Štev. 61.
V Ljubljani, v petek, dne 13. marca 1908.
Leto XXXVI.
Velja po poŠti:
«a celo leto naprej	K 26-—
xa pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2'20
jr V upravniStvu:
/.a celo leto naprej	K	22 40
za pol lela „	„	1120
ta fetrt leta »	ii	5'60
ca en mesec „	„	1-go
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
----- dvorISJe nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Inserati:
Cnostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta i 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Političen list za slon
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (Jpravniškega telefona Stev. 188.
Današnia številka obsega 6 strani.
Matura.
Po uradnem komunikeju o načelnih in poglavitnih določbah, kako se v prihodnje ima vršiti matura, je zdaj izšla izvedbena uaredba z natančnejšimi določili. Izvedbena naredba podere marsikatere prešerne nade, ki jih je vzbudil prvi komunike. Ni vse zlato, kar se sveti, tako bo zdai marsikdo vzkliknil. Izvedbena naredba v Klavnem določa:
Za pismeni izpit se izdajo stroge naredbe glede na klavzuro. Ne bo se kaznovala samo vsaka »goljufija«, temveč tudi vsako »pomaganje« in sicer z izključitvijo od mature. Izpit iz fizike sicer odpade, toda pri ustmenem izpitu iz matematike se bodo stavile tudi naloge iz fizike. Tisti reprobirani kandidati, ki nočejo zopet kot »prostovoljni repetenti« v osmi razred nazaj, morajo, ko se oglasijo drugič za maturo, prinesti s seboj nravnostno izpričevalo od policije. Natančnejše se odreja: Pismeni izpiti v glavnem (poletnem) terminu se morajo vršiti tri tedne pred ust-menim izpitom, torej v juniju in ne v maju, kot navadno dozdaj. V eni sobi ne sine več kot 20 do 25 eksaminandov skupaj delati. Iz sobe smejo le v najnujših slučajih. Sicer je ravnateljstvu dovoljeno izvršiti še druge varnostne naredbe, ako J:o zahtevajo posebne razmere kraja. Ce eksaminand »goljufa«, se mora takoj odstraniti in mora zopet izdelati pod posebnim nadzorstvom sam nove naloge v enem, ali pa v vseh predmetih. Ce še tu »goljufa«, je za ta termin od mature izključen. Ce v tretjič, potem sploh izgubi pravico do maturiranja. Ista usoda zadene tudi tistega, ki »goljufati« pomaga. Kar se tiče izpita iz nemščine, se bo pretežno zahtevala literatura, pa brez mučnih številk. Analogno velja za druge učne jezike. Maturant dobi v roke kako pesem ali zna-menitejše delo v prozi, katero bo analiziral, označil literarni pomen, pri čemer bo v obliki kolokvija izpraševavec napeljal pogovor tudi na druge literarne in kulturne pojave itd. Iz matematike se zahteva »splošni pregled«, »verziranost v metodah posameznih panog pri reševanju abstraktnih in eksperimentalnih nalog, tudi iz fizike in praktičnega življenja« itd., kar se po
domače pravi, da bo vsaj tu ostalo pri starem ali pa bo celo razširjeno. Maturi-tetno izpričevalo bodo podpisali samo predsednik komisije, ravnatelj in razrednik. Matura se more samo dvakrat ponoviti; k drugemu izpitu sme pripustiti deželni šolski svet in ni potreba dovoljenja od naučnega ministrstva. Vse te določbe veljajo tudi za ženske.
Po volitvah u Kranju.
Ker »Gorenjcu« in njegovim prijateljem ne dado vsled nepričakovanega volivnega rezultata v Kranju razburjeni živci mirno spati, bo pač oprostil, da si ogledamo tudi mi malo bližje, kako je bilo v našem mestu ob volitvah. Zgodovina zadnjih volitev je namreč prav zanimiva. Znano je, da se je g. Pire prvotno branil kandidirati, ker je nekako čutil, da ga mnogo pristašev lastne stranke ne mara, kar se je pokazalo pri zadnji volitvi mestnega starešinstva, ko on ni bil izvoljen za svetovalca. Nazadnje se je vendar udal in začel boj s tistim orožjem, ki ga edino zna rabiti: s. smešenjem protikandidata. Da sc pa boj, kakor ga ženo Pire in pristaši privatno, potem v »Gorenjcu« in »Narodu« tudi neodvisnemu meščanstvu, je pokazalo število protiliberalnih volivcev, ki je naraslo od zadnje volitve za 25 glasov, dočim so liberalci napredovali samo za 5 glasov. Vsled tega so sedaj v »Gorenjcu« tako nesramni, da očitajo volivcem, ki so volili samostojno, da jim manjka razsodnosti in poštenosti! Meščanstvo tega očitanja ne bo vtaknilo v žep in s takimi ljudmi obračunalo prihodnjič tem bolj temeljito.
Liberalci pravijo, da so premalo agi-tirali. Resnica je pa naravnost narobe. Saj je hodil od hiše do hiše pred volitvami, kakor vselej, kadar je nevarnost, mož, ki drži liberalno stranko v Kranju materielno pokonci — g. Vinko Majdič. In na dan volitve so bili najstrastnejši agitatorji uradniki njegove pisarne, ki so ta dan pozabili, da mu delajo tlako po 10 in še več ur na dan in iz »prepričanja« lovili naše volivce. Seveda uspeha ni bilo. Eden je n. pr. volivca, ki mu je ušel pri zadnjih vratih, čakal .pri sprednjih zastonj poldrugo uro Druga dva sta šla po volivca, ki so mu prej odvzeli legitimacijo, ki pa jo je ta dan čudovito zopet dobil, ga dobesedno odtr-
gala od nakovala iu vlekla na volišče. Ker je mož preveč cincal, je zamudil volitev, če tudi se jc g. podžupan milostno ravnal po pungerški uri. Lep je tudi prizor, ko je g. kandidat sam že med volitvijo lirulil pod mestom nekega volivca tako na glas. da so otroci in ženske letele vkup, gledat, kdo tako vpije. Ce gospodje hočejo, jim pokličemo v spomin še več takih slik.
Strastno je tudi agitiral znani g. Ko-kalj, ki sicer dr. Knšarju leži pošteno v želodcu, pa si ta ne more in ne sme pomagati, in g. trgovec Sajovic je bil tudi eden najpridnejših. Pa brez zamere, če ga za to pohvalimo!
Proti neodvisnemu kandidatu je volil ves občinski odbor razun g. župana Ravnika, ki je bil odsoten, uradništvo hranilnice, policaj, Majdičevi uradniki, večina državnih uradnikov s častnimi izjemami, ki jili nista ostrašila »Narod« in »Gorenjec«. Prišel je volit celo g. glavar, ki je sicer mnogo na dopustu, in kako je bil položaj nevaren, kaže, ker je g. Pire volil samega sebe.
Kljub temu pritisku je neodvisni kandidat zbral 84 neodvisnih, poštenih iu raz-soduili glasov, ki glasno pričajo, kako preseda meščanstvu sedanja komanda. Ti volivci dobro poznajo sedanje gospodarstvo, Zato le nekaj vzgledov. Sedaj vladajoči možje so sezidali n. pr. mestno klavnico. Pri tej je n. pr. ledenica popolnoma nerabna. Napolnila se je samo enkrat z ledom; ko je pa meso v njej splesnilo in zgnjilo. je več ne napolnijo. Hlev v isti je tik zraven prostora, kjer se živina kolje in ima vrata naravnost v tisti prostor, tako da v poletnem času mrčesi naravnost na meso sedajo, kar pa seveda sanitarna oblast ne vidi, kakor tudi ne sanitarnih nedostatkov pri šoli. Dalje bolnišnica, katero so sezidali iz revnega zaklada in je stala krog 30.000 kron, jc skozi 10 let služila samo za nabore, volitve, policaja in godbo. Na liberalnem shodu sc je sicer povdarjalo. da v Kranju skoraj revežev ni. ki bi šli vanjo; povedalo bi se pa tudi lahko, zakaj raje zunaj stradajo, kakor bi šli vanjo. »Gorenjec« se je tudi obregnil ob novo hranilnico in posojilnico. Svoj čas so liberalci napravili kreditno društvo pod pretvezo, da hočejo klerikalci napraviti mestni hranilnici nekak konkurenčni zavod. Na to ni nihče mislil in vprašamo le, ali niso tisti najhujši škodljivci Kranja, ki
vodijo obenem hranilnico in njen konkurenčni zavod »Kreditno društvo«, ki mu je na čelu sam g. Ciril IVc. Naša hranilnica ni ustanovljena zoper Mestno hranilnico, ampak hoče pomagati ljudem iz jerobstva, v katerem je marsikdo stokal ob času volitev in se ni upal ganiti. Odkrito naj bo povedano, da hoče nova hranilnica konkurirati zlasti s »Kreditnim društvom«! — Največ napadajo g. Pavšlarja zaradi vodovoda, če tudi j'e bil on tisti, ki je prvi sprožil vodovodno vprašanje. On ni bil nikdar principielno zoper sedaj razpisani vodovod, on je gledal le na to, da pride mesto do vodovoda z dobro pitno vodo, s kolikor majhnimi stroški. Ravno njemu se je posrečilo doseči, da je bil mestni za-stop prisiljen pravočasno obvarovati me« ščana pred eventualnimi večjimi stroški. Meščani pa naj bodo tudi pozorni, da se pri vpeljavi vodovoda ne vsedejo tako na limanice, kakor n. pr. pri vpeljavi sedanje elektrike.
Nasprotniki se vtikajo vedno v zasebne zadeve. Lahko bi se tudi drugi vtikali v zasebne zadeve g. Lampreta, Pirca in drugih, a so gospodje v tem oziru lahko brez skrbi!
K sklepu še eno. »Gorenjec« sc obregne tudi ob g. Pavšlarja nakit. Povemo mu pa prav jasno to-le: G. Pavšlar razpolaga s svojim nakitom, ki ga je izkopal na svojem svetu, kakor sam hoče, občinski za-stop je pa ravnal res kavalirsko, ker ga je kratko podaril, četudi bi bil lahko privlačna sila za Kranj. Tudi projekte isti gospod plačuje iz svojega in je zato samo samemu sebi odgovoren, vi pa ponesrečene mestne naprave iz občinskih naklad in ste za to odgovorni javnosti. Ali se sedaj razumemo ?
Nastavllenje kletarsklh nadzornikov
Vsled izdaje novega vinskega državnega zakona, ki je stopil s I. decembrom pr. leta v veljavo, je določeno, da se nastavijo tudi posebni kletarski nadzorniki, katerih glavna naloga bo, nadzirati točno izpolnjevanje novega vinskega zakona ter ljudstvo, posebno prodajalce alkoholič-nili pijač, primerno poučiti o pravilni manipulaciji pri napravljanju, zboljšanju in pri prodajanju alkoholičnih pijač. Čeravno je to mesto prav važno, kajti od dotičnega
LISTEK.
DllomantI Kralja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
Vznemirjenje je bilo tako veliko, ko smo videli odprto pot do Salomonove zakladnice, da sem se začel tresti. Bil sem radoveden, ali se po vsem tem izkaže, ali je bilo vse skupaj prazna izmišljotina, ali pa je imel stari Da Silvestra prav. In ali so v tem temnem prostoru nakopičeni ogromni zakladi, ki bi nas naredili najbogatejše ljudi na svetu? V eni ali dveh minutah smo izvedeli vse.
»Vstopite, beli možje iz zvezd,« je rekla Gagool in stopila na hodnik, »toda najprej čujte svojo služabnico, staro Gagool. Svitli kameni, ki jih boste videli, so bili izkopani v jami, nad katero stoje »Molčeči« in zloženi tukaj ne vem od koga. Samo enkrat so bili ljudje tukaj od onih časov, ko so tisti, ki so kamene nabrali, v naglici odšli ter jih pustili za seboj. Poročilo o zakladu se je podedovalo med ljudstvom, ki jc živelo v tej deželi od dobe do dobe, vendar nikdo ni vedel, kje se nahaja sobana, niti ni poznal skrivnostnih vrat. Zgodilo se jc pa. da je ijeki bel člo-
vek prišel v to deželo preko gora, morebiti je tudi on prišel »iz zvezd«, in tedanji kralj ga je lepo vzprejel. To je oni, ki sedi tamkaj,« in pokazala je petega kralja pri mizi mrtvih. »In zgodilo se je, da je prišel 011 in neka ženska te dežele, ki je bila z njim, do tega prostora in ta ženska jc slučajno poznala skrivnostna vrata — tisoč let jih lahko iščete, vendar nikdar jih ne bodete našli. Nato je beli mož stopil z žensko v sobano in našel kamene in napolnil z njimi meh od majhne koze, ki ga je imela ženska seboj, da jc nosila živež v njem. In ko je odhajal iz sobane, je vzel še en kamen, zelo velik kamen, in ga držal v svoji roki.« Tukaj je prenehala.
»No,« sem vprašal brez sape vsled radovednosti, kakor vsi ostali, »kaj sc je zgodilo z Da Silvestro?«
Stara coprnica je osupnila, ko je slišala izpregovoriti to ime.
