BUY JUNITBTlji STATES 'WAR' reONDS 'AND' i STAMPS AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 7, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. 4Uk | Vožnja za zabavo prepovedana v vzhodnih državah , 275,01)0 delavcev v Cleveland«! mora ostati na svojih delih, ako ne dobe dovoljenja od delodajalca, da smejo iti delat drugam i ' ~ V Clevelandu je vlada včeraj stabilizirala delo 275,000: delavcev s tem, da je prepovedala vsako premen j avo dela, ako delavec ne dobi dovoljenja od svojega delodajalca, da sme iti delat drugam. i Ta odredba ne zadene samo j Delavec, ki opravlja važno . delavcev v vojni,industriji, am-j delo, lahko dobi dovoljenje za 1 pak tudi tisoče drugih, katerih i premembo dela, ako ni zapo delo smatra vlada za važno v j alen pri delu, za katerega je tem času. i strokovno naobražen, ako ni za- I Načrt je bil izpeljan prosto-jposlen poln čas, ako je njegova j voljno s tem, da so se zedinili |mezda manjša kot za enaka de-na tem industrijalci ter zastop-1 ia drugje, ako navede važne jniki Ameriške delavske federa- vzroke, kot težave s transpor Ta vladna odredba stopi v veljavo danes. Zabavišča so s tem močno prizadeta. Osrednje države zaenkrat ta odredba ne zadene. To so brhka ameriška dekleta od ženskega kora (WAAC's), ki so bile poslane v A,ifflijo na službena mesta. Od leve proti desni so: Por oh Martha Rogers iz Jack-s°n, Miss.; Mattie Pinette iz Fort Kent, Me.; Ruth Briggs iz Westerly, E. L; Elaine brezmal iz St. Paul, Louise Anderson iz Denver, Colo. v tem progra- emcev beži iz Kavkaza Moskva, 6. jan.—Poročila zatrjujejo, da je nemška arma-v Kavkazu na polnem umiku. Nemci rušijo za seboj mostove polagajo mine na ceste v obupnem poskusu, da bi ustavili dedovanje ruske armade, ki je nacijem tesno za petami. (Reuterjeva časnikarska agen- tednik Roosevelt bo ^nagovoril kongres Washington, 6. jan!—V četr-ob 12:30 popoldne bo govo-^Predsednik Roosevelt obema ;^mcama kongresa. Govor bo ajah311 P° VS6h radijskih po~ Ced drugim bo predsednik f J11 0 borbi Rusije proti na-f o obratu ameriške indu-JT za vojne svrhe in koliko ^meriška industrija dozdaj l°ducirala za vojno. , —-o_ ^Japonskem je 5,000 «ierikancev interniranih ^London. - Angleški £ P°roča- je na vojni Japon "t ^terniranih .10,000 oseb, je polovica Amerikan-Nek ziastopnik Rdečega |ac.lz T°kia je obiskal tri kOn-^ ter poroča, da so raz-Primeroma še zadovoljive, ljoav nekateri ujetniki bole-Ujet tropičnimi boleznimi. Eo hr.niki morajo jesti 3aPon_ riž an°' večinoma 4j ^ čeprav dobijo tudi ne- tftetniv libe in zelenJ'avo- if na H moraj'° delati p° osem Jfnah V Pristaniščih in v to- 4lz'Milih naselbin '"Gilbert Minn. — Dne 23. dec. L5oaj un^l Ignac Kramar, life TVi 4 in doma »d Št. Vida !5L .-'skem. Zapušča ženo, A t ln «estr0. |nbra ^ ~ Dne 24" de" m» i V v°J'aški bolnišnici [ p1 genska bolničarka Ana fe ? ' ro;iena tukaj- Za" stre 6' tri brate in štiri Važna seja nocoj rm°im°dinjski klub na Jutro-j0 j? nOCOj' 0b sedmih važno are nai bodo nove in Niko n 0rnice- Po bo ne- Ko Prigrizka. uPui ' 0 obrambne obveznice ,n znamke t cija v Londonu trdi, da je naj manj pol milijona Hitlerjevih najboljših čet na popolnem umiku v Kavkazu in ob srednjem Donu). Hitlerjevo vrhovno poveljstvo priznava, da ima zdaj v rokah iniciativo ruska armada ter izjavlja v kratkem poročilu: "Naša armada bije defenzivno bitko z nepopisno furijo ob Donu." Rdeča zvezda, glasilo ruske armade trdi, da je ruska armada že zavzela v Kavkazu Moz-dok, Nalčik in druga važna mesta, ter napreduje na vsej fronti, jemajoč sovražniku veliko število važnih naselij. Vsa provinca Severne O s e t i e je zdaj zopet pod rusko zastavo. Ob spodnjem Donu so Rusi zavzeli važno mesto Tsimljansk ter so s tem pognali novo konico proti Rostovu. S padcem Rostova bo zapečatena usoda vse nemške armade v Kavkazu. 22 nemških divizij pred Sta-ingradom je še vedno v jeklenem obroču ruskih armad. -o- Pošto bodo nosili ob sobotah dvakrat na dan Poštni mojster O'Donnell naznanja, da bodo pismonoše delali odslej po 48 ur na teden in da bodo raznašali pošto ob sobotah po dvakrat na dan. Glavna pošta in vse podružnice bodo odprte ob sobotah do petih popoldne. Zdaj so jih zapirali ob 1:30 popoldne. 170 zabojev žganja je zaplenila davčna oblast Federalna davčna oblast je včeraj zaklenila 170 zabojev žganja, ki je vredno $5,000. žganje so dobili v hiši na 2818 E. 128. St. Lastnik za to žganje ni plačal novega federalnega davka. Vesel cjogodek Mr. in Mrs. Anton Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. sta ponosna na krepkega fantka, ki so ga jima prinesle vile rojenice. Materino dekliško ime je bilo Josephine Petrič iz 1099 E. 71. St. Mati in dete sta v Glenville bolnišnici in obiski še niso dovolje ni. čestitamo! Zadušni obredi za padlim mornarjem Jos. Gramcem V petek ob desetih dopoldne bodo v cerkvi Marije Vnebovzete v Geneva, O. zadušni obredi za pokojnim Joseph F. Gramcem, ki je služil v ameriški mornarici in ki je padel v boju. V službi je imel čin kurjača 3. reda. O junaški smrti pokojnega je bila Gramčeva družica obveščena od vojnega oddelka vlade 30. decembra, ki pa ne navaja niti kraja, niti dneva smrti. Pokojni Joseph je bil rojen 20. septembra 1919 v državi Illinois. V Genevi, O. zapušča žalujoče starše, Mr. in Mrs. Joseph Grame, v Clevelandu pa dve sestri, Mrs. Matt Poturick in Sophie Grame, po pol sestro Mrs. Mary Tettlak, dva brata, Edwarda, ki je pri letalcih v Avalon, Texas in Johna, ki je pri mornarici, tri po pol brate: Frank in Dan Omerza v Clevelandu ter Mike Omerza v Brooklyn, N. Y. Vse priprave za zadušne obrede ima v oskrbi pogrebni zavod Webster v Geneva, O. cije in CIO. Glavne točke mu so: Delavci, ki žive zunaj okraja Cuyahoga, ne smejo biti najeti za delo, razen če prej to dovoli vladni posredovalni urad za delo. Delodajalci ne smejo vabiti ali najemati delavcev iz drugih tovaren ali podjetij, dokler delavec ne dobi od svojega delodajalca dovoljenja, da gre lahko delat drugam. Delavci, ki imajo važna dela, ne smejo iti delat drugam, če tega ne dovoli vladni posredovalni urad za delo. Toda delavci, ki ne opravljajo važnih del, smejo biti najeti'brez nadalj-nega za važna dela. taci j o itd. Ako delavec ne dobi dovoljenja za premembo dela, se lahko pritoži, toda v tem času mora ostati na delu. Ako vlada ukaže strokovno naobraženim delavcem iti delat drugam, obdržijo taki delavci starostno1 pravico. Ta odredba zadene poleg delavcev v industriji tudi one, ki so zaposleni pri poljedestvu, transportaciji, javnih utilite-tah, policijo in ognjegasce ter učitelje. -o- Pozdravi iz prestolice Iz Washingtona(/ D. C. pozdravljata vse p r i j a t e 1 j e in znance Mr. in Mrs. Anton* Hrvati n. KSt »5« S* Naši vojaki m m Od nekje iz zahoda se je ogla- zopet 12. januarja. Obiskal bo Važne določbe za prodajo konjskega mesa v mestu Odbor mestne zbornice za javno dobrodelnost in postave je včeraj določil, da mesnice in restavracije, ki prodajajo goveje meso, ne smejo trgovati s konjskim mesom, pač pa eno ali drugo. Prodajalci konjskega mesa bodo morali imeti posebne licence in klavnice bodo smele prodajati to meso samo takim mesnicam. Toda restavracije in mesnice, ki trgujejo samo s ko-štrunovino ali prašičjem mesom, bodo smele imeti tudi konjsko meso. Te odredbe so v protekci-jo odjemalcev, da ne bodo goljufani, ker je konjsko meso ceneje kot go ve j 6. Za pripravo dvorane Člani Dramskega kluba, Baraga Glee kluba, Marijine družbe, Orla in Najsv. Imena naj pridejo nocoj 5b sedmih v cerkveno dvorano sv. Vida. Treba je pripraviti vse potrebno jsa card party, ki bo v nedeljo v korist našim fantom vojakom. Naslov Požarjevih Kot znano sta se Mr. in Mrs. John Požar iz Rosewood Ave