
Kongres za cerkveno arheologiji
Sedmi mednarodni kongres za cerkveite arheologijo je bil letos od 5. do 11. se?: tembra v Trierju v Nemčiji. Na dnevne1*1 redu so bile teme, ki se tičejo starokr' ščanske umetnosti in odkritij nekateri^ antičnih svetopisemskih besedil, ki so j**1 našli v bližini gore Sinaj. Udeleženci *e' čaja so obiskali tudi razne krščanske sp^ menike v okolici mesta Trier.
4g,
92. narodno romanje Francozov v Lurd
92. francosko narodno romanje v Lurd je bilo v dneh od 16. do 22. avgusta. Vodil ga je nadškof iz Aix en Provence msgr. De Provencheres. V teku romanja so razpravljali o temi, ki je bila povzeta iz prvega pisma apostola Petra: Vi ste izvoljeni rod, kraljevska duhovščina, sveti narod, odrešeno ljudstvo.
V Assiziju bodo imeli kinematografski teden
Enajsto nagrado katoliškega mednaro? nega urada za film bodo podelili v As-ziju v dneh od 10. do 17. oktobra. P'-'9 dela, ki so bila poslana na tekmovanj* so indijski film »Charulata« in ameri^1 film »Once a Thief«, francoski film »\oy0>' *ti španski film »Dialogos de la paz« in kateri drugi. Istočasno s to prireditvi? bo v Assiziju organiziran prvi katolik kinematografski teden pod visokim pokte’’ viteljstvom škofovske komisije za družbe119 vprašanja. V tem tednu bodo proučefU koncilski odlok o sredstvih družbenega otr veščanja s teološkega in socialnega vidik9'
(j
Skrb latinskih škofov za duhovito vzgojo na vseučiliščih
31. avgusta so zaključili v Limi v Peruju sestanek o pastoralnem delu na vseučiliščih. Pripravil ga je škofovski svet za Latinsko Ameriko. Na njem so preučevali
Koncilski tiskovni urad
Tudi letos deluje v ulici Via della Co*j ciliazione v Rimu koncilski tiskovni ura Ima osem jezikovnih sekcij: italija*18 francosko, angleško, nemško. Špansko, P°f tugalsko, poljsko, arabsko ter kitaj®, Vsaka teh sekcij izdaja dnevno za časl11 karje posebno poročilo, v katerem j<-’ P vzeto delo koncilskih očetov tistega d9, V istih prostorih nudijo škofje in teo!° časnikarjem še druga pojasnila, ki s° zvezi s koncilom.
Sri
Via
kikli
Sr
Ve
kitiec
foiše
in
Vel la d ie s. Ma
10 k
bet
Vi.
%irj
Veli
Vse
*Vli
^lek
io
'ktah ier , kžni -e.
ko
Po str 'i v ^isos
'"iiiiiin
<ieve
UJ
d; iO k*
Vle
'ar;
■lič
Vki,
e. d
'4. d ij ie 'rah fcev.
u s
Vda
Krij
tj ;e Ve’
V „ 'Ge, •<li
ioč
■
H	''fe	•»’	>
it
I«
'a
i5
Or
Dr
it
li-
ti-
se
je.
ko
ša
V
Eil;
•es
ifgr
»10
k?
jdi
To
rt
ni
at
dni
0S<
rtf'
Višek skavtske delavnosti je poletni tabor, ki traja dva do tri tedne. Nanj se skavti pripravljalo celo leto. Na tedenskih sestankih se naučijo mnogih spretnosti, ki jim na taboru služijo. Vsako leto si žele, da bi tabor bolje uspel, kakor prejšnja leta. To lahko mirno trdimo o letošnjem #ašem taboru.
PRIHOD
Iz Trsta smo odpotovali s posebnim avtobusom 1. avgusta. V Gorici, kjer smo bili pri sv. maši, se nam je pridružila skupina tamkajšnjih skavtov. Med vožjo ie ves čas vladalo prijetno razpoloženje. Smeha in petja ni manjkalo. Tako je dolga vožnja hitro minila. Brez vseh ne-Prilik smo srečno prestopili italijansko-avstrijsko mejo. Tedaj pa nam je Avstrija Pripravila »mokro« dobrodošlico. Že od jutra je vreme slabo kazalo. Na nebu se zgrinjali gosti in temni oblaki. Ko-fraj smo prišli čez mejo, se je z neba Milo. Naliv nas je spremljal vso pot do taja tabora, a naše veselo razpoloženje se ni zmanjšalo.
Na kraju so nas že čakali skavti iz Celovca. Z nekaterimi smo se že poznali, k®r so lani z nami taborili v Zajzerski dolini, z drugimi smo se hitro spoprijateljili. Tako smo letos skupaj taborili skavti Trsta, Gorice in Koroške.
KRAJ TABORA
Srečali smo se na kraju tabora s skavtinjami, ki so svoje taborjenje tisti dan Vključile in se odpravljale domov. Ker njjjj '*-?adlo veliko dežja, je bilo povsod -polno tuf' I '^e' tuc^ °^rog šotorov. Marsikateri no «*. I ^ec je zdihoval, na kakšen tabor je Prišel; rajši bi ostal doma. A že drugi n sg je vreme zboljšalo in vse je zopet ^jela dobra volja. Vsi smo takoj pozabili 1 dež prejšnjega dne. Krasno vreme nas spremljalo vse do zaključka tabora. Naš tabor je bil v prijazni dolinici sredi 8°zda, ne daleč od vasi Sele in približno km proč od Celovca. Ta planinski *vet leži okrog 1000 m visoko nad morali. Obdajajo ga vrhovi Košute, Setičev, Wja druge gore. Izletnih točk smo Jfeli dovolj na izbiro.