»Kako poznaš ime mrtvega?« je ostro vprašala, in nato nadaljevala, ne da bi čakala na odgovor:
»Nikdo ne ve, kaj sc je zgodilo; toda prigodilo se je, da se je beli mož prestrašil, kajti vrvici je kozji meh s svitlimi kameni na tla in zbežal samo z enim kamc-nom v roki, ki si ga ti. Makumazahn. vzel T\vali s čela.«
»Ali ni nikdo stopil od tedaj semkaj notri?« sem vprašal in gledal v temni hodnik.
»Nikdo, gospodje moji. Samo skrivnostna vrata so si zapomnili iu vsak kralj jih je odprl, akoravno ni vstopil. Pravijo, da oni. ki pridejo semkaj notri, umrjo tekom meseca dni. ravno tako kakor jc umrl beli mož v jami na gori, kjer ste ga našli vi, Makumazahn. Ha! Ha! Resnične so moje besede!«
Najine oči so se srečale, ko je to govorila in meni je prišlo slabo in mraz me je spreletel. Kako je stara coprnica vedela vse te stvari?
»Vstopite, gospodje moji! Ako govorim resnico, bode kozji meh s kameni ležal notri na tleh, in ako je resnica, da umrje, kdor stopi semkaj notri, boste skusili pozneje. Ha! Ha! Ha!« in šla je po hodniku in nosila luč seboj; vendar jaz priznam, da sem se obotavljal vstopiti.
»Preklicano!« je rekel Good, »mene ta stari zlodej ne bode prestrašil,« in podal se je s Foulato, kateri očividno stvar ni ugajala, na hodnik za Gagool in njima smo vsi hitro sledili.
Nekoliko korakov notri na hodniku, v ozki poti. izsekani iz žive skale, se je Gagool ustavila in čakala na nas.
»Glejte, gospodje moji,« je rekla in držala luč pred seboj, »oni, ki so nakopičili tukaj zaklade, so bežali v naglici; mislili so, da bi bilo dobro, ako bi jih zavarovali proti vsakomur, ki bi utegnil najti skrivnostna vrata, vendar niso irneli časa na-
mere izvršiti,« in pokazala je na velike štirioglate kamene, ki so bili pet čevljev visoki in postavljeni preko hodnika z namenom, da bi jih postavili pokonci. Ob straneh hodnika so se nahajali slični kameni pripravljeni za rabo in. čudo čudes, množica možnarjev in nekoliko zidarskih ometač, ki so bile, kolikor smo si jih mogli ogledati, nekako podobne oblike in dela, kakor jih rabijo delavci dandanes.
Tu je Foulata, ki je bila nad vse prestrašena in razburjena^ dejala, da ji je slabo in da ne more dalje, da pa počaka tukaj na nas. Z ozirom na to smo jo položili na nedokončano steno in postavili jerbas z živežem poleg nje.
Sli smo po hodniku kakih petnajst korakov dalje in dospeli do lepo slikanih vrat. Bile so na stežaj odprte. Kdor je bil poslednji tukaj, ali ni imel časa ali pa jih je pozabil zapreti.
Na pragu je ležala vreča iz kozje kože, ki se je zdela napolnjena z debelim peskom.
»Hi! Hi! Beli možje!« se je hehetala Gagool. ko je padla svetloba svetilke nanjo. »Kaj vam nisem povedala, da je beli človek, ki je prišel semkaj, bežal v naglici in pustil vrečo — glejte jo!«
Good sc je pripognil iu jo vzdignil. Bila jc težka in ie zažvenkljala.
»Zares! Mislim, da jc polna dijaman-tov«, je rekel prestrašeno; in v resnici,
v primerno zavetišče, če bi ga imeli. Ker so pa tudi sirotišnice prenapolnjene, skuša za otroke izposlovati primerne podpore, da jih odda drugim zdravim rodbinam na rejo. Slučaji, kakor je navedeni, primerijo se deželnemu podpornemu društvu prav pogosto in so dokaz, kako nujno potrebujemo pri odvračanju jetike otroška zavetišča, ki naj popolnjujejo sicer tako uspešno delovanje oskrbovalnic. Zalibog so se podpore deželnega pomožnega društva — tudi ona iz dvarnilijonskega fonda
—	izkazale kot premajhne, da bi se moglo pičeti z zgradbo projektovanega zavetišča, za katero se je stavbeni prostor že nakupil. Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih upa radi tega. da se bode o priliki predstoječega jubileja tudi nanj ozirala javna dobrodelnost. Saj tvori skrb za otroke, ki jim preti jetika, važen del mladinske oskrbi sploh. Te otroke lahko zanesljivo rešimo in ohranimo človeški družbi, dočitn sicer prav gotovo zapadejo kugi morilki.
—	Iz Ambrusa. Dne 24. februarja se je vršila v Ambrusu volitev novega občinskega odbora. Boj je bil hud, toda brez krvi, poln dovtipov in smeha. Od štirih strani je bila napadena trdnjava. Zmagala je S. L. S. s 15 odborniki. Za župana je bil izvoljen pristaš S. L. S. gospod Anton Vidmar, posestnik v Ambrusu. Tudi trije prvi svetovalci so odločni pristaši S. L. S.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo je imelo društven shod dne I. marca. Govoril je o napredku pri kmetijstvu mladenič Janez Šinkovic iz Ambrusa. Njegov govor je bil dobro sestavljen, poln lepih naukov za kmeta. Spri-čuje, da je govornik veliko bral in s premislekom. Bog daj dobremu ljudstvu v Suhi Krajini več takih mladeničev in mož, da bo spregledalo in spoznalo korist društva. Velika kuga za naš kraj je žganje. Koliko se te nesnage tukaj popije. Možje občinskega odbora, ako vam je na tem ležeče, da ostanejo vaše družine poštene, sklenite občinsko naklado na žganje in sklep naj se tudi uresniči!
—	Overovljenje znamenj za podpise na pobotnicah. Tiskovni urad c. kr. ministrskega predsedništva poroča: Dosedaj se je zahtevalo, da so morale osebe, ki ne znajo pisati, pobotnice o izplačilih iz skupnih sirotinskih in sodnijskih depozit-nih blagajn praviloma dati legalizirati na sodišču ali pri notarju. Sedaj pa je finančno ministrstvo v sporazumu s pravosodnim ministrstvom dovolilo, da se v bodoče overovljenje znamenj za. podpise (križev) nepismenih kurandov brez izjeme opusti in bo zadostovala potrditev od strani dveh prič. katerih ena ima zapisati ime izdajalca pobotnice. Drugih formalnosti ne bo treba.
—	Kletarski nadzorniki. Tiskovni urad c. kr. ministrskega predsedništva poroča: Zadnji čas so vinogradniki ponovno izražali željo, da bi se čim preje nastavilo nadzorne organe (kletarske nadzornike), ki jih previdja zakon z dne 12. aprila 1907 glede prometa z vinom. Kakor smo sedaj izvedeli, ni bilo stalno nastavljenje teh nadzornih organov do sedaj mogoče, ker je isto v smislu § 13. navedenega zakona dovoljeno šele potem, ko se je dognalo za mnenje dotičnega deželnega zbora. Začasno pa se dosedaj ni moglo nastaviti imenovanih nadzornikov (kakor je to nameravalo poljedelsko ministrstvo), ker še ni dosežen sporazum s posameznimi avtonomnimi deželnimi upravami, niti zaključene ostale poizvedbe, in torej še niso
dospeli vsi predlogi političnih deželnih oblastnij; na drugi strani pa je potrebno, da se prične nadzorovanje kleti istodobno v vseh kraljestvih in deželah zastopanih v državnem zboru.
—	Volitve v Poinjanu pri Kopru. Dne 10. t. m. so se pričele občinske volitve v Pomjanu. Dosedaj je volil samo tretji razred, v katerem je zmagala stranka dosedanjega župana Bartolicha z 275 glasovi proti 137 glasovom slovenske narodne stranke.
—	»Živijo kralj Peter!« v Sarajevem.
V	nekem odličnem lokalu v Sarajevem so v ponedeljek večer svirali tamburaši iz Vinkovec. Neki musliman jim veli, naj za-svirajo koračnico kralja Petra ter jim vrže dve kroni. Tamburaši začnejo svirati srbsko koračnico, Hrvatje protestirajo, neki Srb zakliče: »Živijo kralj Peter!«, neki Hrvat na to: »Živijo Fran Josip i.!«, na kar neki jurist Hrvata udari po glavi, da mu razbije naočnike in ga rani, gostilničar se vmeša iu prepreči nadaljne izgrede. Z dogodkom bo se bavilo državno pravdništvo.
—	Zdravniške službe. Za deželno bolnišnico v Saraj:evem je razpisan natečaj za več mest sekundarnih zdravnikov in asistentov. Pogoje je doznati pri upravi bos.-herc. dež. bolnišnice.
—	Hrvaška vlada proti antisemitizmu.
V	Zagrebu izdaja neki Obradovič antise-mitske brošure. Nedavno so mu zabranili kolportažo letaka »Svoji k svojim«. Zdaj so mu prepovedali kolportažo šaljivega lista »Rebbach«. Vidi se, da merodajni krogi na Hrvaškem čuvajo jude.
—	Samoumor zaradi nesrečne ljubezni. V vlaku Dunaj - Trst se je te dni, kakor smo kratko včeraj poročali, blizu Divače ustrelil 191etni Ivan Bronzin, poštni aspirant iz Kanfanara, rodom Tržačan. Pred pol letom, ko je bil še nastavljen v Rovinju, se je tam seznanil z neko Mariborčanko ter se v njo zagledal. Ko je bil prestavljen v Kanfanar, mu dekle na pisma ni več odgovarjalo. Ne da bi komu kaj povedal, peljal se je v Maribor, kjer dotičnica stanuje, in tam zvedel, da je ista vse smatrala le za šalo. Zato se je ustrelil. Truplo so prepeljali k nesrečnim stari šem v Trst.
—	Požar v Trstu. Dne 11. t. m. v jutro je zgorelo v ulici Cavana v Trstu skladišče pohištva. Lastnik Viktor Vo-silla je zavarovan za 10.000 kron, kateri znesek pa škoda presega. Ognjegasci so bili takoj na mestu ter so preprečili večjo nesrečo.
—	Draginja v Sarajevu. Draginja v Sarajevu je neznosna. Mleko se prodaja po nekod po 48 h liter.
—	Vrtnarska zadruga v Splitu je kupila prostrano zemljišče za 24.000 kron. kjer postavi tudi hišo in gospodarsko poslopje; proračun za te gradnje znaša 12 tisoč kron. Lani so prekopali in uredili 3000 m2 zemlje; to leto nameravajo pre-krčiti ravno toliko. Tople gredice, s katerih se bo spomladi presajalo rastline na prosto, so že pod streho. Vrtnarstvo vodijo Bolgari, ki so znani po vsem svetu kot strokovnjaki v tej panogi poljedelstva. Želeti je, da zadruga kmalu izpodrine uvoz italijanske zelenjave.
—	Neugodna poročila iz države Chile. Zadnji čas sc je mnogo delavcev v mestu Buenos Aires dalo zapeljati, da so se izselili iz Argentiiiije v Chile meneč, da bodo ondi zaslužili, kolikor bodo hoteli. Temu pa ni tako, kajti gospodarska kriza te
kontrolnega organa bo mnogo odvisno, kako in v kakšni meri se bo novi vinski zakon v enem ali drugem kraju izpolnjeval, je vlada določila le sedemnajst takih mest za celo Avstrijo, tako da pride povprečno na vsako deželo, pa tudi na vsaki dve deželi po en nadzornik. V koliko bo mogel biti en tak nadzornik, pri tako obširnem delokrogu, svoji nalogi kos, pokaže bližnja bodočnost. Na podlagi razpisa, zglasllo se je za ta mesta mnogo kompetentov, med temi tudi taki, ki nimajo nobene prave strokovne izobrazbe in ki trgovskih in sploh deželnih razmer prav nič ne poznajo. Ker je pa nov vinski zakon v marsikateri točki jako nejasen, neizrazit in preomejeno raztolmačen, se bo moral večkrat dotični nadzornik po svojem lastnem preudarku in po svoji lastni skušnji, oziroma inicijativi ravnati, da sam ne pride v zadrego, odnosno da ob-vari stranko nepotrebnih stroškov in sitnosti. Očividno in gotovo je torej, da bodo šele ti nadzorniki na podlagi par letnih praktičnih skušenj ustvarili vsem razmeram in zahtevam odgovarjajoči vinski zakon. Zato je pa neobhodno potrebno, da zasedejo ta mesta v vsaki deželi le popolnoma in temeljito strokovno izobražene osebe, ki tudi dobro poznajo trgovske in deželne razmere, in radi občevanja, tudi dobro deželne jezike v govoru in pisavi.