naselila v Mentor, O. Njun naslov je: R. F. D. 1, Johnnycake Ridge Rd., Mentor, 0. sil korporal Joseph L. Smole, sin Mr. in Mrs. Frank Smole, 5430 Standard Ave. Naroča za vse prijatelje in znance iskrene pozdrave ter jim želi srečno novo leto. Zelo rad bi videl, če bi se ga spomnili s kakim pismom ali kartico. Njegov naslov je: Corp. Joseph L. Smole, (35318280) Battery "B" 262nd C. A. C., A. R. P. No. 937 c/o. Postmaster, Seattle, Washington. B® Pa Pa Mr. in Mrs. Celesni-k iz 1214 E. 61. St. sta dobila pismo od sina Albina, ki se nahaja nekje v Severni Afriki. Naš mladi vojak pozdravlja vse svoje znance in prijatelje ter jim želi vso srečo in zdravja v novem letu. pa » h Frank Deželan je dobil od svojega brata Viljema pismo iz Anglije. Pozdravlja vse sorodnike, prijatelje in znance ter tudi v Clevelandu svoje brate in sestro. . fsa p® sa Corp. Frank Jamnik, sin Mr. in Mrs. Jamnik iz 861 E. 222. St. je prišel na dopust za 14 dni iz Fort Knox, Ky. Sa is Ba Za praznike je prišel za 10 dni na dopust k svojim staršem, Mr. in Mrs. Frank Gornik, 15310 Lucknow Ave. Corp. Elmer Gornik iz taborišča Hood, Texas. Na božični večer se je zaročil z Miss Helen Ruzic iz Grovewood Ave. ISO P® K mornarici je odšel Vincent Simončič, najstarejši sin družine Mr. in Mrs. Vincent Simončič 3563 W. 65. St. želimo mu > zdravja in srečno vrnitev. M Pm Iz Camp Perry, O. pošilja novoletna voščila naš vojak Ivan Babnik. Njegov naslov je: Pvt. jim vošči srečno novo leto. V f^^To^' pismu pravi, da se kmalu vidi- u- T- Camp Perry, O. mo. Kar morajo naši fantje J FrankJ Piks sin opraviti je še to, da bodo šli nad' Staff Sj?t *rank J' 1 lks' sm Hitlerja v Berlin, potem pa hajd domov. Priporoča se, da bi se ga spomnili prijatelji s kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Wm. Dezelan, 35006100 Southern Base, Sect. APO 519, Provost Marshall, c/o. Postmaster New York, N. Y. m pa *s Mr. in Mrs. A. Semic, Beech Grove, Ind. sta se razveselili obiska sina vojaka, ki je dospel za 14 dni na dopust iz taborišča Young, Calif. Nazaj bo odšel BOJNA FRONTA Washington, 6. jan.—Urad za kontrolo cen je prepovedal vsako vožnjo z avtomobili v zabavne svrhe v 17 vzhodnih državah. To zadene vse voznike enako, ki imajo karte A. B. ali C. Kdor se ne bo pokoril tej odredbi, mu bo vlada vzela karto zi gazolin. Odredba stopi v veljavo v četrtek 7. januarja opoldne. Vlada je naprosila državne,---—-—......— okrajne in mestne oblasti, naj ji pri izvajanju te odredbe pomagajo. Noben potniški avto ne sme peljati pasažirje na kak prostor zabave ali športa. Prepovedano je tudi uporabljati avto za vožnjo na kako družabno prireditev. Vlada naznanja, da bo pod-vzela še bolj drastične korake, če bo potreba, da se prihrani več gazolina. Natančna navodila, ki bodo pokazala, kaj je vožnja za osebno zabavo, bodo v kratkem izdana v javnost. Ako bo kak policist mislil, da se voznik pelje na kako zabavo, ga bo ahko ustavil in lastnik avta bo moral dokazati, da je njegova vožnja potrebna za izvrševanje njegovega poklica ali zaposlitve. Ako voznik ne bo mogel dokazati, da je rabil avto za kako važno opravilo, mu bo odbor za racioniranj'c lahko*ffftg-" linsko karto, ali mu pa zmanjšal mero gazolina na mesec. Mr. in Mrs. Mike Pikš iz 1388 E. 53. St. je prišel na dopust do 17. januarja. Njegov naslov• v armadi je: Co. B. Acad. Regt. T. D. S., Camp Hood, Texas. -m m rs Za 12 dni je prišel na dopust k svoji mamici, bratom in sestram korporal Louis Grdina, naš odlični baritonist. Prijatelji ga lahko obiščejo na 6111 St. Clair Ave. Louis služi pri letalskem signalnem koru, Tampa, Fla. Ako bo policija našla potniški avto parkiran pred kakim glediščem, na dirkališču, pred kinom, ali kakim podobnim prostorom, mu bo takoj odvzeta gazolinska karta. Policija bo to knjigo vrnila odboru za racioniranje, ki bo potem pod-vzel nadaljno akcijo proti vozniku. Ako je vožnja do grocerista v "zabavo," se bo videlo potem, ako ima voznik na razpolago kako javno transportacijo, katere se lahko posluži. Vožnja k zdravniku ali slučajih nujnosti, ne bodo smatrani kot vožnja za osebno zabavo. Osrednje države (kot Ohio) ta odredba zaenkrat še ne zadene, ker je tukaj še dovolj gazolina. V vzhodnih državah ga pa primanjkuje, ker ni dovolj prometnih sredstev za transportacijo gazolina in olja tje. --o- Motoristi klicani na odgovor radi kršitve postave Včeraj je dobilo kakih 300 lastnikov avtov pozivnico, naj se takoj zgladijo v lokalnem uradu za kontrolo cen. Največ teh je takih, ki na svojem avtu niso imeli pravilno pritrjene etikete glede A, B ali C gazo-inskih kart. Več sto jih je dobilo opomin, naj takoj pošljejo na urad zapriseženo izjavo, da so pogreško popravili. Zaenkrat ne bo noben kaznovan, ako bo takoj. popravil napako. Ako se pa ne bo pokoril, bo ob gazolinsko knjigo. Posebni nadzorniki so včeraj pregledovali parkališča po mestu. V par urah so našli 750 avtov, na katerih ni bilo etiket, ali pa so bile nepravilno pritrjene. Danes praznujejo pravoslavni verniki svoj božič Pripadniki pravoslavne vere praznujejo danes božič. V vseh 13 župnijah v Clevelandu so imeli sinoči polnočnico. RUSIJ A. — Današnje poročilo iz Rusije podaja uradne številke o nemških izgubah na moštvu. V šestih tednih so izgubili Nemci v Kavkazu in zahodno od Stalingrada 339,-150 mož. Dalje Rusi naznanjajo, da so oddaljeni samo še .65 milj od Rostova. KISKA.—Ameriški bombniki so potopili japonsko tovorno ladjo, ter eno drugo zadeli v bližini otoka Kiska, ki je del Aleutov. PACIFIK.—'Zavezniški bombniki so napadli japonsko letališče Lae. Na Solomonih se vrše boji z novo živahnostjo. NORVEŠKA,—Major Kvizling se- pripravlja, da polovi mnogo norveških voditeljev v slučaju invazije zaveznikov ling u videva, da se njegov prestol že močno maje. . AFRIKA.—V Tuniziji 'so zavezniške čete zavzele Jebel Azzag ter pregnale sovražnika z višin zahodno od Mateu-ra. V Libiji ni posebne aktivnosti. -o——— 78. ameriški kongres je včeraj začel zborovati Washington, 6. jan. — Danes opoldne je odprl zborovanje 78. kongres, prvi po 25 letih, ki je pričel s zasedanjem, ko je dežela v vojni. Podpredsednik Wallace je odprl zborovanje senata, glavni klerk Trimle pa poslanske zbornice. V poslanski zbornici se je nato vršilo poimensko klicanje poslancev po državah, nakar so bile volitve speakerja. Izvoljen je bil demokrat Sam Rayburn, ki je dobil 215 glasov. Proti njemu je kandidiral republikanec Martin, ki je dobil 206 glasov. V poslanski zbornici sedi zdaj 222 demokratov, 208 republikancev, dva progrešivca, ena far-mar-laborit, in en član ameriške delavske stranke. Podružnica 25 SŽZ Uradnice za leto 1943 so: Predsednica Mary Peter lin, podpredsednica Mary Marinko, tajnica Mary Otoničar, 3,110 E. 66. St. tel. HE-6933, blagajni-čarka Dorothy Strniša, zapisni-karica Julia Brezovar, reditelj ica Paulina Zigman, nadzornice Ana Znidaršič, Margaret Tomažih, Frances Brancel, zastopnice za skupna društva sv. Vida : Julia Marolt, Lucija Skrbeč, Frances KasuniČ, za kulturni vrt Mary Tekavec, Mary Otoničar. Seje so vsak drugi ponde-ljek. v mesecu v stari šoli sv. Vida. Vrnitev iz bolnišnice Frank Samsa, 19808 Kewa-nee Ave. se je vrnil iz bolnišnice. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na njegovem domu. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Ave. JAMES DKBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA : Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ________Posamezna številka 3o_ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months V. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies 3c___ Entered as second-class matter January 5th, 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 5 Thur., Jan. 7, 1943 Stvarne besede odličnega Slovenca Pod naslovom "Položaj Slovencev* v Jugoslaviji in zamej-nih državah ter njih bodočnost" je napisal loranski župnik Rev. Milan Staje za "Zarjo," glasilo Slovenske ženske zveze tako kremenite in neizpodbitne, dokaze o slovenskem vprašanju, da. se nam zdi umestno, da članek z dovoljenjem avtorja prinašamo nai tem mestu. — Članek je bil namenjen kot referat št. 2, kakor ga je določila slovenska sekcija JPO kot ^pripravljalni odbor za Slovenski narodni kougrse 5. in 6. decembra, leta 1042- v Clevelan-du, Ohio. Rev. Sla je piše: Gornji na,slov referata je, po mojih mislih, ponesrečen in mi nikakor ne ugaja. Orisati položaj Slovencev v Jugoslaviji objektivno, bi nas nujno privedlo do točk, ki bi vzbudile sovražnost v srbskih in deloma, tudi hrvatskih krogih, kar bi morebiti onemogočilo sporazum z njimi. Mi ne smemo izpustiti iz vidika ene stvari in ta je: Mi hočemo Jugoslavijo! Seveda pomlajeno in preurejeno Jugoslavijo. Torej se moramo skrbno ogibati vsega, kar bi nas oviralo na potu do tega cilja. Seveda ni neznano, da v Jugoslaviji ni bilo vse rožnato in smo imeli marsikatero upravičeno pritožbo. Toda, o vsem tem. po mojem mnenju, ne kaže razpravljati na javnih shodih! To bi bilo na mestu, ako bi Srbi, n. pr., odločno odklanjali vsak sporazum z nami. — Ker pa je splošno znano, da se mnogi srbski krogi 'in celo nekateri člani jugoslovanske vlade v Londonu zavzemajo za Veliko Srbijo, lahko povemo že sedaj, odločno in brez vsakršnega olepšavanja, da se naši rojaki v bodoči Jugoslaviji, ako jim jo Bog da, ne bodo nikdar strinjali s kakšno srbsko ali hrvatsko orijen-tacijo, ampak samo le jugoslovansko, ki bo priznavala vse tri narodnosti za enakovredne in enakopravne. To je pač najmanj, kar Slovenci lahko zahtevajo in morajo zahtevati. Opozorimo tudi na dejstvo, da smo trenutno vsi trije, Hrvati Srbi in Slovenci, goli in brezmočni berači, ki moledujemo pri vratih velikodušnih Zedinjenih držav za pomoč in da bomo prejeli, kar bomo prejeli, ne po kakšni lastni zaslugi, ampak, v prvi vrsti, vsled zmage hrabre ameriške armade. Naravno je, da smo mi vsi, posebno pa Srbi, ponosni na uspehe generala Mihajloviča. Prav tako smo pa ponosni na naše primorske Slovence, ki se v tisočih borijo v armadah zaveznikov. Njih domovinske ljubezni in želje po združitvi z ostalimi jugoslovanskimi brati ni mogel ubiti londonski pakt 26. aprila 1915, ki je velikodušno nagradil Italijo " z vsem slovenskim in hrvatskim Primorjem, do katerega ni imela najmanjše pravice ne pred Bogom, ne pred ljudmi. Lojalnosti in ljubezni teh zasužnjenih Slovencev do Jugoslavije ni mogla uničiti niti zločinska rapallska pogodba, ki je slovenskemu in hrvatskemu Primorju navrgla še Goriško, Notranjsko s Postojno (torej tretjino Slovencev in Slovenije), nadalje Zader, Čres, Lošinj, Lastov in — vse skupaj porinila v nenasitno malho Lahonov. (Rapallska pogodba sklenjena med kraljevino SHS in Italijo 12. nov. 1920.) Morebiti bodo vsaj sedaj državniki Velike Britanije in tudi nekateri naši spoznali, kje da je prava lojalnost in zvestoba . . . Pripomnimo še lahko da, kakor smo se v preteklosti borili proti nejnškim, laškim in madžarskim pa-šalikom, prav tako odklanjamo kak jugoslovanski pašalik, ampak hočemo biti enakovredni med enakovrednimi. Ali z drugimi besedami: Odklanjamo centralizem. Slovenija, ki je kulturno in gospodarsko enotna pokrajina, bi naj imela v bodoči Jugoslaviji najširšo avtonomijo. Z eno besedo: Slovenci hočejo ohraniti svoj jezik in svojo kulturo, toda kadar bo šlo za skupne državne interese, bodo pa samo Jugoslovani in nič drugega, kakor so bili vse doslej. — Reklo selje, da tukajšnji ameriški Slovenci ne morejo urejevati notranje-državnih razmer v Jugoslaviji. To je res. Toda gornjo podlago jim pa lahko postavimo in utrdimo že sedaj, sporazumno s Srbi in Hrvati, ker vemo, da govorimo v tem pogledu v imenu vsaj 95% Slovencev v stari domovini. Dejal sem spočetka, da se mi zdi naslov referata št. 2 nekako ponesrečen. Tudi s stališča, ako bi hoteli pokazati na naše pridobitve v novi državi, ki v gotovem pogledu niso bile majhne (n. pr. univerza v Ljubljani.) Potem bi se bil naslov bolje glasil: Položaj Slovencev pred Jugoslavijo in v nji. Ako opozorimo svet na vse velike krivice, ki so se nam godile v stari avstroogrski monarhiji, bomo še bolj podčrtali dejstvo, česa. smo Slovenci zmožni, ako se nam da vsaj košček svobode. Sploh pa bi naj bil eden glavnih referatov: zgodovina Slovencev; zastonj bi si na shodih in v časopisju pripovedovali drug drugemu, kaj smo in kakšne so naše pravice. Treba je to povedati zunanjemu svetu v prvi vrsti onim, ki bodo nekoč kovali usodo našega naroda. V kratki, jedrnati in točni "Zgodovini Slovencev" bi mogli med drugimi zgodovinskimi fakti našteti sledeče: Boj Slovencev proti Nemcem in Lahom je bil od prvega početka — boj palčka proti velikanu Brdavsu. Vkljub •-tevilni premoči sovražnika, ki ni prav nič izbiral sredstev, si je slovenski palček priboril — moralno zmago. (Konec prihodnjič.) j"l"l"H"l"H"l"Hr'H"Hii l"l"liH' M t t"t l HHiti Wi 'Ultlt^ Wt* BESEDA IZ NMOM Ob petletnici novic s Hubbard Rd. Božični večer je bil prilično lep in brez snega, da se je bilo kar lepo peljati k polnočnici. V cerkvi je bilo ui-ejeno vse praznično in božična pesem se je razlegala po cerkvi; toda ne v taki radosti, kot je bilo to prejšnja leta. Bilo je vse nekam bolj tiho in žalostno. Poleg mene je stal v cerkvi neki vojak, kateri je moral biti že nekaj več. Mislil sem si o njem veliko in tudi to: nocoj si z nami tukaj in v par dneh pa boš morda že stal kje daleč na bojni poljani pred sovražnikom ali pa morda že dal življenje za domovino. . . . Naš Hubbard road ni bil letos tako svečano razsvetljen kot je bilo to v navadi v prejš-jih letih. Le tu in tam je brlela kje kakšna lučka na drevescu. Kajti skoro iz vsake družine so pobrali sinove v armado. Mati in oče sta žalostno sedela pri oknu in gledala, odkje bo mogoče prišel njiju dragi sin, a ni ga bilo od nikjer. Sam Bog ve kje daleč na tujem se bojuje za nas, stoji na straži in gleda, od kje bo prišel sovražnik, da ga odžene, da ne bi pogoltnil tudi naše ljubljene domovine in njegovih dragih doma. Naša cerkev je bila natrpano polna. Naši prijazni rojaki so prihiteli od vsepovsod. Saj je to vendar naše edino shajališče, kjer se snidemo vsako nedeljo in praznik, si stisnemo desnice in malo pokramljamo. Na vseh naših rojakih pa se prav dobro pozna, da sedaj živimo na farmah v dobi krvavic, ker je vsak precej lepo okroglega obraza in rdečih, zdravih lic. Prav Nobenega pomanjkanja ni opaziti na njih. Ker so povsod sedaj na dnevnem redu ščetinci vsenaokrog, je res precej dela. Saj je itak precej dela s to živaljo še prej, ko je treba krmiti in pripravljati hrano zanj, potem je treba čistiti hlev in seveda jesti je treba nesti ščetincu najirjanj dva tisočkrat predno je dovolj odebeljen za zaklat. Pa vse to delo je pozabljeno, kadar se spravi vse te dobrote v čreva. Potem je pa že tako oblizova-nje, da bi se človek nikdar ne ločil od njih. Meni se zdi, da bi kar sedel pri krvavicah in jedel, da celo dozdeva se mi, da ;;e do sitega kar najesti ne mo-fem, kljub temu, da moram vedno stol od mize odmikat. Prav tako se mi zdi, kot bi me pitali :a na "fair," da bi izgledal lepši kot tisti pujski, ki so nalašča ža razstavo zrejeni. Tako sem Že nekam okrogel postal, da se že prikloniti skoro ne morem več in to radi samih klobas. Ko smo oni dan pri nas klali, ni bilo nič kaj posebnega. Povabili smo sosede, da so prišli prijet za noge našega šče-tinca. Ker pa ni bil posebno velik, zato ni delal nobene preglavice. Eddie ga je pripeljal do "truge" in -ker je bila ži-valica