JUTRANJA MAŠA
Vsako jutro nas je rog zbudi! iz sladka spanja. Čeprav še zaspani smo hitro ^li izpod odej in spalnih vreč, se naglo ^lekli in stopili v hladno jutro. Zadihali sveži planinski zrak in v petih mirtah smo že bili v krogu med šotori,
oltarju na prostem. Zmolili smo jutranjo molitev, potem smo skupaj slovensko odgovarjali in prepevali pri maši. Vsako jutro je večje število okoliških kmečkih ljudi prišlo k naši maši.
DVIGANJE ZASTAVE
Po maši nas je rog opozoril, da smo šli k zajtrku in si potolažili svoje lačne želodce. V četrt ure smo potem pospravili šotore. Vodstvo tabora je vsakega posebej strogo pregledalo. Na koncu tabora smo zvedeli, kateri šotori so dobili najboljšo oceno. Po končanem pregledu šotorov smo se uredili pred visokim jamborom k dviganju zastave. Medtem ko so se zastave dvigale, smo stali v pozoru in držali roke v skavtski pozdrav ter zapeli skavtsko pesem. Potem smo vsako jutro ponovili skavtske zakone. Vodja tabora nam je dal navodila za tisti dan, nakar smo se preoblekli in začeli z delom.
VSAK DAN SVOJ PROGRAM
Program je bil letos izvrstno izdelan. Vsak dan nas je čakalo novo presenečenje. Posebno dobro je uspel »Dan narave«. Vsak od desetih vodov je imel določeno nalogo: pripraviti akvarij, zbirati liste dreves, loviti žuželke, prerezati na pol mravljišče in preštudirati njegovo zgradbo, napraviti razne poskuse. Tudi »Dan letalstva« je bil zanimiv. Vsak vod je moral
narediti letečega zmaja in zračni balon. Najbolj smo se zabavali v tekmi z lokom. Vsak skavt je napravil svoj lok in potem so se vršile tekme, kdo bo najdalje ustrelil in najbolje zadel cilj.
Veliko presenečenje smo doživeli z »Dnevom vsemirja«. V tabor je dospelo pismo iz Amerike v angleščini, v katerem so ameriški znanstveniki prosili, da bi poiskali satelit, ki je padel nekje blizu tabora. Vsi smo šli takoj na delo in smo resnično našli satelit, ki ipa ni bil nič drugega kakor okrobel ovoj papirja s palicami, ki naj bi predstavljale antene. Izkazalo se je, da je vse bilo delo vodje tabora, ki je napisal tudi pismo. Vendar so mnogi skavti padli v past in so verjeli, da je pismo zares prišlo iz Amerike.
Vsak dan so bile na programu kakšne zanimive igre. Najbolj je uspela tista, v kateri so razbojniki napadli vlak in ugrabili v njem zaklad. V nasprotju z vsemi zgodbami, kjer zmaga pravica, se je tu zgodilo, da so zmagali lopovi.
(Konec prihodnjič)
RZASKE
NOVICE
se? jer
se je začela jutranja telovadba. Meh-
^ni novinci so prve dni tožili, da jih *e. Termometer na našem jamboru je ^sih kazal tudi do 8 stopinj nad ničlo, ko so nekaj časa krilili po zraku z
ami in se pregibali, so se kmalu ugre-Po telovadbi smo vsi odšli k potoku smo se umili v mrzli vodi. Nato smo v šotore, se oblekli v kroj in smo ^sostvovali sv. maši ob našem tabornem
'"iiiiMinumiiMiMiHMuiiiHMUiiiiiinuniiHiiiiiiiiimiiiiiiniuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiH   lil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiijiiiiiiiiiiijiiiiiiiii[:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii  ......................................................................
da niti sami zase nimate dovolj dela na iz vseh delov župnije skušali ovreči vero- 23 ič, da ste isto noč ljudi strašili, da 28 ič, da ste z vsemi temi dejanji do Slemenici;	dostojnost in trajno veljavo mednarodno	se bodo na jugoslovanski strani morali	skrajnosti razdražili slemeniško ljudstvo,
15 ič, da isti duhovnik niti nemščine nadziranega in nesporno priznanega ple-	k službi božji zbirati v kleti, in ste v ta	ki je ponovno izrazilo vdanost in neomaj-
ditv$
toll***
pok^fvi ižbenj jčeva' ;ga otr vldi^'
a
i uto'
Začetek šolskega leta v tržaškem semenišču
šolsko leto v tržaškem semenišču se je začelo na praznik sv. Frančiška Asiškega. G. nadškof je v semeniški kapeli koncele-briral s profesorji duhovniki. Tržaško bogoslovje bo imelo letos 12 bogoslovcev. En bogoslovec študira v Rimu.
Splavili so motorno poljsko ladjo
Preteklo soboto dopoldne ob 11. uri so v ladjedelnici Sv. Marka srečno splavili v morje motorno ladjo za razsuti tovor »Ziemia Szezencinska«, katere lastnica bo poljska državna pomorska družba. Ladjedelnica Sv. Marka je že večkrat zgradila kako ladjo za Poljsko. Minister za poljsko trgovsko mornarico, ki je bil pri splavitvi navzoč, je omenil, da je zelo verjetno, da bo Poljska naročila še druge ladje v italijanskih ladjedelnicah. Izrazil je željo, da ko bo v kratkem predsednik Saragat obiskal Varšavo, naj bi ob isti priliki prišlo tudi do pogovorov o pomorskem sodelovanju med obema državama.
Ladja »Ziemia Szezencinska« je dolga
Slovenska skupnost v Trstu
sporoča, da njen referent za zdravstvene in socialne zadeve dr. Rafko Dolhar uraduje v ulici Machiavelli 22/11 vsako sredo od 18. do 19. ure. V socialni referat spadajo tudi sindikalne zadeve, službe, itd.
Bar ko vij e
Rožnovenska nedelja je letos privabila veliko ljudi v cerkev. Vsak se je na svoj način potrudil za čim globlje praznovanje dne, ki nas združuje v Bogu po Mariji. Molitev in petje naših ljudi so zares moč našega življenja. Vse to je ob tej priliki prišlo do izraza.