Kolikor pa mi postopanje pri oddajanju takih in enakih služb poznamo, da se namreč ne ozira na zmožnost kompetenta, marveč da igra pri tem glavno vlogo pro-tekcija, opozarjamo merodajne faktorje, zlasti državne poslance v državnem vinskem odseku, naj store že sedaj — če je sploh še čas — potrebne korake, da zasedejo ta mesta kompetenti, ki odgovarjajo vsem v razglasu stavljenim pogojem, drugače se lahko pripeti, da pridejo na Kranjsko, Štajersko, na Primorsko in v Dalmacijo popolnoma krajevnih razmer nepo-znajoče in jezikov nezmožne osebe, ki ne bodo v stanu občevati s priprostim ljudstvom. Tudi bi se moralo nekoliko pri ministrstvu podrezati, da se to imenovanje kmalu izvrši.
Dnevne novice.
+ Socialni kurz v Sv. Ivanu pri Trstu.
Iz Trsta se nam piše 11. t. m.: Poučna predavanja v »Narodnem domu« sveto-ivanskem vrlo napredujejo. Udeležencev je 47, Slovencev in Hrvatov. G. Pušenjak predava o teoriji zadružništva. Pri razpravi o raznih vrstah zadrug se je razvila jako živahna debata, ki kaže živo zanimanje tukajšnjega ljudstva za gospodarski napredek in je upati, da bo nastala iz tega marsikatera občekoristna ustanovitev. Praktično vodstvo zadrug podučuje gosp. Vek. Pele. Z veliko pridnostjo izvršujejo vsi udeleženci stavljene jim naloge. Od 8. do 12. ure in od 2. do 6. ure vsak dan traja pouk. — Zvečer so udeleženci povabljeni od »Slov. kršč. socialnega izobraževalnega društva«. Včeraj je govoril dr. Lampe o raznih svetovnih naziranjih z ozirom na narodno gospodarstvo. Liberalizem, socialno demokracijo in krščanski socializem je pokazal v njihovem gospodarskem delu. Danes zvečer občni razgovor o zadružništvu, potrebnem v Istri.
Proti pravicam Slovencev. V celovškem občinskem svetu je vprašal obč. svetnik Artnak, ako je res, da žel. postaje Celovec in Beljak dobe tudi slovenske
misel na meh poln dijamantov zadostuje, da se vsakdo vstraši.
»Daije!« je rekel Sir Henry nepotr-pežljivo. »Semkaj, stara gospa, daj meni svetilko,« in vzel jo je Gagool iz rok, stopil iz hodnika in jo držal visoko gori nad glavo.
Mi smo pohiteli za njim in pozabili za trenutek na vrečo z dijamanti, ter se s,eš!i v Salomonovi zakladnici.
Kar nam je razkrila slaba luč, ki jo je dajala svetilka, bila je sobana izsekana iz žive skale, ki gotovo ni merila več kakor deset čevljev na dolgo in na široko. Nato se je prikazala krasna zbirka slonovih zob zloženih drug vrh drugega notri do stropa. Koliko jih je bilo, nismo mogli videti, tako na debelo so ležali; vendar jih ni moglo biti manj kakor štiri do pet sto zob prve vrste. Samo tukaj je bilo dovolj slonove kosti pred nami, da bi naredila človeka bogatega za vse življenje. Morebiti je Salomon iz te zaloge vzel tvarino za svoj »veliki slonokoščeni prestol«, kakor mu ga ni bilo para v nobenem drugem kraljestvu.
Na nasprotni strani sobane se je nahajalo kakih dvajset lesenih zabojev, ki so bili nekako tako veliki kakor zaboji za Martini Henry streljivo, samo nekoliko večji iu rtideče pobarvani.
»Tamkaj so dijamanti!« sem vzkliknil. »prinesite luč!«
napise. Sedaj sta drž. in juž. železnica izjavili, da sc na to ni mislilo.
-j- Istrski deželni zbor. Dnevni red prve seje istrskega deželnega zbora, ki bo jutri ob 4. uri popoldne v bivšem samostanu sv. Klare v Kopru, je sledeči: Naznanila predsedništva; imenovanje namestnika ravnatelju v upravnem svetu istrskega kreditnega zavoda; prvo branje vladnega zakonskega načrta o posebnih odredbah glede volitve občinskega zastopa v Pulju in o premetnbi občinskega reda za Istro z ozirom na mestno občino pulj-sko; prvo čitanje vladnega predloga, s katerim se poveri neke posle krajne policije v občinah Pulj, Dinjan in Vale vladnemu organu.
+ Slovenski duhovniki v Aleksand-
riji. Č. p. Evgen Stanet je došel dne 2. t. m. v Aleksandrijo. Tukaj bo imel od 8. do 15. duhovne vaje za Slovence, potem pa v Kahiri, kjer bo slovenski dušni pastir in naslednik č. p. Luka Terzič, ki se po šestletni misijonski dobi povrne v domovino po Veliki noči.
+ Šolsko leto 1907-8 se konča po vseh srednjih šolah, učiteljskih pripravnicah, obrtnih, trgovskih in mornariških in sorodnih šolah, po katerih se konča normalno 15. julija 1908, že v soboto, 4. julija, če odpadejo takozvane počitnice povzročene po vročini.
+ Ob majskem vojaškem avancemen-tu imenujejo približno 215 nadporočnikov za stotnike.
—	V društvu »Kranj« je imel zadnjo nedeljo preč. g. kanonik Ivan Sušnik predavanje o polaganju kablja čez Atlantski ocean in o brezžičnem brzoiavu. Poslušalci so bili izredno zadovoljni, da so prejeli pouk o zanimivi tvarini v lahko um-liivi obliki. Prihodnje predavanje bo v nedeljo, dne 15. marca ob pol 8. uri zvečer. Govoril bode g. dr. E. Globočnik o pre-hlajenju. Vstop j'e prost.
—	Podzemeljsko železnico zgrade na Dunaju. Izgotovljeni so že načrti. Magi-stratni ravnatelj dr.Weiskirchner se je odpeljal v Berolin, da prouči berolinsko podzemeljsko železnico.
—	»Društvo slovenskih profesorjev« bo imelo v sredo, dne 18. sušca, ob osmi uri zvečer sestanek v restavracijskih prostorih ljubljanskega »Narodnega doma«. Predaval bo g. dr. Josip Cerk o kartogra-fičnih osnovah in o prof. Kožuhovetn »Navodilu h kartografičnim osnovam«.
—	Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih skrb za mladino. C. kr. okrajna sodnija v Idriji obrnila se je te dni na deželno pomožno društvo v zadevi, ki je prav značilna in ki najboljše dokazuje, kako potrebno nam je otroško zavetišče. Blizu Idrije stanuje kot najemnik rudar, ki je težko obolel za jetiko in se že dva meseca ne more ganiti iz postelje. Od c. kr. rudniškega ravnateljstva dobiva na dan po 1 K 50 h, poleg tega v naturalijah na mesec 45 litrov pšenice in 80 litrov rži. na leto pa 7 m" drv. Zena mu je pred poldrugim letom umrla tudi za jetiko. Mož ima pet otrok v starosti od 3 do 10 let. ki so doslej zdravi in prav dobro izgledajo, ki pa stanujoč s težko obolelim očetom v istem prostoru kaj lahko zapadejo jetiki, tem ložje, ker so skoraj gotovo tudi po materi podedovali bolezensko nagnjenost. In vendar se dajo vsi taki otroci rešiti, če jih le pravočasno spravimo v zdravju primerno okolico, dobro redimo in primerno odganjamo. To uvideva tudi c. kr. okrajna sodnija v Idriji, ki bi otroke najraje oddala
Sir Henry jo je prinesel in držal blizu gornjega zaboja, čegar pokrov je bil razjede! zob časa celo v tem suhem prostoru; bil je nalomljen, morebiti od da Silvestre samega. Utaknil sem svojo roko skozi luknjo v pokrovu in izvlekel iz nje polno roko ne dijamantov temveč zlatov take oblike, kakor jih še nikdo izmed nas ni videl, in z napisi, ki so bili podobni hebrejskim.
»Oh!« sem rekel in položil zlat nazaj, »ne pojdemo nazaj praznih rok, ne! V vsakem zaboju mora biti nekoliko tisoč zlatov iu tukaj je osemnajst zabojev. Mislim, da so rabili ta denar za izplačevanje delavcev in trgovcev.«
»Dobro«, je dejal Good, »mislim, da bo tako. Vendar nikjer ne vidim dijamantov, razun ako ni stari Portugalec vseh utaknil v vrečo.«
»Poglejte, gospodje, tjekaj, kjer je najbolj tema, ako hočete najti kamene,« je rekla Gagool, ki je nekako razumela naše poglede. »Tam bodo moji gospodje našli majhen prostor in v njem tri skrinje, dve zapečateni in eno odprto.«
Predno sem te besede raztohnačil Sir Henryju,'ki jc imel luč, si nisem mogel kaj, da tie bi vprašal, kako je to, da je ona vedela vse te stvari, ako ni nikdo stopil tu notri, odkar ic bil tukaj beli človek pred več stoletji.
»Oj, Makumazahn, ki čuješ po noči,« se je glasil porogljiv odgovor, »vi, ki živite na zvezdah, ali ne veste, da imajo nekateri oči, ki vidijo skozi skale?«
»Poglejte tja v kot, Curtis,« sem rekel ter označil prostor, kakor mi je povedala Gagool.
»Halo, prijatelji!« je zaklical, »tukaj je nek skrit prostor. Sveta nebesa! Poglejte semkaj!«
Hiteli smo tja, kjer je stal v nekem prostoru, ki je bii podoben majhnemu balkonu. Ob strani tega balkona so stale tri skrinje, katerih je vsaka merila dva čevlja v četvrt. Dve ste imeli kamenit pokrov, pokrov tretje pa je bil naslonjen ob strani skrinje, ki jc bila odprta.
»Poglejte!« je ponavljal hripavo in držal svetilko nad odprto skrinjo. Pogledali smo tja in za trenutek nismo mogli ničesar razločiti zaradi srebrnega bliska, ki nam je jemal vid. Ko so se naše oči nekoliko privadile, smo videli, da je bila ta skrinja do treh četrtin napolnjena z nebru-šenimi dijamanti, večina precejšne velikosti. Pripognil sem se in jih vzel nekoliko v roko. Da, nismo se varali, bili so pravi dijamanti.
Globoko sem zasopel, ko sem jih izpustil.
»Mi smo najbogatejši ljudje na celem svetu,« sem rekel. -Morite Christo je bi! berač proti nam«.
»Preplavili bomo z dijamanti trg,« je rekel Good.
»Naiprvo jih bo treba imeti,« je opomnil Sir Henry.
V sredi se je nahajala svetilka, spodaj blesketajoči dragulji, mi pa smo stali okoli bledih obrazov in srepo gledali drug drugega, kakor da bi bili zarotniki, namenjeni izvršiti zločin, in ne najsrečnejši ljudje na zemlji, kakor smo mislili.
»Hi! Hi! Hi!« je nadaljevala Gagool za nami, ko je frfetala semintja kakor netopir. x-Tamkaj so svitli kameni, ki jih tako ljubite, beli možje, toliko kolikor jih pože-lite; vzemite jih, igrajte se z njimi, jejte jih, hi! hi! hi! pijte jih, ha! ha! ha!«
Jesti in piti dijamante zdelo se nam je nekaj tako smešnega, da sem se začel na vse grlo smejati, in temu vzgledu so sledili ostali, ne da bi vedeli zakaj. In tamkaj smo stali in se na vso moč smejali nad dragulji, ki so bili naši, ki so bili najdeni za nas pred tisoč in tisoč leti in nakopičeni za nas po Salomonovem davno mrtvem nadzorniku. čegar ime je bilo morda zapisano na obledelem vosku, ki se je držal pokrovov pri skrinjah. Salomon jih nikdar ni dobil, niti David, niti da Silvestra, niti nikdo drugi. Mi smo jih dobili; tam pred nami je bilo dijamantov v vrednosti na milijone in milijone in zlata in slonove kosti v vrednosti na tisoče in desettisoče, in vse je samo čakalo, da je odnesemo.
(Dalje prihodnjič.)
dežele je povzročila, da je prenehalo mnogo obrtnih in industrijskih podjetij; vsled pomanjkanja kapitala tudi ni mogoče dobiti dela in vrhutega je še mezda znatno padla. V zbornicah se jc chilenska vlada celo poživljala, naj s postavnimi .sredstvi zabrani vsako nadaljnje priseljevanje, dokler zopet ne nastanejo normalne razmere v deželi. Slična poročila prihajajo tudi iz države Espirito Santo v Braziliji, kjer je glavni deželni pridelek — kava — prišla ob vso veljavo.
—	Podivjanost redarjev v Cresu. Na predpust se je hrvaška mladina v Cresu veselila prepevaje nedolžne hrvaške pesmi. Znani glavar občinskih redarjev v Cresu je skočil med mladino ter hotel ineni nič tebi nič odgnati par pevcev v zapor. Seveda mladeniči, ki si niso bili v svesti nobene krivice, niso radovoljno šli v luknjo. To jc glavarja tako razkačilo, da je potegnil sabljo in začel ž njo kakor neumen mahati krog sebe. Stražar Mar-kian pa je bil še bolj korajžen; ta je kar udrihal po glavah ter ranil pet oseb, med njimi nedolžno dekie. Orožniki so Mar-kiana zaprli.