pohlevna je menda \udi že komaj na to čakala, so ji sosedje pomagali na "trugo" nato pa ga je Tone malo pogla-dil pod brado in gotov je bil. Ko smo ga potem še lepo obri-li, so ga spravili v spodnje prostore in jaz ga nisem več videl, dokler ga niso spravili v klobase. Saj sem vam že večkrat povedal, da se jaz na tako delo, prav nič ne razumem in zato me pa tudi blizu ne puste, da bi jim še tam delal napoto. Kadar so pa krvavice gotove, tedaj sem pa prvi zraven. Ko so bile koline pri Peterli-novih, so bili prišli tudi pome, saj vem, da ne zato, da bi bil kaj pomagal, ker vedo, da ni dosti prida z mano in pa tudi Perparja so bili povabili, da je prišel pomagat, kajti on se pa že zna zaobrnit krog šEetinca. Za klovca so imeli pa Beretiča, ta je pa že tako vajen teh živali, da skoraj kar sam vse naredi. Beretič ima neko posebno pripravo, s katero pograbi šče-tinca v hlevu, pa ni treba nobenih posebnih komendij. Pujsek se je kar naglo poslovil iz teh solznih ravnin. To pa rečem, Beretič je pa mojster v tem delu. Ko smo bili s tem gotovi, smo nesli prešičja čreva in pa seveda tudi svoja v spodnje prostore tja za furnez. Potem smo se pa na že odkazane stole usedli in sicer prav blizu tiste kamrice, kjer ima Lojze spravljene tiste nebeške dobrote. Ali mislite, da smo se sploh mogli ločiti od tam, ja kar mislite si kako. Treba je bilo izgovoriti še precej besed predno smo se poslovili; tako flet-no je bilo tam za furnezom. Prav. tako se mi je zdelo, kot bi bili stoli s smolo namazani, tako so se nas držali ali pa mi njih. Kako so se pa kaj potem štentali s krvavicami, tega pa ne vem, le toliko vem, da je imela tudi Mrs. Mlakar z njimi ' opravka.,. Tako vidite smo kar naprej zaposleni te dneve na našem prelepem Hubbardu; v resnici ni pravega počitka, kot bi si ga človek zaželel. Pokušanje krvavic je vse navzkriž in vsak si misli, da so njegove najboljši in tako mislim tudi jaz, da so naše najboljše in to pa zato, ker jih je največ in jih najbolj brez skrbi otepljem. Ponev je kar naprej na peči, da je niti omiti ni časa. O križana gora, pa^ naj bi se še pritoževali, da ni kaj jest in še nekaj tarnamo o slabih časih, ki so pa tako dobri posebno še sedaj j Seveda se moramo zahvaliti za vse to našim dobrim ženskam, pa maga-ri če prej in potlej vse zgodr-injamo, pa moramo sedaj priz-| nati, da krvavice drže same do-j brote skupaj. | Ampak vsi "ljudje pa ne morejo biti tako srečni. To zadene le bolj podeželske ljudi, ker se s to živalco ukvarjajo. Kot vse nekam izgleda, bodo mestni ljudje morali biti zadovoljni le bolj z "ihaha." To pa p'o-sebnq sedaj, ko gredo konjički s tako naglico v modo. Pa kaj se hoče, farmarji so jih zavrgli in nadomestili s stroji in nekaj je treba znjimi. Prav žal mi je, da sem enega lansko leto prodal, za katerega sem bil plačal precej lepe denarce ob prihodu sem. Kakšna jim je bila cena tedaj, to prav dobro ve naš Fidel. Zdaj je bilo pa tako, da bi bil moral skoraj še nagrado dati, da so ga vzeli stran in da sem se ga znebil. Ce bi se mi bilo dozdevalo, da bo ta konjska živalca kedaj prišla ljudem pod zob, bi ga gotovo ne bil prodal tedaj, ker bi bil sedaj dobil boljše denarce zanj. Še enega ima in kadar bo pa tisti prišel na vrsto, bo pa bolj za gulaž. Staro leto je minilo, mnogi so bili lahko prav zadovoljni z njim. Jaz pa vam po pravici povem, da se ne bom prav nič bahal z njim. Seveda bodo mogoče prišli še slabši časi, kajti boljših sedaj sploh pričakovati ne moremo in z vsakim dnem pa smo tudi bližje koncu našega življenja, pa magari, če bi bil zakopan v denarju, ne more dosti biti; Edino, za kar se jaz lahko zahvalim je — zdravje. Društvene blagajne so mi lahko pa tudi hMaležne zato, ker jim ni bilo treba šteti denarja. Seveda se moram zahvaliti tudi za kavo, katere sem precej povžil v preteklem letu, morda več kot marsikdo drugi. Za naprej sem pa že sedaj gotov, da kave ne bo po mili volji, zdravje je pa v božjih ro- kah — morda bo, al' pa ne. Kar se pa tiče denarja, sem pa prav gotovo, da ga ne bo, ker sploh od nikjer pričakovat ne morem in kaj se dobi brez denarja v trgovinah, to pa že sami dobro veste. Nikakor pa ne sem pozabiti zahvaliti se prijazni Mrs. Vi-rant tam iz Norwood Rd., katera mi je bila poslala celo tam iz Clevelanda nekaj tistih nebeških dobrot. Nikdar je ne bom pozabil, še po smrti bom Boga prosil zanjo. Tako mi je ustregla, da nikol tega, to pa rečem, posebno pa še sedaj, ko so krvavice. Ko bi ona vedela, kako mi je to sedaj prav prišlo. No, saj sva pa tudi večkrat v poletju prijateljsko kramljala v hladni senci in zato pa že komaj čakam, da bi bilo že zopet (poletje v deželi. Prav lepa hvala! Najlepša hvala gre pa tudi našim prijaznim in dobrim sosedom, ki so se me bili spomnili za božič in novo leto z lepimi in dobri mi darili. Kar srce mi je veselja poskočilo, ko je na novega dan stopil v hišo sosed John s tistim zavitkom. Takoj sem mu voščil prav srečno novo leto. Lepa hvala John in vsem tistim, ki ste se me bili spomnili. Ravno sedaj pa je tudi poteklo že pet let, odkar sem stopil pred vas cenjeni bralci teh vrstic. Ne vem k'oliko so vam bile te novice po volji, ali pa morda tudi komu niso bile všeč. To pa sami veste, da jih vam gotovo ne bom več, če jih bom sploh še toliko časa poši ljal kot sem jih. Pet let je že precej lepa doba in marsikak-šna izprememba se je izvršila v tem času. Mnogo poznanih nas je zapustilo v tem času in odšlo v večnost in prav gotovo je, da tudi mi ne bomo ostali tu večne. Pa tudi cenjenemu uredni štvu se moram zahvalit za toliko prostora, ki so mi ga dali na razpolago v teh petih letih, katerega ni bilo malo. Hvala za vso gostoljubnost in točnost, kajti res je prijazno dopisova ti s takimi uredniki kot so ravno pri Ameriški domovini. Torej najlepša hvala celemu štabu za naklonjenost. Bodite pozdravljeni vsi čita-telji Ameriške domovine in za novo leto pa vam želim zdravja in zadovoljnosti. Frank Leskovic. Narodni shod v Newburgu Za v nedeljo 10. januarja ob sedmih zvečer se sklicuje narodni shod v newburški naselbini in sicer v cerkveni dvorani, katero smo dobili brezplačno na razpolago. Na ta shod so vabljeni vsi Slovenci iz nevvburške naselbi ne od blizu in daleč. Pridite vsi tam iz Maple Heights, iz okolice Rosewood Ave., Garfield Ave. Ta shod je sklican v imenu Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Kot vam je že gotovo vsem znano, je to določil Slovenski narodni kongres, ki se je vršil v Clevelan-du 5. in 6. decembra lanskega leta. * Vabljeni ste vsi neglede na prepričanje Vin stranko. Vsak naj pride na ta shod. Kajti glavno vprašanje na tem shodu bo, kako bi mogli najuspešnejše pomagati našim nesrečnim rojakom v stari domovini in kako bi to naše delo izvršili, da bo v resnici tudi kaj zaleglo. Znano vam je menda že tudi, da je slovenski kongres izvolil v ta Slovenski/ameriški narodni svet 40 članov, za vsako naselbino po enega in tudi za našo naselbino mora biti eden. Zato pa vas prijazno va-bipio na ta shod, da bomo čimveč dobrega ukrenili za naš ubogi trpeči narod tam doma. Le mi, ameriški Slovenci, jim moremo pomagati, oni tam v starem kraju ne smejo odpreti ust v svojo obrambo. Strašno je to, na svoji lastni zemlji, v svoji rojstni domovini, pa so na slabšem kot bi bili sužnji. Zavojevalci so jih oropali vsega, sedaj jim prete, da jim bodo vzeli tudi zemljo. Sovražnik si hoče za vsako ceno razdeliti našo lepo slovensko zemljo. Italija, ki je že po prvi svetovni vojni uropala našo Primorsko in Nemčija pa Koroško, ^ tu(Ji sedaj zopet stezati svoje grabežljive kremplje še po tistem, kar je bilo ostalo. Madžari pa z druge strani gledajo, da bi pograbili kar največ slovenskega ozemlja. Brat moj, sestra moja; ali