Procesija s kipom rožnovenske Matere božje vedno znova osvaja srca. Tudi v procesiji smo veliko molili in prepevali. Počasi in slovesno smo stopali od cerkve do Čedasa in nazaj. Prav kakor v starih časih. Čudovite narodne noše, dekleta v novih nošah, veliko fantov, mož in žena: vsa barkovljanska obala je zaživela v verni in umirjeni domačnosti, medtem ko so vozila in radovedni mimoidoči nevede pričevali o minljivosti vsega in vsakogar ki drvi mimo Pravičnega.
O Njem so nam čudovito zapeli pevci tržaškega komornega zbora »Jacobus Gallus«, ki ga vodi prof. Ubald Vrabec. Z veseljem smo jih pozdravili v naši župnijski dvorani ob 5. popoldne. Celoten program pesmi, ki so jih izvajali, je občinstvo tako navdušil, da ni bilo konca ploskanju in veselju. Dvorana je bila nabito polna: okrog 135 ljudi. To je bila zares harmonija src. Kakor da bi bili v cerkvi.
Hvala vsem in Bog daj še in še takih bratskih dni!
Trebče
V soboto, 25. septembra je umrla v tržaški bolnišnici Zofija Kralj, rojena Čuk iz Trebč št. 197, stara šele 41 let. Njena prezgodnja smrt je silno težka izguba za družino, saj ima od petih otrok najmlajša hčerka komaj dve leti. Svojo družino pa je nekako pripravila na junaško prenašanje težkih udarcev življenja z resno krščansko vzgojo in osebnim zgledom, ko je ves čas prenašala težko bolezen z vzorno krščansko potrpežljivostjo in vdanostjo.
Pokojna je imela odprto srce za vse potrebne, rada je pomagala in tudi gmotno podpirala vse župnijsko delovanje in veliko žrtvovala za misijone. S prepričanjem je podpirala in širila katoliški tisk in bila seveda stalno naročena na Kato-
190,46 m, široka 22,80 m, njen grez znaša 9,85 m, v višino pa sega do glavnega mostu 14 m. Ima 23.725 ton ter lahko sprejme 22.100 ton žita ali rude. Je tretja iz te vrste šestih enakih enot, ki jih tržaška ladjedelnica gradi na pobudo družbe Fin-cantieri.
Ne smemo popustiti
Ker je ravnatelj Pristaniške ustanove g. ing. Visintin povedal, da je Pristaniška ustanova vložila na vladni komisariat prošnjo za razlastitev novih 2.000.000 kv. metrov v dolinski in miljski občini ter 3.600.000 kv. metrov na področju tržaške, repentaborske in zgoniške občine za novo industrijsko cono na Krasu, so svetovavci Slovenske skupnosti vložili protestne resolucije (in interpelacije) z zahtevo, da se to prepreči, na župane v Repentabru, Zgoniku, Dolini in Trstu.
IZŠLA JE prva številka mladinskega lista PASTIRČEK v novem šolskem letu. Vsem učencem osnovnih šol in dijakom nižjih srednjih šol list toplo priporočamo. Na razpolago je pri katehetih.
liški glas. Vsem pa je zapustila zgled neomajne zvestobe Kristusovi Cerkvi.
Kljub deževnemu vremenu se je udeležilo pogreba izredno veliko sovaščanov ter prijateljev in znancev iz sosednjih krajev, kar tudi izpričuje, kako je bila pokojna spoštovana in kako je vse ganila njena prezgodnja smrt.
Naj ji bo Bog za vse prestalo trpljenje in za lepo izvršeno poslanstvo krščanske žene in matere obilen plačnik; težko prizadetim svojcem, predvsem možu in otrokom pa naše globoko sožalje!
RADIO
TRST A
od 10. do 16. oktobra 1965
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu.
—• 11.15 Oddaja za najmlajše: »Kralj morja«. Drugi del. — 12.00 Nabožne pesmi. —
12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — -5.30 »Kot leto dolg dan«, radijska drama, ki jo je napisal Guido Rocca, prevedla Nada Konjedic. — 18.30 Izbor motivov iz operet »Havajska roža« in »Ptičar«. —
20.30 Iz slovenske folklore: Lel ja Rehar: »V starih časih: Trta je uobrodila«. — 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe.
Ponedeljek: 11.45 Italijanski akvarel. —
12.15 Liki iz naše preteklosti: »Bratje Leban«, napisal Franc Orožen. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (1) »Leto 1848 v Evropi in na Slovenskem«. — 20.35 Zvoki uglašeni na temo. — 21.00 Valentino Fioravanti: »Potujoči virtuozi«, komična opera v dveh dejanjih.
Torek: 11.45 Sodobni motivi. — 12.15 Naš vrt, pripravila Bogdana Černigoj. —
18.30 Koncertisti naše dežele. — 19.00 Plošče za vas - pripravil Danilo Lovrečič. —
21.30 Humoreske preteklega stoletja: Jos6 Maria de Queiroz: »Pacheco«. — 22.50 Nova glasba - orkester beneškega gledališča »La Fenice«.
Sreda: 11.45 Tržaški motivi. — 12.15 Pomenek s poslušavkami, pripravlja Marjana Prepeluh. — 18.00 Ne vse, toda o vsem -radijska poljudna enciklopedija — 18.30 Slovenska klavirska glasba. — 19.15 Antologija Ivana Trinka: Rado Bednarik: (9) »Trinko kot javni delavec«. — 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.40) Iz pesniških gajev: Zora Tavčar: »Ivan Minatti«.
Četrtek: 12.00 Iz slovenske folklore: Le-Ija Rehar: »V starih časih: Trta je uobrodila«. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Grof Monte-cristo«. Dramatizacija Dušan Pertot. Prvi del. — 22.40 Slovenski solisti.
Petek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Pomenek s poslušavkami - pripravlja Marjana Prepeluh. — 18.00 Na vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija.