—Zlato poroko šta obhajala v mestni cerkvi v Višnjigori Jožef in Marija Rup-nik pred istim oltarjem, kot prvo poroko pred petdesetimi leti. Navzočih je bilo šest hčera, štirje zetje, pet vnukov in dva brata zlatoporočenke. Na siavnost so prihiteli otroci z Nemčije, Merana, Škofje Loke in drugod. V Višnjigori je to od pamtiveka edini slučaj zlate poroke.
—	Iz Amerike je prispel predvčerajšnjim v Trst parnik Avstro - Amerikane »Sofija Hohenberg« s 45 potniki. Med vožnjo je umrl neki Josip Polito iz Scala Pa-rezzo v Italiji, ki se je bolan vračal v domovino, da bi še pred smrtjo videl rojstni kraj. Truplo so spustili v morje.
—	Obdačenje sejmarjev na Ogrskem. Sejmarji, ki obiskujejo sejme na Ogrskem, tam niso davku podvrženi, ker morajo že tukaj davek odrajtovati. Za slučaj, da bi se jih hotelo vse eno na Ogrskem obdavčiti, naj izjavijo na zapisnik, da davek plačujejo že tukaj (v Avstriji) in po pogodbi ni treba za obisk navadnih letnih ali tedenskih sejmov brez uporabe trajno nakazanega obratnega prostora plačati tudi
a Ogrskem davka.
—	V pretepu ubili so v Scofieldu v meriki 26 let starega^ Slovenca Jerneja erce, doma v bližini Železnikov na Go-
1 mjskem.
—	S tržaškega porotnega sodišča. V ponedeljek se je pričelo porotno zasedanje v Trstu. Prvi slučaj je bil: rop v Kan-tridi. Obtožen je bil Božo Oračanin, 27-letni zidar iz Koljana na Hrvaškem, da je dne 30. novembra I. I. v Zametu pri Volo-skem napadel z namenom, da ga oropa, šestnajstletnega Slovaka Josipa Damjo. Poslednji sc jc nameraval izseliti v Ameriko, toda v Reki so ga odklonili, ker je bil bolan na očeh. Pridružila sta se mu obdolženec in neki Jurij Vagič, ki sta mu rekla, da ga spremita v drugo potniško pisarno na avstrijskih tleh, kjer da niso tako natančni glede oči. Ko so bili nekoliko pili v Kantridi, odvela sta Oračanin in Vagič slovaškega dečka, češ, da pojdejo po bliž-nici, v gozd ter mu tam zagrozila, eden s kamnom, drugi z nožem, da jima izroči denar. Prestrašeni deček je začel kričati, a Vagič mu je iztrgal novčarico z 240 kronami ter zbežal v gozd, Oračanin pa za njim. Damjo se je vrnil v krčmo in naznanil nekemu orožniku, ki je prišel mimo, kaj se je zgodilo. Začeli so takoj iskati napadalca ter še isti dan aretirali Gračanina na Reki. Vagič je izginil brez sledu. — Oračanin se je izgovarjal, da je Vagič vzel denar, od pa da je tekel za njim na prošnjo oropanca, ki da mu je obljubil 20 K. ako vlovi Vagiča. — Damjo ni bilo k razpravi, ker se ni moglo doznati, kje se nahaja. Priče so spoznale v Gračaninu enega izmed napadalcev. Porotnikom je bilo stavljeno le eno vprašanje, je-li Oračanin kriv ropa. Porotniki so vprašanje soglasno potrdili, na kar je bil Oračanin obsojen v šestletno težko ječo s postom vsakega četrt leta. Ker so bili porotniki sami Italijani, vršila se je obravnava s pomočjo — tolmača. — V torek je bil v tajni obravnavi obsojen 47letni miner Alojzij Albani, pristojen v republiko San Marino, zaradi hudodelstva po S 128 kaz. zak. v osem mesecev težke ječe.
Štajerske novice.
š Višje deželno sodišče v Gradcu se je
izreklo proti slovenskim vlogam in razpravam na višjem deželnem sodišču graškem.
š Lutrova ulica v Celju. Zadnja »D. \Vaclit« pobira paberke pregrešnih duhovnikov. ki jih jc težko kontrolirati z ozirom na njih resničnost. Zato ima seveda boljšo kvalifikacijo ta protestantski listič; saj je urejevati v tistem duhu, ki jc pod njegovim vplivom dobilo Celje novo ulico — Lutrovo ulico. Lutrova ulica jc ob novi
protestantski cerkvi ter novem protestantskem župnišču. Potomcem »celjskega pastorja« Mačka iz dobe reformacije je na tej časti le častitati! Prihodnjič dobita gotovo tudi Gustav Adolf ter Maček svojo uMco. Potem šele zašije Celju zlato solnce nove sreče! Pa, ljudje božji, ne pozabite, da živimo v 20. veku!
š Štiridesetletnica doktorstva. Preča-stiti gospod dr. Gregorec, kanonik pri Novicerkvi, je bil dolgo vrsto let profesor v bogoslovnem učilišču v Mariboru. Neki učenec njegov nas opozarja, da je imeno-vanec postal dne 12. marca 1868 v Gradcu doktor bogoslovja. Te dni je torej obhajal štiridesetletnico doktorstva.
š Nevarno zbolel je č. g. župnik v Kamnici Janez Wolf in so ga minoli torek prepeljali v Gradec v bolnišnico usmiljenih bratov. — Tudi č. g. Tomažič, dekan v Kozjem se nahaja od minole nedelje v Gradcu, kjer ga morajo operirati na slepem črevesu. Želimo obema gospodoma, da se kmalu ozdravljena vrneta v domovino.
š Nezgoda s flobert-pištolo. Iz Slov. Bistrice se nam poroča: V ponedeljek dopoldne se je igral klučavničarski učenec Ivan Juršnik pred delavnico svojega mojstra Gosaka s flobert-pištolo. Naenkrat poči pištola in kroglja zadene 13-letno deklico Marijano Dorn na levo sence, ki je stala v veži. K sreči je bila v večji daljavi. Kdoglja je odletela in napravila le majhno rano. Ako bi bila deklica stala nekoliko bližje, bi bila večja nesreča neizogibna. Učenec se bo moral radi neprevidnosti zagovarjati pred sodiščem.
š Porotne obravnave v Mariboru. 11. t. m. se je imel pred porotnim sodiščem zagovarjati 29-letni Franc Sattler, ker je brez vsakega povoda napadel posestnika Josipa Orlaca, ko se je vračal iz Terdo-bojc v Gruškovec, ter ga precej nevarno poškodoval na desnem očesu. Porotniki so stavljeno vprašanje glede težke telesne poškodbe soglasno potrdili. Sattler je bil obsojen v dveletno ječo. — Istega dne sta se imela zagovarjati 24-letni Franc Krivec in 28-letni Janez Letonja, kajžar-jeva sinova v Vinarjih radi uboja. Prizadejala sta posestniku Sakelešku iz Raztok (pol. okraj Ptuj) sedem ran z nožem, izmed katerih jih je bilo več smrtnonevar-nih. Obtoženca sta bila obsojena: Krivec v šestletno, Letonja v pet in 'polletno težko ječo. — Dne 12. t. m. je stal pred porotniki 21-letni Konrad Veračnig, trgovski nastavljenec v Mariboru. Obtožen jo bil, da je izvršil pri svojem šefu mnogo tatvin. Obsojen je bil v 18-mesečno težko ječo.
š Umrl je 10. t. m. v Mariboru gosp. Gustav Steinruker, star 72 let.— li.t. m. je ondi umrl sedlarski mojster g. Anton Prek. star 63 let. — Dne 7. t. m. jc umrla v Račjem gospa Lujiza Rogozinski. Pokopali so jo na protestantovksem pokopališču v Mariboru. — II. t. m. jc v Račjem preminula poštarjeva vdova gospa Friderika Bothc, sestra prej imenovane, stara 71 let. — V Slivnici je umrla 11. t. m. gospodična Frančiška Wregg. stara 15 let. — V Mariboru je umrla č. šolska sestra Leopoldina Flucher, dolgoletna priljubljena voditeljica učiteljišča. Na Mariji Reki je umrl posestnik Franc Lobnikar.
š Redek lovski plen. Dne 4. t. m. so v lovskem okolišu kneza Alfr. Windisch-graetza Log —Macelj ustrelili velikega. 120 kg težkega mrjasca, ki se je že več let potikal po gozdih okoli Rogatca. Srečen strele«: je bil gozdar Kienzl. Mrjasca so prodali na Dunaju.
LManske novice.
lj Sami med seboj. Magistratnl stav-binski svetnik Duffe in stavbinski mojster deželni poslanec Filip Supančič. Gospodje na magistratu so lepo sami med seboj. Strastno se branijo vsake opozicije. Kljub temu pade časih kaka iskrica z magistrata. Topot se jc zaiskrilo med magistratnim stavbinskim svetnikom g. Duffetom in g. stav. mojstrom ter deželnim poslancem g. Filipom Supančičem na način, da je zadeva prišla pred okrajno sodišče. Danes se je vršila na tožbo g. Duffeta pred okrajnim sodiščem obravnava proti g. Filipu Supan-čiču, takožvanemu »Hauserkrosus«. kakor se je danes povdarjalo pred sodiščem. G. Duffe toži g. Supančiča, ker mu je ta povodom ogleda stavbe novega Št. Jakob-skega župnišča očital, da govori tako kakor bi bil zastopljen oziroma zastopnik tvrdke Tonnies. Zastopnik Duffetov je bil g. dr. Božidar Vodušck, zagovornik g. Supančiča g. dr. Kokalj, ki jc trdil, da jc Supančič samo rekel, da ima vtis, kakor bi bil Duffe zastopnik tvrdke Tonnies. Dr. Vodušck jc pojasnjeval: Za zgradbo župnišča liri sv. Jakobu so bila razpisana zidarska in tesarska dela. Supančič jc oferiral za zidarska in tesarska dela, dobil je pa samo zidarska dela, tesarska dela pa je dobila
tvrdka Tfinnies, ker je bila za 1000 kron cenejša. Supančič je na to delal razne težave. Ko je dovršil svoja dela, odstranil je takoj zunanje odre, katere bi še lahko rabili tesarji. Tesarji so tako morali zopet napraviti nove odre. (Sodnik: S tem se je stavba zopet podražila!) Delo se je s tem znatno zakasnilo. Supančič je opetovano prišel k g. Duffetu pritoževat se nad nedo-statki tesarskih del, g. Duffe pa mu je rekel: Ce bi mi vam hoteli sitnosti delati, tedaj bi vam delali sitnosti, ker niste temelja zidali po predpisih, ne po pogodbi, ker ste vanj dali stari materljal! Pustite vi tesarska dela pri miru, za nadzorstvo je že mestni stavbinski urad. (Mislimo, da se mora, ako se vidi, da se kdo pri mestnih delih ne drži predpisov, proti dotičniku takoj nastopiti! Ured.) G. Supančič je nato napravil vlogo in na podlagi te vloge se je vršil ogled, pri katerem se je g. Supančič o g. Duffeju izrazil tako kot je zgoraj omenjeno. Zaslišane in zaprisežene priče: mestni komisar g. Fran Govekar, mestni inženir g. M. Prelovšek, mestni stav. asistent g. Žemljic, občinska svetnika Ub. pl. Trnkoczy in Alojzij Lenček so potrdili deloma besedilo deloma smisel omenjenega očitanja. G. Govekar je povedal, da mu je Supančič tudi pravil, da so se porabili gnjili, oz. zeleni tramovi ter da mu je to povedal neki kaznjenec. Zagovornik g. Filipa Supančiča jc končno izjavil, da so bile besede g. Filipa Supančiča opravičene kritike. G. Supančič ima pripravljen obširen dokaz resnice. Po strokovnjaških dokazilih, po raznih pričah bo dokazal, da je bil do te kritike opravičen. Za obsežen materija! potrebuje pa zagovornik za sestavo obrambnega spisa nekoliko časa. Predlaga, naj se v ta namen obravnava za 4 tedne preloži. Sodnik je ugodil tej zahtevi in obravnavo preložil na nedoločen čas. Razume se, da bomo o razvoju te obravnave pisali. Da se je pri današnji obravnavi nakrat pojavil naš poročevalec, gospodom očividno ni bilo prav in začudeno so gledali drug drugega, kdo je našemu poročevalcu povedal o skrbno prikrivani razpravi. Za danes ne rečemo drugega: Nekoliko opozicije bi bilo našemu magistratu zelo potrebne!
Ij Aktivitetne doklade drž. uradnikom. Naše poročilo, da pride do Velike noči Ljubljana v II. aktivitetni razred se potrjuje.
Ij Deželni muzej je dobil za leto 1908 državno podporo v znesku 10.000 K.
Ij Umrl je včeraj popoldne na Dolenjski cesti št. 40 gospod Jakob Turk, posestnik in Radeckijev bojevnik iz leta 1848.