se ne bomo zganili mi v tej težki uri odločitve? Za naš narodni obstoj se gre. Ameriški Slovenci, le korajžo in vsi kot eden recimo: ne.! ne dovolimo tega strašnega dejanja! Tudi mi Slovenci tu v Ameriki imamo besedo. Mi se bomo potegnili zanje in tudi žrtvovali za njih osvoboditev. Mi zahtevamo naše Primorje nazaj in sploh vso slovensko zemljo, ki so nam jo ugrabili po prvi svetovni vojni. Mi ne zahtevamo nič kar ni našega, pa naj grof Sforza še tako laže in dokazuje, da je Primorje italijansko. Tudi mi bomo lahko dokazali, daje tisto naša zemlja. Za vse to pa bo treba truda in žrtev in delati bomo morali vsi, kajti to je zadeva vsega slovenskega naroda v Ameriki. Rojaki in rojakinje, Slovenski narodni kongers je to določil in sedaj pa delujmo na tem vsi, saj je delo za narod vendar častno. V nedeljo na shodu se vam bo še vse bolj natanko pojasnilo naše stališče. Sedaj imamo več informacij in določila od eksekutiv-nega odbora. Torej prav lepo prosimo vsa društva iz new-burške naselbine, katerih je nekaj nad 30, da se. udeležite tega shoda vsaj po svojih uradnikih. Na tem shodu bo tudi izvoljen odbor za našo okolico in upam, da za tako delo bo ja v?sak rad sprejel odborniško mesto. Poskusili bomo za ta shod dobiti tudi katerega glavnih odbornikov. Zato pa tudi pričakujemo, da boste napolnili dvorano. Povem naj vam, da so vabljena prav vsa društva raznih jednot in zvez, kakor tudi samostojna društva in pevski ter dramski zbori itd. Pridite, ker bo na dnevnem redu zelo važno vprašanje. Bodite točni, začetek bo ob sedmih v cerkveni dvorani na 81. cesti. Anton Meljač, član Slov. narodnega sveta. -o- Dr. Cleveland št. 126SNPJ Cleveland. — Pri društvu Cleveland 126 SNPJ je bil izvoljen sledeči odbor za 1943: Predsednik Anton Abram, podpredsednik Matija Lučič, tajnik John J. Gabrenja, blagajnik Anton Smith, zapisnikar Blaž Novak, nadzorniki Louis Smrdel, Matthew Martinčič in Emma Mihalich, vratar Anton Pogačar, zastopnik Prosvete John J. Garbenja, zdravniki dr. F. J. Kern, dr. Anthony Skur in dr. Thos. Bohor. Zastopniki "raznih ustanov, čijih podpiratelj je društvo in obenem tudi delničar SND: Za delniško sejo SND J. J. Gabrenja, za izletniško farmo SNPJ Matthew Martinčič in Blaž Novak, za postojanko 2 JPO-SS Anton Stanovnik in Matthew Martinčič, za klub društev SND James Kos in Anton Stanovnik, za clevelandsko federacijo SNPJ Matija Lučič in Anton Abram, za Cankarjevo ustanovo Matija Lučič in A n t o n Mohorič, za prosvetni klub SND Blaž Novak. Društvo je sklenilo darovati sledečim ustanovam: Za Cankarjev glasnik «$12, Prosvetno matico $12., Slovenski narodni muzej $6, Slovensko šolo $6, Slovensko narodno čitalnico $5, za Slovenski ameriški naj svet $100, Ameriški rdeči & $25, postojanki 2 JPO-SS $2 Po možnosti bo društvo kup1 valo tudi vojne bonde kolik' bo blagajna dopuščala. J. J. Gabrenja, tajnik. -o- "Nadaljevanje" Friderik Viljem, kralj pru»! je imel pribočnika, ki je bil cer imeniten in spreten čast® toda zelo i^even, tako da mu večkrat zmanjkalo denarja. < to mu je kralj nekoč poslal darilo denarnico v obliki knjK v katero je vtaknil 300 dolarji ar Ob priliki vpraša kralj pri čnika: "No, kako vam pa ugs knjiga, katero sem spisal vas?" — "Ah, veličanstvo; je izvrsten spis! Niti poved Vo ne morem kako se že veselim1 >r daljevanja v nadaljnih zV ki h!" Kralj se je samo nasflie ecc in drugi dan je dobil pribori zopet denarnico v obliki kuj' ali tokrat je bilo na hrbtu W ge z zlatimi črkami napis! > [ le, B ai il K je as et lei Iji lbi 'Drugi in zadnji del." -o- Pamet v žepu Sloveči vodja nemških kfl^1 a i Sl( in sde te canov, dr. Windhorst, je bil večji nasprotnik Bismarkov ^ četudi je bil majhne postav«. ^ velikega državnika, ki je .. . prav orjaške postave, ni '|jjc Nekoč je Bismark v držav' ^ zboru, ko ga je bil WindW p^ spravil v zadrego, zavpil na'.j, lega moža: "Vas bi vtaknil ga v žep." Windhorst Pa mirno odgovori: "Gospod * celar, potem bi imeli več paI, j v žepu kakor v glavi!" oje J, o ija: iior •UŽi 1111111111111^ esl ni om sr. m m illllllllfll"1" Ži' Na nabor je prišel fan1 hotel k vojakom. Naborni misiji je izjavil: "Orajt, bom v armado, toda ne bodc mogli 'prisiliti, da bi se val." "Morda te res ne bodo P1 lili, da bi se boril," mu jefzUn vrnil član komisije. "Toda mti. li te bodo na fronto, kje|'ji i dosti boja. Tam boš pa Ifl se potem razsodil po svoje." |uša] j, * t 6 Vo Rekrut je prvič stal na ^ ži. Inšpicirat pride P, a| 1 ju joči častnik. Rekrut ustavi, kot predpisano. # mu oficir pravilno javi spusti stražnik naprej. Toda komaj je napravil cir par korakov, ko stražn'' pet zavpije: "Stoj!" Časti'1 začudi in ga vpraša: "Ka| r to pomeni, da me zopet Ul Ijaš, saj sem se ti pravkar vilno javil." 'Me nič ne briga," ročn" vrne rekrut. "Ko sem od^ stražo mi je narednik ^ val, naj trikrat zavpijen1 in potem naj streljam. V|'bat te torej dobiti še en stoj tem bom pucal." Vo ta; Že je iu n iskc ed Pri eter h pr: Pust a lit naj "Every dime and do^ not vitally needed ^ absolute neceesi'Li tw.. go into WAR BONj IV should go into WAtt tfwvj*^ and STAMPS to add to ™ 10 striking power of our force«." — FramuihD. Rom* Pretidtni of the United * * ★ Think War! Act Wart WAR SAVINGS BONDI least 10% of your pay payday! m t Savi > ko !.)e j-VUi CO ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. Ieš je dopolnil že osmo le. pil je krepek fant, bistro-^ ubogljiv. Petra je spo-,;al ter ga slušal pri vsakej nikdar ga ni bilo treba s ^ k čemu priganjati. Ker ni 1 _ar poznal druzega očeta, l 1 si ni nič drugače, nego I e Peter njegov pravi oče. Jev včasih fantič skrbljivo asal. kje so mama, ker jih ar ne vidi, odgovarjal mu fS (!ter, da jih bo videl čez ' s et, ako bo vedno priden, Ijiv ter rad molil. Aleš je 0,1 vse spolniti in bil je Voljen vLr so bile vasi daleč v stra-51 niogei zahajati med dru- eco č(si m se ž njo igrati, zato-Je pomagal sam ter si ^ cas. Dve rogati kozi je | vsaki dan na pašo, vsedei , bregu Save in drvil ka-|a v vanjo gledaje za njimj J skaklja nekaj časa po vr-" se potem potopi, ali pa ; ,e! Pod stari hrast, nare-if hovih mladik ter delal pi-H ^ ki je vsaka drugače pe-v0j "jič je v svoji umetno-e,, " daleč pripravil,, da je i rel na veliki piščalki več ' J.111 si naredil nekako po-na katero je znal talil bl'° Piskati, da se mu je ti P ei" večkrat čudil. da je bu na vajen, kot na suhem. u"Preplaval pod vouo, lšku ™lo nikdar treba pri- m.si odsopsti. Z riba- ' priSe sukal Po globoči- :etern?al kam®nja na dan. » "'ki ga je večkrat opa-hvalii je kor listič, kedar ga zgrabi vrtinec. Alešu se je ta kolovratna vožnja prijetna zdela, ali na na-gloma nagne se drog in čoln se obrne ter za j me vodo. To je Aleša nekoliko oplašilo, skušal je izdreti drog in čoln zopet poravnati, pa ni se dalo. Valovi so drvili Alešovo barko neusmiljeno vedno dalje in dalje, in voda je vedno bolj bruhala vanjo. Slednjič se čoln preva-ga ter povezne Aleša pod vodo. Z velikim trudom se je spravil iz pod neprijetne pasti in skušal čoln obrniti, pa to ni bila lahka reč. Kakor pribit je tičal v vodi in vse Alešove moči so bile zastonj. Kmalo pa pride temu v okom njegova bistra glava. Spravi se k krmilu, prizdigne z vso močjo in sponese se mu, da obrne čoln, čeravno je bil veliko vode zajel; kaj to nič ne de, da je le čoln zopet obrnjen. Vesljal je zopet nazaj v malo pristanišče domače koče in ondi ga je že'skrbljivo pričakoval Peter. Aleš mu je z veseljem naznanil svojo novo iznajdbo, kako bi bilo lože voziti čez Savo. "Oče!" kričal mu je naproti, "sedaj se pa ne bova ob nedeljah več tako upirala, in rinila, kar sam poj de čoln." Dih noci naših mest Pri '. vsem tem njegovo gibč- JNstii 111 r)a vendar Posvariti ga