— 18.30 Opera v očeh libretistov, pripravlja Dušan Pertot. — 19.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Arturo Zardini« iz Rizzi. — 19.15 Zlata žlica, pripravlja Tone Penko. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe.
— 21.50 Zgodovina evropskih ustav: Carlo Ghisalberti: (12) »Zaključne misli«.
Sobota: 11.45 Orkestra Envin Halletz in Michel Legrand. — 12.15 Največ, najviše, najdlje .- mozaik prvenstev in rekordov. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 17.30 Širimo obzorja: »Skrivnostna Timava«, napisala Mara Kalan. — 19.15 Družinski obzornik. — 20,35 Teden v Italiji. — 20.45 Oktet »Planika« iz Gorice, ki ga vodi Franc Valentinčič. — 21.00 »Grof Montecristo«. Drugi del. Dramatiziral Dušan Pertot.
Nova župnija v Trstu
V nedeljo zvečer je tržaški g. nadškof maševal v cerkvi sv. Frančiška v ulici Giulia. Pri tej maši so prebrali listino, s katero se ustanavlja nova župnija svetega Frančiška, ki jo bodo vodili frančiškani konventualci (minoriti). Imela bo 8 tisoč vernikov. Teritorij nove župnije je do sedaj pripadal župniji sv. Ivana. V Trstu je osem župnij, ki jih oskrbujejo redovniki.
G.
MEJA
38
iar<^'
As* ipm vanje;
leri^Hevetič, da ste ob isti priložnosti obso-'{oy0>' ‘H upravo celovške radiooddajne postaje, in ^ $ da je slovenski program prekratek; *®ič, da ste trdili, da je papež Avstrijo ^klel, ker je šla v vojsko za pravično ar;
'l ič, da ste primerjali Tita s Karlom *likim	Napoleonom	in	izrazili	upa
da bo, enako kot sta to storila ona-^ deželo razdelil na dva dela;
2ič, da ste posmehljivo trdili, da bi rala Avstrija z isto pravico, s katero C»,r Wva Spodnjo Koroško, zahtevati zase severno Afriko, kakor da bi bili ]a'ns|t“' ^dali ki so opustošili severno Afriko to, p°r'rst itajs^
Ča s*1**
' je P"
ja teo'
cK11’:
so
•rijskega, ne pa slovanskega rodu; iČ, da ste sami priznali, da imate stike z jugoslovanskim predsedni-^ in da zanj sprejemate tudi naročila; ^ič, da ste povabili, sprejeli in več dni *U na Slemenici nepoznanega duhov-a Pod pretvezo, da ga potrebujete za dušnem pastirstvu, ko je znano,
poč v
dobro ne obvlada, tako da sta sama med seboj ves čas govorila izključno v tujem, jugoslovanskem jeziku, kar je napravilo na ljudi zelo mučen vtis in vas zelo oddaljilo od domačinov;
16 ič, da se je isti duhovnik, — ako sploh gre za pravega duhovnika, — kljub zelo pomanjkljivemu znanju nemščine drznil sesti v spovednico in sicer ravno med polnočnico, ko je v cerkvi največ ljudi, z očividnim namenom, da bi prikril prave nagibe za svoj prihod na Slerr.enico;
17 ič, da se je isti sumljivi duhovnik zelo zanimal za imena krajev in si izpred cerkve in iz zvonika ponovno pozorno ogledoval bližnjo in daljno okolico in si pred odhodom v vašem spremstvu skoraj vse vasi osebno ogledal, kar je dalo ljudem povod za splošen preplah in najrazličnejše govorice in za soglasno zahtevo, da tujih in nepoznanih duhovnikov ne vabite več na Slemenico;
18 ič, da sle na starega leta dan zvečer pri Leitgebu pred velikim številom oseb
biscita iz leta 1920 za vse plebiscitno ozemlje;
19 ič, da ste se ob isti priložnosti zavzemali za to, da bi potekala nova državna meja med Avstrijo in Jugoslavijo preko Slemenice ali točneje prav preko slemeniškega pokopališča;
20 ič, da ste istočasno skušali omajati ugled angleške zasedbene oblasti in vzeti ljudstvu zaupanje in spoštovanje, ki ga čuti do plemenitega angleškega naroda, sorodnega po krvi, jeziku in kulturi;
21 ič, da ste istotam odprli tečaj za pouk jugoslovanskega jezika z namenom, da bi domačine psihološko in jezikovno pripravili na prihod jugoslovanske rdeče armade, jim omogočili lažje sporazumevanje in hkrati s tem napravili vtis, da je vsa Slemenica jugoslovanska ali vsaj jezikovno mešano ozemlje;
22 ič, da ste skušali na podlagi starodavnih koroških imen keltskega izvora dokazati, da je bila Slemenica v davnini jugoslovanska;
namen že naprosili Leitgeba, da vam odstopi klet in obljubi, da bo opravljal med mašo cerkovniško službo;
24 ič, da ste prav tedaj namigovali, da bo ljudstvo na jugoslovanski strani v širokem obmejnem pasu izseljeno in bi bil tako pripravljen prostor za naselitev jugoslovanskih družin;
25 ič, da ste v zvezi s to grožnjo spravljali na dan medvojno preseljevanje na jugu Velike Nemčije in s tem brez potrebe razplamtevali staro sovraštvo;
26 ič, da ste ob odhodu iz gostilne ljudem grozili, da bodo ob prehodu čez novo mejo postreljeni in bo pokopališče v kratkem premajhno, da bi sprejelo vse žrtve;
27 ič, da ste po vsem tem v smislu gornjih namigavan.j groženj in napovedi v noči med 31. decembrom 1947 in 1. januarjem 1948 postavili prav na sredo pokopališča kol z dvostranskim napisom: Avstrija - Jugoslavija in obratno ;
no zvestobo avstrijski republiki, napravili nanj najmučnejši vtis in ga žalili v njegovem domovini zvestem čustvovanju;
29 ič, da ste z besedo in dejanji, orne* njenemi pod 26. in 27. točko močno žalili globoko verno slemeniško ljudstvo, ki se odlikuje po svojem izrednem češčenju pokojnih. Zlasti je v dno duše prizadeta gospodična Uršula Sehrschon, ker ste onečastili ravno grob njene blagopokojne matere. Ljudstvo meni, da ste to storili zato, ker je ona od revnih najrevnejša in naj-skromnejša oseba v župniji in se vam zato ne bi bilo treba bati njenega maščevanja;
30 ič, da ste z gornjimi grožnjami miroljubno gorsko ljudstvo zbegali do take mere, da so ljudje iz strahu pred izselitvijo vso noč zakopavali svoje predmete in se pripravljali za beg proti severu, kar vam je omogočilo, da vas pri postavljanju napisa nihče ni zalotil, čeravno so ljudje čuli sumljivo zabijanje;
(se nadaljuje)
sans
□ RIŠKE
NOVICE
Lepa marijanska slovesnost v Podgori
Praznovanje rožnovenske Matere božje na prvo nedeljo v oktobru je pri nas že kar lepa, vsakoletna tradicija. Prav je, da zvesto držimo in ohranimo prav to procesijo, ki jo je že leta 1908 vpeljal v Pod-goro in za naše ljudi iz Gorice sam nepozabni nadškof F. B. Sedej, ki je z dekretom določil takole: kot je že ena rožno-venska procesija pri Sv. Roku v Gorici, tako naj bo še ena za slovenske vernike v Podgori.