Ij Dimitrij Slavjanski s svojim zborom v Ljubljani. V ponedeljek, dne 23. marca 1908 ob polu 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union«, edini koncert ruskega narodnega pevskega zbora pod vodstvom Dimitrija Slavjanskega Agrenjeva.— Spored: I. del: i. Balada o velikanu Dobrinji Nikitiču i/. XI. stoletja.« (Dimitrij Slavjanski in zbor.) 2. »Prstan skrivam,« starodavna pesem. (Zbor.) 3. »Crnooki mladenič,« zabavni pesem. (Zbor.) 4. »Haz Bu-lat,« kavkaška romanca. (Dvospev za tenor in bariton.) 5. »Noč je temna,« ljubavna pesem. (Samospev Margite Slavjanske.) 6. »Lepi čas je brž minil.« (Samospev Margite Slavjanske.) 7. »Proč s tugo.« (Samospev Margite Slavjanske.) 8. »Breza na polju.« (Dimitrij Slavjanski.) H. del (cerkvene pesmi). I. »Brezmadežna devica.« (Zbor.) 2. »Pesem kerubinov.« (Zbor.) 3. »Ne zapusti me. Gospod.« (Zbor.) — III. del: 1 .»Svečana koračnica«,posvečena ruskemu carju. (Zbor.) 2. »Deklica v gozdu.« (Zbor.) 3. »Na zelenih tratah.« Plesna pesem. (Zbor.) 4. »Vseh gora vrhovi.« (Dvospev Margite in Jelene Slavjanske.) 5. »Ej ulnem,« stara brodarska pesem. (Zbor.) Pri harmoniju: M. Ivanov. — Cene prostorom: parterni sedeži po 5 K, 4 K. 3 K in 2. K; balkonski sedeži po 4 K, 3 K in 2 K; galerijski sedeži po 3 K in 2 K; parterna stojišča po 1 K 40 v.; dijaške vstopnice 60 vin. Blagajna se odpre ob 7. zvečer. Pred-prodaja vstopnic se vrši v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovih ulicah. S tem koncertom se Dimitrij Slavjanski poslavlja iu jc to zadnji njegov koncert.
O koncertu ruske vokalne kapele D. A. Slavjanskega, ki se je vršil dne 11. t. m. v veliki dvorani glasbenega zavoda v Zagrebu, piše »Pokret«, da je krasno uspel. Dvorana je bila do zadnjega mesta napolnjena izbranega občinstva. Točke programa se je izvajalo sijajno; posebno pa so učinkovale duhovne pesmi, zlasti »Gospodi pomiluj«, ki je bil izveden v takih nijan-sah tonov, da so bili poslušalci prav očarani. Pred vsem treba pohvaliti solistko Marjeto Slavjansko in gospico Ivanov, kakor tudi nenavadno globoki bas. Od hrvatskih pesmi so bile na sporedu »Moj mili zavičaj« in Zajcev »Nočobdija«. Občinstvo jc bilo zadovoljeno ter je aplavdiralo vsaki točki programa. Ves zbor je bil oblečen v prekrasne, bogate ruske kostume, ki so izredno ugajali. Na koncu je celi zbor za-
pel »Lepo našo . .«, kar je vzbudilo pravi vihar navdušenja.
lj Nabori v Ljubljani,, smo pred kratkim poročali, so 12. in 20. marca t. I. K temu poročilu pa dostavljamo, da so to redni n a k n a d n i nabori in da čas za glavne nabore še ni določen in da s'e določi šele potem, ko parlament dovoli re-krutni kontingent. Glavni nabori so potemtakem najbrže šele meseca aprila in maja.
lj Ukradel je predvčerajšnjem ponoči nek neznanec trgovcu g. Rudolfu Stritarju dvokolnico, vredno 25 K.
lj Zatekel se je pred nekaj dnevi k sodnijskemu oficijalu g. Ivanu Pavlinu na Sv. Petra cesti št. 47, velik, črn pes, brez znamke, ima kratko dlako, tace pa vse štiri bele.
Ij Morska potapljaška družba »Adria«.
V Lattermanovem drevoredu se proizvaja morska potapljaška družba »Adria« v tri metre globoki posodi ter kaže različna dela potapljačev v morju. Potapljač gre oblečen v potapljaško obleko, ki je zvezana z zračno sesalnico, na prsih in hrbtu težke svinčene plošče, pod vodo in seka ter žaga pod vodo drva. Tudi piše pod vodo ter prinese iz dna vode denar, ki se ga zažene notri. Po desetih minutah pride potapljač zopet na vrh vode ter si odstrani svinčene uteže. in kljub svoji 30 kg teži obleki, plava na površju vode, ker ga vzdržuje v njegovi obleki nabrani zrak. H koncu se pokažejo še moderne rešilne priprave, kot zračni obroči, pasovi iz pluto-vine itd. Obisk teh predstav, ki se vrše vsako uro, je priporočati zlasti šolski mladini. Vstopnina I. prostor (sedež) 40 v, II. prostor 20 v, otroci in vojaki plačajo polovico.
Ij Umrli so: Marija Škerlj. gostija 71 iet. Terezija Kutiaro, kuharica, 46 let, Agata Zupančič, prevoznika hči, 1 mes. Anton Dimnik, mestni ubožec, 77 let, Marija Ke-ber, gostija, 81 let.
Ij lz Amerike se jc včeraj povrnilo 60 Hrvatov.
Ij Izgubila je danes dopoldne neka dama manjšo svoto denarja. — Šolski učenec Gun. Hartmann je našel v Latermano-vem drevoredu dragocen prstan. Izgubi-telj ga dobi pri najditelju v Spod. Šiški št. 61.
Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje danes popoldne v kinomatografu »Edison« in siccr pri predstavah ob 4., 5.. 6., 7. in 8. uri.
Razne stvari.
Spovednik ruskega carja umira.
Iz Peterburga poročajo, da umira znani Ivan Kronstadtski, carjev spovednik in ustanovnik posebne sekte.
Mož ločene kraljeve žene zarubljen.
V	varšavski »Philharmoniji« je nastopil proti honorarju 3000 frankov Toselli. Ker ni nastopil z bivšo saško prestolona-slcdnico, so ga izžvižgali. Ko se je Toselli odstranil, mu jc pa neki koncertni agent zarubil honorar, ker ni igral v Lodzu. Nastal je prepir. Toselli je povrnil predujem.
Ob požaru se je zadušilo pet otrok.
V	Frankobrodu se je 12. t. m. zadušilo ob požaru pet otrok.
Požari v Berolinu.
Dozdaj je bilo v Berolinu in v predmestjih 85 požigov.
Povzročitelj dveh samoumorov prijet.
V	Berolinu so zaprli 55Ietnega odvetnika dr. Ricdela. Onečastil jc neko 151etno služkinjo in neko 17letno prodajalko, ki sta se obe usmrtili.
Enostavno sredstvo.
Neka Angležinja jc vprašala dr. Gjon-sona, kako bi mogla zavarovati sod izvrstnega piva pred poželjivostjo sluge. »Ni druge pomoči,« je dejal dr. Gjonson. »nego da postavite poleg piva sod — izvrstnega vina«.
Hudodclci v službi medicine.
Zadnji čas so začeli amerikanski listi pisati, da bi trebalo za medicinske poiz-kušnje jemati namesto živali zločince. Rektor medicinske fakultete v Oliiju piše: »Ali bi bila kakšna krivica, če bi se nepoboljšljive hudodelce uporabljalo za zdravniške poizkušnje in' bi isti polagali svojo življenje, ki nikomur nič nc koristi, na žrtvenik znanosti?« Drugi zdravnik piše v »Ne\vyork Heraldu«: »Taki poizkusi bi dajali točnejše uspehe od poizkusov z živalmi. Z druge strani pa bi strah pred takimi poizkusi zmanjšal število zločincev«, — Prav po amerikansko!
Izgnan princ.
Abesinski princ Ludovik Menclik je izgnan i/ Hamburga, kjer so ga zaprli pred meseci zaradi dolgov no gostilnah.
Zaprta napačna grofica tatica.
V	Niči sta prijela dva zaupnika mlado, lepo in elegantno žensko, ki je bila na »Rivieri« splošno znana kot grofica Monteve v najboljši družbi. Dejansko se piše Angela Condemme in vodi popolnoma organizirano četo hotelskih tatov. Pri napačni grofici so dobili orodje za vlom.
Afera sestre Viljemine VVblflingove.
Tudi sestra Wolflingove ima fcvojo afero. Nedavno je namreč vložila Avgusta Adamovich tožbo proti nekemu mini-sterialnemu uradniku, ker jo je zapeljal in onečastil z obljubo, da jo poroči. To se je zgodilo leta 1903. Nato e kot igralka nastopala v provinci. K.o se je vrnila leta 1907. na Dunaj, je izvedela, da je njen zapeljivec poročil drugo deklico. Jožef-štadsko sodišče je uvedlo proti zapeljivcu predpreiskavo, ki se je pa ustavila, ker je čin že zastarel. Zastopnik Adamovicheve je proti zapeljivcu vložil subsidiarno tožbo na naučno ministrstvo.
Nova bolezen v Švici.
V	Švici se jc pojavila nova bolezen na mačkah, ki se je razširila tudi že na otroke in odrasle. Vsled te bolezni odpadajo lasje z glave.
Dvakrat umrla.
V	budimpeštanski židovski bolnišnici je ležala bolna hčerka Lorberjeva. V nedeljo dobe starši obvestilo, da jim je otrok umrl in da more biti sprevod v ponedeljek. Starši so šli v nedeljo v bolnišnico in se prepričali, da je hčerka zares umrla. Ležala je še na svoji postelji. V ponedeljek se podasta roditelja k pogrebu. Na poti srečata znanca, ki je tudi imel v bolnišnici bolnega otroka. Ta jih vpraša, kam gresta in ona mu odgovorita, da k sprevodu svoje hčerke, ki je v nedeljo umrla. Znanec osupne ter jih sumljivo pogleda. »Kdo vam je to rekel?« — »Bila sva včeraj v bolnišnici, bila je že mrtva, ravno so jo imeli prenesti v mrtvašnico.« Znanec se je še bolj začudil; zdelo se mu je, da se je Lorberjevima zmešalo. — »Jaz sem ravnokar videl vašo Julčko, sedela je v postelji in pila mleko.« — »Ni mogoče, saj sva jo videla, in tu je tudi smr-tovniea.« Vzeli so kočijo, da čim preje dospejo v bolnišnico. Tu so seznali sledečo strašno vest: Dekletce so bili prenesli v mrtvašnico, kjer je ležala celo noč med drugimi mrtveci. Proti jutru, ko je prišel paznik v mrtvašnico, da bi dal dekletce prenesti v dvorano za razteleseva-nje, vidi. da mala sedi in ihti: Mraz mi je! Paznik se prestraši in zbeži. Pokliče drugo osobje, ki je dekletce preneslo zopet v posteljo med bolnike. Tu sta roditelja zopet našla svojega otroka. Zdravniki so mislili, da bo dekletce ozdravelo. Toda otrok se je po noči med mrliči tako pre-hladil, da je dobil pljučnico in še isti dan drugikrat umrl, sedaj pa zares.
telefonska In brzojavna porodi.
OBŠTRUKCIJA V OBČINSKEM STARA-ŠINSTVU NA VRHNIKI.
Vrhnika, 13. marca. Včerajšnjo sejo občinskega starašinstva, v kateri je bila na dnevnem redu volitev župana, so liberalci z odsotnostjo obstruirali. Naložila se je zopet vsakemu odsotnemu globa 40 K.
SLOVANSKO-ROMANSKI BLOK.
Dunaj, 13. marca. Danes so se v proračunskem odseku sešli zastopniki Slovencev, Hrvatov, Italijanov in Rumuncev, da se med seboj pogovorijo o skupnem taktičnem nastopu pri razpravah pravosodnega in naučtiega budgeta. Razpravljala so se aktualna vprašanja in se je sklenilo konference nadaljevati.
SANIRANJE DEŽELNIH FINANC.
Dunaj, 13. marca. Enketa glede na saniranje deželnih financ je končana.
VOLIVNA REFORMA V TRSTU.
Trst, 13. marca. Vlada predloži za tržaški deželni zbor, oziroma mestni svet, sledečo volivno reformo: Poslancev 83. poslovavna doba 3 leta. Okraji po mestu kakor dozdaj. vrhtega še sledeči: Sv. Vid s Kjarbolo, Staro mesto. Novo mesto z Greto, Barriera nuova s Škorkljo, Bar-riera vecchia s Kjadinoni, Sv. Jakob. Okolica 1. Servola z M. Magdaleno zgornjo in spodnjo, 2. Rocol, Lonjer, Vrdela, Kolonja, 3. Barkovlje. Rojan, Bazovica, Bane, Gro-pada, Trebče, Padrič, Opčina, Prosek, Kontovelj in Sv. Križ. 4 mestni razredi izvolijo vsak I7poslanccv, prvi okoliški razred 9, drugi 6 poslancev. Kar se štirih mestnih razredov tiče, volijo v prvem 24-letni moški, ki plačujejo najmanj 400, oziroma 200 K davščin, v drugem, ki plačujejo najmanj 100, oziroma 50 K, potem župniki, državni in občinski uradniki, častniki
v pokoju, profesorji, učitelji, akademiki-doktorji, lekarnarji, tehniki, ladjedelniki, kapitani, v tretjem tisti, ki plačujejo najmanj 20, oziroma 10 K davščin, manjši kapitani itd., v četrtem vsi drugi, ki so stari 24 let in prebivajo vsaj tri leta v mestu. V okolici volijo v 1. razredu vsi tisti, ki so v enakih okoliščinah kakor mestni volivci v prvih treh razredih, v 2. razredu vsi ostali (analogno 4. mestnemu razredu). Uvede se volivna dolžnost. Socialistični »Lavorato-re« priznava, da je ta načrt vsled obeh splošnih kurij v mestu in okolici mnogo bolj demokratičen, kakor načrt, svoj čas predložen od deželnega odbora, ki ni dobil cesarjeve sankcije.