riekoli- ii j na?.8mebiti predrzen, ker i izurjene j šega plavalca jif L goljufa Ali Peter je že tudi vedel, v kaki stiski je bil fant. Svaril ga je, da tega ne sme nikdar več učiniti, Iker se mu lehko pripeti velika nesreča. Aleša je zapustila v tem trenutku vsa sladka nada; da ga bo Peter kregal, tega se ne bi nad j al za celi svet ne. Nikakor si ni mogel vbiti v glavo, kako more Peter tako aboten biti, da ne posluša njegovega sveta, temuč bo raj še za naprej upiral se v veslo, da bodo kar trte škripale. — Odslej je tudi Peter čoln vselej dobro priklenil in skril ključ od ključavnice, da bi ga Aleš ne našel. Pa to je malo pomagalo. Neznana moč je gnala fanta vedno k vodi, naj-veče veselje mu je bilo veslja-ti po Savi. Pri kozah na paši je znosil skupaj nekaj desek in druzega lesa ter si iztesal majhen čolnič, v tem se ,je vozil dan za dnevom po vodi, kedar je vedel, da ga Peter ne vidi. Pri takovej vožnji se je tako izuril, da je vedel vsem vrtincem in valovom vkljub ravnati. Seveda njegov novi čoln ni bil ravno po vseh mornarskih pravilih iz-tesan ter je marsikje spuščal j vodo, ker Alešu se je nepotrebno zdelo, vse najmanjše luknjice pomašiti, pa on ga je vendar visoko cenil, morda še bolj, nego Petrovo staro vlačugo, čeravno ni smel ž njim daleč od brega. (Dalje prihodnjič) (Konec) IV Trdo ob reki, ki svojo vodo vali mimo predmestja, so potisnjene na kup hišice malih ljudi. Ravna stanovališča. Bližina vode jih napravi j a še bolj nezdrava. Znotraj revščina, vlaga in mnogokje podrtija; zunaj megla /in vlaga - ziaradi vode. Iz ene teh hiš je stopila slabo oblečena žena, s katere lica se je dal razbrati re|va in beda njenega življenja. Prisluhnila je v noč za znanim korakom. A trd molk ji je bil v odgovor. Le na mostu korak stražnika in s stolpa sem udarci pozne ure. "Spet ga ne bo," je spregovorila sama sebi. Potem je prisluhnila nazaj v hišo, kjer je bilo vse mirno. "Zdaj vsi mirno spe," je za-šepetala. "Od lakote in joka so zaspali, ubogi črvički. On pa sedi v gostilni in zapravlja; doma pa že dva dni nismo toplega jedli. Niti skorjice nimam več." Naslonila se je na vogal hiše. "Pa, da bi le prišel!" A vendar se je tresla pred njegovim prihodom. Kako lepo in prijetno so živeli pred časom! Ničesar jim ni manjkalo. On je bil dober delavec in je lepo zaslužil. Odkar pa se je spajdašil z nekaterimi sodelavci — in- s to gensko —, pa gre vse navzdol. Ce je bil pijan, je morala z lastnim telesom varovati otroke pred njegovo jezo in trdo pestjo. Otroci se ob njegovem prihodu skrijejo), kamor morejo. Zopet je prisluhnila. Ko je bilo vse tiho, se je odpravila zdoma in je odtavala v temo. Po raznih krivih ulicah je prišla končno do razsvetljene hiše, odkoder je bilo slišati godbo, smeh in krik. Ozrla se je in splazila skozi vežo na dvori- pljusknila kvišku voda . . . | In dalje so se zibali umazani ---i valovi reke, kakor bi se ne bilo šče do stranskega okna gostil- nič zgodilo ter so nesli s seboj niške sobe, ki jo je iz svojega 1 izgubljeno človeško življenje, skrivališča neopažena lahko j S črnega neba pa so gledale pregledala. Od slabosti se je ' srebrne zvezde na umazano vo- kom;aj držala na nogfah; saj danes še ni nič jedla, kar je še imela, je dala otrokom. Spočetka ni mogla ničesar videti: prah in dim sta se valila po sobi nad plesalci, ki so v divjem tempu plesali. Iz množice plesalcev se je en par izločil in sedel k mizi ob oknu. Bil je njen mož in kričeče oblečena natakarica. "Vina! Najboljšega!" je za-klical in vrgel z glasnim žven-ketom denar na mizo, potem pa pritegnil žensko k sebi in sta pila. — Uboga žena ob oknu ni nadaljnega pogovora razumela, videla je le smejoč obraz ženske, ki ji je trgal srce. Obrnila se je od okna in odšla po isti poti, kakor je prišla. Mimo stanovanja je šla, kakor da ji ni nič znano in se je obrnila k reki. Ob mostu, kjer so delavske žene prale, je stal stražnik; zato se je skrila za steber in čakala, da odide. Nato se je spustila po bregu niz-dol k vodi. Tam je mirno, tako mirno! In miru si želi in pozabi j en j a. Domov ne more, ker ne more otrokom dati ničesar, a so lačni, tako lačni. Ali naj jih gleda, kako od gladu umirajo, dočim oče zapravlja denar? Ne, umreti, rajši umreti! Ne more dalje prenašati! Za otroke umreti; potem se bo oblast zanje zavzela, da lakote ne pomrjo. In on, njen mož? — Kaj ima še z njim skupnega? — Umreti, samo umreti!— Sklonila se je nad vodo; ali ne šepetajo glasovi iz nje? "Nikar ! On, ki hrani ptice pod nebom ..." Toda ona vse bolj sliši drug glas: "Mama, kruha, kruha — _ » ' Planila je po konei — krik-nila in za težkim padcem je do z usmiljenimi očmi in šepetale: "Kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen vanjo!" V. Gole veje so skozi tanke za-store gledale v sobo in trkale: "Pojdi že vendar spat, mladi mož!" Toda ta, ki je že ure sedel pri pisalni mizi, ni slišal tega šepeta. Zamišljen sedi in gleda na nepopisan list, na katerem sta napisani samo dve besedi: "Ljubi oče!" Danes ne more pisma napisati; to je že tretji list, ki ga je pričel in raztrgal. Kako bo oče, ki mu je ves ponos in vsa ljubezen starih dni, to prenesel? Predobro ve, da mu bo vest, da je sin padel v dvoboju, raztrgala srce. V predalu na pisalni mizi stoji zabojček, iz katerega gledata dve pištoli, zraven ležita dve pismi: eno z naslovom njegovega predstojnika, drugo iz napisom: "Po moji smrti naj odpre dr. A." Ura je 'cingljajoče odbila dvanajst. — Zdrznil se je. Samo šest ur ima še časa preden nastopi pot, s katere se vrne, ko je uničil človeško življenje, ali pa se sploh ne vrne. In še toliko ima dotlej urediti! Z vso močjo se sili k miru in že mu teče pero po papirju: "Odpusti mi, ljubi oče, a ne morem drugače! Ti veš, da imam ista načela, kakor Ti in da presojam in obsojam dvoboj, kakor Ti. Toda družabna pravila so močnejša kakor moja volja. Ali sprejmem dvoboj, ali pa sem za vse nadaljnje življenje obdan od sramote in bi mi bilo življenje neznosno. — Oče, oče, tega ne zmorem!— Odpusti in z*.B0g<»ni !" Ko je zaprl pismo, mu je J m ga požro va- Ikeč-a , M d * dne' bil° ni ravno j unia, spravi ge A1(J. ZQ_ i V čolnu je ležal f' katerega je Peter rečoT- je prepfclJaval kačo Aleš Postavi )riln. ni bil° sredi čol-1 javnega mesta, vtekne K11Jo na sedežu v zad- , T .čedna. Ker mu je ^povedoval Peter o i Dl,.i z visokimi jarbo- Se trUmi plahtami- v ka- A iadi iT1 VCter in KOni $ on ,1Po morJi. obesil je SVOJ e umetno splete j><"Fm Vil n , spieiei za vreme iz dolge trave. ^ tt Č°ln iU VGSlja i. ko ■ kovo veselje je L Je videl, da čoln res i vod ali k0maj p:'ide u „Potegne močen ve- 1 se Je jel sukati, ka- ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume'vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. .PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Celo navaden zaboj s peskom pride prav. — Poročnik Thomas Breeze nazorno uči vojake v taborišču Ca,lian, Cal, kako graditi ceste, da jih sovražnik ne more preveč lahko opaziti iž zraka. Model pokrajine je mipmvil v zaboju peska. omahnila glava. Ali posluša svoji notranjosti, ki mu pravi, da je bolj pogumno, če se ustavi plehkim predsodkom družbe in se vda božjemu zakonu, ki vlada človeškemu življenju? Ali odgovarja vprašanju, ki je s tem v zvezi: "In potem? In tam na onem svetu?" Ure hite, noč .se umika dnevil Dih tihotne noči je prinesel spoznanje in — pravi pogum. VI. Dih noči plove nad mestom; noč sanja sanje bede in krivde. V kletnem stanovanju velike stanovanjske hiše, kamor vodijo vlažne in izhojene stopnice, stoji borna bolniška postelja. Ob zidu kaplja Jvlaga, vzduh vlage lega na prsa. "Pijače!" kliče bolnik. — Mehka roka usmiljenke dvigne glavo varno in mu daje piti. Toda bolnik udari