Že tri večere pred nedeljo nam je razsvetljeni zvonik oznanjal in nas vabil k bližnjemu prazniku Matere božje. Letošnji neprestani nalivi in poplave so vendarle toliko ponehali, da smo lahko že v četrtek zvečer šli k Marijini kapeli in med lučkami in petjem prenesli kip v cerkev.
V nedeljo popoldne smo ob koncu blagoslova vsi zbrani pred Marijinim oltarjem prejeli lepe spominske podobice in se zvrstili v procesijo. Poleg Podgorcev so bili tudi marsikateri Marijini častivci iz Gorice in okoliških vasi. Marijin kip je spremljalo kar osem duhovnkov. Pred
. sklepno sveto daritvijo smo pri Marijini kapeli med zelenjem in cvetjem poslušali še vneti govor č. g. Juraka, ki je navzočim vernikom Marijo prikazal kot Kraljico miru. Opozoril je na notranjo zvezo, ki obstaja med fatimskimi dogodki, drugo svetovno vojno ter delom za mir, ki ga Cerkev v zadnjem času še posebej razvija ter je doseglo svoj višek v potovanju papeža Pavla VI. na sedež Združenih narodov v New Yorku. Poudaril je, da je mir božji Sin izročil v Marijine roke, kot se je Brezmadežna v Fatimi sama izrazila, mi pa ga bomo deležni, če bomo spolnili njeno naročilo: spremeniti življenje, delati pokoro, moliti rožni venec, zadošče-vati njenemu Srcu ter mu posvetiti sebe, družine, narode in ves svet.
V italijanščini je nato povedal v zvezi z izvajanji prvega govornika slovenski misijonar iz Zambezije (Sev. Rodezije), ki se te dni mudi na Goriškem, p. Radko Rudež, še nekaj novih misli. Zlasti je prevzela tista, da mi kristjani sami pomagamo komunizmu pri njegovem pohodu, ker se predajamo istemu materializmu, ki si ga je komunizem izbral za osnovo svojega sistema.
Za sklep smo pobožno prisostvovali še sveti maši, ki jo je spremljalo lepo petje domačega zbora. Razšli smo se vsi vedri in veseli.
* * *
glasa«. Bil je zaveden slovenski demokrat in je vedno držal in volil za lipovo vejico. Ob pogrebu sta ga spremljala tudi predstavnika SDZ iz Gorice dr. Sfiligoj in prof. Bratina.
Vsem v družini in sorodstvu naše iskreno sožalje, pokojnemu Francetu pa prav lepa voščila za sveti raj in pokoj v Kristusu.
V ponedeljek, prav na god sv. Frančiška, je bil pogreb zavednega krščanskega moža Franceta Pušnarja, ki je v juniju bil dosegel že starost 87 let, a je še do zadnjega stalno hodil k službi božji in si je upal še s kolesom v mesto in po opravkih.
V zadnjem času pa ga je zelo potrla poleg notranje bolezni še žalost, ko mu je prav pred letom umrla dobra soproga Terezija roj. Koncut; letos v juliju pa mu je umrla še hči Lidija, por. Markič. Bil je oče 9 otrok, od katerih je še sedaj 5 živih s svojimi družinami.
Pokojni France je bil zvest naročnik in čitatelj Mohorjevih knjig ter »Katoliškega
Gorica je slovesno proslavila asiškega ubožca
Praznik sv. Frančiška Asiškega, zavetnika Italije, je bil v našem mestu slovesno praznovan. Verske in civilne oblasti so se svetniku poklonile.
V nedeljo, 3. oktobra zjutraj se je iz mestne občinske palače razvil sprevod vseh deželnih županov in odbornikov ter drugih mestnih oblasti s prapori, ki so po glavnih mestnih ulicah dospeli do kapucinske cerkve. Na trgu pred cerkvijo, ob spomeniku sv. Frančiška Asiškega, je goriški župan Michele Martina imel pomenljiv govor o sv. Frančišku in njegovem človekoljubnem delu v prid človeštva. Njegov nauk je prav tako sodoben danes, kakor je bil pred stoletji, ko ga je oznanjal veliki svetnik. V zvezi s sv. Frančiškom je župan omenil še tri velike osebnosti našega časa, politika De Gaspe-rija, humanista Schweitzerja in mistika De Chardina ter zaključil svoj govor s čudovito pesmijo asiškega ubožca.
V kapucinski cerkvi je sledila maša, ki jo je daroval goriški nadškof msgr. Pan-grazio, ki je ob evangeliju imel globoko zasnovan govor. Pozval je predstavnike mestnih in deželnih oblasti, naj delujejo vzajemno v duhu sv. Frančiška za večji blagor vsega ljudstva in za zmago ljubezni v svetu.