STOLYPINOVA OTROŠKA DEKLA.
Peterburg, 13. marca. Tu so zaprli otroško deklo ministrskega predsednika Stolypina. ker je bila z anarhisti, ki so nameravali atentat na velikega kneza Sergija, v korespondenci.
ATENTATI V PERZIJI.
Teheran, 13. marca. Včeraj se je izvršil atentat na najboljšega šahovega prijatelja.
BOJI V ITALIJANSKI AFRIKI.
Merka, 13. marca. Tu se je vršil boj med italijansko kolono, močno 500 mož, pod poveljstvom poročnika Vitali in domačini Abesinci. Domačini so Italijane obkolili. Boj je trajal prilično dolgo. Italijani so morali naskočiti domačine z bajoneti. Imajo enega mrtvega in štiri ranjene, izgube domačinov so velike.
t DE GlORGIS.
Rim, 13. marca. Tu je nagloma umrl vrhovni poveljnik makedonskega reformnega orožništva general de Giorgis, ki je tu bival na dopustu.
ŽELEZNICA DONAVA-ADRIA.
Carigrad, 13. marca. Srbski poslanik jc izročil turški vladi noto glede na koncesijo za železnico Donava-Adria.
V KRALJESTVU BOMB.
Barcelona, 13. marca. Tu so včeraj popoldne na istem mestu, koder je ob prihodu kralja razpočila bomba, našli drugo bombo. Naložili so jo na voz, toda je med prevozom eksplodirala in voz razgnala. Drugo bombo so našli na nekem javnem trgu. Baje so našli še tretjo bombo.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 13. marca.
Pšenica za april.......11 '99
Pšenica za oktober......9 85
Rž za april.........10 69
Koruza za maj........6 71
Oves za april........7 85
Efektiv: 5 nižje.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 3062 m, srednji iračni tlak 736-0 mm
s	Cm epa- IOTUBJ«	Stanje barometra t mm	Temperatura PO Celzije	Vetreri	Neb«	„ -a i g« S 1
						33« O-
12	9. »več.	730 1	20	sl. sev.	obl.	
13	7. *)utr	31-3	-1 1	sl. svzh.	megla	02
	2. pop	3 17	92	sl jjzah.	del. jasno	
Srednja včerajšnja teme. BI*, norm 30»
Alojzij Kraje naznanja v svojem lastnem in v imenu svojih otrok Leona in Vande ter svojega tasta in tašče Antona in Ivane Švigelj,
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge oziroma matere, hčere, sinahe, svakinje in tete gospe
Antonije Kraje roj. Švigelj,
ki je 11. marca po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 26. letu starosti, mirno v Oospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v petek ob V, 5. pop. iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Sv. maše zadušnici se bodo brale v pondeljek in torek v župnijski cerkvi v Grahovem.
Predrago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Prosi se tihega sožaljal
Grahovo pri Cirknici, 12. marca 1908.
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, . da je včeraj ob 6. uri popoldne gospod
Jakob Turk,
posestnik,
previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo jutri 14. marca ob '/» 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 40.
Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev In blag spomin.
Ljubljana, dne 13. marca 1908.
UrSula Turk, soproga. — Margareta , Nežika, Marija in Amalija, hčere. — Jakob Kastelic, Ivan Premrov in Anton Pele, zetje.	653
Povodom smrti mojega ljubljenega soproga, gospoda
Fran Gregorač=a
izrekam srčno zahvalo preč duhovščini, osobito prijatelju rajnika, gospodu župniku Fr. Vrnovšeku. slavnemu uradništvu in učiteljstvu, gospodu c kr. okrajnemu šol nadzorniku Josipu Turk, gospodu L. Jelencu kot zastopniku zaveze, slavn. krajnemu šolskemu svetu, občinstemu odboru, gasilnemu dru tvu, gospodom pevcem in vsem prijateljem pokojnika.
Dolenja vas, 12. marca 1908.
™ Zahvala.
H Za tolažilno sočutje povodom smrti U svojega dragega soproga, oziroma očeta, M|1 starega očeta, tasta, gospoda	.®p
petra Lassnika
za številno spremstvo k zadnjemu počitku in za darovane vence se najtopleje zahvaljujejo
.654	žalujoči ostali.
407 8 6
VINO
je na prodaj v kmečkih kleteh. Posreduje in za pristnost jamči „P o s o j il n i ca" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50 do 18—.
XV*
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega ljubljenega sina, oziroma brata
IGNACA GROBOVŠKA
učiteljskega kandidata
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo gospodu prof. Ver biču in gg. drugo-lelnikom ljubljanskega učiteljišča, ki so se udeležili pogreba, zapeli sočolcu dve žalostinki in mu poklonili krasen venec
Najiskrenejša zahvala vsem !
V OTOČAH, 12. marca 1908.

Šivilje in učenke
se sprejmejo takoj pri A. SINGER, Gosposke ulice it. 4.	647 1-1
RAZGLAS.
Udje bratovščine svetega Jožefa v LJubljani se s tem obveščajo, da se vrši
redni občni zbor
dne 19. marca 1908
ob 4. pop. v mali dvorani Mestnega doma na cesarja Jožefa trgu.
Letni doneski po 2 K se pobirajo do konoa t. m. v stanovanju in tudi trgovini gosp. Franjo Zoro«, na Sv. Petra oesti 6t. 23.
Zaradi pravilne sestave društvenega imenika poživljajo se vsi oni, ki so že več kakor 2 leti člani tega društva, zlasti pa taki, ki so enkrat za vselej vplačali članarino, ali pa bili letnih doneskov oproščeni, da oddajo najkasneje do 31. maja t. I. listke, na katerem naj bode napisano ime in starost društvenika, dan vstopa v bratovščino, koliko je vplačal članarine in če je bil letnih doneskov oproščen in kedaj.
Istega, kateri bi opustil to storiti do tega časa, bi dru&tvo več ne smatralo svojim članom.
385 3-1
Odbor bratovščine sv. Jožefa.
Priloga 61.	??S®evei»ca" droe 13, maw«ca 1908.
ftmsft scibor.
V Zagrebu je bilo včeraj jako živahno. Policija iu vojaštvo sta zaprli ceste, ki vodijo na Markov trg. Ob 11. uri dopoldne ie prikorakala pred banovo palačo častna stotnija z zastavo in godbo. Postavila se je v red s fronto proti Markovi cerkvi. Dvorana in galerija sta natlačeno polni. Starostni predsednik Barčič otvori ob četrt na 12. uro sejo. Obžaluje, ker mora nekaj izjaviti, kar sc ne strinja z njegovim prepričanjem. Nekaj se je zgodilo, kar je proti dostojnosti sabora. (Klici: Proč s tra-banti!) Vlada si je prilastila pravice sa-borskega predsedstva iu pooblastila višjega župana zagrebške stolice, da razdeli galerijske vstopnice. (Klici: Proč pismo-noša! Proč trabanti!) Kaj takega si do zdaj še ni dovolila nobena vlada in sc mora tako postopanje najostrejše grajati. — (Klici: Nesramnost.) Dolžan sem, da pre-skrbim zadoščenje pravicam sabora. Nameraval sem, da odgodim sejo do jutri, če bi ne bila otvorjeua s kraljevini reskrip-tom. Spoštovanje do vzvišene kraljeve (Klici: Živio kralj!) osebe je vzrok, da ne odgodim seje in io le prekinem za pet minut, da se izprazni galerija in da se na novo razdele galerijske vstopnice, kar je neoporekljiva pravica saborskega predsedstva. (Medklic: Kje je ustavna stranka? Pri zajtrku!) Predsednik pooblasti začasnega kvestorja dr. Salavarvja, da naj izvrši njegove ukaze. Poslanci zapuste dvorano. Dr. Salavary poziva obiskovalce galerij, da naj jih zapuste. Nekaj dam ugovarja. Dr. Salavary ponovi svoj poziv. Klic z galerije: Moramo li vsi zapustiti galerijo? Dr. Salavary: Časnikarji ostanejo. Galerije se izpraznijo. Prihajajo noyi obiskovalci, ki imajo po saborskem predsedstvu izstavljene izkaznice. Ko sc galerije izpraznijo, otvori starostni predsednik zopet sejo. Barčič pozdravlja poslance in jih opominja, naj opuste strankarske prepire, da zaniorejo z združenimi močmi delovati za blagor domovine. V tem velikem zgodovinskem trenutku se ozrimo na slavno dobo italijanskih osvobojevalnih bojev in združimo vse moči, da se otresemo tujega sovražnika. (Klici: Proč s Košutom in Wekerlom! Proč z Rauchoin! — Šur-min: Ustavna stranka je mirna!) Starostni predsednik obrazvijo zgodovino italijanskih bojev. Naglaša, da tudi Hrvati uresničijo svoje narodne ideale, če združeni prično boj. Ko sta delovala Mazzini in Ga-ribaldi, je donel z Alp klic v deželo: Proč s tujci! Proč s tirani! (Klici: Proč s tujci!
- Dr. Lorkovič: Proč s tujci!) Predsednik Barčič: Naj postane hrvaški narod lastni gospodar svoje usode in naj sc uresniči geslo: Proč s tujo vlado! (Starčevičanci: Bog i Hrvati! — Zatluka: To je stari pra-vaš!) Da zamoremo tukaj izraziti želje narodove, smo dolžni zahvalo junaštvu malega, ubogega a vrlega naroda. Počastimo v zapisniku današnje seje hrvaški narod. Poslanci vstanejo. Burni klici: Zivio hrvaški narod! — Elegovič: Zivio Hrvati! — Dr. Dušan Popovič: Zivio hrvaški in srbski narod! - Med koalicijo in Starčevičanci se vname nekaj minut trajajoč prepir. — Dr. Elegovič: Proč s Srbi! Srbi protestirajo. — Dr. Popovič miri Srbe. — Dr. Elegovič: Belgrajski najemniki. Radič: Tu je zastopan hrvaški narod. — Nato nadaljuje starostni predsednik svoj govor: Vlada, ki je doživela tak poraz, noče proti volji ljudstva odstopiti. Toliko sredstev je imela na razpolago, a v sabor ni spravila niti enega poslanca. (Klici: V tem smo vsi edini. Vlada mora odstopiti!) -Zato moramo banu in ogrskim lakajem za-klicati: Proč nevrednež! Odstopi! (Živahni živio-klici.) Barčič imenuje za zapisnikarje poslance Markoviča, dr. Ogrizoviča, dr. Popoviča in Kotuzoviča. Dr. Ogrizo-vič obžaluje, da niso zastopane v saboru vse hrvaške doline, osobito Reka ne, kar ni postavno. Dr. Bošnjak: To dokazuje, koliko je vredna nagodba. Ogrizevič izjavi, da hoče Starčevičeva stranka i v bodoče ščititi hrvaško državno pravo. — Dr. Popovič prečita na to kraljev reskript na bana, katerega kralj pooblašča, da otvori sabor. (Klici: Zivio kralj!) Predsednik sekčnemu načelniku dr. pl. Hcroviču: Vašo ckscclenco prosim, naznanite banu, da je sabor zbran in da pričakuje njegovo ekscelenco kot kraljevega komisarja. Ob II. uri 25 minut pride ban baron Rauch v sabor. Spremljajo ga sekrni načelniki in višji župani Vuhetič, .lunkovič, llideghctv, Jelačič in sekčni svetnik Hervoič. Ban in njegovo spremstvo nosi narodno galo. Ko je korakal ban po Markovem trgu, jc igrala vojaška godba narodno himno. Rauch je zasedel kraljev prestol in prečita kraljev reskript. ki obsega banov program. Poslanec Radič je zaklical banu: Proč s trabanti! Klici: Zivio hrvaški kralj! Živeli Hrvati! Poslanci stoje, ko čita ban kraljev reskript, ko ga prečita, izjavi, da je otvor-
jen sabor. Poslance poživlja, da naj se podajo ž njim v Markovo cerkev. Predsednik poživlja poslance, da naj se povrnejo po službi božji v sabor. Po službi božji se povrne ban v svojo palačo, poslanci pa v saborsko dvorano, kjer izroče svoje po-verilne listine. Predsednik zaključi sejo.— Prihodnja seja v soboto.