po kozarcu, da se razleti po tleh. "Žganja, pravega žganja hočem! K|aj me gledate? Kclo vas je klical. Ne potrebujem vaše pomoči! Ali veste, kdo sem — ? Izgubljenec, ki mu nihče ne more pomagati. Ha, ha." Glas mu odpove, zdrkne nazaj na ležišče. A že je sestra z novim kozarcem in pijačo tu ter ga nagovarja, naj pije, kakor bi se prej ne bilo nič zgodilo. Opazuje bolnika bolj natančno in se strese ob spoznanju. — Ali je mogoče, da kdo tako globoko zabrede? Saj je tO njen tovariš iz mladih let, sosedova Otroka sta bila, skupaj sta hodila v šolo, pred daljnjimi leti sta si bila blizu. Vse to razmisli sestra v nekaj trenutkih in spozna, da jo je Bog poslal k zadnjemu poglavju njegovega življenja, da reši njegovo dušo. In prav ona sme biti orodje, ki pripelje Dobrega Pastirja h njegovemu pravemu delu. To nalogo hoče vestno izvršiti. V zgodnjih jutranjih urah hiti sestra po ulicah k svojemu zavodu. Sestre so že izbrane pred Najsvetejšim k jutranji pobožnosti. Sestra- strežnica siromaka v kletnem stanovanju poklekne v ozadju in z vsem zaupanjem trka na božje Srce za rešitev in usmiljenje zakr-njenemu in zapuščenemu možu tam* v samotnem kletnem stanovanju. Zdi se, da je noč napravila svoj zadnji dih in že, zbujajoča se, odpira oči prihajajoči zarji. Močan je Gospod in poln dobrote; tudi v kletnem stanovanju vzhaja jutranja zarja rešitve izgubljene duše. Utrip noči v mestnem nočnem življenju je res mnogovrsten in^ves drugačen, kakor v idilični tihoti podeželja*. . . --o- Stroški ljudskega štetja v Zed. državah v letu .1940 so znašali $21,744,000. DELO DOBITOT- NEIZKUŠENI in DELNO IZKUŠENI za jeklena dela Delo zunaj Inšpektorji Delo znotraj S predznanjem ali brez Plača od ure Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. CLEVELAND TRACTOR 19300 Euclid Ave. (7) Dobro delo Izurjena strojepiska, ki razume tudi nekoliko knjigovodstva, dobi takoj stalno delo. Zglasite se ob 11 dopoldne pri Demshar Building Contractors, 874 E. 140. St. (5) Ufadne ure: 1 do 5 popoldne, razen v 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. sredo Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki bi s trukom razvažal mehko pijačo. Unijska plača in ure. Zglasite se pri Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave. (5) MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša 8 sob ali pa se tudi zamenja za lot; nahaja se na 519 E. 185. St. blizu Lake Shore Blvd. Lot je 55x187. Hitremu kupcu se proda poceni, John Robich Building Contractor 1865.0 Meredith Ave. KE-5152 (7) Loti naprodaj Naprodaj je dober lot ali se zamenja za cenejši lot, meri 44x 140, nahaja se na 19770 Lake Shore Blvd. (front). Lot za trgovino, 50x100, nahaja se na Waterloo Rd. in 158. St. v slovenski naselbini, se proda ali zamenja za cenejši lot. Tu se vam nudi prilika za dobro investicijo. Dajte ponudbo. John Robich Building Contractor 18650 Meredith Ave. KE-5152 (7) Tri sobe se oddajo * Odda se 3 čedne sobe s kopa-Iščem, spodaj; odda se mirnemu )aru. Naslov se dobi v uradu tega lista. (7) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za eno družino, 6 sob, garaža za 2 avta, blizu 185. ceste. Cena je $5,500. Za podrobnosti pokličite ENdi-cott 2058. (5) Slika nam'kaže prizor iz nesreče, ki je zadela. Ohio River bus v blizwi Alujmppa, S hribu se je utrgal plaz zemlje in kamenja, lci je podsul mimovožeči bus, v katerem, je. našlo smrt 22 potnikov. Pri življenju so u»M samo p ije potniki m izmed teh sta bila dva zelo nevarno poškodovana. Pa. Službo dobi Slovensko dekle, ki ima nekaj izkušnje V trgovini, dobi službo, da bi pomagala v gro-cerijski trgovini. Zglasite se pri Spcch groceriji 1100 E. 63. St. _(6) IZURJENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal and Vertical) Assemblers ON MACHINE TOOLS Plača od ure, povrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se na priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 Central .(7) Lepa prilika Naprodaj je popravljalnica čevljev z vsem orodjem in stroji. Na teden dela $100 prometa in več. Zglasite se na 14610 St. Clair Ave., ali pokličite IVanhoe 6045. Jako lepa prilika za pod-jetnega človeka_ (x) RE-NU AUTO BODY CO. 982 East. 152nd St. Popravimo važ avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In tender)«. Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenvllle 3830._ ^ FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 t; % pivo, vino, žganje ta dober prigrizek. Se priporočamo za oblak. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vaSega avtomobila. Delo 1 " in do'oro. Kraška kamnoseška obrt 15423 Waterloo Rd, IVanhoe 2237 EDINA SIjOVKNSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERšE "i! IliF. Kdo drugi, kakor Albert. Ta , protestante. Zapomni si, če nesrečni Albert mu je s svojo! kdaj Štajer odpade od svete pridigo odbil sodnika. Na sve-j vere, boste krivi vi psovači, naj- tih Treh kraljev dan je pridi gal: Herod je bil na videz dober s tremi kralji, v srcu pa je koval peklenske naklepe. Nič ni dati na lepe besede. Tudi v Štajru so ljudje, ki lepo govore, kakor Jezus Sirah, toda njih dela so podobna Herodovim. No, take psovke govoriti z lečo nedeljo za nedeljo, kai bolj pa ti.' "Prav tako je rekel Hendel, ki me je vpričo našega umirajočega očeta zmerjal z obreko-valcem," je odgovoril Albert, ki mu je rdečica (zalila lica. "Hendel ni trinog, ne! Dosedaj še ni potegnil meča, samo vrv nam je dejal okoli vratu. Bog mi je priča, da nisem govoril z čuda, če nas ne mara sodnik? leče resnice o luteranski veri iz Take in enake misli so se križale Karlu po glavi. Bilo je popoldne po obedu, Karel je napravil samo par po-žirkov, jedel pa ni nič. Preveč je bil nejevoljen. Čakal je v temni obednici, da so odšli brstje po dva in dva. Nazadnje je poklical k sebi Alberta, na katerega je že med obedom streljal z jeznimi pogledi, in ga vprašal: "O katerem trinogu si govoril svetih Treh kraljev dan?" Albert ga je začudeno pogledoval in je odgovoril: "O Herodu." "Res? Nisi li mislil na koga drugega?" "Na vse, ki so mu podobni!" je vzkliknil Albert in je dvignil svoje čisto, ponosno čelo, "pred vsem pa na Hendelna." "A tako. Lepo. Zopet si pso-val. No, Albert, sedaj ti povem z lepa. Rečem ti, da nikakor ne trpim več, da bi kdo ne- sovraštva do Hendelna. Smili se mi Štajer. Pri Bogu, gospod! Če prihaja poguba, ne prihaja zaradi mojih pridig. Od drugod prihaja nesreča: Prepozno, premalo krepko in odločno, s prešibko dušno silo smo se v bran postavili hudobnemu možu." "O kako si moder! Sedaj vemo vse, samo Albert je pridigar po volji božji, vsi drugi imamo slamo v glavi. Ne, nehaj, nočem več slišati. Pa eno si daj dopovedati: Ce si tudi velik pridigar in izpovednik, svetih rtedovnih pravil pa ne znaš." Prior je skril svoje roke v rokave halje in je izpodbudlji-vo navedel iz redovnega pravilnika : "Menih naj bo ponižen, kro-tak, dobro'tljiv, potrpežljiv, ubogljiv, trezen in pobožen. — Krotak še nikoli bil nisi, dobroti j iv tudi ne. Tudi ubogati na vrata Albertove celice. In vstopil je majhen, plavolas mož. Bil je Lindner, ki je učil katoliško mladino v šoli na Gori. Učitelj je stopil pred patra, ga je spoštljivo pozdravil in je rekel: "Hvaljen Jezus in Marija! Ne zamerite, prečasti-ti, da vas motim. Prinašam letopis in prosim, da bi ga izročili gospodu prior ju. Gospod me ni mogel sprejeti, ker si hoče dati puščati kri. Nočem dela nositi domov. Tukaj je." Mož je privlekel iz svojega kožuha celi sveženj pisarije, ga je razvil in položil na Albertov klečalnik, ker mize ni bilo v celici. Albert se je ozrl na razgrnjeno pisarijo in je rekel: "Bi radi kaj denarja, pa ne vem, kako bo z nagrado." Učitelj, ki je bil s katoliško šolo vred pod oblastjo