Po sv. maši so oo. kapucini priredili v samostanu vsem oblastem prisrčen sprejem.
V ponedeljek, na praznik sv. Frančiška, je na pobudo provincialne sekcije ENPA bil na trgu pred cerkvijo sv. Frančiška blagoslov živali. Lastniki so jih pripeljali v velikem številu.
Podobne slovesnosti na čast sv. Frančišku so bile po vsej Italiji, zlasti še v Assisiju, rodnem mestu svetnika. V cerkvi sv. Marije Angelske je nadškof iz Lime kardinal Landazuri daroval sv. mašo v koncelebraciji z 22 škofi frančiškanskega reda. Svečani maši sta prisostvovala kardinala Cento in Albereda ter 22 drugih škofov. Zvečer so po mestecu priredili bakljado. Na tisoče lučic je oznanjalo svetu ljubezen sv. Frančiška do vseh ljudi in vsega stvarstva, ki bo edina rešila svet pogube.
Most v Stražcah še vedno zaprt
Dasi je Soča že močno upadla od zadnjega deževja, je pa most, ki veže Stražce s Podgoro, še vedno zaprt tako za pešce kot za kolesarje. Narasla Soča je namreč močno razmajala enega izmed njegovih opornikov, ki se vsak dan bolj nagiba. Pričakujemo, da ne bodo pristojne oblasti toliko časa odlašale s popravilom, da bo most postal neuporaben.
Obisk ljubljanskega
nadškofa	na
Povabljen po škofu iz Liverpoola je ljubljanski g. nadškof dr. J. Pogačnik 31. avgusta popoldan prispel na Angleško. Spremljal ga je g. Julij Slapšak iz Clevelanda. Nastanil se je v hiši Poljske katoliške misije, V naslednjih dneh si je ogledal najvažnejše zanimivosti v Londonu ter obiskal apostolsko delegaturo g. kardinala Heenana v Westminstru ter odpravnika poslov na jugoslovanski ambasadi. Povsod je bil zelo ljubeznivo sprejet.
Za nedeljo, 5. septembra je pa bil povabljen, da bi podelil 23 slovenskim otrokom v Bedfordu v tamkajšnji župni cerkvi sv. Jožefa zakrament sv. birme. Tja je prišel že v soboto popoldan in ob 7. uri zvečer so mu priredili v mestnem gledališču tamkajšnji Slovenci prisrčen sprejem. Nastopili so otroci s petjem, zaigrali so na razne inštrumente in se postavili z recitacijami. Pozdravila sta pa g. nadškofa slovenski župnik in nato še kanonik Hul-me v angleščini. G. nadškof se je zahvalil za sprejem ter povedal lepe besede o do-
Studijski dan za mladino “radcn “ “s,‘pred
Pretekli teden se je v prostorih Alojzi-jevišča v Gorici vršil študijski dan za mladino. Letos je bil to drugi tak dan, ki sta ga skupno priredila SKAD in ZSKP. Na programu je bila slovenska aktualna problematika. V prvem predavanju, ki ga je imel msgr. dr. R. Klinec, smo pogledali na nauk drugega vatikanskega koncila o vlogi laikov v Cerkvi. Pri tem je predavatelj še posebej pokazal na problematiko našega slovenskega katoliškega laikata.
Drugi referat je imel dr. A Tul. Govoril je o vlogi slovenskih katoličanov v naši povojni politiki na Tržaškem in Goriškem. Tudi to predavanje je vzbudilo veliko pozornost in izzvalo živahno debato.
Po kosilu, ki je bilo za vse udeležence v Alojzijevišču, je bilo ob 3h še zadnje predavanje, ki ga je pripravil dr. A. Kacin. Obravnaval je temo: Edvard Kocbek in njegova ideologija. Zaradi polemik, ki so okrog Kocbekovega imena nastale med nami v preteklih mesecih, je bilo to pre-
davanje izredno na mestu. Predavatelj je iz Kocbekovih knjig in njegovih izjav pokazal, kakšne so njegove ideje o krščanstvu, socializmu. Cerkvi, zlasti pa še na njegov odnos do komunizma pred vojno in med njo. Predavanje dr. Kacina je bilo polno citatov in prav iz njih, to je iz Kocbekovih izjav samih, je postalo razvidno, kako zmedeno in nelogično je Kocbekovo gledanje na razne temeljne probleme krščanskega svetovnega naziranja.
Ob debati, ki je sledila referatu, se je še to in ono Kocbekovo naziranje bolj poglobilo.
Navzoči, po večini visokošolci in dijaki višjih srednjih šol, so po vsakem predavanju živahno posegali v debato. Videlo se je, da jih je tematika zanimala. Ob koncu je bilo splošno mnenje, da je tudi letošnji študijski dan uspel in da so taki dnevi zelo koristni za našo študirajočo mladino, ki dobi ob njih možnost, da se seznani z raznimi sodobnimi problemi.
SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA V GORICI priredi v nedeljo 10. oktobra SPOMINSKO ROMANJE V GONARS IN BAZOVICO TER PROSLAVO NA GORIŠKEM POKOPALIŠČU
OB DVAJSETLETNICI PADCA FAŠIZMA
Avtobus bo odpeljal iz Gorice ob 830 s Travnika. Za udeležence iz okoliških vasi bo kraj odhoda pravočasno javljen
Javite se lahko še na upravi Katoliškega glasa
Pogreb nadškofa msgr. Ambrosija
Kot je sam želel, so nadškofa msgr. Hijacinta Ambrosija pokopali v Gorici. Iz Thiene so ga v sredo, 29. septembra popoldne prepeljali v Gorico, kjer so ga položili na mrtvaški oder v kapeli sv. Križa v nadškofijskem dvorcu. Tu so ga pokropile in se od njega poslovile neštete množice vernikov iz mesta in tudi iz dežele. Naslednji dan ob 9.30 je bil pogreb, ki ga je vodil nadškof msgr. Pangrazio. Pogrebnega sprevoda se je udeležilo izredno veliko število duhovnikov iz škofije in tudi lepo zastopstvu kapucinov in drugih redovnikov. Pa tudi vernikov- je bilo veliko v sprevodu in ob ulicah, koder je šel sprevod. Civilne in vojaške oblasti so bile prav tako polnoštevilno zastopane.