Kraljev reskript. — Banov program.
Kraljev reskript naglaša, da je bil zadnji sabor razpuščen, ker so se pojavile take razmere, tla ni bilo mogoče pričakovati uspešnega delovanja. Da ne stagnira postavodaja, se je sklical na banov predlog sedanji sabor. Ker se različno tolmačijo določila ogrsko-hrvaške nagodbe, kar ovira ne le normalni razvoj neločljive državne enote Ogrske in Hrvaško-Slavon-ske, marveč v nagodbenih postavah zajamčene pravice, je potrebno, da se morajo odpraviti napačne diference glede na jezikovno in na zastavno vprašanje. Določiti še mora pred vsem: a) sabor je opravičen, da na predlog kraljeve hrva-ško-slavonske-dalmatinske deželne vlade določa doklade na direktne davke z omejitvijo po posebni postavi; b)pooblastiti se sme ban. da najame v sporazumu z ogrskim finančnim ministrom dež. posojila. Ker se rešijo ta vprašanja le po regnikolarni deputaciji, bo tozadevne predloge v sporazumu z budimpeštansko vlado stavil primerne predloge. Nikakor pa to ne al-terira neločljivosti v državno skupnost združenih dežel iu držav ogrske krone sv. Štefana. Naša vlada predloži saboru zakonski načrt o volivni preosnovi. Naša vlada jc dolžna, da predloži zakonski načrt o najvišjem upravnem sodišču. Gospodarski razvoj zahteva, da se razdeli sekcija notranjih zadev tako, da se narodnogospodarske zadeve nakažejo novemu četrtemu oddelku. Glede na mestne in dežel, občine se mora razširiti občinska avtonomija. Urediti se morajo osebne zadeve učiteljstva. Reforma se mora izvesti tudi glede na zastareli odvetniški in notarski red, kakor tudi glede na kazenski zakon in na civilnopravdni red.
Demonstracije ob otvoritvi sabora.
V sredo zvečer so priredili socialni demokrati ob dohodu novoizvojenih poslancev veliko demonstracijo .Policija je zastražila dr. Frankovo stanovanje. Bilo je več spopadov s policijo. Zaprli so več oseb. Srbsko-hrvaška koalicija jc pa imela v »Kolu« banket, ki so se ga udeležili vsi poslanci koalicije in veliko meščanstva. Na komerzu so govorili dr. Mazura, dr. Mažuranič, dr. Hoffer, Gjukič, dr. Popovič, pravnik Janekovič in Supilo. Z dežele je došlo v Zagreb 110 orožnikov. Vsak orožnik ima 15 patron. V Rudolfovi vo:ašnici je moštvo konsignirano. Ob 10. uri dopoldne so imeli dijaki shod. Jurist Vernic jc opominjal svoje tovariše, da naj se vzdrže izgredov. Dijaki so korakali do Mesničke ulice, kjer jih je ustavil kordon. Policija je izpraznila celo Strossmayerje-vo promenado. Na Jelačičevem trgu jc klicala večja množica- Proč z banom! Proč z vlado! Proč z Wekerlom! Proč Košut! Živo hrvaško-srbska koalicija! Policija je razkropila demonstrante. Tudi pred cerkvijo sv.Marka so bile majhne demonstracije. Culi so se klici: Proč z Rauchom! Proč z izdajalcem! Dijaki so peli: »O du mein lieber Augustin!« Bana so pozdravili pred cerkvijo s klici: »Servus Pavel!« Ko se je vračal Rauch v banovo palačo, so ga pozdravljali s klici: Abcug Rauch! Proč z veleizdajalcem! — Hrvaško-srbska koalicija je izdala geslo, da se mora vzdržati pod vsakim pogojem mir. Pravijo, da je vlada sama naročila demonstracije, ker je hotela izvesti nasilno vlado. Poslanci so pomirjevali množico.
Du naj, 12. sušca 1908.
Deželna hramba.
Proračunski odsek je v torek, včeraj in danes razpravljal o proračunu za deželno brambo. Govorniki so naštevali vse želje in zahteve glede na olajšanje vojaške službe, zalaganje armade, podpore revnim družinam ob času vojaških vaj itd. Mej drugimi sta govorila tudi slovenska poslanca dr. Korošec, katerega govor smo že objavili, in dr. Žitnik, katerega govor objavimo jutri.
Minister za deželno brambo, podmar-šal Georgi, je danes obširno odgovarjal na vsa vprašanja. Rekel je: Vojaški kaz. pravdni red je bil gotov že leta 1906. in zagotavlja vse moderne zahteve. Zakasnil se jc zaradi jezikovnega vprašanja.
Orožne vaje sc bodo v 12. letu opustile. sploh pa olajšale. I »opust ob setvi in žetvi na tri tedne se bode letos vpeljal v omejeni meri spioii pri vseh koriii. Težko
pa je določiti pravi čas setve in žetve za posamezne dežele.
Vojaška uprava še letos predloži načrt zakona, ki bode določal podpore revnim družinam, katerih očetje morajo k orožnim vajam. Olajšave dobč tudi na železnicah. Izključene pa so potnine nabornikom, ki so večinoma še neoženjeni in doma.
Vojna uprava se pri zalaganju armade vedno bolj ozira na kmetijske in obrtniške zadruge. V tem oziru hoče deželna bramba nadaljevati to akcijo. Seveda se vojna uprava ozira le na tiste zadruge in društva, ki ponudijo pridelke in izdelke svojih članov.
Minister opozori pri tej priliki na cesarjevo pomiloščenie povodom letošnje vladarske šestdesetietnice vseli vojaških ubežnikov, ki so v Ameriki in se niso udeležili vojaških naborov. To pomiloščenje velja za dve leti. počenši od dne 2. grudna 1907.
Minister izjavi z ozirom na dveletno službo, da bode morala vojna uprava zahtevati mnogo več vojaških novincev, ker sicer so izključene vse druge olajšave vojaške službe. Zanimivo je tudi, da misli vojna uprava opustiti žrebanje nabornikov v rezervo. Oziralo se bode le na družinske razmere, kar je gotovo pravičnejše, nego slepa sreča žrebanja.
Minister izjavi odkrito, da nc olepšava iu ne zagovarja vojaških trpinčenj. Naglaša pa, da se v tem oziru mnogo pretirava, kakor tudi glede na samoumore, kakor kaže tudi slučaj Wolfsberg. Ta vojak se je obstrclil, ker mu sploh ne ugaja vojaška služba. Minister je odgovarjal še na druga vprašanja ter napravil sploh jako ugoden vtis s svojo vojaško odkritostjo.
Omenimo še. da so leta 1892. iznašali stroški za deželno brambo, orožništvo iu vojaško policijo 37 milijonov kron, za tekoče leto pa že 78,713.752 kron in so se od lani zvišali za 6,800.000 kron. Vzrok je fa, ker dobi deželna bramba več baterij brzostrelnih strojev itd. Sploh se more danes deželna bramba v vsakem oziru meriti s c. in kr. armado.
Za deželno brambo se proračunava 52,371.300 kron, za orožništvo 23,649.764 kron itd.
MM v Postojni
(Dopis iz Postojne.)
Ker že od drugod pošiljajo poročila o - slavni« zmagi liberalcev, naj še mi povemo, kako so pri nas prišli do zmage. Naši libralci so molčali, hudi bili in se bali, ker volivski imenik se jim je temeljito popravil in kazalo je, da bo naša stranka dobila čez 70 glasov. Zadnji večer so pa stopili na noge. Napravili so dva shoda, enega v gorenjem koncu trga pri pobožnem gorenjem Burgerju, drugega pa v spodnjem koncu pri ključavničarju Su-panu. Na obeh shodih je predlagal župan Pikel, torej mož, ki je bil drugi dan predsednik komisije in torej sprejemal glasovnice, naj se nesejo glasovnice odprte. To je oplašilo naše može. Na obeli shodih se je z največjo silo vplivalo na sumljive klerikalce« in enemu so zbrali celo okrog 60 K in tako pokazali, kako dobro in blago je liberalno srce, ki ob volivah deli podpore, po volitvah in pred njimi pa nalaga občinske doklade. Na obeh shodih, na katere so s silo vlačili naše može, se ni štedilo s pijačo, samo da so dobili častno besedo. Po teh dveh shodih se je pa začelo še hujše delo. Po dva in dva liberalca sta se vrstila po hišah iti če nista opravila prva dva ničesar, prišla sta druga dva. To je trajalo celo noč. Tudi tisti bolni Ditrich, ki nima časa za trške račune, ie sedaj ozdravel ter mladeniško čil hodil od hiše do hiše. Tudi župan Pikel, ki si tako rad dopisuje z dr. Žitnikom in od njega lovi svete, tudi on je po-pozabil, da ga je liberalna stranka žc večkrat pustila na cedilu, pomagal mu pa klerikalni Žitnik, jc strastno delal za liberalce in cclo nekaj grozil, kakor se govori, s plačevanjem potenta. Dični mož Pepe Dekleva. ki jc obljubil, da se agitacije ne bo udeležil, ki je imenoval Lenarčiča moža, ki še ni ničesar storil, tudi on jc strastno pomagal. Kar je hotelo ostati doma. to so spravili na volišče z vozmi in kar je prišlo na volišče, to je moralo pokazati glasovnice pri vratih stoječemu liberalnemu generalnemu štabu. Zanimivo je bilo stališče uradništva. Po večini nam je bilo nasprotno. To jc tisto uradništvo, katero pozna S. !.. S. in njene poslance samo takrat. kadar potrebuje njihove pomoči ali za avanzma ali pa za legarske priboljške. Priporočimo jih našim poslancem, posebno dr. Žitniku. Po volitvi se je pa pilo,
pilo za žive in mrtve in neka žena je imela dovolj opravila s svojim možem, ker so se mu zahvaljevali liberalci za njegov polomljeni glas. Ata Arko so lahko ponosni ua svoje -kose«, kakor se je izrazil! Mi tem Arkotovim kosom nič ne zamerimo. Smelo lahko pričakujemo, da se bomo tudi pri nas prihodnjič drugače pogledali!
AVSTRIJA.
Enketa za saniranje deželnih financ.
Eksperte dr. Mischler (Gradec) je v seji dne 12. t. in. govoril proti splošni državni dotaciji dežel am in tudi proti razdelitvenemu ključu.
Avstrijska delegacija.
V seji avstrijske delegacije dne 12. t. m. zagovarja skupni finančni minister pl Burian bosanske funkcijonarje proti Klo-fačevim napadom. Naglaša. da so Klotače-va očitanja neutemeljena. Nato odgovarja na interpelacije. Konštatira se, da se sklepi avstrijske delegacije vjemajo glede na skupni proračun s sklepi ogrske delegacije. Aehrenthal ponovi svojo v armad-neui odseku podano izjavo glede na prihodnje delegacijsko zasedanje. Roman-czuck graja zastarel način o sestavi delegacij po zastopstvu dežel. Ruslni imajo le enega, imeti bi pa morali tri delegate. Nasproti Ogrski je napravila avstrijska politika mnogo napak. V poštev pridejo: avstrijska iu ogrska zbornica ter krona. Govornik obžaluje, da je krona večkrat napačno poučena. Delegacija odobri predloge armadnega odseka. Sklepi se odobre nato tudi v tretjem branju. Aehrenthal naznani, da predloži sklepe vladarju v odobrenje. Predsednik upa v svojem končnem govoru, da se izpolnijo tudi zahteve delegacije, ki še niso realizirane. Končno interpelira Klofač zunanjega ministra zaradi \Veckerlove izjave na hodniku ogrske zbornice, češ, da ni bilo nikakih pogajanj med vladama glede na povišanje častniških plač in dohodkov moštva in tudi ne s skupnimi ministrstvi. Seja delegacije se zaključi ob 1. popoldne.
Kronski svet.
Kronski svet se vrši 5. ali 6. aprila na Dunaju. Sklepal bo o prihodnjem zasedanju delegacij in o povišanju častniških plač.
Prihodnje državnozborsko zasedanje.
Po »Nemško-narodni korespondenci-bo prihodnja seja državnega zbora dne 26. marca. Upajo, da reši do takrat proračunski odsek saj sporne postavke naučnega in justičnega ministrstva. Nerešene točke reši odsek v večernih sejah. Ce državnega zbora ne bo mogoče sklicati pred 20. mar-coin, rešijo do Velike noči postavko »vojaški novinci«. Po Veliki noči skličejo deželne zbore. Državni zbor bo sklican v poletno zasedanje majnika. Proračun nameravajo rešiti na vsak način brez provi-zorija.
Moravsko vseučiliško vprašanje.
Glede na moravsko vseučiliško vprašanje se je dne 12. t. ni. posvetoval Beck z voditelji čeških iu nemških strank.
Aktivitetne doklade državnih uradnikov.
Koncem marca ali pa začetkom aprila izda finančno ministrstvo odlok, ki uvrsti uradnike po deželnih glavnih mestih v višje aktivitetne razrede. V ta namen bodo potrebovali 2,000.000 K.
Obsodba, v kateri pljujejo obsojenci pred porotnike.