samostana, je dobival vsako leto za letopis tri cekine za nagrado. Včeraj pa je rekel vikarij Karel: "Ce pride, me zatajite, ker sem ob ves denar." "Saj nisem zato prišel," se je branil Lindner, "rad bi le vedel, kako sodite o mojem slabem delu." Počasi je potegnil svojo roko čez rokopis, kakor bi gladil kodrce najpridnejše-mu učencu. "Rajni gospod opat je vselej pogledal moje delo in mi je rekel: Lepo si pisal, Lindner, ali: Lindner, mazal si; dobro si zamislil, ali: Lindner, to je budalost." \ Albert je vzel v roke zvezek, ki ga mu je vsilil zgovorni učitelj, urno je listal v njem, da se ga preje znebi. Čudovito lepo je bilo pisano, skoraj slikano. Latinski slog je bil manj lep. Lindner je stal za menihom in je bral ž njim, menih pa je obračal liste. "Tu gre vse križem, kaj ? Pa pomislite, da po dnevi nimam nobenega časa. Dvaindvajset , otrok imam v dveh razredih, j zraven se pa hodim pisat učit [še n-ekaj odraslih fantov in de- j klet. Tako gre dan za dnem. j Pisati moram po noči. Od sa- S mega čečkanja se mi kar tem- ' no dela pred očmi. Sicer pa letos ni bilo kdo ve kaj novega. . . . Oj, kaj boste rekli k moji latinščini — uboga pokveka je • ti V letopisu se je bralo o roparjih, ki so bili ono leto obsojeni na smrt, o raznih uimah, ki so zadele Štajer, o Hendel-novi izvolitvi je bilo zapisano, da je bila to velika nesreča za Štajer. Pater Albert je bral: "Prvo nedeljo v septembru je pridigal Albert, apostolski mož —.Šestnajstega septembra je zopet pridigal Albert." Prvi- krat je bilo njegovo ime ovito z rdečim vencem, drugikrat pa z zelenim lovorjem. Tedaj se je je rekel: "Gospod pater, vam prav, da sem tako zapisal] pobožnemu patru, ki ni hotel j je ljudski glas. Naj ga ničesar vedeti o hvali, potem-j v tem samostanu, kjer nilo čelo. Nejevoljno, skoraj znajo ceniti. Eden vas celf jezno je vrgel rokopis od sebe no gleda." proč. Učitelj je bil v zadregi in 1 (Dalje prihodnjič.) prestano kalil mir tako dolgo, ne znaš, kar veli pravilo pod dokler nas Hendel vseh skupaj j smrtnim grehom. Ubogal boš, ne izpodi iz Stajra. Vzroka | sicer te pokličem pred konvent ima dovolj!" "Častiti oče," odvrne Albert, "v tem samostanu je živel svet mož. Ta mi je velel, naj vihtim orožje besede, zadnje naše orožje, in se borim zoper sovražnike naše svete vere." "Ne govori mi o njem, prepirljivem! 'Samo prepiral bi so. . Hudič te (jraži, da dražiš dru-: je sveto službo. Kaznuje ga, ker ge. Kolikokrat naj ti še povem,1 izpolnjuje svoje duhovske člol-da je potemnel duh našemu žnosti. Ga-li ne ščuva hudič? Tam boš stal bos v spokorni srajci. Zadene te kazen, ki je določena v pravilih." * Albert je sedel v svoji goli celici. Močno mu je utripalo srce, v katerem so valovili gri-zeči dvomi, žalost in jeza. Predstojnik mu prejpovedu rajnemu očetu! Kje je groza razdejanja? Kje je sodni dar], kje Antikrist, o katerem se mu je bledlo? Saj vidiš, da ni vse skupaj nič, in vendar toliko zidaš na besede zmešanega bolnika." "Groza že prihaja, pa slepi ste, da je ne vidite,"'ga je zavrnil Albert s plamtečimi pogledi. "Včeraj je Hendel dal zapreti kapelico sv. Marjete tik naše cerkve, kjer smo devali na mrtvaški oder tuje", ki so tu umrli, in katoličane, ki so bili obsojeni na smrt. Oskrunil nam je že četrti tabernakolj v Štajru! Li to ni sila, li ne vidite hudičevih krempljev? Iz Linca je poklical pridigarja Vida Felis. Ta laže nedeljo za nedeljo z leče, psu je skrivnosti naše svete vere, Marijo, najsvetejši Zakrament in namestnika Kristusovega, ki sedi na Petrovem stolu. Li ni to groza? Tri katoličanke je Vid poročil s protestantovskimi P-t-triciji, kljub temu, da so se branile. Pa so jih ogoljufali. Tri umirajoče katoličane je previdel po luteransko, ali ni to groza razdejanja? To je vse Hendelnovo delo, ki ima svoj prst zraven." "Seveda je to zelo žalostno," je rekel vikar. "Toda, dalo bi se govoriti, koliko ima Hendel svoje prste vmes in koliko ne. . . . Sicer je pa kapelico zato zaprl, ker se je podirala. Hotel je zabraniti nesrečo. Hendel ni trinog, previden je in izrabi vsako priložnost v svoj prid. Da je pa poklical najboljšega pridigarja iz Linca, si pa kriv ti, ki si se na leči vedno zadiral v Ali naj uboga, ko predstojnik nima prav? Li naj se izneveri Bogu, svoji vesti in opominom mrtvega očeta? Z obema rokama je prijel za brevir. Oči so mu vsled preču-te noči temno obrobljene ter plavajo po luknjasti steni tje do podobe sv. Valburge. S kakšno očetovsko ljubeznijo mu jo je dal rajni opat v celico. Val-fourga umre za svojo čistost. Tako močna je ženska. In ti, ki si mož, se bojiš praznih besedi drugega moža? Praznih besedi — so-li res prazne? Res, redovna pravila niso prazne besede. — Pokorščina je najlepši cvet in sad duhovnega življenja in duhovni človek brez pokorščine je prodan duhovni smrti. — Kako je bilo z Lutrom? Dobro veš. Z nepokorščino se je začela njegova nesreča. Je-li greh, kar počenja vikar? Ne! Menih, če odpoveš pokorščino, si na krivem potu. Toda, če ubogaš, si mutast pes in pustiš, da se,pogrezne ubogi Štajer v krivo vero? Menih, li ne poznaš tujih grehov zoper svetega Duha, ki ne bodo odpušečni ne na tem, ne na onem svetu? Samotnemu možu je postalo tesno pri srcu. Zdelo se mu je, da se z zavezanimi očmi bliža prepadu. Dober svet je drag. Zatisnil je oči in je naslonil svojo glavo na steno pod podobo sv. Valburge. Iz globočin svoje potrte duše je prosil rajnega opata Viljema, naj mu pokaže pot.--- Zapel je zvonec na samostanski porti. Kmalu nekdo potrka Na sliki vidimo rešence s potopljene vojaške' transportne ladje. President Coolidge, ki je zadela na mimo v nekem pristanišču ob Salomonskih otokih. Slika je bila povzeta nai obrežju nekega otoka v Južnem Pacifiku. Mornariški tajnik Knox je ukazal preiskavo> da se najde vzroke te nesreče. Naboji za tripalčne topove. — Na Novo Guinejo do-našajo m'.imicijo letala 'kai* najdlje je mogoče, potem pa jo prenašajo vojaki v posebnih vrečah na hrbtu dalje v notranjost žungle. ^iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinmiir mm J® | Jo§. Zele in Sinovi § POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniški voz redno m ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo S 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdioott 0583 | COLLINWOODSKI DEAD: Š 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore 3111 = flllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllUIIIIHIIIIUIIIIIIIIIilll^ V a o o D o II o fio. > e aki . . .PREMENITEFUSE! — in vam ni treba čakati na elektrikarja . . . zlasti še, ker gre zdaj toliko elektrikarjev v armado in mornarico ter v vojne tovarne. KAJ STORITI KADAR ZGORI FUSE! Vi veste, kaj se zgodi, kadar zgori fuse. Električni tok preneha delovati in luči ugasnejo. Kaj naj storite? 1. Poiščite vzrok. Našli boste morda pogreško v napravi, ali v žici. Prekinite žico ali napravo. Dokler ne popravite, ne zvežite. 2. Nadomestite fuse. To je tako enostavno kot nadomestiti žarnico. Pre-čkrbite si odobrene fuse. Naj bodo nr pripravnem prostoru in se ravnajte, kot kažejo slike spodaj. Ka j a \ o »V p Pr K B Hot jes, ono Je 2 "N, ta P »siSl jo ; enti eba Dobite giavni premik v vašem metru. Zaprite radi varnosti elektriko. Zgoreli fuse lahko spoznate, ker ima okajeno šipo. Odvijte ga. Nadomestite fuse z novim iste mere (navadno 15 mere). Odprite glavni premik. Ako fuse zgori drugič, začnite zopet iskati vzrok. Ako ga sami ne morete najti, potem pokličite elektrikarja. THE ELECTRICAL LEAGUE 18. nadstropje • Midland poslopje ® Prospect 5522 Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV D O II VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini >> a > a eh. 1 "Tc de ari li ■z čb 2st] rne >nig Ist< Pr kci m j vse