V cerkvi je bila najprej maša zadušnica, ki jo je daroval goriški nadškof ob asistenci goriškega stolnega kapitlja in zastopnikov tržaškega in videmskega kapitlja. Po maši je msgr. Pangrazio spregovoril nekaj zelo prisrčnih besed v slovo svojemu nepozabnemu predniku. Za tem so sledile molitve za rajne, nakat so nadškofa Ambrozija položili k večnemu počitku v kripto goriških nadškofov pod stolno cerkvijo pri oltarju fatimske Matere božje. Tu bo čakal vstajenja v družbi prvega nadškofa Attemsa, svetniškega Ed-linga in še petih drugih nadškofov, ki so tam pokopani.
v tretjem liceju pa 7 fantov in štiri dekleta.
Dijaki učiteljišča so takole razdeljeni: prvi razred učiteljišča štirje dijaki (dva fanta in dve dekleti), drugi razred en fant in 5 deklet, tretji razred šest deklet, četrti razred osem deklet.
Povsod se je šolsko leto začelo s šolskimi mašami.
Novi goriški občinski odbor
V ponedeljek, 4. t. m. se je sestal novoizvoljeni občinski odbor v Gorici. Na seji je bila glavna točka porazdelitev posameznih mest. Svetovavci KD Lupieri, Agati in De Simone so prejeli odborni-štva za javna dela in urbanistiko, šolstvo in turizem ter finance; svetovavci PSDI Candussi, Zuccalli ter Fantini mesta podžupana ter osebja, ekonomskih zadev in mestnih stražnikov; zastopnik PSI To-massich je prejel odbomištvo za zdravstvo in higijeno; predstavnik SDZ dr. Avgust Sfiligoj odbomištvo za davke.
Še prej je župan Martina zaželel novim odbornikom obilo uspeha pri skupnem delu v blagor goriškega mesta.
Misijonar Radko Rudež v Doberdobu
Duhovna obnova za dekleta
movini. Zatem se je razvila domača zabava.
Najlepše pa je bilo naslednjega dne, ko so se zbrali otroci za birmo; malo pred 11. uro so v sprevodu odšli skupno z .duhovniki in nadškofom v cerkev, kjer je bila slovesna pontifikalna maša. Verjetno je bila tu prva taka maša v narodnem jeziku, ker so še vse pete maše v latinščini.
Asistirala sta g. nadškofu dr. J. Zdešar, vodja slovenskega dušnega pastirstva v Nemčiji in A. Strle iz New Yorka. G. kanonik je prebral berilo in evangelij v angleščini ter tudi ponovil vsebino pridige g. nadškofa, ki je bila o pomenu birme v modernem času. Po pridigi je bila takoj birma.
Popoldan so se vsi zbrali v bližnjem hotelu, kjer je bilo pripravljeno kosilo za 140 ljudi. Spet so pozdravili g. nadškofa z zdravico in pesmijo. Nato so bile pete litanije, ki jih je vodil g. nadškof.
Bil je zares lep dan, ki je povečal razpoloženje vseh, da je bil dan radosti in veselja, ki bo ostal še dolgo v spominu.
Zadnjo nedeljo v septembru je bila v Alojzijevišču duhovna obnova za dekleta do 20. leta. Tudi to nedeljo je nagajal dež, a se je kar lepo število deklet zbralo, ki so pazljivo sledila premišljevanjem in so pri sklepni maši, ki jo je daroval msgr. Škerl iz Trsta, pristopila k svetemu obhajilu.
S svojo številno udeležbo so pokazala, da je tudi njim kot njihovim staršem pri srcu verska in duhovna vzgc.ja, čeprav se marsikje s prezirom govori in dela propaganda proti vsemu, kar je verskega. Vestni starši vedo, da brez vere ni prave vzgoje in da ni dovolj, da svoje otroke z vsemi mogočimi udobnostmi in razvadami pripravijo na življenje, ampak jih je treba utrditi za žrtve, ki jih od vsakega terja življenje in da je samo vera luč, ki bo svetila njihovim otrokom skozi mlada in zrela leta, skozi lepe in temne dni.
Začetek šolskega leta v Gorici
Znova so oživele goriške ulice in se napolnile z našo študirajočo mladino. Na Goriškem bo obiskovalo osnovno šolo 9000 učencev in 8000 srednješolcev obeh narodnosti.
Slovenske srednje šole bo letos obiskovalo 263 dijakov, 15 več kot lansko leto; enotno nižjo šolo 202 dijaka, gimnazijo in licej 39 in učiteljišče 24 dijhkov
V prvem letniku nižje srednje šole bodo štirje razredi, dva dekliška in dva deška s skupno 97 dijaki. V drugem letniku bosta dva razreda z 20 dijakinjami in deški s 27 dijaki. V tretjem letniku bodo trije razredi, en deški z 20 dijaki in dva dekliška z 18, odnosno 20 dijakinjami. Četrto gimnazijo bo obiskovalo 9 dijakov, šest fantov in tri deklice, v prvem liceju bodo štirje dijaki, izmed teh tri dekleta, v drugem liceju 7 fantov in dve dekleti.
V nedeljo zvečer se je 26-letni Bruno Lavrenčič z motorjem vračal s Poljan. Prav pred vasjo pa mu je nasproti pridrvel avto in ob trčenju je obležal Bruno na mestu mrtev. Misijonar g. Rudež in domači gospod sta takoj prihitela in mil podelila pogojno sv. maziljenje. Rešilni avto se je moral na žalost prazen vrniti v Tržič. V teku enega leta je to že tretja prometna nesreča pri nas, ki je zahtevala mlado žrtev!