Pred dunajsko-novomestnimi porotniki je bilo obsojenih več vlomilcev od šestmesečne do sedemletne ječe. Po obsodbi jc nastal škandal. Obsojeni Kreiner kriči: »To ni sodišče!« Kreiner in obsojeni Niederdcckel pljuvata pred porotnike in psujeta sodni dvor.
OGRSKA.
Državni zbor.
Disident Toroczkay je vložil v seji, dne 12. t. ni. predlog glede na splošno, direktno volivno pravico. Inkompatibili-tetnenui odseku se izroči predlog Slovaka Ivanka, ker je postal škof poslanec Cser-uocli, po postavi pa škof ne more biti poslanec.
Razpust ogrskega državnega zbora.
NVeckerle namerava razpustiti ogr-' sko-hrvaški državni zbor, če ne reši do Velike noči postavo o poslovnikovi reviziji.
Vojaška vprašanja.
Dr. VVeckerle je izjavil, da je pripravljen v zbornici podati izjavo, da je ureditev častniških plač potrebna, da je pa čas rešitve odvisen od pogajanj. Glede na vojaška vprašanja ui bilo nikakih pogajanj.
POROKA KNEZA FERDINANDA BOLGARSKEGA VELJAVNA.
Iz merodajnega vira sc poroča, da jc knez Ferdinand bolgarski 28. januarja prosil nadškofa Meninija za dispenzo in jo tudi dobil. Sicer je knez Ferdinand bil ekskonuuiiciran, ker je dal Borisa krstiti v pravoslavju, toda bil je, ker se je liotel poročiti, ad ltoc od cenzure, oziroma velikega izobčenja absolviran. Poroka je torej veljavna, kar se tega tiče. To, da je bila sklenjena na Nemškem in ne na Bolgarskem, ne pride nič v poštev. 1'udi brez vpoštevanja tridentinske formule je poroka veljavna, ker ua Bolgarskem Tridenti-num ni razglašen, na Nemškem pa velja konštitucija »Provida« od 18. januarja 1906, po kateri na Nemškem mešani zakoni za veljavnost ne potrebujejo tridentinske forme. Dekret »Ne temere« od 2. avgusta 1907., ki pa uvaja tridentinsko obliko tudi za mešane zakone, stopi v veljavo šele o Veliki noči 1908.
RUSIJA IN MADŽARI.
Ruska vlada je imenovala za ruskega generalnega konzula v Budimpešti Murav-jev-Apostola, svetnika ruskega poslaništva v Berolinu. >Rus« piše o tem imenovanju: »Postavljenje diplomata, kakor je Muravjev-Apostol za generalnega konzula v Budimpešti dokazuje, da Rusija vidi v Ogrski državo, ki zasluži ne samo, da ima ruskega generalnega konzula, ampak tudi poslanika. Rusija želi popraviti pogrešek iz leta 1848 in stopiti z Ogrsko v dotiko, od katere bi obe deželi imele koristi. Pred Ogrsko stoji sedaj nova Rusija in prenovljeni ruski narod, ki obsoja čin Rusije iz leta 1848«.
BOJI V SOMALILU.
Italijanske čete so napadle vstaški Su-liman rod. Ubitih je bilo 460 vstašev. Italijani so izgubili dva vojaka.
KMEČKI NEMIRI V RUMUNIJ1.
Iz Bukarešta poročajo, da dohajajo 12. t. m. o kmečkih nemirih vznemirljiva poročila. Kmetje razdeljujejo polja. Kavale-rija je ubila dva kmeta.
WULE,| HAFID PROSI ZA MIR? ZOPET NOV MAROŠKI SULTAN.
General d'Ainade brzojavlja, da prost Mulej Hafid za mir in da naj se ustavijo operacije. Maročani so v jeli Francoza Pa-reta in Italijana Bianchija. Po pismih z juga in iz notranjega Maroka je proglašen za sultana vplivni šerif Big Soos.
ŠPANSKI KRALJ V BARCELONI.
V Barceloni sta bili 1!. t. m. dve eksploziji: Ena zjutraj ob .3. uri, druga zvečer. Oblasti drugi eksploziji ne pripisujejo velike važnosti. Peklenski stroj, ki je raz-počil 11. t. m., razpočil je 12 ur prej, ko je došel kralj Alfonz v paviljon.
NOVA ZAROTA PROTI PERZIJSKEMU ŠAHU.
Pri zaprtem luristanskem guvernerju so našli spise, iz katerih sledi, da je nameraval s pomočjo Kurdov pahniti s prestola perzijskega šaha. Guvernerju so poostrili zapor in zaprli tudi šahovega strica in nečaka. ko sta nameravala pobegniti.
JAPONSKA IN AMERIŠKE ZDRUŽENE DRŽAVE.
Novi vvashingtonski japonski poslanik Takahira je izjavil: Prijateljstvo med Ameriko in Japonsko je tako prisrčno, da je podobno nepodpisani zvezi.«
RAZNE POLITIŠKE VESTI
Za ojačenje varstva nemškega prebivalstva v Sosnovicah je došlo pet stotnij vojaštva. - Francosko-angleško razstavo, ki jo obišče tudi francoski predsednik Fal-lieres, otvori angleški kralj koncem prvega ali začetkom drugega tedna meseca majnika. Fallieres obišče Angleško oficiel-no.. — Španski kralj Alfonz se je povrnil iz Barcelone v Madrid 12. t. m. ob 10. uri 45 minut. Angleški kralj Edvard opusti svoje potovanje v Sredozemsko morje. Ne-
kaj dni se bo mudil v Parizu in se sredi meseca aprila povrne v London. — Francoski ministrski svet je sklenil, da poinilo-sti osebe, ki so bile kaznovane ob nemirih na južnem Francoskem. — Roosevelt hoče postavno preprečiti borzno igro z vrednostnimi papirji.
Znanost in umetnost.
*	Srbska naučna akademija v Belgra-
du. Prošli teden je bilo v Belgradu slavnostno letno zborovanje srbske akademije naukov. Na shodu je bil tudi kralj in mnogo občinstva. Po poročilu o delovanju akademije v letu 1907., je prečital novi akademik Gj. Pavlovič svoje pristopno predavanje o pravosodstvu. Iz govora predsednika akademije, Stojana Novako-viča, sc vidi, da je akademija tekom 20 let, kar obstoji, izdala nad 200 raznih knjig. Nagrado 900 dinarjev iz ustanove arhimandrita Dučiča prisodili s,o dr. G. Jakšičevi st itd i i i iz diplomatske zgodovine: »O akermanski konvenciji«.
*	Družba sv. Mohorja sprejema tudi naročila na vezano izdajo Gregorčičevih poezij in sicer stane priprostejša vezava 1 krono, elegantnejša 2 kroni.— Castitim gospodom poverjenikom, kateri pošiljajo letnino zakasnjencev, so na razpolaganje za ta namen položnice c. kr. poštne hranilnice in družbina pisarna jih rada do-pošljc, čim dobi naročilo. — Še pred Veliko nočjo bodemo objavili uspeh letošnjega vpisovanja.
*	Uspehi Hrvatice v tujini. Gospica Terezija Oster, rodom Zagrebčanka, ki je dovršila gledališko šolo v Hamburgu in bila potem angažovana kot heroina v Bonnu, slavi sedaj v darmstadtskem gledališču prave triumfe kot Judita v Hebbel-novi žaloigri »Judith«. Tamošnji listi so polni njene hvale.
*	Maksim Gorkij. Po daljšem odmoru je napisal Maksim Gorkij daljšo poiitiško dramo v treh dejanjih, naslovljeno »Zadnji«. Pravijo, da je v njej več dramatiške moči, kakor v kateremkoli dosedanjem Maksim Gorkovem delu. Drama je sicer namenjena za Ruse, predstavljalo se jo bo pa na Nemškem, ker jo na Ruskem zabranjuje cenzura.
Za pomladno m poletno dobo
popolno izbrana zaloga sveže došlih 25.000 komadov eblek za dame, gospod«, deklice in otroke in sicer:
nad 5000 kom. najmodernejših suknenih oblek od gld. 4-—, 7"50, 10'— višje
„ 1500 , površnikov in ranglan-
sov najnovejših barv, od gld. 6--, 9. , 12 — višje „ 2500 , oblek za otroke in dečke od gld. 1 90,350 višje , 1000 „ dolgih pelerin iz velj-blodove dlake in gum. od gld. 3' , 5- višje „ 5000 , jopičev za dame, pa-letotov, ovratnikov in kostumov od gld. 3—, 5'—, 10'— višje , 10000 „ kril, bluz, pasov kakor tudi klobukov za gospode, športnih čepic in perila. r76 40 9 Ob vsakem času v zalogi pariSki in be-rolinski modeli konfekcije za dam « in dečke kakor tudi izvirne angleške
športne obleke in površniki. Naročila po meri se izvršujejo naj-
fineje in najhitreje na Dunaju. Pošiljatve na izbero se pošiljajo povsod tudi brez povzetja.
— čudovito nizke cene! —
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
LJubljana, Mestni trg St. S.
Pred- in poigre
za orgle ali harmonij zložil Ivan Oovirk. — Cena 3 krone. Dobi se v »Katoli&ki Bukvami«
v Ljubljani in pri skladatelju v Sinju (Dalmacija).	620 3—3
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Riin itd.
Najbolj, kosm. Zobo^ cisti/, sredstvo
Izdelovatelj
<5. ^eydl
'Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7

Veletrgovina dalmatinskega vina
Ljubljana. — Telefon st. 244
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju
v Dalmaciji.
Priporočajo si. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina, kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd. po primernih cenah.	645 80—1
----- Ceniki in vzorci pofttnine prosti.	=
Javne) zahvala-
Pred kratkim je bil poslovodji Hranilnice in posojilnice v Tunjicah ugrabljen del gotovine, baje na ta način, da so ležali blagajniški ključi na blagajni sami in se je s tem omogočilo storilcu, da je za-mogel blagajno odpreti in denar iz nje vzeti.
Vse blagajne, pripadajoče Zadružni zvezi, zavarovane so pri
c. kr. privc občni zavarovalnici
Assicurazioni Generali v Trstu
proti tatinskemu vlomu, vendar pa nismo imeli pravice v tem slučaju zahtevati povrnitev škode, ker se tu ni šlo za vlom blagajne.
Vzlic temu pa je navedena zavarovalnica, vsled priporočila gospoda Rogerja, vodje tukajšnjega glavnega zastopa, izplačala oškodovani posojilnici znesek K 600*— kulantnim potom, za kar ji izrekamo javno zahvalo in to ugledno zavarovalnico vsestransko toplo priporočamo.
V Ljubljani, dne 10. marca 1908.
6 <g 1-1
Zadružna z
v Ljubljani
Preselitev trgovine.
Podpisana uljudno naznanjam, da sem svojo
modno trgovino v Židovskih ulicah 7
na Jurčičev trg (preje zlatar Wagenpfeil)
kjer mi bode že z ozirom na večji prostor možno, častitim naročnikom vsestransko postreči
z mnogovrstnimi in solidnimi modnimi predmeti.
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in prosim prijaznega zaupanja tudi v nadalje.
Z odličnim spoštovanjem
609 5
Josipina Podkrajšek.
Istotam se sprejme učenka.

immmmmmmrn
I
I
Podsrožniea.
litji* i aaaa|alnlta«l: Oraba. 39, Mala itn., Mol .lica IT, Bude*, Br.o, Csika Lipa, Ol ika Kanta, »oiavakl taalberc, KSillag, Ksri Jlila. IPIim, Irltar. In [>!b«it*.
MfiBjfcittiae b* Dumji
I. W.ll.alla il, (I. Tab.Mirani 4, III. U.catgaaia 77 (taval Kanovega), IU. (.!• vcngaa.a 97, IV Vlai.ar Ha.ptalraaaa 13, W Hcblabr.niiaratriaaa II t, n e.!iip«»4ojferatjr M- VII. Marlabllaralnaaa TI, VIII LarcbanlaMar.traaaa 133. IX Alirrtlram JS. it !->*.>lla«ilraaii I«, XVIII. W4krl.fntlr.ua II,
XIX fv Wlne»r Hannt.lr it,	Hjaplrlr.iti 1»,
aenjalniftna dslnlftka družba « i"
ERCU R"
Dunaj, I.. Wollzeile 10,
kapital K 20.000 000. Baaar ssklsd K 8 500.000
NajkolantBojši
nakup in prodaja
vnb vrst rast, državnih papirjev, akcij, prioritet, saatavnir, srsčk daviš, valut in denarja
mr Kamenjava In eskomptiranje
Uiyab»«lti ssntsvnic in obligacij, srečk In ktimnov.
Podružnica s v Spljetu. i
Oal»i*k« glavnioai i i K 91.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
promese na komunalne srečke t K 1572. - žrebanje0 dne 2. marca. - Glavni dobitek R 300.000'—. promese na Tiske srečke fl K T-. - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek K 180.000'-.
Obe promesi skupaj samo K 21—.
Ol
Podružnica s v Celovou. i
t Roiohtni lond> i i K 9)00.000, < t •