Pri pogrebu je spregovoril misijonar P-R. Rudež in po sožalnih besedah opozoril mladino na resnost življenja, na krščansko praznovanje nedelje z mašo in končno na važnost sv. maziljenja v nevarnosti in nesreči. Katekizem uči, da s« ponesrečencu odpustijo z maziljenjem tudi smrtni grehi, če se jih kesa ali če je vsa] želel prejeti sv. zakrament umirajočih Poleg cvetlic, ki so zunanji izraz navezanosti na pokojnika, mu je treba pomagat z molitvijo in zlasti s sv. mašo.
Božje usmiljenje in pokoj duši pokoj nega Bruna, domačim in sorodnikom p* iskreno sožalje.
OBVESTILA
Natečaj RAI-a za izvirne slovenski novele
V ponedeljek, 4. t. m. ob 17. uri je ra'1 natelj tržaškega sedeža RAI-a, dr. ing. Gtf do Candussi umestil komisijo natečaj1 italijanske radiotelevizije za izvirne no-v slovenskem jeziku.
Komisija, kateri predseduje poverje-* profesor za slovenščino na padovanski uP verzi prof. Martin Jevnikar in katere člai sta pisatelj in kritik prof. Alojz Rebii* ter šef programskega odseka radia Trst' dr. Boris Sancin, je ugotovila zelo ra*' veseljiv odziv na natečaj ter je na svoJ zadnji seji določila postopek za oce$ štiridesetih del, ki tekmujejo za 10 nagri1 po 50.000 lir.
DAROVI:
Za Katoliški dom: Cej Jožef 1.000; F ban Marinka 1.000; druž. Žgavec 1$ Munih Katarina 2.000; Brezigar Ana 1
v
N. N. 2.000; Pocarini Alojzija 2.000; Zofi, Humar 1.000; N. N. 1.000; N. N. 500; NH ;
G. Radko Rudež, ki je že skoraj 8 let misijonar v Južni Afriki, se je med svojim kratkim »oddihom« v domačih krajih ustavil tudi v naši vasi. V nedeljo je bil pred drugo mašo slovesen sprejem v lepo okrašeni cerkvi: zborna deklamacija, cvetlični dar, trnjev križ z belimi in rdečimi rožami, petje, ofer.
Z veliko pozornostjo smo poslušali njegove zanimive in poučne doživljaje. Posebej je še govoril v župnijski dvorani mladini, fantom in dekletom, pevskemu zboru in ženam. Ne bomo tako hitro pozabili slovenskih pesmi, ki jih je on sam prestavil v jezik tamkajšnjih črncev ip nam jih seveda zapel.
Veliko ljudi je opravilo v soboto in v nedeljo pri njem sv. spoved in mu po lepi slovenski navadi poklonilo razne denarne prispevke; dekliški krožek pa še lepo kadilnico.
Bog mu daj še dosti uspehov med njegovimi ljubimi črnci, v naših vaseh pa novih duhovniških in redovniških poklicev, saj se zdi, da je delo v Afriki uspešneje in nudi več zadoščenja kot pa v današnji takoimenovanj krščanski Evropi.
10.000; Mar. družba 12.000; N. N. L# U. Z. 3.000; družina Vetrih 5 000; Iva# Koshuta 9.000; Dornik 1.000; N. N. 10.1$ N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N- ^ 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.0$ N. N. 2.000; N. N. 3.500; N. N. 500; N. i*' družina 5.000 lir.
Za Marijanišče: V spomin pok. DeF njak iz Trsta neznana oseba 2.000; Bar11 Ivana iz Doline namesto cvetja na pok. Ide Ravbar iz Boljunca 10.000; A v# Marija iz župnije Zgonik za zavod 5.
B. R. iz Trsta 2.000; družina Sosič-v spomin pok. Antonije Ozbič 3.000: spomin 20. obletnice smrti Ludvika $ neva z Opčin darovala soproga 10$ dar 5.000 neznane osebe ob zadnjem st# na Očinah.
Za Župnijski dom v števerjanu: P*1 žina Daniel Miklus 10.000; A. T. 10J Ida Simčič, Kanada, 11.000; Z. S. 21 M. S. 10.000; N. N. 11.000; N. N. v sp o# 25-letnice mašništva g. Marijana Komja$ 10.000; N. N. 2.000; namesto cvetja grob pok. Jožefa Humarja so darov*
svojemu botru Cvetko Tomažič 5.000,
žef in Antonija Karara 5.000, Felicita
Gl
brovec 3.000, Emilija Humar-Hlede 2 lir.
Vsem dobrotnikom iskren Bog plačal
Za Alojzijevišče: N. N. 2.000 N. N. 1
.($
Posredovanje za poškodovane ceste
Prejšnji teden so se občinski svetovavci SDZ pozanimali na občinskem tehničnem uradu za nujna popravila nekaterih cest, ki so bile poškodovane med zadnjimi nalivi. Pristojni organi so jim zagotovili, da se bodo dela čimprej začela.
O. M. 10.000; M. ž. 5.000; N. N. Samato' 5.000; N. N. 3.000; D. N. 2.000 lir.
Bog povrni vsem dobrotnikom!
Za Zavod sv. Družine; Velikonja 21 P. P. 5.000 lir.
Iskren »Bog povrni!«
OGLASI
■IP^
Za vsak mm višine v širini enega stolP^ trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 1
davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici
k
P
»1
71
V]
it
b
Naznanjamo žalostno vest, da je v torek 5. oktobra umrla naša draga
Milka Kavčič
Gospod jo je poklical k sebi po dolgi in mučni bolezni.
Pogreb bo v četrtek 7. oktobra ob 14. uri iz civilne bolnice na goriško me®1 pokopališče.
Gorica, 6. oktobra 1965
MAMA IN SORODN11^
h:
»1
tt